GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Ob ponovni izvolitvi za predsednika SFRJ je bil poslan tov. Titu 19. maja 1967 naslednji telegram:
Tovariš
JOSIP BROZ TITO predsednik' republike BEOGRAD
DELOVNI KOLEKTIV ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ TI PRISRČNO ČESTITA K PONOVNI IZVOLITVI ZA PREDSEDNIKA SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE. ISTOČASNO TI ČLANI KOLEKTIVA ŽELIMO, DA BI TAKO KOT DOSLEJ TUDI V BODOČE USPESNO VODIL JUGOSLOVANSKE NARODE K NADALJNJI IZGRADNJI NASE SOCIALISTIČNE DRUŽBE.
DELOVNI KOLEKTIV ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ
Nabava v
Pa poročilu »Nabavne organizacije« ZP je bilo v. preteklem mesecu največ negodovanja zaradi nerednih dobav •jeseniške Železarne, čeprav to ni povzročilo zastojev proizvodnje v naših tovarnah, je NO opozorila dobavitelja, da v prihodnje ne bo priznavala predčasnih dobav oziroma večjih količinskih dobav kot so bile zaključene za obdobje ali pa podaljševala dobavnih rokov.
Zvezna skupščina konstituirana
Za predsednika je bil izvoljen Milentije Popovič
V torek, 16. maja se je v Beogradu konstituirala zvezna skupščina novega sklica. Za predsednika --skupščine so poslanci"- izvolili Milentija Popoviča", dosedanjega podpredsednika zvezne konfe-' renče > SZDL J in poslanca • zveznega zbora. Hkrati so izvolili tudi šest podpredsednikov zvezne skupščine, in sicer: Filipa Baj kovica, dri Marijana Breclja, Blaža D j u-. ričiča, Džavida Nimanija, Gustava Vlahova in: dr. Miloša Žanka. Posamezni zbori pa šo se konstituirali takole: v zveznem zboru so izvolili za predsednika Vidoa Smilevskega, v zboru narodov Vido Tomšičevo, v gospodarskem zboru Patra Zečevida, v _ prosveitho-kul-tumem zboru Djura Klada-rina, v socialno-zdravsbve-nem zboru Ika Markoviča in v organizacijsko-politič-nem zboru Veiimira Stojnica.
aprilu
panogi železne metalurgije so prispele v aprilu tudi prve količine dekapirane pločevine iz .uvoza za drugp trimesečje, vendar le za tiste tovarne, ki so imele na razpolago dinarska sredstva.
Pri barvni metalurgiji so dobavitelji bakrenih polizdelkov nekoliko kasnili z dobavami zaradi nejasnega, položaja glede podražitve bakra. Vzlic temu, da se je cena domačemu bakru zvišala od 12. na 13,20 N din dobavitelji polproizvodov za sedaj niso povišali cen. Verjetno višjih cen sploh ne bo, ker so sedanje enake uvoznim.
V poročilu NO je med drugim zabeležena tudi kvalitetno-nepravilna dobava materiala za »ELEKTROMEHANIKO«, kar je vplivalo na zastoj proizvodnje v obratu Lipnica. NO je sklenila, da bo v prihodnje ves reprodukcijski ' material, ki ga ne bo moč dobiti od domačih dobaviteljev, pravočasno naročila v tujini. To velja za vse polproizvode iz bakra, ki spadajo v,-režim svobodnega uvoza.
Podobno preusmeritev bo NO izvedla tuidi pri srebru. Po zbranih podatkih znašajo potrebe vseh tovarn približno 4 tone srebra v blokih. Zaradi nižje cene v tujini bodo tovarne z uvozom prihranile 80 ^ilijonpv S dinarjev.
Panoga »Elektroindustrija« je zabeležila dokaj redne dobave elektromateriala, zato v tovarnah zaradi tega ni bilo zastojev. Edina izjema je bila tovarna »APARATI«, kjer je nesolidna dobava tovarne ELKOK Kosjerič povzročila zastoj.
Tudi pri tej panogi je položaj cen zaradi bakra še neia-(Dalje na 6. stra
Delavski svet ZP na svojem prvem zasedanju v novi mandatni dobi
V ZDA zelo zadovoljni s kvaliteto v Horjulu
V	okviru kooperacijske, pogodbe z ameriško svetovno znano,firmo CONTROL DATA CORPORATION iz Min-neapolisa (tretje največ j e podjetje za proizvodnjo elektronskih računalnikov na svetu) je prejela tovarna elektronskih instrumentov v Horjulu montažno delo za šesta-■vo ploščic,, ki so osnovni sestavni del elektronskih računalnikov;. Na tiskanem Vezju je nanizanih nekaj deset vrst sestavnih delov — uporov, kondenzatorjev in polprevodnikov, ki sestavljajo logično enoto K 14. Prvo naročilo je vsebovalo 5.000 tehploščic in te je tovarna v Horjulu izdelala v enem tednu m odposlala v ZDA.
V	Horjulu so se. dobro zavedali,- da bo potrebna pri novi - kooperacijski . pogodbi zanesljiva kvaliteta montaž-, riih del in upoštevanje dobavnega roka. Natančno so zato preštudirali navodila ameriške tovarne za izvedbo montaže in v enem tednu izdelali in odposlali celotno naročilo.
5.000	ploščic.
Ker je bilo tako rekoč od prvega naročila odvisno nadaljnje'delo, so v tovarni do . skrajnosti’ poostrili, kontrolo. Izkazalo- so je, da je'spočetka na videz preostra kontrola obrodila -zaželjene sadove. Iz ZDA je na naslov inž. Herma_ na Vidmarja iz organizacijsko kadrovskega področja prišlo poročilo o izdelavi ploščic (dopis objavljamo v prevodu). Ploščice so v Mineapo-lisu preizkusili na posebnem kontrolnem' elektronskem stroju in Ugotovili le 0.6% izmet, kar je odličen rezultat nad vsakim pričakovanjem. Nobena ploščica ni imela tako imenovanega mrzlega kon» takta, nobena pozabljenega sestavnega dela, vse lege elementov so bile pravilne itd.
Solidna kvaliteta pa ni bil edini pogoj .Američanov za kooperacijsko pogodbo. Zahtevali so promptrio dobavo le v nekaj tednih. Iz ZDA so poslali z letalom vse sestavne dele, pri nas jih je bilo potrebno ocariniti, v Horjulu montirati na. tiskano vezje, popovno pregledali na carini in odposlati z letalom v ZDA. Veliko zaslugo za pravočasno
prvo pošiljko - ima poleg, to-: varne tudi: izvozna operativa PSO, kLJe v izredno' kratkem Času uredila vso potrebno izvozno administracijo. Prvo naročilo je torej v celoti popolnoma uspelo iñ Američani* ki so bili skraja tako previdni .in skeptični pri naročilu imajo sedaj otipljiv dokaz o solidnem poslovanju našega podjetja.
(Prevod dopisa)
10.	aprila 1967
ARDEN HILLS OPERATION
201 NORTH LEXINGTON ARDEN HILLS, MINNESOTA
CONTROL DATA GORPORATION-
ISKRA — KRANJ . ..
LJUBLJANA
YUGOSLAVIA
Sprejeli smo 2000 zmontiranih ploščic vrste K 14, ki jih je sestavila vaša tovarna za nas in jih hkrati pregledali na kvalitetni kontroli. V splošnem je bila izdelava ploščic odlična (very excellent). Stopnja izmeta je bila 0.6%, s katero se boste uvrstili, seveda če boste obdržali to kvaliteto dela, med naša dva ali tri vrhunske dobavitelje.
Bila' je le ena vidnejša napaka iri izgleda, da je bila napačna vrednost diode. Sodimo, da je to naša prepisovalna napaka, ob priliki, ko smo sestavljali naročilo za vas.
Zahteval sem od našega vodstva, da »pripravi drugo naročilo, ki bi obsegalo 2.000 do 5.000 sestavov ploščic ene od sedmih osnovnih vrst, od katerih sta •prejeli specifikacije. Ko bo naročilo izdano, vam bom pisal in poslal vse podrobnejše informacije.
S spoštovanjem
CONTROL DATA CORPORATION ARDEN HILLS OPERATION G. O. ARGO 1. r.
Iz pisma je razvidno že je vedno večji tako, da so drugo večje naročilo in vse tovarni v Horjulu obeta traj-kaže, da bo obseg kooperaci- no deio. Marjan Kralj
Enotna kontrola kvalitete izdelkov
Del prisotnih kolegiju, ki ga
direktorjev in šefov kontrolne sluzoe v organizacijah je sklical generalni direktor ZP Vladimir Logar
na razširjenem
Minuli teden je sklical generalni direktor ZP Vladimir Logar v šišenski občinski stavbi v Ljubljani razširjeni kolegij, katerega so se udeležili vsi direktorji in odgovorni uslužbenci za kontrolo kvalitete pri posameznih organizacijah.
Dnevni'red je obsegal pravzaprav le dve točki: predlog organizacijskih predpisov obvezne kontrole za kvaliteto izdelkov podjetja in poročilo o finančni ter prodajni problematiki v podjetju.
Za prvo točko je pripravilo celoten osnutek predpisov organizacijsko kadrovsko področje pod vodstvom v. d. direktorja Igorja Slavca. Kra-
Proč od kratkovidnosti
9 Kar je danes novo, bo čez nekaj let zastarelo
9 Pri izumiteljstvu in tehničnih izboljšavah smo obstali na številu 35 oziroma na isti številki kot leta 1939
• 10-krat manjša sredstva za tehnični razvoj kot v istem času znašajo stroški za službena potovanja
bivajcev je povprečno prijavljenih izumov:
v ZDA
v ZR Nemčiji v SSSR v Švici v Sloveniji v Jugoslaviji
400
600
¡500
1000
65
35
Nahajamo se v obdobju znanstvene tehnične revolucije, ki zahteva od vseh proizvodnih, posebno pa industrijskih podjetij, nenehne napore, nova in vedno nova denarna vlaganja v znanost, kajti tehnični razvoj je sestavni del modeme proizvodnje, brez njega pa tovarna, podjetje, industrija ne pomeni nič, ali pa v najkrajšem času ne bo pomenila nič, kajti kar je danes novo, bo čez nekaj let zastarelo in za staro šaro — tako nam govore znanstveniki iii napredni gospodarstveniki doma in še posebno v tujini, česar pa se mi vse premalo zavedamo,
POTREBNO JE VEC
VLAGANJA
V	RAZVOJ
Kako v svetu gledajo na ta »problem« in kako ga rešujejo? Ogromno svojega, denarja vlagajo prav v svojo »bodočnost« — v razvoj! Oglejmo si samo nekaj številk:
V	ZDA dajejo na enega prebivalca 90 dolarjev za razvoj,
v Evropi (Zahodna Evropa) 25 dolarjev za razvoj, v Jugoslaviji pa dajemo za razvoj povpr. 4 dolarje na enega našega prebivalca. Koliko odpade za razvoj na enega zaposlenega v ISKRI, bo morda kdo drug dal podatek, bi bil pa zelo zanimiv!
