Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 59.	V	Ljubljani,	v	soboto	19.	novembra	1898.	Letnik	III.
„81ovenaki Llst“ izhaja v sobotah ob 11. uri dopoludne. Naročnina jeza vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Vsaka številka stane 8 novfi. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista" v Ljubljani. — Nefrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaolje in oznanila se pošiljajo upravniStvu „Slov Lista" v Ljubljani. Uredništvo in upravnistvo sta v Ljubljani, Gradliče štev. 15. Uradne ure od 10 do 12. dopoludne. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Par političnih mislij.
Da imajo Nemci, ki nastopajo v našem javnem življenju več zanimivih lastnostij, o tem ni oporbe. Opolosti, brezozirnosti, surovosti, jim ne manjka. Tudi neumnosti imajo precejšnjo porcijo, ker se dade voditi od kranjskega krošnjarja sinu — odpadnika. Toda jedne lastnosti jim popolnoma nedostaje in ta je — s r a možljivost.
Ljudje brez sramu! Vse je v njihovih rokah — od ministra do biriča imajo večinoma vse, kar vodi in vlada država in za kar šteje ljudstvo — po veliki večini slovansko — svoj težko zasluženi denar. In vender vičijo, da so zatirani!
Ljudje brez siamu! Kar so mogli so storili, da bi uničili parlamentarizem in pravice ljudskih zastopnikov. Manjšino so hoteli postaviti nad večino in jo še hočejo. Z divjo silo so hoteli zaprečiti vsako zborniško delo. In pri vsem tem kriče, da slovanski zastopniki prelamljajo ustavo.
Ljudje brez sramu! Slovanski zastopniki se bore za eksistenčne pogoje svojega rodu. To, kar Nemci že zdavnej imajo v izobilju, za htevajo in nič več. Njihove zahteve bi se ne mogle drugače glasiti, naj si bodo v večini ali manjšini. Ne vladoželjno, marveč skromno — preskromno nastopajo. In Nemci vpijejo, da se prodajajo Slovani, da z vlado kupčujejo.
Ljudje brez sramu! Nemcem komandira veleizdajska Schonerer-Wolfova klika. Notorično veleizdajska, — ponavljamo! In sami v nepopisni predrznosti zakotno oblazujejo •prestol in sumničijo Slovane — panslavizma!
Ljudje brez sramu! Nepobitno se je dokazalo, da je več velikih skupin med opozicijskimi Nemci, ki hočejo na vsak način pogodbo z Ogri iz svojih izključno gmotnih interesov. Gre se jim za dobiček. A ko se v večini z največjim zatajevanjem zavoljo državnih potreb skupljajo glasovi, da rešijo to državi eminentno važno vprašanje, kriče o izdajstvu lju lskih koristij.
Ljudje brez sramu! Nižji slojevi ljudstva so izredno zanemarjeni. Naše vlade so stale vedno pod strahovanjem judovsko-liberalne klike. Za ljudstvo se ni do mala nič storilo! In kar se je, moralo je iti skozi šibe zjedinjeiiih liberalnih Nemcev. Sedaj je sistematiški predor izvršen. Finančni minister je Slovan; trgovski minister
—	katoličan-politik. In ob tem dejstvu, ki vsakomer jasno priča, da je odzvonilo nemško-judovsko liberalnemu trinoštvu, — kriče Nemci, da je ljudstvo izdatno.
Mi vemo, da je stališče naših poslancev zelo težko. A razmere nam pričajo od dne do dne, da gre na boljše. Njihova dolžnost je vplivati, da to napredovanje na boljše ne poneha. Birokraciji ne zaupamo; smemo pa zaupati, da bo tudi ta birokracija odstopila svoja mesta pravični upravi. V narodnem oziru zahtevajmo zase, kar zahtevajo zase Nemci na Češkem. V gospodarskem oziru pa pomagajmo, da judovski kapitalizem, ki je v našem trgovskem ministerstvu doslej vedno gospodoval, tako kot je v spremembi trgovskega ministra označeno, dobi povsod svojo klofuto in s tem tudi vsi ljudje brez sramu!
Iz državnega zbora.
(Izvirno poročilo.)
Dunaj, dne 17. novembra 1898.
V	19. seji državnega zbora dne 16. no vembra t. 1. se je razpravljala ministerska ob tožba grofa Badenija. Stvar sama ob sebi je jako jednostavna, a posamni slučaji so napravili razpravo zanimivo.
Predno se je razprava pričela, je izjavil poljski socijalni demokrat Daszinsk.j/, da ihora . svojo zadnjo izjavo proti poslancu Wolfu ? dejstvi podpreti, ker je Wolf v javni seji izrekel, da je njegovo izvajanje lažnjivo in opravljivo. Med Nemci na Češkem so po javnih gostilnah in kavarnah razpostavljeni nabiralniki za Wolfa. Pobiralo se je tudi po raznih občinah za njega,
— in dotični zneski so precej zdatni. Tako se je nabralo v Reihenbergu 882 gld. 11 kr., v zunajnih pokrajinah pa 2153 gld. 97 kr., v Hebu se je nabralo 2600 mark, in v revni občini Rohlice, v kateri smejo reveži zaradi splošnega uboštva samo enkrat na teden prosijačiti, se je nabralo za Wolfa 50 gld. Na ta način je prejel Wolf več tisoč goldinarjev in tudi več tisoč nemških mark. Iz tega sledi, da je bila govornikova trditev da je Wolf politični berač in prosjač opravičena. — Wolf je za svoje politično poslovanje plačan. — Le ta izjava je pro-uzročila veliko razburjenja in pritrjevanja v zbornici.
Ko se je razburjenje poleglo, je prestopila zbornica na nadaljevanje razprave o Badenijevi obtožbi. Zapisanih je bilo še lepo število govornikov, a do besede so prišli le socijalista: Berner, Zeller in dr. Menger. Vsaki teh govornikov je poskušal po svoje dokazati, da je bil ministerski predsednik grof Badeni kriv onih burnih, surovih izgredov, katere je provzročila levica zbornice tekom meseca novembra 1897. Znamenit je bil govor dr. Mengerja, kateri je popisoval različna hudodelstva, katera je Badeni zakrivil, osobito takozvani Falkenheinov zakon. Vpeljal ga je Badeni — in tako zapeljal tudi desnico, da je storila dotični sklep, ki ima vse znake hudodelstev goljufije in veleizdajstva. Po dr. Menger-jevem govoru je izrazil podpredsednik dr. Ferjančič, da se bo razprava o Badenijevi ministerski obtožbi prekinila, — in kakor običajno, pričela razprava o nujnostnih predlogih zaradi podpor pri nesrečah.
Levica se je protivila temu predlogu, ker je upala, da ima večino v rokah in je hotela tako provzročiti sklep, da se izroči obtožba v to določenemu odseku. Zbornica je o predlogu predsedništva glasovala, in pokazalo se je, da se večina zbornice s 154 glasovi izreče za to, da se obravnava o ministerski obtožbi prekine,
— in da je levica vender le za dva glasova v manjšini. Levica je bila vsled tega sklepa silno razburjena. Slišali so se vdarci po klopeh in pa klici, kateri spadajo vse kam drugam, kakor v zbornico, ki naj bi kazala cvet avstrijskega moštva.
Proti sklepu so protestovali v imenu zdru žene levice: Dr. Funke, dr. Mayreder in Kaiser in s sem je bil mučni prizor končan.
Dne 17. t. m. nadaljevalo se je povseto-vanje o Badenijevi obtožbi, a pred nadaljevanjem odgovorili so ministri Thun, W e ls er s-
heiminKast na razne interpelacije. Potem je prevzel Mladočeh Pacak zagovor Badenije-vega ministerstva, rekoč, da je levičarska obstrukcija nastopala tako silovito v zbornici, da je bil dotični zakon lex Falkenhein neizogibljiv. Levica je naskočila silovito predsedništvo, v nevarnosti je bila telesna sigurnost in tudi življenje poslancev, in baš zaradi tega je morala nastopiti tudi policija, katero ni poklical Badeni v zbornico, marveč silovitost levice. Vsa krivda zadene tedaj levico, ne pa Badenija. (Tako izvajanje je silno razjarilo celo levico, ki je vedno klicala v govornika: „Mladočehi so podpirali hudodelca Badenija in so poklicali policijo v zbornico").
Heeger, član nemške ljudske stranke, zopet zavrača, da je Badeni provociral levico, da jo je razburil in da so vsled tega nastopili izgredi, katere je Badeni prouzročil in jim po sledice pridejal, ter tako zaslužil, da se obtoži, ker po njem je tudi parlamentarizem v Avstriji za vselej pokvarjen in se ne bo nikoli več vzdignil do prejšnje veljave. Nemški katoliški stranki je pa grozil s svetopisno prislovico, da zasluži da bi vstal zopet Kristus ter jih zapodil z bičem iz zbornice, kjer barantajo z desnico in vlado za malenkosti, in izdajajo tako nemški narod.
Dr. Kathrein, vodja katoliške ljudske stranke, je odklonil napad predgovornika na njegovo stranko, obsojal je neutemeljeno in škodljivo ponavljanje ene in iste tvarine, ki razburja zbornico in je poživljal vse stranke, da se zjedinijo v ljubezni do Avstrije in vsled tega v skupno plodovito delo na politiškem in gospodarskem polju.
Generalni govornik Prade, član nemške ljudske stranske, zagovarjal je obtožbo, ponavljajoč vse, v zadnjih treh zborničnih dneh navedene razloge.
