3. številka. a nč, Izdanje x» četrtek 6. januvai»Jat 1898 (▼ Tw*m, ▼ tetrtek due 6. januvarja 1898.) Tečaj XXI)L lakaja p« trikrat a« todaa t ioatk ia-daajik ob torkih, 6at»tklb aobotah. Zjatraajo iadaajo lakaja ab S. ari sjatroj, To&arno pa ob 7. ari voćor. — Okajao iadanjo ataaa: >• Jadan msaao . t. I.—, Uran Avatrlja f. 1.90 aa tri aaaao... S.- , a .440 ao pol lato ... S.- . . a ».— aa «M lato ... 1*.- ... is- to platovatf aaproj m Iti iirtialii m Mrava m •sira. foaaaaiftDo itarilka ta dabireje r pro-4aj«laloah tobaka v Trutu po S ari, liTon Trata pa • ar«. EDINOST Oflaal ao raiano pa tarifa r potita; aa aaalore ■ dabollaai Arkaai ao plata^ aroator, kolikor obooga narodnih m t; Poalaaa, oanartnioo in jamo zahvalo, i ■aAI oflaal Itd. aa raftanojo po pogodi a Tai dopiat aaj aa poilljaja nrodniitr alioa Caaoraaa it. 18. Taako piano aao a kiti frankoraao, kov nafraakoraaa ao -O aprajonojo. Bokopiat ao no rrataja. Hagoiaino, roklannotj« in ufflaa« apro-jeaaa uprmvniitvo nliea Moiiao pic-oolo hit. S, II. nadat. NaroAniao in oglaa« jo platorati looa Trat. Odprte rokUaaa •ijo ta proato p o iti i no. 61 Bodi jisno! Dr. Ebenhoch, znani Roditelj katoliške ljudske stranke nemške, je b» Tsikdar najodločneje m to, da ta skupina .'fojalno in pošteno sodeluje t soglasja i zastopniki vseh avstrijskih narodov, za osvobojenje driave iz spon, v katere sta jo skovala politiiki Iažiliberalizem in pa tista nesrečna .svoboda* v trgovini in knpčiji, ki uničuje železno neizprosnostjo male ekzistence in jih podjarmlja malemu številu izvoljencev oblastne in brezsrčne plutokracije; ki ne pomenja torej svobode, ampak suženjstvo materijalno. Iz tega pa mora slediti tudi morilno suženjstvo. Delo za osvobojene iz takih spon je gotovo plemenito in vzvišeno. Tako delo je le v čast onim, ki je vrše. In ker je tako delo eminentno človekoljubno, ker odgovarja torej velikim načelom krščanskega usmiljenj« in čutstvovanja, družiti ki se morali na tem delu vsi, ki čutijo krščanski. To so, menimo, tudi nagibi, ki silijo nemike konservativce v družbo zastopnikov slovanskih narodov, as stran — krščanske morile. Spoznanje, da le lojalno sodelovanje z nenemškimi narodi more dovesti do velikega cilja, do osvobojenja človeške družbe v Avstriji iz tužnih nižav gnusnega materijalizma, je bilo menda zvezda voditeljica tudi drž. poslancu Ebenhochu, da se je vslkdar zavzemal za vzajemnost katoliške ljudske stranke nemške z skupinami na desnici parlamenta, da si je dosledno mašil nšesa pred vabljivimi glasovi sirenskimi, prihajajočimi od nemško-liberalne strani, ter da seje slednjič postavil po robu tudi onim lastnim somišljenikom, ki so jeli omahovati pred navalom narodnega fanatizma, ki ga širijo med nemškim ljudstvom njega sedanji zastopniki liberalne, naci* j tnalu« in Schfiuereijeve barve. In Tetina katoliške ljudska stranke se je bila postavila na Ebeuhochovo stran, na atran pravice in poštenja. To je seveda še bolj razvnelo sovraštvo označenih nemških skupin proti Ebenhochu in somišljenikom. PODLISTEK. Prednja straža. ROMAN. Poljaki spisal Boleslav Prta. Poalorenil Pođranki. Iz tega jarka dospeš v drugi jarek, še bolj divji in tesnejši, potem v treji, Četrti... deseti... Prevzameta te mraz in vlaga; zlezel na gr!Č ter vidiš, da je tukaj ogromna mreža jarkov, razbe-gajočih se, ali skupaj spletenih Njih celota zdi se ti podobna mestu, zasutem z zemljo in rastlinstvom. Tu je prostor, na katerem stoji divja roža na mestu, kjer je bil nekdaj vodemet; ta prostrani grič krije morda v sebi razvaline cerkve. Tu vodi glavna ulica sredi dveh vrst pritličnih poslopij oddaljenih med seboj, tu je sled mosta, ki je vodil lekdaj čez reko. Tam je pravi labirint ulic, po katerih bi utegnil človek bloditi ves dan, bržkone staro mesto; tam so ostanki narožnika in dalje mestna vrata, po katerih sta ostala saao dva griča proda. Še aekaj stotin korakov naprej ob reki in vnovič se spreminja svet. Zasuto me t to in fanta-stične ulice so zginile; griči so čimdalje nižji ter ■toje pota laično, podobno yelikim mravljiščem. Blesk poluduevnsga solnca bije ti naravnost v oči; is •kolice jarkov si dospel v prostrano dolino. Od shoda do shoda so propovedovali nemški govorniki vojno proti Ebenhochu in tovarišem. Dolžili se poslednje izdajstva na narodu nemškem. Katoliška ljudska stranka koreniči sieer globoko v čutstvovanja ljudstva in je podlaga njenemu obstanku gotovo solidneja, nego katerikoli drugi nemški skupini. Ali vzlic temu treba pripoznati, da te večne agitacije jako otežujejo stališče tej stranki in ne ostajajo brez utiša na nje voditelje. O tem priča tudi božični članek, ki ga je bil priobčil posl. Ebenhoch v svojem linškem glasilu in ki je provzročil kolikor toliko senzaeije. Sosebno so se ga razveselili nemški liberalci in nacijonalci, ker so mogli na podlagi istega napovedovati bližnji propad sedanje večine. Verujemo sicer, da posl. Ebenhoch ni