T ' , 1 ■ » r $ v N» jr «č j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Ve^a za vse leto - . . $6.00 H Za pol leta.....$3.00 Za Kew York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS Ust slovenskih delavcev v Ameriki. a IwicH every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: COBTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870. NO 19. — ŠTEV. 19. TELEFON: CORTLANDT 2876 NEW YORK. SATURDAY, JANUARY 23, 1926. — SOBOTA, 23. JANUARJA 1926 POLOŽAJ V PREMOG. INDUSTRIJI Upanje na mir v antracitni industriji je bilo oživljeno, ko so delodajalci sprejeli "temelj". — Voditelji premolarjev so se danes sestali, da razpravljajo o predlog^ s petimi točkami, katerega je sestavil časnikar iz Ser an to na. SCRANTON, 22. januarja. — Načrt za mir v premogovni industriji, katerega je sprejel Inglis, načelnik mezdnega pogajalnega komiteja delodajalcev kot temelj za obnovi jen je pogajanj, bo predmet posvetovanj, ki se bodo vršila danes zjutraj med John Lewisom, okrajnimi uradniki ter E. Ly-nettom, publisherjem iz Scrantona, fci je predlagal načrt. Upati je, da bo ta načrt končal stavko I 50,000 antracitnih premogarjev, ki je povzročila veliko bedo ter ohromila razne industrije v iztočnih državah. Po svojem povratku iz Wilkes-Barre je včeraj popoldne Mr. Lewis priznal, da se zanima za načrt, da pa ne more pred današnjim dnem podati nobene izjave, če ga bo sprejel ali ne. Načrt je bil objavljen v ponedeljek, ko je bil Lewis tukaj in nagovoril veliko ljudsko zborovanje. Ze takrat so skušali dobiti od Lewisa izjavo glede tega načrta, a on je to odklonil, češ, da mora predlog najprvo proučiti. Priznanje Lewisa, da se zanima za predlog Ly-netta, je nekoliko pregnalo temo, ki je pokrivala antracitno ozemlje izza časa, ko so bila prekinjena pogajanja v New Yorku. Včeraj so tukaj domnevali, da se bliža mir. Načrt, katerega je predložil Lynett, se glasi: Prvič: — Premogarji naj se takoj vrnejo na delo. Drugič: — Petletni kontrakt, ki naj bi datiral od časa podpisanja dogovora. Tretj ič: — Mezde zadnjega kontrakta naj ostanejo tekom pravomočnosti novega kontrakta, raz-ven če bi jih izpremenili kot spodaj določeno,' Četrtič: — Na inicijativo te ali one stranke, objavljeno šestdeset dni predno sta potekli dve leti izza podpisanja kontrakta, se lahko skliče konferenco, ki bi razmišljala o izpremembah dogovora, a le glede mezd. Premogarji naj bi ostali na delu o konca petletnega kontrakta, če se pogajalci dogovore glede izpremembe mezd ali ne. Petič: — EnQ leto pred ugasnitvijo kontrakta naj bi se sestali zastopniki delodajalcev in premogarjev, da določijo vse potrebno, da se nadaljuje z delom v rovih ob ugasnitvi kontrakta in tekom pogajanj za nov dogovor. Vstop Lynetta v antracitni spor ni bil neprijeten ne tej, ne oni strani. Pri premogarjih je bil že dolgo priljubljen, dočim ga smatrajo delodajalci za moža zdravih nazorov in zdrave sodbe. V svojem komentarju glede predloga je rekel Lynett včeraj zvečer, da je sedanji položaj naravnost neznosen, ker je premogovna zakonodaja Pinchota praktično mrtva in ker odklanja predsednik Coolidge vsako vmešavanje. — Sedanji položaj ne more trajati neskočno, — ie rekel. — Moj predlog je že odobril major Inglis, v kolikor so prizadete tri izmed štirih važnih točk. Četrta točka je praktično odobrena z reser-vacijami. Prepričam sem, da se upam, da ga bo sprejel. Mr. Lynett izdaja The Scranton Times. VOLUME XXXIV. _ LETNIK XXXIV. Žena in ljubica mupomagata. Žena in ljubica zveste vztrajata ob strani morilca Durkina. -— Ženske so igrale veliko vlogo v življenju tega zločinca. Letalci na poti Truplo ženske v Južno Ameriko, brez glave in nog. CHICAGO. 111.. 22. januarja. — Včeraj se je pričel proces proti Martinu J. Durkinu iz New Yor-ka. ki jo oibtcKžen t-rikratiu-jra umora. V«ia znamenja kažejo, da lioiV, igrale različne žensko, ki so nastopalo v njegr-oveiii življenju kot ljubice ali ženo, prav tako važno vlojro v tem procesu, ker >o vso. brez izjemo, na njegovi strani. Xo le njegova mati ki jo napela vse svoje silo. tla reši evojoga sina vislic in njogova mlada žena Irma. OKomnaj-t lot stara hčerka neko-«ra vaškesra kovača, s katero se je poro"-:! dno 4. dooombra, temveč tudi njegova prejšnja ljubica. Btttv "Werner. Durkina so posla-'i v jotnišnicoi. Irma in Betv sta bili izpuščeni. Mladi ženski sta občevali med seboj kot dobri prijateljici in skupaj se hočeta boriti y.H moža. katerega ljubita. Irma je sicer z Durkinom poročena, vendar pa je dvomljivo, če je ta za kon pravoanočon ker ni Durkin baje postavno ločen od svoje prve žene Ruth. Državni pravdnik (>o\ve ki upa spraviti Durkina na vislice, je uvedel preiskavo, če je Durkin -»•odmjs&io ločen od ? voje prve žene ali ne. Če je njegov zakon a Irmo neveljaven, se slednjo lahko prisili, da izpove proti njemu. Sedaj se je izvedelo, da nje njegova poreka dne 4. decembra v Easr •U. Lou .su prvikrat, spravila zvez ne a gojite na sled Durkina. Pri -kanju nekega ukradenega avto mobila so dognali da je neka Mrs. Trma Conlev naprosila za licenco za ta avtomobil. Coraiev je bile ime. katerega se jo Dunkin takrat posluževal. Xa.laljna poizvedovanja v St. Louisu so spravila na lan. da je Inna Oonelv izjavila, da namerava potovati v Califor-nijo. Ta je spravilo zvezne aerente na s'ed zločinca, kateremu so sle-lili z Califomije v Texas in nato v St. Louis, kjer je bil Durkin aretira n. Pri prvem zaslišanju se bo odločilo. če naj se Durkina najprej procesira radi umora zveznega agenta Sganahana dne 11. oktobra ali policij. seržanta Grava dne 28. oktobra. Čas poleta iz Palos na Španskem v Buenos Aires cenijo na 56 ur. Premagati boj treba številne težkoče. Bivši vojni tajnik. Rusij a počiva. MOSKVA, Rusija. 22. jan. — Sovjetska Rusija je včeraj prosla-xila drugo obletnico smrti Nikolaja Lenina, očeta boljševizma. I>va dni bodo zaprti vsi vladni cdparlmenti, vse tvorukrc. prodajalne, uradi in restavranti. Vsi "kraji Ruvije so okrašeni z rdečimi iu črnimi zastavami, vsa zabava se je prenehala in prodaja alkohola je prepovedana. Vsakdo, ki bo vprlzoril kako zabavo, bo mora oral plačati globoko $50. Po RuKiji bodo kazali slike iz ter prizore ob ]H>greba. Izvidi grobnice Lenina kažejo, da je že 1.300,000 ljudi o3t>i-kalov mavzolej, o "kar je bil Lenin položen vanj. Miss Mary Brehm umrla LONXJ BEACH( Cal., 22. jan. -Včeraj je umrla tukaj Miss Mary Hrebro odlična zagovornica prolu-bicije. v starosti 66 let. Njena smrt je o- j manager Independent. Tool Co. v >iovilniii slovesnostih Marehena Philadelphiji, da je nosila i>to o Colombo, predsednik colombijsko j bleko njegova svakinja. Dostavil družbe, otbjel poveljnika Franco ,jo, da pogrešajo od torka naprej ter prosM za božje vodstvo tega j Mi« Dietrich, ki je bila uslužbe-plemenitega in domoljubnega po- ;lia pri ne(kii založni tvr djetja. Poveljnik je odvrnil: — Ta kraj. ki je nudil Kohim-bu vso peomoe za razkritje novega sveta, izreka sedaj tudi zrako-plovcetn vse najboljše želje ob priliki njih poskusa, da najdejo iovo zračno pot v Ameriko. Poslovilne slovesnosti so se vršile v razvalinah samostana, v katerem jo Kolumb leta 1484 pregovoril opata, da je pridobil špansko kraljico T'.abelo za njegov načrt. Ponarejevalna zarota. Madžarski parlament je pričel preiskovati pona-rejevalno zaroto. — Grof Apponyi je odobril metode ministrskega predsednika. BUDIMPEŠTA, Madžarska. 