POROČILO O DELU ZAVODA ZA IZGRADNJO LJUBLJANE V LETU 1986 (DOPOLNITEV POROČILA Z DNE 16. 7. 1987) 1. UVOD Skupščina občine Ljubljana Šiška je na 11. skupnem zasedanju zborov, dne 16. 7. 1987 obravnavala »Poročilo o delu Zavoda za izgradnjo Ljubljane za leto 1986« ter sprejela sklep, da je poročilo potrebno dopolniti s podrobnejšim prikazom realiziranih nalog. Poročilo naj nakaže tudi problematiko s katero se ZIL srečuje pri izvajanju nalog in rešitve za bolj načrtovano reševanje perečih problemov v prihodnje, tako na področju urbanizma, pridobivanja in urejanja stavbnega zemljišča ter stanovanjske graditvc. V skladu z navedenim sklepom smo pripravili dopolnitev poro-čila iz katerega so razvidne naloge in ostale aktivnosti, ki jih je ZIL opravljal za občino Ljubljana Siška v letu 1986, problematikain pristopi za njihovo reševanje. Pogodbe na podlagi katerih je ZIL opravljal strokovne naloge v občini Ljubljana-Šiška so naslednje: a) za področje urejanja stavbnega zemljišča: dne 15. 8. 1985 je bila sklenjena pogodba med IS občine Ljubljana Šiška in ZIL-TOZD Urejanje stavbnega zemljišča o opravljanju strokovnih del s področja upravljanja, razpolaganja in lirejanja stavbnih zemljišč na območju občine Ljubljana-Šiška. Po tej pogodbi je ZIL-TOZD Urejanje opravljal za občino naloge tehničnega, ekonomskega, pravnega, finančnega in administrativnega značaja pri pridobiva-nju nepremičnin, oddajanju, pripravi in opremljanju stavbnih zem-Ijišč. V skladu s pogodbo je izvajal koordinacijo vseh dejavnikov pri urejanju stavbnega zemljišča, naročal urbanistično dokumenta-cijo, projektno dokumentacijo za komunalne priprave, ter sklepal pogodbe z izvajalci za gradnjo komunalnih naprav. Z občani in organizacijami združenega dela je sklepal pogodbe za pridobivanje in oddajo stavbnega zemljišča ter urejanje v imenu in za račun občine. b) Za področje stanovanjske graditve in prenove sta sklenjeni dve pogodbi: Pogodba za pripravo plana stanovanjskega gospodar-stva Ljubljane za leto 1986 sklenjena med ZIL-om in Samou-pravno stanovanjsko skupnostjo Ljubljana po kateri je izdelan tudi plan stanovanjskega gospodarstva za občino Ljubljana-Šiška. Pogodba za izvajanje nadzora nad gradnjo stanovanjskih objek-tov Zigurat in Bumerang v ŠS 4/1 sklenjena med ZIL-om in Giposs-om, ki je izvajal gradnjo po proizvodnem principu. Pouda-riti moramo. da so v občini Ljubljana-Šiška izvajali investicijske priprave in koordinacijo stanovanjske graditve proizvajalci stano-vanj. Prav tako-je naloge s področja inženiriga za prenovo objek-tov v Šiški izvajal Giposs Inženiring v skladu s pogodbo med Giposs Inženiringom in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Ljubljana-Šiška (sklenjena 21. 12. 1982). 2.0. IZVAJANJE NALOG V LETU 1986 2.1. Urejanje stavbnih zemljišč Zavod za izgradnjo Ljubljane je izvajal naloge urejanja stavb-nega zemljišča po programu za leto 1986. ki ga je sprejel Izvršni svet občine Ljubljana-Siška dne 10. 4. 86. 2.1.1. Finančna realizacija programa Finančna realizacija programa urejanja stavbnega zemljišča za leto 1986 izkazuje: - prihodki so bili realizirani v višini 1.383.000.000dinali 129% planirane vrednosti. Od teh sredstev je bil prispcvck investitorjev 1.344.668.000 din (97,2%) in prenešena sredstva iz leta 1985 v višini 38.332.000 din (2,8%) - sredstva so bila porabljena v višini 682.994.000 din ali 64% planirane vrednostf. Od teh sredstev je bilo uporabljenih 93,5% za pridobivanje, pripravo in opremo stavbnega zemljišča, 3,1% za poravnavo obveznosti po sprejetih dogovorih iz leta 1985 (vračilo kreditov in ostale obvcznosti) in 3,3% za