Zadnji govornik pl. Zallinger pripomnil je edino to, da je njegovo politiško mišljenje zbornici itak znano, in da ga je to privelo do prepričanja, da je obtožba neopravičena.
Izvirni dopisi.
Iz Kranja, 15. nov. Znani kranjski „Narodov" dopisnik zopet kozolce preobrača v 260. številki. Iz visoke svoje juridične učenosti se je spustil na krilih širokoustne blebetavosti doli, da preišče srce in obisti „vodovodni brošuri11. Na vodovode se razume, kakor zajec na boben. Glede kamniškega vodovoda ga je nekdo dobro informiral, da je namreč studenec, ki se vzame izpod ruše, talna voda. Tolikrat se je že izpod-tikal nad tvrdko akcijske družbe na Dunaju, ki je likvidirala. Gospod dopisnik! ne, ne tako strastno! Saj se take in enake tvrdke v vaši rodbini nahajajo in celo kot svetovalci v mestnem zastopu.
Molčite, da vas brošura le zato peče, ker ne pobija le vašega vodovoda, na katerega izvršitev sami ne verujete, ampak odpira oči tudi tistim, ki so do sedaj še verovali v vaše obljube. Morebiti vas boli celo, da brošura objavlja pravice, katere ima Kranj zagotovljene na mlinu gosp. V. Majdiča? Morebiti bi radi videli, da bi se ta pogodba pozabila.
Tehtne vzroke morate že imeti za to. Z vso silo se zaganjate v izdajatelja in založnika brošure, navedete vse, kar je kedaj govoril in ne govoril, samo tega ne, da se on zavzema za koristi Kranja in njega davkoplačevalce. S tako slavnimi študijami, kakor Vi, se on res ne more ponašati, da pa je v svoji stroki veščak, to priznate sami, ker se je popel iz navadnega meščana do veletržca, mej tem, ko ste Vi slavne svoje študije obesili na kol. Poprijeli ste se še le potem pravega poklica. Postali ste bar var in povzdignili svojo obrt toliko, da sedaj ne barvate samo platna, ampak tudi ljudi, ki se vam dado. V politiki je Vaš posel le agitacija, za katero — kakor ste sami rekli — je vsaka laž dobra. Brošura Vam je na poti, ker vam je pobila marsikatero agitacijsko laž.
Brošura Vam ni všeč zato, ker ste jo hoteli — kot načelnik policijskega odseka imate to oblast — kar na svojo roko konfiscirati. Čemu ste' pošiljali kolego agitatorja-krojača, da jo je pri ljudeh nazaj pobiral? Mar bi bili šli sami, Vi znate bolje, ker imate 20 semestrov juridičnih študij. Ako mi opozarjamo na nedo-statke in varujemo mestno premoženje, je to naša pravica, ker smo kot meščani vsi soposest niki tega premoženja.
Glede gimn. prostora vprašajte župana, zakaj ga on ni prodal po tisti ceni, kakor ga je v račun vzel, ko je posestvo prevzemal.
Duševne zmožnosti in premoženja Vaše nežne polovice mi ne bomo ocenjevali; to ste že preskrbeli sami takrat, ko ste hoteli postati slovenski Shakespeare in skrpucali igro „Mož, domu!" najbrž sebi v tolažbo, nam pa „v svarilni izgled". Vpliv Vaši stranki manjšati, to nam ne pride na um, saj že tako nobenega nima, temveč le Vi stojite pod vplivom župana, s katerim Vas veže najdebelejša prijateljska vez. Seveda temu ni bilo vedno tako. Kako vse drugače se je godilo pred letom dnij! Vrli naš župan je bil odlikovan z naslovom cesarskega svetnika. Podžupan je sklical sejo, v kateri naj bi se posvetovali odborniki, kakšne ovacije bi se napravile županu povodom redkega odlikovanja. Koliko odbornikov tedanje vaše stranke se je temu pozivu odzvalo? Le eden!
Pol leta pozneje so bile občinske volitve, hudo Vam je predlo v tretjem razredu. Zatekli ste se v farovž — a tam ni bilo pomoči. Kam bi se obrnili? V lekarni je vsaki rani leka. Tudi Vi ste ga našli, seveda so k temu pomagale razne sladke besede in razni šopki in župan Vam je posodil firmo, pod katero se je agito-valo. Oni, ki so bili pred pol leta najbolj zoper župana, postali so sedaj njegove marijonete. Ako bi si še kateri upal v mestnem zboru kako samostojno misel izreči, ali kako prejšnjo neuljud-nost ponoviti, zažuga župan: jest odstopim!" in takoj je mir v hiši. Seveda si mora posebno naš »Narodov" dopisnik svoje kračice brzdati in se zato drugje odškodovati. Zaganja se tedaj v našo stranko.
Deželnozborske volitve so Vam čisto glavo zmedle. Pravite, da smo mi g. Koblarja volili zato, da bi naš vodovodov načrt zagovarjal! Budalost! Načrt se sam zagovarja, ker pravica povsod sama zmaga prej ali pozneje.
Pokazali smo Vam, da smo samostojna stranka, s katero Vi že sedaj računate in boste še bolj računali, ker se ne pustimo od Vas barvati. Mi sodimo ljudi le po njih delih.
Napadov na g. Koblarja pač ni treba za vračati, g. Koblar stoji kot narodnjak in mož dela previsoko nad Vašimi otrobi. Dobili smo 43 glasov brez vsake agitacije, mej tem, ko ste Vi svojega kandidata morali telegrafično klicati na pomoč. Vaša zmaga ni prav nič sijajna.
S kako gorečnostjo se zavzemate za deželnozborske volitve, ker pravijo hudobni jeziki, da ste bili že pred Šubicem oblekli kandidatsko suknjo. Oj, kako se Vam je prilegala, a nevošljivi prijatelji so Vam jo slekli! Mi bi bili stali za Vami kakor eden mož in zmaga bi bila Vaša Kaj sta Koblar in Šubic proti Vam, proti Vaši inteligentni glavi in redki govorniški silil De-želnozborska dvorana še ni imela take korifeje. Res škoda!
Iz Metlike. 17. novembra. Naši slavni I mestni očetje izvolili so, kakor znano, jednoglasno jarona Hein-a — častnim članom metliškim. Ni nam sicer znano, kako so utemeljili ta svoj modri korak, vender po časopisih se je bralo, da so ga izvolili častnim občanom zaradi zaslug, catere si je stekel za metliški sodni okraj. Ko se je pa zadnji »Slov. List" nekoliko ponorčeval iz Metličanov, češ, da najbrže bolehajo za »kurjo slepoto", začeli so nekateri meščani res premišljevati, katere bi bile te zasluge. Doli v Obrhu, ijer se baje »drukajo metliške cajtenge", se govori in ugiblje različno. Jedni pravijo, da je zasluga barona Heina, da se zdaj meri cesta od Gorjancev do Metlike. Drugi zopet pravijo, da j e to imenovanje nekako povračilo, ker je baron le in letos obiskal Metličane, in celo Drašičane, tjer si je ogledal vzorno državno trtnico.
Najverojetnejša je pa javna tajnost, da si hočejo modri Metličani pridobiti Heinovo naklonjenost pri prihodnjem metliškem vodovodu
—	ergo — prihodnje zasluge! Mogoče, da pojde dobrim Metličanom tudi na roke pri zidanju »staroslavske cerkve", katero neki brumni Metličan v »Slov. Narodu" tako navdušeno po zdravlja. — Kdo da je inspiriral ta predlog, je dobro znano. (Mi smo čuli, da okrajni glavar iz Črnomlja. Opomb, ured.) Mogoče, da pride v kratkem drugo imenovanje častnim občanom —. Sicer pa to ni nič čudnega. Kar je že zdavnej storil naš slavni poslanec v deželnem zboru, to skušajo posnemati njegovi zvesti sluge po dolenjskih mestih.
Kaka »rahla zveza" z Nemci ali vsaj z nemškutarji na Kranjskem še zmiraj nekaj nese. Res »kdor zaničuje se sam, podlaga je ptujčevi peti." V metliškem »Obrhu" se tudi čuje, da je našemu občinskemu zastopu baje že v avgustu potekel Čas, a volitve se še do zdaj niso razpisale. Radoveden sem, jeli to res? Svetovali bi mi, slovenski Metličani, tudi, da bi se enkrat za vselej zavrgel oni nemški pečat, ki se glasi: »Gemeindeamt der landesfurstlichen Stadt Mčttling in Krain". Kaj je neki že priporočal »Slov. Narod" dne 17. oktobra t. 1. ko je tako patetično vskliknil: »Ko bi vsaj tako bilo pri nas" ? Le poglejte še jedenkrat in recite — seveda mutatis mutandis — istotako tudi Vi.
Iz Šiške, 16. novembra. Martinova nedelja v Šiški je sorodnica »Komarjevi". Kakor Komarjevo, tako kaže Martinovo nedeljo, barometer v Šiški večjo stopinjo živahnosti. Kakor se krst otrok v družinskih krogih veselo praznuje, tako posvečuje se v Šiški krst novega vina, splošno. Spored v ta namen prirejenim ne-številnim veselicam je vedno isti: godba, petje, govorance, ples itd., in vabila visč vzunaj nad vratmi, v podobi »oblancev". Začetek naznanjata klarinet in harmonika.
Izjemo dela le čitalnica. Ona podaja vabljenim tiskane programe, s katerih je razvidno, kje in kako hoče s svojimi člani sv. Martina častiti. Letošnje vabilo se je razlikovalo od prejšnih v tem, da je odpadel ples in da se vrši veselica pri »Ančniku". Tako ukrenil pa je odbor društva z ozirom na smrt cesarice.