mislil tako svojih izvajanj, kakor so trdili naši in njega nasprotniki v svojih komentarjih, in da mu je bil namen le ta, da udaši vsako sumnjo v vrstah lastne stranke; vendar treba, da mu pokažemo od svoje strani, kako krive so bile prčmise, iz katerih je izvajal svoje — resno .posvarilo8 na adreso sedanje večine. Članek Ebenhochov je bil naperjen proti dogodkom v Krakovem, oziroma proti pojavom solidarnosti med avstrijskimi Slovani. Njegova izva- jSllia Pa SO slonela M intuUI, kakui da Oln.Anl snujejo svojo vzajemnost za borbo proti nemštvu kakor tpkemul! To domnevanje je povsem krivo in sms se kar začudili, ko smo čitali, đa se je tudi .Slovenec* v svoji Številki od 29. decembra razgreval proti .frazi" o slovanski solidarnosti, in je še vrhn tega izrekal zahvalo poslancu Ebenhochu na „posvarila". Ali gospdda draga 1 Vprašajmo Be vendar iu odgovorimo si jasno in naravnost: ali si hočemo, ali si nočemo avstrijski Slovani priboriti primernega upliva v državi ? I Menda si ga hečemo. Ali pa si ga meremo, ako ne združimo svojih sil ? 1 ; Na ti vprašanji si moramo odgovoriti 1 Med nami mora biti jasno. Kaj pomenja prav za prav označenje .slo- Če je zemlja miza, na kateri je Previdnost pripravila stvarem gostijo, pa je dolina Belke ve- ' likanska, dolga skleda z močno strmim robom. Samo po zimi je ta skleda bela; ob vsakem drugem času izgleda kakor majolika, ozaljšana z množico barv ter presnih in nepravilnih, toda zalik oblik. Na dno te posode je božji lončar nastanil livado, po kateri, po vsej njeni dolgosti od severa proti jugu, teče reka Belka. Po reki pa' se pretakajo po safirnati strugi zarano in zvečer rudetka-sti valčki, zlati po dnevu, a srebrni sredi jasnih nočij. Tako naredivši dno, jel je lončar lepiti obrežje, pozorno gledaje na to, da bi vsi ki breg dobil različno fizijognomijo (lice) Zahodni breg torej izgleda nekako divje. Li- . vada se tu dotika strmih sten, z jarki razoranih ' gričev, zasutih z apnenim prodom. Tu pa tam raste kak glog, pritlikava breza, ali ČreŠnja, tako bolehava, da nikdar ne rodi sada. Pogostoma je videti plošče zemlje, kakor bi odri kožo z njih. Najvztrajnejša rastlina beži od tod in namesto le-lenja opažaš glino, sivkaste plasti peska, ali gole Bkale, moleče na livado svoje trhle zobove. Vzhodni breg je povsem drugačneji. Dviga ' se kakor amfiteater s tremi nadstropji, nežno se vanska vzajemnost" ? Menda nič druzega, nogo ukupno delo za ukupna prava, za ukupno ekzistenco 1 Taka je ideja vzajemnosti avstrijskih Slovanov. Ta ideja ne sme ostati fraza, marveč jo moramo propagirati dan na dan, da preide v meso in kri Blovanskih plemen. Ako pa jo hočemo širiti, moramo tudi govoriti o njej 1 Ako bi se bsli govoriti o tej ideji, bali bi se — svoje lastne bodočnosti! Kdo bode veroval še t zaresnost naših bojev, in v zaresnost našega programa, in v resnost naše volje za dosezanje svojih pravic, ako se bodemo bali govoriti o kardinalni točki tega programa — o popolni jednakopravnosti in jednakoveljavnosti avstrijskih Slovanov — le radi tega, da ne bi kdo krivo tolmačil te točke ? 1 Vemo, da Slovani sami za-se ne vstvarjamo večine v avstrijskem parlamentu. Zato nam treba zaveznikov in veseli moramo biti, da jih imamo. Toda hvala lepa na zaveznikih, ki bi zahtevali, da moramo zatajevati sami sebe v ta jedini namen, da oni ne bodo imeli sitnosti. Taki zavezniki ne bi bili zavezniki, ampak le — voditelji. Kdor opazuje vestno in sodi objektivno, ta ne more biti v nejasnem glede na naše cilje. Že v tem, da smo boritelji za jednakopravnost vseh plemen, imajo nadontno iamatrn tndi nomfiki Vnnsprvntivm da a« nočemo dotakniti niti jedne mrvice njih pravic. Onemu seveda, ki hoče slikati razne privilegije kakor nemško pravo; ki smatra za krivico, ako Slovani reklamujejo zopet ta pa tam, kar so jim Nemci odvzeli nekdaj potom uasilja, onemu se pač vidi, da se pripravlja sedaj borba slovenstva proti semštvu kakor takemu 1 Oni pa, ki je toli pošten da pripoznava, da je sedanje takozvano posestno stanje le produkt krivic, ki so se vrhovatile stoletja, ne bode videl in ne more videti v stremljenjih avstrijskih Slovanov nikake nevarnosti za pravično last nemštva. In pojmo dalje 1 „Slovenec" svari našo javnost, da naj ne mečemo okoli sebe z frazo e slovanski vzajemnosti, ker se s tem onemogoča nemškim konservativcem vztrajanje v sedanji parla- vspenjajočtmi jedno nad drugo. Prvo nadstropje (kondignacija), tesno nad livado, sestoji iz redo-vitns prsti; aa jednem mestu je videti na njem dolga, upegnena vrsta hiš, obkoljenih z drevjem; to je vas. Drugo nadstropje sestoji iz glinaste prsti ; tu stoji dvor (grajščina) uprav nad vasjo, s katero ga veže star lipov drevored; na desno in na levs, kakor daleč sega oko, se razprostirajo dvorski ogeni v podobi velikih trikotov, rumenih pod pšenico, peščeni pod rijo, zeleni pod grahom, ali sivi in prerezani s trato na ledioi. Tretje nadstropje