stroške strokovnih služb in delegatskega sistema. Razlika med prihodki in odhodki je znašala 700.006.000 din. V okviru teh sredstev so bile v letu 1986 že sklenjene pogodbe z izvajalci za pripravo in opremo stavbnega zemljišča v višini 504.729.000 din, tako da so razpoložljiva sredstva za leto 1987 iz leta 1986 znašala 195.277.000 din. 2.1.2. Fizična realizacija programa Program za leto 1986 je predvidel urejanje stavbnega zemljišča v 35 območjih za stanovanjsko poslovno graditev v 9 območjih za proizvodno servisno graditev in 3 obinočjih za izvajanje cestnega programa. Težišče programa je bilo na pridobivanju stavbnega zemljišča v družbeno lastnino, pripravi stavbnega zemljišča, pri-pravi prostorske in tehnične dokumentacije ter pridobitvi potreb-nih dovoljenj za gradnjo kotnunalnih objektov in naprav. Aktivno-sti urejanja so se izvajale v vseh planiranih zazidalnih območjih. Poleg tega so se izvajale nekatere naloge tudi izven programa, ki so se tekom leta 1986 pokazale kot nujne, pa jih v času priprave letnega programa nismo mogli predvideti. Opis realiziranih nalog v posameznih območjih urejanja je podan v letnem poročilu ureja-nja, , za občino Ljubljana Siška v letu 1986. 2.1.2.1. Realizacija programa pridobivanja stavbnih zemljišč Program za leto 1986 je predvidel pridobitev 267.720m2 slavb-nega zemljišča. Pridobljenih je bilo 129.048m2, kar predstavlja 48,2% programa. 2.1.2.2. Realizacija programa graditve komunalnih naprav kolektivne komunalne naprave - sekundar 2.1.2.3. Prispevki investitorjev k stroškom urejanja stavbnega zemljišča Stanovanjsko-poslovna graditev: Po programu je bilo predvideno, da se zbere 429.406.000 din. Realizirano je bilo 496.457.000 din, kar predstavlja indeks 116 glede na program. Proizvodno servisna graditev: Program 197.070.000 din Realizacija 777.311.000 din Indeks realizacije glede na program: 394 Ostala graditev: (ŠR 1/4 Stadion Ilirija, obvoznica zahod-sever, Gasilska brigada Dravlje, Prod) • Program: 166.506.000 din Realizacija 70.900.000 din Indeks realizacije: 42 2.1.3. Ostale naloge ZIL-a s področja urejanja stavbnega zemljišča ZIL je y; tetfj. ^886 opravil za občino Ljubljana-Šiška sledeče naloge: , y 33 - letni program urejanja stavbnega zemljišča za leto 1986 in 1987 - periodična in letna poročila o izvajanju programa urejanja stavbnega zemljišča - pripravljal gradiva in podatke potrebne za letno resolucijo družbenega plana občine - izdelal program pospešitve družbeno usmerjene stanovanjske gradnje v Ljubljani (priprava prostorske izvedbe dokumentacije in pridobivanje stavbnih zemljišč) - pripravil gradivo v zvezi z zemljiško politiko kot sestavni del družbenega plana občine - pripravil gradivo v zvezi s predajo upravljanja stavbnih zem-Ijišč od občine na Sklad stavbnih zemljišč - naloge s področja dela ZlL-a so vključene tudi v poročilo o izvajanju resolucije za leto 1986. 2.1.4. Probleraatika urejanja stavbnih zemljišč 1. Najpomembnejša naloga pri realizaciji družbenega plana za štanovanjsko, proizvodno in drugo gradnjo je pravočasna pridobi-tev stavbnih zemljišč. Ta pa marsikdaj niso pravočasno pridob-ljena. Zaradi usklajevanja družbenih planov z zakonom o zaščiti kmetijskih zemljišč, izdelave in sprejemanja dolgoročnega družbe-nega plana občin in mesta ter spremenjene zakonodaje je prišlo do zastoja pri podružbljanju stavbnih zemljišč. 2. Dolgoročni kot tudi srednjeročni družbeni plan, predvsem prostorskih del. je bistveni element za dolgoročno in načrtno urejanje stavbnih zemljišč in osnova za izdelavo prostorskih izved-benih aktov. Ta dokument smo v občini Ljubljana-Šiška sprejeli šele v letu 1986. 