uredniki odboi Tiska Mariborska Mala OkrMl Odbor Socuiuucat ne« detoniib ljudi « Trborliab — Ureto)* odgotarU Odcororat «>3o zahteve sporočil _?‘J® Ko so se udeleženci te Kclje vrnil; domov, so sledile btacije in odgon v šentpetr-Xo vojašnico v Ljubljani. Člani toda ne samo šport, gre tudi za fanatizem, za superiornost, za osveto, skratka za — »liber alles«. Zanos množice ne vara, In če gre ta nemški zanos, le diagnoza zanesljiva. Rjovenje, ki ne preneha, in ki ima za osnovo spomin na preteklost Achfungl ... Končno Pariz. Tudi tu dežuje. Vendar je v tem »domačem* dežju nekaj blažilnega. Nisem stopil v Metro, niti v av- i šlčatl, v škornjih... Zeto vljudno so me vprašali v nemščini po Trokaderu, kjer je Atlantsko poveljstvo. Čeprav ie od mojega povratka v Pariz neprestano dežuje, tem neprijetnost dežja začutil šele zdaj, kot takrat v Bernu... Najbolje kot sem mogel, sem poučil naše turiste. Korenjaki so se mi zahvaljevali In smeje to kotali svoje lepe, bele zobe. Bilo jih le , enajst; bili so krepki In selo po- ! nosni, nekako tako kot enajsto- Partizanska prisega »Jaz, partizan osvobodilne ljudske armade slovenskega naroda, ki se ob boku slavne delavsko-kmečke Rdeče armade Sovjetske zveze ter vseh ostalih za svobodo se borečih narodov borim za osvoboditev in združitev slovenskega naroda, za bratstvo In mir med narodi in med ljudmi, za srečnejšo bodočnost delovnega ljudstva, PRISEGAM pred svojim narodom in svojimi sobojevniki, da bom oddal vse svoje sile in vse svoje sposobnosti osvobodilni stvari slovenskega naroda, delovnega ljudstva ter vsega naprednega in svobodoljubnega človeštva v sveti vojni proti fašističnim tlačiteljem in barbarom. Da ne bom zapustil par Uranskih vrst, v katere sem prostovoljno In zavestno vstopil, in ne odložil orožja do popolne zmage nad fašističnimi okupatorji, do popolnega 11 uresničenja velikega osvobodilnega cilja slovenskega naroda. Prisegam, da bom v boju za te velike osvobodilne cilje s svojo krvjo branil čast in nedotakljivost naše partizanske zastave In da bom, če bo potrebno, žrtvoval tudi svoje življenje. ZA SVOBODO V BOJI* V Trbovljah so partizani izpraznili dve skladišči . smodnika in eno skladišče hrane It poročila nemškega žandar-merijskega okrožja v Trbovljah je razvidno, da je bila ta akcija izvršena v noči od 26. na 27. julij 1951. Izvedla jo je Trboveljska skupina, ki se je priključila Revirski četi. Iz trboveljskih revirjev je v juniju odšlo v gozdove precej komunistov ter ostalih, ki so jih skupini združili, 1. avgusta je bila tudi formalno na slovesen način ustanovljena Revirska četa, sestavljena iz treh vodov, skupno 47 partizanov z okoli 21 puškami in 5 bombami. Komandant Lojze Hohkraut (padel 25. V. 1942 pod Sv. goro), namestnik komandanta Ciril Groznik-Curk, ki si je kasneje sam vzel rica »papa Seppa*. Welmar, Ade- j Nemci preganjali. Trboveljčani življenje z dinamitom, da bi ga nauer, evropska vojska, vse se znova začenja ... Vse to me je premagalo, preseglo je moje mo- tobus, vračal sem se peš. Nič c-; Spremljam jih z očmi,' kako več kričanja in rjovenja, nič več j /G ubirajo proti Trokaderu, In »nadmočnostl* Vsakdo ima svoje : zdi se mJ> da smtm. ,poveljstvo. l-j - — Evropa..., komandantura ... Ev- drobne vsakodnevne opravke. To sicer ni najlepše, a mi je vseeno bolj všeč. Nisem rad slabe volje. Na/ gresta k vragu »papa Adenauer« in »papa Sepp*l Moker sem sicer do kože, toda doma sem in dobro se počutim. Žvižgajoč se vzpenjam na Elizejske poljane. Na vogalu tesne ulice me le ustavila skupina mladincev. Enajst jih je. Fantje in dekleta. Plavolasi, stasiti, mi- ropa ...* Ca potem Iznenada »Deutschland Obet alles* ... Čeprav biti slabe volje ni moja slabost, sem vendar otožen, kajti spomin ml spel deluje . . Spomini mi blodijo po preteklosti, kljub vsemu, kljub življenju, ki je tu tako mirno in svobodno, ter samemu sebi navkljub sem vznemirjen .,. »Achtung. Ach- tungl* V, sem delovnim ljudem mesta Trbovlje borbeni pozdrav ob 22. juliju — Dnevu vstaje slovenskega naroda kolektiv Slaščičarne in pekarne Trbovlje so se zbirali na Cemšeniški pla- okupatorji ne dobili v roke. (Po-nini, Zagorjani pa v hribih nad datki Sergeja Kraigherja in po Zagorjem. 31. julija sta se obe spominih partizanov). Napad na žandarmerijo v Zagorju mi in puškami kasarno obratne straže (VVerkschutz), v kateri so fašisti zbirali denunciante in razne lumpovske tipe. Po polurni borbi so se partizani umak-,nili. Fašisti so imeli več mrtvih in ranjenih. Partizani so se umaknili brez žrtev. Isto noč so partizani razrušili cesto med Trbovljami in Zagor- ci/e in o povojnih uspehih v graditvi socialistične države in družbe. V našem okraju ne bo-mo pozabili nu 22. julij, saj bomo ob letošnjem praznovanju Dneva vstaje slovenskega ljudstva od-krili na Vrheh (pri Lenartu nad Trbovljami) spominsko ploščo v spomin na ustanovitev I. revirske čete leta 1941. Ta slovesnost naj bo prva mobilizacija oseh naših sil za praznik na Ostrožnem, prav tako ne bodo v Radečah, kjer bodo 22. julija odkrili spominsko ploščo na Močilnem, pozabili na naš veliki vsenarodni praznik 5. septembra 1954. Tudi o Zagorju bodo imeli svoj občinski praznik 1 mesec pred velikim zborom na Ostrožnem. Se druge proslave in priložnosti ter posebne prireditve moramo izkoristiti za mobilizacijo vseh in sleherne-nega volivca in člana Socialistične zveze našega okraja za praz-i nik no Ostrožnem, tako da bo no tej Slovesnosti naš okraj zastopan kar najbolj množično. Člani ZB, planinci in taborniki ter še drugj bodo odšli na Ostrožno peš, ostali pa s kamioni, vlakom in še drugimi prevoznimi sredstvi. Ob i tej mobilizaciii oseh naših delovnih ljudi imajo seveda prvenstveno nalogo organizacije SZDL našega okraja. Bilo bi zgrešeno in nepravilno, če bi hoteli vso organi-cijsko in mobilizacijsko delo prevaliti na organizacije ZB. Odbori naše Socialistične zveze so dolžni nuditi vso pomoč Zvezi borcev pri njenih posebnih nalogah. Povsod moramo z vsemi silami delati na tem, da se bo velike slovesnosti na Ostrožnem udeležil vsak mož in vsaka žena Iz našega okraja. Če bodo ose naše množične organizacije in naša društva ter vsi ostali storili svojo dolžnost, potem bo udeležba slavnosti na Ostrožnem iz našega okraja v resnici nadvse častna. -ar- liniiiniimiiiiiininiuiiiiniiniiiiininininiininnnnnRiiiHinira Kolektiv mestnega podjetja ,Meso" - Trbovlje čestita k Dnevu vstaje slovenskega naroda vsem delovnim ljudem in se priporoča. Poročilo »Slovenskega poročevalca* z dne 16. avgusta 1941 Napad na žandarmerijo v Zagorju. Partizani rudarskih revirjev i (napad je izvršila Revirska četa) so v noči od petka na soboto od 8. na 9. avgust napadli žandarme- j rijsko postajo v Zagorju. Vrgli j so več ročnih granat in nato ob- j streljevali žandarmerijo s pu- jem ter uničili telefonsko in te-škami. Istočasno je drugi odde- I legrafsko omrežje. (To je bila lek napadel z ročnimi granata. I prva akcija Revirske čete). Borbe pri Sv. Križu nad Litijo je prišlo do znanih bojev, ki so se bili med Libergo in Tišjem (6 km jugovzhodno od Šmartnega pri Litiji). Zandarmerijsko okrožje Kamnik poroča v aktu z dne 23. januarja 1942 — arhiv Muzeja narodne osvoboditve — da so imeli Nemci pri spopadu 3 mrtve in 2 težko ranjena, partizani pa baje 7 mrtvih in 3 ujete. Bataljon se je nato umaknil na italijansko stran, kjer se je 26. decembra zaplete) v borbe z Italijani pri Primskovem). Poročilo »Slovenskega poročevalca* z dne 30. decembra 1941. Nad Sv. Križem pri Litiji se je dne 24. decembra spopadla partizanska četa s številčno nad-močnimi nemškimi oddelki. Razvila se je 1 km dolga fronta. Padlo je 40 Nemcev. Partizani ?o imeli 4 mrtve tovariše. (22. decembra je II. Štajerski bataljon prestopil nemško mejo pri Litiji, da prepreči preseljevanje na tem področju. Nemci so nato skušali preprečiti nadaljnji pohod bataljona. Tako Komunistične spletke v Trbovljah in okolici Po aretaciji nekdanjih komunistov (22. VI. 1941) in po izselitvi raznih družin je opaziti, da je razpoloženje tukajšnjega prebivalstva rajhu močno sovražno. Vzrok je lahko iskati tudi v tem, da je večji del komunistov pred 22. VI. pobegnil in jih zato ni bilo mogoče prijeti. Ti ljudje »e klatijo sedaj, po go- zdovih in vrhovih tukajšnje okolice in s propagandno dejavnostjo vplivajo na sedanji položaj. Na tukajšnjem področju se sedaj širijo govorice, da so Rusi že prodrli v Romunijo in na Karpate ter da bodo kmalu prišli sem. Ce pridejo Rusi sem, da bodo vsi Nemci