pa sestoji iz peščenega sveta, na katerem raseta samo oves in rž. Še višje pa štrli kvišku borov gozd, podpirajoči nebo. V severnem koncu doline, kjer se divji zahodni breg stiče s vzhodnim amfiteatrom, opažaš množico gričev, stoječih posamično kakor kdpe. Trije izmed njih, (med temi jeden najviSi v okolici a borovcem na vrhu) pripadajo gospodarju Jožefu Poliu. To posestvo leži na samoti; do vasi od njega je daleč, a še dalje do dvora (grajščine). Meri pa deset oralov semnje. Na vzhodu se dotika reke Belke, aa zahodu pa ceste, katera reže tu poprsk dolino ter sega do vasi. (Pride Še). meutaroi večiat in se s tem spravlja v nevarnost obstanek te većine same. Mi pa bi hoteli vprašati: ali je možno soglasje vseh Slovanov z nemškimi konservativci, ako Slovani ne soglašajo mqd seboj ? 1 Mi moramo biti najprej v soglasju med seboj, mi moramo istvariti možnoit kompaktnega nastopanja vsth slovanskih plemen in potem še le bedemo lahko sklepali kompromise ali pogodbe z dragimi neslovenskimi skupinami — na solidni in trajni podlagi!! Mi i i smatrali *a pogubno tako taktiko, po kateri bi se j li umikati korak za korakom, čim se naši neslovanski zavetniki kažejo nevoljne. Naše prizadevanje mora biti marveč naperjeno v to, da ji« govorimo jasno, da jim bistrimo nazore, da jim povemo kar naravnost: ,Da, mi delamo za složno postopanja slovanskih plemen Avstrije, ker nam pravijo britke skušnje, koliko krvavih ran nam je vsekala naša razcepljenost dosedanja 1 Tudi ofenzivna h ćemo da je naša borba, toda le tam, kjer gre /a odpravo kiifisčih krivic 1 Sicer pa je nrav naših bojev povsrm defenzivna; namen istim je, odbijati ponavljajoče se navale*. Taka vzajemnost naša n 5 nore plašiti poltenih Nemcev in jih odganjati od nkupnega dela ss blagor države! Vzajemnost naša ustvarja še le pravo podlago parlamentarni večini. Parlamentarna večina na dragi podlagi ne bi imela vrednosti sa nas, najmanje pa taka, ki bi zahtevala od nas, da le smemo govoriti o sebi iu o pogojih svoji bodočnosti, o vzajemnem podpiranju med brati. Takoj po shodu v Krakovem je pisala poljska .Gazeta Narodowa" povsem umestno: „Kraj ▼sega velikega spoštovanja do menenja dra. Eben-hocha dovoljujemo si, da obrnemo njegovo pozornost na dejstvo, katerega ne more tajiti n hče — da so namreč ravno v Krakovem vsi glavni govorniki povdarjali posebno, da prijateljski shod slovanskih poslancev nima nikakega Nemcem sovražnega značaja, marveč da je isti sgolj protest proti brutalnostim in izzivanjem nekaterih nflhških strank*. S takimi pojasnili se morajo aadovoljiti nemlki konservativci, ako res nočejo druzega, nego varovati resnične pravice Nemcev. Ako pa hočejo veo, ako hočejo, da se njim na ljubo moramo od« povedati Slovani borbi sa svoja prava — pote« aam ne more biti leteče na njih zavezništvo. Take 2rtve ne morejo zahtevati od nas. Naši poslanci vedo gotovo najbolje, kolik je bil njih ngled v prejšnjih dobah, ko smo bili popolnoma razcepljeni, kolik jo danes ob prvih pojavih vzajemnosti, in koliko bi bil še le potem, ako slovanska vzajemnost postanu popolna resnica. Prosimo jih, naj govore in naj povedo svojim rejakom, da bodemo na jasnem, dali naj smstramo slovansko vzajemnot le golo frazo ali pa — neizogibno potrebo! L Hi | šteno. Morda so želeli ti gospodje, da bi se po dovršeni prvotni volitvi skušala z listo kaj takega, kar se je skuialo z listo iz Milj t Kaj takega bi bilo za nje po devizi: .osar tutto". Naj si torej zapomni budalo tržaških Cifutov to, kar smo mn povedali. Mi pa javno povemo enkrat za vselej, da mi ne rabimo nikogar, da bi nas podpiral, pafe pa zahtevamo in bomo tudi zahtevali vselej, da se s nami ravna pošteno, nepristransko in zakonito. Tudi mi smo avstrijski državljani, davkoplačevalci ne zahtevam » za-se ne Več, ne manj I Blagor lju Istvu občine Pomjanske, ako bi se J 'n take izvrševalo vselej 1 Kmalu bi navstal lep mir! Dobro bi tudi bilo, da bi se malce gledale na prste onim ljudem, ki sejejo res nemir in prepir med ebčaai, ki vzgojujejo mladino v nenravnem, proti-verskem in prutidinastičnem smislu I Ako bi hoteli tako, kmalo bi nastal v občini blag mir. Take „koncesije* naj nam da visoko namestništve. Tega ■i želi tudi italijanska stranka — v kolikor je pošteneja. Le par desetorie dobro plačanih poda* jačev in podrepnikov koperske gospode se boje miru. Ako nam si. vlada pripomore do miru, potem hočemo pripozuatl tudi mi, da nas ona podpira. Tega pričakujemo, tega si želimo, da se zgodi tako čim prej. D O P I S I. 8 Pon\janš6ine. (Nekoliko v odgovor židovskemu tPiccol uH.) |Izvirni dop.j (Z vršu tek) A kako? Kar jednostavno so se brisali iz volilne liste volilci slovenske stranke! N. pr. brisal se je ueki Jerebica Anton pok. Jakoba, da si je bil upisan z letnimi davki 31 gl. 6 nč., in da-si se n i h č e ni pritožil radi njega. Dalje neki Peroša Ivana (Lukich) z letnimi davki 6 gl. 33 kr. Bil je sicer od italijanske