3. Družbeni plan je prekvalificiral nekatera kmetijska zemljišča v stavbna. V skladu z zakonom o razglasitvi pa je potrebno lastnikom zemljišč nadomestiti kmetijsko zemljišče; le teh pa ni na razpolago. 4. Pri opremljanju stavbnih zemljišč se srečujemo s problema-tiko. ki izhaja iz različnih predpisov in samoupravne organizirano-sti za področje komunalne in energetske infrastrukture. Ta področja urejajo zakoni: Zakon o energetiki, Zakon o komunalnih dejavnikih. Zakon o cestah in zakon o PTT prometu, dejavnosti pa so samoupravno organizirane v SIS-u za energetiko, KSLO, SIS-u za ceste in SIS-u za PTT promet. 2.2 Prostorske sestavine srednjeročnega plana, prostorski ureditveni pogoji in proslorski izvedbeni akti. Program za leto 1986 predvideva naročilo in pričetek izdelave 33 urbanističnih dokumentov od programskih zasnov za družbeni plan, prostorskih uredilvenih pogojev in prostorskih izvedbenih načrtov. V poročilu navajamo stanje izdelave in sprejemanja teh dokumentov na dan 30. 9. 1987 in oceno realizacije do konca leta. 2.2.1. Programske zasnove za družbeni plan Pogodba za izdelavo programskih zasnov za območje ŠP 6/4 Stanežiče. ŠM 6/1 Metalka, SS 6/5 Stanežiče, ŠM 10/1 Sadovnice, ŠR 9/1 Medvode, ŠO 9/1 Center Medvode in ŠO 1/1 Kurilnica je bila podpisana 20. 1. 1987. Programske zasnove za ŠO_ 1/1 del kurilnica. ŠO 9/1 Center Medvode, ŠR 9/1 Medvode in ŠM 10/1 Sadovnice so že izdelane in dostavljene na KUP v nadaljno razpravo. Predviden rok potrditve na IS je oktober, rok za sprejem na Skupščini pa je november. Programskezasnovezaobmočje ŠS 6/5, ŠR 6/3. ŠP6/4 in ŠM 6/1 Stanežiče se ne izdelujejo, ker je med ZIL in Komitejem za urejanje prostora občine dogovorjeno, da se na osnovi gradiva LUZ-a IS opredeli na kateri stopnji izdelave PIA se razpiše natečaj. O lem gradivu je Komite za urejanje prostora že razprav-Ijal, vendar še ni zavzel dokončnega stališča. Naročene so še programske zasnove za plinovod Vodice-Kranj, avtocesto Šentvid-Koseze, cesto Andreja Bitenca, Podutiško cesto. cesto v Kamno gorico (povezovalna cesta) zadrževalni jezeri v Podutiku. Na predlog KS Vodice je v pripravi ponudba za izdelavo pro-gramskih zasnov za območje ŠO 14/1 Vodice. ŠP 8/1 Rašica: Z ZIL TOZD Urbanizem LUZ je bila 23. 12. 1986 podpisana pogodba za izdelavo programskih zasnov, pogod-beni rok je l.mesec. Pogoj za pričetek dela pa je posredovanje zasnov tehnologije in podatkov o razvojnih planih, kar je dolžna posredovati DO Ra^ica. Teh podatkov DO Rašica še ni posredo-vala. V kolikoc ptjdafkpv pe bo se programske zasntfve ne bodo izdelovale. ? •' * 34 2.2.2. Prostorski ureditveni pogoji Glede na roke izdelave prostorskih ureditvenih pogojev za planske celote so le-te razdeljene v dve priotjteti. 1. Prioriteta Prva prioriteta za izdelavo prostorskih, ureditvenih pogojev zajema naslednje planske celote: 2 - Litostroj, 7 - Tacen-Šmartno, 8 - Gameljne Rašica. 9 - Medvode, 10 - Pirniče, 12 - Zbilje. Po pogodbi bi morali biti dokumenti izdelani do 21.12.1986, vendar se je naloga zavlekla zaradi nepravočasno izdelanib stro-kovnih osnov za varovanje naravoe in kulturne dediščine. Tri planske celote, 2, 7, 8 so javno razgrnjene (oktober 87). Predviden rok sprejema osnutka na skupščini občine je januar 1988, rok sprejema predloga pa marec 1988. Za ostale tri planske celote (9, 10, 12) so izdelani osnutki. Do konca leta je predvidena javna razgrnitev in obdelava pripomb iz javne razprave. 