22 januarja. — Madžarska poslanika zbornica je izvolila včeraj -parlamentarni koni'itej. ki naj bi pritekal veliko zaroto za ponarejanje francoskih f ranico v. Postopanje komiteja bo tajno, a uspehi bod-o objavljeni v oficijelnih komunikejih. Grof Albert Aponnv. madžarski državnik in voditelj legrtimisto\. ie izjavil nekemu ameriškemu časnikarskemu poročevalcu : —- Poročilo ministrskega pred-ednika Bethlena glede ponarejanj frankov je bilo odkrito in obširno. — Vso kačo. da jo bilo to mo ralno vzhiČenje, izvirajoče iz o ^tudne krivice, storjen Madžarski vsied trianonske ipogodbe in ne nrestanih ponižanj. — Potem ko se je jieeal z obrok-1 ji vim pisanjem inozemskega Časopisja. je zastavil Bothlen svojo čast ter čast svojima kabineta, da bo zadeva pojasnjena v vseh"po« Inoboo-tih z največjo odločnostjo. neglede na osebo ali politične interese. — S svoje strani. — jo dostavil Apponyi, — sem prepričan, da bo dobil ta poziv ministrskega predsednika primeren odmev pri oretožni večini Madžarov, brez o-žira na stranke. C eprav ne simpa-t-iziram s sedanjim sistemom vla-lc. smatram vendar za domoljubno dolžnost, da podpiram aimini-=traei.io tekom krize. Brez dvoma bo prišel čas, »ko se bo treba p«« cati z odgovornostjo ^-*ade, a sedanji boj .proti sovražnim inozemskim vplivom ne nudi primerne prilike za to. ndki v Phi-ladelphiji. Schuhl je izjavil nadalje, da se je napotila v torek Miss Dietrich j s svojo sestro v Philadelphijo. da nekaj nakupi. Krog šeste ure pa" se je Miss Dietrich ločila od svoje sestre in od tedaj naprej je niso več videli. Obdukcija, izvršena na truplu, ni mogla ugotoviti pivot nega vzroka smrti. Tnuplo ni karalo nikakih znakov nasilja. ,ie izjavil coronerjov »zdravnik. Re-kol pa jo, da je bila Mi« Dietrich umorjena in da je moral glavo ni nogi odrezati človek, ki pozna kirurgijo. Mrs. Sallie "Worrell iz Ttosr Tree, majhnega kraja v bližini tukajšnjega mesta, jo našla truplo ko je šla radi dožja po bližnjici nreko posestva odvetnika, da do--■'Po je ve-n>il krog enajstih iz Philadelphijc :e izjavil, da niso njegovi uslnž-benei slišali ničesar sumljivecra Truplo jo bilo očivvdno pripeljano v avtomoibiVi v ono grmičevje. Danes zjutraj so videli volike-nra črnpga ovčarskega psa, ki je -tikal po grmičevju, a nifcdo sr mu ni približal, ker so domneva-i. da je stekel. Sele potem ko so na/Ti truplo, jo b!lo pojasnjeno "udno obnašanje psa. Antisemitski kravali. DUNAJ, -Avstrija. 21. jan. — Predstavitev igre "Lojalnost'' na : runnM*skein narodnem gledišču v Velikem Varaždinn na Sedmogra-j škem je imola za posledico resen t k; aval. Nacijonalistični dijaki so zarz^ li .stališče proti angleškim avio-kratienim Židom kot jih slika igra. Napadli so v gledišču navzoče Žide ter jih pretepli. — Priprocst odgovor na pogo"?ro -slišano vprašanje, kako je bilo mogoče vprizoriti tako obširno zaroto pred očmi civilizirane vlade se glasi, da je bil policijski načelnik eden vodilnih članov zarote. Vpč kot trideset let je užival največji sloves radi svoje usjpeanosti. vestnosti in zmožnosti. Edina napaka, katero je storila vlada, je bila, da je izbrala tega policijskega načelnika, a laike se pripete vsaibi daji v vsaki deželi. JUGOSLAVIJA RAZPUSTILA UNIJE Jugoslovanska vlada je razpustila unije po aretaciji 200 oseb, ki se osumljene, da so udeležili komunistične zarote. — Vojaki so razpršili sindikaliste in policija je preiskala domove komunistov. BEOGRAD, Jugoslavija, 22. januarja. — Veli-kansko razburjenje prevladuje danes med sindi-kalitičnimi delavci vsied aretacije več kot dvesto osumljenih, po razkritju takozvane komunistične rarote. Aretacije so bile izvršene v vseh delih Jugoslavije. Policija je včeraj prepovedala nameravane demonstracije, a delavci so bili trdni v svojem sklepu da jih vprizore ter so se zbrali v velikem številu pred poslopjem narodne skupščine. Poklicana je bila kavalerija, da razžene množico in izvršene so bile številne aretacije. Minister za notranje zadeve je izdal včeraj zjutraj proklamacijo, v kateri je izjavil, da so vse strokovne unije nepostavne in da jih je treba razpustiti. To se smatra za velik udarec za sindikaliste, ki so sklicali kongres svoje stranke na dan 25. januarja. Policija je navalila na stanovanja petdesetih komunistov v Zagrebu in Sarajevu. Govori se, da je bila na temelju zapljenjenih dokumentov razkrita zarota proti vladi. Med aretiranimi so profesorji Novakovič, Simon in Timotijevič. Zadnje imenovani je sin prejšnjega justičnega ministra. Zaplenjeni so bili tudi razni opozicijski listi. Poroča se, da so dobili komunisti iz Moskve u-kaz, naj reorganizirajo svojo stranko po vsej debeli ter obnovijo svoje prejšnje delovanje. ZAGREB, Jugoslavija, 22. januarja. — Dijaki filozofije na zagrebškem vseučilišču, spojeni z neodvisno demokratično stranko, so včeraj zastavka-i ter zasedli vseučilišče. Francozi se postavljajo. PARIZ. Francija. 21. jan. _ Ravnokar ob;jav.ljeno poro-čilo r/.-javlja. da stoji Francija na pr-"em mestu med vsemi narodi »lode zrakoplovstva. Soglasno s tem poročilom je dosegla Francija 4.'> svetovnih rekordov, proti 33 rekordom Amerikancev. dočim zavzema Italija tretje mesto s 24 rekordi. Leta 1924 so bile Združene države s svojimi 53 letalskimi rekordi na prvem mestu. žila v Ohicugni strup, jo izjavila, da je po šestih mesecih popolne abstinence zopet prla šampanjca, ki ji je "seveda moeno stopil v «rlr.-\o. Pred pos-kusenim samomorom je tudi citata neko razburljivo azpravo. It- kla je da je sedaj popolnoma zdrava. Razkritje atentata na Aleksandra. Evelyn zopet v Atlantic City Evelyn Xe.-:bit Thaw j.« zopet lospela v Atlantic Citv ter bo zo-->et nastopala v tamoš-ijih kabaretih. Na vprašanje, zakaj j.' zav- UEOORAD. Jugoslavija. 22. j:.-nuarja. — Ministrski predseduj PaAio. ki je dne 10. januarja odpotoval na Rivijero. kjer j.- nameraval ostati dalj časa. da odpočije, se bo nemudoma vrni! d- -inov. To spravljajo v zvezo z neko takozvano zaroto proti življenju kralja Aleksandra in njegovo era kabineta. 11 DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so naže cene sledeč«: JUG08LA7IJA : 1000 Din. — $18.80 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $93.00 Pri nakazilih, ki rn&šajo manj kot en tisoč dinarjev raŽonamo powbe| If centov za poštnino in d raze stroške. Razpošilja na zadnje pošte In izptatoje "Poštni Čekovni urmC. ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJ$» 2W> lir .......... $ 9 20 500 lir ..........$22-00 300 lir .......... $13 50 % 1000 lir...........$43.00 Pri naročilih, ki znašajo manj kot Z«« Ur, računamo po U centov § za poštnino in drage stroške. f Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje i fr^1}—kreditna tank* v Trsta. Za poSilJatre. ki presegajo PETTISOC DINARJEV ali pa DVATIBOd LIR dovoljujemo po mogočnosti lie poseben popust. Vrednost Dinarjem in IJnm sedaj nI stalna, menja se ve&rai In nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po eeol tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PG BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČA8U TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1,— Denar nam je postati najbolje po Domestic Postal Money Mer ali po New York Bank Draft FRANK SAKSER STATE BANK 62 Oortlandt 8treet New York. a v Telephone: Oortlandt 468? GUAS NAjSODA, g3: JAN. 1926. I nI i II. L GLAS NARODA i - (MiGTBNl DAILT) 0G9&JQVXO PUBLISHING COWP1MX ( A Corporation) PIam af fmmntm ot the corporation and iddr—i of Abort officer«: 13 Gortlawtt St, Bottogb of Ifcmhatum. Kit York City, N. T * j* < ■ i ' ■ _ j 4, " tt1 .f a " <0 r i 11 * še 11 1 f 1 » joim Ner, ;; $ 1.00 ifrrs. Volbecnk Omej<\ Valley. Wash.. darovi $ 3.50 John Ulkfe, Merehantetiile, N. J. $ 2.00 Aiitoji Kovačič. Box 163. Kingston. \V. Va. $ 0.00 KudoLf Sckrocf. 204i) W. Coulter Street. <"liiea${0, 11!.. darovi $ 6.50 Kku^mj . . To jc dj U4ia pošilja te v to leto. •• G L A B N A BO DA" "Toioo o/ I JU Itmod Iwry ^T^e^pf Sundayt and HoUSajfš. V« Ml« loto vol/o firf M AowrCko JDOi 1(14 SfcJ.W JE« fetr* Mo______$1.50 Tori MMtollM. tf.00 Za pol Mm tfJO Bamooom$t*amoohkto~ V?.00 Ža pol Uta______fffJO Babteription Tiari* $6.00. Adv«rti»c*>ent on Agreement OIm Naroda" iikaja vrniti dam itviemii Aodotj m Popki broa podpisa in oaebnocti w ne priobčijo*".. Dotf naj. io Macoroli poAiljati po Money Order. Pri ipremecabi kraja naroini-krr, proauoo, da m nam tudi prtjinje bivaliftSo camarf, da ki|r*Je najdeno nnalomika. u0 L A 3 NAROD A", 82 Cortlandt 8tr«*t Now York, N. t. Tolopkoao: Cortlandt 387$. SLABI GOSPODARJI Ii. !>.:US.OO Novice ft Slovenije. Usoda beračeva. Na Štefanovo. so -e ijrrali deč-ki po hribu nad Tepevevo žago, pa se jiiit je zahotelo nekolika (podražiti v shrambi nad iago *itanu-joeega berača Mrhaida Koltfjju Ali so proti oni mali stavbi. lgi halji in nizkeni okroglem eijrrttlrit, obče znana prikazen, ki smo jo cesto videli na JoŽcfovent hribu. kamor je rad hodil v samo --t a ti po miloščino, ^grozili pa so •icv dečki, ko a»o našli istnrea v oni klfti podobni shrambi brez vrat - -J ' .. V ftolcanu na Tirolskem je umrl v 79. letu svoje starosti, veleindu-j ^rrijalec Andrej G&ssner. solastnik velike tekstilne tvorniee Glanz man & Gamier v Tržiču. Njego- j ve zemsike ostanke so položili k! večnemu počitku v Holeami. V Ljubljani je preminula posestnika Amalija Tkovie. V Mokronogu je umrl Ivan Pov-še. posrštnik in usnjar. Pokojnik j je bil usrleden človek in splošno priljubljen. i Krvav božič v ptujski okolici. j V 1'irkovcih pri Prager>>kem sit se na Štefanovo fantje tak/» stepli ' v prosti Ini, da je obležal na mestu nad 68 let jo priporočajo in prepisujejo zdravniki po vsem svetu m hranjenje otroh na tleh mrtvega in nagre*ra. Kmalu je prišla na lice mevta policija i mrtev neki posestniški sin. ki Iti! « n}o zdravnik, ki je ugo/tovii, je ravnokar vrnil od vojakov. !»l je moral biti mrtev že kakih V Stonjeih pa se je zapletel v deset dni. Po prazni steklenici so- dnfcžinsici prepir neki 60-letni po l&ortUfvt EM5LE BRAND CONDENSED MILK, Velikiiluske -n ote denarja, katere motajo >Wnilene dižave iztirjali oe ustrajalo pri polnem plačilu, bi »o "napravilo iz Italije Kitaj*ko;\ To je čedno priznanje im-perijali>ta na odličnim mevtu. katero ^i morajo /-apoxrvniri Kitajci, ki s*» bore za pro^to^t. Me on, ki hoče pripomoči svojemu narodu do njegovega denarja, — kar je dejanski njegova naloga, vidi na.slednje možnosti: I*r x- ič nagnati dolwie dolele 4c takemu tlačanskemu delu, da bo osital proletarijatu teb deiel le ^c človrka nevreden žis-ljen^ki nivo. S takim postopanjem se je morala closed a j zadovoljiti Kitajska, vendar pa dvomi Mellon, da bi evropski narodi »prejeli tako ravnanje, kaj ti beda bi združila vse dolžnike proii bre/oobzirnemu upniku. Y*leot.. da se vnovči dol-gctve h silot z vojno, ki pa hi imela le en imzitiven u>'peh. da bi namreč )>ov<*e&bi iztirjevalne ^tivike. d očim bi ^e plačilna zmožno^ evropskih liaiodov še bolj /manjšala. Vsled te^ra ]M-iporoča. aiaj >e stare dolgove v u>li-k » izbriše, do jih bodo dolžni narodi lahko odplačali in na j se ovati ujneriško blago. Pri tom je tudi uveljavil formulo, katero so živahno odobravali Vsi politika«! v deželi: Cvetoča Kvropa kot odj<'malec /a Ameriko dragocenejši kot pa v.se vojne tirjatve. Da s« dobi od Evrope denar, ki bi bil prilhčno enak dolžni srvo-ii. je za Zdrnžene države l*>lj prr-dnosa.no, če ;>ojiiidi Evropi izdela-ro blago ali celo denar v gotovini, mrsto d« bi Amerika sprejela denar v odpJačanje df^ltga. Seveda, tako nedolžni tudi niso eviop-ki huperrjalr>ti in tudi emerinki ne. Kaditepra imamo (kolonije, mi in evroivski dolžniki. Te kolonije pa ni.so enakovredne. V Hine-ri«:kili kolonijah tii skoro no-benega gumija, a Angleži »a imajo in tudi Francozi. Če se vsled tega zjnfevrf lake dobave >ur<.vin o I dolžnika, katerih manjka v Ameriki. zakaj ne zahteva sledijo odtor.jei>o napako se hoče sedaj popra^-Hi. Filipine ^nio ž.- toliko eivilizirali. da je sedaj tam na razpolago dovolj deVavskih moči. AmeriSki uvoz na Filipinsko otočje je neizmerno naraste!. Seveda, od gumija ni mogoče živeti, a kaj nas briga, če bodo zavladale tam prav take razmere kot na liolaird>.ki »Sumatri, kjer je stopil tobak na mosto rižnih polja, vsled česar morajo domačini deloma stradati. Kolonijo, ki ne proizvaja sama potrebnih živil, j« lažje držati na vajetih s .pomočjo blokade. To so nam dokazali Angleži s svojim bombažem v K-giptu. Seveda, lia Filipinih ni najti nobene tako važne reke za namakanje kot jc Nil. kojefra vodovje je mogoče zastaviti na me tnl mož h- dni podloprel težkim o-lcodbaiu. V dneševni zmedenosti V na PoLze-li v Savinjski dolini rVl prevžitkar "Martin Korbar ponoči skoraj popolnoma nag iz hi-*c ter do jutra blodil jv> Mvegu. Ljudje so ga našli že na jx>1 zmr-tijenega ter ca spravili v bližnjo ii^o. kjer p« jr kinahi nato umrl. - Nalezljive bolezni v Ptuju. Zadnji čas- se vedno bolj razbirajo ep"klemiČne otroške bolezni in ie že par otrok na njih tnidi umi-o. Najbolj nevarno se širi difle- Požar. Pred par dnevi je izbruhnil ne- sestnik. ki je branil sinu iti v : George Ura nič, Indiana Harbor, liwl Job. Borštncr, Aspen, Ctklo. Ig. Polenaek, Straight, Pa. M' alter Predovieh, mesto venca pokojnemu družabniku Jj. Paulovich, Delagua. Colo. »Stefaneie nabral ob 10-letniei poroke Jx*v- renca Giovanelh-ja 3fath Golob, Purtglow. W. Va. E. Worcester, N. tf. Aliquippa, Pa. Kane, Pa t 1.00 $ 1.00 $ 2.0Q $ 5.00 $ 2.50 $ 8.00 # 1.00 $ .50 $ .50 t 1X» * 1.» Smrt pilotove soproge. V Berlinu se je to dni usmrtile, s strelom v prsi ttS-letna nem .krt letalka ga. Nellv llec-opularna dama. Imela je kot pilolin.ja velr-ko rečo. Obupni čin je izvršila bržkone v duševni depri-siji. krr >e je zadnje čase borila z velikim gmotnim pomanjkanjem. tem _ __ kupo- L^H^S^^I nom do- bite zastonj ^.".ti.*'«^/ navoitila v ma-**" * ternem jeziku "kako hraniti in skr* fcoti zase in otroka. Izrežite ra. in pošljite z imenom In naslovom. The BOltDEN COMPANY Borden Bide., New York c Dopis. Chicago, 111. Gospod urednik, ponovno va^ prosim za nekoliko prostora v Glasu Naroda, da nekoliko odgovorim "mladi" dopisnici iz C -eage. Vprašuje me namreč, če sen: jaz videl, 'kako jc jemal urednik P. dolar iz m iz nice. Ne. tesra nisem videL Vem le to, da je šel nazaj tja. odkoder je prišel. Vpra-šam pa čitateljico. če "sem komu očital tatvino? Ne, niktujski gori. Zgorela je stano-' Seveda, vprašanje je, če je še kaj »aiij^ka hiSa rn skoro vsa gospo-l a rs k a )K>sloi>ja. Prizadeti ima o-rrr>miio škodo. N« lice mesta je »rihitela požarna bremba od Sv. f.ovrenea, ki je končno ogt?nj udu. ■i Jo. Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl splošno nani zdravnik dr. Robert Pros. Unagg v viisoki .starosti 84 let. Po mišljenju Nemec, se pokojnik politično ni udejstvoval. tfe>tega .vklada. Dopisnica je čestitala "P." in njegoveimi ^vodstvu. Tista čejititka jc povzročila mno go smeha med nasi m narodom. Temtpotom rcsaio cxpozarjam tiste, ki srosipodarijo z ostanki mili. jondolarske«a fonda, naj dajo denar tja. kjer bi že vsaj nekoliko koristil slovenskim sirotam. Zakaj bi z njim pomagali ljudem, kateri zapravljajo svoj ča* pri 'vari. ki narodu ni priljubljena. Louis Prežel. p b v a SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO 8 parnikom "PARIS" 10, aprila 1826. DRUGO SKUPNO POTOVANJE v « pomikom "PARIS" 22. maja 1926. Potnike ho spremlja! naš Uradnik prav rte Ljubljane. Pazil ho 11» * prtljage in gledal poselmo itt tn. iM Mti r«i 'ixKniki Udohuo In hrez-Bkbrno potovali. , ' Na razpolago imamo p»*iel»ni oddelek za uaše potnike, najboljši' kabine v sredini parnika z 2., 4. in t*, posteljami. Vozni 11st stane do TjuMjalne fllft.TT * vojnim davkom in železnico ca tja in nazaj pa samo $*20«.00 in $5.00 vojni davek. Vsi potniki, ki so se kedaj votili s tem parnikom. so bilt zadovoljni z vofcnjo, kabinami, hrano, postrežbo, sploh z vsem tako. da so ta par-nik tudi dragim priporočali. Kdor želi potovati, naj se obrne za pojasnila čimprej na: FRANK SAKSER STATE BANK IMt , <» New lariu N. Y. Peter Zgaga 161. C/.ASE K. PRE H R A S J EV A LXE DE. .v.ir.i- Od prieetka ne vedo otroei 11 ie glede živil, raz ven onih. kateri' se jim daje josti. Pridobi .si hh ta način slast do takih živil. Od prieetka bi se moralo dajati otroku vsled tega le taka živila. ki so zdrava in zanj primerna, da se bo otrok naiteil ceniti jih ter s tem uveljavi! normalne prehranjevalne navade. V gotovih slučajih lahko pokaže otrok inoč;i 11 odpor proti tej ali oni hrani, katere ne more zavživa-ti. a v splošnem lahko zavživa ter ga je treba naučiti zavživanja vseh zdravih jedi. Otrok, ki ustra-ja pri tem. da ne mara tega ali onega živila, ni mogoče popolnoma zdrav ali pa nasprotuje načinu kuhanja dotične hrane. Mati mora skrbeti, da ne prismodi ali preveč osladi hrano otrok v namenu. da prepreči odpor proti hrani. Xe pokvarite prebave svojepra o-troka z živili, ki niso pravilno pripravljena. Zunanjost živil ima tudi dosti opravka s slastjo ter tudi pomaga pri primerni prebavi do-tičnih živil. Z važnostjo mleka v d i jet i otroka smo se pečali v prejšnjih člankih Eagle Rrand mleko je lahko prebavno, okusno, redilno ter ga je lahko pripraviti. C'e . Kaj se hoče v sedanjem, času. ko človek ne sliši in ne eita ničesar drugega kot o kontrahamli. x Časopisje poroča, da je Mussolini hudo bolan in da je tekom štiriindv;|ijsufiih ur pade! osenv krat v nezavest. \'s;ik bolnik je usnirljenja vreden — tudi M us- ol ini. ,)uz mu iz vsega s>rca želim, da bi končno že vendar enkrat prišel k zavesti. * Malo zgodaj je se. toda včeraj mi je že po,tožil prvi dragi rojak. Malo kislo se je držal, ko je tarnal in govoril: — Bopr daj že enkrat spomlad in poletje! Končen* junija bo pa menda že kaj prav zsrofln.jejra grozdja naprodaj . . . Kojaka je dušila huda žeja. Xi vrag! Od meseca septembra pa do prejšnjega tedna je delal vsak ve- eer v kevdrn overtime. * Polagoma bodo prišli drugi na \rsto. .laz bom skuša! vzdržati do konca. Ilenry l-'or«! kupuje starine p<» /'ilrnženih državah; ne sta- rih avtomobilov. ]>ač pa stare zgodovinske hiše in posestva. Pro i kratkim je kupil najstarejši mlin v Ameriki. Prejšnji teden je kupil v državi Rhode Island najstarejšo šolsko poslopje v Združenih državah. Za zgodovinsko šolo je plača! ogromno svoto denarja. Skoda, da ni sklepa! s .šolarji kupčije. Šolarji hi mu šolo za eri nikelj prodali. !f. -Tugo-lova tisk i notranji ministe • ie razpustil vs<» delavske unije ter s tem odvzel delavcem zadnjo oporo samoobrambe. Fašizem 'e huda in težka bolezen. In polit; tepra jc t ml i jako nalezljiva. Ni -uda. če si> je t-ndi Jugoslavija na- h'zla fašizma in njegovih metod. * V listih čitam. da bo začela nc ka civilizirana »fržavji .prraditi toi-pcde, ki bodo lahko nosili na va dunajska inženirja sta iznašla steklo, katero ju mogoč.1 poljubno pre gibat i in zvijati kakor blago. Steklo je prpolnoih;: prozorno. Za to novo iznajdbo so >c začele tudi ženske zanimati, ker bo najbrž novo steklo igralo tudi ^ modi veliko vlogo. No, če bodo začeli izdelovati "e:i>ko obleke iz njega, potem lahko rečemo, da se je približa1, sodn.ji dan. * Potekli sta dve leti izza sin rt i ruskega boljševiškega voditelja Lenina. Bodočnost ho pokazala, če so bili njegovi nauki pravi. Sedanjost dokazuje, da ves zavezniški svet ni mogel z najne- je ta č1qv« k, o;ise. rad mat posojila od vd'rvie. — Raj*« \1iMHftu od vdovi« na >>aodo, ko zmeraj govoril m tega se je dr-tako t rti o v ra t no. da od vrlov-«. *w. ti" hi th Poga ničesar »ali. ker predstojnik na- -jel muzikaarte." Vi bo!»te plesali ž menoj četvorko in med plesom vam odgovorim. in zares, ko je bila večerja .pri kraju, zasvira godba najprej tuV ker je neiki pisar pil -zdravico gospodu načelniku, "strogemu. pru vičnemu in oda, ki ga u-pravija*'. Nato se začne ples — tnalo, hi bil vairžal mirno in p«. <"~V'> ki f* K nižno. ali gospod načelnik je vte-; jr°Hpfd.1 1 z gospodom kel govor, da je trajal 4o1 ,,,km": P<>U'm n- (Nadaljevanja.) razpisih in mnogih notranjih do- movi upniki niso samo i-J Da je gospod načelnik govoril firme. Njegovi glavni o vtloviee. (*udiio. ka ko drugo, majhno kolo in tako pr» vr-Jti. ples za plesom. -laz sem gorel nestrpnosti, kdaj pride, na vrsto eetvorka ; ves čas ee vzel' Pa krUij jim vrneš? — ga je vprašal hedni arhivar, ki je prišel h konkurzni masi šele, ko mu je bilo 50 let^ — V obrokih. — je odgovoril po~pod Va^o, — vdovieaui se tudi drugače ne vrača ]»ou>jilo kakor v obrokih. Ja.z tudi Ijubiiu v obrokih in svoje dol prove plačujem v obrokih. — Ljubezen na obroke! — je crvipnil arhivar, ki nikoli v življenju ni bil toliko srečen. , da bi vedef, kaj je ljubezen, kakor so na »ve!u ljudje, ki še nikdar niso jedli anann-c ali banano. — Tako v obrokih. — odjfovar ja iro^;*vl Vaso. — ker ljnhej"*r je (figova obveya napram oni. ki jo ljubimo, ali ne ? — Da. — pravi arhivar. — čf tudi ni imel pojma, ali je tako. ali ne. — E. vidite, — pravi gospod Vao in -*la«lko zna zabavati in pripovedovat . O tem »e I »oni o prepričali v prihodnjem p»glavju tega romana. SEDEMNAJSTO POGLAVJE. Kurje oko gospoda Vaae. Dnijri dan zvečer je bila torej večerja pri gospej Milevi, kakor »mo zvedeli že v zadnjem poglav-ju. Srodi sobe je sitala mala štiri-oglata miza, na krožnikih prtiči zviti kot sree. a sredi inize v**o4n» pi v-krt časa, j v al na bey.jjwega cvetja, šmaniie in ljubie. A gospa Mi-les'a je uspavala Nedeljka z vr>#*-Jo vdova eno pe*tnieo, in oblečena je bila v »vetlomodro haljieo. ki jo bo ?d*j redno nosila, da izue-nndi gospoda Vaša. Podavljaje se od čmc svoje banjice, ki je /daj ne bo več nosila, 5- težko vzdihnila. a ko je o-blačila "-vetlomodro haljieo. ki jo bo /daj redno nosila, jc tudi tei-ko vzdihnila Okoli o^mc tire, kakor je bilo <1<*gov«rjeno, stopi v sobo go*pod Va*a. v belem telovnrku. in obstane iznenade« pr»i vratih. Ponovi svoj prejšnji kompliment, da novi jo angeli v resnici sveti om od rn oblačila, in sede za mizo nasproti goKpe M i leve in začne večerjati med najslajšim pogovorom. Pri večerji se je ves čas go^tpod Vasa nekaj premikal na stolu m Aele po večerji je priznal, da >? moral pod mizo sozuti en čevelj, iker ga strašno peče kurje oko. Ko je to po\*edal, začne go-poj Milevi praviti eelo isforijo: Nokoč, — pravi. — bi bil koraj izgubil 1 ni.bo zaradi teg« prokletega kurjega očesa. Bil -sem takrat okrajni policijski pisar, pa ti nekega dne pride branjavka. da pride gorpod načeLuik našega oddelka. Naš tpredtojnik je bil nov in Je služil prvi« v tej stroki, pa s* je raaburil >n zmede!, kot da je Lzfnrbil glavo, a mi vsi smo se oblekli v svečano obloko. Pride načelnik n ml ga vrprejmemo. lorvt inn •pr»s*to>a. Pride v urad v predsednikovo i»bo, pokliče \-se urad-niiice, da jim !po mani in nekoristni navadi vseh šefov ?ita lekcijo e ve*t«»t$-2K.}tfnžbi. o točnem am A nvnVjiriJi si. o mnogiip . ki se nahajajo v minut. Prvih petnajst mimot sem mirno in ipazljivo poslušal besr. de gospoda načelnika in mu ifle- dal naravnost v oči, tako da v h tu i I » ♦ I nisem plesal, niti se premaknil z » oriui prKzoi-no.st name m m- j>oten.l . L.„. .... - i - i i ... i mesta. Sladnjič pride k meni -jro- kar naprej obraeal k meni in je! ^ * bolj meni govoril kot drugim. — Po petnajstih minutah me je pr- poxo'v** ».'vodičfna Kristina vrtselo m me vič vščcnilo kurje oko in jaz sein ibrenil z no,^o; )>otem me je zap«--kel še dvakrat, trikrat, in jaz sen: za >el kot «t«rklja Mati na eni nu-pi. Preteče še nekaj časa, pa mi pri v ro soLze v oči. «rrizel sem ?*e r ustnice in se sploh tako pačil m kremžil. da se je gospod načei-nik. navajen. sTw»črtt.ka, ksia meni v oči. dvakrat zmot!! in pretrgal ^ovor. Z upnicami sem delal nekaj časa črko o, jiotem z lioi či ko f. ne-kaj časa .sem prrbanil eno liee. potem dingo in sem p1oh takšne rezal, da Bog varuj! Nazadnje konča prospod načelnik v največji zmešnjavi v ^liei svoj jrovor. nas Vse odpusti in ostane isam z gospodom pred-tojnjkoin. Malo kasneje me pokliče god Va.so, — pravi, — ačili, — spa kova K in režali, — reče odl'o?-i fto ?o-^>od predstojnik. IVositn pokonio. ka«ko bi se mogel pačbti gospodu načelniku! Jaz sein dober in vesten uradnik m ji^koli v živijenju se nisem pa-čil svojim višjim. — odgovorim ponižno. Pri tem me na mojo veliko srečo zopet za peče kurje oko. da sem vem vse gospodu predstojniku o svojem nesrečnem kurjem očesu ter me je komaj oprai rred gosj>odom načelnikom. onudi jal>olko, ki ga je lupila ves čas njegovega -pripovedovanja. Ko vidi gospod Vasa, da jc njegova povest bila všeč gospe j Milevi. začne praviti dalje. — E. ali etik> še nekaj 1>olj zanimivega uoko »lamo. — Boga vam! — vzklikne gospe Mileva in ga še.gavo pogleda, — zakaj mi niste še tega .povedali? — To je bilo i«le zime,--začne gospod Vasa, — in nekega večera, veste, sem bil povabljen na večerjo. ko je bil god gospoda pred-^ojnika okrožnega sodišča. Pri večerji sem sedel zraven gospe predstojnice, a na moji levi strani je \-cdela svakinja gospoda po močnika, ki je veljala za najlepšo devojko. za katero smo se vsi trgali. Začel sem se živahno zabavati z gospodično, in takoj sem opazil, da se je zelo interesirala za moje pripovedovanje in šal<\ »Stregel sem ji pri večerji, ji dajal in nudil vse, kar je poželela. — kratkomalo. obrabril sem se. in ko so baš peli."na mnoga leta'*, jej priznam svojo ljubezen. Niti treba ni. da povem, da me je v najlepšem trenotku. ko sem ji ravno prisegal ljubezen, strašno zapeklo kurje oko. Da bi lahko nadaljeval pogovor, sem prav kakor zdajle, sezul Čevelj pod mizo, in .potem sem govoril naprej še *>olj prijetno in hrabro. Gospodična Kristina ni hotela takoj odgovoriti ua mojo izjavo, temveč mi je stiskala samo relro in mi je rekla-trho, 'baš ko so peli 'na mnoga Iteta* otfiFpcj predstojnici: — Po večerji bomo malo zap>e GLAS NARODA. 23. JAN. l«2fr Blagajna, varna pred vlomom. Rmena polja ia^drn&saapisi. < i — Hajd. jtoisjhhI. zdaj pride •ee- t vorka! — In mi boste odgovorili? t sem zašepetal veseKi. — Gotovo. — je odgovorila sramežljivo ki povesila oči. ^■igel sem z roko pod mizo. da najdem čevelj, ali čevlja — nikjer. Pogledam bolj natanko, ali — čevlja nikjer! Oblije me znoj. — Ajde, za Boga » — zakliee o-na nestrpno. — Prosim, prosim, pridan takoj! In ko se je malo oddaljila, sklonim in potihnem glavo pod mizo. ali — mojega čevlja ni nikjer: ali razumete — nikjer, kot da se je vdrl v zemljo. Lahko oli glava n naj pleše s kom drugim. Ona me prežimo pogleda, obrne jezno glavo in stopi k nekem.: mladeniču, ki ni znal plesati, ali nut je obljubila, da ga bo na uei I a Jaz sem sedel naprej kot obu-panec. gletlal. kako ^e pleše, gle lal njo. ki me ni "hotela več po. gledati. Ko se je končal ple-s. se de gospodična Kristina z ouim mladeničem v drugo sobo. a jaz sem sedel še naprej na svojem pro štoru kot prikovan- in sedel sen; tako vse -do zore. Gostje so «--e začeli razhajati. .-jaz sem sedel še naprej. Odštd j eo-.piHl Kosta. ajKktekar z gospo in svakinjo, odšel je djakoii -lova, ki i«* začenjal vsa "na mnoga leta" in njegova gospa, ki je nesla polno ruto kolača za otroke, a ja2 sem sedei še naprej. Odšla je s se dična Kristina, a se niti obrnila ni. da nii reče lahko noč. Odšli mi tudi eigani. ki jih je go-pod predstojnik lepo plačal, a jaz sem sede* še naprej. Nazadnje, ko se gospod predsednik in njegova gospa vrmeta, ker stsi šla .spremit cigiWie, ostmiita. ko vidita, da sedim še vedno na o-nem mestu, kjer sem večerjal. — Pojavim jim .svojo nesrečo in se daj vsi trije, pozvavši na pomoč še kuiiarie.o. ^začnemo iskati čevelj, ali čevlja nikjer. Komaj v zadnjem hipu se spomni kuharica in se udari po čeki: Berlinski kriminalni uradnik pršjKvve Ju je : Peljali so nas v lojK) na konen tovarne. kriipinalnih uradniko,-ua*« je bilo. |kxI vodstvom poHcij-skega ra\"natelja. V lokalu je bilo napo! temno. Na oknu slui z vodikom m kisikom in razvije vročino 4."»00 stopinj. — Ti-daj je. stopil v ak-eijo iHMiiagač gospoda Sitai'ja. — Pripravil j,« svetilko, za bliskal sv-je plamen. Predli o je pomagač za čel. j<« razložil sistem blagajne: — Proti ognju varna, o k lopne plošče. — V šestih minutah je vlomil v blagajno. jZa dve vprašanji gre pri fabri-ciranju blagajne; Ali je mogoče h'.tU''.ati tako močne oklopne plošče. tla kljubujejo lahko v-ca-kemn oro.lj.il.' ter: ali je mogoče montirati ključavnico in zapahe tako. lagaj- da jim ne pride tudi najbistrou:i| >«tia.) nejši vlom i tak i sistem do živega: Zdi *c. da sta problema rešena. Iznajdena je kovinska zmes. ki i-ma nezaslišno odiK>rno silo. Nobeno jekl o ji ne more škodovati. In ključavnice.' Izkazalo se je. da se konstrukcije preproste ol-daljene ključa^mice. ki je veljala za jako sigurno, noben spretei; vlomilec ne ustraši. Ključavnica je bila pritrjena preje vedno nasproti odprtine za ključ. C'e so v roke drugo, dletu podobno orott- torej odpovedala vsi druga sredic..S tem navidez nedolžnim žele-jstva. je napolnil vlomilec dprtino zom seže v odprtino, ki vodi v z razstre-1 ji^vom ter ključavnico raz-ključavnieo. nekoliko povrta, ne- strelil. Kaj so torej koristile naj-k olik o strese, to se ponavlja i r. j boljše oklopne plošče, če jc bilo odprtina po-taja vedno večja, — mogoče razdreti ključavnico? -To ve vrši popolnoma br. z hrupa ITndi ta nedostatek je sedaj od-m prav komodno. (e bi v ^osed- j pravi jen. in sicer potoni konstruk-nji sobi kdo spal. bi se od maleu-1 cijc tmnsmisijske ključavnice. — kostnega prasketanja niti ne pr«- i Ključavnica ni pritrjena več zr budil. — Minile >o tri minn?« j odprtino, >pa tudi nc v njeni bližini Vlomilec vzame v roko zopet drn- temveč, v kakem kotni ali pa srt-go orodje, podobno ključu zn < |di vrat. S tem je izključena vsaka piranje pločevinastih ška.telj. - možnost, da bi se jo razstrelilo Toda to je surovo jeklo, niti dosti j Jn k Ysom t(nil 1)reventivani. obdelano ni. Kljub temu pa je v ki oncnogo<*ajo -koro vsak vlom rok, ključavničarja strašno o, od- prido ge uovn prav pos(>bna Tn ,e. Kjerkoli ga *a,tav,. ^v-otl WVotae!j«ki ključ. Na primeru f-a jeklo kot cunja. Zdi se. kot|iz lK.davno p^teklosf, naj razlo-da ga glmla glodala z dijaman!- žim , 11Je^vo Pri nkn]viXri}\ umi, / brni. S,-t m,nut je minilo, j pwurj4lt kot Odprtina meri že priblif.no 00 blagajne zaplenjene. znano, vse Francoz je so prišli v Essen. Seveda so zaprli u-ratlniki prwl njihovim prihodom tresor, ki je bil zavarovan z dvema ključavnicama, nato je stopil j v funkcijo tretji ključ: revolucij-gibov sem in tja malo slišnega klju,, vtaknili so ga v dnugo škripanja — in vrata se odpre. V sedmih minutah je bil vlom iz- kvadratnih centimetrov. J uklon, rezilo je napravilo svojo dolžnost. Zopet se zaleskeče v vlomilcev i roki j>on:klano dleto za otlvijanje vijakc jc nahajala ključavnica ko4 Ravnatelja so zaprli in prisilili, da jim je izročil vse tri ključe. — To.la vse poskušanje jc bilo sedaj zaman. Tre.sor sc ni odprl. — j Poklicali .so nekega inženirja ;z pri vseh starih sistemih — nepo-.„ , ... ... Pariza. T rud d se je 4 tedne, toda sreuno za prvo jekleno plosco. , ... .. . . .. . . zaman. Ko jc bila okupacija u- \ lomilcu jc bilo treba samo pre- , . . . . , ,. . 4 . . . ... . . : k in jena, je poslal ravnatelj v ne-rrtati to jekleno plosco. nakar j.m. , . , __'ko oddaljeno mesto brzojavk« Miss Helen Wills, (Dalje prihodnjič. € i AH ras nadleguje KAŠELJ? ZidoToljetii odjemalci priporočajo Severn's Cough Balsam. Idealni zdravilo zoper kašelj; prijetno, uspešno in zanesljivo. Cer.a 25 in 50 centov. Hitra tlnatAl T& dve zdravi* so n?rx4ja od pomoč v BhMfetjih kalifi, prehlada in hnpavosli. : Zahte^altet^jprH frtUkaiju. LtOAH RAPIDS. IOWA j'Pošljite protirevolucijski ključ!" '— Ključ je prišel, utaknili so ga v ključa^ico in z otročjo lahkot.) so »odprli 'Magajno. Dozdaj se ni posrečilo še nobenemu vlomilcu odpreti moderne blagajne, ki jc bila izdelana [eni od velikih tovarn. Kaj pa. če dobi lepega dne bančni ravnatelj jftnonimno pisarno približno te-»le vsebine: — Posrečilo se nam j izdelati pilo. ki je tako trda. da leže eolo oklopne plošče vaših blagajn. 1'prava moao{»olov na Ounajii je s posebno odredbo prepoveo rdeče obrobljeni. l\er.s^M>-minja k^iubinacija čunc iji Muene »arve na habsburško zastavo, n«-»me nobena fobakariut v bodoče \ eč. mora »lati pi ebarva: i n.j U]H>rabljaiii takega, izveska, mar ta način, tla bo jw»lje belo. napis pa j«' lahko v črni ali kaki drugi barvi. BLIZU POPOLNEGA PORAZA Tekom revolucijouarne vojne je bila ameriška armada večkrat I»11 -zu )X>polnega poraza — no vsletl angleške aimade. j>ač pa vsled k<-.-onistov. Neka kolonija ni hotel« ;)Oniarav. ("V vaš lekarnar ali proda-jlec nintn Trincrjevega Grenkega Vina, Trincrjevega Lini men ta < jako uspešno v slučaju revmatiz-nia in nevralgije). Trincrjevega Mirilea Kašlja in Trinerjevih Ta-let Zoper Prehlad v zalogi, pišite ta Joseph Triner Company. Gbi-•ago. 111. (Ad.) P O Z O K ŠIV A L K E ! ON K. KI ZNA.lt« ŠIVATI NA II« »X-MAŠINF. TKI C SO 1ZVKŽI5ANK NA MOŠKIH SLAMNIKIH. IiOliK STALNO I »KI.O: MIKAIM) STRAW HAT. 11— WOOSTKU STRKKT. N. Y. (*. Darovi za "Dom Slep- i'j » cev" y Ljubljani. V Wallev. Wash., so darovali: Mrs. Anton Justhi ."K)«- pa : Mr. Torke r. Mrs. Vol- lxr.nk thnejv- Mr. John l%*tem«-ll. Iz ('hieagJi. 111. j>o.šilja Rudni f Sroif HsB.50 s prtMavkom: i'riio-žeiio svoto -nio nabrali na- '•An-tonovsko nedeljo 711! Mr. Job 1 J a kovaču 11 Halted Street. lVecej jih i«^ biti »"'.Zabava je bil." iiiienitna. f>T> hujm-iu vineu sma vsi zapUi - Š|. kikeh-Ov pro boni", živeli Tom ti: Nato ime; Mr. L. Pnv.el pomemben govov. Mr. jirhn .Jkiiki»Vije. Mr. John Sege-«liu, Mr. U Pre/.el in.dnigi s«, darovali $6.T>0 /ii reveži' v stari doinl>ov!ni. Po/.«lra v ' DOBRO SLUŽBO dobi Slovenka srednje starosti pri družini treh odraslih oseb. Bit: mora zanesljiva, čista in ziniti mora nekoliko kuhati. Pišite na: 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Rada bi izvedela za naslov svojega i »rata FRANKA VI RANT. Iščem ga radi njegovih dveh hčera, ki j>ot rgbiyejo njegovo o4crb. Kdor ve. naj mi javi. najbolje pa je če se sum ogiasi. če nm je hči • še kaj pri «*reu. Mary Varšek, 1017 Prescott St., N. Chicago, 111. /2x 22.23 Čudovito Novo Zdravilo za Srce - in Želodec. Zdravniki se čudijo kako hitro in lepo učinkuje to zdravilo v takih slučajih. Tisoči jemljejo to nlravilo vsak me-w 2 lepim uspehom. Če vam srce utri-olje. vam zmanjkuje sape, »te xaprtl. Fe vam dvipfa. ali imate razdraleno živce, »pite <>labo In .«e počutite trudne, Jc vn-^a. dolžnost d:t poskusite to novo zdravilo, Nupi-Tone. čuditi se boste, kako • am t>o pomapalo. Xima-Tone napravi •»ivoe niofne in i»oveča nioo vzdriljivo-««tl. daj»» fino prebavo, dober tek ln re-den stol. trižnost. da jo poskusite. Vas nit: ne stane, ako vam ne stori dobro. J«s prijetna za viivati In pctTutill so boste bolj.ši takoj, če vam je Se nI predpisal v«3 rdmvink. potem pojdite takoj v lekarno ln kupite vašo Nupa-Tone. Ne sprejmite nadomestil. V 41 vaj te jo par dni in f-e se ne počutite imljfii ln če ne zjrledale hnljJI, nesite ostalo nazaj lekarnarju. ki vttm bo povrnil va9 denar. Izdelovatolji Nnga-Tono zahtevajo od vseh lekarnarjev, da jamčijo za isto in povrnejo denar, Ce niste aadcrvoljnl. — Priporočena, jamčena in na prodaj v vseh leknmah. —Adv't. I Prav vsakdo- | kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v 'Glas Naroda". Velik požar na Angleškem. ki jc pri Women's National La>vn Tennis tekmah tprik^at odneha .prvo nagrado ter je pred kratkim odpotovala proti Evropi. Zgodovinski gradič rotibinc Littleton blizu Brrmlnghama, ki je že n$d 400 let v po<=e»t«i »meuovanc «H>itelji, je ite dni z;goivl do tal. — Na predvečer ognja je bila v gradiču zabava. Ob treli zjutiraj, ko je vse sladko spalo, se jc oglasil alarm in ljudje morali iz tople postelje iia cesito. Ogenj jc uničil dragocene in ncniadomcstnc predmete : mnogo Kkulptur, fcnjig in dekoracij ter rodbinski arhiv. Nenavadna smrt šoferja. V Genfu se je zastmpil te dni wki šofer s plimi, .ki so izhJapr-vaJi z motorja njegovega avtomobila. Šofer pfinov ni Eftqtitn do zadnjega trmujtika, .tako, da so gn naili^.mrtvega aa.a\?tamohrtn .. .. Ako pošiljate denar v domovino, bodisi v Dinarjih, Lirah ali Dolarjih; — želite dobiti denar iž starega kraja; — hočete naložiti svoje prihranke varno po 4% obresti; — imate rešiti kako zadevo tu ali v domovini ; — nameravate spomladi ali kasneje v domovino; — rabite sploh kako pojasnilo v bančnih zadevah, se lahko obrnete s polnim zaupanjem na priznano domačo Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1926. je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili. Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c. Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt S^-eet, New York* N. Y. i s>- • - GLAS NARODA, 23. JAN. 1926. LE ROŽE ROMAN V DVEH DELIH. Za "Glas Naroda" priredil G. P. "> (NarflaJ jevan je.) Mogoče bo .našla tudi .Saša kakega markija, vojvodo ali navadnega kalijaixske^ru. gTOla. Tudi ta poteza je ostala. brezuspešna, kajti Italijan, i, svojim prirojenim čutom za lepoto, mora biti že v veli-tkanski stwki, če ive odloči za žen.vko, ki ima poševne oči in majhen DM. Rad;Ufa so je tudi sostal knez Vinjegradski s svojo se-stro in nečakinjo onega lepega macnega dne pred izložbenim oknom rogi-ja v Via Tornabuoni. — Mislil *m, da si v Petrogradu, — je /ekel v svojem prvem presenečenju. (Jeneraliea je napravila začuden obraz. -- Prosim te, Marcel. to bi ne balo primerno, — je vzklkinila. Ko se pričiie postni čas, ne more Človek ostati v Petrogradu. ivajti kot dobra Rusinja bi morala hoditi naokrog s pepelom na gla-\ i. tretjo zimo se mudim na jugu. V laaski zimi »mo bili v Rimu i.i edaj hočemo i jaJca j za Velikonoč. Tiiškaj v Florenei je več pro-ninia in to je pravo zim>ko me>to. Kaj rada sem tukaj, posebno odkar je moj -Jndki IJoris prideljen poslaništvu v Rimu. - lioris v Rimu! Tudi o tem nisem ničesar vedel. — jo je pre-prrkinil knez. /e dva juo-eeii. — jo rekla generalica ponosno. — Pri tem j«- ošvijrnila s pogledom svojo hčerko ter ji re-kJa : — Saša, drži se pokonei. — In ker je i Wis v Rimu. si ti v Florenei) — jo vprašal knez v.mehljaje. Tudi v R.m poj^ieino. — je odvrnila generalica. _ Boris je dobil en me>ee dopusta ter se tudi nahaja v Florenei Pro nehala je govoriti ler vzdihuj la. — Xo. in . . .1 v ">a»a. drži ^ pokonei. — je opomnila generalica svojo hčerko. prijela svojega brata pod p^uho ter odšla ž njim proti Lun- ni°- -ŠU-diia jima je Saša. ki je izg!eti skrbi imam — jaz uboga, nesrečna vdova! - Neumnost, Oiga, — jo je potolažil knez. — Tragično je, da je i'para vil Boris dedščino svojega očeta. - Da in naj sedaj ubogi dečko živi kot kak kartuzijanski menih . - -a je prekinila generalka.— Zakaj bi se moral moj sladki iw«'is brigati za rublje in kopejke? On, ki se kreta v najvišjih krofih. naj vodi življenje, ki bi ga dejanski izključilo iz najvišjih kro- r Moj Bori« ima pravico do življenja ter ga naj uživa. fcrti se mi, da je storil to v obilni meri, — je odvrnil knez. — No. in če Uidi. Koga briga za to? Nikogar? — Pravilno, draga Olga. Kot praviš, ti, je vse hvale vredno, da jI pravil Boris dedšeino svojega očeta. Pritajen smehljalj, ki je prišel od zadaj, je poučil kneza, da je kju\c\ svojo sestro v živo. Saša, zakaj se smejaš, — drži se pokonci, — je vzkliknila go nt i ulica preko rame. Saša pa se je posluiila ropota nekega vou^. ki je l mimo ter zaSpetala svojemu stricu: — Sirie, sunil .si v >,rseivovo jpiezdo. Vse. kar Boris stori, je dobro storjeno. Torej razumeš, da mora napraviti Boris bogato partijo _ je na.taljov^a generalica, - kajti svojega denarja mu ne morem dati. ee Wem le količkaj stanu primerno živeti. Saša naj ima vsaj denar, ČO ji Že manjka zunanje mikavnosti. V,s presenečen vspričo brezobzirnosti sestre se je knez skoro i hote ozrl nazaj, na svojo nečakinjo. Ta pa mu je le prikimala ter P* kazala, smehljaje, svoje bele. ostre zobe. C e mi ne pove u-ga mama. mi pravi ogledalo, da sem grda. '— je i« k!a Saša. Tako zoln jo podobna pokojnemu generalu, — je zamrmrala m- i:ilira 7 vzdihom. - In Boris je podoben meni, a rajše bi videla. da bi bilo obratno, kajti ... V Coda ziuianjost kazi celo najlepšo žensko, — jc deklamirala l.i.v trpkosti, a s tolikim humorjem, da je postalo knezu -or- ko kro^r srea. n, prekinjaj me. _ je vzkliknila generalica ostro. — v pokouei ter me ,m»ti izgovoriti. Kaj sem hotela reei? Da — zunaujost je prekletstvo za deklico. Vsied toga mora imeti de-i ar m ta tb nar je tako varovan, da ne more Boris do njega. knezi **** lirU"3,V bi tUdl Že iz*ini,i- — J«1 zašepetala Saša ]>oleg In MMlaj 1a n on urnost z malo konteso! Najrajše bi se človek zjokal. — lun. — je nnnil knez. — In kako se glasi oboževana? L* I \r ----- --------/.U^UltAri w \t*Uii<» , JV,,'erka X ^^ ki je živel radi svoje žene izprva sedim in čakam, čakam. —• -""jv trne it|« )<] ako doAgo v Kajiri ,n ki se je nastanil sedaj tukaj, ker ne more njegova zena prenesti severnega podnebja. — Tako, tako! In vrača mlada srrofica čustva Borisa? — Tega ne more trditi niti on. niti njegov najboljši prijatelj. je menila Saia. -Kaj etneas neumnosti? _ jo nadaljevala generalk«. - Krj svojem dostojanstvi: >o obmWii ^eveda bo z obema rokama posegla po° Borisu, kajti pr jr zelo lep človek, — podoben meni in drugič je sijajna par — Saj si ravnokar rekla, da je zapravil svojo dedščino, — je qunil knez. - To je res, a ne^lede na to je sijajna partija radi svojih talentov in avoje nadarjenosti. Boris je moral postati v zadnjih letih prav biser, — si je mi- i k-iez, ki se * spotnnil sedaj op^je ljubezni, katero je njegov vN« g^jik do deSt*. Bil je veseli da je njegova seHtrai tmpr^mmi '•■.».niti f.nrnsii** . temeljni [en za najmanjšo :erkev UNOrRWOOO A UNDflwnon m w cer Pred kratkim so položili na Broom Streetu temeljni kamen za kov sv. Križa. Ta cerkev bo najmanjša izmed vseh newvoiških cerkva. Široka bo 24 čevljev in 40 čevljev visoka. Temeljni kamen je blagoslovil Monsignor Michael K. Lavelle. vsied ved nega vmešavanja Saše nenadno opustila ta predmet ter da-ia reki svojo zgovornosti tirugo smer. iko je naenkrat vprašala : — In koliko ča,sa si pravzaprav še tukaj. Marcel? Štirinajst dni? Kaj vse bi biti lahko vprizorili meti tem časom« Galerije spadajo sicer med najbolj dolgočasne stvari na svetu, vendar pa spada k dobremu tonu obiskati jih. Italija brez galerij bi bila obljubljena dežela! Ravno sedaj -eni se spomnila, Saša se uei pastelnega slikanja, — kajti to je zelo chic in ona je bila tako pametna, da *e je hotela ruti. čpiav se vedno upira vsemu, kar je moderno. Saša, drži s? pekonei in ne govori. — je nadaljevala, čeprav se ni Saša niti oglasil*. — Zakaj se nisi hotela lansko leto učiti violine? ' — Ker nimam nobenega posluha in nobenega talenta za godbo. — Posluh! Talent! Kaj je talent Neumna beseda, katero vsakdo ponavlja. V/.anie se učitelja, ga plača ter stori ves kar on. Vsaka opica je zmožna t^ga. Tedaj pa se je knez naglas zasmejal. (Dalje prihodnjič.) Ivan Albrecht: Prijateljeva povest. Kadar se snidejo znanci, ki so je vaše stanovanje. Oprave seveda bili dalje časa ločeni, je beseda ^ v sobi ni in si jo boste morali pre-tako nekam topla in iskrena, da skrbet i sami. človeka kar zaziblje. Davni dnevi vstajajo iz minulosti, davni dogodki ožive in se vnovič odigravajo, ožarjeni s tisto prijetno glo rijolo spominov, ki vtisme važnost pravljena za gospoda škofa. Morda je videl moj preplašeni obraz, ko je tpripomnil: — Dokler se ne uredite, vam dovolim spati v sobi, ki je pri PrttetMt s PAIN. EXPELLE8JEM ■voje bolečine. Trdno vribajte. da bo ta čudoviti h ni meat protfrl ikozi luknjice ter ' dospel do boleleca metu Pain-Expel ler odpomore zbiranju (ter povzroča pravilno kroženje krvu 35 in 70 centov po lekarnah. Pazite na tvoraiiko znamko Sidro. F. A D. FICHTER ft CO Berry ft South Sth St*. Brooklyn, N. Y. Kretanje pamikov - Shipping New^ dom. svojim Bogom. Opravljal je rad ta potsel v kuliinji. Tam je molil rožni venec. — Češčena Marija, — je odmevalo, ko sem se nekoč vračal od umirajočega bolnika. Potrkam na okno-da bi mi odprl. Znotraj pa. — C.ešeena Marija — — Potrkam še. — Ceščena Marija — — lil nato: — Kdo moti? Pojdi, odkoder »i prišel! Nato spet — Ceščena Marija-- Kaj sem hotel drugega / Sel sem. prijatelj, šel. . . Prijatelj se jo zamislil. — Davno, davno je že. a živelo bo z menoj, dokler*me ne zakrije ruša. . . Potem nismo govorili več. Kakor da nosimo vsi težko, neprijetno broni o. smo se poslovili. . . tudi najmanjšemu in najbolj neznatnemu dogodljaju. Ali je sledeči doživljaj mojega prijatelja neznaten Morda, —-morda tudi ne. Nisem razmišljal o tem. Samo poslušal sem ga in kakor sem ga slišal, ga povem : — Tedaj sem bil mlad, idealen dtthoVnLk — je ] ripovedoval prijatelj. — pa sem bil poslan koi kaplan v vas T—. Podam se na pot, mlad študent je bil moj edini spremljevalec. Vas leži v hri-> bih in pot je neprijetna: navzgor, navzdol, dokler slednjič pošteno utrujen ne pridem do župnisfca Poslovim se od študenta in se mit zahvalim za prijazno drugo vanje. Po«tem potrkam. Čakam, čakam in pričakani kuharico, ki mi pride odpirat. — Dober dan, — pravim. — jaz sem novi kaplan. Ali bi lahko govoril z gospodom župnikom ? Kuharica odkima in mi povo. da gospoda ni doma. Ker pa jr nedelja, že čakajo ljudje v cerkvi. Tako nimam nit,i časa, da bi so otreselj -popotnega prahu, ^reba je v cerkev, kjer čakajo ljudje z dvema črvičkoiua. da jih sprejmem v naročje matere cerkve. Po krstu je treba takoj maže vat i. Ko je opravljeno tudi to cerkveno o-pravilo. se vrnem v župnišče. Gospoda župnika & vedno ni. a jaz Naposled, okrog poldneva, pride. Maše val je nekje v sosedni vasi. Ko se seznaniva, me povabi h kosi nit. Oba molčiva. Po kosilu vzraste župnik in mi pove v v=em — Tako, dragi gospod kaplan, * ve dovolite, vam zdaj pokažem vašo sobo. .Seveda sem dovolil, toda klavrno isem pogledal, ko mi je moj duhovhi predstojnik odprl vrati in pokazal majhno sobico, iz katere so me požzdravile samo štiri a gole. gole stene. To-le, prijatelj — je dejal — Medtem ko sem ogledoval svoje novo stanovanje, štiri go!e, gole stene, >pod in strop, mi je pojasnjeval gospod župnik: — Hrano boste imeli pri meni. Plače pa, ja, plače, veste, ni nobene. Župnik je dolžan tukaj dajati kaplanu hrano in stanovanje, glede plače pa ni nobenih obvez. Hrano in stanovanje vam dam, plače pa vam seve ne morem dati. Moj Bog, kaj sem občutil takrat! Vse de Jo, vsa dolga leta, vsi napori, vse premagovanje in vse žrtve — čemu? Oj. za bore kruh in štiri gole, gole stene! Tako mi je bilo bridko, da bi se bil najraje razblinil v nič. Župnik pa je mirno pojasnjeval: — Tudi drugače ni tukaj nič posebnega. Za maše ljudje ne dajejo. ker nimajo. Se jaz jih nimam dosti, zato jih tudi vi ne smete pričakovati. Če boste kje kaj izprosili, mogoče. . . Stal sean pred njim manjši in vedno (manjši, dokler nisem bi i samo neznatna igračka. Moje navdušenje je kopnelo in ideali sc umirali, kakor cvetje pod slano. Tako sem začel kaplanovati. — Ljudje so me imeli radi, toda vsa ljubezen ni jx>magaLa nič. Če je bilo treba koga pokopati. je"opra-vil ta posel župnik, ako je kaza. lo prav. Otroške pogrebe pa. ki je dobil zanje duhovnik po deset krajcarjev, je prepuščal meni. — In se te sem moral doliti ž njim. če se je pripetilo, da sta bila hitro zapored dva otroška ^pogreba. In potem ? Oj, bili so čudni, prečudni dnevi. Kamor je "bilo treba hiteti k čtoveku. -ki se je boril s smrtjo, sem hitel jajz. Obleka mi je razpadala. dohodkov nobenih, utehe nobene, tako sem hiral na duši in na telesu. A župniku jc bilo dobro. Tudi vest njegova je bila mirna. Saj mi je dajal hrano in stanovanje: štiri gole, gole stene. Zato je z mirnim srcem govoril z Gospo Evina jablana. Na azijskem otoku Cejlonn raste med raznimi drugimi posebnostmi tudi drevo, ki mu pravijo "Evina jablana". Njegovo cvetje zelo lepo diši. sad pa je na zunaj zelo podoben jabolku. Zunaj je pomarančaste barve, znotraj tem-nordeče. Vsak sad pa ima nekako znamenje, kakor da bi kdo že odgriznil en kos. Jabolko jo strupeno. Očetovsko veselje zoologa. Sloveči angleški literarni histo-rik sir Edmund Gosse je slavil pred kratkim svojo zlato poroko. Vsa Anglija ga je proslavljala. — Njegov oče, sir Philip Henry Gosse, imeniten zoolog, bi se bil naj-brže zelo čudil, ako bi bil doživel sinovo slavlje. Ko se mu je rodil sin, se je komaj zmenil za njegovo rojstvo. Takrat so njemu kot zoologu šle druge misli po glavi. Vodil pa je dnevnik, in tam je leta 1849 napisal: Ema rodila sina ; dobil sem ravnokar zelene' la-stavice z Jamajke. Slednja ugotovitev je bila podčrtana, dobitev sina mu je bila postranska stvar. 27, januarja: Suflren, Havra. 29. januarja: Martha. Washington, Trat. 90. januarja: Aquit&nLa. Cherbourg; Franc«. Havre. 6. februarja: Olympic. Cherbourg; Pre« Roosevelt, ilreinen; Orduna. Cherbourg. 10. februarja: La Savoie, Ravi«. 11. februarja: YVeatphalia, Hamburg. 13. februarja: P»J"ia. Havre; America, Bremen; Pittsburgh, Cherbourg, Bremen. 16. februarja: .Berlin. Cebrbour*, Bremen. Albert Ballln, Hamburg. 20. februarja: Aqultania. Cherbourg; Pre«. Hard-ing, Breoi en. 24. februarja: De Grasse. Havre. 25. februarja: Thurinsia, Hamburg; Muenchen, Bremen. 27. februarja: Olympic, Cherbourg. 3. marca: Sufi'rra, Havre. 4. marca: Deutschland, Hamburg- 6. marca: lierengaria, Cherbourg: France. Havr»>; Orduna, Cherbourg; Yorck, llrtrmen. 10. marca: CJeorjre Washington. Cherbourg In Bremen. 11. marca: Mount Clay, Hamburg. 13. marca: Majestic, Cherbourg; Bremen, Bremen; And.iTii.i, Hamburg; New Amsterdam. Rotterdam. 17. marca: Savole. Havre. 18. marca: Cleveland, Hamburg. 20. marca: JLeviatlian, Cherbourg; Aqultania. Cherbourg; Pittsburgh, Cherbourg: Voondam, Rotterdam. Berlin, Bremen 22. marca: De Crasse, Havre. 24. mvca: ilurtna .Washington, Trst. 24. marca: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen. 25. marca: Columbus, Bremen; Westphalia, Hamburg 27. marca: Olympic, Cherbourg; Ohio, Cherbourg. 31. marca: Berengaria, Cherbourg; Suffren, Havre; Arabic, Hamburg; Republic, Bremen. 10. aprila: Paris. Havre. SKI TNI IZLET. 22. maja: I'a ris. Havre. SKUPNI IZLET. 22. junija ITe.s. Wilson, Trs»t. SKLTXl IZLET. Vožnja tja in nazaj po znižanih cenah. NaSi parnlki na tri vijake RESOLUTE. RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND in znani enokaJbin.<0o-roča. ali naj se pa sam javi. Matt Pajnich, P. O. Scooba, Miss. (2x 22,23) STENSKE KOLEDARJE smo razposlali vsem našim naročnikom. Krasni so in umetniško završeni. Slika na Koledarja predstavlja očete naše republike, ko se pasvetujejo g-lede nameravane izjave neodvisnosti. In letos bo minilo 125 let izza onega pomembnega dogodka. Koledar je torej tudi v tem oziru pomemben. Nekaj nam jih je pošta vrnila, ker so se naslovniki v zadnjem času preselili. Tem jih bomo poslali, kakor hitro izvemo njihove sedanje naslove. Kdor ga pa hoče poslati svojemu prijatelju, naj nam sporoči ter priloži petindvajset centov. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York City. /ZWCzi' i .'^/vV- NAJBOLJŠE ROČNO NAPRAVLJENE ITALIJANSKE HARMONIKE Ml izdelu jemo ln Jmportfn. mo rasllC n« prvo-vrstne ro fino u prav lje n« Italijanske harmonik* najboljše / ba (vetu . — X>e*et let garancije. KaXe cone ao nfSje kot katere gakoU Izdelovalca. Brvsplafen pouk Igra nja kupcem. Pilite po brexplafinl cenik RUATTA 6ERENELLI ^ CO. 917 Blue laiantf Ave. Dept. Chicago, ill -t.-,; ' fT*-..- - • . U - . :-■ POZOR ROJAKI! Naš potovalni zastopnik Mr. JOHN Ž UST bo obiskal rojake po Lawrence Co., Penna. — Komur je potekla naročnina na Glas Naroda, naj jo obnovi pri njem. Tudi sprejema naročila za razne knjige, ki jih imamo v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo. Uprava "Glas Naroda". BL AZNIKO VIH PR ATIK nimamo več, zato jih ne naročajte. Mesto PR ATIK K naročite Slo-vensko-Amerikanski Koledar za leto 1926. "GLAS NARODA", 82 Oortlandt St., New York City. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. CUNARD V JUGOSLAVIJO < preko Clierbourga) Znižane cene \ tretjem razredu za tja in nazaj. V LJUBI J AS O in nazaj na BERENGARIJI) 1 ft AQUITANIJI ) MAURE TAKI JI $206 in davek 8 in pol dne do Jugoslavije. Odplutja ob sobotah: Tukaj nastanjeni potniki so prlpuSčeni. ne da bi bili jv»dvrženl kvoti. Val potniki tretjemu razreda so v kabinah. Neprekosljva C'latoCa. Izhorna hrana. Za podrobnosti vpraSajte lokal. Ufenu ali pa cunard line 25 Broadway New York Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor j« namenjen potovat-atari kraj, j« potaebno, da J« m cančno poučen o potnih liatlli • Ua«l in družin stvareh Pojasnila, ki ram Jih mmarnm dati raled nafe dolgoletne laka/ Vam bodo gotovo v korist; tudi i poročamo vedno ie prvovrstne i<*. uiks, ki tmajo kabina tudi v »>. raarsdn. ai je stopila v veljavo s 1 joii 1924, lamarejo tudi oedritev. dobiti dovoljenje ostati v i1iiea raini naselnifikl komisar v Wn m«ton, D. O. Profcjo aa tako roljenje se lahko napravi tud New Torku pred od potovanjem m poBje prosilcu v stari kraj gb •oan nanovejia odredba KAKO DOBITI SVOJCU IZ STARE OA KRAJA Kdor Bali dobiti sorodnika al svojca la atarega kraja, naj aaa prej pito sa pojasnila. Ts Jugoala »t}e bo prlpuKenih v prihodnji) treh letih, od 1. julija 1924 napre ▼sako leto po «71 priaeljecocv Ameriikl driavljanl pa samortj dobiti sen Bene ln otroke do IS. 1* ta bree. da bi bili itf^v kvoto. T rojene osebe se tudi^Te itejeje kvoto. Stari« ln otroci od 18. i 21. leta amerUklh drlavljanov 9 Imajo prednost v kvoti PlUti g pojasnila. Frodajame tob* Usta hm yt* ae; tudi preko Trsta aamoreje Js-itoslovanl sedaj potovati Frank Sakser State Bank 83 CortUrdt »t., |r*w T«rk Pozor rojaki! 3 « V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 Oortlandt Street Hew York, H. Y. i. j'ir».it i* /