stranke reklamiran, a c. kr. glavarstvo je zavrglo reklam.Vendar se je brisal pozneje. Pri nekem Peroša Ivanu pok« Ivana, štanujočem v vasi Figarola, se ja bivališče premenilo napačno, ne da bi ga kedo reklamiral. Krančič Jo>ip, kapelan v Krkavcih, bil je vpisan % bivališčem Truške. Viseko c. kr. namestništvo je ngodilo reklamu slov. stranke. Tadi si. c. kr. glavarstvo je tega gospoda dopisom od dne 19. febr. 1897. štev. 79 Res. naznanilo kakor popravljenega. Toda na dau volitve vendar ni bilo popravljeno bivališče v listi. V dokaz imamo reklam še v roki. To se je zgodilo v odsotnosti g okr. glavarja dne 19. svečana, na dan prvotne volitve v Bočn. Pozneje se je sicer zaznalo vse to, vendar se je stvar zamelčala. Kaj ne, lepo nam je vlada pripomogla do zmag« I Seveda, Italijaačičem bi bilo po volji, da bi se na volitvi godilo tako, da bi jmagali oni na vsaki način, ali pošteno ali nepo. Politiike vesti. V TRSTU, dne 6 janaveijt 1893. Namestnik grof GoSas v Gorici. Namestnik grof Goess se je že povrnil v Trst. Njegovo bivanje v Gorici je porabil, da se obvesti e sporn med italijanskimi io slovenskimi deželnimi poslanci. V ta namen je j konferiral s predsednikoma obeh klnbotf. Do tega hipa smo ie v nejasnem, ds-li je, in v koliko uplivalo posredovanje namestnikovo na nadaljnje ukrepe slovenskih poslancev, le toliko javljajo danen, da so se vršila včeraj posvetovanja med laškimi in slovenskimi poslanci. Po našem menenju je vse saviiino od tega, da-li je bil namestniku vid toli bister, da je sa oblaki poznane Pajerjev« navihanosti videl — resnico. Kajti, popolnoma prav ima .Soča", ko pravi, I* 1« jo daUuusli popraviti, lr.t* jat pokvarila — vlada, četudi v prejšnjih časih in dragimi osebami. Nagodbeni provizorij vsprejet — na Ogerskem namreč. Opozicija proti nagodbenemn provizoriju je poražena, ker ni mogla tirati dalje obstrukcijft rndi nedostatnosti govorniških močij. Le 90 poslancev je glasovalo proti provizoriju. Pričela se je takoj podrobna razprava. Veselje v vladnem tabora je veliko. Mi pa menimo, da tu ni zmagala vlada, ampak spoznanje, da je za Madjare vendar ie najbolje, ako Še nekoliko časa ostane tako, da se jačijo gospodarski na račun Avstrije. Srditim razpravam v zbornici od teh poslednjih dni je sledil včeraj krvav epilog na dvoboju med dvema poslancema. Ranjena sta oba, a Injima je ranjeno tndi krščansko naziranje o dolžnosti človeka nasproti svojemu lastnemu življenju. Krečansko vprašanje Londonskemu .Reuters Office" javljajo iz Carigrada, da obsega program glede avtonomije Krete sledeče točke: 1.) Otok Kreta ostane še naprej del turškega carstva ter pod pokroviteljstvom sultana. Uprava in statuti naj se določijo enako onim za vshodno Rumeljo. 9.) Otok dobi svojo avtonomijo krščanskim guvernerjem na ćelu, katerega imenuje sultan za pet let s privoljenjem vlasti. 3.) Guverner zaukazuje vojaški sili, sestoječi iz žandarmerije in milice. 4.) V kolikor se poveča varnost na otoku, v toliko se zniža turška garnizija, 5.) Zakonodajna oblast bode narodna skupščina, katero volijo vsi deli prebivalstva; zakoniti sklepi stopijo v veljave še-le potem, ko jih je odobril guverner. 6.) Guverner dobi pooblastilo, da aajme za potrebščine Šest mili jenov posojila. Podrobnosti tej pogodbi se imajo še le doloiiti. 7.) Vsi direktni in indirektni dohodki se porabijo za otok. 8.) Otok plača sultanu tribut; koliko, to ni še določeno. Upanje je, da se poslaniki zjedinejo tekem presto'onaslrduika za dila — glasom poročil Kar s* dostaje k, židara Petrovid* za mest« nova verzija. Pravijo nan didaturi uprl knez črnegot vladar jedne balkanske drž stremljenja druge balkanske d Guvernerja na Kreti je *bu. iz Aten — veliko senčijo. \ndidatnre Crnogorca Bo-■> guvernerja, širi se *ed, da se je tej •ki sam, ki se, kaker m, noče n tikati v ržave. Različne v Koncert Ženske podružnice dri Metoda v Trstu se bode vršil n dutni dvorani gledališča „Politeama nastopnem viporedi: 1. Godba. 2. H. .Pegled v nedolžno eko\ ženski četve Godba. 4 V. G. Đrož: .Proljetna pjesma brača s spremljevanjem glasovira in bat 5. Godba. 6. B Abt: „Zaetavenička*, žena. terospev. 7. Godba. 8. „Popolna žena*, vesel v jedueru dejanju. (Dejanje fe Višl«v jednem me* entl. ribe sv. Cirila o C o j r ra-Rossetti • po Sattner: -ospev. 3. *, za dva •monija. Učve* oigra ta.) * 9. Godba. 10. Srečanje na dobitke. Listki za srt kanje ze bodo dobivali na blagajni. Slovensko občinstvo naj si ogleda zanimivi vspored I Naj ne prezre, da po dolgem presledka nastopi zopet veteran in prvak naših diletantov. izborni komik, gosp. Vekoslav Grebene! N^ne prezre, da nastopi v prvo izboren Ženski kvartet I In slednjič na) se spomni, da je dohodek tega koncerta namenjen najplemeniteji stvari, naši dični Šolski družbi, oziroma našim otročičem I Ako slavno slovansko občinstvo pomisli na vse to, potem smemo pričakovati, da rodoljubno občinstvo napolni nocoj lepo redutno dvorano do sadnjega kotička. Veselica I K včerajšnjemu naznanilu veselice, ki jo priredi slovenska deška Šola v nedeljo, dno 9. t m. v čitalnični dvorani, podajemo danes vspo-red: Jop. Pet*: 1. a) „Potovanje po domovini*, dvoglasni oratorij s spremljevanjem glasovirja in harmonija b) „Popotnik", deklamuje Rudolf Mevlja. 