ZaJcutfkC Izdaja Časopisni zavod ..Zasavski tednik- Trbovlje / Urejuje In odgovarja uredniški odbor / Direktor in odgovorni urednik Stane Šuštar / Tiska Ma riborska tiskarna v Mariboru / Nasin- uredništva in uprave: .Zasavski ted- nik- Trbovlje 1, Trg revolucije 28 telefon 81) / Račun pri Komunalni banki Trbovlje 62-KB-10-146 / List izbajt - sako soboto / Letna naročnina 400 din. polletna 200 din, četrtletna ICO din mesečna 40 din / Posamezna številka 10 din Z Rokopisi morajo biti v 'uredništvu najkasneje vsak torek dopol dne in itii ne vračamo Štev. 9 Trbovlje, dne 21. februarja 1957 Leto X. = Naš S vi romati H= V prihodnji številki »Zasavskega tednika« bomo začeli =§ priobčevati nov roman, in sicer kriminalno zgodbo „Skri vnosi snnmon s»“ == V sanatoriju profesorja Lorrnssena so se dogodile prav == čudne stvari. Najprej je v tem zdravilišču umrla neka bol-== niča v zelo čudnih okoliščinah. Ko je kriminalna policija == začela iskati vzrok, zakaj je tako nepričakovano hitro umrla = ta bolnica, se je v sanatoriju zgodilo še nekaj hujšega: ne-§= kega jutra so našli sekundarnega zdravnika tega zdravili-= šča v njegovi sobi ustreljenega. Ta dogodek je seveda udaril = med bolnike sanatorija kakor bomba. Nastal je splošen ~ preplah in zbeganost vseh. Policiji pa se je po mrzlični raz-= iskavi posrečilo, da je prišla na sled, zakaj je tako naglo =E= umrla gospa Petersen, odkrila pa je tudi morilca, ki je ustrelil zdravnika dr. Warrena. 3 plenuma OKLMS na Izlakah Povest je zanimiva in napeta in ji bodo naši bralci in-bralke prav gotovo z zanimanjem sledili, zlasti še, ker je konec te kriminalne zgodbe presenetljiv in nepričakovan. Vsem našim bralkam In bralcem želimo ob tej povesti prijetno razvedrilo. UREDNIŠTVO mladi so pripravljeni dati vse iz sebe ■ ■> ■■ w '' itaaecai za hitrepi napredek nase družbene Radešk. kmetmt Tov. Viktor Kovač na letni skupščini SZDL '* Radečah vo se mora Nekateri posamezniki in celo organizacije imajo še vedno nekak podcenjevalen odnos do mladih ljudi. Mladina iir»» nepomirljivo stališče do vseh nepravilnosti, ki so napoti hitrejši izgradnji boljšega in lepšega življenja. — Število mladih v organih družbenega upravljanja ne ustreza vlogi in mestu Ljudske mladine v našem družbenem življenju. \ vedno nimajo pravega odnosa do mladine. Zaradi tega je potrebno, da se Ljudska mladina bolj poglablja tudi v resna družbena vprašanja izven podjetij, kajti zanimanje mladih za ta vprašanja bo odločalo o tem, koliko mladih bo v raznih organih družbenega upravljanja. Nekateri starejši ljudje in celo organizacije pa, naj se zavedajo, da nam ne gre za predstavnike Ljudske mladine v raznih organih družbenega upravljanje, ampak za to. da bi mladi ljudje z izvolitvijo v organe družbenega upravljanja dobili možnost enakopravnega sodelovanja pri reševanju gospodarskih, političnih, kulturnih in drugih življenjskih vprašanj, ki se ne tičejo samo starejših, ampak morda še bolj mladih ljudi. Preteklo soboto je bil na Izla- Referat in razprava sta se kah plenum OK LMS Trbovlje, dotaknila tudi vprašanja spre-ki je bil obenem tudi nekak jemanja mladih ljudi v Zvezo ' delovni zaključek 5-dnevnega komunistov. Podčrtala sta, da uspešnega seminarja za mladin- je bil zadnje čase sicer dosežen ske voditelje iz naših občin, skromen napredek, ki pa še Plenuma se je udeležil tudi se- vedno ne ustreza dejanskemu kietar okrajnega odbora SZDL razpoloženju mladine. V rteka-tov. Janez Jesenšek, ki je s svo- terih organizacijah Zveze ko-— jo diskusijo o sodelovanju mla- munistov še vedno z mdknosko-dih piti družbenem upravljanju pom raziskujejo preteklost mla-dal bogat prispevek k plodne- dih ljudi, čeravno dobro vedo, mu delu plenuma. da so mladi ljudje zagledati luč Referat o uveljavljanju mla- svc^* P^od vojno in so rasli time v družbenem življenju je vzporedno z razvojem naše so-imel predsednik OK LMS Tr- balistične domovine. _ Mla* bovlje, tov. Stane Kranjc, ki je ljudje so se življenjsko ze opre- v njem zlasti podčrtal velik na- ‘kMi. ali P3 50.J*®. rFra®'l.te predek v zadnjem času pri Jocfctve. Na neštetih sestanka«, vključevanju mladih v organe v raznih anketah in drugače so delavskega samoupravljanja, saj zc, v€^'a*. trasah ztijo, da bi se je njihovo število povečalo r®d; postali člam Zveze kernu-kar Za 246 odst. v primem s nistav- prejšnjim stanjem. Slabši pa je Udeleženci plenuma so v rae-.položaj v ostalih organih druž- pravi odkrito povedala, da bodo Predsednik Stane Kranjc bere referat skupnosti ljudje Pa ne bodo samo krifei- ga upravljanja prizadevale, da rak ker se dobro zavedajo, da bodo v nje izvoljeni tudi sponi dovolj, če samo rušiš, ampak sobni :n delavni mladi ljudje, da je treba graditi tudi boljše. Vedno znova bodo zahtevale, da To so dokazali tudi z dejanji, bo v teh organih tako število bodi® y podjetjih, kjer se bon- mladine, ki bo ustrezalo mestu jo za večjo storilnost, bodisi na vasi, kjer mladi zadružniki vedno bolj osvajajo novo in na-prjrino. kar je neogibno za napredek kmetijstva. Tudi mladina na naših šolah je že v neštetih primerih dokazala, da misli e svojo gkwo in da ji ni vseeno, kakšen pouk je ne teh šolah. To pri nekaterih redkih po-samemikah že povzroča hudo kri, toda prej ko slej se bodo leti morali sprijazniti z resnico, da nova šolska reforma prinaša tudi nove odnose med profesorji in dijaki, ko bodo ti lahko rekli odkrito besedo o pouku, Id je zanje življenjskega pomena. Na plenumu so razpravljali tudi o načrtu dela za leto 1957. Sklenili oz. ugotovili so, da bodo kongres delavskih svetov, kongres Zveze komunistov Jugoslavije in nekateri drugi važni dogodki stebri. Ob katerih bo Ljudska mladina. mobilizirala* in vlogi Ljudske mladine v mlade ljudi za spoznavanje čem družbenem življenju. važnih družbenih vprašanj in ra Plenum je na koncu skleni-!, minimalno število volivcev, njihovo reševanje. Organizatsje da bo okrajna konferenca Ljud- Ko poročilo SZDL analizira Ljudske mladiine e bodo ob vo- ske mladine v nedeljo, 3. mar- gospodarstvo občine Radeče, ki litvah v razne organe družbene- ca v Trbovljah. -nc v glavnem sloni na lahki indu- '.etna skupščina SZDL v Brežicah Kmetijstva ne bomo izboljšali zgolj z milijoni, dvigniti iz zaostalosti Zadnje letne skupščine občinskega odbora SZDL Radeče, ki je bila minulo nedeljo v Domu »Svobode«, se je poleg 160 delegatov iz vseh krajev radeške komune udeležil tudi predsednik okrajnega odbora SZDL tov. Viktor Kovač. Najprej so navzoči poslušal? politično, gospodarsko in organizacijsko poročilo, ki ga je podal član predsedstva občinske SZDL Radeče tov. Rainer, nato pa so delegati v razpravi obravnavali razne težave in probleme na terenn ter izrekli tudi svoje mnenje o njih in o ostalem. Vse zbrane je nagovoril tudi tov. Viktor Kovač, ki je dal novemu odboru nekaj koristnih napotkov za bodoče delo. Občinski odbor SZDL v Ra- striji in kmetijstvu, poudarja, dečah ugotavlja, da se delo or- da bo treba na tem področju še ganizacije na področju občine mnogo političnega in drugega vse bolj uveljavlja in opaža. dela. Krajevni odbori, ki jih je bilo Nekatera manjša podjetja, ob ustanovitvi nove občine sicer med njimi zlasti »Izolit«, so bila nekaj manj kot sedaj, kar pa zadnje čase v precejšnjih teža-se ni pokazalo koristno, so danes v organizacijskem pogledu povečini že dobro utrjeni. To so dokaj zgovorno pokazali tudi zadnji občni zbori na terenu, ki v ah, vendar se položaj v podjetju »Izolit« sedaj, ko se je združilo s trboveljsko Cementarno, postopoma zboljšuje. Nič kaj rožnata pa ni v Ra- so bili skoraj vsi dobro obiska- dečah obrtna dejavnost. Razni ni in zelo živahni. Ljudje so se obrati, med njimi tudi sociali-na njih zelo zanimali za razna stični, se ubadajo s temi in oni- Mladi »o povedali svoje težnje gospodarska in druga vprašanja, v nova vodstva pa so izvolili take, ki jim najbolj zaupajo. Število članov SZDL se je lansko leto povečalo na 75 odstotkov vseh volivcev. Možnosti za pridobitev novih članov pa je še precej. Tu gre zlasti omeniti Dole, kjer je benega upravljanja, v katerih dela malo mladine. Krivda je obojestranska: mladi ljudje se premalo zanimajo za probleme v prihodnje še bolj odločni v borbi proti raznim nepravilnostim. birokratskim tendencam in tako dalje. Mladina ne bo MARVEČ PREDVSEM Z BOLJŠO ORGANIZACIJO PRI ODKUPU, SISTEMATIČNO OBDELAVO ZEMLJE IN S SMOTRNIM VLAGANJEM SREDSTEV, JE MED DRUGIM DEJAL SEKRETAR OO SZDL TOV. JANEZ JESENŠEK mi težavami in nudijo svoje usluge po zelo visokih cen ali. Marsikaj bo treba storiti tudi za izboljšanje trgovin, medtem ko se stanje v gostinstvu že popravlja. Komisija za splošno izobraže- . . _____ vanje, ki je delala v okrilju v vrstah SZDL SZDL, je svojo nalogo opravila v mejah možnosti. Priredile j« razna predavanja hi nekaj tečajev, kar pa seveda še ni dovolj. Prav gotovo ni naključje, da je delegate najbolj razvnela razprava o šolskih vprašanjih v občini, saj je pomanjkanje učilnic v Radečah poleg vodovoda in stanovanjske stiske med najvažnejšimi problemi. Tu imajo osemletko, in nižjo gimnazijo skupaj v enem poslopju, ki premore vsega šest učilnic. Zaradi izredno velikega števila učencev mora biti pouk v treh izmenah. Pereč problem pa je tudi šola v Gradišču. Tov. Kovač je pozdravil raz- iz teh področij družabnega živ- dovolila, da bi redki posamezni-1 jen ja. starejši ljudje, in celo ki maličili socialistične principe, nekatere organizacije, pa še v katere ljudje zaupajo. Mla* Mladina, pozor! V 10. številki »Zasavskega tednika« bo izšla posebna mladinska priloga »Glas mladih«, ki bo posvečena okrajni mladinski konferenci. V njej bomo objavili številne prispevke mladih, iz katerih bo razvidna pisana dejavnost organizacij Ljudske mladine. V prilogi se boste lahko seznanili raznimi problemi, ki tarejo mlade ljudi, skratka — priloga resničen odsev teženj in želja mladih ljudi, ali kakor lahko tudi rekli: GLAS MLADIH. Vsem organizacijam Ljudske mladine, občinskim komitejem LMS in vsej mladini priporočamo, da se čimprej naročijo na »Zasavski tednik«, ki bo tudi v prihodnje redno vsak mesce prinašal mladinsko prilogo. UREDNIŠTVO m bo bi večati, toda le z aktivnim delovanjem vaških odborov. Ne sme se dogajati, da n. pr. v nekaterih oddaljenejših vaseh občine kmetje predsednika vaške- pravo o šolskih vprašanjih, po- Med drugim pa je tov. Jesen- kovno izpopolnjevanje, se pravi, ga odbora sploh ne poznajo in udaril pa je, da tega problema, šek zbrane delegate nedeljske da bo lahko poslušal strokovna sploh ne vedo, da je tu vaški ki je sicer sila pereč, ne bo odbor SZDL Potemtakem res ni mogoče rešiti čez noč. Pozitivno čudno, če v teh krajih niso re- P3 3f to, da so pri povečanju ril na to, da so to najaktual- Sevali vseh svojih majhnih in šolskih prostorov pripravljeni nejše naloge in da kmetijstva velikih problemov, kajti SZDL nekaj prispevati tudi ljudje sa- ne bomo izboljšali zgolj z vla- ni obstajala. Volivci so bili pri- m’- Pomanjkanje učilnic ni sa- siljeni urejevati svoje proble- mo v Radečah, ampak domala me neposredno, se pravi, da so v vseh krajih okraja Trbovlje, pešačili na občino in ondi ča- Ena od glavnih nalog SZDL kali po več ur, da so lahko ure- in občinskega LO bo po mnenju dili, če jih sploh so, svoje za- tov. Kovača skrb za industrij konference SZDL v Brežicah še predavanja - in tako izboljšal opozoril, da je brežiška občina kmetovanje. Sekretar je opozo lepo zaokrožena celota in dejal, da je treba na sedanjih občinskih skupščinah SZDL, zborih volivcev in sploh tam, kjer se zbirajo ljudje, zlasti govoriti in razpravljati, kako izboljšati in bolje reševati gospodarska vprašanja in s tčm v zvezi življenjski standard. Brežiška občina ganjem sredstva, marveč s temeljito organizacijo, zlasti pri odkupu, in večjo zainteresiranostjo, bodisi pri tem ali onem delu. V razpravi, ki je bila zelo deve. ska in druga podjetja ter za ima vse pogoje, da začne širiti plodna, pa so delegati govorili Povsod tam, kjer pa so vaški razvoj kmetijstva. Potrebno je obstoječe industrijske kapacitete, seve, ob podpori vseh organizacij in drugih činiteljev. še o mnogih drugih problemih odbori večkrat razpravljali z več sodelovanja s posameznimi dela v organizaciji SZDL. Na volivci, delo ni ostajalo vnemar, delovnimi kolektivi in več raz- splošno je bilo videti, da bo Tudi priprave za volitve Z občnega zbora občinsk e ZB Videm-Krško Ohraniti moramo tradicije narodnoosvobodilne borbe ORGANIZACIJA ZB SE JE ZNATNO RAZŠIRILA — STALNO SKRBI ZA SVOJE ČLANE IN OTROKE PADLIH BORCEV — USTANOVITI JE TREBA MUZEJ NOB — SE LETOS BO V KRŠKEM POSTAVLJEN SPOMENIK PADLIM BORCEM v Ko pa je opozoril na pereče konferenca dejansko pomenila osnovne organizacije SZDL so probleme kmetijske proizvod- začetek še poglobljenega dela pokazale, da se članstvo lahko nje, je med drugim dejal, da bi in da je prvenstvene važnosti pri če bi v podjetju s pomoč- članstvo za več kot tri tisoč vo- ’ ........ "jo drugih nenehno mislili na livcev, tako da je poslej 50 °/o nlh obiskov svojih ljudskih po- proizvodnjo novih predmetov, ki slancev. bi šli v denar. Prej ko slej bo ostala tudi v Nasploh pa bo treba v pod-Mnogi diskutirati so povedali, bodo*e prvenstvena naloga 25- razni* organizacijah da bi bilo moč članstvo še no- , .... ,. več političnega dela. __________________________članskega občinskega odbora pomembna gospodarska veja SZDL (hvale vredno je tudi to, je v radeški občini vsekakor da so v ta odbor izvolili tudi kmetijstvo, ki pa je še zelo zapet žena) nadaljevati z vklju- ostal°' Iz te »“talostl pa , . se mora na vsak način izvleci, cevanjem novih članov v orga- Lep korak je bil v tem pogledu nizacijo, razvijati družbeno že storjen z gradnjo Zadružne upravljanje povsod tam. kjer se mlekarne, v katero bodo krnele ni dovolj utrdilo, zlasti pa tovalci poslej lahko oddajali od-.. , . večne količine mleka in s tem pomagati mladim, da bo dejan- tudi pridobili nekaj materialnih sko spoznala prednosti organi- sredstev To pa je šele začetek, tirane dejavnosti, da bo čutila, Kar najbolje bo treba organiti- Referatu je sledila razgibana debata da v svoji organizaciji ni prepuščena sama sebi. pač pa, da so ostale organizacije živo zainteresirane za njeno dobro delo. Sklepi, ki so jih sprejeli, pa potrjujejo to. da se bo občinski odbor moral resno oprijeti vse te dejavnosti. (v) rati odkup tudi vseh ostalih poljskih pridelkov. Pri tem pa bodo morale nuditi pač največ pomoči kmetijske zadruge. Po naših vaseh je še vse premalo izobraževalnega in tudi političnega dela. Absolutno premalo je po teh krajih dvoje ali troje nredavani v zimski> me-(Nadaljevanje na 2. strani) y' ‘ Trgovina na drobno okraja Trbovlje v letu 1956 KAKO SMO LANI KUPOVALI V NAŠIH TRGOVINAH — CENE ŽIVILSKIM PREDMETOM NEKOLIKO VIŠJE, PA TUDI CENE INDUSTRIJSKIH PREDMETOV — NEKOLIKO SE JE POVEČALA KUPNA MOC PREBIVALSTVA — LANI SO POTROŠNIKI NAJELI ZA VEC STO MILIJONOV KREDITA — VEČJI DEL KREDITOV UPORABLJENIH ZUNAJ OKRAJA Pogled Trbovlje Lansko leto so trgovine na drobno v našem okraju prodale za 5.228 milijonov dinarjev blaga, to je za 2,4 odst. več kot predlansko leto in za 25 odst. več kot leta 1954. Pregled blagovnega prometa nam pokaže v vseh občinah povečanje nasproti letu 1954, le v občini Videm-Krško je bil promet manjši. Od skupnega prometa odpade na splošno-družbeni sektor 72,8 odst., na zadružni 25,9 in na privatni 1,3 odst. Za blagovni promet v lanskem letu je značilno sledeče: 1. Cene živilskim predmetom so narasle za 6 odst., cene industrijskim izdelkom pa za 1 odst. Skupni indeks cen je bil lani 106 v primerjavi s cenami v letu 1955, medtem ko je bil leta 1955 v primerjavi z letom 1954 112. To pomeni učvrstitev in umiritev tržišča. 2. Povečala se je kupna moč prebivalstva od 5.804 milijone v letu 1955 na 6062 milijonov v lanskem letu, t j. za 258 milijonov več ali za 4,4 odst. Izkoriščena kupna moč v okraju znaša 5369 milijonov, ostanek v znesku 693 milijonov pa so potrošniki zakupili v Ljubljani, Zagrebu, Celju in drugod. Odliv kupne moči v druge okraje je bil lani za 15 odst. večji od predlanskega. 3. Prodaja blaga na kredit je še vedno pomembna postavka v preskrbi potrošnikov, saj je Narodna banka lani izplačala 6081 potrošnikom 362 milijonov dinarjev kredita, od tega samo v zadnjih štirih mesecih 206 milijonov. Potrošniki so večji del teh sredstev zakupili izven trboveljskega okraja (okrog 70 odstotkov). 