Čitalničarjem je AnČnikova hiša od nekdaj ljuba. Tam je bil dom Antona Kneza, ustanovitelja čitalnice — tam čutijo se društveniki kakor doma To razmerje tolmači tudi, zakaj je vladala pri Martinovi veselici tako »Židana volja", kljub temu, da se je pogrešalo mnogih, katerim bi pristojalo se društvenih veselic udeležiti! Se ve, pripomogli so k temu marljivi pevci, tombola, predavanja in mejsebojno prijateljstvo.
Izredno prijalo je občinstvu berilo »jezik". G jur. Fr. Jančigaj je hvaležni predmet ob-delaval začetkoma zelo dovtipno, zakrožil pa skrbno koncepirano predavanje jako podučno, kažoč, da je Slovencem dolžnost materni »jezik" ljubiti, častiti in braniti. Glasna pohvala in zahvala naj bo gosp. Jančigaju plačilo za domoljubni trud.
Tombola je v Šiški priljubljena igra, zlasti, ako so vredni dobitki. No, Martinova tombola se je obnesla Razloženi, večinoma lepi ali koristni dobitki so bili razdeljeni na 12 amb, 5 tern, 6 kvatern, 4 činkvine, 1 tombolo,
1 »ekstrato", in opravičili so dobro trgovino s tablicami.
Zgodba korporolja priča, kako nevarna bolezen da je — »ljubezen". Gosp. D je raz-
motrival uzroke »kaplorjeve" nesreče, ter svetoval kot zdravilo zoper bolezen — ljubezen: sv. zakon.
Petje vodil je s posebne uljudnosti, jako spretno, jur gosp. Svetek. Njemu gre topla zahvala, da je omogočil nastop možkega zbora. Čitalnica je dala Martinu kar mu gre. Zdaj se ji bo pripravljati za »Vodnika". Tak6 veselica svečanosti roko podaja in narodnega dela ne zmanjkuje nikdar.
Z Breznice. 17. novembra. — V zadnji številki »Slovenskega lista" ste se nekoliko pritožili nad zaspanosti gorenjskih občin glede peticij za slovensko vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani. Morebiti Vaš opomin ne bo zastonj. Pri nas se je v nedeljo dne 13. novembra sklenilo soglasno pri občinski seji, da se pošlje državnemu zboru prošnja za slovensko vseučilišče in za nadsodišče v Ljubljani. — Isto nedeljo popoludan smo pa imeli tudi prav lepo slovesnost; blagoslovili smo namreč »jubilejsko znamenje". V Žirovnici je poleg velike ceste stalo staro in slabo znamenje. Žirovničani so posebno vsled prizadevanje ondotne posestnice g. Marije Čop postavili na istem prostoru novo prav lepo znamenje, pri katerem so pa hoteli združiti tudi spomin na petdesetletnico cesarovanja našega premilega vladarja. Zato so naprosili slikarja g. Jebačina iz Ljubljane, da je naslikal na znamenje doprsno podobo presvitlega cesarja Franč. Jožefa I. s primernim napisom, ki kaže, da je to »jubilejsko znamenje". — Preč. gosp. profesor dr. Ivan Svetina je blagoslovil v nedeljo »jubilejsko znamenje". Velika množica brezniških faranov se je vdeležila te slovesnosti, ter so pazno poslušali preč. g. profesorja, navdušeno govorečega
o	Mariji, katere kip stoji v znamenju, o sv. Jožefu, ki je naslikan na steni, in o našem presvitlem cesarju. Ljudstvo je bilo vidno ginjeno vsled izvrstnega, prepričevalnega in v srce segajočega govora. K sklepu so pevci pod vodstvom gospoda nadučitelja Josipa Ažmana zapeli cesarsko pesem. Kip Matere božje in vse kamnoseško delo je izgotovil g. Vurnik iz Radoljice. Oba umetnika sta izvršila svoje delo v splošno zadovoljnost: lepo in dosti po ceni.
Politiški pregled.
Slavnostna seja drž. zbora bode 25. t. m.,
da poslanci proslavč cesarjev jubilej. V četrtek so se glede tega posvetovali načelniki klubov. Socijalni demokratje k posvetovanju niso prišli, Wolf je bil povabljen, a se je od posvetovanja odstranil. Dne 25. t. m. bode imela slavnostno sejo tudi gosposka zbornica.
Dne 2. decembra bode odlikovanih 800 do 1000 civilistov, ostala odlikovanja odpadejo na vojaštvo. Odlikovani bodo vsi deželni glavarji, mnogo županov večjih mest, nikakor pa ne vsi župani glavnih mest.
Budgetni odsek je v četrtek rešil predlogo o zboljšanju plač drž. služabnikom.
Avstrijski škofje bodo ob cesarjevem jubileju izdali skupni pastirski list, v katerem bodo klicali avstrijske narode k pomirjenju.
Radi pruske krutosti, ki je zapovedala Slovanom zapustiti Breslavo, interpelovali so v avstrijskem drž. zboru Čehi in Poljaki.
Na južnem Tirolskem se vrše dopolnilne volitve v tirolski dež. zbor, ker so laškim poslancem radi abstinence ugasli mandati. Ljudstvo tako krepko podpira abstinenco svojih poslancev, da se po nekaterih krajih volitev volilnih mož sploh ni mogla vršiti, ker volici niso hoteli iti na volišče.
Štajarski cesarski namestnik postane baje res dosedanji deželni predsednik v Šleziji grof Clary.
Wolf je o priliki zadnjega dvoboja dobil okolu 1000 brzojavnih Čestitk.
Hentzijev spomenik bode v Budimpešti na cesarjevo povelje prestavljen na teraso kadetne šole. Gledal bode na mesto, kjer so Hentzi in drugovi pali za cesarja. Madjarom ta prestava
nikakor ni po volji. Pravijo, da jim je bil sedaj spomenik samo neljub spomin, sedaj bode pa mladim vojakom altar. V ogerski zbornici bila je radi tega burna seja.
O	pravaškem shodu na Sušaku navdušeno pišejo petrogradske „Vjedomosti“ ter pozdravljajo pomembni sestanek Hrvatov in Slo vencev.
Peterozveza. Nekateri listi poročajo, da nemški cesar hoče trojno zvezo ojačiti s pristopom Angleške in Turške. Avstrijski Slovani trpe že vsled avstrijsko nemškega prijateljstva, pa bi se sedaj morali bratiti še s Turki, S te moke ne bode kruha, da si bi ga nemški cesar morda rad jedel.
Zveza balkanskih državic. V Sofiji se je vračajoč s Cetinja nedavno mudil bivši grški minister vnanjih stvarij Skuses, ki ima poslanstvo, pridobiti balkanske državice za zvezo pod ruskim vodstvom. Črnogorski knez pride v Sofijo.
Macedonsko vprašanje pride baje skoro na dnevni red. Prelivanje krvi v Macedoniji se bode ustavilo samo s proglašenjem avtonomije Macedonije, za kar se Ruska jako zanima.
Na Francoskem je višje sodišče v Parizu sklenilo po zaslišanju vojnih ministrov obvestiti Dreyfussa o obnovitvi procesa in ga pozvati, naj predloži svoja opravičevanja. Ta odlok krivdo Dreyfussovo nikakor ne omaje, nego bode le pospešil, da se resnica izve.
Domače novice.
Osebne vesti. Presvetli knez in škof ljubljanski je na svojem potu obiskal Lourdes ‘ter je prišel dne 13. t. m. zdrav v Rim. — Poročil se je v Kranju gim. nam. učitelj g. Ant. Dokler z gospico Anico roj. Vindišerjevo. Bilo srečno!
—	G. Ig. Borštnik, o katerega nezgodi na zagrebškem odru smo poročali, je okreval in te dni zopet nastopil v ruski drami »Tajga“.
Občni zbor društva „Naša straža". Na ustanovni shod „Naše straže" se je bilo zbralo v »Katoliškem Domu" v Ljubljani dne 15. t. m. 7o”rodoljubov iz raznih slovenskih pokrajin. S Štajarskega smo videli gg.: dež. poslanca dr. Srneca, drž. poslanca Žičkarja, lastnika tiskarne Hribarja, in kapelana G o m ilšeka, s Koroškega gg. Rozmana in Podgorca, iz Primorja gg. dr. Križa in Živiča iz Pulja. Dež. posl. Povše se je pismeno opravičil. Shod je otvoril drž. poslanec in svetnik J. V en ca j z, kratko in prisrčno pozdravil navzoče. Razložil je namen društva in nujno potrebo, da začnemo pomagati bratom, ki so v največji nevarnosti, da se potope v valovih tujstva. Omenil je izrek nekega koroškega poslanca, ki je pred kratkim rekel: »Pomagajte, pomagajte nam, mi se vtap-ljamo, če hitro ne pomagate, mi smo izgubljeni!4 Poživljal je govornik vse slovenske stranke, da naj se zjedinijo, želeč, da bi bodočnost odvzela nam prokletstvo nesloge, ki nas razjeda. Obžaloval je, da se je baš za isti čas, na kateri je bil napovedan občni zbor »Naše straže", morala napovedati seja v ljubljanskem občinskem svetu. Nato se je volilo 50 odbornikov »Naše straže1*, p6 m za Štajarsko, Koroško, Kranjsko, Primorje in razne kraje in 22 kot zastopnike gospodarskih društev. V toplih besedah je po volit vi odbornikov g. dr. Srn ec priporočil da naj vsi odborniki čvrsto nastopijo delo, ki bode oviralo rovanje »Siidmarke“. Tudi Štajarska je v nevarnosti, ker se ondi n. pr. Slovencem hoče vzeti zastopstvo v veleposestvu. Bridko je obžaloval govornik, da vidi premalo meščanstva med zborovalci. Ožigosal je strankarstvo, rekoč : Pri tako eminentno narodni stvari naj stopi oseba nazaj, individuum naj se izgubi, vsi moramo brez ozira na stranko skupno delati za ideal: rešitev domovine in da Slovenec, ki mora živeti na tujem, dobi kruha pri domači mizi. Vsi zborovalci so s ploskom pozdravili iz srca prišle besede. Nato se je voljeni odbor začasno kontituiral in za predsednika izbral drž. poslanca Vencajza, za tajnika in blagajnika pa g. dr. Brejca. Zborovalci so pa šli polagat darov na altar domovine. Videli smo gg. dr. Majarona in dr. Krisperja, da sta odrinila
po stotaku. Nadejamo se, da najdeta mnogo posnemovalcev.