2. a) .Popotna* b.) .Cerkvica*, deklamuje Josip Princ. 3. a.) „Molitev", b.) „Kmetska hiša", deklamuje Fran Vatovec. 4. a.) .Valček", b.) ,V gozdu*, deklamuje Ljudevit Švagelj. 5. a.) .Lovska", b.) „Rudorska", deklamuje Marijan Brezovee. 0. *.) .Rudarska", b.) „Naš čoluifl otmimo*, deklamuje Josip Cstin. 7. a.) .Ribarska", b.) „Domača vas", deklamuje Josip Spilar. Radi daailnjoga praznika izide prihodnja izdanje ..Edinoati* prihodnjo soboto zjutraj ob navadni uri. Va2na geverlca. Tukaj se govori ter je tudi dunajska „N. Fr. Prease" imela poročilo iz Trsta, došlo jej baje is gotovega vira, da postane vit. Rinaldiai predsednik Llojdu. Za njegovo osebo bi imenovanje gotovo ne bilo slabo. Dobivati poleg pokojnine namestnika še v dodatek plačo pred« seduika Lloyda, ki znaša, če se ue motimo, 20.000 gld. ali še več, to je prijeten korak — .nazaj ? 1* Toda, to bi nas ne brigalo dalje, ako ne bi bilo ljudi j, ki se boje, da se pri Llojdu - ako prida do tega imenovanja — še poslabšajo razmere sn osebje slovanske narodaosti. Res rsdovedni smo, kaj porečejo naši poslanci o tem imenovanju, ko pride v razpravo državna ^ab-vencija Lloydu. Ve-deremo 1 ' L '' 1 Odnoiaji v litri. .Naša Sloga* od 31 mh uolega meseca ima dopis fiz okraja Poreškega. Dopisovalec popisuje med drugim tudi te le slučaje: V najnovejšem časn odprla se je v Materadi šola izkljnčljivo italijanskim nčnim jezikom. Uiitelj jo Tirolec, ki ne pozna niti jedne hrvat-ks besede. —■ Malo pred je bila zgrajena šola v Krasici, kjer od stošestdeset hiš sti samo dve, v katerih s* javori italijanski. V tej šoli poučuje samo italijanski — učitelj Tirolec! — V Tribanu, kjer je še pred sedmimi leti poučeval gosp. župnik samo hrvatski v cerkvi iu v šoli, poučuje danes samo italijanski — učitelj Tirolec! — V Momjanu je šola tudi samo italijanskim jezikom. — V Oprtljn, kjer so je pred 30 leti poučevalo v našem jeziku, se danes poučuje samo italijanski. V Završju zopet samo italijanski. — Kako je bilo nedavno in kako je danes v Bajah, v peznanem zagriženem mesteca? Tu povsod je bila propoved v našem jezika, sed^j je vse samo italijanski. V cerkvi M. Božje na Krasu isto tako se je pred štirim) leti prepovedovale hrvatski. Tako torej I In nesramni JI Risorgi-mento" iz Rovinja se drzne pisati še sedaj, da osmih dni. Vest, da Rusija kandiduje grškega .vzgajati mladino v tujem jezika, je isto, kakor vdajat; drevesc* uaćmom, ki prija dragemu «lt e-vescu*. Enakih slučajev kakor gori, moglo bi se uavesli de veliko v Istri. Razmišljevaje o takih razmerah človek ne more drugače, nego da vzklikne : Ali so res v nadi Istri zaprta vrata — pravičnosti ? I Uredništvo .Edinosti* isreka svojo sahvalo gosp. Marici Perpar iz Istre, ki je doposlala n-pravuistvu aaSega lista znesek 2 gld. kakor podporo. Ta čin nas veseli posebno, ker ga smemo smatrali dut;azroute Bogdauovič. jefMlt> in nam bole edini poklicani narodni vb-! Nt one, ki ne plačajo členarlne do 12. tekočega meseca, se ne bode jemale obzir«. Členi se upisa-t jejo tudi pri čuvaju „Slovenske Čitaouice", Via S. ! Francesco št. 2, I. nadstr. Pleonl odoek .Bralnega društva" pri sv. Ivana vabi na prvi plesni venče , katerega priredi v nedeljo 9. t. m. v sijajno okrašeni In odičeni društveni dvorani. Začetek plesa ob 8. nri zvečer in : traja do 4. dre zjutraj. Pri plesu bode sviral or- To ji pov- pou* čevanji petja. Po kratki prisrčni zahvali od strani - g. pevovodja, v kateri je povdarjal, da bode vedno { vneto stal v vrstah zavednega društva, ter ga podpiral v.-estranski, zaklical mu je zbor navdu- po 3 1 J. na tr^biv1 take i jih je a 30* odstoprin (f). prečni resultat v«ej naši agitaciji 1 I t Kaj ie-i ui zav^.jh mož »ed n»«i?! Iu ako •A*vz\ir} Vaj' n:M či^afT da ne priKbpijo « »v edino naše politično droštvof-Nali sbšed/e'Ita- j Seno trikratni .živijo*. — Na B^žičevo in 2. dan januvarija se je nabralo m^j Hajdrihovci v gostilni g. Balanča 9 gl. 79 nč. za društveno zastavo. Iz Trulk, občine pomjanske, nam pišejo : Redko kedaj sa je slišal glas iz te zakotne vasice istrske v glasoviti občini Pomjan. In če se je čul, lil je gotovo žalosten ali skrajno obupen' Toda, tudi tu se je začelo daniti. Zavest, da Istra je slovanska, začela je tleti tudi tu v nas, in aud tega spoznanja je novo, v oktobru ustanovljeno pevsko društvo z začatnim odborom: Ivan Kocjan-čič, predseduik, Anton Vizintin, namestnik, Josip Lovrečič, tajnik, Janez Saftič, blagajnik in Ivan ilijaai pJičiif^J V iProgressu g 'loto (ako n« 6 foi.), toda, .