4. Struktura prometa se ni bistveno spremenila, kot kaže sledeča razpredelnica o odstotni udeležbi v skupnem prometu. Leto $4 Plodna skupščina podružnice za socialno zavarovanje v Zagorju Se vedno preveč nezgod ZAMUJENE DNINE ŠE VEDNO RAKOVA RANA — LANI NAD 922 NEZGOD PRI DELU, OD TEGA DVE SMRTNI — PODJETJA SO PREKORAČEVALA DOVOLJEN ODSTOTEK NEZGOD PRI DELU — LETNO SAMO ZA OTROŠKE DODATKE NAD 85 MILIJONOV Živilski predmeti Tekstilno blago Usnje in usnj. izdelki Ostali industrijski izdelki Vse drugo 1954 42,0 % 22,2 % 8,0 % 23,9 % 3,9% 1955 42,1 % 22,0 % 7,9 % 24,7 % 3,3 % 1956 41,9 % 21,4 % 8 0 % 23.8 % 4,9 % Skupaj: 100,0 % 100,0 % 100,0 % ‘ ; Blagovni promet v milijonih din Leta 1954 1955 1956 Živilski predmeti 1.756 2.148 2.192 Tekstilno blago 928 1.128 1.117 Usnje ih usnj. izdelki 334 402 417 Ostali indus .rijski izdelki 998 1.253 1.247 Vse drogo 1 1 173 253 Skupaj: 4.179 5.104 5.228 V Zagorju lahko že dalj časa ugotavljamo, da so skupščine tamkajšnje podružnice Zavoda za soc. zavarovanje re* plodne. Taka je bila tudi letošnja. Iz poročila upravnika te podružnice tov. Pavla Tomažiča povzemamo, da je upravni odbor lansko leto razpravljal o problematiki zdravstvenega zavarovanja, o visokem številu delovnih nezgod, o reševalni službi, o otroških dodatkih, o cenah in storitvah v Zdravstvenem domu, ambulantah in bolnišnicah. Odstotek bolnikov je v naši republiki v zasavskem okraju največji. Pri podružnici v Zagorju zaznamujejo lansko leto 3181 zamujenih delovnih dni zaradi TBC, 31-591 dni zaradi drugih bolezni, 12.285 dni zaradi nezgod pri dela, 4586 zamujenih dni zaradi porodov itd. Zaveti je zib Slavljenje 1 bolnikov doma izdal 17 in pol milijona dinar- jev, za zdravljenje v bolnišnicah 3,789.000 din, za matere 1,771.000 din, skupaj nad 23 milijonov dinarjev. V Zagorju je bilo lani 922 lahkih nezgod pri delu, 13 hudih in dve smrtni nezgodi, skupaj 936. Posamezna podjetja v kraju so Lansko leto prekoračila dovoljen odstotek nezgod pri delu (rudnik 7,22“/«, Industrija gradb. materiala 5,08%, gostinska podjetja 4,92% itd.). Zaradi tega so morala ta podjetja vplačati iz dobička 7,563.160 din. PREMALO VPLAČANI PRISPEVKI Revizor okrajnega zavoda za soc. zavarovanje je v zadnjem času pregledal poslovanje nekaterih podjetij in ugotovil, da Restavracija Toplice, Lekarna Zagorje, Gostinska podjetja Zagorje, KZ Senožeti, KZ Zagorje in Klavnica Zagorje niso vplačali predpisanih prispevkov za socialno zavarovanje. Za otroške dodatke izplača zavod za sov. zavarovanje na področju Zagorja letno nad 85 milijonov dinarjev. Doslej je to službo opravljal okrajni zavod. V Zagorju pa žele, brž ko dobe potrebno moč, da bi to službo prenesli na podružnico, ker bi se ta lahko neposredno povezala z zavarovanci. Precej se je v Zagorju razpravljalo o Izolirnici, v kateri je 16 bolnikov. Izolirnica nikakor ne sodi v središče Zagorja, vendar bo treba še nekaj časa počakati na opustitev te ustanove v kraju. REŠEVALNI AVTO IN OBRATNE AMBULANTE Z reševalno službo oziroma reševalnim avtomobilom v Zagorju so težave. Avto je namreč že doslužiL Sosedni občin- Minulo leto je bil obisk v naših trgovinah precej velik 5. Podatki o količinski prodaji so zanimivi predvsem zato, ker tavžejo na precejšnje spremem-ski ljudski odbori so se glede bf v primerjavi z letom 1955. isvoii-'J Prodaia make ie lansko leto Ohraniti maramo tradicije (Nadaljevanje s 1. etraniO HflD organizacijo ZB na čvrste nege. |||j|| Lani so slovesno odkrili sporne- , nik padlim borcem, kjer je bilo metrik je delno že urejen, spo- Prodaja make je lansko v primerjavi z letom 1955 nazadovala od 7.185 na 6.463 ton, t j. za 10 odst; tudi kruha je bilo lani porabljenega manj kot zbranih preko 1000 ljudi, Zdolani še ne pomnijo. NENEHNA SKRB ZA BORCE IN PARTIZANSKE OTROJCE Danes ne moremo več govoriti o partizanskih sirotah, kajti vedno se najde denar za pomoč otrok padlih borcev, razen tega so pa danes organizacije ZB že tako čvrste, da posvečajo tem otrokom mnogo več skrbi kot pred leti! Samo za šolanje otrok padlih borcev je prispeval občinski ljudski odbor Videm-Krško v letu 1956 1,593.680 din. Razen tega pa prejemajo še pokojnine in otroške dodatke. Organizacija ZB jim je še od časa do časa nudila pomoč v obleki in jih obdarila. Pa ne le to, s prosvetnimi delavci je organizacija v stalnem stiku in nadzoruje njihove šolske uspehe, po potrebi jim preskrbi tudi inštruk-cije. Na letovanju je bilo lani 33 partizanskih otrok, ki so se vsi vrnili nazaj čili in zdravi. Niso pa skrbeli le za partizanske otroke, temveč tudi za člane, oziroma borce same. Več jih je bilo že poslanih na zdravljenje, socialno šibkim pa so na ta ali oni način pomagali. Večim je bilo treba preskrbeti službo in pomagati z denarjem. S to prakso bodo nadaljevali- še letos. V KRŠKEM HOČEJO IMETI MUZEJ NOB Na mnogih sestankih in sejah je bila izražena želja po ustanovitvi muzeja v Vidmu-Krškem. Glavna ovira za to je bil prostor. Valvazorjeva hiša, ki )c zaščitena kot zgodovinski spomenik, bi bila za to primerna, urediti pa bi se dala tudi zapuščena cerkev. Z malimi sredstvi bi lahko to cerkev preuredili v muzej. Materiala za muzej NOB bi bilo dovolj, saj so ohranjene zapuščine prvih krških partizanov, razen tega je tudi precej stvari iz izseljenstva. Prav gotovo bo imela organizacija ZB s pripravami mnogo dela. Nujno na je, da se zbere ves zgodovinski material, ki bi prišel v poštev za muzej. SE LETOS BODO ODKRILI SPOMENIK PADLIM Vsa pripravljalna dela za postavitev spomenika v Krškem so v polnem teku. Prostor za spo- menik sem pa je v delu. Sestavljen bo iz treh delov: 10 m visok obelisk, reliefna plošča in tri metre dolga marmornata klop. Na reliefni plošči bodo vklesani motivi iz NOB, talcev in izseljencev v naravni velikosti. Računajo, da bodo za letos-" nji občinski praznik, to je 12. avgusta, spomenik odkriti. Po približnem predračunu bo stal spomenik- 2,300.000 din. Mi čestokrat pozabljamo na partizanstvo in na svetle tradicije narodnoosvobodilne borbe. Edino ob Dnevu borcev hodijo patrulje po partizanskih poteh ter obiščejo zakotne vasice, ki so za časa vojne hranile naše borce. Ljudje v teh vaseh so več ali manj osamljeni, zato jih je treba večkrat obiskati in sc z njimi pomeniti o tem in onem. Pozabljamo, da so nam ljudje iz oddaljenejših vasi nudili prvo zatočišče. Pa ne le to. V partizanih smo se drug drugega klicali tovariš. Danes je to nekako zbledelo in danes se že nekateri borci titu-lirajo z gospodom in gospo. Ali ni to žalostno? Pomislimo nazaj, ko smo jedli, seveda, če smo sploh imeli, iz ene sklede, ko nas je po deset kadilo eno cigareto. Drug drugemu smo v sili pomagali. Danes vse to kar preveč radi pozabljamo. Tovariši smo bili v stiski, v mrazu in lakoti ter borbi in tovariši bodimo tudi danes v miru in v svobodi. -a Radeško kmetijstvo se mora dvigniti (Nadaljevanje s 1- strani) secih. Kmetovalcem je treba kar najpodrobneje govoriti o raznih strokovnih stvareh iz kmetijstva, seveda pa tudi o pomembnih domačih in tujih gospodarskih in političnih dogodkih. Končno se je predsednik OO SZDL Trbovlje dotaknil še ra-deške obrti in prometa. Po njegovem mnenju bi bilo prav koristno, da se izdela podrobna analiza o obrti, ki je že v kraju, in o ob rtih, ki se najbolj pogrešajo. čimprej pa bo treba zadovoljivo urediti tudi osebni prevoz na področju občine. -jak reševalne službe že osamosvojile, v Zagorju pa so še vedno navezani na reševalno postajo v Trbovljah. Nujno je, da Zagorje dobi nov, reševalni avto, ker dosedanji lahko vsak dan odpove. Prav tako so v Zagorju razpravljali tudi o ustanovitvi obratnih ambulant pri rudniku. Mnenja so, da bi bilo treba tako ambulanto odpreti predvsem na rudniškem obratu v Kisovcu. Treba * -------------— --------- - - . . . .. . bo za to preskrbeti potrebne stvom predsednika^ tov. Lojzete pravi jan in prostore in tudi kader. (m) predlanskim in sicer je poraba padla od 2.830 na 2.795 ton. Prav tako je bilo predlansko leto maščob prodano 1.031 ton, lani pa 900 ton! Krompirja je bilo leta 1955 prodano 2.273 ton, lani pa 2.098 ton, enako je poraba soli nazadovala lani od 1.009 na 988 ton. Porast la pa je lansko leto prodaja svežega mesa od 1.646 na 1.730 ton, prodaja riža od 191 na 296 ton, poraba mleka od 887.000 1 na 1,032.000 1, prodaja čevljev od 64.865 na 68.210 parov itd. Nazadovala je lani tudi poraba sladkorja od 1.772 na 1.619 ton, nadalje prodaja metrskega blaga od 820.000 na 805.000 m. Spremembe v količinskem obsegu prodaje nas opominja na delno spremembo v strukturi potrošnje, pa tudi na zmanjšanje. To velja predvsem za živila, medtem ko ie poraba tekstilnega blaga in drugih industrijskih izdelkov stvarno večja zaradi nakupov na barirane čeke izven okraja. Potrošniki se usmerjajo na kvalitetnejša hranila (riž, meso, mleko itd.). Potrošnja maščob po oceni ni padla ,ker se je povečala samooskrba (večja reja in nakup prašičev) in tudi poraba masla se je precej povečala. Potrošnja sladkorja je bila lani manjša zaradi slabe sadne letine (manj vkuhavanja) in zaradi manjše porabe pri sladkanju vin v vinorodnih predelih in podobno. izbira blaga in preskrba z živili je bila lani boljša kot predlanskim. vendar ne toliko, da bi bil z njo že lahko zadovoljni. Še vedno je bila problematična preskrba revirskih centrov s sadjem in zelenjavo, medtem ko se je preskrba z mlekom znatno izboljšala. Tudi med industrijskimi izdelki jih nekaj ni bilo v prodaji, ali pa v premajhnih količinah. Nekatere vrste blaga so gleda na sezono prihajale prepozno na trg, druge pa so bile v prodaji samo občasno. Trgovska podjetja imajo težave. ki ovirajo izboljšanje in povečanje prometa. Ponekod nimajo primernega kadra (predvsem jim primanjkuje moških delovnih moči), drugod spet nimajo dovoli obratnih sredstev. Večina podjetij nima primernih prostorov, zlasti pa primanjkuje skladišč. Večina trgovskih lokalov je last zasebnikov, prav tako inventar, kar po svoje tudi ovira nadaljnji razvoj trgovine. Higiena, predvsem v prodajalnah, tudi še rti povsod na ustrezni višini itd. Lahko bi še naštevali. Precej je problemov objektivnega, mnogo pa tudi subjektivnega značaja. Sveti potrošnikov bi z dobrimi nasveti in delom lahko precej pripomogli k izboljšanju poslovanja, vendar njihovo delo doslej še ni prišlo do izraza. Pr »v bi tudi bilo, da bi občinski ljudski odbori z večjo skrbjo in prizadetostjo kot doslej obravnavali in reševali probleme trgovine in trgovanja. Slavko Grčar S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA TRBOVLJE Smernice letošnjega družbenega plana v Trbovljah , Trbovljah je bila pod vod- Odborniki so uvodoma raz- grobov^ odlok o razpisu Naš komentar- Dva problema CIPER IN KAŠMIR PRED ZDRUŽENIMI NARODI * ALI BO PRODRLO NAČELO SAMOODLOČBE NARODOV? * ANGLIJA IN »NJENE NOTRANJE ZADEVE« * KDO IMA PRAV: INDIJA ALI PAKISTAN? * KAŽE, DA ODLOČITVE SE NE BO Med vprašanji, o katerih razpravlja prav te dni politični odbor Generalne skupščine, sta zelo pomembni dve: ciprsko in kašmirsko. Nekateri ju celo primerjajo, četudi je razvoj dogodkov pri prvem in drugem šel po svojstveni, povsem različni zgodovinski poti. V obeh primerih namreč sili v ospredje načelo, ki ga je Ustanovna listina OZN postavila med najvažnejše: pravica naroda do samoodločbe. POLOŽAJ NA CIPRU je svetovni javnosti dobro znan. Zc dolge mesece se britanska kolonialna uprava pod vodstvom maršala Hardinga trudi, da bi z nasiljem strla odpor Hegalne-ga osvobodilnega gibanja Grkov. Ne zadostujejo le koncentracijska taborišča, v katera zapirajo »osumljence«. Britanska vojaška sodišča so se lotila tudi smrtnih obsodb. Nadškofa Maka riosa, voditelja ciprskih Grkov, ki tvorijo večino elprškega prebivalstva, so odpeljali na Sayshellske otoke, četudi vedo, da se po mnenju domačinov lahko samo on pogaja * Angleži. Maršal Hardlng klavrno priznava: ni ga uglednega Grka na Cipru, ki bi se sedaj hotel pogajati z njim. Pred nedavnim Je London poslal na otok celo Izvedenca za ustavna vprašanja, lorda Radctiffa. da bi pripravil bolj »demokratično ustavo« za Ciper v okviru britanskega carstva, toda H*1 se ni hotel raz-govarjati z njim. Ciper zahteva pravico do sa- moodločbe. To načelo je postavil pred političnim odborom tudi grški zunanji minister Ave-roff. Grčija je prav zaradi njega načela celoten problem pred Združenimi narodi. Pripravlje- so uvodoma raz- grooov, uoiok o latpisu. nado-sprejeli popravek mestnih volitev v volilnih eno-Dularja‘l7 seja občinskega ljud- odloka o številu šolskih odbo- teh 2, 16 31 in 33, govorili o odbora rov, odlok o zaščiti partizanskih spremembi odloka o družbenem skega odoora. planu za leto 1956 in imenovali uslužbence uprave za dohodke, zatem pa so se podrobneje seznanili s smernicami letošnjega družbenega plana, ki ga bodo sprejemali na prihodnji seji. Poročilo je podal načelnik Sveta za gospodarstvo, tov. Anton Kočar. Prednačrt občinskega družbenega plana za industrijo ne predvideva v glavnem nobenih bistvenih sprememb od prejšnjega leta. Proizvodnja v rudniku Trbov-lje-Hrastnik bo ostala domala takšna kot lani. Rudnik bo tudi letos opravljal večja dela na odkrivanju novih premogovnih ležišč na področju Hrastnik-Dol. Cementarna zaradi zastarelih strojnih naprav in znižanja cene cementu ne dosega planiranih vrednosti, medtem ko se obseg proizvodnje giblje med 88 do 90% v primeri z letom 1955. Sedanje stenje v tovarni zahteva večje število delovne sile in prekomerno vlaganje sredstev v popravila že izrabljenih naprav. V kolikor bo prišlo v letošnjem letu res do rekonstrukcije tovarne in ostalih obratov, kot so žičnica in drugo, kakor se predvideva, bo moč v tem podjetju izboljšati in še povečati proizvodnjo. Strojna tovarna bo v tem letu zajemala obseg proizvodnje v i$tl višini kot lani. Tovarna bo delala predvsem na utrditvi žc obstoječih kapacitet, proučevala tehniko minimalne porabe sredstev in s tem ustvarjala večjo storilnost. Termoelektrarna Trbovlje pa bo z vključitvijo v obratovanje novozgrajenega agregata zvišala vrednost proizvodnje za okoli 20% v primeri z letom 1956. Za poročilom o industriji so bile razčlenjene še smernice družbenega plena za kmetijstvo, gradbeništvo, promet, trgovino, gostinstvo in turizem ter za obrt in komunalno dejavnost Nehru, indijski vladni predsednik: »Kašmir je indijski!« na Je ea določen čas priznati tudi »prehodno obdobje«, v katerem bi Velika Britanija s pomočjo Ciprčanov pripravila vse potrebno, toda to se mora zgoditi brez nasilja, prizadetim pa je treba dati zadoščenje. (V Atenah mislijo predvsem na konfiniranega nadškofa in zaprte otočane!) Anglija in njeni poborniki zagovarjajo tezo. da gre pri vsej zadevi za britansko »notranje vprašanje«. Po mednarodnem pravu, katerega se kot pijanec plota oprijemljejo britanski politiki in strategi, je otok pač še vedno britanska kolonija, nad katero ima vlada vse pravice. Sicer so te pravice plod kolonialnega nasilja v preteklosti, kjer je odločala o usodi dežel le gola sila, toda to branilcev britanskih interesov ne moti. Značilno je, da britanski predstavniki doslej šc niso prišli z bolj odprtimi kartami na dan: otok je strateškega pomena za britanske vojaške sile na Srednjem vzhodu. Britanski lev se je moral skorajda povsem umakniti s tega dela sveta. Od nekdanjega britanskega carstva na Srednjem vzhodu je pravzaprav ostal samo še — Ciper! Zato ni zgolj naključje, da britanska diplcmacija opozarja nanj tudi svoje partnerje v Atlantskem paktu. OZN ne sme dopustiti, da bi kjer koli na svetu kršili osnovna človečanska načela. Ustanovna listina govori tudi o dolžnosti držav, ki imajo še nadzorstvo nad nesamostojnimi ozemlji, da pripravijo domačine za popolno samostojnost. Ciprčani niso zaostalo ljudstvo, zato tudi ni mogoče britanskega ravnanja opravičevati z izgovorom, češ da za samoodločbo še ni — zrelo. Vendar kaže, da bo Angliji uspelo izkoristiti dobre odnose z zahodnim svetom. Dosegla bo, da bo večina reševanje ciprskega spora prepustila spet n Jej In predstavnikom Cipra. Vendar se nadzorstvu Združenih narodov ne bo morda več umakniti. V INDIJSKO - PAKISTANSKEM SPORU okrog Kašmlra pa se je več govornikov izreklo za plebiscit pod mednarodnim nadzorstvom. Kašmir so zaradi (Konec na 8. strani) 0000 0130000000 O zdravniški službi pri nas Vprašanje zasebne zdravniške prakse V ZADNJEM ČASU SE PRI NAS MNOGO RAZPJtAVUA O ODPRAVI ZASEBNE ZDRAVNIŠKE PRAKSE. ČEDALJE BOU PREVLADUJE MNENJE, D A-BI BILO TREBA PRIVATNO PRAKSO ZDRAVNIKOV OPUSTITI, KER NI V SKLADU Z NALOGAMI JAVNE ZDRAVSTVENE SLUŽBE. ODLOČILI SMO SE, DA OTEJ STVARI POVPRAŠAMO NEKATERE ZDRAVNIKE IN DEN-TISTE. O TEM VPRAŠANJU SO NAM POVEDALI SLEDEČE: Dr. Virgil Krasnik, šef Sp lošne bolnišnice v Trbovljah: Zavarovanec naj občuti, da ni prišel v urad, marveč v ordinacijo ! čela že uresničujejo, saj se vključuje v zavarovanje obrtništvo, bržkone pa ni več daleč čas, da dosežejo isto kmetje. Toda čim bo celotno zdravstveno zaščito vzela pod svoje okrilje družba, nastajajo problemi, ki jih bo treba nujno in ne- Malce boli, toaa za zdravje zob gre... V polurnem pomenku je tov. dr. Krasnik menda najbolje, in kar je najvažnejše, zelo utemeljeno odgovoril našemu sodelavcu, na zgoraj postavljeno vprašanje. Že uvodoma je dejal, da pri nas v Trbovljah, oziroma sploh , v bivšem trboveljskem okraju, odlozljivo rešiti ni nikak problem, kako opustiti Predvsem bi morala zasebno zdravniško prakso, ker je praktično sploh ni. Problem pa je tale: Bistvo je v tem, da bi se morala z odpravo zasebne prakse zdravstvena služba razširiti na vse ljudi, skratka: ne glede na zdravstvena služba nuditi zaščito vsakemu državljanu, brez izjeme. Če pa hočemo to uveljaviti, je po mnenju tov. dr. Krasnika potrebno naslednje. Prvič: urediti naše zdravstvene ambulante z vso potrebno to, kje delajo. Sicer pa se ta na- opravo, y te ambulante pa uve-' J sti vse tiste dobre strani zaseb- ne prakse, ki jih dandanes v Dr. Miroslav Krištofič, upravnik zdravstvenega doma občine Videm-Krško naših ambulantah še ni. „ Drugič: moramo v naših ambulantah ustvariti tudi intimno ozračje med zdravnikom in pacientom, to, kar odlično opravlja zasebna praksa. V haših ambulantah imamo danes že tudi vijanje, dajanje injekcij in podobno. Druga pa ta, da se teh onemogočala sob ne poslužujejo. Z eno bese- Ijanje. do: naše ambulante je treba urediti tako, da zavarovanec nc bo imel občutka, da prihaja v urad, marveč v ordinacijo. Slabe strani zasebne prakse so tudi te-le: zasebna praksa sploh ne opravlja preventivne službe. Danes je zdravnik dolžan pacienta poslati k specialistu, če sam ne more ugotoviti bolezni. Tega v zasebni praksi