pobiti. Pravijo nadalje, da bodo Rusi 14. VTI. j 1941 spustili na tukajšnje indu-' strijsko področje veliko število i padalcev, nakar se bo akcija skupno z njimi pričela. Tukajšnji postaji je bilo iz povsem zaupne strani sporočeno, da se je 5. VII. 1941 zbralo na Mrzlici, to je na hribu, ki leži na meji orožniških postaj Trbovlje, St. Pavel in Hrastnik, veliko število ljudi, ki so prepevali angleške in ruske pesmi. Med drugim so tudi govorili, da se bo ples začel v 8 dneh. Orožja in streliva da imajo dovolj. Tega sestanka, na katerem je bila navzoča predvsem mladina, so se udeležili tudi nekdanji sokoli in socialisti. Da se zavarujejo pred presenečenjem, so postavili na vse strani straže. Poizvedovanje za pobeglimi komunisti je bilo doslej brezuspešno, 'Težko jih je izslediti tudi zato, keT opazijo uniformirane orožnike že od daleč in se lahko pravočasno umaknejo v svoja varna skrivališča. Kolikor smo mogli doslej ugotoviti, sb od dela izostali komunisti (vsega 72 de’avcev iiz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja) od 22. VI. 1941 klatijo na področju orožniških postaj Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Naraščanje agitacije ni bilo uootovljeno le na področju tukajšnje orožniške postaje, marveč tudi postaj v Zagorju in Hrastniku. Glede na sedanje nezadostno število moštva (vsega imamo 3 orožnike: 3 pomožne policiste in 2 tolmača), bi bilo nujno potrebno ojačiti tukajšnjo postajo, j Če bi se poleg tega namestila v Trbovljah pkspozitura vari. (Nadaljevanje na 4. strani) Sirom po našem Zasavju V zadnjih dneh v naših revirjih Malj Mirko Rošelj je ozdravel. — Sred5 junija smo poročali, da je triletni Mirko Rošelj padel i okna II nadstrop;a kolonije na Vodenski cesti 42 na kamniti tlak trboveljske ceste in da so težko poškodovanega dečka s počeno lobanjo takoj prepeljali v trboveljsko bolnico. Preteklo soboto 17 t _m .1® pa naš dopisnik pri pošti na Vodab prav po naključju sreča, očeta in mater malega Mirka Rošlja, k- sta presrečna nesla svojega sinčka že zdravega iz bolnice domov. Dečku bo sicer ostala na čelu relativno majhna brazgotina od silovitega padca, ki ga pa v življenju ne b0 kazila. ^ Vsi Trboveljčani se z njegovimi starši veselimo ozdravljenja tega nežnega fantka z de-kliškolepim obrazkom, želeč mu vso srečo in zdravje' Ozdravljena s sugestijo. — Pretečeno sredo je imel v dvorani Delavskega doma v Trbovljah eksperimentalni večer mojster v hipnoz- tov. Baukmann. Njegove zanimive predstave se je udeležila rudi tov. Ivica Jarc iz Trbovelj, hčerka tov Ivanke Tržan, ki leži že 49 mesecev priklenjena na posteljo in ki so se pretekli teden res potrudili. V kinu so prikazovali lepe planinske propagandne filme, pri Volkerju pripravili razstavo s prekrasnimi planinskimi slikami. med katerimi so zbujale posebno pozornost umetniške slike Jožeta Čopa in še druge. V petek zvečer je predaval tov Tanko B’ažei ob prikazovanju slike Jožeta Čopa, in še druge, v soboto zvečer so pa trboveljski planinci prižgali kresove na Partizanskem vrhu. Bukovi gori in na Ostrem vrhu. posebno lepo pa je bilo videti kres na Mrzlici. V nedeljo zjutraj so trboveljski planinci in »Svobodaši« napravili z Delavsko godbo iz Trbovelj izlet na Mrzlico, o katerem poročamo tudi na drugem mestu. Vreme je bilo v nedeljo lepo. Obisk Mrzlice bi pa bil neprimerno večji, če ne bi rudnik Trbovlje-Hrastnik v nedeljo redno obratoval. Želeli bi, da bi Teden planincev postal v Trbovljah stalna, vsakoletna prireditev Vsi de- lajmo po svojih močeh, da bo čim večje število mladine vzljubilo naš prelepi planinski svet, ki nam ga zavidajo tujci, ki v svojih govorih ne morejo prehvaliti prirodnih lepot naše Slovenije. Trboveljski maturanti odpotujejo v Nemčijo. Nocoi odpotuje v Nemčijo skupina trboveljskih abiturientov, gojencev industrijskih šol in profesorjev. V tujini se bodo zadržali okoli 20 dni in bodo obiskali razna mesta, tovarne in kulturne ustanove na Bavarskem, udeležili Pa se bodo tudi mednarodnega mladinskega taborjenja v Aus-waldseeju. kjer bo zastopanih pet narodov. Pretekli petek so pa imeli član. te skupine v gosteh dva zastopnika nemške grupe, ki potuje po Jugoslaviji, in sicer g. prof. Bauerja in pa nekega dijaka, s katerima so naši dijaki, zlasti pa izletniki, ki pojdejo v Nemčijo, navezali lepe prijateljske stike. — Vsem, dijakom m profesorjem, ki bodo zastopali trboveljski revir in Slovenijo v Nemčiji, želimo srečno pot' Iz Hrastnika Koncert rudarske godbe ▼ ni mogla premakniti niti prsta Hrastniku. Rudarska godba na na roki. Pri nekem eksperimen- pihala v Hrastniku je pred dne-tu med to predstavo tov Bauk- j praznovala 10. obletnico svojega odhoda v partizane. Skup- manna je pa Ivici Jarc prišlo na misel da bi mojstra v hipnozi in sugest.ji povabila k svoji težko bolni materi. Se tisti večer — bilo je minulo sredo po predstavi — je mojster Baukmann sugeriral bolnici Ivaniči Tržan. ki jo je na domu obiskal, da je popolnoma zdrava, da naj giblje z rokami in prsti kakor on. In res je Ivanka Tržan takoj nato začela gibati s prsti in rokami, kakor ji je to dejal njen nenavadni zdravnik Mojster Baukmann je Ivanki Tržan obljubil, da jo bo dne 3. avgusta, ko bo spet prišel v Trbovlje oonovno obiskal. Nedvomni je primer Ivanke Tržan za vso trboveljsko in tudi no z godbo ljubljanske garnizije je priredila v Hrastniku slavnostni ko.ncc-rt. ki sta ga izmenoma dirigirala bivši kapelnik hrastniške godbe kapetan Jože Brun ir njen sedanji artistični vodja Viktor Malovrh. Koncerta .se je udelež lo okrog 500 Hrastničanov Obe godbi, ki sta imeli le eno skupno vajo, sta lepo izvajali partizanske skladbe in venčke naroanih pesmi. Del tega koncerta je posnel na magnetofonski trak tudi Radio Ljubljana. Slavnostnega koncerta se je udeležile med drugimi tudi tov. Lidija Sentjurčeva, godbo in zbrano občinstvo pa je nagovoril v im.-nu Zveze Svobod Slovenije ir Ljudske prosvete niku, k čemer bi pripomnili, da namerava društvo poslati z iz- Zagore Gostovanje v Franclji. Kakor smo že poročali, po imeli pevci topliške »Svobode« in pevei iz Lok namera odpotovati na gostovanje v Francijo Ker pa so medtem nastale tehnične zapreke, je ta turneja preložena ter bodo pevci odšli v Francijo dne 9 septembra Ponovna tekma za rudarski pokal. Kako,- smo čuli se je na pritožbo ŠD »Proletarca« sešla komisija, ki je vodila tekmovanje nogometašev za pokal rudarjev Jugos avije. in je sklenila, da bo ponovna tekma med obema ekipama v Trbovljah dne 27. julija. Tombola SD Proletarca Preteklo nedeljo je imel ŠD Proletarec v Zagorju veliko tombolo. Kakor so nam telefonično sporočili iz Zagorja v nedeljo zvečer ob zaključku redakcije, je zadel glavni dobitek (živega vola) neki Trboveljčan. 50-letnica gasilstva na Izlakah. Na Izlakah tem prijaznem ^raju našega Zasavja, so v nedeljo praznovali 50-letnico gasilskega drrštva. Pokroviteljstvo nad tem jubilejem je prevzela tov Lidija Sentjurčeva. V nedeljo s* imeli na Izlakah tudi slovesnost odkritja nove Jz Litije in okolice kupičkom tombole hrastniške gasilske zastave. Poleg številnih otroke na letovanje. Rudarska godba je taborila na Kalu. Rudarska godba na pihala v Hrastniku je ob 10-let-nici svojega odhoda v partizane priredila taborjenje na Kalu. Slabo vreme pa je preprečilo izvedbo celotnega začrtanega programa. Tako n. pr. ni bilo mogoče obiskati taborišča v Rečici. — Godba je priredila na Kalu dva koncerta gasilcev in prebivalstva se je te slavnost- udeležil tudi'podpredsednik °L° Trbovlje tov. Viktor Burkeljc. P0 slovesnosti so imeli gas ’ci veliko gasilsko vajo. Preklic Preklicujem svojo izgubljeno delavsko knjigo št. 189033/4128 za neveljavno. — Ivan Sekili, Trbovlje Počastitev narodnih herojev v Trbovljah Za širšo javnost izredno zani- j Slovenije to>. Tomo Brejc, miv — da ne rečemo naravnost J. p0 15 letih spet »Erika«. Gle-Stepzacionalen — interesanten pa dališki kolektiv Svobode I v Zg. prav gotovo tudi za poklicne Hrastniku je po 15 letih spet zdravnike I uprizoril Gregorčevo opereto Gostje iz Rogaške Slatine. - ! i?rika« ki jo je tudi tokrat re-V soboto zvečer so gostovali v zlra] VJctor Malovrh Prva ubrj“ Delavskemu domu v Trbovljah zontev nanovo naštudirane »Eri-pevci »Svobode« iz Rogaške ke* Je a tolikšen obisk, da Slatine Nastopih so moški, žen- manjkalo vstopnic Tudi re-ski in mešani zbor, prav tako Pnza °PeretP kl ie bila preteklo njihovi tamburaši. V imenu »Svobode-Ctnter« sta pozdravila drage goste tov. Ivan Som in tov. Franci Vizovišek. 25 let deli gasilcev na Dobovcu. — Gasilska četa na Dobovcu, ki je zlast; letos postala posebno agi.na, je v nedeljo, 18. t. m., praznovala 25-letnico obstoja. Ob tej priložnosti je društvo odkrilo tudi spominsko ploščo padlim in umrlim članom, nato pa odprlo nov gasilski vodnjak, ki so ga marljivi dobovški gasilci ob pomoči ostalih zgradili letos v izredno kratkem Ča.» v — Gasilski četi na sosednem Dobovcu želim0 v njenem nadaljnjem prizadevanju mnogo uspehov! Tombol#. RK na Kleku. — Vaški odbor Rdečega križa na Kleku bo imel v nedeljo. 1 avgusta, veliko tombolo. Tablice za to tombolo se dobe po 40 din. soboto na prostem, je bila zelo dobro obiskana. Opereta »Erika« je gledalcem oziroma poslušalcem ugajala. To opereto bodo, kakor čuj-.mo. še enkrat ponovili. Kdor nima prav posebnih umetniških pretenzij, marveč išče le nekaj uric prijetne zabave, bo z »Eriko« prav gotovo zadovoljen. Hrastnik se pripravlja na slovesnosti na Ostrožnem. Po sklepu mestne SZDL v Hrastniku bodo po terenih postavljeni štabi, katerih nalog#, je organizirati vso propagando in odhod na slavnost na Ostrožnem Kot smo zvedeli bo mestna ZB v Hrastniku organizirala partizanske patrulje ki bodo na poti na Ostrožno obiskale razne partizanske vasi Tombola Društva prijateljev mladine. Ker je bila v nedeljo, 18. julija, ton^ola v Zagorju, je Društvo prijateljev mladine v V dvorani OLO Trbovlje je bila v soboto, 17. julija 1954, pomembna slovesnost. Zbrali so se starši in sorodniki narodnih herojev: LOJZETA HOHKRAU-TA, RAJKA MENIHA in FRI-CA KERSlCA. Slavnosti so prisostvovali še sekretar OK ZK Trbovlje tov. Viktor Kovač, predsednik OLO Trbovlje tov. Martin Gosak in predsednika občin Trbovlje in Hrastnik, dalje prvoborci iz revirjev in drugi. Predsednik OLO Trbovlje tov. Martin Gosak je kot predsednik okrajne komisije za odlikovanja izročil svojcem padlih narodnih herojev odlikovanja. Za Lojzeta Hohkrauta bo čuval odlikovanje Okrajni ljudski odbor Trbovlje, za tov. Rajka Meniha je sprejel odlikovanje njegov oče iz Hrastnika, za tov. Frica Keršiča pa Je sprejela odliko-. vanje njegova sestra, poročena l Draksler. — Pohitimo 1. avgusta na pri- Hrastniku svojo tombolo prelo- jazni Klek in podprimo z nakupom tombolskih tablic to prizadevno vaško društvo. Teden planincev. — Prejšnji teden je potekel v trboveljski dolini v znamenju Tedna planincev, priprav za partizansko slovesnost na Dan vstaje slovenskega ljudstva na Vrheh (pri Lenartu) ter predvajanju filma »Titanic«, ki je imel izredno velik obisk — Planinci KOMUNISTIČNE SPLETKE V TROVLJAH IN OKOLICI (Nadaljevanje s 3. strani) nostne službe, bi se gotovo dosegel hitrejši uspeh. Da se zajame komuniste, ki se skrivajo v tukajšnji okolici, bi bilo umestno izvesti veliko bliskovito hajko proti njim tudi zato, da se zajezi čedalje močnejša oropaganda Pos'ano v prepisu poveljniku redarstvene policije za alpske dežele v Mariboru, orožniškemu poveljniku in šefu civilne uprave v Mariboru, političnemu komisarju za deželno okrožje Trbovlje poveljniku orožniškega okrožja Trbovlje in v konceptu orožniškemu poveljstvu v Celju. Orožniško okrožje Trbovlje, dospelo dne 12 VII 1941 Vodja orožniške postaje orož narednik MOhleder (Dalje prihodnjič) | žilo. Prodajalci srečk pa niso povsod naleteli na razumevanje zlasti ne ponekod v Sp Hrast Kolektiv podjetja TRBOVLJE pošilja vsem borbeni pozdrav ob 22. juliju — prazniku slovenskega ljudstva. Če hočete imeti dobre čevlje in poceni — obiščite nas! Z zbiranjem in oddajo odpadkov koristite skupnosti in sebi ustvarite primerne dohodke. Podjetje „0DPAD“ odkupuje raznovrstne odpadke v vsaki količini po najvišji dnevni ceni. Odkupne postaje so v vseh večjih krajih Slovenije! ODPA «< podjetje za promet z odpadki LJUBLJANA. PARMOVA DL. 33 Telefon 32-664, 32-732 Sedem partizanskih patrulj se bo zbralo 22. julija na Grbinu pri Litiji Zveza borcev NOV Litija in Šmartno se vneto pripravljata na slovesnosti, ki jih bo slavila ; naša okolica v sredo, 21. in v j četrtek, 22. julija. Na pot bo odšlo sedem patrulj. Te bodo med pohodom položile vence ob partizanskih spomenikih na Grmačah v kresniški občini, na Vačah, v Šmartnem in v Litiji ter pri spomeniku Lojzeta Hohkrauta na Cvetežu pod Sv. goro in na množični grob padlih borcev na Pilu pri Sv. Križu, na nekdanji nemško-italijanski meji. V sredo, 21. julija zvečer, bodo mitingi v Prekerju pod Slivno, v Senožetih nad Zagorjem, na Jančah, kjer se je bila v maju 1942 ostra bitka II. štajerske grupe z nemško vojsko, v Vintarjevcu pn Črnem potoku, na Jelši nad Litijo in v Zgornji Jablanici nad Litijo ter na Bregu. V četrtek, 22. julija, bo ob 10. uri dopoldne miting na Slatini nad Smartnom, istočasno pa bo patrulja komandirja Poldeta Hauptmana taborila na Laščah pri Bregu. Zaključne slovesnosti pa bodo na Grbinu pri Litiji v četrtek, 22. julija popoldne, kjer bo velik miting s kulturnim sporedom, sprejemom patrulj in družabno prireditvijo. Doslej sta litijska in šmarska ZB že več let slavili praznik vseljudske vstaje, letošnje priprave pa kažejo, da bo proslava v takem obsegu, kakor je doslej še nismo imeli. Patrulje bodo obšle domala prav vse vasi na širokem področju litijske okolice. V mnogih vaseh pripravljajo domačini slovesne sprejeme patrulj. Lep uspeh nekdanjega zagorskega učitelja Ernesta Adamiča Pred drugo svetovno vojno je služboval v Zagorju ob Savi učitelj Ernest Adamič, ki je bil zelo agilen kulturni delavec. O Zagorju je napisal več člankov, med drugim tudi roman »Hiša pod uro«, v katerem prir poveduje o življenju nekdanjih zagorskih steklarjev. To delo čaka še objave. V Zagorju je napisal tov. Adamič več del, ki so izšla v knjigah, med drugim tudi povest »Dva mimo smrti«; ta zgodba se godi med prvo svetovno vojno, ko se je umikala srbska vojska preko Albanije. Po vojni je deloval tov Adamič kot tiskovni referent pri ministrstvu za preskrbo, sedaj pa je scenarist in režiser »Triglav filma«. Napisal in režiral je že več dokumentarnih slovenskih filmov in tudi film o življenju zagorskih rudarjev. Povod za ta članek nam je dal film »Dedek Mraz«, ki smo ga gledali te dni v litijskem kinu. »Dedek Mraz« je zelo uspel film, ki prikazuje prihod dedka Mraza in razne slovesnosti ob prazniku naše mladine. Ernest Adamič je napisal zelo uspel scenarij in je film dovršeno režiral tako da je bil všeč prav vsem kinoobiskovalcem. Film je uspel tudi v tehničnem pogledu ter se odlikuje po čistih slikah. K temu uspelemu filmu Ernestu Adamiču iskreno čestitamo in želimo, da bi v naših kinematografih še večkrat gledali tako uspele filme — izdelke našega »Triglav filma«. V zadnjem času opazimo stalni obiskovalci kina, da so slovenski predfilmi na sporedih zelo zelo redki Darilo tovariša žužka litijskemu muzeju Tov. France Žužek, nameščenec »Tesarja« v Šmartnem pri Litiji, je bil med NOV sekretar litijskega okraja. Takrat je imel razne partizanske literature kar za tri kovčke. Precej tiskov je imel tudi iz domače partizanske tehnike, ki je delovala v skriti globeli pod Cirkušami, v bližini Ponovič. Dne 28. decembra 1944 so pa pridrveli Nemci v vasice okrog Sv. gore in sekretar Žužek je poskril okrajni arhiv in tudi literaturo v razna skrivališča. Enega izmed kovčkov je vtaknil v skrivne razpoke partizanskega bunkerja v skalah pri Široki seti pod Sv. goro. Po vojni so poiskali ta kovček in ga našli nedotaknjenega, le čas in vlaga sta poškodovala precej knjig. Del te rešene knjižnice je daroval tov. Žužek litijskemu muzeju, ki ima tudi odsek NOV. To gradivo bo hkrati z drugim materialom razstavljeno ob letošnjem prazniku vseljudske vstaje v oknu litijske knjigarne. Primer tov. Franceta Žužka, sedanjega predsednika ZB v Šmartnem, ki je otel vrsto redke partizanske literature, navajamo za zgled in v posnemanje, saj je med našimi ljudmi še dovolj gradiva in je škoda, da prehaja v pozabo. Lisičk je dosti — jurčkov pa nič Letošnje deževne poletje nam je dalo precej gob lisičk, medtem ko so jurčki zelo zelo redki. Okoliški otroci, zlasti iz Razbur, Stange in drugih vasi prinašajo večkrat v Litijo lisičke, po katerih segajo gospodinje prav rade. Nekaj časa je odkupovala litijska Kmetijska zadruga lisičke tudi za ljubljansko odkupno in izvozno podjetje. Kmetje so prinašali v KZ lisičke, Ljubljančani so pa zdaj nenadoma odpovedali odkupovanje lisičk. Ko so tisti večer prinesli nabiralci iz Stange deset košev teh gob, jih niso mogli oddati ne v KZ ne po hišah, zato so ves tovor odnesli v Savo... Revizija pokojnin ima lepe uspehe Zavod za socialno zavarovanje za ljubljansko okolico je začel z revizijo pokojnin. Nekateri so namreč na podlagi neresničnih prijav in nepoštenih prič prišli do pokojnin, čeprav nimajo pogojev za uživanje osebne pokojnine. V nekaterih občinah ljubljanskega okoliškega okraja so ugotovili že tudi blizu 30 nepravilnih upokojencev, ki bodo morali i prejete zneske vrniti in bodo odgovarjali za lažne napovedi ljudskim oblastem. Soodgovorne so seveda tudi priče, ki so dale za te upokojence neresnič-| ne podatke. Te dni se bo začela revizija pokojnin tudi v litijski I občini, ki jo uvaja Zavod za socialno zavarovanje za okraj Ljubljano in okolico. Strela udarila na litijsko pokopališče Letošnje leto imamo mnogokrat neurje s strelo. Oni dan je udarila strela v cipreso na litijskem pokopališču, z drevesa pa je elektrika odskočila na bližnji nagrobnik in ga občutno poškodovala. Takega primera, da bi strela udarila na pokopališče in poškodovala okrasno drevo in celo nagrobnik, ljudje še ne pomnijo. Letošnje vreme je res nenavadno, tako da še mrtvi nimajo miru pred neurjen. Zahvala Prisrčno se zahvaljujem primariju dr. Virgilu Krasniku za uspešno izvedeno operacijo in za ves njegov trud za časa zdravljenja. Iskrena zahvala tudi dr. Kržišniku in strežnemu osebju bolnice Trbovlje. Rudolf Savinšek, Trbovlje 1- Preklic Preklicujem neresnične izjave o Angeli Sušeč in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Ivanka Vidmar, Trbovlje Kolektiv trgovskega podjetja ,/3khura” TjcbooLie z vsemi poslovalnicami » čestita vsem delovnim ljudem k prazniku slovenskega ljudstva — 22 JULIJU Obiščite našo poslovalnice in zadovoljni boste! Prva kolonija |e zapustila Gornji grad Čeprav nam je vreme zelo Izlet v Logarsko dolino nam bo nagajalo, smo v času našega ostal dolgo v spominu, letovanja preživeli veliko ve- Gornjegrajska šola je bila selih uric. Pesem in harmonika naš začasni dom. Njeno notra-sta nas spremljali na vseh njost smo po svojem okusu sprehodih. Dobro smo spoznali preuredili. V njej smo se dobro Gornji grad, njegovo okolico in počutili, zvoki radia in harmo-domačine, ki so ustregli vsem nike so odmevali po vseh pro-našim prošnjam. Z avtobusom štorih. smo se peljali tudi v Lpgarsko Letovali smo v kraju, kjer so dolino. Tam nas je iznenadila bili v času NOV srditi boji. pisana in lepa alpska flora, j Zato smo obiskali vse grobove enako vrhovi Savinjskih Alp, padlih borcev v gozdu blizu pokriti z novo snežno odejo. Homa. Na grob, kjer počiva nedeljek. Vsi so bili z letova njem prav zadovoljni. Po tej proti izrekajo otroci zahvalo vsem, ki so jim pripravili prijetne počitnice, posebej pa še okrajnem odboru ZB NOV za izkazano gostoljubje. Otroci padlih trboveljskih borcev so letovali ob Kolpi V Podzemlju ob Kolpi je bilo i Prva izmena iz okraja Trbov-letos posebno živahno. Poleg ' lje se je že vrnila pretekli po-okrajne kolonije so bili tamkaj na letovanju tudi otroci pradlih borcev iz našega okraja. 65 otrok iz Trbovelj si je ogledalo ob tej proložnosti med drugim belokranjski muzej v Metliki. Z velikim zanimanjem so si otroci ogledali v muzeju razne stvari. Največ zanimanja so pokazali v oddelku ljudske revolucije Vse so hoteli vedeti. Spremljevalce so vpraševali o posameznih rečeh in predmetih v muzeju, ki že dolgo ni imel tako hvaležnih gostov. — V internatu so jim pripravili lep in prisrčen sprejem. Poleg okusnega kosila jim je mala pionirka zaigrala več narodnih in partizanskih pesmi na harmoniko. Pozdravili so jih v imenu otrok iz internata in v imenu ZB. Popoldne jih je predsednik mestne občine Metlika popeljal na grič nad mestom. Pripovedoval jim je o junaških borbah partizanov v okolici Metlike. Veselo razpoloženi so se vrnili v Podzemelj. Obiskali so v Beli krajini še druge kraje. Okrajni odbor ZB v Črnomlju in predstavniki oblasti so si prizadevali, da bi se otroci padlih borcev iz Trbovelj počutili v Beli krajini čim lepše. okrog 30 talcev, smo položili venec in šopek rož ter zapeli nekaj žalostink. Ob grobu smo se pionirji prav posebno spomnili svojih očetov, ki so dali življenje za osvoboditev domovine. Na predvečer našega povrat- , . ka smo imeli zaključno prire q P/'^ R°istva' Porabe in smrti V mesecu juniju se je v trbo-1 Kočančič in delavka Vi veljskem okraju rodilo 70 otrok.1 Lipec; M M omel/ i film • \ umrlo pa je 39 ljudi. Poročili M racmani umi , so se v preteklem mesecu sle- VABLJIVE ZVEZDE" ! de£ „ _ _ ■ A1 V občini Cemšenik: rudar Al. Ko je brzovlak FD 376 drvel Osredkar in delavka Marija Drnovšek; v občini Dol pri Hrastniku: pokrajino, strojevodja ditev. Nastopili so deklamatorji, Werner Neuhaus ni slutil, da mu delavec Rudolf Laznik in de- lavka Ana Škoberne; upokojenec Jakob Hohkraut in gospodinja, vdova Marija Gajšek: jamski vozač Ivan Kačič in delavka Kandolf; kmetovalec Ferdinand Pirc in gospodinja Delavstvo in planinstvo (Ob Tednu planincev v Trbovljah) dom velika prido- pevski zbor, deklice so plesale bo neka sopotnica, Karena Roda kolo, nastopili so tudi »Indi- po imenu, ki je bila upravnica janci« v svojih narodnih obla- nekega varieteja, spremenila živ-čilih in pokazali spretnost v Ijenjsko pot. Naključje je namreč streljanju z loki. S puščicami hotelo, da je Karena ravno v so merili v klobase in jih tudi Neustadtu, kjer je živel stroje- _ _ pogodili. Nastopil je nadalje vodja Werner in je ta večer kon- Jožefa Mesojedec; rudar Stani Krjavelj, ki ja pripovedoval, ča) svoj0 siužbo, za določen čas slav Bezgovšek in delavka kako je presekal hudiča na dva pretrgala vožnjo in izstopila iz Amalija Holešek; rudar Janez kosa. — Smeha je bilo dovolj! vlaka. V svojem prostem času je Lenard in kmečka delavka V ponedeljek, 12. julija, smo Karena odšla v Neustadtu na Martina-Ana Lesjak; se poslovili od Gornjega grada in priredHev lokalnega športnega v občini Dole pri Litiji: polj. se vrnili v naše črne revirje. druStvai kjer je tudi Werner so- ; delavec Franc Ob ak in gosp. Letovanje v tem idiličnem kraju dc]oval kot odliien akrobat Ta Pomočnica Frančiška Šuštar; nam bo ostalo v najlepšem ,kroh,, 1e ,a*~i zanimati Ka_ v obcini Hrastnik, rudar Fr. spominu Vsem. ki so kakorkoli ren0 jt je da je odšeI 2 Oblak in gosp. pomočnica Fr. tPorvanTe°teko prijetai°-aiskre- njo * Hamburg v »Paladin«, kjer vštob’6Jni Hrastnih: rudar Fr. na hvala! P Z ga je omam,la s čarl variete,a. [ Sovre in šivilja Eva Grilc; zi_ Karena je Wernerja pregovo- dar Franc Barovič in delavka rila in zadržala, da je pozabil na Jožefa Simončič; rudar Jože Hr>!žnost in se 7.akasnii v Ojsteršek in delavka Jožefa iskre-P. Z. KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA .TURU«! " TRBOVLJE ČESTITA K PRAZNIKU, 22. JULIJU IN SE PRIPOROČA Proti koncu prejšnjega stoletja se je med slovenskim narodom začela buditi zavest, da pripadajo naše lepe planine le nam. ne tujcem. Pričeli smo ustanavljati slovenska planinska društva ter začeli z gradnjo planinskih koč. V našem Zasavju je žalska (celjska) planinska podružnica postavila na Mrzlici Hausenbichlerjevo kočo. Odprli so jo 21. septembra 1899. Samo prav nacionalno čuteči so prišli takrat iz okoliških krajev na to otvoritev. Delavstvo iz revirjev ni imelo posebnega zanimanja za to prireditev, ker je imelo takrat druge skrbi. Bojevalo je že več let hud boj s Trboveljsko premogokopno družbo za svoj lastni obstoj. Tudi dolga leta pozneje, ko so planinci na pobudo tov. Anteja Bega in še drugih ustanovili v Trbovljah podružnico SPD — bilo je to 8. maja 1928 —, je pristopil v planinsko društvo le majhen del delavstva. To je imelo še določene predsodke. SPD Trbovlje je zgradilo na Mrzlici poleg Hausenbichlerje-ve koče lep nov planinski dom. Njegova otvoritev je bila 20. septembra 1931. leta. Po zaslugi nekaterih takratnih odbornikov planinskega društva je pritekla 7. dec. 1935 prva studenčna voda na Mrzlico. To je bila za planinski bitev. V začetku leta 1930 so iskali posamezni tovariši iz Trbovelj in Hrastnika stike s planinci jz stopil v njeno ekipo kot artist. Toda ob tej ženi ni mogel dolgo vzdržati, ker ga je hotela tudi s srcem prikleniti nase. Odšel je k filmu Nekega dne, ko je pri filmu dobil vlogo strojevodje, ga i je pa spet prevzelo hrepenenje. kmetovalka Štefka Žnidaršič rudar Martin Omerzu in kmetovalka Marija Ogorevec; rudar Josip Zučko in čistilka Marija Janc; delavec Josip Stoklasa in kmečka delavka Cvetka Marinc; v občini Loka pri Zid. mostu: železničar Jurij Kosar in go- Pionirski kotiček Nagradna križanka za pionirje - Trbovlje Trgovsko podjetje „P3ESKRBA' s poslovalnicami čestita vsem delovnim ljudem v Zasavju k prazniku Dneva vstaje sfovenskega ljudstva Za obisk se priporoča kelekt v „Preskrbe“ — Trbovlje. O Zagreba in Maribora zaradi j da se povrne v svoj stari svet, v j spodinja pavia Krohne; želez-ustanovitve turističnega dru- železniško službo, v kateri je nijar Egidij Očkun in delavka štva »Prijatelj prirode« in to i zrasel. Spoznal je, da ga niti Angela Kosem; železničar Ven-23. februarja 1930 na Kumu ter j bleščeči variete niti filrrj, ki sta gesiav Hočevar in gospodinja 23. marca istega leta na Mrz- j ga omamila, ne moreta zadržati. Frančiška Močnik; stroj, ključ. licL Tega delavskega izleta se odpotoval je domov, med vožnjo Stanislav Šumej in gospodinja je udeležil tudi dr. Henrik Tu- pa mu je usPelo, da je PrePrečil Neža Blatnik; ma iz Ljubljane. Na njegovo veliko Prometno nesrečo. S to v občini Podkum: rudar Jože pobudo so napravili prijatelji j Zaslugo mu je spet uspelo dobiti Hančič in polj. delavka Pavla prirode dne 4. maja 1930 sku- j službo pri železnici. Ves srečen Cop; kovač Jože RamoveS in pinski izlet v Retje (nad Trbov- ! se je vrnil v svojo staro službo, : polj. delavka Zofija Grum: ljami), 11. maja na Planino, kajti njegova največja radost je i v občini Radeče: mizar Adolf 1. junija na Golico (skupno z bi]a vesela, svobodna vožnja po j Titovšek in gospodinja Marija Avstrijci), 15. avgusta na Tri- širnem svetu. ' Novak; pol jedel, delavec Anton glav in 19. oktobra 1930 na Wi Lisco. Dne 28. sept. 1930 je bil usta- j novni občni zbor podružnice J »Prijateljev prirode« v Trbov- j ljah, ki ga je vodil dr. Henrik Tuma. Se prej — 9. avgusta — so napravile »Svobode« in »Prijatelji prirode« v Trbovljah, Hrastniku, Libojah, Zabukov-cah in Celju večji skupni izlet na Mrzlico, na tako imenovano »Storovo raven«. Na tem izletu so sklenili, da bodo kupili, to zemljišče in postavili na Mrzlici prvo delavsko planinsko postojanko v Sloveniji. Rečeno — storjeno: čez 14 dni je zadruga »Delavski dom« v Trbovljah kupila ta travnik, vendar so tedanje oblasti zavirale izvedbo načrta, tako da so morali »Prijatelji prirode« počakati s postavitvijo delavske planinske koče na »Storovi ravni« na Mrzlici do leta 1932. Toda led je bil prebit. Delavstvo se je v zmeraj večjem številu udeleževalo vseh izletov na Mrzlico in drugam. Leta 1932 je društvo nakupilo potreben les za izgradnjo planinske koče in ga spravilo s kamionom do Katarine. 12. junij 1932 je bil določen dan za spravilo gradbenega lesa in desk od Katarine na Mrzlico. Ze zgodaj zjutraj so se zbirali po kolonijah v Trbovljah in Hrastniku delavci in delavke in odhiteli na Katarino. Tam je pograbil vsak delavec po en kos lesa ali dva — in hajd na Mrzlico! Pod vrhom pa so čakali tovariši iz Zabukovice in tudi pomagali nositi les na (Nadaljevanje na 6 strani) 1 p ij i I1 p - 7 i i 8 & i To^° “t.a_ Iiji ! II TT 15 : |(pi|»- ! !" 1 is ;■ ni9i i Vodoravno: 1. organ za vid; 4. drugo ime za očeta; 7. prevozno sredstvo; 9. osebni zaimek; 10 oseba iz Finžgarjevega romana »Pod svobodnim soncem«, Svarunova hčerka; 12. spletka, prevara; 13 jih moramo odoreti. če hočemo v sobo; 15. sončni bog starih Egipčanov; Kino »Svoboda - Center« v Trbovljah (Delavski dom) bo predvajal francoski film »Povest o neki ljubezni«. Predstave od sobote do ponedeljka. — V nedeljo dopoldne ob 10. uri izredna predstava po znižani ceni za odrasle in mladino »Kobilice«. Kino »Svoboda« Trbovlje II. bo imel na sporedu nemški film »Vabljive zvezde«. Predstave od sobote do ponedeljka 16. ribje jajčece; 18. del sobe; 19. konica, bcdica. Navpično: 1. kratica za okrašati; 2. časovni veznik; 3. lepo vedenje; 5. tisoč kilogramov; 6 žensko ime; 8. s plugom obdelovati zemljo; H. popolnoma podobno; 12. veliko gorovje v Rusiji; 13. s plotom ograjeno zemljišče okrog hiše; 14. kdor krade; 17. osemnajsta in devetnajsta črka Pravilne rešitve nam prinesite ali pa pošljite do nedelje, 25. julija, opoldne. Izžrebani rešitelj bo dobil od našega uredništva lepo knjigo v spomin. REŠITEV NAGRADNE PREMI- K M/NICF 7A PIONIRJE Kakor zadnjič smo tudi tokrat dobili na našo nagradno premikalnico iz prejšnje številke »Zasavskega vestnika« zelo veliko število pravilnih rešitev, dasi je mnogo pionirjev in pionirk na letovanju in našega lista v poletni dobi ne dobijo v roke. Z veseljem pa ugotavljamo, da ostali učenci tudi med počitnicami radi rešujejo naše uganke. Pravilna rešitev naše druge nagradne premikalnice se glasi: Trbovlje, Cemšenik. — Strogi žreb je odločil, da prejme na. grado za rešitev te premikalnice pionir Drago Lončarič iz Zidanega mosta 35, ki naj o priložnosti pošlje po knjižno darilo v naše uredništvo. Vida v občini Senožeti: rudar Ant. Kovač in gosp. pomočnica Anica Zore; v občini Trbovlje: ključavničar Alojz Kranjc in snažilka Pavla Spotnik; rudar Iv. Habjan in delavka Berta Jerman roj. Sluga; ključavničar Edvard Lebar in delavka Danijela Barovič; strugar Marijan Novak in uslužbenka Sonja Baloh: upokojenec Jože Karlič in gospodinja Marija Zabrložnik roj Murn; šofer Viktor Fele in gospodinja Marta Vozelj roj. Jesih; delavec Maks Koprivc ln delavka Silva Knific, tesar Boris Rozman in gosp. pomočnica Anica Švegler; rudar Karel Razboršek in uslužbenka Jožefa Hasekman roj. Pavlič, rudar Anton Což in natakarica Hermina Buršič; delavec Jože Cešnovar in delavka Verona Kavčič; rudar Jože Sotenšek ln gosp. pomočnica Štefanija Brus roj. Bokal; šofer Ferdinand Slak in kurirka Zlatka Pustoslemšek; strel, mojster Vladislav Cerjak in delavka Frančiška Petrič; rud. strojnik Josip Brici in knjigovodja Ana Kurnik: zidar Vekoslav Kolar in delavka Ljudmila Skubic; delavec Rajko Simončič in delavka Justina Rovtar: V občini Zagorje: mizar Branko Sotenšek in gosp. pomočnica Štefanija Taškar; zidar Stefan Kovak in delavka Jožefa Sumej; rudar Edvard Sladič in gosp. pomočnica Stanislava Podlogar; zidar Ivan Narberger in delavka Marija Macerl; mizar Alojz Macerl in bolničarka Ana Urbančič; rudar Bogdan Skok in gosp. pomočnica Amalija Skoberne; rudar Miroslav Hribar in gosp. pomočnica Frančiška Praznik; ključavničar Milan Sajovic in delavka Leposlava Bogdanovič; električar Rudolf Drnovšek in trg. pomočnica Marija Per; delavec Jože Podbregar in gosp. pomočnica Alojzija Pograjc: kmetovalec Bernard Joger in posestnica Ana Jovan; delavec Ludvik Žabkar In kurirka Marija Knez. UMRLI SO: V občini Dole pri Litiji: Jože Pipan (84 let); Marija Zupan (65 let). — V občini Hrastnik: Ana Babič roj. Bedenik (68 L); Pavlina Steindl roj. Pap (69 L); Marija Kerin roj. Košak (88 L); Martin Drnovšek (17 dni); Marija Bukovšek (82 let); Marija Savberger roj. Uršič (61 let); Marija Jazbec roj. Kladnik (75 let). — V občini Loka pri Zid. mostu: Marija Hočevar roj. Culetto (50 let); Antonija Novak roj. Deželak (78 let); Metod Strikar (60 let). — V občini Mlinše: Franc Drobne (70 let); Marija Repovž (84 let). — V občini Radeče: Matija Ret-tinger (84 let); Edvard Vozel (15 let); Martin Plazar (81 let); Jože Dečman (56 let); Peregrin Zandar (68 let). — V občini Trbovlje: Ivan Čerin (49 let); Pavel Hauptman (21 dni); Rafaela Konšek (4 leta); Ivana Matko roj. Burjan (60 let); Alberta Urbanc (40 min.); Leopold Kmetič (75 let); Alojzija Ferme roj. Pavelšek (57 letj Majda Medved (2 dni); Antoe Hudarin (47 let); Ladislav Mi« kelj (25 let); Matevž Hribaj (77 let); Marija Nadrah roj Pirc (60 let) — V občini Zagorje: Valentin Jug (63 let); Marija Zibert (78 let); Matilda Jere (68 let); Sonja Ogrič (1 1.); Ida Grohar (60 let); Marija Sešlar (80 let). Miro Rucova. TIHA VODA Roman »Dvignite koš,« Je zakričal ravnatelj Fernhabn. Njegove oči so se srečale z Agatinimi Zamižal je kakor od presunjenosti. Vrvi, ki so prepenjale velike kolute dvižnega ogredja, so pričele drseti v odprtino jaška. Za nekaj časa so se ustavile. Spet jih je pričela požirati globina Nekaj prihaja iz črne notranjosti zemlje. Vsi trepečejo. Dvižni koš se je ustavil. Nad. Paznik Peklar ln dva rudarja dvigajo na dan nekaj temnega, okrvavljenega. Množica pa ie navalila k jašku in je pritisni'a k odprtini dvižnega stolpa Aga-J°. pritisnila jo je kakor z železnim obročem »Koga imate?« Ravnatelj Fernhahn je ostal nen>en čeprav mu Je postajalo *l»bo. Kaj takega ni mogej gle-daH. gnusilo s« mu je . . »Pojdite vendar stran, gospa N°votnyJeva!« Toda uiti ni mogoče, zid kna. P0vsk'h žena in otrok pritiska * P°hnh’jenermi truplu \ Ahata ni bila več razburjena, pravnost strahotno mirna le j * Vse kar se je okoli nje a°h«ja’o, se ji je ta hip dozde-flln zgolj navidezno Glej to je Feiik; sovo truplo, je hladno po- mislila, kakor da se je vse to ne tiče, »Kdo Je?« so zavpile ženske. »Nace Semplhov Nace ...« Strašen oddih. Nace nima niti staršev niti žene Vsi se odmikajo, le otrok ni moči spraviti z mesta. »Odnesite ga že,« je zakričal ravnatelj Fernhahn, kar histerično Je zavreščal Kljub temu. da je bežal s pogledi od razmesarjenega trupla, so mu na čelu migljale drobne kapljice potu. »Razstreliti smo morali skalo, ki nam je bila na poti. Zdaj gre hitreja. Kmalu bomo odkopali vso navlako. Na oni strani pa morajo biti še živi — vsaj nekateri. Slišali smo trkanje na steno,« Je jel hitro s svojim visokim cvilečim glasom razkla. dati nadpaznik Peklar. Bil je krepak mož z jajčasto glavo, ki so ga zaradi prihuljenega, čezmerno spoštljivega vedenja nasproti nadrejenim vsi delavci so vražiii Zdaj se je tresel. • Ali slišite, ljudje božji) Nekateri so še živi Trkajo!« In ženske «e oblcmajo vreščijo. Jočejo na glas Tista neznosna napetost, nabita z zlohotnim molkom, tista tišina obupa ki jc še« maloprej kakor mora le- žala nad rudniškim dvoriščem, je za trenutek popustila. Nekateri so še živi, bog bodi zahvaljen ... Agata se je spet zavedla časa in okolice, Z enim samim pogledom je objela vso to množico pred seboj in krvavo truplo, ki so ga odnašali To ni bil Feliks! Omahovala je med osuplostjo in nekim nenaravnim, brezosebnim razočaranjem. Nekateri so še živi Kako brezmejno podla je bila, da Ji je tega skoro žali Toda Feliks je mrtev. Ona dobro ve, da Je mi-tev, in prihodnji, ki ga bodo pripeljali do nepoznanosti razbitega na svetlo, bo Feliks Toda mdlila je v želji, da bi se rešil. Da, molila je zanj in je tako otela samo sebe grehal In dobrotljivi bog je ne bo preveč obsojal, če ne more biti tolikanj žalostna zaradi njegov« kakor bi bilo prav. Dobrotljivi bog, ki pozna njeno preve iko revo . . Naslonila se je na prevrnjeni hunt. Suho je zahlipala. »Ali ste že slišali, gospa Agata?« je zaklical Fernhahn in si mel roke. »Vse je v redul« Po vsem tistem, kar mu Je poročal Peklar, je sklepal, da tam spodaj ne more biti dosti stvarne škode. Nekaj sto goldinarjev za novo opažbo rova morda Kar se pa tiče Hudi, no, za le je itak že podvzel ukrepe, da bi jih rešili! Nenadoma je začutil, da je lačen. Vprašal je Agato: i »Ali ne bi bilo pametno, če bi | midva zdajle šla h kosilu?« Nič ni odgovorila, samo strmela je mimo njega v prazno. Spričo te čudne odmaknjenosti, ki je mogoče bila bridkost, je Fernhahn začutil, da je njegova želja po jedi preuranjena in celo nespodobna. In razdraženo i je sklenil, da bo vztrajal tudi i on na mestu: lačen, zaskrbljen in plemenit. Spodaj v rovu so reševalci delali izmenoma. Kopali so tako . hitro, da je kar vidno jemalo i zamet grušča, ki se je pojavil prea njimi, ko so odstranili nekatere večje skale. Odkar so bili slišali tisto oddaljeno trkanje, ki je moralo prihajati nekje iz : rova Viljemina II., se je ljudi ! polotila skoraj blazna volja do dela Naskakovali so grušč, kakor naskakujejo vojaki trdnjavo, ki se že predaje. Kopači so bili : do pasu goli in znoj je kar curkoma 111 z njihovih do skraj« ! nosti napetih mišic, j Ko je prva lopata zadela v > prazno, kar je pomenilo, da je 1 na oni strani pot prosta, so ljud-| je zavrisnili kakor iz uma. I Kupi grušča so kar leteli nazaj in se razletavali ob reševalcih, ki so si od same nestrpnosti drug drugemu zastavljali prostor Na oni strani pa je bilo vse tiho Ce so bili kateri od ponesrečencev še živi, so morali biti povsem na kraju svojih 1 moči. I V rovu je bilo docela temno. , toda to je lahko tudi pomenilo, i da so ljudje pogasili svetilke, da bi kar moči varčevali z zrakom, ko jim ga je pričelo zmanjkovati. Tedaj so reševalci, ki so prvi jeli prodirati po zdaj prehodni poti, opazili tam daleč, povsem na kraju rova, ki s« je dokaj strmo dvigal, neko medlo brlenje. Zavpili so še glasneje, toda nihče se jim ni odzval. Končno so uzrli ponesrečence. Zgrnili so se bili okoli edine zavarovane jamske svetilke, ki je • bila last inženirja. Osem jih Je i bilo. j Kakor se je pozneje izkazalo, jih je bij po udrtju stropa prav I Novotny odvedel do tega oddaljenega prostora, boječ se učinkov razstreljevanja, ki so ga morali podvzeti na oni strani, da jih rešijo. Kajti strop se je ! bil udrl zgolj na enem mestu, kjer se je bila izpod tanke, navidezno trde skorje izluščila velika skala in pokopala dva ru. darja pod seboj... Reševalci so se vrgli naprej. Na tem kraju rova je bil zrak tako pokvarjen in slab, kakor ga včasih zadihaš le v najbolj oddaljenih in zapuščenih rovih. Smrdelo je po razkrajanju. In dejansko so bili ljudje, ki so ležali po tleh okoli Novotnyjeve svetilke, že na pol mrtvi. Mnogi od njih so bili brez zavesti. Začudo pa je bil Novotny vztrajal v skoro sedečem polo-žaju sredi te gruče, ki je ležala kakor pokošena. Strah pred smrtjo mu je bil podvojil življenjske sile. Pokoncu ga Je dr. žala misel, da ne sme leči. če noče ugasniti kakor svetilka V roki je stiskal velik kamen. Toda trkanje tega kamna po steni je bilo medlo, kakor da bi udarjal z njim v prazno. »Srečno, gospod inženirl« so zavrisnili reševalci. A kljub temu, da Je bil No-votny od vseh še najbolj pri močeh, ni mogel dati glasu iz sebe, le iz roke mu je padel tisti kamen. Od izčrpanosti so se mu ulile solze. Jokal je kakor otrok, ko so ga prijeli pod pazduho in za noge Dva rudarja, ki sta se mora’a globoko sklanjati v nizkem rovu sta ga nosila proti rovu Alma Tačas s0 bili z novim jamskim lesom zasilno zavarovali že izčiščeni prehod ter odstranili nekaj večjega kamenja in smeti. Novotnyjevo potovanje je šlo torej čedalje hitreje in lagodneje. Na rovu Alma je začutil, kako se mu širijo pljuča Prepih, ki Je prihajal od zračil-nega jaška, mu je dal okusiti vse razkošje dobrega zraka Se vedno je bil prešibek, da bi lahko govoril Mišice so mu trzale okoli stisnjenih ustnic Za boga, sai je bil že na tem, da bi umri! Toda on ni hotel umreti in nikoli se ni zgodilo tisto, česar ni hotel Kar zdelo se mu je, da je bil po svoji lastni zaslugi rešen ker je pač želel biti rešen Ta predstava mu Je prehajala v siqurnost, kolikor bolj so mu naraščale moči iCe bi ne bilo njega, bi š’o vse I po zlul (Dalje prihodnjič) ŠPORT Kljub porazu uspeh plavalcev Rudarja ŽKP LJUBLJANA : RUDAR TRBOVLJE 83:72 V mestnem kopališču v Trbovljah je bilo preteklo soboto prvenstvo Slovenije v plavanju, skokih in vaterpolu. Ekipa Rudarja je nastopila v oslabljeni zasedbi, kar je razumljivo vplivalo na končni rezultat. Vendar je treba pohvaliti plavalce Rudarja, saj so kljub slabemu vremenu v zadnjem času in kljub temu, da je bilo kopališče zanje odprto šele 3. julij«, dosegli proti Oglednemu nasprotniku iz Ljubljane zadovoljiv uspeh. V posameznih disciplinah so bili doseženi sledeči rezultati: 400 m crawl, moški: 1. Loize Poljanšek (2KP. Lj.)s 2- S. Glas (Rudar). — 500 m, metuljček: Rudar ni imel tekmovalke. — 200 m prsno, moški: 1. Janez Remih (ŽKP, Lj.); 2. Marijan Santo (Rudar). — 100 m crawl, ženske: 1. Nada Goršek (Rudar); 2. Marija Benko (2FK, Lj.). — 100 m hrbtni crawl. moški: 1. Pavel Pleteršek (2KP,Lj.); 2. Miha Turk (Rudar). — 100 m prsno, ženske: obe prvi mesti zasedle plavalke ŽKP, Ljubija, na. — 100 m crawl, moški: 1. Franci Letnik (Rudar); 2. Val. ter Mislej (ŽKP, Lj.). — 100 m hrbtni crawl, ženske: 1. Hilda Sešlar (Rudar); 2. Slava Irt (Rudar) — dvojna zmaga plavalk Rudarja. — 100 m metuljček, moški: 1. Marijan Santo (Rudar); 2. Ivan S tim (ŽKP, Lj.). — 4X50 m erawl, ženske: 1. mesto ekipa Rudarja v postavi: Sešlar, Sotenšek, Kočar in Goršek. — Štafeta 4X100 m crawl. moški: 1. ZKP, Ljublja- Tekmovanje za pokal maršala Tita RUDAR n. : SENOVO 5:1 (2:0) Preteklo nedeljo so v Trbovljah odigrali pokalno nogometno tekmo, v kateri je drugo moštvo Rudarja z boljšo igro premagalo goste iz Senovega z dokaj visokim rezultatom 5:1. Sodil je Vanelli iz Trbovelj dobro. V Hrastniku sta pa tekmovala za pokal maršala Tita Rudaril, in Bratstvo. Zmagalo je moštvo Rudarja z rezultatom 2:1. PRVENSTVO PIONIRJEV ZASAVJA V tekmovanju za prvenstvo pionirjev Zasavja so bile v nedeljo odigrane v Trbovljah tri tekme. Po doslej odigranih tekmah vodi na lestvici Rudar I. z 20 točkami. V nedejo dopoldne sta bili odigrani nadalje dve tekmi, in sicer Rudar II. : Svoboda - Trbovlje 7:1, v drugi tekmi so pa pionirji Dobmd premagali piO' nirje Rudarja II. s 5:1. Popoldne so pionirji Rudarja I. premagali pionirje Bratstva i2 Hrastnika s 7:0. Prijateljska tekma v Litiji LitijarSvoboda (Trbovlje) 2:1 V nedeljo, 25 julija, bo v Trbovljah tekmovanje za pokal maršala Tita Proletarec (Zagorje): Rudar II. V torek, 27 julija, bo ponovna tekma za pokal rudarjev Jugoslavije Rudar II : Proletarec Delavstvo in planinstvo (Nadaljevanje s 5. strani)) Mrzlico. Bil je to za vse nepozaben dan; takrat je delavstvo spet pokazalo, kaj zmore skupnosti Pet tednov pozneje — 17. julija 1932 — je bila slovesna otvoritev prve delavske planin ske postojanke v Sloveniji. Delavstvo iz Prebolda, Liboj, Za-bukovice, Celja, Laškega, Hrast nika in Trbovelj je takrat praznovalo zmago skupnega dela. Tega praznika so se udeležili tudi tovariši iz Zagreba v velikem številu. Bill so nam res dobri učitelji. Mnogo skupnih izletov smo napravili z njimi po Slovenji in Hrvatski (Zagreb, Sljeme itd.). Ta planinska kočica na Mrzlici je nudila vse do okupacije mnogim delavskim družinam-izletnikom varno zavetišče. Zato so Svobodaši in planinci 18 julija t. 1. spet pohiteli na Mrzlico, da obhajajo obletnico otvoritve prednje delavske koče na »Storovi ravni«. Hkrati je bila to 8-lethica otvoritve sedanje delavske koče na Mrzlici, ki so jo tovariši iz Trbovelj in Hrastnika postavili po vojni zelo kratkem času. Slovesnosti na Mrzlici se je preteklo nedeljo udeležilo mnogo ljudi. P. na. — Skoki, moška: 1. Milan Rems (Rudar); 2. Peter Košarog (ZKP, Lj.); 3. Božo Baloh (Rudar); Marko Kruh (ŽKP, L)-)-Vaterpolo tekma se je končala z rezultatom 6:4 v korist ŽKP, Ljubljana. — Končno stanje točk 83 :72 v prid ŽKP, Ljubljana. Uspeh zasavskih šah isto v na prvenstvu celjskega okrožja V nedeljo, 11. julija, je sedem šahistov trboveljskega »Rudarja« odšlo na prvenstveni dvoboj v Celje. Ker osmi tekmovalec iz neznanih razlogov ni prispel, so morali prepustiti točko brez borbe. Z »Betonom« se je dvoboj končal z rezultatom 2)4:514 v korist »Rudarja«. Istega dne popoldne so trboveljski šahisti odigrali prvenstveni dvoboj v Šempetru s »Savinjčanom II«. Sahisti »Rudarja« so bili tudi tu uspešni in domačine premagali s 7:1. Hrastniška »Svoboda« pa je Rogaški Slatini premagala »Edinstvo II« z visokim rezultatom 7:1. Končni vrstni red v II. skupini je naslednji: Rudar 24 točk, Svoboda 23)4, Beton 18 (8) itd. Tako sta se v finale Gradnja Delavskega doma lepo in hitro napreduje uvrstila oba zasavska kluba, I delovno silo. kar j"e dober uspeh. H. J. | Pozivamo vse prizadete davč- Izpred sodišča Okrajni ljudski odbor ~ ’ Trbovlje Poziv k vložitvi davčnih priglasitev za pavšalno odmero dohodnine in prometnega davka za I. 1954 členu 37 Uredbe o do-1 ne zavezance, da v času od 15. " d 31. julija 1954 vlože davčne riglasitve, v katerih je treba avesti kosmati dohodek, ki ga bodo predvideno dosegli v tekočem letu, ter proizvodne in režijske stroške, ki bodo potrebni za dosego teh dohodkov. S pavšalno odmero dohodnine bo v smislu čl. 20 Uredbe o prometnem davku hkrati odmerjen tudi prometni davek. Zaradi tega je treba priglasiti tudi predvideni promet v letu 1954. Obrazci za davčne priglasitve se dobe pri pristojni občini, Po členu 37 Uredbe o bodnini (Ur. list FLRJ štev. 56 53) se odmerja dohodnina pavšalno za davčno leto v naprej tistim obrtnikom, ki ne zaposlujejo tujih delovnih moči. Vajenci se ne štejejo za tujo Preklic Obžalujem žalitve, ki sem jih izrekla proti Jožetu Pucu in sem mu hvaležna, da je odstopil od tožbe. — Marija Štraus, Trbovlje-Gabersko. OSEBO, ki je 6. t. m. našla na pokopališču dežnik, prosim, da ga odda v upravi »Zasavskega vestnika«. RABLJENO KUHINJO in več kosov sobne oprave prodani. Vprašajte v upravi lista. Svoje sodelavce Laškem in okolici Novega mesta ip nkrarlol od strank kot predplačilo za fo- ________ . , jc um auci tografske izdelke in si na ta na- kjer je treba te listine po izpol- Pred okrajnim sodiščem v Tr- č'n na račun podjetja prisvojil nitvi tudi vložiti. bovljah se je moral zagovarjati skupno 18.137 din. Opominjamo vse prizadete, da Ivo Cekič, delavec iz Kjevaca, j Obtoženec je dejanje le delno rok za vlaganje davčnih prigla-Bos. Gradiška, ker si je prisvojil priznal, vendar mu je sodišče sitev ne bo podaljšan ter da le-to v celoti dokazalo, zaradi bodo deležni ugodnosti pavšali- česar ga je obsodilo na 3 mesece zapora. Oškodovanemu podjetju pa mora obtoženec povrniti povzročeno škodo. iz spalne sobe v baraki podjetja »Slovenija-ceste« v Zagorju na škodo nekega tovariša moške hlače v vrednosti 2000 din, na škodo drugega tovariša pa volneni pulover, vreden 1200 din, prav tako na škodo tretjega tovariša suknjič v vrednosti 3500 din. — Obtoženec je vse tri tatvine na obravnavi odkritosrčno priznal ter -se zagovarjal, da je dejanje storil zaradi tega, ker je potreboval denar za vožnjo domov. — Iz podatkov v dokaznem postopanju pa se Je sodišče prepričalo, da obtoženi ni imel namena pridobiti si protipravno premoženjsko korist zato, da bi lahko odpotoval domov, pač pa le zaradi tega, da bi na lahek način živel. Sicer pa tudi, če "bi vzel denar oz. predmete zato, da bi prišel do denarja, da bi lahko odšel domov, ta okolnost prav tako ne bi izključevala njegove krivde. — Sodišče ga je obsodilo na dva meseca zapora. V službi je lagal Martin Ribar, uslužben pri trboveljskem rudniku, stanujoč v Trbovljah-Žabjeku št, 2, je imel prepir s svojo ženo tako, da le prišlo med njima do telesnega obračunavanja, v katerega se je pa vmešal brat njegove žene ter je udaril moža svoje sestre s stolom po glavi. Ko pa je Ribar nato odšel v službo, je tamkaj priglasil, da se je poškodoval na poti na delo in zahteval bolniški list. V obratni pisarni rudnika so razumljivo verjeli navedbi Ribarja ter izpolnili obrazec »Prijava nesreče pri delu«. Obtoženčevo dejanje pa so na srečo odkrili, kar je tudi na glavni obravnavi sam priznal. Obtoženec je s tem zakrivil kaznivo dejanje ter ga je sodišče obsodilo na 1 mesec zapora, vendar je kazen odložilo za dobo enega leta, ker je pri odmeri kazni upoštevalo kot olajševalno okolnost obtoženčevo nekaznovanost, njegovo skrb za družino, odkritosrčno kesanje, ki aa je obtoženec pred sodiščem pokazal in obljuba, da kaj takega ne bo več storil. Fotograf oškodoval podjetje Bojan Krajnc, po poklicu fotograf, stanujoč v Trbovljah, si je kot fotograf podjetja »Ple-skarstvo-Foto-Reklam servis« prilastil v letošnjem januarju zneske, ki Jth je prejel v Trbovljah, Tudi neplačevanje preživnine je lahko kaznivo Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je moral zagovarjati Jože Cimerman, posestnik v Polju pri Krmelju. Cimerman je namreč oče mladoletne Alojzije M., za katero b,i moral plačevati mesečno preživnino po ranja le tisti obrtniki, ki bodo navedene listine vložili v odmerjenem roku. Štev. VII/1-1954. Trbovlje 14. julija 1954. OLO Trbovlje, '"Uprava za dohodke■. _________ Industrijska rudarska šola Zagorje RAZPIS OPISUJTE V »ZASAVSKI VESTNIK* Industrijska rudarska šola Zagorje RAZPIS Uprava Industrijske rudarske šole v Zagorju sprejme v šolskem letu 1954-55 VEČJE ŠTEVILO UČENČEV, ki se žele izučiti za kvalificirane delavce rudarske stroke-kopače. Vpis traja od 15. julija do zaključno 1. septembra 1954. Pogoji: 1. kandidat mora zadostiti osemletni šolski obveznosti; 2. v letu 1954 mora dopolniti 15. leto starosti; 3. biti mora duševno in telesno zdrav. Pri vpisu mora kandidat predložiti: a) rojstni list; b) zadnje šolsko spričevalo in odpustnico; c) potrdilo o premoženjskem stanju staršev ozir. varuhov; d) natančen naslov kandidata, če se le-ta priglasi pismeno. Šolanje traja tri leta. Učenci prejemajo redno mesečno štipendijo ter posebne mesečne nagrade za pridno in vestno učenje. Vsako leto dobijo tudi po en par delovnih čevljev in delovno obleko. Pri šoli je internat, ki nudi učencem celotno oskrbo. Za vzdrževanje v internatu nakazujejo starši oz. skrbniki učencev, ki so upravičeni do prejemanja otroškega dodatka, tega internatu šole, socialno ogroženi kandidati in sirote pa naj si pred vpisom v šolo zagotove redne mesečne podpore pri krajevnih alt okrajnih ljudskih odborih — sinovi staršev, padlih v NOV, pa pri okrajnih odborih Zveze borcev. Z novo uredbo o poslovanju industrijskih rudarskih šol in njihovih domov bo vzdrževanje najbrž brezplačno. Kandidat se lahko vpiše osebno ali pa pošlje prošnjo po pošti. Zagorje, 13. julija 1954. Uprava lnd. rud. šole Zagorje Dom za uaokoienco v Triov ali Svet za ljudsko zdravstvo in! Ta Dom bi moral seveda biti soc. skrbstvo pri LO mestne sodobno zgrajen in urejen. Po-občine Trbovlje je na podlagi danih razmer prišel do zaključ- ka, da bi bilo nujno treba razmišljat; o potrebi izgradnje Doma za upokojence in onemogle delavce na področju mestne občine Trbovlje. To potrebo je Svet prikazal tudi ljudskemu odboru mestne občine, ka je uvidel to potrebo, vendar pa spričo sredstev, ki so občinskemu odboru ob času na razpolago in ki jih potrebuje za razna druga nujna in neodložljiva Uprava industrijske rudarske, , - ., ,__.. šole v Zagorju sprejme v šol- i ^ela, v naj bližji prihodnosti ^se skem letu 1954-55 omejeno Število UČENČEV, ki se žele izučiti za kvalifici- 1000 din kakor je bi’o določeno rane delavce kovinarske stroke. po pravomočni odločbi okraj nega sodišča v Trbovljah. Kljub temu pa obtoženec še do dane« ni plačal niti dinarja ter je bilo očitno, da se je izmikal plačevati preživnino. Obtoženec se je pred sodiščem sicer zagovarjal, da preživnine ni plačeval, to pa zaradi tega, ker ni imel nobenih dohodkov, saj je delai doma na posestvu, čigar lastnica je njegova mati. Tega zagovora obtoženca pa sodišče ni upoštevalo, ker se je v sodnij skem postopku prepričalo, da Cimerman sploh ni pokazal volje, da bi skrbel za svojega nezakonskega otroka, čeprav bi kot mlad ln zdrav človek določeni znesek lahko Vpis traja od 15. julija do zaključno 1. septembra 1954. Pogoji: 1. kandidat mora imeti dovršene tri razrede gimnazije; 2. v letu 1954 mora dopolniti 15. leto starosti; 3. biti mo-rd duševno in telesno zdrav. (Pri vpisu mora kandidat predložiti: a) rojstni list; b) spričevalo o dovršenem 3. razredu gimnazije; c) natančen naslov kandidata, če se le-ta priglasi pismeno. Šolanje traja J leta. Učenci prejemajo redno mesečno štipendijo. Pri šoli /e Internat, ki nudi učencem celotno oskrbo. Zaradi omejene kapacitete internata imajo pri vpisu prednost učenci plačeval. Jože Cimerman je bil, s področja LOMO Zagorje. zaradi kaznivega dejanja neplačevanja preživnine za otroka obsojen na 10.000 din denarne kazni ter na poravnavo stroškov kazenskega postopka. Sodba je že pravomočna. Kandidat se lahko vpiše osebno ali pa pošlje prošnjo po poiti. Zagorje, 13. julija 1954. Uprava lnd. rud. šole Zagorje ne more misli (i na uresničenje tega, načrta. | Da pa se vsaj nekoliko približamo realizaciji tega zamisle-ka, je Svet za ljudsko zdravstvo in soc. skrbstvo trboveljske občine o tem vprašanju še dalje razmišljal in prišel že do določnih ugotovitev in sklepov. Na področju občine bi bilo treba zgraditi zavetišče za upokojence in invalidne delavce za najmanj 100 oseb, kajti že danes je v Okrajnem domu za onemogle v Loki pri Zidanem mostu 31 ljudi iz Trbovelj. Oseb, ki bi jih bilo treba nujno sprejeti v to zavetišče, je 20, ljudi, ki ne gredo iz Trbovelj v Loko In bi želeli biti sprejeti v tukajšnjo bolnico, ki pa jih nfe more vzeti v svojo oskrbo ker nima prostorov, je šest, upokojencev in drugih starih in onemoglih ljudi, ki hi radi šli v tak Dom, ako bi ga v Trbovljah imeli, je pa toliko, da bi zasedli vsa preostala mesta, sa1 žive ti ljudje v težkih Siv-Ijenskih in stanovanjskih razmerah. staviti bi ga bilo treba v bližini prometne zveze, da bi njegovi stanovalci z lahkoto prišli do avtobusne zveze in se udeleževali tudi raznih prosvetnih in kulturnih prireditev, slovesnosti itd. V tem zavetišču bi bile potrebne skupinske sobe, ločene za moške in ženske, manjše sobe za zakonce, prav tako manjše sobe za samce po želji in potrebi, nadalje prostori za nego potrebnih ljudi, ki doma ne morejo skrbeti zanje, bolnica jih pa ne more sprejeti, ker nima potrebnih prostorov, istotako soba za zdravniške preglede, 6'talndca, dnevna soba z radioaparatom, kuhinja, shramba, prostori za hišnika in ostale pritikline. Zavetišče za takšne svrhe, ki je nujno potrebno, bi pa stalo mnogo denarja. Ker pa občinski ljudski odbor — kakor že omenjeno — zaradi drugih nujnih in neodložljivih gradenj in del spričo (pomanjkanja v ta namen potrebnih sredstev ob času še ne more misliti na uresničitev tega lepega načrta, je Svet za zdravstvo in soc. skrbstvo sklenil, da apelira na mestni ljudski odbor, da izvede in določi lokacijo za to stavbo in preskrbi sredstva za izdelavo potrebnih načrtov. Svet je nadalje sklenil, da se sestavi gradbeni odbor za izgradnjo tega zavetišča, ki bi tudi odprl račun pri NB — da se nadalle seznani po lokalnem listu »Zasavski vestnik«, po družbenih organizacijah, zborih volivcev vse prebivastvo občine o mrinl potrebi izgradnje tega Doma. Kolektiv gostinskega podjetja Z VSEMI SVOJIMI obrati Čestita VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU — 22. JULIJU! orbene pozdrave pošilja vsem delovnim ljudem Slovenije k 22. juliju — DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NABODA KOLEKTIV STROJNEGA MIZARSTVA THBOVLiE VELIKA GOSPODARSKA RAZSTAVA XI. tiuuMotsIu Ude* OD 7. DO 15. AVGUSTA 1954 28 'I. POPU8TA NA Z E L e Z N C' IN AVTOBUSIH KULTURNE PRIREDITVE N KMEČKA DAN Kolektiv trgovskega podjetja % pošilja borbene pozdrave vsemu delovnemu ljudstvu Zasavja ob letošnjem prazniku slovenskega ljudstva 22. taliju « dama vstaje Obiščite naše poslovalnice, kjer boste dobili vse, kar potrebujete za gradnjo, za ureditev stanovanja in podobno. Ne pozabite si preskrbeti tudi kurivo v poletnih mesecih ter ves ostali gradbeni material, ki vam ga* nudimo. Borbene pozdrave ob prazniku slovenskega ljudstva 22 juliju pošilja delovni kolektiv Elektrarne Trbovlje Kolektiv GRADBENEGA PODJETJA »ZASAVJE. (prej Ograd) čestita vsem svojim odjemalcem k DNEVU VSTAJE - 22. JULIJU Izvršujemo vsa gradbena dela in se priporočamo Kolektiv Strojne tovarno Trbovlje tovarne rudarskih strojev in transportnih naprav *tO i v ■ *' ■ •, čestita vsem delovnim ljudem nase domovine A _ .rO 22. juliju - Dnevu vstaje slovenskega ljudstva Z izgradnio nase industrije in rudarstva 6omo dvignili materialno raven nanA deloomA ljudi . Vsem svojim odjemalcem v Trbovljah In okolici pošiljajo čestitke in borbeni pozdrav ob prazniku slovenskega ljudstva M. JUJILOU kolektivi poslovalnic trgovskega podjetja »Potrošnja" Trbovlje Obiščite naše poslovalnice in prepričali se boste, da je najboljša in najcenejša postrežba v poslovalnicah TRGOVSKEGA PODJETJA »Potrošnja" Trbovlje Kolektiv (UifiMU LJU BLJANA pošilja vsemu slovenskemu ljudstvu borbene pozdraveob prazniku dneva vstafe ZZ. {ulCfii Nudimo vam vse vrste barv in lakov ter razne kemikalije domače in inozemske proizvodnje, potrebščine za sobne slikarje in pleskar je ter vse vrste čistilnih sredstev in razne gospodarske potrebščine CEMENTARNA proizvaja svetovno znane znamke visokovrednega Portland cementa Navzlic zastarelim napravam v naši najstarejši tovarni cementa v Sloveniji je njenemu kolektivu uspelo, da je letos pričel proizvajati visokovredni Portland cement v kvaliteti kakor pred zadnjo vojno. Pot do tega uspeha ni bila lahka, saj so po vojni tovarni manjkali razni rezervni deli, ki so nujno potrebni, in to v dobri izdelavi, da se lahko proizvaja res dober cement. Cementarna se je borila skozi vsa leta za kvaliteto in jo je v danih razmerah tudi držala na dostojni višini ter jo izboljševala iz leta v leto. Res, da so bili zaradi tega proizvodni stroški v preteklih letih sorazmerno visoki, vendar kolektiv — mnogokrat tudi na račun svojih prejemkov — ni varčeval z napori, da obdrži sloves trboveljskega cementa. V letu 1952, ko je bil sproščen gradbeni material ter dan v prosto prodajo, se je jasno pokazalo, da je sloves trboveljskega cementa še vedno na višini. Res je sicer, da so potrošniki zaradi stiske v cementu — saj bi v letih 1952 iti 1953 cementarna lahko prodala trojno proizvodnjo — segli tudi po drugih vrstah cementa. Danes pa, ko je po danih okoliščinah na trgu dosti cementa, potrošniki skoraj izključno zahtevajo visokovredni Portland cement iz Trbovelj, kar je tudi razumljivo, kajti kdor je kdaj že gradil s trboveljskim cementom, ga bo vedno rad uporabljal. Po analizah in izkušnjah strokovnjakov prekaša trboveljski cement v kvaliteti ves uvoženi cement, pri čemer je trboveljski cement za 3 din cenejši. Naš trboveljski cement je poznan po vsej državi in si bo s sedaj doseženo kvaliteto gotovo pridobil pred inozemskimi cementi na jugoslovanskemu trgu vso prednost. Vsem svojim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu čestita in pošilja borbene pozdrave k prazniku slovenskega ljudstva — 22. juliju — kolektiv CEMENTARN E- TRBOVLJE