V	odboru „Naše straže" so naslednji gg.:
Za Kranjsko: Povše, dr. Krek, Pogačnik, Vencajz, dr. Ferjančič, dr. Krisper, dr. Majaron, Hribar, Svetec, Koblar. Za Štajarsko: Dr. J Mlakar, kanonik v Mariboru; dr. Pipuš, odvetnik v Mariboru; dr. Dečko, odvetnik v Celju; Martin Kocbek, notar v Mariboru; dr. Jurtela, odvetnik v Ptuju; dr. Fr. Rosina, odvetnik v Ljutomeru; Dragotin Hribar, podjetnik v Celju; Kelemia, župnik v Št. liju; Fr. Korošec, nadžupnik pri Sv. Križu tik Slatine; Fran Robič, dež. odbornik.
Za Koroško: Dr. Kraut, odvetnik v Celovcu; Jos. Rozman, tajnik družbe sv. Mohorja; Gregor Einspieler, dež. poslanec, Podklošter; Fr. Grafenauer, deželni poslanec, Brdo; Fr. Muri, dež-poslanec, Jezersko; Fr. Kobentar, župan v Št. Jakobu; Mart. Štih, posestnik v Št. Janžu; Jan. Šumah. župan, Sinča ves; Lambert Einspieler, državni poslanec, Celovec; Fr. Kogelnik iz Pod-klanca. Za Primorje: Dr. Gregorin Gustav, odvetnik v Trstu; Ivan Nabergoj, bivši državni zastopnik, posestnik na Proseku; Andrej Gabršček, lastnik tiskarne v Gorici; dr. Franko Alojzij, odvetnik v Gorici; dr. Tuma, odvetnik v Gorici; Janez Rojic, kurat v Biljah; dr. Janežič Konrad, odvetnik v Voloskem; dr. Trinajstič Dinko, odvetnik v Pazinu; Gjivič Štefan, poslovodja istrske posojilnice v Pulju; Sankovič Mate, posestnik v Vodicah. Za vnanje dežele: Dr. Murko, dr. Mantuani, Pukl, Lego, Tomšič, dr. Stojan, Barwinski, Milewski, Šuklje, dr. Turner.
Praznovanje cesarjevega jubileja v Ljubljani. Mestni magistrat ljubljanski raglaša sklep občinskega sveta, ki je sklenil v svojej javnej seji dn6 17. maja 1.1. gled6 praznovanja vladarske petdesetletnice Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. med ostalim tudi, da naj se dn6 1. decembra 1898 priredi v Ljubljani splošna razsvetljava, katere začetek naj se naznani s petimi streli iz topov na gradu in da naj se dn6 2. decembra 1898 z 21 streli iz topov na gradu naznani, da je napočil slavnostni dan, ki naj se smatra za narodni praznik, ter konečno, I da se ta dan okrase hiše z zastavami. Raz-glašujoč t.6 sklepe občinskega svčta se naznanja, da se bodo 1. dn6 decembra vsa mestna poslopja ob osmih zvečer razsvetlila, 2. dn6 decembra z zastavami okrasila in pa, da ta dan vsi magistratni uradi ostanejo zaprti. Prepričani smo, da bode mestno prebivalstvo ljubljansko, dostojno pridružilo se omenjenim odredbam mestne občine.
Okrajna glavarstva in Slovenci. Goriško okrajno glavarstvo je že dobilo ukaz, da mora s Slovenci vseskozi slovenski uradovati. Naša kranjska okrajna glavarstva še nimajo takih ukazov in nemškutarijo še dalje, ker kranjski državni poslanci v tem oziru ničesar ne store! Zganejo naj se volilci, ter naj zahtevajo od po- I slancev ne samo modrovanja, nego tudi malega narodnega dela. Nemški nacijonalci so v tem oziru dosledno delavni, pri nas je pa prišlo že tako daleč, da bodo naposled tisti c. kr. okrajni glavarji, ki dopisujejo po Kranjskem občinskim, šolskim in župnim uradom v nemščini, v do-I tičnih občinah imenovani — Častnim članom.
„Narodni Dq»“ v Ljubljani. V naše ured ništvo je prišel gospod, ki je pripovedoval, da se mu je danes teden na slovensko zahtevanje v »Narodnem Domu“ takole odgovorilo: »Hier reden sie deutsch, sonnst kann Ihnen vas anderes passieren“. Da bode „Na-rodni Dom“ še bolj nemški, dobili so sedaj nemškega natakarja iz — Celja.
Slovenski jezik pri nadsodišču v Gradcu si je priboril svoje pravice z razsodbo najvišjega sodišča. Nadsodišče mora odslej reševati slovenske vloge slovenski in dovoliti, da se stranke slovenski zagovarjajo. Ta razsodba naj bi imela nasledke tudi pri koroških sodiščih in pri I koroškem in štajarskem deželnem odboru. Slovenci se z razsodbo ne bodo zadovoljili, ampak bodo zahtevali razdeljenje nadsodišča. V četrtek se je izvrševalni odbor desnice s to zadevo bavil.
„Neprijatelji šole“. V četrtek je Šmarna I gora doživela redek poset. Župljani rovski prišli
so na božjo pot, zahvaljevat se, da se je posrečilo njihovemu č. g. župniku pridobiti jim šolo.
Ti presneti »klerikalci* torej vender niso taki neprijatelji šole, kakor se je zadnjič sanjalo v občinskem svetu ljubljanskem dr. vit. Bleiweisu.
Gosp. lekarnar Mayr popravlja svojo hišo. Pričakovali smo, da se bo ta podrta koliba odstranila, akoravno je mož svoj čas take pretirane zahteve stavil na občino, da jih ni bilo mogoče sprejeti. Toda vidi se, da g. Mayr ne odjenja in se ne ozira nikakor na tisočake, katere je dobil kot brezobrestno posojilo in darilo o priliki potresa za stare svoje hiše, tako, da si je postavil krasno palačo. Kljubovati hoče občini, ki varuje interese svoje, in mu neče izplačati zahtevane pretirane svote. Pri tej priliki opozarjamo občinski svet, da je bilo g. Mayrju samo provizorično dovoljeno rekonstruirati hišo ob Ljubljanici, ker ni vedel kam z laboratorijem in da bi se moral držati tega sklepa. Sedaj pa popravlja celo hišo in hoče vzeti stranke. Škodovalo bi ne, ako bi se naš magistrat pobrigal za to in g. Mayrju pojasnil stališče. Na mesto, da bi bil mož vesel, da si je s potresnim denarjem sezidal tako krasno hišo, pa dela še ovire in kljubuje.