ni bilo mogoče opravljati, kajti večina privatnih ordinacij ni imela kakih sodobnejših pripomočkov, s katerimi bi lahko ugotavljal .izvore bolezni. Zategadelj je potrebno, da postanejo naši zdravstveni domovi predvsem tudi v preventivnem varstvu bolj aktivni. Na koncu je tov. dr. Krasnik opozoril tudi na to, da bo treba dati zavarovancu tudi možnost svobodne izbire zdravniške pomoči. Kajpak pa se to ne bi smelo izrabljati Zaradi tega bi se lahko uvedla kontrola, ki bi vsakršno zlorab- Odprovn zasebne prakse ima s vol e dobre in in slabe strani Dentist Beril Burja, Trbovlje: Premalo zobozdravstvenega kadra Naši ljudje so še zaostali in gledajo zdravstveno službo z očmi bivšega socialnga zavarovanja, zato še vedno nagibajo k privatni praksi. Poudarjam, da v najrazličnejših organizacijah, če že ne aktivno, pa vsaj drugače. Kot je znano, upravlja zdrav- sobe, kjer je prostor, v katerem Važno pa bo, da se pri od- stveno službo družbeni organ v lahko zdravnik uveljavlja to in-je današnja zdravstvena služba pravi privatne prakse uredi sti- obliki upravnega odbora, ki je timnost, da bo zavarovanec ob- imenovan od občinskega ljud- čutil, da se mu skega odbora. Mnenja sem, da pomagati. v ambulantah že tako izpopolnjena, da lahko nudimo vse posege, kar zdravnik v privatni ordinaciji ne more napraviti. V naši občinski ambulanti gledamo na pacienta kot človeka ne glede na to, ali je socialno zavarovan, privatnik, socialni pod- mulans, oziroma da se bo zdravljenje plačevalo po učinku. Bojazen pa je, da pri enakem stimulansu mlajši zdravniki ne bodo hoteli na deželo, temveč bodo raje ostali v centrih. Zdravnik na terenu ne kaže svoje dejavnosti le v zdravstveni službi, hoče piranec, ali invalid. Vsem našim temveč je nujno, da je povezan bolnikom je omogočena laboratorijska ih klinična preiskava, ne le splošnega, temveč tudi specialnega pregleda. Osebno se strinjam z odpravo privatne prakse. Sem pa mnenja, da če se le ta opusti, naj se to stori po vsej naši državi, ne pa le v Sloveniji. V nekaj mesecih bi se uspehi odprave te prakse že pokazali Preventivna dejavnost zdravstvene službe bo stopila v ospredje in bo prizadevanje vseh zdravstvenih uslužbencev, da se število obolelih zniža. V zvezi z razpravljanjem o opustitvi privatne zdravniške prakse smo obiskali tudi denti-sta Bertla Burjo in ga dobili v otroški zobni ambulanti v Trbovljah. Povedali smo mu na-resnično men našega obiska. Tovariš Burja nam je odgovo- bi bilo potrebno v bodoče, da bi Po mnenju tov. dr. Krasnika ril takole: upravne odbore zdravstvenih pa sta v naših ambulantah dve »Vsa zadeva okrog opustitve domov izvolili ljudje na zborih napaki. Ena je ta, da se zdrav- privat. zdravniške prakse je pre-volivcev. S tem bi lahko držav- nik zapre v sobo in sprejema cej ^ostala stvar, kajti v dru-ljani — pacienti lahko sami iz- sarpo v sobi, ne ve pa, kaj se gih državah, in t0 kapi tal istič-birali najboljše ljudi, ki bi de- dogaja zunaj, kako _se ^opravlja- njj^ zasebne prakse sploh ni več. 1 ~ ~ Zadovoljni smo, da je prišlo do razprave o opustitvi zasebne zdravniške prakse in se v celoti strinjam s tem. Poraja se pa vprašanje pravilnega nagrajevanja za delovni čas izven redne službe. Dandanes je zdravstveni skih otrok, tako da eden pregleduje, drugi pa zdravi. — v Zasavju (v Bevškem) je ambulanta odprta dvakrat tedensko ter ima povprečno 40 — 50 ljudi Tudi ambulanta v zgornjem delu Trbovelj dela vsak dan in ima prav tako okrog 40 — 50 ljudi. lali za dvig zdravstva pri nas. jo n. pr. razna tekoča dela, pre- Dr. Vlado Berglez, primor ij brežiške bolnišnice: ima Vsak s? lahko izbere zdravnika, v katere* j služba že tako izpopolnjena, da delavec preslabo plačan, zato DOIllO Ztšlinan e bodo zavarovanci oziroma pači- išče honorarni zaslužek. Uredi “****•'* “****l****“ w enti prepričani, da so v zdrav- naj se pravilno nagrajevanje za ker bi se sedanje stvenih ustanovah oskrbovani z delo izven delovnega časa, in prenašale še na nove isto pozornostjo in predanostjo prav nobeden se ne bo potego-zavarovance. Privatna praksa pri zdravniku zdravstvene usta- val, da opravlja še doma privat-naj bi zamrla postopoma, spon- nove, potem privatna praksa ne no prakso Vsak državljan pri nas ima pravico, da si izbere tistega zdravnika, v katerega ima polno zaupanje. Vsako zlorablja- obrtnikov), nje privatne prakse pa je po- napake zakonu kaznivo. Naša zdravstvena služba po mojem mnenju še ni sposobna, da bi prevzela nase nove naloge (z zavarovanjem kmetov in tano, ne pa z dekretom. Ko bodo vsi ljudje zavarovani in ko bo naša zdravstvena SINOVI CEST Štirje ljudje. Vsak s svojo zgodbo, ki jih je pripeljala na cesto. Na njenem trdem tlaku si iščejo zabave, upanje, lahko življenje.. Tu si tešijo svojo žalost in strasti. Vsak dan jih sreču emo na ulici, podnevi in zvečer: dijaka, šestindvajsetletnega samca, upokojenca in mlado dekle — sinove cest. 1. ŽIVLJENJE JE VENDAR LEPO! »Pah — vsak ima svoj šport, zakaj ga ne bi imel tudi jaz,« pomembno odgovarja Marko, dijak šeste šole vsem tistim zvedavim ovčicam, ki jih ima, zakaj je vedno na cesti. V svojem sivem plašču iz balonske svile in-frizuro a la Brando, hodi po pločnikih silno samozavestno. Od časa do časa ogovori kakšno zalo dekle iz gimnazije ali društva (v privatnem življenju je namreč odličen odbojkar i-n rokometaš), požvižgava najnovejše melodije iz filmov in se veseli življenja. Sošolci, vsaj večina od njih, mu zavidajo. Presneto, vedno je na cesti, nobenega filma ne zamudi, pa mu v šoli pri vseh predmetih odreže. Le kdaj se uči? Ali je morda čudežen otrok? Oni pa presede ure in ure pri knjigah, pa še komaj vozijo. Marka ne tarejo skrbi. Naj pride še v takšne škripce, v šolo in iz nje odhaja nasmejan, in tud’ poslej na cesti ni drugačen. Življenje je vendar lepo! 2. SOLZE V SVITU ULIČNIH SVETILK Noč, ki se razpne nad našim mestom, ima mnogo lepot. Vsak po svoje jih občuti. Nekdo bolj, drugi manj. Janez prav gotovo močno. Takrat mu je še posebno hudo. Mlad je kot sto drugih, pa se mu zdi vse tako strašno grenko. Vedno je na cesti. Prijatelje gleda, ko s svojimi dekleti l jubeče hitč sem in ti a, v kino. gledališče, na sprehod. On pa je tako sam... Rad bi imel dekle, ženo. ki bi ga razumela, ki bi imela srce tudi zanj. Pa je ni. Boli ga, močno ga boli vse to. _ Ali ni ravno tak človek kot Mirko, Tone. France? Resda ni tako lep, zato pa je enako dober in morda še bolj. Se danes mu je težko, ko se spomni, kako ga je pred leti ponižala Milena, njegova prva in edina ljubezen. Ze od šolskih klopi je čutil zanjo nekaj nosehneea. Tn ko ji je nekega dne razodel svoja čustva, ga je osorno in zaničljivo zavrnila: »Le kaj bi s tabo? Ti si navaden delavec! Jaz hočem imeti boljšega moža.« Po lepih, gladkih pločnikih in cesti se sprehajajo ljudje: mladi fantje z dekleti, možje z ženami. Visoko na nebu sveti luna in ulična svetilka daje svojo luč. Janez pa je sam, čisto sam. „ Dve topli solzi sta mu zdrknili po hladnih licih... 3. NJEGOVA NAJLJUBSA ZABAVA Ali ste ga že kdaj srečali, kako počasi krevsa s palico v roki z enega do drugega konca mesta? Se ne? Potem sodite med tiste, ki ne poznajo devetinšestdesetletnega Franceta, sicer še bistrega moža. Mnogo vode je že preteklo od takrat, ko je stopil v pokoj. Bil je rudar, bogami rudar z dušo in srcem. Silno težko se je poslovil od jame. v kateri je garal celih štirideset let. Doma mu je bilo prve dni hudo dolgčas. Vsako jutro je po dvakrat prebral časopis, drv je nasekal najmanj za leto dni, naležal se je da ga je že vse bolelo, pa mu je še preostalalo tega prekletega prostega časa, ko ni vedel kaj početi. ~ Pa si je nekega dne izmislil svojevrstno za^ bavo: sklenil je. da se bo tistikrat na poti od postaje do zgornjega dela mesta ogledal vsako zanimivost, ki jo bo opazil, zvečer pa vse napisal na papir. Zamisel mu je bila všeč. zato jo je uresničil. Od takrat ga vidimo vedno na cesti, doma pa ima že kup interesantnih zapiskov. Zadnhč si je zamislil spet nekaj novega: začel ie šteti, koliko mož je obritih in koliko ne Zanimivo, kajne? Na cesti je našel France na večer življenja najljubšo zabavo. 4. KDAJ? In tu je še mlada lahkoživa Vera. Ni lepa. čeprav je v to trdno prepričana. Njene ustnice je že mnogo prezgodaj pokrila šminka. Pogosto =e Verine oči srečajo z očmi mladega fanta. Toda le to. Vsak se je izogiba. Vera je mlado dekle, lahko bi bila tudi dobra. Pa ji ni za delo. Misli le, kako bi živela na tuj račun Niena glava je prenolna hollvwoodskih filmskih limonad. Kdovč. če bo na cesti kdaj našla princa svojih sanj? Janoš Mizar bo prišla več v poštev. Sedaj, ko prihaja na dnevni . OA . , . __ red tudi vprašanje socialnega valeVakse, zate.vem kaj "po- Se^ meni za zdravnika izdaten m stale ge večje y nikoli dovolj honorirani dušev- edvsem v spodnjem Posavju, nun telesni napor, ki bi se ga v Trbovljah. Medtem nedvomno vsak zdravnik rad iz- ko ^ v splošni zdravniški služ-°Sn“- bi morda vprašanje odprave Ce 'se že odpravi privatna privatne prakse laže rešiti, bo praksa, potem naj se opusti po to teže V zobozdravniški službi vsej naši državi, ne pa le v Slo- in sicer zaradi pomanjkanja veni ji, kajti v nasprotnem pri- kadrov. Samo v Trbovljah bi mera bodo ljudje, predvsem iz bile potrebne najmanj še dve Spodnjega Posavja, hodili k moči. V otroški (šolski) zobni zdravnikom-privatnikom v Za- ambulanti greb, kar delajo v veliki meri povprečno že sedaj. boto so sistematski pregledi šol- Krnalu bodo zobje zdravi... Da torej ponovim: manjkajo nam kadri, drugo vprašanje pa je ureditev prejemkov zdravstvenega osebja. Glavno je, da se honorarne ure plačajo tako, našem okraju kakor je to potrebno, in nihče se ne bo potegoval za privatno prakso. Navedel vam bom samo neki primer iz Zasavja. Poročen dentist je bil v bolniškem stanju in je dobil plače okrog 6000 din! Ta dentist je dejal: »Ce ne bi delal tudi privatno, ne vem, kako bi s svojimi rednimi prejemki izhajal!« Torej dva problema sta. pred se dnevno pregleda nami: kader zdravstvenih delav. 30 otrok. Vsako so- cev in njihovo pravilno nagrajc4 vanje.« ..Želim postati član Zveze komunistov" ali ..Zakaj ne želim postati član ZK"? Prešnji teden je bil na Izlakah seminar za vodje aktivov mladih zadružnikov in predsednike vaških mladinskih organizacij. Ob zaključku seminarja so izvedli anketo, v kateri je bilo tudi tole vprašanje: »Ali želiš postati član Zveze komunistov, in če nc — zakaj ne?« Udeleženci seminarja so na t° vprašanje odgovorili zelo odkrito. V odgovoru so napisali pač to, kar so mislili in čutili. Nekateri odgovori so po svoje tudi poučni in nas opominjajo, da smo doslej posvečali premalo skrbi vzgoji mladih ljudi. Naj navedem nekatere odgovore Izmed teh. »Ne morem postati član Zveze komunistov, ker imam Premajhno politično izobrazbo. Ne rečem, da nisem zaveden državljan ...« »Ce bi postal član Zveze komunistov. bi se ljudje obračali name z raznimi vprašanji. Zdi se mi. da jim ne bi mogel odgovarjati, ker imam premajhno politično izobrazbo ...« »Član ZK bi hotel postati pozneje, ko bom dobil potrebne politične izkušnje in ko bom lahko pokazal uspehe v borbi za napredek naše vasi...« Nekateri mladi 7,adružn'kl so v odgovoru navedli, da ne že- lijo postati člani Zveze komunistov zaradi razmer, ki vladajo v ZK v njihovem kraju. To se pravi, da bi sicer želeli postati člani Zveze komunistov, ne žele pa postati člani osnovne organizacije ZK v svojem kraju. Ker poznamo delo teh organizacij, lahko rečemo, da je v nekaterih izmed njih res preveč razprtij, zaradi česar ni prav nič čudnega, če mladi ljudje ne žele v take osnovne organizacije ZK. Oglejmo s; tudi te odgovore: »Ne želim postati član ZK zaradi razmer, ki vladajo v osnovni organizaciji ZK v mojem kraju...« »Rad bi postal član Zveze komunistov, toda bojim se, da potem ne bi več užival zaupanja vaščanov, ki mi ga sedaj izkazujejo. Zdi se mi, da nekateri ZK niso preveč priljub-pri ljudeh ...« »Želim biti dober državljan. Član Zveze komunistov nc želim posati zaradi okolnostj v m jem kraju ...« Precejšnje število anketirancev se je izjavilo za sprejem v Zvezo komunistov. Na primer: »Rad bi ostal član Zveze komunistov. Doslej nisem mogel zaradi st?r"ev. Sedaj upam, da bom post al...« člani ljeni »Upam, da bom postal član Zveze komunistov ...« »O tem bo že odločila osnovna organizacija ZK v mojem kraju...« »Rad bi postal član Zveze komunistov. pa sem še premlad ...« »Nisem imel možnosti, da bi postal član ZK, toda želim ...« »Ne morem biti član ZK, ker 'sem premlad...« Na vasi je veliko mladine, ki bi se rada vključila v Zvezo komunistov in ima tudi vse pogoje zato. Mladi ljudje upajo, da bodo postali člani ZK. toda izpolnitev njihovih želja je odvisna od osnovnih organizacij ZK. Le-te bi morale poznati to mladino, voditi računa o njej, jo vzgajati in pripravljati za sprejem v Zvezo komunistov. Toda, žal, je še mnogo osnovnih organizacij, ki ne poznajo teh mladih ljudi in sploh ne vedo, da upajo in da žele, da bi prišli v njihove vrste. So pa celo takt primeri, da mladinska organizacija predlaga mlade ljudi za sprejem v ZK. a se za te predloge nihče ne zmeni. Tak primer je bil v Radečah in morda tudi kje drugje. Med člani ZK je slišati tudi take nepremiz'jene besede: (Nadaljevanje na 6. strani) BIZELJSKE SLIKE Vinogradnikom tudi pozimi žilica ne da miru BIZELJSKO. OD ŽUPELEVC PA VSE TAM DO KLANJCA IN BISTRICE OB SOTLI SE VLEČE ČUDOVIT SVET PRISOJNIH HOLMOV, ZASAJENIH S TRTO, KI PRINAŠA LJUDEM TOLIKO VESELJA, A TUDI SKRBI IN ŽALOSTI. NA BIZELJSKEM,- KJER SO IMELI NEKOČ OBČINO, JE DANES KRAJEVNI URAD, KI ZAJEMA PRECEJ VASI IMAJO ElUDI KMETIJSKO ZADRUGO, DELAVNO ORGANIZACIJO ZVEZE BORCEV IN SE NEKATERA DRUGA DRUŠTVA IN ORGANIZACIJE. , Vse obsežno brežiško zaledje življenjskih problemih tega področja, a raznih gospodarskih z mnogimi vasmi in zaselki, ki u so tazmetani po pobočjih in uspehih in zlasti o novi železnl-ravnicah ob Krki, Savi in Sotli ški progi! Ta nanj, kakor tudi vse tam do hrvaške meje, je ne- ha ostale, še posebno vpliva, navadno dobro povezano s svo- Večkrat /e prenehal kak sta- i‘m upravnim m političnim jn dejal: »Glejte, tamle teče središčem. Vsak dan zjutraj pri- nova proga!« In kazal je: »Tisto hajajo, p opoldne pa odhajajo fdeče v daljavi pa je postaja veliki, po večini sodobni avto- Vukovo selo!« BIZELJSKO: Kamor seže oko, sami vinogradi busi s kmečkim življem tja proti Pišecam, Novemu mestu, Dobovi, Bizeljskemu. V avtobusu, ki vozi na Bizeljsko Zanimiv možakar je Bizelja-nec, ki je našel prostor poleg nas. Od vetra rdeč v Uca, z naočniki sredi nosu, je ob vsakem času pripravljen za razgovor. Da bi ga slišali, kako živahno nam je pripovedoval Vlak, ki za sedaj vozi, le dvakrat na dan, enkrat tja in enkrat nazaj, je vedno poln. Ljudje se navdušujejo nad no-v0 železno cesto, da je veselje. Garanje za druge Bizeljskemu in njegovčmfo življu se pod avstroogrsko in kasneje pod jugoslovansko krono ni godilo nič bolje kot mnogim drugim malim ljudem — kmetom in viničarjem tam vseh na obronkih Slovenskih goric, v sončnih Brdih in po Dolenjskem. KATERA GNOJILA bi izbral za svojo njivo? Odgovor bo dala kemijska analiza zemlje Že dve leti sta minili, odkar je okrajna zadružna zveza ustanovila laboratorij za analizo zemlje. Njegov sedež Je bU v Krškem. Pred nekaj tedni pa je OZZ izročila ta laboratorij Proizvajalni zvezi v Brežicah, ki se je v. trboveljskem okraju prva ustanovila. Laboratorij je sedaj v Brežicah. Je popolnoma opremljen za določanje kislosti zemlje, fosfora. kalija, dušika, magnezija, mangana, železa, aluminija, humusa, aktivnega apna in potrebe po apnenju. Do sedaj je bilo že precej vzorcev analiziranih le Trbovelj, Hrastnika, Zagorja, Radeč, Sevnice, Senovega, Brežic, Artič, Bizeljskega in Pišec. Vsak lastnik analiziranega vzorca je dobil natančno navodilo, s čim naj gnoji, kdaj in kako, da bi bil uspeh ob najmanjših denarnih izdatkih največji. Zelo dobro so se obnesle analize z njiv, travnikov, vinogradov in sadovnjakov. Posebno pa pri obnovi vinogradov in sadovnjakov, kjer so se v laboratoriju odkrile pomanjkljivosti zemlje in so lastniki dobili natančno navodilo, kako izboljšati zemljo in kako saditi. Laboratorij ima stalno naročila. Posebno veliko pa je zanimanje sedaj proti koncu zi- SEVNICA NETOČNOST KINO OBISKO- ne samo pri kino predstavah, VALCEV. — Tudi v Sevnici se ampak tudi pri gledaliških je razpasla kai grda navada, da igrah, proslavah, predavanjih in obiskovalci kina začnejo priha- drugod bo treba za vselej zatre-jatl v dvorano v trenutku, ko se ti. To bo sicer težko doseči ta-predstava začne. Mnogo je tudi ko j, toda z absolutno prepoved-taklh, ki pridejo v kino, ko je jo vstopa v dvorano po začetku že precejšen del filmskega te- predstave bo to le mogoče. Toč-dnika mimo. Točni Sevničani se nosti pa se bodo morali naučiti samo čudijo, kako da so vratar- tudi prireditelji iger, proslav ji postali zadnje čase tako po- 'itd. — Torej Sevničani, bodimo pusti j Ivi in da puščajo v dvora- točni, saj bo tud. to dokaz kul-no med predstavo zakasnele turnosti in obzirnosti do drugih! ljudi. To grdo sevniško razvado. j Oreczorllo lastnikom in | koristnikom sadnega drevja! Vse lastnike in druge koristnike sadnega drevja na območju občine Trbovlje opominja ObLO Trbovlje, da je na podlagi Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ štev. 26/54) ter Uredbe o obveznem zatiranju škodljivcev in bolezni sadnega drevja (Uradni list FLRJ štev. 11/50) Obvezno redno vsakoletno Čiščenje sadnega drevja