^ftjia _______ tag^iic. Oai so bolj idieli v političnih stVareb, ! * "ker vedv,- irf moino žiH^ifi tirez (podlage l j Skrajni ca» je, da se tudi mi otietemo vseh po- j mislekov, o»obito pa strahopetno^ ter da dejauski < u*?i'ppi>»o, ke; je skrajna potre'a. Imamo sicer a ie gu3f0ftov, ki ao se in le vzbudli (kar priznavajo saaii) ki M čudijo daiien, kako da je bilo ■ mogoče j. iv-ti toliko Časa y mrtvilu, toda teh jele malo; iu ako pomislimo, koliko bi jih lahko bilo — moramo ubžulofati tužnim srcem, da jih cele s tisode se — ^pava 1 Sa enkiat torej: Vabudite se, * Lovrečič, knjižničar. Vel ko je bilo pomislekov, no-usUuile ter upišite sd v naše politično društvo ' benega pravega navdušenja, a ogenj splošnega nEdiii0stu. da se lotimo nkupnega kompaktnega probujenja naiih sosednih bratov zanesel je iskrico T tudi sv»n in u>.gala se je in i*čr>* gurati. Vsega-mogočni daj, da ne ugasne nikdar vec! Nekoliko omablji vcev je še med nami; oprnuo pa da vztrajno navdušene delovanje zaveže in privede tudi te do pravega spoznanja. Novo ustanovljenemu društvu pa kličemo: Cveti, rasti, množi se v tolažbo majki svoji: tužni Istri in v.««au narodu slovenskemu ! Pogumno, nevstrašno naprej ! Druitvo „Pravnik1 v Lju bljani je razp^Ialo nastopno okrožnic) svojra členom. Velečnij«ni g >pod tovariM Drnštvn .Pravnik', edino slovensko pravniško društvo, steklo si je v 9'etni dobi svojega obstanka brezdvojbenih zaslug na pravniškem polji in to osobito z vz Iržavanjeni lastnega glasila .Slovenskega Pravnika*, edinega slovenskega pravniškega lista. Ne da bi ee ode-leževal težavnega boja ki g* bijemo Slovenci za pravice svojega jezika v urad-j, ima .Slovanski Pravnik* s tem, da podaja društvenikom in Čitateljem pravniško tvarino v slovenskem jeziku, namen gladiti le-temu pot v urade in služi tako jedni glavnih potreb in zahtev, ki jih imamo Slovenci, da Bi ohranimo svojo aar. individuvaliteta. Po nemilih razmerah preminil je bil .Slovenski Pravnik" že dvakrat; ko mu je potem v tretjič pretila jednaka usoda, osnovalo se je ravno društvo „Pravnik* s poglavitnim namenom, da dobi list trdno oporo ia ae ma ne bode več bati za obstaaek. Žali £B«g,j da se nade ustanoviteljev društva niso izpolnile in da je med slovenskimi pravniki opešalo zanimanje fctf'dništvo in za list Društveni odbor si šteje v dolžnost, opozarjati slovenske pravnike na nevarnost, ki preti dinštvu in njegovemu glasilu. Število društveni kov se krči in ssdelovsnje pri listn jo prenehalo de cela. Odbor ne prezira, da živimo pravniki v težavnem času, da imamo poleg dela, ki ga nalaga poklic vsakemn, študirati obširne nove zakone, ki imajo ravnokar stopiti v veljavo. A ta ozir ne bi mogel opravičiti, da bi se izdavanje lista zopet nstavilo in temmaqj more opravičiti prikazen, da se druitveniki izueverjajo drnštvn. Slovenski pravniki, kateri zavzemajo tako odlično mesto v javnem življenji, uaj pomislijo, da ne zadostuje zahtevati narodn pravic in jadikovati, če se mu ne vršijo, ampak da so dolžni tndi skrbeti za sredstva, katera pospešujejo dosego narodnih pravic. Posebno pa bi bil obžalovati propad društva in njegovega glasila v tem treaotka, ko nastopamo nevo pravniško dobo, katera nam rodi toliko novih prikazni na jnridičnem polju In v sodni praksi, da bi morali, komaj opastivši stari liat, skrbeti, da osnnjemo novega. Z ozirom na vse to se obrača' društveni odbor a uujno prošnjo do slovenskih pravnikov, da oni, ki so že členi draštva, mu ostanejo zvesti, ia eni, ki ie niso, mn pristopijo. Društveni odbor spoznava za dobro imenovati društvene poverjenika i za kraje, v katerih se nahaja veče število prav-j nikov. Le-ti bi bili Trst, Gorica, Tolmin, Sežana, | Postojna, Novomesto, Kranj, Kamnik, Celje, Ma-[ ribor, Ptuj, Celovec, — če bi se želelo, nastavijo j se poverjeniki pa tudi še v drugih krajih. Pri-; jatelji društva se prosijo, da izberejo iz svojo i srede poverjenike ter jih naznanijo društvu. Društveni odbor pa tudi nujno prosi, da so j oživi sodelovanje pri listn, da ne zastane njegovo i izdajanje. Nagrada za iztirne spise je 20 gld., za j prevode 10 gld. Členarina znaša za izvenljubljan-j ske drustvenike 5 gld., za pravnike, ki še niso j stalno nastavljeni, samo 2 gld. Členi dobivajo list j brez daljnih stroškov. Za nečlene znaša naročnina I lista 4 g d. na leto. (Jvaževaje peložaj, v katerem se nahajata j naše društvo in njegovo glasilo, se nadeja društ-; veni odbor, da ta poziv ne bode brezvspešen. Ljubljana, v decembru 1897. * Dr. M. Pire, Dr. F e r j a n č i č f tajnik. predsednik, i Mestna hranilnica v Radovljici. V meseca j decembru 1897 je 128 strank uložilo 35.461 gld. 81 nvč.ji 56 strank vzdignilo 14924 gld. 90 nič., I* 1'strankam se je izplačalo posojil 17340 gld. Stanja ; ulogi36023 fel^ "22'in pol nvč.j denarni promet j 126818'gld.J'8S dvč. ..." Nagla iauii je nmrl včeraj popotfda* na ribjem trgu Anton Dolce. Zdravnik, ki je došel na aa lice {mesta, mogel je eamo potrditi nastavšo smrt. Najt* smrt. Urlala