2. Prioriteta Druga prioriteta za izdelavo prostorskih ureditvenih pogojev zajema naslednje planske celote: 1 - Sp. Šiška, 3 - Podutik, 4 - Dravlje, 5 - Stegne, 6 - Stanežiče Vižmarje, 15 - Golo brdo, Žlebe, 16 - Trnovec, Topol. Pogodba za izdelavo elaborata je bila podpisana 14.1.1987. Pogodbeni rok za oddajo osnutkov PUP-ov je bil 15.9.1987. Zaradi dopolnjevanja PLJP-ov iz prve prioritete in zaradi poveča-nega obsega dela v drugi prioriteti, ter zaradi pomanjkljivih podat-kov oz. nedorečenih programov, se je izdelava časovno zavlekla, da je stanje do konca leta naslednje: - za tri planske celote (3,15,16) so osnutki izdelani: Do konca leta je predviden zaključek javne razgrnitve in obdelava pripomb - za štiri planske celote (1,4,5,6) je do konca leta 1987 predvi-den zaključek javne razgrnitve. 3 Prioriteta Za preostale tri planske celote 11 - Skaručna, 13 - Smlednik in 14 - Vodice je dogovorjeno, da se 6o leta 1990 uporablja Urbani-stični red. V letu 1988 ^se bo pričelo z izdelavo PUP-ov, rok sprejema dokumentacije pa je 1989. 2.2.3. Prostorski jzvedbeni načrti ŠŠ 1/1 Stara Šiška Glede na različne interese v tem prostoru in stališča krajevne skupnosti je izdelava urbanističnega načrta za to območje zah-tevna. Izdelane so posebne strokovne podlage v variantah. Izbor variante do konca leta 1987, sprejetje ureditvenega načrta v letu 1988. ŠP 1/1 Union Osnutek zazidalnega načrta je bil predan na Komite za urejanje prostora občine v postopek potrditve. Pred javno razgrnitvijo je potrebno pridobiti še mnenje železniškega gospodarstva. Predvi-den rok javne razgrnitVe je november 1987. ŠO 1/1 Kurilnica Izdelane so posebne strokovrie podlage. Po potrditvi bo Kotnite za urejanje prostora sprejel odločitev kakšen dokument PIN-a se bo izdeioval za to območje, ter rokovno opredelil pričetek izde-lave. ¦ . • •¦ ' ŠP 1/2 Agrostroj Osnutek zazidalnega načrta je izdelan. Ker je sedanja^okacija Agrostroja neposredno ob rekreacijskih povržinah in zaradi riedo-rečenega programa Agrostroja bo Komite za ufejanje prostora organiziral razgovor z Agrostrojem in načrtovalci zazidalnega iia-črta. ŠP 1/3 Integral, ŠP 4/1 Avtotehna Posebne strokovne podlage za izdelavo ureditvenega naČrta za območje urejanja ŠP 1/3 in ŠP 4/1 so bile izdelane v novembru 1986. Zaradi nove lokacije DO »Usluga« so bile posebne stro-kovne-podlage dopolnjene, ter 20.4.1987 ponovno dostavljene na Komite za urejanje prostora v potrditev. Posebne strokovne podlage so bile potrjene na Kotniteju za urejanje prostora oktobra 1987. Ureditveni načrti se bodo izdelo-vali za posamezna abmačja urejanja. Ureditveni načrt za^del območja. kjer je predvidena lokacija DO Usluga. se izdeluje vzporedno s postopkom sprejemanja sprememb in dopolriitev M družbenega plana. . ¦¦*>¦¦¦¦¦ "¦ ¦ - ! f ŠP 2/1 Litostroj , ¦ Za izdelavo zazidalnega načrta za1 območje- urejanja SP 2/1 Litostrojjebilasklenjenapogodbadnel4. 10. 1986zZIL.TGZD Urbanizem-LUZ^ ; ¦ ¦ • ' ''• "¦ Osnutek zazidalnega načrta bi moral triti izdelan do 30.9.1987. Ker delovne organizacije niso pravočasno dostavile razvojnih pro- gramov, prav tako ni bila pravočasno izdelana geodetska podlaga za navedeno območje, predvidevamo, da bo osnutek ZN izdelan januarja 1988. ŠR 2/1 Stadion Z ZILTOZD Urbanizem-LUZje bila dne 14.10.1986 sklenjena pogodba za izdelavo ureditvenega načrta. V teku je izdelava reambulirane geodetske podlage. Potrebno je pridobiti še razvojni program TTKS in ŽAK. Predviden rok izdelave osnutka ureditve-nega načrta je januar 1988. SS 3/2 in SŠ 3/3 Podutik Zaradi zamude pri izdelavi programskih rešitev vodovodnega omrežja in telefonskega omrežja ni bilo možno pravočasno izdelati ekonomske presoje in zaradi tega posebne strokovne podlage še niso potrjene. Predviden rok