ki mora biti opravljeno do 15. marca. V kolikor bi posamezni lastniki ali koristniki ne opravili čiščenja do predpisanega roka sami, bo ObLO na predldg komisije za zatiranje ameriškega kaparja odredil prisilno čiščenje sadnega drevja na stroške lastnika ozir. koristnika, razen tega pa je predvidena za take primere tudi denarna kazen do 5000 din. V smislu predpisov sodi k obveznem čiščenju sadnega drevja zlasti: odstranitev vseh docela ali pretežno suhih dreves in odstranitev suhih vej na živem sadnem drevju, dal e odstranitev vseh nepožlahtnjenih poganjkov s sadnega drevja, odstranitev goseničnih gnezd ip drugih legel sadnih škodljivcev kakor tudi odstranitev suhih gnilih plodov (mumij) z vseh vrst sadnega drevja. Opominjamo vse lastnike in druge uporabnike sadnega drevja, da pravočasno izvedejo čiščenje, bodisi sami, bodisi pti ekipi kmetijske zadruge. Nadalje opominjamo lastnike in uporabnike sadnega drevja na območju mestne občine Trbovlje, da je kraj (mesto) Trbovlje z Odredbo zvezne uprave za varstvo rastlin o območjih, ki so okužena z nevarnimi rastlinskimi boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ štev. 46/56), proglašen ta okoliš, okužen po ameriškem kaparju. Zato je v smislu obstoječih predpisov o obveznem zatirati ju škodljivcev in bolezni drevja na ozemlju mestne občine Trbovlje obvezno škropljenje sadnih dreves proti ameriškemu kaparju. Za izvajanje škropljenja je ObLO Trbovlje pooblastil Kmetijsko zadrugo Trbovlje, ki bo s svojimi ekipami izvajala škropljenje vsega sadnega drevja na tem območju po določenem načrtu in proti povrnitvi stroškov po lastnikih ozir. koristnikih sadnega drevja. V kolikor bi se posamezni lastniki ozir. koristniki sad- nega drevja upirali proti izvedbi škropljenja ali plačilu zadevnih stroškov, bo uveden proti njim postopek za kaznovanje. ObLO TRBOVLJE me. Da se omogoči kmetovalcem na področju brežiške Proizvajalne zveze pravilen nakup umetnih gnojil, daje agronom it laboratorija v prodajalni umetnih ghejil ljudem potrebna pojasnila. Podobna pojasnila dobi v prodajalni kupec tudi glede škropil in prašil proti rastlinskim škodljivcem. Agronom prevzema v prodajalni umetnih gnojil v Brežicah vzorce zemlje za analizo. Istočasno izve lastnik, koliko časa bo moral čakati na rezultat analize in kakšna je kislost zemlje. Priporočljivo bi bilo za vse kmetovalce našega okraja, ki žele Imeti kemijsko preiskano zemljo in natančna navodila za gnojenje, da pravočasno oddajo vzorce zepilje pri svojih zadrugah. Tam so določeni ljudje, ki so bili na seminarju v Krškem poučeni o tem, kako se vzorec zemlje za analizo pravilno odvzame. Ing. H. D. Gospoda jih je izkoriščala, kjer je ie mogla. Na deželo so pritiskali kupovalci in prekupčevalci, sami oderuhi. Kmetje so spoznali to zlo in se leta 1935 združili v Vinarsko zadrugo, ki pa jim ni vidneje izboljšala položaja. In potem so prišla vojna leta. Začele so se množične selitve. Bizeljanci, ti dobri. in marljivi ljudje, so v trumah zapuščali svojo zemljo, stokrat prepojeno s potom zgaranih lic in žuljavih rok. »Ali se bomo še kdaj vrnili? Ali bomo še kdaj. trgali v naših lepih vinogradih?« so se spraševali iz oči v oči, ki so bile polne solz. Malo je bilo tiste dni upanja v življenje. Na Bizeljsko sc prišli nemški Kočevarji in Bcsarabci. Ti so zemlji malo dajali in od nje tudi malo dobivali. Vsako leto je bilo več vinogradov v pušči. Ko so se ljudje ob svobodi vračali na svojo zemljo, so ob vsakem koraku ugotavljali sle-' dove barbarstva: uničeno je bilo Okoli 170 poslopij, da o škodi v vinogradih in drugod ne govorimo. Vse to je trajalo od Bize-Ijancev v prvih povojnih letih nemalo truda in samoodpovedi. Pa jim ni žal. Danes skor0 ni več sledov ruševin. Le nekaj hiš še čaka ob- nove. Zgrajeni sc novi, lepši in prostornejši domovi, vsem v ponos in veselje. Tudi električno žico, ki jo je med vojno imel le sam kraj Bizeljsko, so v teh letih na moč razpredli po številnih vaseh in zaselkih. Sedaj je tudi tu lepo. Iz mnogih hiš je slišati radio. Ob njem se ljudje vesele in prežive sko-ro večino prostega časa. Napredni kmetovalci Bizeljsko se prebuja... 2e na vsezgodaj prihajajo na upravo kmetijske zadruge kmetje od blizu in daleč po nasvet, s to ali ono prošnjo, nekateri pa tudi po denar za prodano vino. Janez sprašuje, kdaj in kje bo lahko dobil kole za vinograd. Toneta zanima, kako da še ni kredita, ki nanj tako težko čaka. Pojasnijo mu, da ni krivda na njih, pač pa na tistih, ki niso pravočasno pripravili nekih elaboratov. Vsi se jeze. Tu je tudi Tone. Ne gre in ne gre mu v glavo tako visoka »štibra«. Pravi, da mu je skoro vsa trta zmrznila, da pa mu tega pri odmeri davka niso upoštevali... Čeprav je zima, ljudje na svoje vinograde ne pozabljajo. Bizeljanci so napredni gospodarji. Vedo, da je treba zemlji mnogo dajati; preden od nje lahko kaj pričakujejo. Prav očetovsko so tega seveda tudi ne kina in radia. Mladi radi igrajo Poleg raznih organizacij in društev je na Bizeljskem zelo delavna tudi mladinska organi- Iz transformatorja teče elektrika v najoddaljenejše bizeljske zaselke zacija. Večina njenih članov je tudi v aktivu Mladih zadružnikov in u prosvetnem društvu. V okviru tega pravkar vztrajno pripravljajo burko v treh dejanjih — »Leseno peč«. Vsak večer se zbirajo v Zadružnem domu k vajam. Nič jih ne moti slaba pot. Glavno je, da bo igra uspela. Up m Hi Dom bizeljskih zadružnikov Takšni smo! Dnevnik Žana Pocvirka Žan Pocvirk je velik in vzgle- pa zvedel za vzrok: po sestanku den aktivist. Ce ga vprašate po je bila pripravljena zakuska! funkcijah, vam pove, da je pri Vino in klobase je dobil vsak Socialistični zvezi blagajnik, pri zastonj. Tisti Francelj) ki se mu pevskemu zboru tehnčni vodja, je prej tako mudilo, je ostal na pri smučarjih pa vaditelj. In po- ,požrtiji' do zadjijega .n precej tem, ko se malo oddahne, se še se ga je nalezel. pohvaJi s članstvom v športnem društvu, s funkcijo pri sindikatu na obratu, s članstvom v društvu prijateljev mladine in da je vztrajen planinec, tudi nikoli ne pozabi omeniti. In ^an Pocvirk ne bi bil Žan, nit. dober aktivist in državljan, če se v teh zimskih mesecih ne SREDA: Spet na sestanku. Občni zbor smučarjev. Sklenili smo, da bomo prihodnje leto bolf delavni. V ta namen smo sprejeli tudi obsežen delovni načrt. Nekdo pripomni, da upa, da tokrat ne bo ostalo samo pri načrtih. ČETRTEK: Včeraj sem legel bi udeležil vseh številnih občnih■ Potno, danes še pozneje. Žena se zborov in sestankov, ki so jih drži nekam kislo. Vabilo za ju-imela društva m organizacije, trišnji občni zbor sindikalnega katerih delec predstavlja tudi sveta m je izročila silno grobo. 01, Kar je res, je res: nocojšnji Tiste dni je bil doma križ. K večer mi je zelo ugajaL Zbrali večerji je prihajal pozno pano- J>mo se skupaj člani društva pr.-či m bil je sila nataknjen. Ko jateljev mladine. Prisrčno ---------- se je pred tedni vrnil z zadnjega sestanka, z Občnega zbora hribovcev, je bila njegova boljša polovica presrečna. Ce hočemo biti pravični, mo-rarrio povedati, da se je tudi Žan- potihoma oddahnil. Pošteno je bil že sit dolgih klobasanj v poročilih, pustih razprav in nekaterih nedisciplinirani članov, v svoj dnevnik, ki ga piše že od mladih nog, je tiste dni zapisal mnogo zanimivih stvari. Pn pisanju se je potrudi. Iz zapiskov je videli, da je bil na sestankih in občnih zborih res cel mož, kot se za ljudi njegovega kova le spodobi. S.cer pa poslušajmo! Začel je s ponedeljkom: PONEDELJEK: Danes me je smo se pomenili o. našem dosedanjem delu in napakah. Prepričan sem, da bomo s tako voljo in elanom tudi v bodoče dosegli lepe uspehe. PETEK: Eno ur o pozneje, kot je bilo napovedano, se je začela skupščina občinskega sindikalnega sveta. Čakali smo na zamudnike. Jezik me je zelo srbel in najraje bi vsem tistim povedal, naj si vzdntejo za vzgled mladinsko konferenco, k. se je je ob pravem času udeležilo od 150 izvaljenih delegatov 149, in to iz najoddaljcnejših vas.. Tista dva pa, ki sta potem ves čas poročil in med razpravo klepetala o nekih ,fejst puncah', ih tistega, ki je venomer nekaj čečkal po belem papirju in risal opozoril prijatelj, da je sindi- figurice, ki jih bolje napravi kalni občhi zbor. Poročila so bila kratka in zanimivd, zato pa razprava- toliko bolj žalostna. Le dva sva diskutirala. Franclju (, iz »šlosarije« se je tokrat neverjetno mudilo. Za mano jv imel prostor in često je spustil iz ust besede: ,kar končajmo, saj smo že dovoli presejali!' Takrat mi še ni bilo jdsncr, zakaj se mu tako mudi. Kasneje sem moja štiriletna hčerka, pa bil najraje ,usekal ... V naslednjem se Žan omejuje le na skromne zapiske, da je bil, na tem in onem občnem zberv in sestanku. Pod zadnjim je na pravil debelo črto in pripis: Ali bom kdaj dočakal, da bq-do vsi sestanki postali kaj ve" kot ztjolj gola formalnost? Janoš Mizar navezani na svoje vinograde. Vanje vlože mnogo, mnogo denarja in včasih se zgodi, da se jim ta nikoli ne povrne. Ce pride mraz in z njim pozeba — tedaj tudi zbogom dobra trgatev! Tako je bilo lansko leto. Pridelek je bil slab. Se dobro, da so sedaj vsaj pred točo varni. Pravijo, da njihova posta/a proti tej veliki sovražnici odlično dela. Tako postajo pa bi radi imeli tudi v Stari vasi, kjer jih toča še vedno pridno obiskuje. Zadružni dem kakor raalokje Na majhni vzpetini stoji na Bizeljskem veliko belo, snažno poslopje — Zadružni dom. Ko si ogledujemo njegovo notra- Gledališčnike — v privatnem življenju kmetovalce in gospodinje — 'z največjo ljubeznijo vodi mlada učiteljica Zdenka^ Sepse. Mladi ljudje, polni poleta ,n voljni za kulturnoprosvetno delo, pojasnjujejo in se hkrati opravičujejo: »Pri nas ljudje zelo radi gledajo lahka in zabavna dela. Zato tudi največkrat uprizarjamo veseloigre. Tudi tokrat smo se odločili tako. Upamo, da ji bomo tudi po strokovni plati kos.« Prav imajo. Ne bi bilo umestno, če bi že danes pripravljali težja, zahtevna dela, ki so jim po večini morda z gledalci vred še nedorasli. To, kar na Bizeljskem še ni mogoče trenutno, bo prav gotovo kdaj pozneje. Vse ob svojem času. -jak Balonovega ata z Bizeljskega poznajo daleč naokrog njost, vidimo, da je ta dom ravno pripraven za te kraje in da si boljšega človek pravzaprav niti ne more zamišljati, ko pa premore vse tisto, kar potrebuje živelj na našem podeželju: lepo dvorano ( z njo bi se lahko ponašal marsilcak večji kraj), prikupne sprednje prostore, lepe gostinske sobe, nekaj tujskih sob, upravne prostore zadruge itd. To poslopje so začeli graditi 1948. leta Krampi in lopate so zapele tisto spomlad. Ljudje so mnogo prispevali — prostovoljne delovne ure, vožnje in drugo, Vsekaro je razveseljivo, da sc so dom v glavnem zgradili z lastnimi sredstvi. Na Bizeljskem imajo vsako soboto in nedeljo kino, ki privab. ljudi tudi s hrvaške hlrdh*, kjdr še nimajo elektr.ke in s st e m i c* Na Sremiču je nekaj obnovljenih, še več pa prav starih vinogradov, ki so nekdaj dajali dobra in kvalitetna vina. Pred kratkim so se dobili kmetje omenjene vasi skupaj, kjer jim je govoril o vinogradništvu in obnovi upravnik zadružnega posestva. Poslušalci so se nad izvajanjem tako navdušili, da so se takoj odločili obnoviti svoje vinograde. Obdelali bodo skupne komplekse, za kar že pripravljajo elaborat. Povsem izgloda, da bodo okrog 2 ha vinogradov zrigolali jeseni. Ce se jim bo ta poizkus obnesel, bodo v naslednjih letih obnovili še 3 ha vinogradov. Sadili bodo, kar je povsem jasno, po novem sistemu. Odločili so se, da bodo položne parcele z arondacijo razdelili tako, da bo obdelava lažja. V©!‘M Podldg Na zadnjem kmetijskem predavanju v Velikem Podlogu, kjer je bilo 138 poslušalcev, sta predavala kmetijski strokovnjak in žlvinozdravnik, Ker sta bili predavanji nazorno prikazani, so se domačini zanje zel0 navdušili. Razpravljali so o mctiljavo-sti in o ureditvi vaških gmajn. V Vclkem Podlogu in Gorici je 39 ha vaške gmajno. Na predavanju so sklenili, " da bodo omenjene vasi začele urejevati vaško gmajno, tako da bodo pašnike izboljšali. Dobro bi bilo, da bi tudi vaščani iz Jevš pokazali večje zanimanje za ureditev gmajne, saj je tik pred vasjo in ker je za-zuradi puščena, kvari lice vasi. OBČINSKI ODBOR ZB BREŽICE JE NA PRAVI POTI Nadvse skrbite za otroke padlih borcev iiidem-Urške bili redno dostavljeni občinskemu odboru. Zahvala za to gre seveda celotnemu odboru, kakor zadnji seji delavško-pro- ttidi požrtvovalnemu rpedsedni- svetnega društva »Svoboda« ku tov. Glogoviču. Zelo aktivne videm-Krško so režiserji poro- Občinski odbor ZB Brežice ima na svojem področju 12 osnovnih organizacij, ki štejejo skupno 839 članov. Mnogo skrbi je omenjena or-' Organizirali ganizacija posvetila v prete- ’""r — klem letu otrokom padlih borcev, katerih je v celotni občini 100. Za te otroke je . Občinski ljudski odbor Brežice izplačal 2,690.000 din štipendije, tako da pride na vsakega dijaka povprečno 4000 dinarjev. Kar se štipendij tiče, je imel odbor ■ precejšnje težave z družinami iz hribovitih predelov, ki imajo nekaj arov zemlje. Dohodkov od te zemlje ni, so pa toliko obdavčene, da niso upravičene do otroškega dodatka. Te družine so člani odbora dvakrat obiskali in jim nudili pomoč v obleki in denarju. Med letom so obiskali tudi socialno šibke borce, katere so skromno obdarili. Vsi ti so bili prijetno presenečeni, ker so videli, da organizacija le skrbi zanje. memoraeij. 8. marca je sodelovala pri proslavi Dneva borbenih žena," skupn0 s Socialistično zvezo so pripravili akademijo. ~-----— tudi patruljo so še organizacije ZB v Cerkljah, Pišeoah in na Bizeljskem. Kritično pa je treba oceniti delo organizacije ZB Jesenice in Velika Dolina. Občinski odbor je vložil mnogo truda v to, da bi to organizacijo spravil na čali, da bodo še v tem mesecu uprizorili »Operacijo Altmark«, v marcu »Jakoba Rudo«, v aprilu pa Nušičevega »Narodnega poslanca«. V tem kraju so dobili tudi novega pevovodjo, ki bo poskrbel za prijeten kulturni VDV, ki se je formirala na bre- noge, pa mu to ni uspelo. Nima- program Qb raznih prireditvah. ORGANIZACIJA JE PRIREDILA VEC PROSLAV Organizacija ZB Brežice je aktivno sodelovala in tudi sama organizirala več proslav in ko- žiškem terenu in odšla na proslavo na Mimo. Sami pa so organizirali akademijo pred Dnevom borcev, kjer je bil program. kakor tudi obisk zadovoljiv. PISANA JE BILA SPOMENIŠKA DEJAVNOST V teku lanskega leta je _ bil odkrit spomenik padlim v Piše-cah. Razen tega pa je bila odkrita spominska plošča na osnovni šoli Cerklje ter na zadružnem domu na Bizeljskem. Na vseh odkritjih so sodelovali združeni pevski zbori iz Brežic, Krške vasi in iz Sel. Vseh teh slovesnosti se je udeležilo veliko število ljudi, kar je dokaz, kako ceni naše ljudstvo našo slavno preteklost. NAJBOLJŠA JE OSNOVNA ORGANIZACIJA ZB DOBOVA Izmed vseh osnovnih organizacij ZB je najboljša organizacija iz Dobove. Vse seje so dobro potekle in tudi zapisniki so jo urejene evidence, na dopise občinskega odbora pa sploh ne odgovarjajo. V letošnjem letu, upamo, bo tudi ta organizacija pričela delati in ne bo delala ovir občinskemu odboru ZB. -a 7 fantov od Mladinskega odra bo odšlo konec tega meseca na odsluženje vojaškega roka. ^ Za slovo jim bodo priredili družabni večer ter se jim na ta način oddolžili za njihovo požrtvovalno delo. OB DRUGI SKUPŠČINI ZASAVSKEGA SVETA TABORNIKOV II. zlet Zveze taborniških organizacij Jugoslavije - poglavitna naloga zasavskih rodov ZBORI VOLIVCEV — Prejšnji teden so bili po vseh terenih Zagorja zbori volivcev, na katerih »so zastopniki obLO podali obračun dela občine v preteklem letu ter se z volivci pogovorili o problemih. Ob tej priložnosti so bili izvoljeni tudi novi šolski sveti. Udeležba je bila v vseh volilnih enotah zelo dobra. GOSTOVANJE OBEH ZAGORSKIH »SVOBOD« — Prejšnjo soboto je »Svoboda I« gostovala z veselim večerom v Laškem, 'Svoboda II« pa v nedeljo v Hu. di jami. Udeležba na obeh prireditvah je bila zadovoljiva. Prejšnji četrtek je bila v Hrastniku skupščina zasavskih rodov tabornikov, na kateri so pregledali svoje dosedanje delo in nakazali glavne naloge za leto 1957. Letošnje leto je v ospredju II. zlet ZTOJ, ki bo trajal vse leto do zaključka zleta to je do 9-dnevnega taborenja v Polah v dolini med Jahorino in Romani-jo, 22 km od Sarajeva. Drugi zlet bo pregled razvoja taborniških organizacij Jugoslavije in njihovega delovanja od ustanovitve do danes, obenem pa velika manifestacija moči taborniških organizacij,- Prav zaradi tega so zasavski taborniški ro- Jutri, v nedeljo, pa bo v Litiji dovi sklenili usmeriti vso svojo in Šmartnem pri Litiji koncert aktivnost v smeri čimboljše or-zagorske rudarske godbe in žen- ganizacijske utrditve in posplo- po številu članov v enotah, temveč tudi povečanja števila organizacij, kjer so za to že ustvarjeni pogoji: v Brestanici, Kr- škem in Brežicah. Zasavskih tabornikov je blizu 6.000. Prihodnji okrajni zlet bo v Zagorju ob rudarskem prazniku in Dnevu borcev, 3—4. julija. Sporedno bQ to tudi revija pripravljenosti zasavskih tabornikov na II. zvezni zlet na Pole. Sklenili so nadalje, da bodo za drugi zlet poživili tekmovanje medvedkov in čebelic, to je naj-mlajših članov tabornikov. Njihove bodoče naloge so, lahko rečemo, poleg srednjih še ki pojdejo na II. zvezni zlet, Dan mladosti — 25. maj, organizacijsko utrditev Gorske straže, organizacijo partizanskih pohodov. Na samem II. zletu pa bodo skupno z dravskim svetom imeli dolžnost organizirati in postaviti mio naselje na kraju zleta. A. It. Zdole V tej zimi