Slovenske gledališče. Intendanca slovenskega gledališča želi, da se govori o nji. To svojo željo je izrekla s škandalozno uprizoritvijo Moser Schonthanovo veseloigro »Voj na v miru8. Dobro! Povem torej, da imamo gledališko četo brez poveljnika; povem, da imamo primeroma prav dobre igralce, kateri pa prodreti ne morejo zbog tega, ker jih nihče ne vodi, povem končno, da imamo režiserja, kateri nima toliko umetniškega čuta, da bi se dostojno uprl takemu igralcem in zavodu brezmejno škodljivemu početju. Naše gledališko občinstvo je 'itak že povsem zmešano, kar se tiče dobrega ukusa, vodstvo gledališča pa mu ne nudi niti dostojno uprizorjenih predstav. Začetkoma sezone sem trdil, da občinstvo teži po krepkih gledaliških utiskih, no, intedanca skrbi za take silne utiske, žalibog, da le v negativem smislu. Ako bode tako nadaljevala, spridi nam vse igralce, pa si popolnoma odtuji občinstvo. Intendanti se pri nas prehitro menjavajo; komaj se nekoliko uživi v tajinstva gledališkega vodstva, že se umakne drugemu. Značilno pa je, da oni, ki ima najmanj zmožnosti, obdrži se najdalje. Kakor zahtevamo od igralca v prvi vrsti temperament, ravno tako si ne morem misliti intendanta brez njega. Sedanja intendanca je brez vsakega temperamenta. Intendant po poklicu vodi gledališče neposredno na odru, ne pa iz intendantske pisarne. Prva avtoriteta je v vseh gledaliških zadevah, avtoriteta, kateri se mora vse vkloniti, katera je* dino radi tega vzdržuje gledališko disciplino. Dober intendant zasledi igralske talente ter jih vodi z izskušeno roko do vrhunca umetnosti, poskrbi dobrih iger, razume občevati s dramat-skimi pisatelji, katerim je mentor in je ob jed-nem prvi režiser gledališča, katero mu je voditi. Vsega tega pri nas ne moremo zahtevati, ker nimamo intendantov po poklicu, zahtevati pa moramo, dokler poklicani krogi ne pričnejo raz-mišljevati o perečem intendančnem vprašanji, da je voditelj slovenskega gledališča vsaj ženijalen I diletant. — Jedenkrat sem že dejal, da raje manj predstav, pa te zaokrožene in dobro obiskane. Intendanca se na to ne ozira. Uprizorila je »Vojna v miru“ tako nezrelo, kakor doslej še nisem videl predstave v slovenskem jeziku. Igralci sicer zaslužijo popolno priznanje, pa vsi smo čutili, da bi bilo treba všaj še pet skušenj, da bi igra vspela. Igral je najboljše g. Deyl. Odlikovali so se pa tudi gospa Polakova in I gg. Ineman, Danilo, Lovšin in Housa. Gledališče je bilo prazno.	m,
Stanislaj Moniuszko: „Halka“. Izza lanske I sezone kar najbolje akreditirana nHalka“, po* pularno delo poljskega skladatelja, je dobila pri letošnji ponovitvi za naslovno vlogo novo pred* stavljateljico, gospico Stropnicko. VlogaHalke je za fino in čutapolno narav gospice Strop-nicke kaj primerna. Bistvo Halkinega značaja je našlo v nežno uglašeni duši predstavljateljičeni simpatičen odmev. Priča o tem marsikatera podrobnost njene odlične igre in priča o tem | način, kako odeva gospica Stropnicka tople izraze
svojega čutenja v čar glasbeno vse hvale vrednega petja. Noblesa se ne da njenemu petju odreči, nikdar ne žali njeno petje ne ušesa in ne okusa. In to naj bi bilo vsakemu pevcu pravilo. Obža lovati je le, da se ni še grlo gospice utrdilo proti škodljivim uplivom ljubljanskega jesenskega vremena, ker bi nam potem nič ne kvarilo popolnega užitka, Nova je bila tudi Zofija gospice Š tast ne; pohvaliti je marljivost go špice, s katero se priuči vsaki svoji ulogi, naj si je že za njo primerna ali ne. K poslednjim šteti je tudi Zofijo. Januš gosp. Nollija si je pridobil glasno odobravanje pri odprti sceni za briljatno podano veliko arijo v prvem aktu, isto-tako je izzval gosp. Ras k o vid kot Jontek s temperamentnim prednašanjem priznanje pazljivega občinstva. Izvrsten v maski je bil, kakor vselej mojster v maskiranju g. Fedyczkowski kot kraljevski tečaj Pomjan, čigar očetovski dostojnosti se gosp. Fedyczkowskega sonorni glas prav dobro prileže. Posebno pohvalo je izreči končno gosp. kapelniku Benišku, kateri je sigurno vodil orkester, zbor i pevce in kateri jih je rešil marsikatere pečine, grozeče izza glasbe-valovja kot neizogibne posledice nezadostnega števila skušenj.	—oe—
Za slovensko vseučilišče so se oglasile občine Krka, Šiška, Obrež, Št. Vid na Štajarskem
»Domoljub" najbolj razširjeni slovenski list. bode izhajal v novem letu v povečani obliki.
Shod bode jutri ob 3. uri popoludne v Gojzdu pri Kamniku. Prirede ga slovenski krščanski socijalci.
Magistratni uradniki v Ljubljani so dosegli zboljšanje svojih plač. Občinski svet je skle nil: Plače uradnikov se s 1. decembrom določijo takole: I. razred: 2400, 2700, 3000; II.: 1800, 2000, 2200; 10.: 1400, 1500, 1600; IV.: 1100, 1200, 1300; V.: 880, 960, 1040; VI.: 675, 750, 825 gld.; praktikant z dovršenimi visokošolskimi študijami 600 goldinarjev, ostali praktikanti pa po 480 goldinarjev. Doklade v teh razredih se določajo naslednje: 350, 300, 250, 200, 180 in 150 gld. Na novo sistemizovane oziroma v skupni uradniški status so vsprejete naslednje službe: IL razred: upravitelj vodovoda in elektrarne; III. razred: tržni nadzornik; IV. razred: stavbni pristav, polic, komisar kot drugi redarstveni uradnik, protokolist in knjigovodja elektrarne; V. razred; klavnični oskrbnik, prva strojnika in monterja pri vodovodu in elektrarni ter mestni vrtnar; VI. razred: delavski nadzornik, dva asistenta v blagajnioi, kancelist v redarstvenem uradu ter oba druga strojnika. Poleg teh so sistemizovanaše tri mesta praktikantov z adjutom 480 gld. Število služeb je naslednje: I. razred
1,	H. 6, IH. 5, IV. 12, V. 11, VI, 8, ter 6 praktikantov. Skupna potrebščina za plače uradnikov bo torej znašala z dokladami vred 60.460 gid. Če se odtegne od tega denarni efekt novo sistemizovanih mest v znesku 19.545 gld., kaže se torej pri prvotnem osobju povišana potrebščina v znesku 40.916 goldinarjev ali proti dosedanji 36.480 goldinarjev večja za 4435 goldinarjev. Vsa potrebščina pa je v primeri z dosedanjo večja za 23.980 gld. Tu pa seveda še niso vštete petletnice, ki bodo znesle skupaj in sicer prva 4680, druga pa 9360 gld. Nadalje dopolni se naslov prvega magistratnega svetnika s pridevkom nravnatelj magistratnih uradov”, načelnikom stavbenega, redarstvenega in zdravstvenega urada se pa priznajo naslovi svetnikov. Nadalje nasvetujeta odseka, naj se onim uradnikom, ki dosedaj niso bili v uradniškem statusu, da bi ne bili oškodovani, ker niso vsprejeti v višji razred, priznajo dopolnilne doklade, dokler se ne pomaknejo v bližnji višji razred, da naj se odpravijo posebne doklade, le zapisnikarja mestnega sveta in magistratnega gremija ter nadzorovalci pri novih stavbah naj dobe tudi v bodoče primerne nagrade, da naj se prizna upravitelju vodovoda in elektrarne za vožnjo v Kleče letnih 300 goldinarjev in konečno, da se razpišejo novo zistemizovane službe z rokom do 15. decembra.
Občina Spodnja Šiška je sklenila, da v proslavo cesarjevega jubileja naloži 2000 gld. kot stavbeni zaklad za sirotišnico občine Spodnja Šiška, katera naj bi dobila ime „ Cesarja Franc
Jožefa I. sirotišnica". Obresti tega kapitala naj se kapitalizujejo, pozneje naj občina nabira v ta namen mile darove in skrbi naj, da se kapital pomnoži. Dne 2. decembra se bode razdelilo med občinske uboge, ki vživajo od občine mesečno podporo, vsakemu 1 gld. in na božični dan tudi 1 gld.
V Trnovem pri Ilirski Bistrici se je v noči med 14. in 15. t. m. dogodilo v farni cerkvi strašno hudodelstvo. Tatovi so vlomili v cerkev ter odnesli ciborij, moštranco s sv. hostijami, nekaj kelihov, kovinskih altarnih križev in denar iz nabiralnika. G. dekan je hitel naročiti potrebne nove cerkvene posode na — Dunaju, kakor bi na Slovenskem nedostajalo poštenih in veščih pasarjev.
Voz brez konja. Po Ljubljani se je te dni vozil baron Codelli v električnem vozu, ki je stal 2000 gld. To novo iznajdbo so ljudje začudeni ogledovali. Vez je podoben navadni kočiji brez ojnic in drči naglo naprej. Električni motor je pod kolesom.
Radi protiitalijanskih demonstracij v okolici tržaški nadaljevale so se te dni obravnave. Obsodbe so bile skrajno ostre.
Nova župnija. Naučno ministerstvo je povzdignilo kuracijo Vrhpolje pri Vipavi v samostojno župnijo.
V Krškem je bil v sredo velik požar. Štiri požarne brambe so delale neumorno, da so ogenj omejile na posestvo mesarja Zenerja. Škode je do 10.000 gld.
Iz duhovskih krogov na Goriškem se nam piše: Do danes ni še prišel poziv, da bi duhovniki položili nove fasije zaradi nove postave o duhovskih plačah. Najbrže da pride v kratkem. Pri tej priliki prisiljeni smo razkriti neko prav globoko rano pri nas duhovnikih. Včasih se jezimo, ako nam nasprotni listi očitajo brezdomovinstvo in hinavstvo' v narodnem oziru. Kako mogečno marsikateri duhovnik poudarja : „jaz sem narodnjak, jaz sem dober Slovenec" .... vkljub temu, da v dejanju nasprotno pokaže. Samo dve uprašanji, dragi so-bratje! 1.) Ali je kateri duhovnik na Goriškem vložil v slovenskem jeziku pisano prošnjo na c. kr. namestništvo v Trstu, ko je prosil za kako župnijo? 2.) Ali je sploh kdo izmed duhovnikov na Goriškem, ki je poslal slovensko fasijo na c. kr. namestništvo v Trst? Prosimo, naj se dotični duhovnik oglasi, da snamemo klobuk pred njim in ga javno počastimo. — Ali nimajo prav nasprotniki, da nam marsikaj očitajo? Pri uradovanju se pokaže narodnost, in ne samo pri zborovanjih in volitvah. To je največji škandal, da duhovniki ne le s posvetnimi oblastnijami, nego tudi z ordinarjatom nemški uradujejo. Upamo, da goriška tiskarna bo že priskrbela dotičnih polic.