izdelave ekonomske presoje v letu 1987. Posebne strokovne podlage bodo potrjene v začetku leta 1988. Po potrditvi posebnih strokovnih podlag se bo pristopilo k izdelavi zazidalnega načrta. Pogodba za izdelavo zazidalnega načrta je bila podpisana z UISRS 6.3.1986, pogodbeni rok je junij 1987. Zaradi zamude pri potrditvi posebnih strokovnih podlag bo potrebno ponovno določiti terminski plan izdelave zazidalnega načrta. Po srednjeročnem družbenem planu 1986-90 v ureditve-nem območju ŠS 3/2 in ŠS 3/3 ni predvidenih posegov v prostor. ŠS 3/4 Podutik-Jug Osnutek zazidalnega načrta je sprejet, predlog bo sprejet na Skupščini novembra 1987. ŠS 3/4 Podutik - Cesta Andreja Bitenca, povezovalna cesta, zadrževalno jezero. Za gradnjo povezovalne ceste ob otoku ŠS 3/4 Podutik, rekonstrukcijo C.A.Bitenca na območju otoka ŠS 3/4 Podutik za zadrževalno jezero v otoku ŠR 3/2 Podutik bodo izdelane posebne strokovne podlage in lokacijski načrt. Pogodba za izdelavo posebnih strokovnih podlag je bila podpisana 9.2.1987 in so le-te že izdelane. Po izdelavi programske zasnove in sprejemu in dopolnitvi družbenega plana, bodo potrjene posebne strokovne podlage. Po potrditvi posebnih strokovnih podlag bo sklenjena pogodba za izdelavo lokacijskega načrta. ŠS 3/5 in ŠS 3/7 Podutik Izdelan osnutek v letu 1983 bo služil kot gradivo za izdelavo posebnih strokovnih podlag. Pogodba za izdelavo posebnih stro-kovnih podlag je bila podpisana aprila 1987, aneks k pogodbi (zaradi razširitve območja obdelave) pa 4.5.1987. Rok izdelave posebnih strokovnih podlag je december 1987. ŠP 4/1 Avtotehna Izdelane posebne strokovne podlage. Oddane v juniju 1987 in potrjene na IS občine v oktobru 1987. ŠS 4/1 Šentvid Posebne strokovne podlage so potrjene. Zaradi nedefiniranega programa šol in trenutno neaktualne investicije DO Kurivopro-daje, se izdelava ureditvenega načrta za ta otok preloži na poznejši termin. ŠS 5/1 Poljane Izdelane in oddane so posebne strokovne podlage za izdelavo zazidalnega načrta. Po potrditvi posebnih strokovnih podlag na Komiteju za urejanje prostora bo javna razgrnitev osnutka zazidal-nega načrta. Sprejetje zazidalnega načrta se predvideva v 1. trome-sečju 1988. SO 6/1 Šentvid Posebne strokovne podlage so potrjene. Zaradi nedefiniranega programa (dokončna rešitev tramvajske proge), se izdelava uredi-tvenega načrta za ta otok preloži na poznejši termin. ŠP 6/1 Šport oprema Posebne strokovne podlage so potrjene. V programu je izdelava zazidalnega načrta. ŠO 7/1 Tacen V srednjeročnem obdobju 86-90 na tem območju ni predvidena nobena investicija, zaradi tega se rie potrdi že izdelan osniitek zazidalnega načrta po prej veljavnem zakonu o urejanju prostora. Potrdilo se bo k izdelavi PIN po novem zakonu o urejanju prostora s tem, da se uporabi že vsa izdelana dokumentacija. ŠS 8/4 in ŠS 8/5 Gabernik-Gameljne Poseg urbanizacije v to območje je zelo zahtcvno zaradi interesa kmetijstva in drugih neurejenih problemov v KS Gameljne. Kljub potrditvi prostorskega dela družbenega plana, je ranenje krajevne skupnosti, da je ponovno potrebno preveriti kategorizacijo zem-Ijišč. Zaradi tega v resoluciji za leto 1987 nismo predvideli izdelavo PIN, ampak le ustrezno študijo v zvezi z naveden problematiko in možnost za nadomeščanje kmetijskih zemljišč. Trenutno poteka zbiranje potrebnih podatkov za izdelavo študije. V podpisu je pogodba med Skiadom in FAGG za izdelavo študije: Opredelitev kmetijskih zemljišč za območje Gameljne-Rašica in Vaše-Gori-čane z vidika spremembe namembnosti zemljišč zaradi potreb razvoja občine in realizacije programa naselij, infrastnikturnih objektov