smo imeli na Zdolah gospodinjsko kuharski tečaj, ki ga je obiskovalo 18 deklet, ki so hkrati hodile tud) na tečaj Rdečega križa. Zanimanje za obe prireditvi je bilo zelo veliko. Koliko so se dekleta na njih bolj obširne, kajti skrbeti morajo naučile, pa je pokazala razstava. skega pevskega zbora »Svobode II«, Toplice. PLAZ ZASUL CES\TO — Po hudih nalivih v prejšnjem tednu se je na cesti čez Slačnik, ki drži iz Zagorja v Trbovlje, na odseku Bevško odtrgal plaz in zasul cesto tako, da je bil onemogočen ves promet. Cesta ni bila vozna skoro dva dni. KN šenja svojih organizacij, ne le še za izvedbo Gozdne šole za usposabljanje vodniškega kadra, organizacijo taborov za člane, Osnovna organizacije SZDL v Čatežu ob Savi je med prvimi opravila občni zbor. V pripravah je aktivno sodelovala organizacija ZK iz Čateža in zato tudi uspeh ni izostal. Ko so analizirali delo vaških odborov SZDL s tega območja, so ugotovili ponekod precejšnje Pomanjkljivosti. Predvsem je bilo zapostavljeno politično delo in tudi ostale aktivnosti niso pokazali. Tako je n. pr. v vasi žejno od 85 volivcev le 9 članov SZDL itd. Zaradi takšnega stanja na tem področju je sekretariat osnovne organizacije ZK v Čatežu predlagal, naj bi se vse va- ške organizacije združile v eno osnovno organizacijo. Ne prvi redni skupni seji se je razvila živahna razprava. Govorili So o splošni in ideološki vzgoji članstva SZDL in mladine, o političnih, socialnih in gospodarskih problemih itd. V nadaljevanju so sprejeli še sklep, da bodo pomagali zadrugi pri ustanovitvi aktiva mladih zadružnikov. Članarino bodo odslej pobirali odborniki sami. Takrat bodo ljudem tudi pojasnjevali zunanje in notranje politične dogodke, nove gospodarske predpise itd. Da bi povečali število članov SZDL, so si med seboj napovedali tekmovanje. Največ zaslug za to, da je tečaj dobro uspel, ima učiteljica tov Cemoga in učiteljica tov. Ivačič, ki je tečaj vodila. Materialno pomoč za tečaj je nudil ObLO Videm-Krško in KZ Videm. BREŽICE Nič Pred pričetkom zime je bila v našem kraju ustanovljena organizacija LMS. Sedaj je bil za to že skrajni čas. Treba pa ji bo nuditi več pomoči kot doslej, kajti po večini je prepuščena sama sebi. Treba bo poskrbeti, da se bo začelo s politično-ideo-loškim delom itd. B. A. USPELA GLEDALIŠKA PREDSTAVA. — Prejšnji teden je bila v Sevnici premiera komedije »Draga Ruth«, ki jo je naštudirala dramska skupina »Gledališče mladih« pri DPD »Svoboda«. Za predstavo je bilo v Sevnici veliko zanimanje. Dvorana je bila popolnoma zasedena in vsi ljudje so odhajali z igre zadovoljni. To je lepo zadoščenje mladim igralcem, ki so vložili mnogo truda v študij komedije. S to igro nameravajo gostovati še v drugih krajih Zasavja. Za tak uspeh pa ima največ zaslug režiserka tov. Boža Savič, ki je žrtvovala mnogo svojega proste-■„ ga časa, da je komedijo srečno Ti.—-n- a„ -ek PISMO IZ FRANCIJE Žalostna novica o nenadni smrti zaslužnega mladinskega voditelja in kulturnega delavca, tov. Lada Levca, iz Trbovelj, je prišla tudi do naših rojakov v Franciji, ki so pisali Svetu •Svobodic m kultumopro-svetnih društev okraja Trbovlje naslednje pismo: Dragi rojaki v domovini! Ko sem prebiral »Zasavski tedniki, sem v njem našel tudi žalostno vest o smrti Lada Levca. Kar neverjetno se mi zdi še danes, da res ni več Lada med živimi, saj je nosil v sebi živahno in uspehov polno iskrico življenja. Zaradi tega je ostal tudi nam, izseljencem v M erlebachu, prav dobro v spominu. Vem, da ga tudi Trboveljčani ne boste mogli kmalu pozabiti. Tudi daleč naokrog po Sloveniji so ga poznali. Bil je priljubljen pri ljudeh, ker je vedno rad pomagal delovnemu ljudstvu, da bi čim laže in vedno bolj napredovalo pri svojem kuttumoprosvet-nem delu. Lado Levec je bil leta 1955 na obisku v Merlebachu. V tistih dneh se je tudi nam zelo priljubil, ker je tako pridno skrbel za Mladinsko godbo. Zaradi tega vam vsem, ki vas je prizadela smrt Lada, v imenu Rudarskega pevskega in podpornega društva »Sava• izrekam sožalje. Martin Blatnik, Rue longue 52, Merlebach Moselle, France Cemšenik preteklem letu. Ugotovljeno )e a-TIkonce bilo, da nekateri funkcionarji še izvedle«do konce. vedno capljajo po starem sistemu in le zavirajo delo društva, drugo kar muči gasilsko društvo, pa je precejšen dolg, ki je bil narejen na račun povečanega doma. OBČNI ZBOR AVTO-MOTO DRUŠTVA. — v Brežicah je bil Pred kratkim občni zbor AMD. Poročilo upravnega odbora je Podal tov. Filipčič, ki je poudaril, da je prva naloga in dolžnost vzgajati nove kadre, predvsem mladino, v dobre in disci- itd. Planirane voznike. Društvo pa ima v tem pogledu razne težave z neprimernim voznim parkom, izrabljen. Delo je bilo tudi v preteklem letu dokaj razgibano. Prirejenih je bilo več raznih izletov, tekmovalci so se udeležili nekaterih tekmovanj doma in drugod ki je že precej pred kratkim so imeli gasilci iz Kapel redni letni občni zbor. Obračun ni bil najboljši. Poročila so bila dobra. Zajela so dobre in slabe strani iz dela članov v Povezanost med trbovelj skimi in zagrebškimi delavci Ob obisku članov CK LM Hr-vatske v Strojni tovarni v Trbovljah so se voditelji kluba obadih proizvajalcev in gostje sporazumeli, da bodo mladi Proizvajalci iz Strojne tovarne navezali tesne stike z mladimi delavci v tovarni »Rade Kon-car« v Zagrebu. Namen povezanosti med mladimi delavci obeh tovarn naj bi bil v tem, da bi večkr#t izmenjali obiske delegacij, ki bi se seznanile s procenti mladih delavcev In sploh * delom kluba mladih proizvajalcev. Taki medsebojni obiski bodo zelo koristni, ker si bodo ntiadi delavci lahko izmenjali ninenja in se obogatili z vedno novimi izkušnjami. Prejšnji teden je skupina jnladincev Iz tovarne »Rade Končar« že obiskala mlade de-Javoe Stroine tovarne v Trbovljah. Le-tl .flm bodo obisk vr-n*ll v nedeljo, 10. marca 1957. -nc Tirna V objavi vesti iz Time o nrnriem članu tamkajšnjega gajskega društva, ki jo je pri-na^ list pretekli teden na !?• strani, je prišlo do neljube napake. Pokojnik n\ Vinko VeTbole. Pa<= PQ Vinko POZNATEI-SEK. Uredništvo. Za bodoče delovno leto je bilo na občnem zboru sprejetih precej koristnih smernic, ki bodo delo društva lahko še povzdignile. Na koncu so bile razdeljene spominske diplome, ki |ih je Zveza avto-moto društev podelila najzaslužnejšim članom ob društva. Veliki Trn Mladi zadružniki iz Velikega Trna radi in redno obiskujejo kmetijsko gospodarsko šolo. Zelo se zanimajo za drevesnico in vzgojo sadnega drevja. Odločili so se, da bodo poškropili vse sadno drevje, če jim bo dala kmetijska zadruga Krško na razpolago škropilnico. H0TEMEZ OBČNI ZBOR TVD »PARTIZAN« NA HOTEMEZU — V društvu »Partizan« na Hotemežu je vključeno vsega 155 ljudi. Ti so lani opravili pri gradnji bazena okoli 20.000 prostovoljnih delovnih ur, pri gradnji nove telovadnice pa okoli 10.000 ur. V bodoče bo društvo posvečalo več pozornosti posebnim vadbam atletike, malega rokometa in sankanja, zlasti pa voditeljskem kadru. Pred kratkim so v čemšeniku zborovali gasilci. Zbora se je udeležilo skoro polovico članov. Zanimivo je bilo poročilo društvenega poveljnike, ki je povedal, da je bilo okrog sedem vaj (člani pa ne vedo skoro za nobeno). Zelo ostro je grajal tudi mlade člane in jim očital, da se ne udeležijo nobenih vaj, sestankov in ne sodelujejo pri pa-Udeleženci mladinskega šemi- radah, ki se jih društvo udele-narja na Izlakah so preteklo zuje s svojo zastavo. Taki voditelji so vredni zaupanja mladine! desetletnici delovanja llllllllllllllllllilll!IIIIIIIIHIII!llll!lllll1ll!!lll!ll!lilllll!!lllll!lllllllllllllllllll!l!lllllll!IIIIIIIM TRBOVELJSKI TEDNIK Je pr »orli ZADNJE DNI NA GIMNAZIJI V okviru prirodoslovnega krožka je bilo predavanje o ..Daljnovodu za 360 Megavoltov". predavanje je pripravil šestošolec Medvešek. Ta teden pa so bile ekskurzije članov prirodoslovnega krožki v STT, kjer so sl » več skupinah ogledali proizvodnjo. * Pred kratkim je bil sestanek šolske skupnosti trboveljske gimnazije. Najprej iredsednik tega sveta, tov. Dular go-o družbenem upravljanju ter o delu sveta v minulem letu. V razpravi so se dijaki lotili svojih problemov. Skorij vsi so nezadovoljni z urnikom. Radi bi, da bi se ob ponedeljkih ne Izpraševalo, kar bi bilo vsekakor prav. Mnogi so namreč športniki ali kaj drugega In kot taki skoro nobeno nedeljo doma in zato v ponedeljek za šolo niso zadovoljivo pripravljeni. Razen tega so sc navduševali za debatne ure, v katerih naj bi se pogovorili o aktualnih zunanjepolitičnih dogodkih Itd. Želeli hi tudi več različnih športnih tekmovanj med seboj in drugimi šolami. Na koncu se Izvolili zastopnika v šolski svet- KMETIJSKO-TEHNICNI TEČAJ JE USPEL Kmetijska zadruga Trbovlje je pred kratkim pripravila dvodnevni kmetljsko-tehnlčnl tečaj. Prvi dan se je tečaja udeležilo okoli 60 članov KZ Trbovlje in KZ Dobovec, drugi dan pa člani vseh škropilnih ekip za škropljenje z motorni- mi škropilnicami na področju občine Trbovlje. Udeleženci so sledili predsvanjem in praktičnim vajam z velikim zanimanjem. Tečaj je vodil tov. Tone Bantan. MODNA REVIJA TOVARNE ČIPK „Rašica“ — tovarna čipk in pletenin Ljubljana, je priredila minulo nedeljo v gledališki dvorani novega Delavskega doma v Trbovljah modno revijo. Obisk prireditve je bil precejšen. VRTNARSKO PREDAVANJE V CECAH 12. februarja je bilo v Čečah nad Trbovljami vrtnarsko predavanje, ki se ga Je udeležilo lepo število tamkajšnjih gospodinj In deklet. Predaval Je tov. Tone Bantan. Udeleženke so bile hvaležne KZ Trbovlje, ki je predavanje priredila, in bodo verjetno nadaljnja predavanja, kt bodo sledila o svlnjereji, o perutninarstvu, o mlekarstvu Itd. obiskovale še v večjem številu kot prvo. SUROV NOGOMET V TRBOVLJAH Rudar : LJubllana 4:3 (3:2). — Drugo tekmo v letošnjem letu je nogometno moštvo trboveljskega Rudarja odigralo proti članu prve conske lige ..Ljublja-nl". Ko smo se zbrali na športnem stadionu ob Rudarski cesti, smo bili prepričani, da bomo po dolgem času prisostvovali spet zanimivi nogometni borbi med znanima moštvoma. Zal pa se naša pričakovanja niso uresničila. Igra je bila vse prej ko lepa. za prijateljsko tekmo skoro neverjetno ostra. Domači igralci so napadali že takoj v začetku. Po večini pa so se ti prodori končali v gol-autu. Prvi gol je Rudar zabil po Molnarju v 6. minuti igre. Drugega je dosegel sedem minut kasneje po igralcu ..Ljubljane" Haclerju, ki je porinil žogo v lastno mrežo. Nato so postali gospodarji na Igrišču Ljubljančani in dosegli dva lepa gola po Kompošu In Dolencu. Končen rezultat prvega polčasa 3:2 v korist domačih je postavil igralec Rudarja Kastelic. V drugem polčasu je sodnik Vaneli svoje napake iz prvega dela igre še bolj ponavljal, vse to pa Je močno razburilo igralce obeh moštev, ki so začeli med seboj tudi fizično obračunavati. V tem dela Igre |e bil zaradi nešportnega dejanja Izklhtčen Igralec ..Rudarja", Traven. Zadnji gol je padel v 64. minuti. Strelce je bil tudi tokrat Rudarjevec Kastelic. NA KRATKO V soboto zvečer je btl v Delavskem dom« v Trbovljah glasbeno-baletnl večer, ki ga je priredila glasbena šola. Na večeru so sodelovali tudi gostje Iz Ljubljane. SAH erzotomlrja trboveljskega „R#darja" v šahu za lebruar se je udeležilo 15 šahlstov. Po ogorčenih borbah je zmagal Mirko Srlbar r. 12,3 točkami. Izgubil je edino s Škrbcem, remiziral pa le z Galom. Drugo mesto je zasedel Franc Ore-že!|, ki Je s porazom proti Frecetn zapravil prvo mesto. Nekateri ljudje pa menijo, da je za tako stanje več krivo društvo kot pa mladina, saj se tej ni posvečalo tiste pozornosti, kot bi jo sicer lahko. Naj navedemo samo to, da v vodstvu društva ni niti enega mladega človeka, pač pa so to ljudje, ld so njegovi člani že 25 let in več. Mlince Letos deluje na območju občine Zagorje več kmetijsko-gospo-darskih šol, med njimi tudi na Mlinšah. Fantje in dekleta so se v kar lepem številu odzvali vabilu množičnih organizacij in delo v šoli se je pričelo. V učilnici Zadružnega doma, kjer je pouk, Tudi prosti čas, ki pa ga ni bilo postaja vse živahneje Pouk je veliko, so seminarniki Izkoristili tedensko, v času pollet- za študij po krožkih. Pisan so ’ , tudi seminarsko nalogo. Štiri nih počitnic pa je bil skoro vsak nagrade za najboljše naloge so dan. Dekleta in fantje skrbno prejeli: Mira Kajtna iz Trbo- slede vsem predavanjem sploš-velj, Janez Zahrastnik iz nih in strokovnih predmetov. Zlata Dolanc s Studenca In Ne- venka Bogdan iz Brežic. Za za- Posebno rad. kaj povprašajo pri ključek pa so udeleženci šemi- urah zdravstva In prehrane, naria pripravili kratek zabavni Zlasti pa so navdušeni nad prak-spored, ob katerem so se vsi tičnim delom v sadovnjakih, v soboto zvečer s krajšim zabavnim programom končali svoje petdnevno uspešno delo. V tem času so poslušali številna zanimiva predavanja, In sicer: Socialistične sile osvajajo evet, Komunalni sistem, Položaj podjetja v našem gospodarstvu in delavsko samoupravljanje, Plačilni sistem in možnosti za dvig produktivnosti, Družbeni plan za leto 1957 ter Kmetijstvo in zadružništvo. Program predavanj je bil, kakor je videti, precej natrpan in je terjal od seminamikov mnogo naporov. Kljub temu so vsi z velikim zanimanjem sledili vsem predavanjem, kar je prišlo do izraza tudi v razpravi po. vsakem predavanju, ko so seminarniki postavljali vprašanja ali pa dajali razne pripombe. prisotni prisrčno nasmejali. Ob koncu bi lahko rekel samo še to: Mladinski voditelji s tako voljo do dela in z veliko željo po znanju, a tudi z veliko smisla za zdrav humor in zabavo so vredni zaupanja mladine. hlevih in stanovanjih. I. G Klele DOPISUJTE v „Zasavshi tednih” >000000000000 Na Kleku nad Trbovljami je v teh rimskih mesecih precej živahno. Imajo gospodinjski tečaj, ki ga obiskuje skoro 20 žena in deklet, igralska družina pravkar pripravlja novo igro. lepo pa so počastili tudi »Prešernov dan«. Vsa kulturna in druga dej a v. nost poteka v še nedograjenem prosvetnem domu »Tončke Čečeve«. R. F. Stran 6 ZASAVSKI TEDNIK 6 ‘IS £561 vravrinanj 'cz Delo šolskih odborov v Zagorju zdaTIe nnd iaoo iionov V mesecu marcu letošnjega leta bo potekla mandatna doba šolskim odborom, ki jih je na predlog SZDL, zborov volivcev, roditeljskih sestankov, kolektiva učiteljev in profesorjev ter ostalih organizacij meseca marca 1955 potrdil občinski ljudski odbor. Pred člane šolskih odborov s0 bile postavljene številne in težke naloge: vodenje prosvetnih ustanov — šol. Na redkih šolah je šolski odbor samo životaril. Ce je bilo tako, je bila to posledica slabe izbire članov. Razumljivo jo, da so se mogli uveljaviti samo odbori oziroma člani, ki se zanimajo za vzgojo in pouk mladine. Večina odborov se je preko začetnih težav dobro uveljavila. Šolski odbor na nižji gimnaziji v Zagorju je ves čas svojega delovanja delal v smislu nalog, ki jih določa zakon o vodstvu šol. Člani šolskega odbora, posebno pa predsednik, so prisostvovali pri vseh ocenjevalnih konferencah in budno zasledovali šolsko delo Na svojih sejah, ki jih je bilo devet, je šolski odbor reševal vzgojne probleme, vprašanje kadra, stanovanjsko vprašanje učiteljev in profesorjev, šolski obisk in razna sporna vprašanja, ki So se v tem času pojavila. Šolski odbor je nadalje skliceval skupne roditeljske sestanke, na katerih je predsednik poročal o vseh problemih šolskega dela, sodeloval pri sestavi predlogov proračuna za šolsko leto 1956 in 1957 ter skrbel, da so se proračunska sredstva pravilno izkoriščala. Šolski odbor Šolski odbor na gimnaziji je poskušal najti izredna sredstva za izboljšanje šolskih prostorov, za ureditev sanitarnih naprav, za nakup učil in potrebnih knjig, vendar v tem pogledu ni uspel, ker so podjetja, na katera sc je obrnil, pomoč odklonila. Šolski odbor se je ves čas svojega delovanja trudil, da bi omogočit tudi boljšo tehnično vzgojo dijakov; želel je urediti na šoli delavnice z najnujnejšim orodjem, kar mu doslej še ni uspelo, a je upati, da se bo tudi to vprašanje nekako rešilo. Na zadnji seji je šolski odbor sklenil, da bodo posamezni člani od-bora prisostvovali uram pouka, vsaj v nekaterih oddelkih, pri čemer bodo lahko videli delo pedagogov in dijakov ter odnose, ki vladajo v razredih. — novi učilnici. Šola na Lokah vsa leta po vojni gostuje v tamkajšnjem gasilskem domu Bil bi že skrajni čas, da dobi okrog 300 šolskih otrok svoj šolski dom! Slabše je bil0 delo šolskega odbora na osnovni šoli v Toplicah, ker so nekateri odborniki Šolski odbor je 0 svojem delu vzeli delo premalo resno in niso redno poročal Svetu za šolstvo niti obiskovali sej, Iz tega razlo-prl občinskem LO in sicer z do- ga so imeli tudi nekateri oko-stavo zapisnika vsake seje. — liški odbori slabe uspehe. Ker pionirski odred na gimnazi- Zopet stojimo pred izbiro čla-ji ni imel starešinskega sveta, je nov za nove šolske odbore. Prav začasno te posle prevzel šolski bo, če bomo pri izbiri upošteva-odbor in se brigal tudi za delo li pripravljenost novih članov s pionirji. za zaupano jim delo. Vsi aktiv- Dobro sta delala tudi šolski ni člani, ki so doslej sodelovali odbor na osnovni šoli v Zagorju v šolskih odborih, pa naj, če le in na Lokah. Zadnji je imel zelo mogoče, sodelujejo tudi v novih mnogo opravkov s šolskimi pro- odborih. Pri svojem dosedanjem stori, ki jih na šoli zelo pri- delu so se spoznali z materijo in manjkuje. Nujno je, da se do si pridobili tudi dragocene iz-jeseni najde prostor vsaj za dve kušnje. J. Z. Prejšnjo nedeljo je bil v kino dvorani »Triglav* občni zbor občinske Zveze borcev NOV v Zagorju. Poročilo o delu organizacije