Hladnik podala se je mi-noie nedelje k svojim sorodnikom o priliki novega leta, kjer je ostala do predveeraj. Koj po kobila prišlo jej je slabe. Ker jej le ai kotelo odloči, poklicali oo sdravnika z zdravniške postaje. K« je došel le-ta, je revica te iidahiik dvlo. Kritem domovine. .Zveza slov. posojil-■ i c" imela je občni zbor dne 19. dec. v Gelji. Zastopanih je bilo 36 posojilnic. Iz letnega računa sa leto 1896. izhaja, da je imela zveza 1937 gl. 86 nč. dohodkov in 1935 gl. 50 kr. troškov.Vsled pomnoženja dela sklenil je občni zbor nastaviti stalnega tajnika s plačo letnih 1200 gl. — Predsednikom zveze je bil izvoljen zopet g. M. Vošnjak. Opera Trubadur pela se bode danes, na praznik sv. Trek kraljev, v .Narodnem domu* v Celja. V ta namen pride tjakaj isosobje dram. draštva iz Ljubljane. Kedaj pa v Trstu? Pri Sv. Martina pri Slov. Gradca snujejo »Kmetijsko bralno draštvo". Novi koroški dei. predsednik pl. Fraydanegg-Monzello izustil je ob nastopa novega mesta med dragim tadi te-le besede navzočim uradnikom: .Bodimo vedno strogo nepristranski in'nvažujmo vedno, da je uradnik za ljudstvo in ne narobe". Lepe besede. Će bede tako, se koroški Slovenci amejo le veseliti. Ali koliko smo Slovenci £e čuli lepih besed ? t Žaiibog bile so le besede. Dejanja, dejanja, to je glavno I V DJo m ž a I a h astanovila se je pred kratkim hranilnica ia posojilnica. Ponk na gospodinjski šoli v Ljubljani se prične meseca marcija. Trajal bode dva meseca. Z oziram na veat v zadnjem izdanja našega lista, da so nepoznani zlikovci razbili svetiljko gostilne .pri petelinu", nam je pridodati, da smo izvedeli od kompetentne strani, da o tem dogodku ni dešla policijski oblasti nikaka prijava poškodovanca, niti poročilo podrejenih organov. OQen| je navstal na parniku .Gottfried Schenker* sinoči ob 11. uri. Takrat bilo je v parniku še okolo 1000 zabojev neočiščene volne. Vsa I noč ni zadostovala za udušenje ognja, Čeravno je delovalo veliko močnih brizgaljk. Škoda je velika, ki se pa sedaj še ne more ceniti. Sodi se, da je kriv ognja neki mornar, ki si je hotel nabrati volne, da si napravi ležišče. Bil je nekoliko vinjen in se je s svetilnico preveč približal volni ter jo zažgal. Med gašenjem padel je gasilec Peter Saftič ter se precej poškodoval na obeh nogah. Zvotaali ao včeraj lisjaka, Antona Lisjaka, iz Smarij, ki je ukradel dne 25. decembra m. 1. I-vanu Makucu iz Šmarij pri Gorici jedno obleko in nekaj denarja. Zlezel je v stanovanje skozi okno. Sedaj pa mu hude že čakati nekoliko dalje, predqo izleže iz temnice. Žrtva bika. Minoli ted^n bila je predstava v Vadlari na Španjskem. Predstavi je prisustvovalo mnogo občinstva. Med predstavo je preskočil bik ograjo t-.r se je divje i-azljuč«n zagnal med ljudi. Prizor je bit strašen. Bik je klatil in lomastil strahovito in predea je bilo mogoče umoriti ga, usmrtil je o-^m os,-h. Nadalje je ranil težko trideset o'rib, a lihko je ranil druzih osemdeset oseb. Sredstvo proti trtnl uii )e baje iznašel francoski akademik Dubois v Parizu. Mikroorganizmi, kater* je našel'1 v mešev ni zemlje in gnoja petdeset met'ov glo'mko v zemlji, prouzrefinjejo v nekaterih polukrilcih pravo epidemijo in k tem polukrilcea spada tudi trtna uš. Da je to res, bilo bi nepi ^-ceuljive vrednosti. Velika nesreča se je pripetila v Sorostu (Amenk'i). Dne 3. t. m. bilo ju v mestni hiši zborovanje. Med zborovanjem se je udri pod, vsled česhi- je bilo vdiko ranjenih; mr'vih pa da je okolo 100 oseb. Hrabrost Crnogorka. Bliiu meje Crnogorske napadli t*o trije Turč ni Črnogoica Radoslava Rosica in njega šestnajstietuo hčerko Milico. Ker so Turcini bkratu planili na Rado*l»va, je padel le-ta, ali Milica je zgrabila naglo ajegovo puško ter Ustrelila dva napadalca; tretji pa je pobegn I Najnovejše vesti. Trst 5. Name^tuik grof Goiss je odpotoval danes z (Meni deželnega š »lskfga sveta v Poreč, da bode predsedoval tam seji dež. Š ilskega sveta in da obiš e oficijelne osebe. Iz Poreča se je odpeljal uaaiestnik po morju v Pulj, kjer prebije jutranji dan. Pulj 5. Za prihodnji ponedeljek in naslednje dni so razp;sane občinske volitve za občino Pore š k o. Uložla se je pritožb* na Dnnaj proti načinu razdeljenja treh razredom Ako pa se bodo vršile volitve vzlic vsemu temo, potem priporočam v o 1 i i c e m. dane gredo nikamor. Laginja. Gorica 5 Ta je nmrl včeraj okrajni viši komisar Karol Camar. Zadnje službovanje njegovo je bilo v Tolmina. TrSovlnake braojavh« ln vseli. SaalmveSfK. Pienia* najo«on 9.32 9*83 Pleni«« » spomlad 1898 11.98 de 11.99 Oves z* spomlad 6 82—S.S5 R* kh spomlad 8.78 8.75 Komsa ** maj-jnni 1897. 5.31 t.83 HAamca aova od 78 kil. f. 13 05—18.15 od 79 kil« 13 tO 18 96 od 80 kil f. 13.30-13 35 , od Si. kil. t. 18.30 18-36, od 89 kil. for. -.— -.-. J»ć«eo 5'80 9.— proso 915" 6'45 Menica: ponudbe sradnje, povpraševanje koljše. Prodaja 10000 m. st. S—10 nč. ceneje Vreme : megla. Savn. Kara Santoa goort »iomj« i« dec. 88.25 ■a april 38.75 Hambarff. Santo« mod »terasa ta december 32.25 ■a mere 82 50 aa maj 88.