Drobne novice. V torek je umrla v Ljubljani 100 letna Neža Legan. Rojena je bila 1 1799. v Gornjem Kotu na Dolenjskem. — Mizarski mojster Lovro Hribar v Križa pri Kamniku je utonil v nekem vodnjaku v Suhodolu. — V Črnomlju so imeli danes teden potres. — Gospodarsko društvo se snuje v Idriji. Pospeševalo bode »osebno čipkarsko obrt. — V Ljubljani je v nedeljo zvečer v Zvonarskih ulicah zabodel neznan človek sina izvoščka M. Pukelsteina, ko je čakal vsled naročila pred hišo z vozom. — Španjski pretendent Don Carlos je bil prve dni tega meseca v Gorici, obiskat svojo mater. — V Pišecah je darovala gosp. A. Gerec v proslavo cesarjevega jubileja 1000 gld. za ustanovo občinskim revežem. — Pevsko društvo Adrija v Barkovljah razvije .še tekom tega leta svojo novo zastavo.
Kako skrb6 za Nemce 1 Država vzdržuje v Trstu in Pulju državne ljudske ,šole za Nemce!
V	Pulju bodo zidali cel6 novo šolsko poslopje, za katero je y proračunu za prih. leto prvi obrok 12.000 gld. — Za nas Slovence in Hrvate pa država nima denarja, a zida poslopja za nemške šole v Primorju!
Slovenski koledarji. Jos, Petrič, trgovec s papirjem v Ljubljani, sv. Petra cesta štev. 6. izdal je dvoje slovenskih koledarjev in sicer:
1.) Skladni koledar, cena, & 60 kr. po pošti 65 kr.
2.) Stenski koledar, cena k 25 kr. po pošti 28 kr. Koledarji vstrezajo povsem, in kar se tiče
elegance smemo trditi, da so najlepši, kar jih je dosedaj izšlo in bil bi škandal, če bi še viseli po slovenskih hišah nemški koledarji. „Skladni koledar" je v 7 raznih izvršbah. Pozdravljamo sosebno, da so skoro pri vsakem dnevu pridejani spomini na dogodke našega narodnega prerojenja.
Za »vseučilišče v Ljubljani". Pod tem naslovom je izdal dež. poslanec dr. Majaron v posebni knjižici spomenico, katero je izročil vse-učiliški odbor ministerskemu predsedniku in na-učnemu ministru. Cena knjižici je 20 kr, Izkupiček dobi „Naša straža". Knjižica se dobiva v Ljubljani v Katoliški bukvami, pri Schwentnerju in pri Bonaču.
Jako krasne razglednice je izdal o Ljubljani knjigovez gosp. Bonač. Razglednice predstavljajo ljubljanske cerkve; posebno lepi sta stolna in šentpeterska cerkev. Prav primerne so te razglednice, da se kupujejo kot spomin na Ljubljano. Veljajo: 9 skupno 30 kr., posamezne ct 4 kr.
Društva.
»Glasbena matica" v Ljubljani. Opozarjamo še jedenkrat na jutrajšnji I. redni koncert pod vodstvom koncertnega vodja g. Mateja Hubada v spomin na Nje Veličanstvo pokojno cesarico Elizabeto, ki bode v Sokolovi dvorani „Narodnega doma“. Začetek ob 5. uri.
Planinski večer. Na vabilo »Slov. plan. društva" zbrala se je izredno mnogobrojna in odbrana družba v četrtek zvečer v mali dvorani „Narodnega Doma". Izredno zanimanje za ta večer veljalo je pač slikam, katere so došle odseku amater fotografov „Plan. društva" v presojo in obdarovanje in so se bile ta večer razložile. Došlo je blizu 100 fotografij, ki nam predo-čujejo krasne kraje naše domovine. To je gotovo lep vspeh amater fotografskega kluba „Plan. društva" za njegovo prvo leto. Želimo le, da klub še nadalje zbira slike v naših gorskih pokrajinah in čez par let izda zistematično se-stavjen opis krajev s pridejanimi slikami na ta način kakor izdajajo Cehi že prekrasno tako delo. S takim delom se bodo še le pokazale izredne krasote naše zemlje tujcem in tudi domačinom kajti i mi sami jih še vse premalo poznamo. Razsodništvo prisodilo je Triglavsko darilo g. Gregorcu za njegovo sliko „Jutro na Triglavu". Prvo planinsko darilo g. Wlasaku, drugo g. Čarnemiku. Za pokrajinsko slikanje bila-sta obdarovana gospoda Seunig in Ca-cula. Ako povemo še, da je predaval načelnik »Slov. plan. društva" prof. Orožen iz južnošta-jarskega srednjega pogorja in pevsko društvo „Ljubljana pridno prepevalo smo dovolj povedali, da je bilo skrbljeno za raznovrsten duševni vžitek. Koncem oficijalnega dela izročil je vime »Planinskih Piparjev" g. 1. Hauptmann, častno diplomo g. Kadilni ku, veteranu slovenskih turistov. Kot mož sedemdesetih let napravil je g. Kadilnik leta 1897, na svojih turah nad 60 tisoč metrov visočine. To je pač rekord, kateri v nas mladih turistih vzbuja občudovanje, ludi zavidali bi ga, ko bi mi, mlada gorska generacija, ne gojili do našega veterana tako neomejenega spoštovanja in ljubezni. Na svidenje g. Kadilnik na Triglavu!
»Slovensko delavsko stavbeno društvo' registrovana zadruga z neomejeno zavezo, je dobilo od vis. c. kr. trgovinskega ministerstva 1500 gld. podpore, »uvaževaje njegove hvalevredne namene in da more tudi v bodoče svoje delovanje piodonosuo razvijati".
Bplni|ka blagajna mojstrov v Ljubljani sklenila je na svojem občnem zboru 9. febru-varja, da se podeli v spomin Njega Veličanstva 50letnice in lOletnega obstanka svojega delovanja, §tiri podpore po 10 gld. svojim onemoglim članom, oziroma vdovam aH njihovim otrokam, na kar sedaj opozarjamo. Prošnje se pošiljajo pismeno na g. načelnika J. Šlegelna. Poljanska cesta v Ljubljani. — Odbor.
Na občnem zboru političnega društva,
,,Edinost" v Trstu so bile sklenjene važne resolucije glede vprašanja slovenske ljudske šole v Irstu, katero vlada že 14 let zavlačuje, glede zasnutja samostojnega okrajnega glavarstva za
tržaško okolico, dalje, da se ob obnovitvi av- . stro italijanske trgovske pogodbe uniči vinsko klavzulo, ki škoduje domačemu vinorejstvu, glede ustanovitve hrvatske gimnazije v Pazinu; naj se pazi na določila, ki veljajo za ribištvo ob avstrijskem morskem obrežju, in katera Čo-žoti drzno zamotavajo. Vlada naj prisili podjetja, ki so po določilih dolžna vsprejemati domače delavce, da ne vsprejemajo onih od onkraj luže, kakor to dela kranjska stavbinska družba pri svojih plavžih. Govorniki so se ostro pritoževali o postopanju oblastev napram Slovencem. Naše ljudi se aretuje, če kličejo „Živela Avstrija". Izvoljen je bil dosedanji odbor.
Kuharsko šolo z dnevnim poukom od 10. do 1. ure popoludne otvori društvo »Gospo-dinjska šola" v Ljubljani v svojih šolskih pro štorih na Rimski cesti, št. 9., s prvim decembrom letos. Pouk v kuhinji trajal bo za jeden kurz redoma 3 mesece, vender se ta čas na željo skrajša ali podaljša. Predmet pouka je v prvi vrsti finejša meščanska kuha, pranje in likanje.
V kuhinji poučevala bode gdč. Vidali, ki je vsled večletne prakse v odličnih hišah v kuhinjski stroki vsestransko izobražena in je pozneje svoje znanje popolnila še v jednem prvih dunajskih hotelov. Pranje in likanje pa bo vodila gdč, Ravnikarjeva, učiteljica na večernih gospodinjskih kurzih. Pogoj za vstop v kuharsko šolo je dovršeno 16. leto, pri mladoletnih dovoljenje starišev ozir. varuha ter plačevanje učnine šest goldinarjev na mesec, število učenk določeno je šest za jeden tečaj. Oglasi za vstop naslov-ljajo naj se na društvo »Gospodinjska šola“ v Ljubljani, Rimska cesta št. 9. Tam se dajo tudi vsakoršna ustna pojasnila in sprejemajo ustni oglasi od 6. do 8. ure zvečer. Kuharska šola pa se otvori 1. decembra le, ako se zglasi zadostno število učenk in najmanj deset naročnikov na obed.
Obed za lastno ceno oddajala bode kuharska šola društva »Gospodinjske šole" v Ljubljani od l. decembra naprej onim, ki se naroče mesečno. Cena obedu (juha, meso s prikuhami, pečenka oziroma močnata jed) določena je na dan po 35 kr. za osebo ali mesečno 10 gld. 50 kr. Število določeno je do 15 abonentov. Obed |se bode dajal ali v lastni obednici ali pa na dom. Pijača se ne bode prodajala, vender se onim naročnikom, ki obedujejo v šolski obednici, poskrbi na željo pijača iz gostilne. Ker je otvoritev kuharske šole s 1. decembrom odvisna od tega, da se do 25. novembra zglasi najmanj deset mesečnih abonentov, prosi društveni odbor, da oni, ki žele dobivati obed, prijavijo svoje oglase čim preje društvenemu odboru. Ustmeni oglasi sprejemajo se in nadaljna pojasnila dajejo v društvenih prostorih na Rimski cesti št. 9 pritlično vsak dan razven nedelj. — V pojasnilo bodi povedano, da društvo noče s to napravo delati nikomur konkurence, temveč ustreči le mnogostranski želji in potrebi po taki kuharski šoli.