v preteklem letu je podal predsednik tov. Franc Herman. Iz poročila je razvidno, da je odbor posvetil veliko skrb otrokom padlih borcev. Tako kar 149 otrok prejma štipendije. Ker je bil učni uspeh teh otrok na zagorski gimnaziji ob prvi redovalni konferenci slabši od šolskega povprečja, je občinski odbor ZB sklical konferenco s prosvetnimi delavci. Ob polletju le. tošnjega šolskega leta je bil učni uspeh otrok padlih borcev že za 3% boljši od šolskega povprečja. so bili odkriti trije spomeniki. Vse premalo pa je delala komisija za pisanje kronike Zagorja iz .NOV. Tej komisiji bo treba nuditi več pomoči in k delu pritegniti ljudi, ki imajo voljo in smisel za to delo. Na občnem zboru je ostala nerešena cela vrsta vprašanj, tako glede plačila letovanja otrok v Ljubnem, okoli prejemanja dopolnilnega prispevka prvoborcem pri rudniku, kar je — mimogrede povedano — ostalo nerešeno tudi na občnem zboru mestnga odbora ZB Zagorje. Zato so delegati sprejeli sklep, da naj novi odbor v kratkem skliče konferenco članov Zveze borcev z območja občine, na kateri se bodo pogovorili o Lansko leto se je število čla- vseh problemih in težavah. v Selška problematika na Senovem JVa območju občine Senovo so štiri popolne in ena enooddelčna šola ter nižja gimnazija. Šolsko poslopje v Brestanici je eno izmed najstarejših v občini. hrib, njej je bila 1944. leta partizan- treba po dodatni hrani na oko-ska šola, ki so jo Nemci v de- Itških šolah še večja, cembru istega leta močno poško- Na šolah v celotni občini je dovali. Tamkajšnje prebivalstvo prejemalo V minulem letu moli- jo je po osvoboditvi takoj uspo- co 778 otrok. R. K. nov ZB pomnožilo za 74 novih članov na skupno 1404. Pripomniti velja, da večina članov ZB aktivno dela na vseh področjih družbenega in delavskega samoupravljanja, nadalje v drugih društvih in organizacijah Preteklo leto je bil najbolj delaven mestni odbor ZB Zagorje, za njim pa tudi krajevni odbori v Lokah-Kisovcu, Mlinšah in v Cemšeniku itd Zelo razvita je bila spomeniška dejavnost, saj Stisnjeno pod bohovski šobilo za pričetek pouka, v prvotnem delu bresta- . niške naselbine Že temen vhod ^ Senovem /e nove/sct, " reprezentativna šolska stavba. V ln- PZ0SJ°? V:-^L:aZOie.Va,'°’ njej pa je okupator žal uničil bogato šolsko knjižno zbirko in se je zanimal tudi za opravo in ureditev urediti učiteljevo stanovanje. šolskih prostorov in je pri ureditvi teh med počitnicami sodeloval po svojih močeh. Posamezne probleme težko vzgojljivih otrok je šolski Odbor reševal in- da je šola stara preko sto let. Šola v Koprivnici je bila med vojno požgana. Na istem mestu je po osvoboditvi zraslo novo šolsko poslopje. Narejeno je bilo v naglici, z mnogimi pomanjklji- dividualno; klical je starše vseh vostmi; zgradba je brez pisarne, so položili po tleh parket. Ta šola ima tudi lastno dvorano, ki je velikega pomena za vse Senovo. Šolo obiskuje 772 otrok. Pouk je v izmenah dopoldne in popoldne. Vse šole So morale v otrok, s katerimi so se porajale težave ali ki so v šoli slabo napredovali in neredno obiskovali pouk, in se z njimi pogovoril. Šolski odbor je ugotovil, da je pri dijakih, ki slabo napredujejo ali so nedisciplinirani, največkrat iskati krivdo v družini ali v okolju, v katerem se taki otročji zadržujejo izven šole. — zbornice in prostora za zbirko minulosti vlagati vsa sredstva učil. Med zadnjimi počitnicami so bili urejeni strešni žlebovi, peči v učilnicah in sezidane stopnice k stavbi. Na Gorici je enooddelčna šola, ki gostu je v kmečki hiši. Antonska šola, ki stoji na griču pod bohorskimi gozdovi, daje vsej okolici prikupno lice. V za vzdrževanje zgradb in njihovih naprav, v bodoče pa jih bodo morale izrabiti za nakup inventarja in najpotrebnejših sodobnih učil. Koristno socialno in zdravstveno pomoč daje naša skupnost šolski mladini v obliki malic, vendar 'pa je videti, da je po- Ob lanskoletni šolski razstavi (m) Namizni tenis v Sevnici Odkar je TVD »Partizan« v Sevnici preskrbelo rekvizite za namizni tenis, je zanimanje za to vejo športa zelo naraslo. Predvsem je namizni tenis dobil svoje pristaše med mlajšimi mladinci in pionirji. Posebno pa se je igranje tenisa razživelo v semestralnih počitnicah, ko so prišli domov najbolj vneti pristaši tega športa. Škoda je le. da teh fantov ni stalno v Sevnici, ker takrat bi bila to zelo močna ekipa, če ne ena izmed najmočnejših v Zasavju. Kako znajo igrati, so pokazali predzadnjo soboto na nrija-teljskem gostovanju na Senovem, kjer so domačine premagali kar s 23:7. Ta reztiltat bi bil prav gotovo še večji, če bi odigrali še preostala kola in če bi bilo dovolj časa. Ta šport ima v Sevnici lepo bodočnost, kajti med igralci so sami mladi fantje, ki imajo možnost za še večjo tehnično in kondicijsko izpopolnitev. Nujno je, da »Partizan« preskrbi še eno mizo, da ne bo tolikšne gneče okrog ene same mize. l!!l!!ill!!llll!llllllllltl!lllllll!lllll!l!llll!ll!nil!llllli:il!lllillllllll!ill!llllll!lllllilllllllllinill!llll!ll!lllll!lllllllllllllll!lllllll!llll!l!lllll!llll!!!l]lllll!lllll!lllillli!l!lilllin!llllllll!!l!l!!!ll!lll!!!!l]fl!lfiI!llllll!llHfl!!n: ZAKAJ JE AVGUŠTINA MINILO POTRPLJENJE Rešitev nagradne uganke iz 7. številke Veseli nas, da smo dobili toliko pravilnih odgovorov od naših pionirjev na našo nagradno uganko, ki smo jo prinesli v 7. številki »Zasavskega tednika«, to še tembolj, ker vidimo, da Aktiv mladih zadružnikov v Kapelah je igral Člani in članice aktiva mladih zadružnikov so nam pripra- naši učenci prav dobro poznajo vili v teh dolgih zimskih dneh kraje našega Zasavja. Rešitev prijetno zabavo. Uprizorili so Silno ga je imelo, da bi zdirjal po stopnicah in počakal zdo. faj. Že se je komaj zaznavno pomikal proti vratom (radensko seve), otipal kljuko in previdno pritisnil. Tedaj pa; »Avguštin, oh, Avguštin, kje si? Glavnik potrebujem, družinski; našel ga boš v spodnjem predalu med knjigami!« Avguštinova roka je kot odsekano popustila kljuko. Klavrno je povesil glavQ in šel iskat glavnik. Brskal je po razmetanih knjigah, glavnika pa nikjer. Dvakrat, trikrat je premetal vso naklado, glavnika, kot zakleto, nikjer. Naposled ga je minilo potrpljenje: »Poslušaj Nina, glavnika ni! Vzemi mojega!« Si znorel? Kaj naj bi s tvojim glavnikom? Kakšna bo moja frizura? Pri tej priči ga poišči!« Avguštin je vzdihnil: »Že, toda kje? Poglej na uro, že tako bova pozna.« Ponovno je jel razmeta- HUMORESKA Končno se je med vrati pojavila Nina. Se vedno se ni poto- uganke se glasi: 1. kolo, 2. vrat, 3. Kolovrat (kolovrat). Žreb je prisodil prvo nagrado Ivi Logaj, učenki 7. razreda osn. prisrčno igrico »Sestanek ljubezni«, ki je lepo uspela. Svoje ostale dolžnosti, Id jih ima v šoli cel kup, je morala opravljati pozno ponoči, včasih tudi čez polnoč. Želimo, da bi se mladi zadružniki še kdaj ojunačili s kakšno In Avguštin je spet potlačil rastočo nevoljo in pokorno pomagal ženi zategniti pas v bokih. V istem hipu je popestoval misel, kako lepo je tistim zakonskim možem, katerih žene same opravijo takele stvari. In odločil mi, da sem pozabila.« lažila in kujaje je godrnjala, da. Mlil^e> ?x>šta' Izlake nad se je Avguštin spremenil. Ugasnil je ogorek cigarete On ji ponudil roko. Ze sta bila sto metrov od hiše, ko se je Nina ustavila: »Avguštin, daj, poglej, Kopriwira pri Brestanici’ Oteče sem zaklenila vrata. Zdi se 1 Zagorjem — drugo nagrado pa dol)i po odločitvi žreba Milivoj Kozole, učenec 2. razreda osnovne šole, Veliki Kamen 64, pošta Igro je pripravila učiteljica novo igro, hkrati pa menimo, Minka Petan, ki je vložila skup- da bi bilo prav, da bi se zbudilo no z vsemi mladimi fanti in de- iz svojega zimskega spanja tudi kleti v to delo nemalo truda, kulturno društvo. se je, da je to zadnja pomoč ta večer. Ni bil še na pragu sobe, ko ga je ponovno ustavil ženin glas. »Še tole, možek, mi pomagaj!« Pokazala mu je raztrgano petljo. »Poišči, prosim, šivanko!« Pograbil je veliko šatuljo in stresel vsebino pred njo. »Kar izvolite, milostljiva gospa! Šivanka je tule, sukanec tamle, škarje so pa v miznicl.« To rekoč je sunkoma odprl vrata in se pognal proti izhodu. Nini je zaprlo sapo,. Na vso moč je jela vreščati in Avguštin, ki je medtem srečno preskočil štiri, pet stopnic na en mah, je vati po predalu, naposled pa mu “,‘7“’, je šinilo v glavo, da bo glavnik ^j^j Te radZl j no prižgal šesto cigareto in puhnil dim v kje drugje. Na široko je odprl vse predale omare: družinski glavnik, brez vrste zob, je spokojno počival med kupom otroških igrač... No, da, si je dejal Avguštin. Če si b0 s tem, ki je slabši kot moj, kaj pomagala, naj me vrag vzame! Ženi se je izvil vzdih olajšanja, ko ji je Avguštin prinesel glavnik. Toda ko je mož vstopil v sobo, je z grozo opazil, da je žena še na pol oblečena. Tedajci ga je pogrelo: »Poslušaj, Nina! če sploh misliva na predpustno veselico, daj, pohiti nekoliko!« Iz Nininih ust pa se je vlila prava, pravcata ploha. Avguštin je spoznal, da je dregnil v srše-nje gnezdo. Brez besed se je pobral iz sobe in si prižgal že peto cigareto v tiste pol ure, ko jo je že zdavnaj nared čakal Spet jo je hotel potegniti na plan. ko ga jc Nina, tedaj že petič, poklicala: »Oh, Avguštinček, daj pomagaj mi, nc morem sama. Zakaj nisi v sobi, saj veš, da si mi potreben!« Z obupano kretnjo je potlači! nn pol zgorelo cigareto (v sobi namreč ni smel kaditi) in se postavil pred njo »Tako, za vraga, boš ali ne boš? Najbolje bi bilo, da ostane, va doma. Kaj soloh še misliš, da bodo na naju čakali?« »Avguštin, grozen si! Vsi možje pomagajo ženi, kadar grede na zabavo. Ti pa tok grobijan kot si, pozabljaš na to.« zrak. »Preklete ženske! Naposled sl bodo izmislile še kaj drugega. Ti pa daj to, ono, tretje, pomagaj zapeti, prinesi sukanec in škarje, zakleni vrata, nosi torbico, pazi na njene .salonarice', skratka bodi samaritan!« Avguštin je poskočil. Iz ust mu je ušla kletvica. Potem pa je skočil, kot bi ga pičil gad. Res! Vrata so bila na stežaj odprta. V kuhinji in sobi je gorela luč, radio je hrumel in električni kuhalnik je i>el visoko pesem toplote. Pograbil se je za glavo, slekel suknjo,. zavihal rokave in jel pospravljati. Začel se je ravno razpravljati, ko je po stopnicah prisopihala Nina. Zaprepaščeno je gledala njegovo početje in naposled le izdavila: »Kaj ... kaj ... pa . . : splo : : *. h ... počc ... njaš?« »I, nič takšnega, na zabavo se odpravljam!« To rekši, se je Avguštin docela razpravi!, vle-gel v posteljo in si potegnil odejo čez glavo. Pravijo, da je odtlej minilo že leto dni, Avguština pa Nina še vedno ne pripravi do tega, da bi šla na kakršno koli zabavo. Boji se namreč prcdveselice... M m a bomo poslali knjižno darilo po pošti. Vsem ostalim pionirjem in pionirkam za njihovo' pošto in pozdrave prav prisrčna' hvala! Uredništvo. Nova nagradna uganka za naše pionirje ženska hodi v zelen log, ima zobe, nima nog; kjer preveč jih skupaj raste, tam podira smreke, hraste. Če boste rešili uganko, nam prinesite ali pa pošljite odgovor nanjo do nedelje, dne 3. marca, opoldne. Tudi za rešitev te uganke bomo dali dve mladinski knjigi po odločitvi žreba. Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena in priimka tudi razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Če nam boste poslali odgovor po pošti, vzemite namesto pisma navadno dopisnico, ker boste pri poštnini prihranili 5 din, poleg tega Prvič so se predstavili domačinom še pisemski ovitek in papir. Bodite varčni! Vsem pionirjem lepe pozdrave! Uredništvo. VRAGI MA FUATINU Napisal: Jack London Riše: Bernard Emerik 29. Cez dobre četrt ure so se ustavil) na kraju, kjer jc steza zavila na golo, gladko skalo. »Počakaj trenutek in ko boš videl, da sem že onkraj, skoči, ali skoči urno?s je svaril Mau-riri. 30. Skočil je ko srna v bleščeče sonce in zdelaj je počilo ne- kaj strelov. Krogle so zažvižgale mimo njega in majhni oblački prahu so se dvignili ali bH je že srečno na drugi strani. 31. Gricf se je pognal za njim in ena Izmed krogel je udarila tako blizu njega, da mu je droben pesek, ki ga je oddrobila od skale, prhel el v Ilce. Tudi Zajčja ustnica Je imel srečo in niso ga zadeli, čeprav se je nekaj obotavljal in je le prav nerodno skočil. 32. »Bila jc res nesreča«, je rekel Maurlri. »Od vseh noči so morali bel j vragi prav to izbrati, da so šli ribe lovit. Bili so v čolnih in kanujih. Ubili so enega mcia z Rnlatee. Brown bil zelo hraber. Rešili smo puške in vse strelivo, toda čoln so nam vzeli. Tako so zvedeli, da si prišel. Brown je zdaj s puškami in strelivom na tej strani obale. »Zakaj pa ni splezal preko vrha Velike Skale ln me posvaril, ko sem se v čolnu bližal obali?« je vpraša’ Grief !n "la«; mu je bil očitaj jč. »Želim postati član ZK«< ali »zakaj ne želim postati član ZK« (Nadaljevanje $ 3. strani) »Treba je preverit] njegovo preteklost... zadržanje med okupacijo... preteklost staršev ...« Tl ljudje pa ne pomislijo, da gre za mladino, ld J* šele tik pred vojno zagledata luč sveta in zaradi tega sploh ne more biti odgovorna za dejanja svojih staršev. Ta mladina sc je življenjsko že opredelila ali pa je na pragu te odločitve. Revolucija je za njo do-všeno dejstvo, njene pridobitve pa povsem narmalna stvar. Zrasli so tako rekoč v novi družbi In so pač takšni, kakršne smo vzgojili. V tem primeru velja uporabiti znani rek: »K»f boš posejal, to bol tudi šel-* Zaradi tega na slabosti mladih ljudi ne moremo gledati kot n* nekaj, za kar so sami krivi. Med anketiranci so bili tud* taki, ki so izjavili, da ne želijo postali člani ZK. Takim odo-vorom se ne. smemo čuditi, ker ime mo veliko ljudi — dobrih državljanov, ki še niso pripravljeni prevzeti večjie odgvorno-sti in dolžnosti, ker se Jim zdi' da ,Hh tudi »e bj bili v stanju J izvrševati. -n* Najboljše naravne likerje, kavni, mentol, trapist, cvetlični ter pelinkovec vam nudi po najnižjih dnevnih cenah Tovarna čokolade in liker e v Brestanica ] Izpred sodišča Koko ie to mogoie? Iz živi enfa športnikov v rudarskem Žigonu Kako je to mogoče? — tako )i se prav gotovo vprašal vsakdo, ki bi zvedel za potek cazenske obravnave, ki je lila dne 29. januarja t. 1. ?red okrajnim sodiščem v 3režicah. Tega dne sta se lamreč zagovarjala pred so-iiščem zaradi kaznivega delanja nedovoljene trgovine Jože Blaževič iz Oplaznika in Vlado Zorko iz Marije Gorile. Oba sta še mlada fanta, cmečka sinova, ki še nista iosegla tretjega križa. Zave-iala pa sta se, da je treba ielati, če hočeta živeti, saj »ta že preveč zrasla da bi se ahko še obešala na ramena staršev. Vedela pa sta tudi, ia je delo različno: težko in iažje. Gotovo ni čudno, če sta d izbrala lažji način. V njunem kraju, v Mariji Sorici okraj Sotle, je zadruga in to »El ektrostro j arska »druga«. Tej zadrugi sta oba ponudila svoje usluge in sposobnosti, in bogve p0 kakšnih zvezah je Jože Blaževič dobil pooblastilo v zakoniti obliki, da sme za omenjeno zadrugo nakupovati električne drogove. Pomagal mu je Vlado Zorko. Pri nakupovanju sta se očividno vživela v posel in teren tako, da jima je drogov še preostajalo. Da ne bi ostala brez 'posla, sta začela nakupovati drogove še za podjetje »Elektra« v Zagrebu, temu pa seveda brez vsakega pooblastila. Odposlala sta temu podjetju dva vagona, to je 439 drogov, za kar sta prejela, plačano fran-ko postaja Brežice, znesek 2,191.170 dip. Pri pretresu te številke pa se vsili vprašanje iz naslova: Kako je to mogoče? Iz številnih računov, ki so v spisu, in še iz številnejših pričevanj prič — prodajalcev je razvidno, da sta oba podjetja nakupovalca nakupovala drogove v okolici Šut-ne, Podbočja in Prekope, deloma preko KZ (Podbočje in Prekopa), deloma od zasebnikov. Za vsak drog sta plačevala zasebnikom — odvisno od dolžine drogov — po 1500 do 2300 din. Od kmetijskih zadrug sta jih nakupila 63.673 kub. metrov po 13.000 in 13.1000 din za kub. meter, kar da ceno po 2600 din za drog. Povprečno je veljal oba obdolženca vsak drog največ 2500 din, prodajala pa sta jih povprečno po 5000 din za komad, torej s 100-odstotnim poviškom. Za nakup vseh drogov sta pa izplačala do 1,097.500 din. Seveda je bilo nekaj stroškov za dovoz na železniško postajo v Brežice. Račun GG Brežice, katerega kamioni so prevozili večino drogov, je znašal 81.900 din. Obdolžencema je tako ostalo še vedno preko 1 milijon dinarjev. Odštejmo za ostale stroške prevoza in dela še 200.000 din, pa jima Je vseeno ostalo v žepu še vsaj 800.000 din, in to za priložnostno delo v teku nekaj mesecev. Obdolženca sta pri dogo- voru za preskrbo drogov, tako pri zadrugi kot pri podjetju, dobila samo en pogoj, namreč da bodo drogovi, plačani in dostavljeni na postajo Brežice, stali po 4500 do 7000 din za kos, odvisno od dolžine droga, z natanko določenimi cenami za posamezne dolžine. Nakupna cena naročnikov sploh hi zanimala. Pisec teh vrstic — pa verjetno marsikdo drugi takšnega poslovanja ne more razumeti in vprašamo se: Kako je mogoče, da zadruga ali podjetje lahko pobla-sti tretjo osebo za take nakupe? Ali ni to očiten namen, da se da nekomu zaslužiti? Ali ne bi mogla zadruga ali podjetje nakupiti drogov po svojih uslužbencih in tem plačati za terensko delo tudi predpisane dnevnice, medtem ko bi dobiček ostal zadrugi oziroma podjetju, če dobiček že mora biti? Kako je mogoče, da zadruga ali podjetje postavlja take nakupne cene, ki dopuščajo 100-odstotni dobiček posredovalcu? Ali zadruge in podjetja res prav nič ne poznajo razmer na terenu in odkupnih cen? Ali zadruge in podjetja lahko opravljajo le še več ali manj birokratske pisarniške posle? Kako je mogoče, da zadruge in podjetja prav nič ne kontrolirajo nakupnih cen in plačilo naročil in dopuščajo take razlike? Kako je mogoče, da se kaj takega dogaja v okviru zakonitih predpisov, da se dopušča tak dvig cen in take dobičke v rokah zasebnikov — vse pa na račun skupnosti? Prav enak je bil namreč tudi položaj pri zadrugi: iste cene, isti pogoji, isti dobički. Formalno urejeno poblastilo pa preprečuje kazensko odgovornost, Ali je potem kaj čudnega, da cena električnega toka narašča in da so take težave z zniževanjem cen industrijskega blaga? Znatna kazen, ki je bila odmerjena obema obdolžencema — sodba pa še ni pravom očna — jima ne more odvzeti niti vsega dobička pri podjetju »Elektra«, za kar sta bila obsojena, medtem ko jima dobiček iz poslovanja za zadrugo ostane v rokah. Zato bi postavili še vprašanje: Kako je mogoče, da za takšna dejanja ne odgovarjajo tudi prizadete zadruge in podjetja? Res je, da ne smemo enačiti vseh zadrug in podjetij z omenjenima, saj mnogi poslujejo prav in v redu, res pa je tudi, da ta primer ni osamljen in da se take ugotovitve večkrat ponavljajo, tako pri lesu kot pri živini in drugih kmečkih pridelkih, kjer se ne vrinejo vmes razni posredovalci, ki So morda ena izmed najgla'. aejših ovir, da cene na trgu ne padajo, čeprav padajo pri proizvajalcih. -G- Razpis Komisija za volitve in imenovanja pri Občinskem ljudskem odboru v Brežicah na podlagi določb 40. člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26-269/55) in določb 103. člena statuta občine Brežice razpisuje . natečaj za naslednja delovna mesta v administraciji Občinskega ljudskega odbora Brežice: SEF KRAJEVNEGA URADA CERKLJE OB KRKI: srednja strokovna izobrazba, strokovni izpit in potrebna upravna praksa; REFERENT ZA NARODNO OBRAMBO: nižja strokovna izobrazba, strokovni izpit in potrebna praksa; NAČELNIK ODDELKA ZA FINANCE: višja strokovna izobrazba, strokovni izpit in potrebna praksa ekonomsko-finančne stroke; REFERENT ZA GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE: višja strokovna izobrazba gradbene stroke in potrebna praksa; REFERENT ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO, srednja strokovna izobrazba, strokovni izpit in potrebna praksa; TRZNI INŠPEKTOR: srednja strokovna izobfazba, strokovni izpit in potrebna praksa; DAVČNI NADZORNIK: nižja strokovna izobrazba, strokovni izpit in potrebna praksa v davčni in finančni službi: REFERENT ZA SPLOŠNE ZADEVE, nižja strokovna izobrazba, strokovni izpit in potrebna praksa; REFERENT ZA SOCIALNO POMOČ IN INVALIDSKE ZADEVE: srednja strokovna izobrazba, strokovni izpit in potrebna praksa. Osnovna plača po temeljni uredbi. Dopolnilna plača po medsebojnem dogovoru v mejah določb odloka o redni ir, izredni dopolnilni plači. Stanovanja zagotovljena Pravilno kolkovane ponudbe z obširnim življenjepisom je treba dostaviti Občinskemu ljudskemu odboru Brežice najpozneje do 5. marca 1957. Nekolkovaoe nrošnie ne h">do upoštevane. športno društvo »Proletared« je s svojimi petimi sekcijami osrednji preds tavnik zagorskega športnega življenja Kot številna športna društva v naših krajih se tudi zagorski »Proletarec« ubada z mnogimi težavami, ki ovirajo njegov večji razmah. Tudi pri Zagorjanih je glavni problem denar. Se posebno težko je bilo delo v minulem letu, ko je društvo dogradilo Športni dom. Toda komaj so odpravili eno težavo, že se je pokazalo nekaj novih. Tako bo treba letos resno misliti na začetek gradnje plavalnega bazena in gradnjo ograje ter tribun okoli igrišč poleg dokončne opreme športnega doma. Za vse to pa bi društvo potrebovalo večja sredstva, ki pa jih, kot izgleda, ne bo še kaj kmalu. Zagorski rudar je po svojem utrudljivem delu potreben malo več razvedrila ‘in tega bi prav gotovo lahko našel pri športnem društvu oziroma v njegovih sekcijah. Ce pogledamo dosedanje delo društva z mladino, ugotavljamo, da je le-to na tem področju še vse premalo storilo. Precej zagorske mladine je še danes izven organizacij. Pa tudi tista mladina, ki je že vključena v društvo, je deležna pomanjkljive vzgoje, in to predvsem zaradi tega, ker ni potrebnih vzgojiteljev, na drugi strani pa v domu za to še niso urejeni prostori. Prav tako ne moremo trditi, da ;e športno življenje v Zagorju v najboljšem razmahu. Pet sekcij, ki delujejo v okrilju društva (nogomet, košarka, ro- komet, kegljanje in namizni tenis), se trudi da bi doseglo kar največ uspehov. NOGOMETAŠI SE NISO DOBRO UVRSTILI Nogometaši so se preteklo sezono še kolikor tolika trudili V zaključnem delu ickmo vanja mariborsko-celjskc lige so dosegli naj višje mesto in se tako uvrstili v višje tekmovanje va-raždinsko-mariborske nogometne lige, kjer so obstali na predzadnjem mestu. To je — končno rečeno — glede na prejšnje nastope nogometašev majhen Kinem a 1 o greli Kino »Delavski dom« v Trbovljah bo predvajal do ponedeljka amer. glasbeni film »ŽENE ORKESTRA«; Naslednji teden od torka do četrtka ital. film »ZVESTA SENCA«. Kino »Svoboda-Trbovlje 11« bo predvajal do ponedeljka nemški film »PODANIK«. Kino Sevnica: 23. in 24. febr. franc, barvni film »ALI-BABA«; 2. in 3. marca amer. film »KADAR ŽENE LJUBIJO«. Kino Brestanica: 23.—24. febr. amer. film »LAHKO JE LJUBITI«; 27.—28. febr. amer. film »TRENUTEK RESNICE«; 2. in 3. marca amer. barvni westem-film »KOCKAR IZ MISSISIPIJA«. Kino Brežice-. 23. febr. amer. barvni film »KVARTOPIREC IZ MISSISIPIJA«; 24. febr. avstr, komedija »GOTOVO JE...« (Theo Lingen in Hans Moser.)-, 26.—27. febr. amer. film »PO MORILČEVI SLEDI«; 28.—1. marca amer. barvni film »DVA TEDNA LJUBEZNI«; 2. in 3. marca amer. barvna komedija »SCAM-POLO«. VREMENSKA NAPOVED ZA PRIHODNJI TEDEN Do konca februarja nestalno s pogostimi padavinami, sneg deloma do nižin. Najmočnejše padavine se pričakujejo v začetku prihodnjega tedna, obenem pa se bo močno ohladilo, snežilo bo tudi v nižinah. V začetku marca zboljšanje vremena, vendar hladno z mrazom ponoči. Dr. V. M. neuspeh. Letos bo treba bolje igrati, če hočejo ostati v tej konkurenci. KOŠARKARJI NA DOBRI POTI Moška košarkarska vrsta Proletarca je preteklo sezono nastopala v republiški ligi in zasedla četrto mesto pred ŽKK Celje. Za ekipo, ki je nastopala v izredno močni konkurenci — ŽKK Maribor, Branik in Rudar — pomeni to lep uspeh. Med igralci vladajo tovariški odnosi. Bolj se bo treba še posvetiti ženski in pionirski ekipi in poskrbeti še za večjo popularizacijo košarke. KEGLJAČI NAZADOVALI Čeprav imajo kegljači v svojih vrstah tudi 30 žena, le-te v lanskem letu ekipno niso na- stopale. Moški so zaradi slabega plasmaja tekmovali v II. republiški ligL V sekciji bo treba uvesti redni sistem treninga in povečati disciplino. Medsebojna trenja in nestrpnost med člani bo treba v prihodnje odpraviti, pa bodo uspehi še lepši in večji. ROKOMET IN NAMIZNI TENIS Z vztrajnim delom tudi rokometaši napredujejo. Lani zagorski rokometaši in rokometašice sicer niso dosegli posebno vidnih uspehov, so se pa lotili gradnje igrišča za mali rokomet. Treba pa bo storiti še več za razširitev te lepe igre. Jedro namiznoteniške sekcije sestavljajo le mladi igralci, kar ustvarja garancijo, da bo v Zagorju tudi ta šport lepo napredoval. (m) RADIO V TEM TEDNU Potočila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00 in 19.00 radijski dnevnik ter ob 22.05. Oddajo „Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo" ob delavnikih ob 14.39, ob nedeljah pa od 14.00 do 16.00. ..Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo" vsak delavnik ob 12.30 „Naš jedilnik" vsak delavnik ob 7.20. Oddajo „Dobro jutro, dragi poslušalci" (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. NEDELJA, 24. FEBRUARJA 7.35 Z zabavnimi melodijami v prijetno nedeljsko jutro. 9.22 Slovenske narodne in umetne pesmi. 11.15 Oddaja za Beneške Slovence. 11.35 Lahek glasbeni spored. 12.00 Pogovor s poslušalci. 12.10 Opoldanski glasbeni spored. 13.30 Za našo vas. 18.10 Melodije za dobro voljo. 20.00 Radio — variete (javna zabavna oddaja Radia Zagreb). 21.00 Kulturni razgledi. 22.15 Novosti Iz našega arhiva zabavne glasbe. PONEDELJEK, 25. FEBRUARJA 11.00 Uvodni takti. 11.35 Slovenske narodne in domače pesmi. 12.40 Igra Mariborski ansambel domačih napevov in plesov. 13.15 Pisan spored zabavnih melodij. 15.40 Utrinki iz literature — liji Petrov: Zlato telo. 16.00 V svetu opernih melodij. 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Družinski pogovori. 18.10 Poje zbor Slovenske filharmonije p. v. Jožeta Hanca. 20.00 Mladinska oddaja. TOREK, 26. FEBRUARJA 8.05 iz Bele krajine v Prekmurju (pisan spored slovenskih narodnih pesmi) 10.10 Od melodije do melodije. 11.15 Za dom in žene. 11.30 Iz solistične glasbe. 12.00 Slovenske narodne pesmi v priredbah za vokalni sestav In orkester 13.15 igra kvintet Jožeta Kampiča. 13.30 Pester operni spored. 14.20 Zanimivosti Iz znanosti in tehnike. 16.10 Popoldanski simfonični koncert. 17.10 Zabavna In plesna glasba na tekočem traku. 18.00 športni tedpik. 20.00 Domače aktualnosti. 20.10 Narodne pesmi iz Bosne in Hercegovine poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberncta. Upravni odbor Trgovskega podjetja »GROSIST« Videm- Krško razpisuje mesto samosto nega knjigovodje Pogoji: ekonomska srednja šola s triletno prakso ali srednja strokovna izobrazba z najmanj petletno prakso v knjigovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe 1. 4. 1957 Ponudbe poslati na Upravni odbor Trgovskega podjetja "GROSIST«. Videm-Krško 1. SREDA, 27. FEBRUARJA 11.00 Vsak eno... (Pisan spored slovenskih narodnih pesmi). 13.15 V veselem tonu. 13.30 Pesmi in plesi bratskih jugoslovanskih narodov. 16.00 Koncert po željah. 17.10 Sestanek ob petih. 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Kulturni pregled. 18.30 Zu-nanje-političnl ieljton. ČETRTEK, 28. FEBRUARJA 11.00 Pesmi za naše malčke. 11.15 Cicibanom — dober dani (Komel Ma-kuszynski: Kato je krojač Sukanec postal kralj). 12.00 Lahek opoldanski glasbeni spored. 13.15 Igre trlo Dorka Skober-neta. 13.30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe. 14.20 Pionirski kotiček. 15.40 Utrinki iz literature — Karol Ca-pek: Zločin na pošti. 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji. 18.30 Reportaža. 18.45 Poje ženski zbor ..Svobode" Laško p. v. Julija Goriča. 20.00 Tedenski notranje-poiitlčni pregled. 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 1. MARCA 11.00 Za dom in žene. 11.10 Odlomki Iz opere ..Gorenjski slavček. 12.00 Slovenske narodne za glas in klavir v priredbah Nika Štritofa, Matija Tomca in Cirila Preglja. 13.15 Ritmi in melodije. 16.00 Popoldanski slmioničnl koncert. 17.10 Športniki, pozor! 17.30 Zabavna In plesna glasba na tekočem traku. 18.00-Ljudje med seboj — dr. Leon Žlebnik: Odnos do zakona v Inči ankete. 18.15 Koroške 'narodne pesmi poje Vokalni kvintet ..Anton Neffat". 18.30'Iz naših kolektivov. 18.45 Igra kvartet Moimira Sepeta. 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Igra Plesni orkester Radia Ljubljana. SOBOTA, 2. MARCA 8.40 Pesmi raznih narodov poje Ljubljanski komorni zbor p. v,-Milka Škober-neta. 10.10 Od melodife do melodije-11.15 Dober dan, otroci! (Dve italijanski pravljici). 11.30 Slovenske narodne v priredbi Danila Bučarja In Cirila Preglja. 12.00 Opoldanski koncertni spored. 12.40 lužni ritmi. 14.20 iz znanosti in tehnike. 15.40 Novi filmi. 16.00 Glasbene uganke. 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Okno v svet. 18.15 Umetne In narodne pesmi poje zbor ..France Prešern" iz Kranja p. v Petra Liparja. 18.30 Jezikovni pogovori. 18.45 Zabavni spored Izvajajo veseli godci 20.00 Veseli večer. 21.00 Za razvedrilo m nles. POZIV VSEM LASTNIKOM SADNEGA DREVJA V OBČINI TRBOVLJE Kmetijska zadruga Trbovlje sporoča vsem lastnikom sadnega drevja, da bo tudi letos s svojo škropilno ekipo izvrševala z-msko-spomladansko škropljenje sadnega drevja. Ker pa je področje mesta Trbovlje že okuženo po ameriškem kaparju, bo po odloku Ob.LO Trbovlje škropljenje obvezno, medtem ko je škropljenje izven mesta Trbovelj potrebno. Prav tako je v smislu zakonskih predpisov vsak lastnik sadnega drevja dolžan vsako leto drevje tudi očistiti, zatto bo zadruga tudi letos organizirala ekipo za čiščenje in obrezovanje sadnega drevja. Ta bo očistila in obrezala sadno drevje tistim lastnikom, ld tega sami ne utegnejo ali ne znajo. Pozivamo vse lastnike sadnega drevja, da priglasijo zadrugi svoj naslov in število dreves za čistiti in obrezati ter število dreves za Škropljenje. PLANINSKO DRUŠTVO TRBOVLJE obvešča vse člane, da preneha veljavnost starih legitimacij 28. februarja 1957. Pohitite z zamenjavo legitimacij! Članarino lahko poravnate vsak torek in petek v društvenem lokalu pri Pravdiču. OPOZORILO Podpisani Štefan Komljanovič obveščam vsa trgovska podjetja in ostale državljane, da od današnjega dne ne priznam in ne plačam nobenih dolgov, ki bi jih napravila moja žena Fanika Komljanovič. — Štefan Komljanovič. Stara vas — Bizeljsko. OBJAVA Kmetijska zadruga Trbovlje proda bencinski motor 5 KS še v dobrem stanju. Pri nakupu imajo prednost člani naše zadruge. Informacije dobite pri KZ Trbovlje. OBVESTILO Vse vrtičkarje mesta Trbovlje obveščamo, da imamo na zalogi raznovrstna sadna drevesca, umetna gnojila in semenski krompir, predvsem tudi najzgodnejši »Albona«. Dobi se v Kmetijski zadrugi Trbovlje. OPOZORILO Opozarjam vse, da nisem plačnica za dolgove, ki bi jih napravil moj sin Ivan SefcOL —- Ana Sekili, Trbovlje, Nasipi štev. 25. ISCEM gospodinjsko pomočnico za osem ur dnevno. Naslov v upravi lista. PRODAM PARCELO 30 arov e hišo in gosp. poslopjem v lepem kraju (do avtobusne postaje 1 minuto itd.). Cena 530 tisoč din. Franc Germovšek, Globoko H pri Brežicah. PRODAM ob cesti Brežice—Ar-*tiče. 4 km od postaje, parcelo pribl. 1,80 ha, primerno za gradnjo ali obdelavo. Poizvedbe J. Danko, Nova resa 7, ali Rožman S., Artiče 20. Tov. KATICA GOMILŠEK iz okolice Brežic naj ee zglasi pri poverjeniku Prešernove družbe, Jožetu Novaku v Starem gradu, da bo dvignila knjige. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremljali na zadnji poti našega očeta in starega očeta MARTINA VRBSKA Nadalje se zahvaljujemo darovalcem vencev in vsem, ki so sočustvovali z nami. Hčerke: Pepca, Berta in Martina z družinami. ZAHVALA Vsem, ki so nam ob prerani in nenadni smrti naše ljube mame JOŽEFE PERME kakor koli pomagali, darovali vence in cvetje, jo spremili na zadnji poti, iskrena hvala. Posebna zahvala sosedom in vsem v Litiji, ki so nam pomagali pri prevozu naše mame v njen rojstni kraj. Žalujoče hčerke in sorodniki uprav: Znamka za 10 din ZASAVSKI TEDNIK TRBOVLJE Trg Revolucije štev. 28 7 dni po svetu iz Italije prihajajo novice o trenjih v vladni zvezi. Socialni demokrati in republikanci pravijo, da bodo Izstopili iz vlade, krščanski demokrati, ki predstavljajo naimočnejšo vladno stranko, pd groze z vlado »čistih« krščanskih demokratov ali celo z liberalnimi in monarhističnimi partnerji. Toda središče vseh dogodkov je bilo tudi ta teden zasedanje Generalne skupšč.ne v New Torku. Nemčija v ospredju Bulganinova poslanica zaho-dnonemškemu kanclerju pred dnevi je spet vzbudila zanimanje svetovne javnosti za nemški problem. Sovjetski ministrski predsednik predlaga sicer pred vsem tesnejše gospodarske in kulturne stike med obema deželama, obenem pa tudi namiguje na načela, ki bi jih naj po mnenju sovjetske diplomacije upoštevali pri združitvi obeh nemških delov. Zato nas ne čudi novica, da so ZDA, Vel. Britanija, Francija in Zah. Nemčija ustanovile posebno delovno skupino, ki se bo lotilo nemške združitve na podlagi načrta štirih zunanfih ministrov iz leta 1955 v Ženevi, pri čemer naj b; upoštevale tudi najnovejše dogodke. Ali naj pomeni ta korak znamenje, da bo nemški problem krenil s slepega tira? V Bonnu govore 'tudi o spremembi v nazorih Adenauerjeve vlade. Položaj v deželi, predvsem pa bližajoče se volitve silijo vladnega •predsednika, da nekako okrepi svoj ugled. Značilno je, da Bul-ganinovega povabila niso zavrnili osorno in ostro, kakor navadno doslej, temveč so raje zahtevali po diplomatskih kanalih posvetovanja z zahodntmi zavezniki! Pogled naokrog v sosedni Avstriji govore o. kandidatih, ki naj bi nastopih na referendumu za predsednika republike. Socialisti so postavili dosedanjega podkanclerja dr. Scharfa. Iz Madžarske poročajo, da so te dni obsodili na smrt več netilcev miru in reda, proti nekaterim pa pripravljajo procese, iz Poljske prihajajo novice o 11 let so vozili preko tankovskih min V bližini Iillea v Franciji bo na zelo prometni cesti »Racionalna pot 40* konec preteklega meseca odkrili dve neeksplodirani protitankovski mir ni in eno ertiljerijsko granato kalibra 155 mm. V preteklih 11 letih je preko teh min, ki so bile zakopane pod asfaltsko plastjo na" cesti, šlo milijone avtomobilov in drugih vozil. Kako je bilo mogoče, da te mine, ki so bile tamkaj od zadnje vojne, niso eksplodirale, je pravi čudež. Mine so našli prav po naključju ob odstranjevanju ostankov nekega porušenega mostu. Seveda so dela takoj ustavili in tudi promet na cesti prepovedali, dokler hišo strokovnjaki odstranili teh min. tem, da je dežela ugodno izpolnila svoj gospodarski načrt za preteklo leto. Dosedanjega sovjetskega zunanjega ministra Sepilova je zamenjal Gromiko. Uradno niso sporočili o zamenjavi ničesar, zato pa vedo o tem še preveč povedati zahodni komentatorji. Pravijo, da je »propagandista in partijskega človeka« zamenjal »diplomat po poklicu«. Zato pričakujejo, da bo v sovjetske stike s tujimi vnesel več — diplomacije. Doslej se je že izkazal na mnogih mednarodnih konferencah kot človek, ki je -uglajen govornik ter potrpežljiv v pogajanjih. Pravijo pa tudi, da je bil Še-pilov človek Hruščeva, medtem ko Gromika pripisujejo vplivu Molotova. Toda časi so se spremenili od dne, ko je moral Molotov zapustiti zunanjepolitični resor. Zato bodo šele novi prijemi novega ministra pokazali, kako je pravzaprav s to rečjo. Dvaprobiema (Nadaljevanje g 2. strani) neprestanih trenj okupirali obe deželi Indija pravzaprav izjavlja, da so pakistanske čete pred leti vdrle v deželo in da so indijske enote prišle na pomoč, ko jih je pozvalo samo prebivalstvo. Ker spora za ozemlje nista mogli rešiti prizadeti stranki, je zadevo vzel v roke Varnostni svet. Terjal je, naj do nadaljnjega ohranita stanje, kakršno je sedaj. Letos konec januarja je kaš-mtrska ustavodajna skupščina sprejela ustavo, katera deželo priključuje Indiji. Zato v Nevv Delhiju sodijo, da je plebiscit nepotreben. Zavračajo tudi priporočila, nai bi v Kašmir poslali čete OZN in nato pod mednarodnim nadzorstvom izvedli plebiscit. Mnenja delegacij v političnem odboru so deljena. Vsekakor pa obtožbe obeh partnerjev c »agresivnih pripravah na kaš-mirskih mejah« ne bodo mogle razčistiti položaja. Pakistan se sicer zares rad baha z vojaško pomočjo, ki jo prejema od ZDA v okviru Jugovzhodnoazijskega pakta (SEATO), toda to še ne more biti dovolj prepričljiv dokaz o tem, da pripravlja agre sijo. Na drugi strani je res. da Indija sedaj malce sumljivo gleda na izid plebiscita, četudi bi ga izvedli pod nadzorstvom OZN. Med nekaj več kot štiri milijoni Kašmircev so trije mi Hjoni muslimanov. Iste vere pa so tudi Pakistanci! Kaže, da obeh vprašanj ne bodo dokončno rešili. In to je za mednarodni mir in sodelovanje na svetu vsekakor žalostna ugotovitev. Kako so nas spreleti na Bonskem (Konec) Kmalu smo odpotovali naprej s privatnim motornim vlakom. Šele sedaj smo si lahko ogledovali pokrajino. Neskončna ravnina nas Slovence ni razveselila. ker smo vajen; hribovitega sveta. Na postaji Haarlev smo izstopili in čakali na gostitelje. Haarlev je le trg z dobrim kmečkim zaledjem, kar , smo sklepali takoj, ko smo opazili na nasprotni strani železniške postaje veliko, moderno urejeno mlekarno. Več ko deset motornih vozil je v času pol ure pripeljalo mleko. Pravzaprav nismo vedeli ne kod ne kam. Iz zadrege nas je rešil eleganten moški, Id se je pripeljal z lepo limuzino pred postajo^ Telefoniral je našim bodočim gostiteljem, denarja pa ni hotel Sprejeti. Ponudili smo mu naše cigarete in te je res vesel vzel Dejal je, da je balkanski tobak najboljši. Ko sem naslednje dni zvedel za ceno njihovih cigaret, mi je bilo seveda jasno, zakaj se je prijazni mož našega »skromnega« darila tako razveselil. Ni preteklo še deset minut, in že sta stala pred nami se nam predstavila z nam že znanimi imeni. Z Janezom sva se ločila od Jožeta. Obljubila sva mu, da mu bova pisala. Kmalu smo se vozili po lepi asfaltni cesti. Vozač naju je ogovarjal, toda nisva ga razumela, tudi z rokami si nismo mogli pomagati. - Kmalu se je poslovil tudi Janez in gostitelj me je peljal proti svoji farmi, ki se je kmalu prikazala. Na dvorišču naju je pričakala žena z otroki in sprejem je bil skoraj slovesen. V predsobi mi je dejala žena »Wellcome«, kar pomeni dobrodošel. Odvzela mi je plašč in me povedla skozi nekako delovno sobo v jedilnico. Vsa družina, ki je štela pet članov (poleg moža in žene še trije otroci), je posedla okrog velike mize. Posadili so me na obiskuje enoletno tizkultumo šolo. Radi se pohvalijo, koliko s tem doprinesejo domovini, saj usposobijo večino ljudi za hitro opravljanje različnih kmečkih del. O tem sem se že po kratkem času bivanja na Danskem prepričal. Po večerji smo sedli k radlo-aparatu in Thorsten (ime gostitelja) m: je razkazal strokovno knjižnico, ki jo je imel ločeno od one v delovni sobi. Že po naslovih in po slikah sem sklepal, da je vsebinsko bogata. Vendar se nista z ženo In ge zadovoljila samo s tem, da mi . onadva pripovedujeta, ampak sta želela vedeti tudi o naši deželi. Obljubil sem jima, da bom to storil naslednje dni, ko se bomo že laže pogovorili. Bil je ravno 1. maj in povedal sem jima, da slavimo mi ta dan velik praznik. V radiu smo skušali ujeti Ljubljano, kar se nam ni posrečato, pač pa smo po naključju ob 22. uri slišali postajo Beograd. Naše melodije so jima očitno ugajale in tudi meni še niso bile nikoli tako všeč •- častno mesto. Sledila je nekaka sevdalinke. Ko je bil spored zakuska, katere sem se — odkrito povedano — boli bal, kot veselil. Že prej sem slišal o njihovih sladkih jedilih, ki jim nisem prijatelj. Na srečo sem tokrat še kar dobro odnesel. Vse jedi so mi še kar ugajale. Dišeči pravi kavi; kateri si lahko Po želji dodal smetane, je bilo Dve noči groze in strahu k«* * gr^5"u$,He | v Zidanem mostu (Nadaljevanje in konec) urejalo teren za ponovno vzpostavitev železni- Okoli desetih zvečer 18. j anuarja 1877 pa je škega nasipa. Med civilnimi delavci jih je bilo začelo ponovno bobneti. Delavci so se umaknili ta dan samo jz Trbovelj okou sto. Zaradi var-v varnejšo smer. Nekaj minut za tem je pridrvel nesti te množice zaposlenih so bile postavljene nov plaz s hriba dn se razširil po vsem razdeja- na raznih krajih pretečega hriba stalne straže, n ju, ki ga je napravil prvi pred tremi dnevi, v dolini pa sta bila nameščena na dveh mestih Ta drugi plaz je bil še mnogo hujši. Odrinil je dva orožnika samo za to, da sta neprestano celoten železniški nasip v dolžini dve sto me- opazovala straže na hribu, M bi v primeru sum-trov In ga s tračnicami tn pragovi porinil v Sa- ijivega gibanja terena morale dati dogovorjena vinjo. Nekega delavca, ki je stal na nasipu, je dva avtomobila, lastnika pa sta kot dcdatek M mtei še več vrst peciva, tri vrste različnih marmelad; sir in torta. Na moje presenečenje sem opazil na mizi tudi narezek svinjske salame. Vsake jedi ni bilo mnogo, zato je bilo treba jemati po malem. Danci jedo zelo hitro. Spretno jemljejo jedila, jih večinoma mažejo po koščku kruha, ki ga imajo na krožniku, in ga potem režejo kot najboljšo pečenko. Nihče, ki ne živi z vrgla silna moč plazu na desni breg Savinje, kjer je obstal kakor po čudežu brez posebnih poškodb. Struga Savinje je bila zatrpana več ko sto metrov na dolgo. Više ležeča zerhljišča so bila poplavljena, zlasti tudi oljarna. Naslednjega dne je prispelo 100 novih radarjev Trboveljske premogokopne družbe, M so odkopavali predvsem strugo za odtok Savinje. Okrajni glavar iz Celja je zaprosil iz Gradca na pomoč vo-jake-pionirje. Voda je naraščala, ker Savinja ni imela odtoka, okrajna cesta na desnem bregu je bila poplavljena, oljarna je stala skoro do prvega nadstropja v vodi. Dne 19. januarja 1877 je uspelo mnogim delavcem, ki jih je sedaj poslala železnica, pripraviti zasilne prehode za pešce preko vsega tega razdejanja, da so mogli za sedaj prenašati vsaj pošto. Savinja še vedno ni imela odtoka. Ta dan, ob pol treh popoldne, si ga je izsilila sama in je predrla nasip v širini nekaj metrov. S tem js pojenjal strah pred še večjimi poplavami. To popoldne je prispel na kraj nesreče tudi deželni namestnik baron KUbeck in deželni komandant, feldcajgmajster von Kuhn. Iz Celja in bližnjih krajev se je nagrmadilo z vlaki m vozovi na stotine firbcev. Dne 20. januarja so prišle pionirske m ze-nijske čete na pomoč civilnemu prebivalstvu. Savinja je padla že za tri metre. Dne 21. januarja so delavske m vooaske sile razstreljevale predvsem velike skale, ki so ovirale rediti odtok Sarvtnje. Skupina 50 vojakov-pioniirjev je postavila nov lesen most čoz Savinjo pri oljarni. Se Večje število vojakov pa je zlasti s znamenja. Ta dan je prišlo na stotme ljudi, Kranjskega, ogledovat kraj razdejanja. Dne 22. januarja je bilo zaposleno pri očiščevalnih delih 300 vojakov In 500 civilistov. Ta dan je pripeljal prvič po katastrofi dunajski poštni vlak iz Rimskih Toplic in so potniki s prestopanjem nadaljevali vožnjo proti Zidaneniu mostu in Ljubljani. Dne 24. januarja ugotavljajo zapiski: Novih plazov na srečo ni bilo. Nasip je že toliko popravljen, da bo nocoj prvič popeljal mešana vlak čez kraj nesreče. Na pomoč so namreč prišla tudi še oddelki vojaških železni čatje v. Leseni most čez Savinjo, ki ga je podri plaz, je že docela obnovljen. Okrajna cesta od oljarne proti severu je že na suhem. Oljarna, last bogatih naslednikov F. Metlike, je utrpela veliko ; kodo, ko je bilo uničeno 2000 centov olja. Prve dni po katastrofi je bilo videti polno 'ljudi ob Savinji in Savi proti Zidanemu mostu vse do Brežic, kako so zajemali olje iz vode... Šele 15. februarja 1877 so popolnoma odprli odtok Savinje. Z dinamitom so morali razstreliti velikanske zemeljske gmote. Vojaštvo se je vrnilo v svoje garnizije. Tudi večina civilnih delavcev je že odšla domov. Od 18. januarja pa je pogrešan 46-letni rudar Martin Močnik, iz Gornjega grada doma. Najbrž je utonil v deročih valovih Savinje. Koliko je bilo, ostalih žrtev briških vaščanov in kdo so to bfl.i, nam stari zapiski ne povedo in bo treba pač o tem osebno povprašati koga, ki jo morda preživel te neprijetne noči vse do da- končan. so ml na željo pokazali sobo, v kateri bom prenočeval vse dni bivanja pri njih. Jože Urbajs. Politični mozaik MAKARIOS NA POŠTNIH ZNAMKAH Direkcija grških pošt se je odločila izdati serijo poštnih znamk, ki bodo posvečene ciprskemu arhiepiskopu ih vodji odpora Makariosu. Na znamkah bo natisnjen Makariosov lik. Znamke so namenjene v prvi vrsti za frankiranje pisemske pošte za So Angleži, ki što iz Grčije ... njimi dalj časa, se ne more ko- inozemstvo, sati z njihovo hitrostjo pri jedi. Jedo ne mnogo in' je tudi trebušna tih ljudi le malo. Zdelo se mi je, da so me takrat opazovali, kako mi odreže to »delo*. Čez nekaj časa sem zvedel, da radi zamerijo človeku, ki se pri jed1: ne zna pravilno vesti. prejemajo po- nes. SIVA EMINENCA V ANGLIJI Vprašanje ni tako enostavno. Je pa aktualno, kajti angleški V njihovi na zunaj skromni državljani ga postavljajo vedno hiši sem kmalu opazil lepe ko- pogosteje. Gre se namreč za to, tičke, ki so razmeroma bogato kdo je v Angliji predsednik vla-opremljeni. V jedilnici, ki je de. Mac Minan ali lord bila obenem neke vrste boljša . - sprejemnica, sem opazil lepo , , , . . knjižno omaro z velikim števi- Vloga tega izrazitega pred- lom leposlovnih knjig, večino- stavmka angleškega plemstva ma vezanih v usnje. Poleg je m majhna. Zlobneži trdi,o da stala mala mizica s štirimi fo- Predstavlja lord vso angleško tel ji. Ob oknih ni manjkalo vlado daje sugestije m sploh cvetličnih stojal s cveticami. V opravlJa posle v ozadju' vehkem cvetličnem loncu je PRETIRAVANJE PA TAKO!!! rasla severna jelša, ki jo goje . ... po številnih hišah. Opazil sem V mnogih egiptovskih casni-tudi brušene vaze. V delovni «h je ameriška amba^da obja-sobi, v kateri smo po jedi pose- vda sledjo notico: Kdor koli dali, nam je hčerka Hele za- želi dobiti kopijo kompletnega igrala na klavir nekaj danskih govora Ika o ameriški politiki, melodij. Pokazali so mi album, aa fa''n^J^h,odu' na' prlde poln fotografij, zlasti s fižkul- pon]° v ambasado, turnih nastopov. V mladiih le- dni kasneje pa je amen- tih stiai bila namreč oba z ženo ška agencija United Press izjar telovadna učitelja in sta poto- vila: vala tudi po drugih državah. »Danes smo zvedeli, da je v Bila sta tudi v Ameriki in Afri- petih dneh razpečanih 300.000 ki. Vse to mj je pojasnjevala kopij tega govora.« žena, ki je dobro obvladala To ni šala! Kajti to pomeni, nemščino in angleščino. Bila sta da je v petih dneh prišla vsak res lepo razvita in lepa človeka, dan v ameriško ambasado pro-Na splošno Danci zelo gojijo cesija 60.000 ljudi. Kdo bi ver-telesno vzgojo in jih mnogo jel...« Inž. Rudolf Babič: » (Nadaljevanje) VIDEL S EM ZLATO MOSKVO Moški in ženske so oblečeni samo zato, da niso goli tn da ih ne zebe. Zlasti nas je to rresenečalo pri ženskah, saj kombinacije najbolj nemogočih batfv niso nič posebnega. Da bi obleko poudarile svoje telesne čare, kar znajo Slovenke tako dobro, Rusinjam še na pamet ne pride. Če je le zelo hladno, se zavijejo v rute, tako da vidite le še nos. Ostriženih je že kakih 80 odstotkov, pred letom in pol pa ni bilo niti ene ženr NAROČILNICA Naročam »Zasavski tednik« In prosim, da ml ga začnete pošiljati s Naročnino nakažem takoj po prejemu položnice. Ime in priimek —................... .......... Kraj--------I--------ulica ------------- Pošta ______—i . V _________________ dne_______ štev. Podpis: ske v Moskvi, ker so šteli to za buržoazni običaj. Vse so Pa močno odišavljene, celo nekateri moški. Na mnogih krajih stoje posebni avtomati, ki te za 10 do 40 kopejk skozi posebno šobo izdatno parfumirajo. Duh je zelo močan, sladak, tako da mi je prve dni kar sapo zapiralo, potem pa mi je vonj — odpovedal. Tudi čevlji so zelo slabe kva-•litete, oblike in izdelave tn so približno takšni, kakršne so pri nas prodajali leta 1946. Zraven tega so pa še zelo dragi, saj stanejo okrog 600 rubljev, kar pomeni za kvalificiranega delavca škoro tri četrtine plače, za nekvalifiicitahega pa celo eno mesečno plačo in pol. Toda —- televizijski aparat dobite za isto ceno. Ne smete pa misliti, da v ZSSR ni mogoče dSbtti dobrega blaga ali obutve. Videl sem trgovine, ki bi gotovo vzbujale pozornost celo v Parizu s kvaliteto, krojem, seveda tudi s ceno. Dobite lahko vse, in to brez nakaznic, katerih prt njih že nekaj let ni vet, res pa je, da so nekatere cene naravnost astronomske. Tako stane n. pr. kožuhov!rtast nlašč 'iz srebrnih lisic nekaj več kot dva luksuzna avtomobila. Vso kožuhovino prodajajo v Ameriko, za dolarje pa kupujejo stvari. ki so jim bolj potrebne. Navzlic pomanjkanju smisla za lem obleko *o pa Rusi reto ____.v._ : ; ~ x: ; Tv/r^rn,; vsaik dan, ženske imajo vedno lepo oprane obleke. Posebno pa vzbuja pozornost snaga na ulici. Nikjer ne vidiš ogorka cigarete, nikjer ni vžigalice na ulici. Na vsakih par metrov stoje pločevinaste posode za odpadke, ki so do polovice napolnjene z vodo. Zgodi se ti lahko ce-' lo to, da pobere Rus, ld gre P° cesti, vžigalico, ki sl jo odvrgel. Kaj takega pa se ti pripeti samo enkrat, ker te je že prvič preveč sram. Ravno zaradi tega je Pariš v primerjavi z Moskvo ali celo z Leningradom umazan. Center Moskve je zelo lep. Kremelj, Rdeči trg in glavna ulica — Ulica Gorkega sc ti za vedno vtisnejo v spomin. Poslopja so lepo vzdrževana im med starimi palačami stoji tu in tam nov blok ali nebotičnik. Ulice so Široke in ravne, izložbe pa lepo urejene. Razen tega je v mestu zelo veliko- manjših in večjih pairkov. Poleg javnih parkov je v Moskvi kakor tudi v Leningradu več ogromnih »parkov kulture«, kjer je treba plačati za vstop 1 rubelj. Tu so urejene kino dvorane, gledališča, kavarne m restavranti, plesišča itd. Navadno 1e v parku tudi velik ribnik, kjer posebno zvečer kar mrgoli obilica čolnov. Vsepovsod se razlega smeh, petje in godba. Vsako soboto prižigajo bengalične ognje, park pa izrledn kot velikan'-’-o mrnv- 1 1XX#x rTL» in +nm rwrx^ 1 iič 1 A KIčO kakšnega ljubitelja vodke, vendar nikdar ne pride do izgredov. Ljudje se vedejo vedno zelo spodobno in celo mladi parčki so v najbolj skritih kotičkih bolj solidni, kot če bd bila prisotna stara mama. Kakor povsod v ZSSR, je zlasti še v Moskvi velika stanovanjska stiska. Najemnine so malenkostne, stanovanje pa je zelo težko dobiti. Zato je maksimirana stanovanjska površina na človeka in celo v novih blokih je za celo nadstropje le ena kopalnica, po štiri družine pa imajo skupno kuhinjo. Omeniti je seveda treba, da Rusu stanovanje ne pomeni toliko kot nam in da je v tem pogledu ravno tako indiferenten kot glede obleke. Ce upoštevamo, da ima Moskva sedal 7 milijonov prebivalcev in da jih je bilo pred desetimi leti »samo« 3 mili j one, potem lahko razumemo, zakaij so vsa predmestja grajena iz lesa. Ulice so tudi tu čiste, hiše sp pa zelo bdrne. saj jo opečna streha velika redkost. Skoro na nobeni strehi pa ne manjka televizijske antene. Vcčkrrit me ,ie presenetilo, da so bile na strehi leseno hišice, v katero bi po naših pojmih težko s tisti M malo večjo družino, po tri, ali celo štiri antene. Ne bi mogel trditi, da ima ena družina po več televizijskih aparatov, če se jim i , -n«-. v t-Aik&TlA nro- store namestiti celo več družin, potem so res pravi umetniki Med nagim bivanjem v ZSSR smo največ časa porabili za ogled tovarn. Najprej smo si ogledali velikansko tovarno avtomobilov »ZIS«, ki ima 50 tisoč delavcev iifl nameščencev, od tega 6 tisoč inženirjev in tehnikov. Sprejela sta nas direktor in sekretar komiteja zelo prijazno. Iz pripovedovanja direktorja sem povzel naslednje: »ZIS« je bila remontna delavnica. Takoj po revoluciji pe sp jo začeli preurejevati v tovarno. Leta 1924 so izdelali prvi avtomobil. Borili so se z zelo velikimi težavami, saj jim je tedaj primanjkovalo kadra in tudi strojev. Sicer pa je ta epopeja opisana v obliki romana v knjigi »Veliki tekoči trak«, zato bom nadaljeval tam, kjer knjiga konča. Po rekonstrukciji tovarne eo povečali proizvodnjo zai trikrat in so dosegli že pro» izvodnjo 30.000 vozil na leto. Leta 1941 po tovarno umakniti za Ura), kjer se je razvila velikanska Industrija, Po zmagi so stroje in del delavstva vrnili nazaj v Moskvo, kjer so v kratkem času dosegli in presegli predvojne uspehe in storitve. Za Uralom pa je ostala tovarna — dvojček ki po velikosti baje še presega moskovsko tovarno. (Nadaljevanje sledi)