— ia september 88 50 mirna. Oan«]ak« boni Državni dolg t papirja „ „ v »rebrn &v*trijaba renta v alatu • . » kronu i Kreditna akeija , . London 10 Let. . , Napoleoni . . . . , 30'mark 100 i tal). li' JauiuvaijA isti ditnei rčeraj . . . 102 60 102.10 102.55 102.10 . . 19160 19150 102 35 102.20 968 25 856.25 . . 119 95 119.95 . . 9.61 9.52 11.74 11.74 . . 45.40 45.40 Roti družbe it Upomnite sv. Cirila in Metoda. > Pri 4 letnih časih Barriera vecchia š. 7 < Prilika ca praznike in novo leto. Velika zaloga zim- * akib ogrinjal (Šjalov) v vseh barvah po gld. 3.60 in V gld. 1.20 Zbirka frštauja t raznih risanjih od 20, 30 \ in 87 nvč. Uožke srajce bele in barvane od 90 j. novč. naprej. Maje iz pliaa za goape po 65. 75 t. nvč. in več C samo v ppodajalnioi ^ >(Pri 4 letnih časih Barriera Tecchia i 7 < Zdravljenje krvi Čaj „T I s o 6« r ■ I cvet" (Mllleflerl). Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, 4e poče v želodcu, kakor proti alabemo probavljanju in hemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje. stoji 50 ni, ter se dobiva v odlikovani lekarni riMMMEt „m ta Miri" Trti, velfkt trg. W | Sloveča vina iz fisa t zalogi vili Via S. Lazzaro it. 4. Opolo iz Visa po 34 novč. liter, „ „ fino „ 36 „ belo sladko „ 40 „ Kakor tudi najfinejša desertna vina. Prosto na dom od 5 iit, naprej. Peter Benuiai iz Visa. ;.v.v7vTwv.v.w.%j Kolesarjem! Podpisani naznanja, da in»a v ulici S-• LaiSSPO At« 8 :astuo mehanično delav • % nico v kat«ri popravlja kolesa, ftivalns atrrjs itd. po najnižjih cenah SKERL MTON. • • • ZAHVALI. „Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu" Je podarila v obrambo proti nastopajoči zimi skoro vsem n-encem tukajšnjega zavoda prepotrebnega obuvala in gorka obleke. Ukaželjna deca skrajno ubogih r? ariše v hvaležnim glasom prosi nad nebnim svodom vladajočega Vsevladarja, naj On povrne vse to rodoljubnim darovateljicain, ker a to skromno zahvalo jim ni zadostno poplačan ta človekoljubni čin usmiljenih sro njihovih. VODSTVO deške slov, iole sv. Cirila in Metoda pri bv. Jakob«. Udano podpisani izrekajo s tem iskreno zahvalo v imenu slovenskih starišev vsem častitim, veleduinim daro-vateljeni božičnih daril otrokom naše slovenska Šole ter izražajo zagotovilo trajne hvaležnosti. Tej zahvali pridržuje se tudi slovensko uČiteljstvo. P. n. darovalci naj bodo uverjeni, da bode učiteljstvo skrbelo za to, da naša mladina ostana naša ter bode kedaj v čast našemu narodu. SolBki vodstvi in očeta: Hvastja Ivan in Male Ivan. Aston Schuh c. L žiraoztami Jvne IreMarne t pokoja si dovoljuje naznaniti, da je s 1. januvarjem jel vrSiti tu svojo prakso in prosi slavno p. n. občinstvo, da bi se blagovolilo obračati do njega. Stanovanje ; Sv. Ivan, ulica S. Cilino št 823. Zaloga pohištva tvrdke Al e a s a n dr o Levi Min* i Trst. Via Rlbtri«, 21 Ia Piazza Veoohla it. S Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na sahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali aa železniško postajo, ne da bi sa to računil stroške. * * ZAVOD za uniformiranje in civilna krojačnica FRANA JIRAS ulica Caserma M. 9 priporoča se za napravo unifsran In civilnih oblek. Poatraiba poltena. Zaloga vseh vrst za uniforme po originalnih tovarniških cenah. <3>ZAL0CA pohištva in ogledal«! <3* Rafaela Italia «£> <3» Via Malcanton it. I. <3> Zaloga pohištva aa jedilnice, spalnice in <$£> <3> sprejem niče, žimnic in pereanio, ogledal in ^eeleanih blatan j, po cenah, da se ni bat^rv yr konkurence. ^ AAAAAAAAAA^AAA p^j ro o^ r^j rv^ i .- T - D NAZNANILO. Spodi^j podpirani raznašalec iusta .Edinost* ki ie zajedno URAR priporoča se toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani F r i d er i k C o I j a, vratar hi$e št. 8 via Solitario Ob > 3 o a o Q S Ulica Duiiota štev. 9. Mehanična delavnica ustanovljena leta 1869 Petra Braido in sina prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. .Pela izvršuje najnatančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Abonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec. S s o Š o s? s 5 Ulica Donota Stev. 9 linement"capsici comp. is Riehteijer« lekarne v Pragi, aa,'70 ni. in 1 gld. po VMk lo- . Zakf ksiaak. Zahteva naj se to sploino priljubljeno dsimSa srsdstvs vodno la v originalnih steklanioak ■ varstveno znamko idrv" is Riobterjevo I«karao tor vsoae pravidaostao samo atoklonioo s 80 varstveno ■usk« kakor originalal isdakk. *■-'» * * I __« ' « » * * sMiBrjivi mam pn zim ■vi v mp. % A J Hotel Volpich j,pri črnem orlu4 (Aquilanera)J X Via S. Spiridione, Corso^Via 8. NieoU, X V najbolj v središču V A popolnoma nm nopo opravljen. A J KOPEL JI, VOZ K VSEM VLAKOM-J V V pritličju .Restavracija Pilsen" y X od F. Volpicha. A konauroii u^a .EdiaoBt4. /davatalj in nd^vorm «r-»-t«i* *V»a tteiaik. — Tiska« f>oj«■ ' v Trstu.