V Gradcu se snuje jugoslovansko akade-mično glasbeno društvo »Pobratimstvo".
Društvo sv. Nikolaja v Trstu je pričelo svoje plemenito delovanje. Ta zavod bode va roval brezposelna slovenska dekleta nenravnosti velikega Trsta, zato je vreden podpore vsega slovenskega naroda. Nanj se že sedaj stavijo velike zahteve. Zavod je v ulici Sladion 19, kamor naj se pošiljajo blagohotni darovi. Pričakujemo, da bode zavodu naklonil podporo tudi deželni zbor kranjski, vsaj varuje tudi kranjska dekleta in da se slovenska županstva s primernimi darovi spomnijo, da so ona v prvi vrsti varuhi moralne blaginje naroda.
Za »Našo Stražo" sta nam poslala gg. Josip Cilenšek, uradnik v Ljubljani 50 kr. in Andrej Zalar, restavrator v »katoliškem Domu", 50 kr. — Č. g. J. M. Kržišnik, kapelan na Teharjih nam je poslal udnino za čč. celjske duhovnike. Pristopili so k društvu mil. g. opat Ogradi, dr. Fr. Janežič, gosp. J. Kardinar, profesorja; g. A. Rančigaj, vikar; gosp. Jan. Kranjčič, gosp. Jož. Potovšek, gosp. Rud. Janežič, mestni kapelani. — Dalje so nam poslali udnino: č. g. Valentin Jereb, duhovni pomočnik, Labin (Istrija). — G M. Grafenauer, cerkovnik pri sv. Lenartu na Koroškem, čč. gg.
Alojzij Ledvinka, župnik pri sv. Kancijanu, i Anton Kaplan, mestni kaplan v Pliberku in Fr. Ks. Meško, kaplan pri sv. Kancijanu ob Sinčivesi na Koroškem. Naprej!
Najnovejše vesti.
Osebne vesti. Pri regulaciji plač mestnih uradnikov in preuredbi statusa je obč. svet imenoval mag. svetnika g. Vončino prvim svetnikom z naslovom ravnatelja, nadinženirja gosp. Duffeja stavbnim svetnikom, policijskega komisarja g. Podgoršeka policijskim svetnikom in mestnega fizika g. dr. Koprivo zdravstvenim svetnikom. — Č. gosp. Frančišek Rajčevid, ekspozit v Trnju, je prezentiran za župnijo Grahovo. — Začasno je stopil v pokoj č. gosp. Martin Nemanjič, kapelan v Mirni Peči. — Upravni odbor okrajne bolniške blagajne ljubljanske je včeraj imenoval blagajnikom g. Otona P elan a in pomožnim uradnikom gospoda M. Moškerca.
Slab izgovor. »Slov. Narod“ je zadnji torek, ko je zborovala »Naša straža", prinesel notico, da on o tem zborovanju ne bode ničesar poročal, ker ni bil posebej povabljen. No, posebej sploh nihče ni bil povabljen, zato je »Narodov" izgovor jalov. A isti je tudi jako smešen. „Narodovci“ včasih pridejo in shod opišejo — nepovabljeni. Tako so prišli v Kranju nepovabljeni na zaupni pogovor in nepovabljeni Cirilček je popisal na treh kolonah v sobotnem »Narodu" oni shod, ki je bil skoraj manj važen, kakor občni zbor »Naše straže". Abstinenca pri »Naši straži" ima najbrže druge vzroke, kakor: 1. »žegnan" hišni prag; 2. delo brez plačila, 3. strah, da bi ne ušel kak gumb dne 2. decembra. — V sinočnem »Narodu" je pa šefredakter dr. Tavčar napravil grozovito kanonado na „Našo stražo". Na „Sud-marko'- še nikdar ni streljal s tako togoto! Kot vzrok naskoka navaja, da je bilo zborovanje v „Katoliškem Domu“, ne pa na nevtralnem (?) magistratu (čudno: katoliško - narodna stranka je na vseslovenski in županski shod prišla v »Narodni Dom“, zakaj bi narodna stranka ne | smela v »Katoliški Dom" ?), in da se je pri vo-litvi odbora oziralo tudi na tretjo stranko „Slov. Lista", češ, da so bili iz te stranke izvoljeni „klerikalci“: Koblar, dr. Majaron in dr. Krisper. Posebno ga peče, da je bil izvoljen „čudni pop“ Koblar, ne pa dr. Tavčar. „Našo stražo11 dolži, da je strankarsko klerikalno društvo. Zahteva, da naj bo „Naša straža" nad strankama, kakor je družba sv. Cirila in Metoda. Pozabil je pa na to, da je baš pri družbi sv. Cirila in Metoda skoraj glavna duša tisti „čudni pop1, Koblar, o katerem sta že ta mesec obe stranki v svojih glasilih povedali, da ga ne prištevata v svoje vrste. Tedaj so prav Koblar in drugi možje, ki so nad strankama, tudi v odboru „Naše straže“ najbolj na mestu. Da bi Koblar še nič ne bil storil in žrtvoval za narodno stvar, tega si pa tudi dr. Tavčar ne upa trditi. Slednjič ,,Narod" stavi predlog, da naj bode pri ,,Naši straži" v odboru 5 pristašev narodne in 5 pristašev ..klerikalne" stranke in da naj se izbacnejo pristaši „Slov. Lista", s tem je pa ravno pokazal, da mu je celo pri društvu, ki ima nalogo reševati po tapljajoče se brate ob mejah, glavna briga — kranjsko strankarstvo. Naše mnenje je: Kdor v društvih, ki so neobhodno potrebna za obstoj naroda, išče klerikalstva ali liberalstva, ta zasluži — batine.
Hišni posestniki pozor! Culi smo, da namerava c. kr. finančno ravnateljstvo zahtevati kolek na stanarinske knjižice (Zinsbuchel) in še posebej za plačevanje stanarine vsako četrtletje. S tem bi se že itak težko breme hišnih posestnikov pomnožilo, ker bi morali seveda ta novi davek iz svojega žepa plačati. Torej pozor, hišni posestniki, da se takoj v začetku ubranimo tega novega davka in bremena.
Kartel prodajalcev premoga se je znatno poojstril, Prodajalci Lud. Stri cel, Lina Schif-fer, J. Treo sklenili so s trboveljsko družbo dogovor, da bodo odslej samo oni dobivali premog. S tem so prisilili vse ostale prodajalce pre moga, da so se včeraj dogovorili prodajati brez
I	izjeme premog 50 kg po. 54 kr. Skoro gotovo
bode tudi interveniranje župana pri trboveljski družbi brezuspešno.
Imena železniških postaj na Koroškem se bodo klicala tudi slovenski, — tako poročajo z jezo nemško nacijonalni listi. Če bo le res!
Javni shod v Dornbergu priredi jutri dež. poslanec g. dr. H Tuma.
Cesar bode dne 2. decembra pri družini svoje hčere Marije Valerije v Wallsee. Dne 2. decembra izdal bode cesar baje manifest na svoje narode. Istega dne bodo štirje odličnjaki povzdignjeni v knežji stan, 10 jih postane grofov,
26 baronov in mnogo drugih plemenitih.
Iz državnega zbora se poroča dodatno k našemu poročilu: Koncem seje se je W o 1 f opravičeval, češ, da se darovi ne nabirajo zanj! Vstal je zopet Daszynski ter je dokazal, da se nabira za Wolfovo osebo in je zbornici po kazal nabiralnik z Wolfovo podobo, kar je vzbudilo občen smeh. Predlog, naj se Badeni obtoži, bil je odklonjen s 193 glasovi proti 174 glasovom. Prihodnja seja bode v torek.
Nemški nacijonalci so v drž. zboru predlagali, naj se Slovenji Gradec in Slovenska Bistrica izločita iz volilnega okraja mariborskega in priklopita volilnemu okraju celjskemu. Ta predlog kaže, da se maje Nemštvo v skupini spodnje-štajarskih mest.
Stališče vojnega ministra podkupujejo z vso silo Madjari radi cesarjevega odloka o Hentzijevem spomeniku.
Moravski Čehi bodo imeli 27. t. m. sestanek, da se dogovore, kako naskočiti umetno nemško večino po moravskih mestih.
Židje se izdali oklic, v katerem rote poljske Žide, naj skrbe, da preženo krščanstvo iz Galicije, da postane Galicija židovska »država". Čuden oklic, vender dejstvo je, da za ta načrt žrtvujejo bogati Židje ogromne svote. Oklic to dejstvo sam pripoznava.
V	Pulj dospe danes cesarska dvojica nemška, na svojem povratku iz Orijenta. Od tu
I	bo nadaljevala pot po železnici proti Divači. Dasi prihod cesarske dvojice ni prijavljen ofi-cijelno, vender se delajo priprave za vsprejem. Pričakuje se v Pulj tudi poveljnik mornarice, viceadmiral baron Spaun.