in naprav. Po izdelani študiji, se bo odločilo kakšen dokumenl PIA, kdaj in za katero območje se bo izdelovalo. ŠS 9/1 Preska Osnutek zazidalnega načrta je sprejet, predlog bo sprejet na Skupščini v nov. 1987. ŠS 9/5 Sora Izdelava PIA ni načrtovana in pričeta. ŠO 9/1 Center Medvode Izdelan je osnutek zazidalnega načrta. Kot posebne strokovne podlage je bil uporabljen predhodno izdelan programski del zazi-dalnega načrta. Osnutek zazidalnega načrta bo dan v potrditev na SKupščino po sprejemu programskih zasnov za to območje. ŠP 9/2 in ŠP 9/3 Color Izdelava PIA ni načrtovana in pričeta. ŠP 9/5 Aero Posebne strokovne podlage so sprejete. Pogodba za izdelavo zazidalnega načrta je podpisana, vendar DO Aero kljub urgencam ni dostavil podatkov za izdelavo zazidalnega načrta. ŠS 10/2 Sp. Pirniče Posebne strokovne podlage so izdelane. Arching biro mora elaborat še dopolniti z mnenji soglasodajalcev. ŠS 12/3 Žeje Posebne strokovne podlage so potrjene, v pripravi je pogodba za izdelavo zazidalnega načrta. ŠP 14/1 Donit Izdelane so posebne strokovne podlage, ki jih je IS občine potrdil v januarju 1987. V izdelavi je osnutek zazidalnega načrta. DO Donit še ni predložil izdelovlcu zazidalnega načrta potrebne dokumentacije (idejne tehnološke zasnove, ekologijo, strokovne ocene predvidenega razvoja z vidika možnih vpivov na okolje). Zaradi tega osnutek zazidalnega načrta ne bo izdelan v pogodbe-nem roku. 2.2.4. Problematika pri izdelavi urbanistične dokumentacije Posledica sprejetja nove prostorske zakonodaje in dolgoročnega plana prostorskega razvoja Ljubljane v decembru 1985 je bila, da so bile ukinjene osnove za izdelavo lokacijskih dokumentacij in. izdaj Iokacijskih dovoljenj za celotno območje nekdanjega GUP-a Ljubljane, urbanističnega načrta Medvod in Polhograjskih dolomi-tov. Potrebno je bilo sprejeti prostorske ureditvene pogoje kot novo obliko izvedbenega akta, ki predstavlja osnovo za izdelavo lokacijskih dokumentacij. Zaradi tega je bilo v Ljubljani nujno čimprej izdelati prostorske ureditvene pogoje. V razpravah o poročilu dela ZIL-a za Siško v letu 1986 so bile pripombe na dolgotrajne roke izdelave PUP-ov in ostale urbani-stične dokumentacije. Roki so bili glede na program izdelave pri nekaterih nalogah prekoračeni. Vzrokov za to je več: od prepozno sklenjenih pogodb, do nezadostnih strokovnih osnov, kot vhodnih podatkov za izdelavo dokumentacije. Pri PUP-ih velja to pred-vsem za varstvo naravne in kulturne dediščine. Izdelava lokacijske dokumentacije traja v normalnih pogojih vsaj dva meseca (če so podani vsi pogoji s strani PUP-ov), običajno pa več. Vsekakor pa dolgotrajni proces izdelave dokumentacije ni pripisati počasnosti strokovnega dela, ampak predvsem dejstvu, da je območje Ljub-ljane zapletcn urbani sistem, v katerem se na vsaki lokaciji sreču-jejo številni interesi, od katerih je vsak družbeno priznan in ima status soglasodajalca ter pravico in dolžnost s svojim strokovnim prispevkom sodelovati v procesu odločanja o posegu v prostor. Proces izdelave prostorskih izvedbenih aktov je še daljši. Ob predpostavki, da so izpolnjeni vsi predpogoji v srednjeročnih dužbenih planih (sprejete programske zasnove), bi v normalnih pogojih trajala izdelava posebnih strokovnih podlag približno 4 mesece, izdelava osnutka pa okvirno pol leta. Vmes je večkratna verifikacija s strani upravnih organov ali javnosti, kar tudi terja določen čas. Vendar pa so tovrstne porabe časa sorazmemo majhne v primerjavi z izgubo časa, kadar zlasti v proizvodnih ali mešanih območjih posamezni nosilci planiranja ne razpolagajo z ustreznimi razvojnimi programi. V teh primerih ne pride le do zamude zaradi upočasnjenega dela, ampak do popolnega zastoja. Večino urbanistične dokumentacije za pbčino Ljubljana-Šiška izdeluje ZIL TOZD Urbanizem-LUZ, pri čemer so strokovni problemi na različnih območjih sorazmerno primerljivi. Vendar pa so sedaj bili različni predpogoji za izdelavo: pogoji spremenjene zakonodaje, sprejeti planski akti in pa različna intenzivnost sodelo-vanja drugih dejavnikov v procesu načrtovanja v prostoru. Nadalje se je potrebno zavedati, da strokovna organizacija sicer ima pomembno in odgovorno vlogo v procesu nastajanja prostorskih izvedbenih aktov, vendar pa ima sorazmerno malo vpliva v postop-kih sprejemanja. Prostorski izvedbeni akti se sprejemajo v občinski skupščini. Zato je razumljivo močno angažiranje krajanov vselej : 35 kadar tcčc razprava o prostorskih aktih za ureditev njihovega ohmočja, kajti grc za dokument. ki običajno močno vpliva na naduljnji razvoj določene krajevne skupnpsti. V sklcpih Skupščine občinc Ljubljana-Šiška je tudi predlagano. da sc prouči možnost vključcvanja tudi drugih organizacij v izde-lavo prostorskih izvcdbcnih aktov. V zvezi s tem moramo pouda-riti, da sc v izdclavo PIA vključujejo štcvilne strokovnc organiza-cijc. lako tistc, ki so si po svojih strokovnih področjih komplcmen-tarnc. kot tudi istovrstnc. Nova oblika izdelave PIA je pridobiva-njc variantnih načrtov zasnov prostorskih ureditev, kjer več stro-kovnih organizacij izdelujc vsaka svojo varianto. pri čemer pa ima ZIL TOZD Urbanizcm-LUZ vlogo strokovnega koordinatorja, ki z notranjo kontrolo zagotavlja formalno popolnost dokumentov. 2.3. Stanovanjska gradilev V poročilu obravnavanem na skupščini občine Ljubljana-Šiška dne 16.7. 1987 stno navedli naloge, ki jih je ZIL opravljal za občino Ljubljana-Šiška na področju stanovanjske graditve v letu 1986. ZIL jc opravljal nadzor nad gradnjo stanovanjskih objektov »ŽIGURAT« in »BUMERANG« v območju ŠS 4/1. Investicijske priprnvc za graditev in koordinacijo stanovanjske graditve so opravljale gradbcne organizacije, ki so gradile stanovanja po proiz-vodncm principu. Prav tako je naloge s področja prenove v Šiški izvajal Giposs Inženiring v skladu s sklenjeno pogodbo s Stano-vanjsko skupnostjo občine Ljubljana-Šiška. Problematika dela ZIL-a na področju stanovanjske graditve je naslcdnja: - Večina stanovanjske gradnje v Ljubljani se izvaja po proizvod-ncm principu, kar potneni, da nastopa gradbena organizacija kot invcstitor stanovanjskc gradnjc. Ta opravi vse investicijske pri-pravc za gradilcv, vclik del operativne koordinacije graditve in sklcpa pogodbe s kupci stanovanj. Pri tem načinu gradnje vloge ZlL-a kot strokovnc službe stanovanjske skupnosti ni v celoti vključena; - Kvalitcta graditve marsikdaj ni zadovoljiva. kar zahteva zao-stritev izvajanja nadzora. - ZIL kontrolira tudi odpravo napak pri stanovanjski graditvi v času garancijske dohe. Za napake. ki se pojavljajo po prevzemu objekta ZIL marsikdaj ne ve, ker kupci stanovanj urejajo odpravo napak z izvajalcem gradnje, kot je to določeno v kupoprodajnih pogodbah in garancijskih listinah. Zaradi lega je nujno. da kupci v bodočc obveščajo o napakah nadzorno službo ZIL-a 3.0. USMERITVE ZIL-a PRl IZVAJANJU NALOG S PODROČJA NJEGOVE DEJAVNOSTI Skupščina občine Ljubljana-Šiška je ob obravnavi poročila ZlL-a sprejcla sklep. da naj ZIL nakaže ustrezne rešitve za bolj učinko-vito reševanje perečih problemov. V skladu s tcm sklepom poda-jamo naSe ustneritve za delo v bodočc, ki bodo pripomogle k bolj tekočcmu in racionalnemu reševanju nalog s področja naSe dejav-nosti. Predlogi usmeritev so uskajeni tako s sklepi Upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč mesta Ljubljane in sklepi Skupš-čine Stanovanjske skupnosti Ljubljane o stanovanjski graditvi. 3.1. Področje urejanja stavbnih zemljišč - Da bi zaščitili stavbna zemljišča pred nedovoljenimi posegi v prostor je potrebno čimprej sprejeti odloke o prepovedi gradnje in parcelacije. Za območje občine Ljubljana-Šiška so izdelani vsi predvideni odloki (9), gradivo se usklajuje in zbirajo pripombe. - Za načrtno in pravočasno pridobivanje stavbnih zemjišč v družbeno laslnino je potrebno izdelati in sprejeti odloke o prene-hanju lastninske pravicc. Odlok o prenehanju lastninske pravice za območje urejanja ŠS 3/4 in ŠO 3/1 Podutik je izdelan in usklajen s pripombami ter posredovan Komiteju za urejanje prostora občinc Ljubljana-Šiška v nadaljno razpravo. Ostali odloki bodo izdclani in oddani v razpravo ter sprejemanje v prvi polovici leta 1988. Da bi pospešili sprejemanje odlokov, bo Sklad stavbnih zemjišč vzpostavil koordinacijo z občinskimi upravnimi organi. - za nadomeščanje kmetijskih zemljišč je nujna izdelava programa nadomestnih kmetijskih zemljišč v sodelovanju s kmetijskimi zem-jiškimi skupnostmi občin. Sklad bo financiral nalogo: Opredelitev nadomestnih kmetijskih zemjišč v Ljubljani in zagotavljal sredstva za odkup kmetijskih zemljišč. - ZIL si bo v bodoče prizadeval, da bo Sklad stavbnih zemljišč oddajala pretežno opremljena stavbna zemjišča. V bodoče bo potrebno oddajati več stavbnih zemljišč stanovanjskim zadrugam. - Za usklajeno časovno in finančno operativno programiranje primarnih in sekundarnih objektov in naprav bo ZIL prevzel programsko koordinacijo v Ljubljani med Skladom stavbnih zem-jišč in SlS-i materialne proizvodnje (KSLO, SIS za ceste SIS za PTT promet, Energetska skupnost). 3.2 Področje izdelave prostorskih izvedbenih aktov - Pospešili bomo izdelavo PIA in proučili vse okoliščine, ki zavirajo njihovo izdelavo (program investitorjev, programske zas-nove, pridobivanje soglasij itd.). - Vključevali druge delovne organizacije pri izdelavi variant v cilju pridobivanja najboljših rešitev. 3.3 Področje slanovanjske gradilve - V skladu s sklepi Skupščine Stanovanjske skupnosti Ljubljana zdne28.10.1987boZILvcelotizagotavljalizvajanjeinvesticijskih priprav za graditev, koordinacijo graditve v skladu s poslovnikom, neglede kako se stanovanjska gradnja izvaja (proizvodni, investi-torski, zadružni princip gradnje). S takim vključevanjem ZIL-a v stanovanjsko graditev bodo že v zgodnji fazi investicijskih pri-prav upoštevane smernice za projektiranje in gradnjo v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji Ljubljana (racionalnost gradnje, cene m2 stanovanjske površine itd.). - Za stanovanjske skupnosti občin in mesta bo ZIL v decembru 1987 pripravil pregled stanja investicijskih priprav za stanovanjska območja, ki so predvidena za graditev v naslcdnjih letih. Pregled bo vseboval tudi naloge, ki jih bo potrebno opraviti do pričetka graditve. - ZIL bo za stanovanjske skupnosti pripravljal predloge o načinu gradnje v posameznih zazidalnih območjih in predloge razpisnih pogojev za oddajo graditve najugodnejšemu graditelju. - Zagotavljal delovanje informacijskega centra za stanovanjsko graditev. - Zaostril izvajanje nadzora nad gradnjo v cilju zagotavljanja kvalitetne gradnje. Na koncu poudarjamo, da se ZIL organizira tako, da se bodo vse sprejete naloge izvajale usklajeno in tekoče spremljaie z odgo-vornostjo skrbniške funkcije ZIL-a za realizacijo sprejetih progra-mov naročnikov. Ljubljana, november 1987 Glavni direktor: Jože Kavčič, l.r.