Ali je potemtakem kaj čudno, da v Jugoslaviji toliko zaostajamo za tehnologijo, proizvodnostjo in ekonomičnostjo poslovanja v primerjavi z ustreznimi podjetji na Zahodu ali Ameriki? Pri tem pa se želimo vključiti v mednarodni trg...?
Menim, da tudi v tem primeru močno drži znani slovenski pregovor: »Za malo denarja —. malo muzike!«
PREMALO PRIJAVLJENIH
TEHNIČNIH
IZBOLJŠAV
Sedaj pa še nekaj podatkov'' o izumiteljstvu in''racio-nalizatorstvu oz,- tehničnih izboljšavah. Na 1 milijon pre-
OBVESTILO
PROGRAMSKO-TEHNlCNO PODROČJE ZP ISKRA KRANJ SE JE PRESELILO IZ DOSEDANJIH PROSTOROV NA MIKLOŠIČEVI 28 V LJUBLJANI V PROSTORE STAVBE SKUPŠČINE OBČINE LJUB-LJANA-SIŠKA, CELOVŠKA 121, TEL. h. c. 312-011,

V naši - državi je „zabeležena ista številka tudi 'v' letu 1939! -Pri tem je treba pripomniti,; da so prijavili naši lipokojen-. ci večje število izumov, kot vsi jugoslovanski instituti skupaj.!?... Nad tem . se velja zamisliti. Taki podatki bi bili za »ISKRO« in o »ISKRI« zelo zanimivi.
Drug podatek, tudi zelo zanimiv, je ta, da naša firužba daje desetkrat manjša sredstva za tehnični razvoj, kot pa znašajo v istem obdobju službena potovanja.
ISKRA KOT PODJETJE NE VODI PODATKOV O TEHNIČNIH
izboljšavah, Čeprav
BI BILO PRAV IN POTREBNO — NEVOŠČLJIVOST, KI ŠKODUJE SKUPNIM INTERESOM V našem časopisu občasno beremo o nagradah posameznim delavcem za razne teh- . nične izboljšave. Skupnih podatkov za celotno Iskro ni- | mamo, ker teh tehničnih iz-' boljšav- (verjetno) nihče ne. vodi na ravni ZP, ker bi sicer nagrajenci v eni tovarni morali za svoj »predlog« dobiti nagrado tudi v drugi tovarni ali organizaciji, kjer uporabljajo njegovo noviteto. Vsekakor pa bi bilo prav in koristno, če bi tak seznam obstajal. Kaj malo vemo o tehničnih izboljšavah v Slo-
veniji ali Jugoslaviji, vendar pa za Demokratično republiko Nemčijo vemo, da so v letu' 1964/65 imel! 590.000 izboljšav, od katerih so v vzhodnonemški. industriji realizirali kar 422.000. Ker je pri nas še mnogo znane slovenske nevoščljivosti, si je že marsikdo premislili dati kakršenkoli predlog za tehnično izboljšavo, kajti mnogo besedovanj in obravnav je potrebno preden se komu odobri nagrada za tehnično izboljšavo.
VZGOJITI LASTEN
STROKOVNI KADER
Ce hočemo tptreje napredovati, je treba imeti za.to res kvaliteten strokovni kader. Zato menim, da je prav, da nekaj misli povzamem iz predavanja dr, Pretnarja na seminarju za vodilne delavce podjetja »ISKRA« v letošnjem aprilu na Bledu:
1.	Naše službe je treba organizirati za nemoten tehnični napredek;
2.	Ustvariti lasten koncept tehničnega napredka;
3.	Organizirati in usposobiti lastne strokovnjake ter jih za strokovno delo tudi pravilno nagraditi (ekonomiste, konstruktorje, tehnologe itd.).
KRATKOVIDNOST
COKLA NAPREDKA
Delati in graditi je treba za »JUTRI«, kajti brez uspešnega JUTRIŠNJEGA DNE ni POJUTRIŠNJEGA DNE! Tisti kolektivi, ki so do danes gledali samo na današnji dan ter uživali, se verjetno tega že kesajo, kajti posledice kratkovidnosti so že tu.	I. s.
VABILO
Vabimo vse dopisnike, naj nam do 31. maja na kratko poročajo o proslavah dneva mladosti.
Uredništvo
tek povzetek iz osnutka j« naslednji: I
Glede na spremenjene tržne pogoje in vedno večjo zah-. tevo po uveljavljanju naših izdelkov v tujini tet hkrati močnejšo konkurenco je po-, membna pri prodaji zlasti solidna kvaliteta izdelkov. Nekdaj priznana odlična kvaliteta naših proizvodov j e zašla v krizo in nedvomno izgublja na svojem renomeju. Vzrok tiči v tem, da posamezne tovarne odločajo o nivoju kvalitete. s svojega ožjega stališča.
V novem predlogu organizacijskega predpisa bo moral biti vsak končni prototip izdelka ne glede na to kdo ga je razvijal pred oddajo v proizvodnjo preizkušen v laboratorijih .tehnično operativne službe. Na podlagi uspešnega preizkusa bo ta služba izdala potrdilo — atest. V kolikor pa bo preizkus negativen bo organizacija dolžna izdelati nov prototip oziroma nulto serijo — skratka, v redni proizvodnji bodo le Izdelki s pozitivnim atestom. Seveda bo za to določena služba tudi v redni proizvodnji spremljala kvaliteto' izdelave na ’'ta način, da bo pošiljala občasno'izdelke v laboratorije tehnično operativne službe .na preizkus, če kvaliteta: izdelkov ustreza kvaliteti potrjenega atesta za izdelek.
Novost pri osnutku je tudi ta, da bo služba za organizacijo kontrole podrejena neposredno generalnemu direktorju in bo tako pri svojem delu neodvisna. Ukrep je nedvomno pravilen in tudi zelo nujen.
O finančnem položaju podjetja in tej problematiki zlasti glede likvidacije starega žiro računa bomo spregovi^ rili v" posebnem in nekoliko' obširnejšem sestavku.
Marjan Kralj
Samoupravni organi podjetja »Elrad« v »Iskri«
Kot smo poročali v- preji ni številki, so naši uprav Ijalci obiskali nekaj podj« tij na Štajerskem, med nji mi tudi »Elrad« v" Gornj Radgoni. V petek, 19. maj; so člani UO in DS in vod stvo omenjenega podjetji vrnili obisk in si ogledal Iskrino tovarno v Kranju. 1 razgovorih, kr sp se jih ude ležili tudi predstavniki sa moupravnih organov in vod siva ZP ISKRA, so se gosi je predvsem zanimali za in tegracijake odnose v združe nem podjetju in ekonomiki
Razpis štipendij
ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ — Industrija za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko, avtomatiko in elemente
ŠTUDENTJE, DIJAKI!
Za šolsko leto 1967/68 razpisujemo za organizacijo ZP ISKRA naslednje štipendije:
TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHAr NIČNIH IZDELKOV KRANJ • fakulteta za elektrotehniko — šibki tok S štipendij — smer telekomunikacije 9 fakulteta za elektrotehniko — jaki 'tok 2 štipendiji — merilna tehnika.
9 fakulteta za strojništvo
7	štipendij — tehnološka smer O fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 2 štipendiji — tehniška fizika 2 štipendiji — kemijska tehnologija 9 ekonomska fakulteta 7 štipendij
9 tehniška šola — elektro stroke
2	štipendiji — šibki tok 1 štipendija — jaki tok
9 tehniška šola za strojništvo 5 štipendij
9 tehniška šola za kemijo 1 štipendija
TOVARNA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO LJUBLJANA, PRŽAN 9 fakulteta za strojništvo
3	štipendije — tehnološka smer
9 fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 1 štipendija — tehniška fizika 9 ekonomska fakulteta 1 štipendija
9 tehniška šola za Strojništvo
4	štipendije
TOVARNA ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTOV OTOCE 9 fakulteta za strojništvo
1	štipendija — tehnološka smer
PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA
9 fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 1 štipendija — smer telekomunikacije
1	štipendija — smer splošna, elektronika in mikrovali
9 ekonomska fakulteta
2	štipendiji
9 tehniška šola elektro stroke 2 štipendiji — šibki tok .
9 ekonomska Šola
2	štipendiji
9 administrativna Šola 1 štipendija
NABAVNA ORGANIZACIJA KRANJ 9 fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 1 štipendija smer telekomunikacije 9 ekonomska fakulteta s 2 štipendiji
TOVARNA POLPREVODNIKOV TRBOVLJE 9 fakulteta za elektrotehniko— šibki tok
3	štipendije — smer splošna elektronika 9 fakulteta za elektroniko — jaki tok
3	štipendije — smer merilna tehnika O fakulteta za strojništvo
4	štipendije -— tehnološka smer
9 fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 1 štipendija — tehniška fizika 4 štipendije — tehniška kemija 9 ekonomska fakulteta 4 štipendije
9 tehniška šola — elektro stroke 10 štipendij — šibki tok ' 5 štipendij — jaki tok 9 tehniška'šola za kemijo " 1-0 štipendij
Kandidati za štipendije naj pošljejo svoje vloge na naslov: Združeno podjetje Iskra — strokovne službe — referat za štipendije Ljubljana, Miklošičeva 28, kjer dobijo tudi vse informacije.
K vlogi naj' priložijo polletno spričevalo oz. potrdilo o vseh do sedaj opravljenih izpitih z ocenami, potrdilo o premoženjskem stanju in o višini osebnih dohodkov staršev. V vlogi naj bo navedeno, za katero tovarno želi kandidat biti štipendiran. Upoštevali bomo samo tiste vloge, katerim bodo priloženi vsi potrebni dokumenti. Razpis velja do 12.6.1967, kandidati pa bodo obveščeni o sklepu komisije za štipendije do 1.7.1967. .
81. seje sindikalnega odbora
Sindikalni odbor Združenega podjetja «Iskra« je imel svojo sejo 10. maja. To je bila prva seja novega odbora. Pred tem so bili občni zbori po organizacijah, kjer so bili izvoljeni novi predsedniki, ki so sedaj hkrati člani sind. odbora Združenega podjetja «Iskra«.
Tovariš Hutter je v uvodu dal predlog o načinu delovanja odbora; navzoči so bili mnenja, naj bo način delovanja odbora še naprej tak, kot je bil v prejšnjem letu. Predlagali so, da se delo razdeli med predsednika in dva podpredsednika, za kar je potreben -ustrezen poslovnik. Vsi navzoči so podprli predlog, da tovariš Franc Hutter ostane še naprej- predsednik sindikalnega odbora ZP ISKRA.
S	ŠTIPENDIRANJEM IN
KADROVANJEM NE
SMEMO BITI ZADOVOLJNI
V prvem delu je razprava tekla o štipendiranju in kadrovanju v našem podjetju. Splošne ugotovitve kažejo, da so nove štipendije v uipa-. dan ju in da še zaposlovanje visokostrokovmh in ostalih kadrov zmanjšuje, kar se bo negativno odražalo pri na-daljni rasti podjetja.
Sklep odbora je bil, da se pripravi ustrezen material s področja . štipendiranja in kadrovanja za celotno podjetje, kar naj bi obravnavali na posebnem sestanku z namenom, da se ustrezne zaključke o tem problemu pošlje v nadaljnjo rešitev samoupravnim organom ZP ISKRA oz. po organizacijah.
O GLASILU »ISKRA«
Sindikalni odbor podjetja ¡.je razpravljal tudi o časopisu »ISKRA«. Splošna ugotovitev kaže, da je glasilo za redno obveščanje članov ko-•lektiva, o dogajanju v posameznih organizacijah in podjetju »ISKRA« — potrebno im nujno, posebno v času, ko razvijamo in utrjujemo delavsko : samoupravljanje. Le dobro obveščen delavec je lahko dober upravljajoč.
Pomanjkljivosti, ki se pojavljajo tako v sami vsebini ■ oziroma dopisovanju iz posameznih organizacij, je treba urediti; organizirati je treba ¡¡stalne dopisnike iz posameznih -organizacij. Vsi prisotni .so bili mnenja, da sindikalna Organizacija zahteva čim boljšo obveščenost vseh za-• poslenih, naloga ustreznih služb pa je, da to v posameznih organizacijah tudi organizirajo. Vsako odstopanje od teh- zahtev je treba šteti kot ...malomarnost, za kar je treba krivce klicati na odgovornost.
O sami organizaciji dopisniške mreže bo , sindikat .'.skupno z uredniškim odborom glasila. »Iskra«, zavzel ukrepe v posameznih organizacijah posebno tam, kjer ta problem povsem zanemarjajo. V skrajnem primeru bo predlagan ustrezen disciplinski ukrep proti odgovornim osebam. Neobveščenost kolektivov je marsikdaj napravila precej vroče krvi, prekinitev dela ipd., čeprav ima-
mo časopis, ki se ga iz malomarnosti ali neodgovornosti ne poslužujemo. Pritožbe, da časopis nekatere organizacije zelo neredno dobivajo, ne zadenejo uredništva, ker ima le ta dogovor s tiskarno v Kranju, da ga vsak petek razpošlje po pošti, kar se redno kontrolira. Od 18. maja dalje bo tiskarna odposlala časopis že v četrtkih, tako-da bo že v petkih možen dvig na vseh poštah v področju naših organizacij. Iz omenjenega sledi, da časopisna dostava včasih zaostaja le pri tistih, ki imajo nalogo, da glasilo dvignejo na dostavnih poštah, lahko pa tudi onih, ki imajo nalogo, da časopis razdelijo članom kolektiva. Ker neredno-stim lahko botruje malomarnost ali neodgovornost, bi bilo prav, če vodstvo splošnih: .sektorjev večkrat kontrolira razdeljevanje in dostavo našega časopisa.
ODDIH IN
REKREACIJA
Cas, ki nas loči od glavne počitniške sezone, ni več daleč. Po organizacijah že zbi--rajo prijave za posamezne domove. Ker je le v nekaterih kolektivih organizacija za zbiranje prijav dobro organizirana, so prisotni menili, da se prek časopisa stalno seznanja delavce o prostih kapacitetah v naših domovih. Vsi člani so bili mnenja, da je naloga sindikata, da aktivno deluje na tem področju in delavcem pomaga pri urejevanju njihovega oddiha.
Odbor je sklenil, da se V letošnjem poletju organizirajo letne športne igre ZP ISKRA. O tem bo takoj razpravljala komisija za Šport in rekreacijo pri sind. odboru, ki bo pripravila ustrezen, predlog in finančni predračun ter kraj. Na seji je bil pripravi jan tudi predlog' za komisije samoupravnih organov ZP ISKRA. Kandidati so bili že prej izbrani v posameznih organizacijah in to iz vrst strokovnjakov.
. . Janez
Mnenje o brivnikih Braun - Iskra
šs	Na minulem Spomladanskem zagrebškem velesej-
=1 mu je bila ena od glavnih privlačnosti za odrasle g obiskovalce brezplačno britje z brivnik! Bratln-Iskra. g Na razstavnem prostoru poslovnega sodelovanja RIZ, ISKRA in RUDI ČAJAVEC se je brilo približ-g	no 6.000 obiskovalcev od katerih je slaba polovica
=	izpolnila posebne anketne lističe, ki so veljali hkrati
— kot udeležba pri nagradnem žrebanju, g	Rezultati ankete kažejo, da je bilo z brivnikom
g	Braun-Iskra sistant zelo zadovoljnih kar 83 % obl-
= Skovalcev, 15 % anketirancev je oddalo lističe z ozna-= ko zadovoljen in le 2 % je sodilo, da se niso dobro g	obrili.
j=	Pri nekoliko cenejši izvedbi brivnika special isto
g	proizvodnje je bilo	76 %	anketirancev	zelo	zadovoljiš	niti z britjem, 22%	je izpolnilo	anketni list z opom-
= bo zadovoljen in le dobra 2 % je izrazilo pomisleke =	glede britja.
Rezultati poskusnega britja so zelo vzpodbudni 1=	za našo tovarno »Avtomatiko« in zahodnonemško
g	tovarno »Braun«, hkrati pa kažejo, da so zlasti novi
=	potrošniki z brivniki te izdelave na splošno zelo
H:	zadovoljni.
gs; e Podobno brezplačno britje z anketnimi lističi je g organiziralo naše podjetje tudi na sedanjem Sejmu S	tehnike v Beogradu,	M. K.
Plan
Izpolnitev
Tovarna	v 000 N din	v 000 N din	%
Elektromehanika	19.287	20.431	105,9
Elementi	7.527	5.052	67,1
Avtomatika	4.108	4.620	112,5
Sprejemniki	4333	3.018	69,7
Aparati	4.036	3.810	94,4
Avtoelektrika	9.590	8.361	87,2
Elektromotorji	2.050	1.489	72,6
Naprave	3.718	1.156	31.1
Elektronika	•' 1.555	674	43,3
Kondenzatorji	3.169	3811	104,5
Instrumenti	1.450	1.475	101,7
Polprevojjpiki	2.079	1.402	67,4
Usmerniki	943	970	102,9
Mikron	1.665	700	42,0
PSO	1.037	1.016	98,0
SKUPAJ PODJETJE	66.547	57.485	; 86,4
Bled, 15, maja — Fred odhodom v svoje dežele še fotozapisek; za spomin ... Srečno!
Prisrčno slovo od azijsko-afriških študentov
Dopisujte v »Iskro!«
Bled, 15. maja —S Ta dan so se v popoldanskih urah zbrali v našem počitniškem domu na Bledu azijsko-afriški študentje, ki eo v tehniški šoli zaključili študij oz. diplomirali. Navzoči so bili': gen, direktor podjetja ISKRA Vladimir Logar, predsednik DS ZP inž. Marjan Japelj, direktor šolskega centra inž. Pavel Prinčič, predstavnik tehniške šole inž. Gabrijel Perko, vodja referata za kadrovanje in štipendije Milan Regovec, mentor Vili Zorko ter zastopnik PSO.
Po zakuski je gen. direktor povedal zbranim naslednje misli: »Ob slovesu si ponavadi ljudje zaželijo vse dobro. Talko vam tudi jaz želim vso erečo in zadovoljstvo na vaši nadaljnji poti. Prišli ste Iz različnih dežel, toda vsi z istim namenom: po končanem študiju v Jugoslaviji pomagati svojim deželam, ki so še v razvoju k hitrejšemu, napredku. Gotovo veste, da obstajajo velike možnosti sodelovanja med našo in vašimi deželami. ISKRA se širi; iščemo nova tržišča tudi v deželah, kjer ste vi doma. Vi ste Inteligenca im zato pomemben faktor v gospodarstvu, predvsem elektroniki." Vaše dežele računajo na vas, mi pa Selimo, da postanete ambasadorji iskrenega sodelovanja na področju razvoja in kooperacije. Vašim deželam «mo (pripravljeni z našimi strokovnjaki vedno pomagati, naša Prodajno-servisha organizacija pa želi z vami kon-taktdrati in trajno sodelovati!«
Gen. direktor je nato vsakemu posebej izročil spominsko darilo podjetja ISKRA in zaželel srečno pot v domovino.
David Chirwa, doma iz Zambije, je nato spregovoril predstavnikom šole in podjetja in to v Japi slovenščini naslednje besede:
»Zahvaljujem se vam za lepa darila, ki nam bodo ostala v trajnem spominu. Ko se bomo vrnili domov, bomo s ponosom pripovedovali našim ljudem o vaši požrtvovalnosti, dobrih odnosih in gostoljubju. Spominjamo se začetnih težav in to predvsem
zaradi neznanja slovenskega jezika. S pomočjo vaših prizadevnih predavateljev smo tudi te probleme v oboje-strasko zadovoljstvo rešili. Obogateni z znanjem, ki smo ga pridobili v Jugoslaviji, se bomo lahko koristno vključili v gospodarsko dejavnost naših dežel.
Spoštovani! — Ta doba bivanja v vaši lepi deželi nas. je zbližala. Postali smo dobri znanci in tudi prijatelji. Ko se vrnemo v naše dežele, se vas bpmo spominjali s hvaležnostjo, ker ste nas pomagali oblikovati v to, kar smo zdaj. — Za vse iskrena hvala!«
Ob črni kavi so se mislT sproščale v francoskem, angleškem in slovenskem jeziku. čas odhoda se je bližal. Nekateri so odpotovali še isti večer, drugi kasneje. Razdalje so precejšnje: Pakistan, Alžir,. Zambija.S.
Srečno!
Ado
Naslov uredništva:
Za uspešen študij je študentom čestital gen. direktor Vladimir Logar, hkrati pa jim je izročil tudi praktična darila
Pismo iz Trbovelj
O delu mladinske organizacije tovarne polprevodnikov
Pri obisku v naši tovarni polprevodnikov Trbovlje se je naš sodelavec; pogovarjal tudi s predstavniki družbeno-političnih organizacij. Med drugim je naneslo vprašanje tudi na soledovanje sindikata in mladine v našem glasilu. Plod teh razgovorov je pismo predsednika mladinskega aktiva, ki ga v ce-
loti objavljamo.
Mladinska organizacija . v naši: tovarni obstoja že od Ustanovitve naše tovarne, to je od leta 1963, vendar v vseh teh letih ni bila posebno aktivna. Vzrokov za to je več Brez dvoma je bil velik vzrok v razdrobljenosti naše tovarne; ki je obratovala na treh krajih: v Kranju, Ljubljani in v Trbovljah. Mladinci so se srečali le na konferencah enkrat letno,, vendar takraf'hi prišlo db kakšne, konstruktivne debate, saj so : se mladinci med seboj komaj poznali.
Drugi vzrok za nedejavnost-mladinske organizacije je bil tudi . v vodstvu, ki ni bilo posebno aktivno in je mladinska organizacija kot taka izgubila svojo vlogo.
Na zadnji konferenci ZMS, aktiva Tovarne polprevodnikov je bilo precej kritike prav zaradi nedejavnosti mladincev, zaradi nezainteresiranih: za politično in gospodarsko življenje ter: za spoznavanje in reševanje problemov v sami organizaciji, zato je podanih nekaj smernic za delovanje mladinske organizacije, kot so: športna dejavnost, kulturnopolitično delo, delovne akcije, aktivnejše sodelovanje pri delitvi dala in reševanju proizvodnih problemov.
To so samo grobe smernice, po katerih naj bi aktiv skušal delovati, poleg tega naj bi bilo delovanje aktiva povezan o z delom samoupravnih organov.
Od posameznih dejavnosti je še najbolj razgibana športna dejavnost. Mladinci sodelujejo pri sindikalnih športnih igrah, pri kegljanju, ki je vsak teden 2 uri, streljanju, odbojki, rokometu in tudi drugih športih. Za športne igre je med mladinci veliko zanimanje. Zdi se mi priporočljivo, da se v okviru ZP Iskre organizirajo mladinske športne igre, ki bi bile kot nekakšna športna manifestacija mladinskih aktivov vseh organizacij ZP. Vsako leto. bi ena delovna organizacija prevzela organizacijo iger, ki bi bile vsako leto v drugem kraju.
Mislim, da bi bil to nov doprinos medsebojnemu zbliževanju mladine in da bi dobil podporo vseh organizacij združenega podjetja.
Na kulturnopolitičnem področju je bilo le malo storjenega. Tu se . težko najde prava zainteresiranost, ker
so manjše možnosti kot drugje. Tri mladinke smo poslali v politično .šolo, toda Ib ena jo je s pohvalo opravila. V planu smo imeli proslavo zai 1. maj, vendar le-ta ni; uspela predvsem j zaradi neresnosti mladincev, ki so bili ža to zadolženi. Upam, da nam bo vnaprej z. večjo res-, nostjo uispelo izpeljali tudi te naloge.
| Na zadnjem sestanku aktiva smo razpravljali o izvedbi delovne akcije, to je o izgradnji rekreacijskega igrišča za odbojko. Tovarna je to odobrila in upam, da bomo z izgradnjo, lahko kmalu za-; čeli, saj nam je igrišče nujno potrebno. Poleg tega smo se: dogovorili s sekretarjem- podjetja, da bo mladina s prostovoljnim delom sodelovala pri postavitvi ograje\okrog': tovarne. Sklenili smo tudi, da s prostovoljnim delom pomagamo pri postavitvi klopi na, tovarniškem dvorišču za dnevni odmor delavcev..—. To so sklepi, o sami izvedbi akcij pa vam bomo kasneje poročali.
Kot prvi korak medsebojne-ga zbliževanja mladine smo, se dogovorili s Tavamo, kondenzatorjev Semič o obisku in ogledu tovarne, povezanem s športnimi srečanji.
Načrtov je veliko in upam, da bomo vsaj del teh realizirali, saj so nam na razpolago skromna denarna sredstva. Pri tem pričakujemo večjo pomoč tovarne in podjetja in večje razumevanje za naše Mje.
V aprilu so bile tudi volitve v delavski svet in upravni odibor tovarne, pri katerih smo aktivno sodelovali, saj so bili v novoizvoljeni delavski svet izvoljeni 4 mladinci, tako’ da je v DS 6 mladincev od skupno 21 članov.
To so bili le nekateri načrti in želje mladinske orga-' nizaoije ter nekateri rezultati; ki smo jih v tem času dosegli. Vendar se mi zdi, da jd, bilo pri našem delu premalo storjenega v sami'delavni organizaciji, premalo obdelani nekateri pravilniki, premalo storjenega za izobraževanji delavcev na dejavnem mestni,-za njihovo popolnejše stimuliranje pri delni, o čakanji! materiala in drugo.
Vse to pa bomo obravna-v vali na proizvodni konferenci v maju, o čemer bomo po* drobneje poročali.
predsednik aktiva: ALOJZ BIZJAK
iz »ELEKTROMEHANIKE«
K anketi mladih v »Produkciji«
Vsem zaposlenim v DE Produkcija-je znano, da pri njih ne obstoji organiziran mladinski aktiv, klijulb temu, da x tovarni mladinska organizacija obstoji in deda. TK ZM in organizacija ZK sita bila mišljenja, da - kljub nezdravemu malodušju, kateremu je podvrženih mnogo zaposlenih v tovarni, delavca ali delavko vendarle pa naj bo star ali mlad, zanima delo in problematika celé, tovarne. Zato je TK ZM tudi organiziral štiridnevni Razgovor o proizvodni. problematiki v ; produkciji. Zadovoljstvo udeležencev kaže, da je bila kvaliteta razgovorov zadovoljiva. © svojem delu pa je imel ria/ men poročati - tudi TK ZM iñ-prgainižačija ZK. Ker pa je Ma udeležba mladih na razgovorih tako maloštevilna, je TK ZM ta namen opustil in vam bom o njegovem delu, na kratko napišM in odgovoril na nekaj vprašanj' iz ati-' kete.
0 delu TK ZM je bilo moč brati v, našem časopisu, kljub temu bom še enkrat napisal celotno delo MO tovarne, ker je bilo v anketi mnogo neumestne kritike.
-. Organizirali smo:
—	v decembru: tekmovanje Z garnizijo v šahu in namizjem tenisu;
—	v februarju: seminar za vodstva MO v DE, »Tribuno mladih«, tekmovanje v pa-miznem tenisu v Škofji Loki;
—	v aprilu: šolo za življenje in tekmovanje v streljanju z zračno puško.
Sekretariat MO v ATN je organiziral dve proizvodni konferenci, sekretariat orod-
jame eno, TK ZM pa v produkciji štiridnevni razgovor o proizvodni problematiki.
Mladinci ¡baše tovarne so se udeležili oddaje/»Pokaži kaj znaš« v Kamniku, Tržiču in Kranju,' smučarskega tekmo-. vanja, J tekmovanja v.. namiznem ' tenisu v Kamni Gorici in tekmovanja v odbojki v Kranju, Omenje-; ne prireditve in tekmovanja so organizirali MO nekaterih tovarn v omenjenih krajih.
Organizrali pa bomo še v sodelovanju s: tovarniškim sindikatom v tekočem mesecu tekmovanje v raznih, športnih disciplinah, v mesecu juniju pa enodnevni izlet v Semič z ogledom . Iskrine ’ tovarne jj v ,tem 'kraju. Prav tako pa ■ bijmo-nadaljevali’ z organiziranj eni’ proizvodnih konferenc. Naslednja bo v DE »Montaža števcev«.
Ne morem drugače kot da vsem 'anketiranim v produkciji v odgovor, i,n ostalim mladim v tovarni ( v informacijo!) napišemo Še tole:
V produkciji je 34 mladincev na anketnem; listu napisalo, da želi delati, v MO, še več kot toliko pa, da naj bo MO bolj aktivna, kljub temu, da smo želeli zvedeti točno, kaj naj po njihovem mišljenju MO sploh dela.
Udeležba mladih na razgovoru je pokazala, da si ti mladi ljudje delo MO predstavljajo tako, da bodo morda še naprej obljubljali, kritizirali in očitali stvari, ki jih v delu TK ZM ni (famili amost, vsak dela le dotlej, dokler ne- pride do boljšega položaja, itd.), ker jim je bi-
lo odveč priti na razgovor, da bi " slišali odgovore na vprašanja, ki so jih sami postavili.
Mladinke in mladinci! Zavedajmo se tega, da nismo upravičeni kritizirati stvari, pri katerih bi j lahko | sami pripomogli, da bi stekle bolje, pa tega . nocetop. Samo malo samokritičnosti ..bi bilo dovolj, pa he bi nikomur delali krivice./
TK ZM ste očitali, da. še nihče ni dobil pomoči od MO v slučaju/ da se mu Je .Zgodila krivica na delovnem mestu. Pa ste se morda . tud: vprašali, ■ kako ’ naj / takemu -človeku pomagamo,, če zanj ne vemo? 'Zato vas. vabimo, da nam v takem primeril"’takoj sporočite.
Vsem mladinkam -in mladincem, ki se želijo včlaniti, v organizacijo ZK sporočamo naj svojo željo povedo kateremukoli članu TK ZM ali pa se obračajo direktno na tajništvo organizacije ZK.
Omenil sem že, da v produkciji mladinskega, aktiva ni. Do tega ni prišlo zaradi malomarnosti alii nezainteresiranosti TK ZM v minulih letih. Vzrok je v tem, da so v minulih letih mladinci, ki so takrat delali v MO, stalno pojasnjevali, da se zaradi razdrobljenosti (3 izmenah delo), prezaposlenosti na delovnem mestu in žal malodušnosti ostalih, delati ne da.
Naj dodam še to, da bo TK ZM sklical v produkoiji mladinski sestanek, za izvolitev nekaj mladink in mladincev, ¡ki bodo poskrbeli, da bo znova zaživelo delo MO tudi v produkciji.
Miran Rus
V
Štirimesečna proizvodnja
Tovarna	Plan v Izpolnitev v 000 N din v 000 N din		%
Elektromehanika	71.669	76.474	106,7
Elementi	29.008	23.218	80,0
Avtomatika	17.064	17.242	101,0
Sprejemniki	17.955	12.167	67,8
Aparati	14.409	14.072	97,7
Avtoelektrika	36.151	31.399	86,9
Elektromotorji	6.297	5.674	90,1
Naprave	11.341	7.917	69,8
Elektronika	3.519	3.063	87,0
Kondenzatorji	12.676	12.136	95,7
Instrumenti	5.627	5.919	105,2
Polprevodniki	7.475	4.886	65,4
Usmerniki	3.180	3.773	118,6
Mikron	2.567	1.488	58,0
PSO	4.335	4.182	96,5
SKUPAJ PODJETJE	243.273	223.610	91,9
V Aparatih tečaj za delavce v materialni upravi
V tovarni električnih aparatov posvečajo veliko skrb 'strokovni vzgoji svojih članov in pri tem-koristijo različne . oblike vzgojnega dela — od rednega šolanja do usposabljanja delavcev prek' tečajev in neposredno na delovnih mestih.
Zavedajoč se odgovornosti, katero imajo: tudi delavci v materialni upravi (prevzemni oddelek,, skladišča, odprema in vodstvo materialne uprave) v procesu proizvodnje, je tovarna organizirala krajši tečaj za to osebje. Na tečaju se bodo člani materialne uprave ponovno seznanili z vsemi potrebnimi splošnimi predpisi o skladiščni-siužbi, o zaščiti in poslovanju s kemikalijami, vnetljivimi snovmi in podobnim, z
osnovnimi tehnološkimi lastnostmi gradiv, glede ha skladiščenje, z internimi organizacijskimi predpisi, s. poslovanjem z omejitvenimi zalogami in v kratkem tud: z delom in predpisi tistih oddelkov, ki. z materialno upra-. vo najtesneje- .sodelujejo.
Tečaj je -.le dvakrat tedensko po. štiri, ure v popoldanskem času in bo predvidoma končan, vsaj tako kaže, so ta mesec,. po zaključku tečaja pa so predvideni tudi izpiti]* kjer bodo. ocenili uspešnost take oblike vzgoje, ki naj bi postala stalna oblika dopolnilnega izobraževanja v spoznavanju s tekočimi dosežki in organizacijskimi spremembami v delu in življenju tovarne.
— P —
0 odgovornosti strokovnih služb
V dneh od 20. do 22. aprila 1967 je bil na Bledu simpozij o odgovornosti, ki sta ga organizirala Višja šola za organizacijo dela v Kranju skupaj z Republiškim svetom zveze sindikatov in Gospodarsko zbornico SRS.
Na tem simpozaju je bilo podanih več referatov. Med njimi je imel referat tudi sekretar Združenega podjetja ISKRA — KRANJ tov. PAVLE GANTAR z naslovom: »O odgovornosti strokovnih (skupnih) služb v gospodarskih organizacijah.« Zaradi pomembnosti referata ga bomo v nadaljevanjih v izvlečku objavili. Prav tako bomo zaradi aktualnosti teme po možnosti objavili izvlečke tudi iz nekaterih drugih referatov.
dosti obdelala, v. praksi se ga dokaj različno postavlja, pogosto gre tudi mimo njega.
Tako v teoriji, kot tudi v praksi - so se -izkristalizirale različne oblike odgovornosti:
I.
Odgovornost je nujen element vsake družbene organizacije ne glede na politično in družbeno-ekonomski.. sistem posamezne družbe. Dr.
Antkija Gams v svojem član- pravna, , politična, moralna
itd.-, iz katerih se dalje diferencirajo razne druge oblike. Vsaka od teh odgovornosti zasluži posebno pozornost in posebno obdelavo, zlasti Šj smislu, njene vsebine. Biti
Sp o odgovornosti, objavljen v reviji GLEDIŠTA št. 5/66, daje nekaj naslednjih, misli c odgovornosti:
»Kaj je odgovornost?« ... 4e tako teoretično, kot. tudi
praktično komplicirano.,vpra- odgovoren- pomeni biti podganje. To vprašanje se pogo-. rejen sankcijam neke norme, sto postavlja, dobivajo pa se Biti pravno odgovoren pome-razni odgovori. Tudi pri nas ni . biti podrejen sankcijam se ta pojema odgovornosti pravnih norm. Vrsta in si-Pogosto komplicira. , Poleg steni. , pravne odgovornosti tpga ga tudi. teorija še ni za- zavisita od vrste in sistema
pravnih norm, pravne norme pa od oblike/lastnine, ki je seveda temelj vsakega družbenega in pravnega sistema. Drugačen sistem odgovornosti postavlja privatna lastnina in drugačen kolektivna lastnima. Vsaka .oblika je namreč osnova različnim pravnim normam. Če gledamo odgovornost v privatno-lastniških. odnosih, vidimo, da ta odgovornost prihaja avtomatično.. Če posameznik neracionalno gospodari, izgubi lastnino. Izguba nastopa avtomatično. V pogojih družbene lastnine pa velja drug družbeni in pravni sistem. Edina -osnova za utrditev tega sistema je usmerjanje, planiranje- gospodarskega sistema;.. pa tudi ostalih družbenih gibanj ,• s čimer še preprečuje stihija./ Ta proces se me more. opravljati avtomatično, temveč s ' pomočjo sistema norm. Prav tako pa tudi odgovornost ni avtomatična,-.: ampak se .odreja s stališčem sankcij; s pravnimi normami. Še več, dandanes-se tudi v ekonomsko razvitih državah zaradi nasprotovanj privatno-pravnih - in
družbenih interesov odgovornosti: postavlja tudi že na. ad-ministrativno-pravne, na jav-no-pravne osnove.«
Ne da bi se spuščal v kritično presojo navedb o postavkah o odgovornosti, ki jih- navaja dr. Andrija Gams v citiranem Članku, smatram, da je več ali manj treba pri«, trditi njegovim stališčem, vsaj kar zadeva takoimeno-vano pravno odgovornost. Vendar tudi ta odgovornost v socialističnem , družbenem sistemu ne more - temeljiti samo na pravnih normah. Temeljiti mora vedno bolj na družbeni solidarnosti, na socialističnem usklajevanju; skupnihin. osebnih. .injere- • sov» in na zavesti, socialističnega . človeka, .zavesti,, ki, neogibno raste iz takšnih družbenih odnosov. Odgovornost mora .postajati vedno bolj notranja potreba tako, kolek-. tiva kot posameznikov / in čut nujnega, osebnega vede-, nja. ■	/•	,. ,
V tem referatu, bom-glede, odgovornosti strokovn ih služb. v gospodarskih .organizacijah obdeloval le -pravno odgovornost, medtem ko ne - izključujem, da tudi na področju dela odgovornosti strokovnih služb v gospodarskih organizacijah obstoja prav tako
moralna in tudi politična odgovornost. Obdelava moralne in politične odgovornosti strokovnih služb v gospodarskih organizacijah zasluži posebno temo.
Problem odgovornosti, zlasti pa še odgovornosti strokovnih služb v gospodarskih organizacijah, postaja vsak dan bolj aktualen.. To prihaja do izraza zlasti v paslo* vanju gospodarskih organizacij v našem gospodarskem sistemu, ko na gospodarske organizacije — podjetja, kot samostojne in osnovne de-delovne organizacije enotnega družbenega in gospodarskega sistema Jugoslavije vse bolj delujejo tržne zakonitosti in k.o se naše gospodarstvo s hitrimi koraki vključuje v mednarodno delitev dela. .Odločitve v gospo danskih, organizacijah’ v tej situaciji imajo vedno večje ekonomske, kot tudi socialne posledice. Delovanje /družbene kakor tudi gospodarske reforme zahteva vsak dan bollj kvalificirane odločitve v gospodarskih organizacijah. S tem v zvezi pa se tesno poraja odgovornost za te odlo čitve.
II.
Preden preidem do sam# konkretizacije pravne ode®-
K članku »Začetek nove, samostojne poti«
OBRAT TOVARNE ELEMENTOV V ŠENTJERNEJU SE »Tako se je 84 odstotkov HOČE IZLOČITI IZ SKUPNOSTI TOVARNE ELEMEN- vsega kolektiva odločilo za TOV V SAMOSTOJNO ORGANIZACIJO V OKVIRU izločitev iz skupnosti ome-ZD8UŽENEGA PODJETJA ISKRA	njene tovarne S 30. junijem
_	letos, .medtem ko naj bi od
Delovni kolektiv obrata Upori tovarne elementov za elek- j julija dalje šentjemejski troniko se je v soboto, 6. maja na svojem internem *re- obrat dobil status samo&toj-ferendumu« odločil, da na pristojnih mestih v ZP za sebe me tovame v okviru združe-zahteva samostojnost v okvira ZP Iskra m da se izloči .I1Qga ¡podjetja ISKRA Kranj Iz delovne skupnosti Tovarne elementov za elektroniko jpg ^ega je prišlo ker v Ljubljana. Kako je o tem dogodku pisal časopis Delavska gentjernejskem obratu sodi-enotnost in kaj dragi kolektivi o tem mislijo, vam bomo j0j	v okviru Twarne
v skrajšanem sestavku povedali, da bi si lahko ustvarili elementov za elektroniko v svoje mišljenje o tem problemu tovarne Elementi in ZP. Ljubljani nimajo zagotovlje-
»Dehtvska enotnost« je v svoji 18. številki z dne 13. maja 1967. izpod peresa R. Š.
Nabava
(Nadaljevanje s 1. strani) sem. Lakirane žice so se podražile zelo različno; nekatere celo za več kot 30 %,'sicer pa NO še ni prejela navili cenikov od glavnih dobaviteljev. Že sedaj je jasno, da bakrenih izdelkov ne bo možno dobiti doma v določenem roku; če bodo dražji, kort uvoženi — jih bo NO naročila v tujini.
Pii ostalih panogah ni hilo v aprilu sprememb. Omembe je vredna le pobuda tovarne TUP iz Dubrovnika. Predstavnika te organizacije so bili pred dnevi v naših tovarnah zaradi naročila raznih bakr-e-no-grafičnih fcrtačk,in zaradi dogovora o dobavah kontaktnega materiala, ki ga Sedaj proizvaja ta tovarna. Pobuda je zelo dobrodošla, ker borno s tem lahko nadomestili nekaj uvoznega materiala.
Uvoz reprodukcijskega materiala je v aprilu potekal normalno z izjemo pri tistih
v uvodu k članku »Začetek nove, samostojne poti« napisala dobesedno tole:
v aprilu
organizacijah, kjer ni bilo na razpolago dinarskih sredstev za plačila v tujino. Obstoji pa bojazen, da bodo težave pri uvozu v 'prihodnjih mesecih narasle, ker smo skoraj v celoti izčrpali kredite.
Glede uvoza je pomembno tudi dejstvo, da zvezni sekretariat za trgovino še ni izdal ZP odločbe o spremenjenem faktorju vezave uvoz-izvoz. Priliv se ZP torej še vedno obračunava po sedanjem za nas zelo neugodnem faktorju.
Pregled gibanja zalog reprodukcijskega materiala na razredu 3 prikazuje v aprilu ponovno poveča-■čanje. Ker nekatere organizacije temu porastu ne posvečajo potrebne pozornosti je nujno, da zadevni organi v podjetju temeljito pretehtajo to problematiko in sprejmejo ukrepe zoper nadaljnji porast zalog.
Marjan Kralj
nega perspektivnega razvoja.« In potem pisec članka nadaljuje z opisom začetka poslovanja obrata, ki da je jže 1. 1962 imel vse pogoje za samostojnost v okviru Iskre »vendar je kolektiv imel tedaj razumevanje do obratov, ki so sestavljali skupnost Tovarne elementov za elektroniko., bali pa so v rekonstrukciji, v prepričanju, da bodo ti obrati v kratkem postali ekonomsko samostojni. Pri tem je šlo predvsem za obrata »Feriti« in »Magneti«. Kljub večkratnim datacijam pa ekonomska samostojnost in tehnološka preurejen ost obrata »Feriti« še do danes ni urejena.« Nadalje pisec pove, da je obrat »Upori« eden šestih obratov tovarne »Elementi« in da bo v letošnjem letu ostvaril proizvodnjo vredno okoli 3 milijarde S din. in da ima zaposlenih 642 ljudi. »Obral posluje vsa ta leta aktivno, iz leta v leto povečuje proizvodnjo in se je . uspešno vključil tudi že v izvoz svojih izdelkov predvsem na zahodna tržišča.« Ustvarjeni čisti dohodek zadnjih let se je, po pisanju DE v glavnem
prelival na enotni žiro račun «ti nekaterih svojih izdal, tovarne in je Ibil porabljen kov, katerih pa je Hi kriv za pokrivanje izgube drugih kolektiv» .ki dobavlja kara-obratov. Pisec nadalje nava- mične polizdelke ia pa dej-ja, da je obrat Upori v zad- stvo, da se ni pravočasno njem času zabredel v težave vlagalo v ta obrat v »razšir-zaradi neprimerne kakovo- (Dalje na 8. strani)
Razpis
»ISKRA« — TOVARNA ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTOV O TOČE
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
1.	SEF GOSPODARSKEGA SEKTORJA (vodilno delovno mesto)
2.	ORGANIZATOR
3.	VODJA PLANSKO-ANALITSKEGA ODDELKA (ponovili razpis)
Pogoji:
Pod I.: Visoka strokovna izobrazba (etektro ali ekonomska) z najmanj 2 leti ustrezne prakse v merilni tehniki ali višja strokovna izobrazba z najmanj 2 leti ustrezne prakse na vodilnih položajih v merilni tehniki oz. srednja strokovna izobrazba z najmanj S let ustrezne prakse na vodilnih položajih v merilni tehniki. Znanje nemškega ali angleškega jezika.
Pod 2.: Višja strokovna izobrazba (ekonomska) z najmanj 4 leta ustrezne prakse v gospodarskih organizacijah ali višja organizacijska šola z najmanj 2 leti ustrezne prakse v gospodarskih organizacijah.
Pod 3.: Srednja strokovna izobrazba (elektro ali Strojna) z najmanj 4 leti prakse pri vodenju plan-sko-analltsklh poslov pri električnih merilnih Instrumentih.
Osebni dohodki so zagotovljeni po pravilniku OD tovarne. Ponudbe s kratkim življenjepisom In spričevalom o zaključnem izpitu ter potrdilo o zahtevani praksi pošljite v tajništvo tovarne do 31. maja 1967.
Vsak kandidat bo obveščen v roku 8 dni po zaključku razpisa.
vomcsti strokovnih služb, moramo opredeliti obeležje in položaj strokovna služb v gospodarski organizaciji. Pod skupnimi ali tudi strokovnimi službami v gospodarski organizaciji razumemo dele podjetja, ki opravljajo določene poste za potrebe tovarn, obratov in delovnih enot, v združenih podjetjih pa za organizacije. V te službe spadajo na primer komercialna služba, finančna služba, splošna služba itd.
Po organizacijskih in samoupravnih pravilih imajo skupne službe status detovme enote, lahko pa tudi položaj tovarne ali obrata. Člen 41 Temeljnega zakona o podjetjih navaja, da imajo skupne službe v podjetju glede pravic in obveznosti v ¡upravljanju položaj delovnih enot ali drugih delov podjetja. Pri tem lahko delovno enoto ali neko drugo enoto seveda predstavlja vsaka posamezna služba ali pa lahko več služb ali vse službe skupaj. Kakšen položaj imajo skupne službe v podjetju, zarisi od organizacije dela v podjetju, od odnosov med enotami znotraj, podjetja, kakor tudi od odnosov med enotami v podjetju in skupnimi službami.
Ne 'oziraje -se na organizacijski sestav. strokovnih služb, je osnovna haloga teh služb v gospodarski organizaciji, ki jih vodi direktor podjetja skupaj z organi upravljanja podjetja, kreiranje poslovne politike podjetja, kakor tudi njeno konkretno izvajanje.
Radomir Dr. Lukič v članku »Nekateri problemi samoupravljanja«, 'M je bil objavljen v Teoriji in praksi št. 10/68, med drugim navaja:
»Samoupravni organi bi morali predvsem določiti cilje enote, ki jo upravljajo. Te čilije bi potem proučili strokovnjaki, morali bi določiti medsebojne odnose teh ciljev — ugotoviti, v kolikšni meri jih je v danih razmerah mogoče Uresničiti oziroma koliko uresničitev enih olajšuje ah otežuje uresničitev drugih. Na podlagi takšnega strokovnega mnenja bi 'samoupravni organi še enkrat pregledali svojo odločitev ter jo morebiti spremenili, pri tem pa natančno upoštevali odnose, ki bodo nastali z uresničitvijo zaželenih ciljev, ki so jih dognali strokovnjaki. Potem pridejo na vrsto strokovne odločitve o . sredstvih za 'uresničitev ciljev ter nadzor samoupravnih organov nad strokovnimi
odločitvami in njihovim izvajanjem,«
S	tem stališčem podaja Lukič vsebino samoupravljanja, temeljno delo strokovnih služb. in njihove medsebojne odnose. Ne da bi se spuščali v presojo njegovega •Stališča glede same vsebine dela organov upravljanja, mü je pritrditi, da je delo strokovnih služb tako pri kreiranju poslovne politike, Ciljev gospodarske organizacije, katero sprejemajo samoupravni organi Prav tako pa je delo strokovnih služb v konkretizaciji in izvajanju te poslovne politike.
V medsebojnih -odnosih organov upravljanja -in strokovnih služb sta kolektivna odgovornost organov .upravljanja in osebna, individualna odgovornost posameznih delavcev v strokovnih službah povezani. Pri pravni odgovornosti oseb,- zaposlenih v strokovnih službah,. je treba izhajati iz stališča subjektivne odgovornosti — krivde, ki pa jo je treba, če je kdo sklican na odgovornost, ugotoviti.
Pri pravdi odgovornosti poznamo tri- odgovornosti, in sicer disciplinsko, materialno in kazensko odgovornost.
S pravnega aspekta je. problem .pravne odgovornosti več ali manj jasen. Vse' tel'trt oblike,, ^pravne, odgovornosti so- urejene v pozitivni zakonodaji, kot so Temeljni zakon o delovnih razmerjih,' Temeljni zakon o prekrških, Zakon o gospodarskih prestopkih, in z dragimi predpisi. Z internimi akti vsake gospodarske organizacije ima vsak delavec določeno delovno mesto, v okviru doioče-' nega delovnega mesta pa določane delovne dolžnosti. Člen 4 Temeljnega zakona d delovnih, razmerjih pravi naslednje: »Delovna razmerja nastajajo v organiziranem deluj v katerem ima vsak delavec določeno delovno mesto oziroma delo v okviru določenega delovnega m,«šta (v nadaljnjem besedilu delovno mesto). Delovna mesta določa delovna organizacija s splošnim aktom.«
člen 11 Temeljnega zakona o delovnih razmerjih določa: »Delavec ima na svojem delovnem mestu splošne in posebne dolžnosti do dela- in odgovornosti do dragega delavca, do družbenih delovnih sredstev ter do delovne in družbene skupnosti.
Za kršitev svojih obveznosti iz prvega odstavka tega člana idr za škodo, povzročeno po svoji krivdi, je delavec osebno odgovoren.«
Cten 88 istega zakona pa obvezuje delovhe Organizacije, da s splošnim aktom določijo dolžnosti in odgovornosti delavcev na delu in v zvezi z delom, postopek ugotavljanja kršitev dolžnosti itd. Posebej zakon- obvezuje delovne organizacije, da s splošnim aktom določijo, kaj se šteje za hujšo kršitev delovnih dolžnosti. Kaj je treba smatrata kot hujšo kršitev delovne dolžnosti, je stvar delavne skupnosti, mora pa biti to razvidno iz splošnega akta. S tem se zagotavlja pravna sigurnost delavcev, da se v primeru postopka na bi isto dejanje enkrat ocenjevalo kot lažja, drugič kot hujša kršitev delovnih dolžnosti.
Opustitev teh dolžnosti pa predstavlja protipravno dejanje, ki ima poleg kršitve delovne dolžnosti lahko tudi znake prekrška, gospodarskega prestopka 'ali kaznivega dejanja. Pri vseh teh pravnih oblikah pa se lahko še posebej pojavlja materialna odgovornost.
(Dalje • prihodnjič)
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
združeno; v
ÄÄJMBi&lS
, SKLEPI t. SEJE UO ZDRUŽENEGA, PODJETJA ISKRA (17. 5. 1967)
© Za predsednika upravnega odbora združenega podjetja ISKRA je soglasno izvoljen tov. ing. Jože BAUMAN, za njegovega namestnika pa tov. Savo VUK.
O Za zapisnikarja za c e. lotno mandatno dobo je izvoljena tov. Vera Peterc, za stalna overovatelja zapisnika pa tov. Slavko Fatur in tov. Maksimiljan Vertačnik.
© UO ZP sprejema poročilo o dekt upravnega odbora«: združenega podjetja ISKRE iz prejšnjega mandatnega obdobja in nanj nima pripomb.
• UO ZP sprejema na znanje poročila o delu komisij upravnega odbora ZP iz prejšnje mandatne dobe, in sicer: gospodarske komisije, komisije za organizacij siko-, kadrovska vprašanja; komisije za družbeni standardi in rekreacijo ter komisije za nagrajevanje izrednih dosežkov.
Pri obravnavanju poročila komisije, za družbeni standard in rekreacijo je na podlagi diskusije UO ZP sprejel naslednji sklep: Poslovna izguba Počitniške skupnosti iz leta 19.66 \ višini 11.361.— N din se pokriva iz: sredstev združenega podjetja. Ključ delitve naj bo enak kot pri pokrivanju izgube PS iz leta 1965.
Sklep se predlaga delavskemu svetu ZP v potrditev.
9 Za delo v tekoči mandatni dobi UO ZP imenuje svoje komisije v naslednjem sestavu:
Gospodarska komisija" Buikinis Anton — predsednik (Avtoizdelki), Nedog inž. Tone- (Elektromehani-ka), Strah Milan (Aparati), Vidic inž. Jože (Elektromotorji);, Kačič Metod (Naprave), Zorc. inž.. Vlado (Kondenzatorji), Weber Branko (Elektronika), Truhačev Niko (Instrumenti), Zakovšek Rajko (Usmerniki), Tomšič inž. Jože (Polprevodniki), Gliha inž. Manko (ZZA), Medič litja (PSOj, Sire Ludvik (Nabavna organizacija).
Komisija za organizacij-sko-kadrovska vprašanja: Križman Valter — predsednik ( Avtoizdelki);, Klena -bas Ferdo (Elementi), Dobre Janko (Naprave), Grom Franc (Elsktroaaika), Gerne: Maks (Polprevodniki), Omejc Janez (ZZA);,. Mohor Bogdan (Nabavna organizaeija))-Komisija za družbeni standard i» rekreacijo:
Picutoi Oto — predsednik (Elektrsmehandka)1, Burnik Ljubica- (Elementi)!, Frelih Jože (Elektromotorji)-, -žilah Jože (instrumenti-)*, Žibert Filip (Polprevodniki:),, Jereb. Pavie (ZZA).; Poklukar Jože. (PSO).	vi
Komisija za nagrajevanje zrednih dosežkov:
Fon, Inž.. Stane predsednik " (Naprave), Grčar inž.’ Alojz (Eldktromehani-ka), Borko Franc (Avtomatika) , Slokan . inž. Milan (ZZA), Ferenčič inž. Franko (Sprejemniki}.
® UO ZP je obravnaval in sprejel na znanje poročila za prvo tromesečje 1967: proizvodno poročilo, nabavno, prodajno in finančno poročilo in pri tem sprejel naslednji sklep:
UO ZP ugotavlja, da je po pregledu izpolnitve, plana eksterne proizvodnje za prvo tromesečje leta 1967 zaskrbljujoč nizek porast proizvodnje v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Zlasti so kritične nekatere organizacije, ki izkazujejo celo dlo 50 %, manjšo realizacijo kot v istem obdobju leta 1966. Zato UO ZP zahteva kompleksno analizo stanja za prvo tromesečje (vključno s stanjem zalog gotovih izdelkov): in poročilo o vzrokih za takšno stanje. Rok: 1. junij: 1967.
® UO ZP pooblašča člana UO ZP tov. Slavka FATURJA za podpisovanje odločb za službena potovanja v inozemstvo, ker je predsednik inž.. Bauman krajevno oddaljen od sedeža združenega podjetja v Kranju, kjer službe pripravljajo predloge za službena potovanja v inozemstvo.
SKLEPI 2. SEJE UO
(15. V. 1967)
© Upravni odbor je potrdil plan proizvodnje za junij, z naslednjimi vrednostmi:
—	skupna proizvodnja 21,336.880 N din,
—	eksterna proizvodnja 19,606,600 N din.
© Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o izvozu v aprilu letos, V tem mesecu je bil plan izvoza tovarne dosežen s 102,22 %; plan. PSO za tovarno pa s 141,91 %.
© Upravni odbor je potrdil poročilo, o stanju obrata merilnih naprav ter novo sistemizacijo in analitično oceno delovnih mest, po predlogu strokovnih služb tovarne. V predlagani sistemizaciji je upravni odbor spremenil le ocenitev dveh delovnih mest. Sistemizacija velja od 1. maja dalje. Delovna mesta se smejo zasedali postopoma, skladno s planom zaposlovanja tovarne.
® Upravni odbor predlaga delavskemu svetu tovarne, da potrdi predlog za povečanje dodatka za delo v načni izmeni, in sicer od dosedanjih 17,5«/o na 38%.
Nadalje predlaga upravni odbor, da se poenostavi način plačevanja dodatka za malico pri dela v nočni izmeni tako, da se lo-ta prizna vsakemu delavcu v nočni izmeni enako, po 150 S din dnevno.
© Upravni odbor j® imenoval komisijo za tehnične iz-roljšave, v naslednjem sesta-
vu: Kus Daniel predsednik (obrat stikal) in člani: Škofič Jože (tehnične službe), inž. Chvatal Damijan (obrat števcev), inž. Štirn Josip (obrat orodjarna),, Tepina Edvard, oec., (služba kvalitete).
© Upravni odbor se strinja s poročilom tehničnih služb, ki so imele nalogo ugotoviti koristnost včlanjen ja naše tovarne v Društvo orodjarjev SFRJ. Pogoj, da naša tovarna ostane še nadalje član tega društva, je boljša aktivnost naših orodjarjev v letošnjem ‘letu.
© Upravni odbor odobrava Prostovoljnemu gasilskemu društvu tovarne 258,006 S dira dotacije za letošnje leto.
Sredstva se črpajo iz zato namenjenega Fonda, terminsko pa v skladu z razpoložljivimi likvidnimi sredstvi.
® Upravni odbor je skle-nit, da se za praznik šoferjev »13. julij« dodeli šoferjem in avtomehanikom v prevoznem oddelku skupna nagrada 108108 S din .
9 V upravni odbor- tovar» ne, so: hüï. izvoljeni naslednji sodelavci:. Jakob Dimnik, Via. do Euznar, Leopold Horvat* Dora Bizjan) Frane: Klanjšek, Franc Koželj, za namestnika pa Cirili Burica, Danijel. Mali ih Stana Malovrh.
©. Za, kandidata v UO podjetja je DS izvalit tar. Jožeta
Baumana, dlpi. inž:
© BS; je sprejet predlog plana za nabav» osnovnih
SKLEPI % SEJE. DS	J îif7
® DS je določil počitniški tai, ».	_ .prispevek za lato: 1967 v na-
© Za predsednika DS je: slednjih, zneskih:, z® zapraši e-biit izvotjen tov. Anton ne gfaae 140 N dtev za neza-Brulc, za njegovega namest- puslene zakonce 108 N din, B^vlh: Sešek,, za nezaposlene otroke 50 N
nika pa tov... dipl inž.
din.
Skrite rezerve še obstajajo
Ekonomičnost poslovanja podjetij zahteva energično borbo preti vsemu,, kar povzroča škodo, kajti ite-ta lahko privede razne kolektive da nepopravljivih izgub. Pri tem niso mišljena le finančna srectetva, četprav je to najvažnejši faktor, pač pa težave, ki nastajajo, ko hočsma nadoknaditi; na primer izgubljeni-čas, odvečni izmet, malomarno ■ in neodgovmo poslovanje iv dr.
Že površna analiza nam lahko na kateremkoli področju . pokaže, kje lahko in tudi- pride do izgub. T® so predvsem- organizacijske in kadrovske slabosti, izgube pri materialu,, -strojih, obrat-. ne nezgode, izguba delovnega časa, slabo sodelovanje,, neodgovorno in matamatm: poslovanje predvsem: -vodilnih delavcev itd.
Nisem še zasledil’, da bi časopis »Iskra« objavil kakršnokoli. analizo, kje največkrat nastajajo »cokle* poslovanja, kar v nadaljnji fazi povzroča drage in odvečne stroške, ki. predstavljaj® čisto izgubo. V neki reviji, je moč zaslediti naslednjo noti-
pa- urediti določene mere kr zadolžitve z določenimi roki,
če vzamemo na primer točko »izguba časa«, ki je pravzaprav najvažnejši faktor proizvodnega procesa, bi bilo možno kaj hitro zaslediti naslednje ponavljajoče se nepravilnosti:
—	pomanjkljivosti' pri pravilnem planiranju dfela, za kar pride db čakanja pri' poslovanju- oz. čakanju na material
—	nezadostna kontrola, kdaj je delo izvršeno oz. če je, narejeno, v. določenem času
—	odlašanje pri postavljanju nalog in odredb
—	-nepotrebno: obiskovanje, sprehodi in razgovori med delovnim časom
—	delovne metode, ki zahtevajo- nekoristne in nepotrebne gibe in operacije
—	podpisovanje naročil, aktov,, predpisov, računov brez potrebne zbranosti i'n odgovornosti
. — prepočasno izpolnjevanje kartonov; evidenčnih listov i. pd*.
—	popi avljamje- napak, zaradi malomarnega, dela, kar
zahteva; podaljšani delovni čas (nadure).
Potrebno, bii bite, da bi vsi, predvsem vodilni; delavci in organi upravljanja vsak mesec tračne vedeli, kje- in- zakaj so odvečni stroški nastali* ki bi jih morali nate zavestno odtManjatk oz. skrbeti, da bi Mo talcih -izguib čim mtfflij, To- je namreč čiisti denar, ki si ga. tako rekoč pulimo iz žepa.
Ta ni delo. le ene osebe. To bi morala, biti naloga vseh članov, kolektiva, od projektanta do. delavca, pri najenostavnejšem. delu odi najvišje administracije do. brigadirja.
Razen, osebne,- odgovornosti in skrbi vsakega delavca, da na svojem delavnem, mestu zmanjša stroške na najmanjša mara, je nujno potrebno dobra, sodelovanje z. vodilm-i® kadri. Samce predpisi iti »komanda« še ne- rešujejo proizvodnih; procesov; Dobri odnosi, z zavestjo, da skrbno ira vestno dela koristi posamezniku in družbi, so- edina pot za?, odstranjevanje vsega, kar kvari solidinost posameznega kolektiva.
co:
Skupina, obiskovalcev seminarja za izobrazbo -vodilnih delavcev je dobila nateg, naj sestavi listo odvečnih stroškov po poedinih organizacijah ki. s Oj jih. poslale na seminar. Ko so vse podatke pregledali in primerjali,, so dobili zanimivo sliko. Večina izgub- ja namreč nastajala pri poedanah vprašanjih in to: pri organizaciji dela 21 krat, slabem kadrovanju 17, materah.! 21 strojih in opremi 23, slabih delovnih, prostorih 15-, nezgodah 15, neizkoriščenem: delovnem času 31, pomanjkljivem sodelovanju 16, malomarnem in neodgovornem poslovanju 13, izmetu 15 krat.
Te številke jasno kažšjd kje so- skrite- rezerve, kje- nastajajo in da jih z vestnim in strokovnim’ poslovanjem lahko- v dokajšnji meri- odklanjamo. Morda bi bili ta. način eden; od metode- proti raznim izgubam.. Sestaviti; bi bilo namreč treba le kontrolni list-, za poedine, stvari.
Primerjava proizvodnje ZP 1966-1967
(ijanuar,, februar, marec,, april).
Plan v > Izpolnitev
Tovarna	v 000 N> din-	vOOONdia	%
Elektromehanika	58.833	76.474,	130,0
Eiemetnii	21.547	23.218	107,8
Avtomatika	24.952	17.242'	69)1
Sprejemniki	13.191	12.167	92,2
Aparati	17.402.	14.072	80,9
AvtoeleMrika	31.870	31.399	98,5
E1 e k fcr om o to r ji	7.111	5.674.	79,8
Naprave	7.191	7.9.17	110,1
Elektronika,	5.863	3.063	52,2
Kondenzatorji	7583-	12.136.	160,6
Instrumenti	4.714.	5.919	125,6
Polprevodniki	5.985.	4.886	81,6
Usmerniki	3.894.	3.773	96,9.
Mikron	1.519	1.438	S3,a;
psa	—	4:182.	—
SKUPAJ: PODJETJE	211.655-	223.610	105,6
«S
Tov. Kati Škarja iz obdelovalnice ATN v kranjski tovarni je tudi med tistimi, ki so se v tem letu poslovili od nas in odšli v zasluženi pokoj. Sodelavci so ji ob slovesu izročili spominsko darilo in ji zaželeli mnogo zdravja in zadovoljstva
Elektromehanika: STANOVANJA
Komisija DS za stanovanjska vprašanja tovarne »Elektro« mehanika« — Kranj, je na 8. seji sprejela naslednje šklepet
• Komisija zadolžuje komisijo ZB tovarne, da pripravi do naslednje seje stanovanjske komisije popoln seznam vseh nerešenih prošenj borcev NOB, ki prosijo za stanovanja ali posojila. Po sprejemu tega seznama, bo komisija konkretno razpravljala o vsakem primeru posebej in sprejela tudi ustrezne sklepe..
9 Prošnjo-tOv. Ivana Pir-naverja iz produkcije — lakirnica, za .posojilo ¡se začasno obdrži v evidenci, dokler’ ne bodo poznani pogoji razpisa za • nakup stanovanjske hiše . ha . Hujah št. 2, katdre bo objavilo Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj. .
predelanem samskem domu na Planini, komisija dodeljuje tov. Marinki Reš, delavki v obratu števcev.
9 Komisija formalno odobrava. prenos -lastništva: nad ■stanovanji Martina Zapužka iz KebetovCulice na Ido Leskovar iž nabavnega oddelka tovarne, in prenos .lastništva Zinko Štraus, Kebetova ulica na Janeza Hribernika, ..delavca v.; mizarski, delavnici to-', varne. Pravna služba naj uredi ustrezne pogodbe. |
9 Komisija ne more ugodno-rešiti prošnje Jakoba» Skr« geta. iz Savške Loke za 2 milijona S din posojila za'nakup stanovanjske hiše v Zapogah pri-Vodicah.
K članku: »Začetek nove, samostojne poti«
9 Komisija dodeljuje: tov. Alojzu Travnu iz steklarske
(Nadaljevanje z 6. strani)
jemo reprodukcijo.« Da je ta zahteva po samostojnosti prišla že sedaj na dnevni red zasedanj , samoupravnih organov v tovarni in ZP, pa je kriva tudi namera samoupravnih organov tovarne, da bi nad obratom uvedla začasno upravo. Pisec svoj sestavek končuje: '-"»V Šentjerneju sodijo, da bodo z osamosvojitvijo pripomogli k hitrejši ureditvi razmer ter izboljšanju gospodarjenja in organizacije v Tovarni elementov za elektroniko v Ljubljani in v obratih, ki bodo še ostali v sklopu te tovarne. Osamosvojitev pa bo kolektiv nedvomno spodbudila k še večjim prizadevanjem za povečanje produktivnosti, izboljšanje kakovosti in pocenitev proizvodnje, kar pa bo v korist tudi: Združenemu podjetju kranjske ISKRE«
V odgovor na ta članek v Delavski enotnosti pa . je obrat »Keramika« Tovarne elementov - za elektroniko, Ljubljana, pod znakom DS 45/67 dne 15. 5. 1967 . poslal pismo Delavski enotnosti, kopijo pa tudi ostalini obratom te tovarne; dopis Sta • podpisala vodja obrata Keramike tov. Florijan-' Faj-gelj. in predsednik obratnega DS Keramike tov. Erik Ozek Naj • povzamemo tudi iz tega dopisa nekaj značilnih ugotovitev: -. : V začetku pismo ugotavlja,' da uspehi obrata »Upori« niso samo rezultat, dela tega obrata, temveč rezultat dela tudi ostalih 5 obratov, »še več: pisec članka pozablja, da je ta obrat (Upori) na- j stal iz bivšega IEV (Instituta za eloktrozveze), katerega zgodovigo naša javnost dobro pozna, oziroma pozna zančsenjaštvo dešetorice ljudi, ki so že proti koncu leta 1947 začeli z garanjem, s katerim danes ne obstoja samo njihov 642 članski kolektiv, ki v okviru Tovarne
elementov predstavlja' . največji obrat, ne pa večino, temveč tudi tovarn: Tovarna elektronskih naprav, Avtomatika Pržan, s svojim obratom v Mokronogu ih Višhiji' gori, Instrumenti v Horjulu, Polprevodniki v Trbovljah, RA v Sežani in dobršen del ZZA (Zavod za avtomatizacijo) v Ljubljani, ker v celoti predstavlja približno 5000 ljudi In v tem Sklopu pomenijo »Upori« nekako 12 %.« V sedanjem stanju tovarne pa »Upori« predstavljajo pribl.: 37% jte tovarne. Pismo, nadalje ugotavlja razila nihanja na trgu in potrebo, da si obrati ene tovarne med seboj pomagajo. Kar zadeva kvaliteto keramičnih izdelkov trdi pismo, da ima obrat Keramika uradni akt Uporov, v katerem Upori potrjujejo kakovost teh izdelkov. Menijo, da reševanje tehničnih problemov z reorganizacijo (osamosvoji Ivi jo.). hi pravilen, ko ' bi morali raje združiti - svoj e st rokovne službe, s. čimer »bi dosegli boljše rezultate«?! »še - več; vsi' problemi, ki so se pojavili v teku -20 let, kljub temu, da uspehi niso majhni, naj bo sedaj zveličavna odcepitev, in to do .30. junija, t j. vse naj se reši v teku slabih dveh mesecev,
Pismo ne zanika slabosti in težav tudi drugod, tudi v »Keramiki«, in : ugotavlja »Naj si bo že kakorkoli, rešitev težav vidim le tem potom, da naše moči združimo, ne pa, da jih še bolj razdrobino«. - Kar zadeva zahteve direktorja, da se uvede začasna ' uprava nad obratom »Upori«, pismo pripominja, da je morda bilo nalašč izpuščeno v pisanju v DE tudi to, da je bila zahteva tudi za začasno upravo v obratih »Keramika« iri »Fe-riti«, s čimer naj bi bil poseben poudarek samo na »Uporih«. Kar zadeva pa izkoriščanje obrata »Upori« lahko dokažem, da je bil in
je obrat Keramika najbolj izkoriščan. obrat v Tovarni; elementov ...«
Članek v Delavski enotnosti in pismo obrata »Keramika« nikakor ne zaključujeta problem zahteve. obrata' »Upori« po osamosvojitvi in bo v /tem-primeru še dovolj obravnave na DS tovarne »Elementi« in na organih - samoupravljanja ZP Iskra. Da bi prišli;: organi . samoupravljanja ZP do, lažje, odločitve je bila imenovana komisija z halogo, -ugotoviti ekonomsko in poslovno ’ umestnost take zahteve brala Upori, in drugo komisijo, ki naj ugotovi utemeljenost zahteve direktorja tovarne Elementov: za Uvedbo 'začasne Uprave nad celotno tovarno Elementov Ljubljana : O poteku te zadeve bomo ser poročali.
delavnice dvosobno stanova-5 nje v Nazarjevi . ulici' — Kranj. To stanovanje bo izpraznil tov. 'Marjan Pegam v juliju t. 1. Komisija bo tov. Marjanu Pegamu zagotovila v lotu 1968 ] 2,000.000 S din posojila za gradnjo montažne hiše, kei je s kombinacijo' in pristankom njega ter njegove, sorodnice uspelo .dobiti stanovanje za tov. Travnat Istočasno pa komisija dodeljuje dodatno še 300.000 S din posojila Fani Skrbiš, ki bo omogočila tov. .Marjanu, Pegamu preselitev, v njeno dosedanje podstrešno, stanovanje v Bitnjah ;v juliju, ker, se bo le-ta preselila julija v svojo hišo na Sutni pri ,Zab-nici.
@ Stanovarij:e;rki ga bo izpraznil tov:' Alojz Traven v
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva: Kranj, Savska loka — Telefon št 22-221 — tat. 333
1	S K RA — glasilo delovne« ga kolektiva Iskra industrije» za elektromehanikb teleko munikacjje elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredni* škj odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov no vračamo — Tisk in klišeji: »ČP Gorenjski tisk«. Kranj
Pred nekaj dnevi se je poslovilo od kolektiva tovarne za elektroniko in avtomatiko Ljubljana—Pržan, pet dobrih sodelavcev, ki odhajajo v svoj zasluženi pokoj, in sicer:
Marija Ogrin iz oddelka'tehnični tisk, Alojz Možina in Ivanka Kršinar iz gospodarskega sektorja, Sava Bavdaž iz priprave dela in tov. Milan Merlak iz obratne menze Izvršni odbor sindikata je našim delovnim jubilantom priredil zakusko in jim izročil skromna spominska darila, želeč še mnogo zdravih in zadovoljnih let. — Za trajen sporni® pa jih je zabeležila tudi kamera v krogu najožjih sodelavcev. Z leve, prva vrsta: Sava Bavdaž, Milena Merlak, Alojz Možina, Marija Ogrin, Ivanka Kršinar