Kreta. Turška vlada je vložila protest proti imenovanju grškega princa Jurija guvernerjem na Kreti, kar ji pa ne bode dosti pomagalo.	___________
Družba sv. Mohorja je pričela z razpošiljanjem svojih knjig. Vsak ud dobi tudi letos šestero knjig in sicer: 1.) Zgodbe sv. pisma V. snopič; 2.) Veliki katekizem; 3.) Naš cesar. Prekrasna jubilejna knjiga z mnogimi slikami. Spisal jo je prof. Apih; 4.) Poljedeljstvo II. snopič; 5.) Slovenske večernice 51. zvezek; 6.) Koledar za 1. 1899. Knjige o priliki ocenimo. Udov ima družba 77.131 torej za 5591 več nego lani, ki dobe 462.786 knjig. Prihodnje leto izda družba: 1) Zgodbe sv pisma VI. snopič; 2.) Premišljevanje o presv. Rešnjem Telesu spisal Janez Krstnik Pagani; 3.) Jagode. Knjiga za odrastlo mladino. Spisal prof. Jožef Stritar; 4.) Postrežba bolnikom, spisal dr. Alojzij Homan; 5) Avstralija in nje otoki, spisal profesor Ivan Vrhovec; 6.) Koledar družbe sv Mohorja za 1. 1900.
„Nova Doba" ne bode več izhajala.
Iz Geneve se poroča: Preiskovalna komora je izrekla, naj se zaustavi preiskava proti onim anarhistom, ki so jih zaprli radi sokrivde na zločinstvu Luchenija. Lucheni se je radi obsodbe pritožil.
Jubilejnih spominskih kolajn bodo dne
2.	decembra razdali 3 milijone 40.000. Vse skupaj stanejo okolu 1 milijon goldinarjev.
Srečni čevljarji so v praškem Jožefovem predmestju. Ondotna čevljarska zadruga, ki broji 70 udov, je zadela glavni dobitek srečk 1. 1860 v znesku 60.000 gld.
Največje slovansko mesto v Avstriji je Dunaj. Broji namreč samo Čehov 340.000, koliko je pa število še drugih Slovanov!
Liltnloa uredništva: Gosp. dopisniku v Novem Mestu: Oprostite. Srčno radi bi Vam ustregli, a tudi danes nemogoče. Prihodnjič!
Kovaške učence
sprejme	104	(2	1)
Peter Keršič
kovaški mojster v Spodnji Šiški.
Dvoje lepih stanovanj.
V pred dvemi leti novo zgrajeni hiši na »Karlovški cesti" štev. 24. oddati je dvoje lepih stanovanj z dvema sobama in vsemi pritiklinami, takoj ali pa s prvim svečanom. Več se poizve ravno tam i. nadstr. desno. ioo (3—3)
Alojzij Večaj,
pečarski mojster v Ljubljani,
Opekarska cesta št. 61. priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnih
pečij iz glina te snovi
od najpriprostejših do najfinejših rnjave, zelene ali bele barve. Izdeluje na željo tudi peči v poljubni drugačni barvi.
Natančno izvršuje naročila na štedilnike ter jamči za vse svoje izdelke jedno leto.
 Cene nizke. ---------,	8	(80-26)
priporoča
XXXXXXXXXXX»XXXXXXXXXXXXXXX
£	Zarezano strešno opeko
X	(Strangfalz-Dachziegel)
n
z navadno opeko za zid
H 39	ponujata
K	po	izdatno znižanih cenah
x
prešano opeko za zid
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
»Knez & Supančičg
X tovarna za opeko v Ljubljani. £ xXxXXXXXXXX*XXXXXXXXXXXX #xx
za vozno
Pozor kolesarjem - novincem:
s kolesom je velikanska dvorana na
Prodaja
biciklov.
Največja zaloga koles z vsemi novostmi. Po znano najboljša in pre skušena kolesa proti garanciji po najnižjih cenah. Mehanična delavnioa za vsa popravila nahaja se v lastni hiši na Poljanski oesti it. 31, isto tam lep prostor na prostem za vež-
banje na kolesu. / iz orožne tovarne B. S. A,
Puch, Styria
najboljša
Columbia Helical-Premier
Velika zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
po najnižjih cenah. Ceniki
šivalnih strojev ter koles se pošiljajo po pošti zastonj in franko.
Svetovnoznana
angleška kolesa
Priporočam se p n. občinstvu najuljudneje in vabim k obilnemu obisku.
Fran Čuden, urarv Ljubljani
10°|0 ceneje kakor drugod!
H
Zimsko blago je že došlo in se dobiva po kolikor mogoče nizkih cenah samo v modni trgovini
Maksa Armiča
Sv. Petra cesta št. 2.
Zimske srajce za turiste. — Jopiči za dame in gospode.
Aubice, čepice, jopice, vse iz volne za otroke Fine bele in rudeče vrhne jopice iz volne za otroke.
Nogovice za gospode od 22, 26, 36 do 8u kr.
Nogovice za dame in otroke od 24, 80, 35, 46 kr. do t gld.
Fine rokavice za dame in otroke v škotskih barvah od 25, 36, 45 do 76 kr. Fine rokavice za gospode od 45, 66, 70, 60 kr. do 1 gld. 20 kr.
Glape rokavice za gospode iz dobrega usnja podložene po 1 gld. 26 kr Šali za dame (Shavvl) za zimo od 6o kr. vseh cen do i gld.
Copatke za dom za dame, gospode in otroke.
Pristne ruske galoše za dame, gospode in otroke.
KjJ- Dobijo se pa tudi sledeče stvari po jako nizkih cenali.
Zavratnice dolge barvane od 16, 30, 35, 46, 50, 76 kr. do 1 gld. 60 kr., črne od 28 do 7.. kr., fine kratke barvane od 20, 30, 86, 38 do 75 kr. Zavratnice kratke črne za stoječi ovratnik od 22, 30, 45 do 80 kr., za ležeči ovratnik od 15, 18, 20, 26 do 60 kr.
Zavratnice barvaue in črne za nove stoječe-ležeče ovratnike od 45 do 70 kr. Samopletke (samozaveznice) od 22, 35, 48, 60, 70, 80 kr. do 1 gld., za krakte ovratnike vezati od 80 kr. do 1 gld., samozaveznice (Lavaličres) od 36, 45, 66, 60, 75 do 85 kr.
Zavratnice za dame najnovejše in fine od 45 do 66 kr Najelegantnejše fapone ovratnikov za gospode in ovratnikov za dame. Najelegantnejše fapone manšetov za gospode.
Elegantne fine srajce, bele ali barvane s svilnatimi prsi Predsrajčniki, beli in barveni vseh vrst. — Gumbe za srajce in manšete. Žlvotnikl in moderci raznovrstnih cen in najboljših krov.
Predpasniki barveni In črni za dame in otroke.
Posamentarijske kitice, zavijavke in garniture, fina švicarska vezenina od
1» do 70 kr., v kosu izdatno ceneje.	92	(6-3)
J. Blasnikova tiskarna
v Ljubljani.
Prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom priporoča podpisani
svoje lepe izdelke
lin kod n or
Že izgotovljene reči, katerih imam veliko v zalogi, n. pr.: več monitrano, kelihov, svečnikov, kandelabrov, lestencev itd., prodam 20®/, nižje od prejšnje cene.
Vsako novo naročilo ali popravilo, pozlačenje, po-srebrenje, poniklanje itd. se bode zanesljivo dobro in v kratkem času izvršilo.	49	(15—9)
Proračune in načrte naredim brezplačno. — Na ogled pošljem izgotovljene izdelke franko.
Z največjim spoštovanjem
Leop. Tratnik,
pasar-srebrar,
Ljubljana, sv. Petra cesta št. 27.
Krojaška tvrdka v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27
Jos. Hojina
so priporoča čast. duhovščini in sl. občinstvu v izdelovanje
modernih in finih oblek
po najnovejšem franooskem in angleškem kroju iz modnega, trpežnega blaga, katerega ima v veliki izberi v zalogi.
Cene delu in blagu primerno nizke.
Izvrstna desetletna praksa, kojo sem si pridobil v Parizu in Londonu,
omogoča mi, da zadovoljim vsestransko tako oziroma elegance in okusa, kakor glede točnosti in solidne izvršitve.
Priporočam se prav uljudno v znatna naročila ter beležim
velespoštovanjem
101 (3-3)	Job.	Rojina,	krojaški	mojster.
Telefon št. 90.
Telefon št. 90
m
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem dobil
generalno zastopstvo
meščanske pivovarne v Plznu
ustanovljene 1. 1843-
za Kranjsko, Spodnje Štajarsko, Reko, Opatijo Iko, Lovrano i. t. d.
ter da bodo točili
! originalno Plznsko pivo!
iz te pivovarne,
ki je najboljša na svetu, in tudi jedino bolnikom priporočeno od zdravnikov v dijeto,
naslednji gospodje:
Bilina & Kasoh, „Pri Roži",
L. Fantini, Gradišče G Frohlich, „Pri slonu“.
Karol Koisser, »Pri Maliču",
Ivan Mayr, »Narodni Doin“.
v steklenicah ga bodo prodajali gg.: 'fcj
M. Avanzo, Wolfoye ulice.
Ivan Buzzolini, Špitalske ulice.
M. Umbergar, Zidovske ulice.
Fr. Krapeš, »Narodna kavarna".
Naročila na pivo v steklenicah in v sodčkih
vzprejemam v svoji pisarni
v Šelenburgovih ulicah št. 1.
Z velespoštovanjem
97 (10-4)
Ivan Gorup
generalni zastopnik meščanske pivovarne v Plznu ustanovljene 1. 1842.
Naročila z dežele izvršujem točno. ‘"XX
Odgovorni urednik: Svit oslev Breskvar. Izdajatelj: Konsoroij .Slovenskega Lista." Tiaek J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani.