> - % Naj reč j i slovenski dnevnik V Združenih državah Vetfa za vse leto • . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 i o j GLAS Ijistisloveriskihi/Jelavčev v Ameriki, The largest Slovenian Daily fa* the United States. bwed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered aa Second Clau Matter, September 21. 1003, at the Post Office at New York, N. 7., under Act of Congrpi of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2376 NO. 141. — STEV. 141. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 17, 1926. — ČETRTEK, 17. JUNIJA 1926. < " _ " VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV, RUSKI SOVJETI SO ODGOVORILI BALDWINU Ruska sovjetska vlada je odgovorila ministrskemu predsedniku Baldwinu ter ga opozorila na to, da zastopa voljo delavstva« — Ministrski predsednik se je zavzel za daljši delavni dan. — Mezde v premogovni industriji. MOSKVA, Rusija, ! 6. junija. — Zunanji ko-misarijat sovjetske vlade je poslal na protest angleške vlade glede stavkarske pomoči ruskih strokovnih organizacij odgovor, v katerem se glasi med drugim: — Nobena prepovedi ni glede izvažanja gotovega denarja v inozemstvo, pač pa le omejitev glede dovoljenj v individualnih slučajih. Sovjetska vlada, ki predstavlja voljo ruskih delavcev in kmetov sovjetske unije, ni mogla preprečiti strokovnim organizacijam pošiljati denar v inozemstvo, da podpro organizacije v kaki drugi deželi. Poslanica obrača pozornost na dejstvo, da je daroval denar centralni 5vet ruskih strokovnih organizacij. V sovjetskih krogih vidijo v protestni poslanici angleške vlade v zvezi s pošiljanjem skladov za stavkarje v Angliji, nov, dalekosežen načrt za pro-ti-sovj^tsko kampanjo. V zvezi s tem načrtom je londonska trgovska zbornica pred kratkim zahtevala, naj Rusija takoj prizna svoje dolgove v Angliji, ker bo drugače kancelirana anglesko-ruska trgovska pogodba. Besedilo angleške poslanice je bilo objavljeno v včerajšnjih jutranjih listih. V uvodnem članku pravijo Izvestja:. — Protest proti daru sovjetskega delavstva za angleške delavce služi brez dvoma le kot kritje, pod katerim je vprizorila angleška konservativna bu rzuazija poskus, da izvede nov gospodarski in politični pritisk. — I aki poskusi, — pravi list, — pa so povsem ničevi in zaman. Treba se je le spomniti, kako je pretil takratni zunanji minister lord Curzon z raztrganjem angleško-ruske pogodbe ter bil nato prisiljen vtakniti v žep svoje nasilne metode. List pravda pa se je izrazil ostrejše: — Delavci in kmetje te dežele ne morejo drugega kot zavrniti ta poskus grobega umešavanja v naše notranje zadeve, poskus, da se uvede v Rusiji moralo angleške tajne službe ter podredi naše delavske organizacije kontroli angleške vlade. — Niti enega delavca in kmeta ne bo mogoče dobiti, ki bi odločno ne protestiral proti tej angleški poslanici. LONDON, Anglija, I 6. junija. — Prišli smo do definitivnega zaključka, da je potreben povratek k daljšemu delavnemu dnevu, — je izjavil ministrski predsednik Baldwin v poslanski zbornici. S tem svojim govorom je Baldwin v imenu vlade sprejel diagnozo lastnikov premogovnikov glede zadreg v tej bazični industriji dežele in glede pomoči. Baldwin je rekel, da bi bilo mogoče zavarovati sedanje mezde po pretežnem delu dežele, če bi bili premogarji pripravljeni delati po osem ur na dan mesto po sedem ur. Tekom govora so delavski člani parlamenta pogosto prekinjali ministrskega predsednika in več kot enkrat je slednji prosil zbornico, naj ga mirno posluša. — Vlada, — je rekel ministrski predsednik pri otvorjenju debate glede dovoljenj za rudarski department, — je nameravala pustiti postavo glede sedemurnega delavnega dne v zakoniku, vendar pa namerava uvesti zakonodajo, ki bi omogočala za gotovo dobo naknadno uro dela. — S tem bi se ne uveljavilo daljših ur dela, — je rekel Baldwin. Tekom svojega govora je poudarjal dejstvo, da ga vodijo pri tem v glavnem interesi mož, katerim bi bila žrtefr v obliki daljših ur ljubša kot pa skrčenje mezd. #e as "Cias Naroda1 Najnovejši cilji poljskega režima. Namen poljskega režima je izpremeniti ustavo. — Konečno so bili razkriti načrti -ministrskega predsednika Bar-tela. — Ojačenje polno-moči predsednika. VARŠAVA, Poljska, 16. junija. Končalo pocrtali iznani nameni no-ve poljske vlade. Ministrski j?redsednik Bairtel je obiskal predsednika poganske taboruiice, «ia se dogovori i njim glede sklicanja poslamiske abomace ali Sejma na dan TI. junija, da bo predložilo predlogo za modifieinanje u-•stave. Iiapremembc v ustavi, čeprav so že izridelane. niso bile še objavljene. vendar pa je jrotovo, da tbado vključevale neko obliko predsedniškega veta in druga razširjenja predsednikovih polnomoči. Cartel je nadaijle izjavil, da definite vno nasprotuje razpustu poslan-.-ke zbornice iai da se zavzema za prorogaeijo, o kateri je že dalj časa znano, da je bila želja maršala Pilsudskega. Konservativne stranke (bodo najibrž podpirale reforme Pilsurl-»kejra. Žele pa. si tudi intervala, predno ibi se vršile nove volitve, ker upajo, da bo postala javnost razočarana z režimom PiLsnidske- Da je pa kljub temu razkol mod Pilsudskim in so-cijaHstn, je ratevrdno iz dejstva, da je bila zaplenjena nedeljska Izdaja sooijalističnoga lista ''Robo tnik". Kardinali na poti v Chicago. Kardinali so se odpeljali s sijajnim vlakom i z New Yorka v Chicago. Vlak je bil popolnoma prenovljen ter rdeče pobarvan. Novo razkritje glede Trojanske vojne. CniCAGO, 111., 13. junija. — Veliko zanimanje je vabudil v vzgojnih krogih profesor Jame« Breadwted, k i je izjavil tekom nekega svojega predavanja, da potrjujejo napisi, katero so našli tekom zadnjega znanstvenega raziskovanja 'hitotske dežele, zjgodo-vinsko resničnost trojanske vojne. — Hitrte se veckrai omenja v Bibliji ter se jih označuje kot bojevito pleme, ki je ibilo skrajno sovražno Židom. St&rodfejvna Troja se je nahajala na zapadp od hJtit- Včeraj izjutraj krog desete ur j se je odpeljal proti Ohicagu posebni kandinalski vlak. ki je imel na krovu kardinala Bonizana. o-sebnega zastopnika papeža in druge visoke cerkvene dostojanstvenike. ki se 'bodo udeležili Evha-ristienega kongresa, ki se bo pričel v nedeiljo v Ohicagu. Nobenemu kralju ali princu še niso vpri-zorili v tej deželi takih slovesno Ruski princ Orlov, ki je bil ranjen v dvoboju z baronom Klingerjem, je sledil baronici v smrt. RIM, Italija. 16. junija. — Don Luigi Garofalo, druiiovnik v Quarto sektorju mesta Naipolja, trdi. da zdravi vse !boJc.zari. od pljučnice po do zlomljenih kosti s praktično porabo teorije., ki temelji na izreku: Prah si in v prah sc boš povrnil. — Don Luigi trdi, da mora biti prah zdravilen element. Vsled tega izdeluje iz prahu, vzetega z ifcleče izemlje pri Pazzul, ki vsebuje sledove žvepla in foakra. pilule za bolnike, vendar pa trdi. da bi bil dober tudi vsak drugi prah. Njegova Pravljenja pozdravlja prebivalstvo kot čudeže, in njegova hiša je postala pravcata Meka za bolnike vseh možnih vrst. Pred hišo se zbira vedno vse polno avtomobilov, koles, nosihric; sli prihajajo neprestano k njemu s prošnjo, naj obišče one, ki ne morejo zdoma ter leže v postelji. Občudovalci Don Iiučgija pravijo. da je Obiskal' v gosrtonaselje-nem mestnem delu Napolja se-demnajstneidtno deklico, katero so opustili vodilni travniki po štirih letih neuspešnega zdravljenja za akutno nevrastenijo. »Don Dui-gi ji je baje obveeal glavo tr. belim prtom. dilLnil vanjo trikrat, in dekihica se je takoj 'boljše počutila. DTJNAP, Avtettrrja, 16. julnija. Težke in tragične so posledice dvoboja, ki se je zavrnil pred kratkim na posestvu barona Klin-gerja v bližini Raa.ba med ruskim princem Cirilom Vlaklimirjem Orle vom ter baronom. Ob tt>j priliki sta bila oba močno ranjena, dočint je izvršila žena, za katero sc je vršil boj, samomor. Pni ne Orlov je sedaj tudi mrtev. Del naboja, ki mu je v dvoboju tako močno poškodoval roko. da mu mu jo morali anuputi-rati. je prodrl v prsa ter je proizvedel unetje pljuč. Baron Klin-ger je bil istotako težko ranjen v prsa. Dvoboj jo (bil posledica *pora med obema moškima, ker je baron domneval, da je pilinc ipreve? intimen z njegovo ženo. katero so smattrali za eno najflepših žensk Avstrije. Dvoboj se jo zravršil na nekem mestu glolboko v gozdovih. Ko je 'bamniea cula o tem, se je ustrelila. Kmalu po dvobojUi je izjavil princ, da mu je baron v navzočnosti baronice obljubil, da fq bo ločil od nje, da se bo molila baronica poročiti ž njim. Dostavil je, da baron pozneje ni držal svoje obljube. OBUPNA FINANČNA KRIZA V FRANCU! Briandov kabinet je padel v krizi radi franka, potem ko je resigniral finančni minister Feret. _ Resignacija je sledila zmagi v poslanski zbornici. — Briand hoče nadaljevati s svojimi napori v družbi narodnih odličnjakov. Grof Karolyi pozvan na dvoboj. BUDIMPEŠTA, ^laxlzaTska. IS. junija. — Grofa Karolvia je pohval grod Teleki na dvcilo v preteklem letiu nJbitih tekom avtomobilskih nezgod 30.400 ljudi, dočim jih je bilo ranjenih 868.000. Vee kot osemfdeset odstotkov avtomobileikah nesreč se je pripe- tilo v Zlružeaih državah, katerim ,, Ma^., 16. jun. V starosti 101 leta je nmrla naj-starejša prebivalka AVestfielda, MLss Ainelrja Ropers. Tekom njenega življenja je foflo ?6 predsednikov v jZdružcnrh državah. S e z n a m To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega a li kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari dohiovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoštevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. 500 .... $ 9.45 Lir ... ... 100 .... . $ 4.35 Din. .... 1,000 .... % 18.60 Lir ... ... 200 .... .. $ 8.40 Din. .... 2,500 .... $ 46.25 Lir ... ... 300 .... .. $12.30 Din. .... 5,000 .... $ 92.00 Lir ... ... 500 .... .. $20.00 Din. .... 10,000 .... $183.00 Lir ... ... 1000 .... .. $39.00 Za poSiljatve, ki presegajo Deaettlsoč Dinarjev ali pa Dva tisoč Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust. Nakazila po brzojavnem računamo za stroške $1.—. pismu Izvršajemo v najkrajšem {ara ter Posebni podatki. Pristojbina za izplačila ameriških dolar, jev v Jugoslaviji in Italiji znaša kakor sledi :za $25. ali manj! znesek 75 centov; od 525. naprej do $300. po 3 eente od vsakega Za večje svete po i smenem dogovoru. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Phone: cortlandt 4687 New York, N.. je edino slovensko podjetje v Neto Yorku, hi ima vplačan predpisani kapital za izvrševanj^ poslov državne banke, ter te v soglasju s -postavo eamore imenovati banka. 1*25 Je $3392,673.47, v b< mf fcilBliMiitlfUmmm dolarjev In 47 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) _ Dopis Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank 8aks*r. president. Louis Benedik, treasurer, tako ck^lje. Tudi ,iaz «em si vzel S potovanja. Gotovo -vsakogar veseli poleti obiskati svoje rojake po malih naselbinah .da *>e človek prepriča. kako se dela. kaj se č*ta in Place of business ©f the corporation and addresses of above officers: (>as ter se podail na malo pot. Ob H2 Corf land t^St^.__Borough of Manhattan. New York City, N. Y. »kal sem najprej slovensko n*a- fe'ib'no Joliet, IH. da poberem naročnino. U vi del sem pa kmalu, da i.j r, _ r, „ _ _ --„ ...--- pe tam čitajo lističi, ki niso ne za Issued Every Day Except Sundays and Holidays. / , - > , . , , ---*------ 9 y i>ouik in tie 75a napredek delav- " O LAS NARODA" "Voice of the People" Za telo leto velja list ta Ameriko in Kanado _________________________$6.00 Za pol leta-------------------------$3.00 Za četrt leta-----------------------$j.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročili. , kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje ! _ najdemo naslovnika. "GLAS NAROD A", 82 Cortland t Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876• Za New York za celo leto $7.00 stva. Za pol leta ..................-........ $3.50 Nastanil sem se za ono noč pri Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 Mr. Kr. Kolcncu. Veže me dolž- Za pol leta —........................$3.50 nost da se toplo zahvalim Mr. in Mi <. Kolenciu za dobro postrežbo in naklonjeni. Želim mu velike uspeli a! Pozneje naletim na eastopnika G._N. Mr. J. Hrovata. Popeljal me je domov k olbedu. ter ml potem ra/kazal naselbino. Hvala min! Prepričal sem sc. da so čitate- r Novice ik Jugoslaviji kod se nahaja kaik drugi listič. Le Spominska plošča srbskim žrtvam odlikovana z redom legije časti, tako naprej! Nastanil sem se pri družini Mr. Duler ter se moram (zahvaliti Mr. in Mrs. Duler za dobro postrežbo, ^a hvali t i moram tudi Mr. J. Bučarju, ki me je spremljal po v Tuzli. |tajnika (kongresa dr. Milivoj Pav V boseruiki Tmcli je bil te dni lovič in Danilo Vulovič pa z aka-se^itavljen odbor tamkajšnjih me- demskimi palmami. Na letošnjem HČunov, kateremu je poverjena na- kongersu, ki bo meseca avgusta v loga. da zbira prostovoljne pri-'Ženevi, 'bo jug. delegatom ojdreje-spevke, s katerimi se postavi J no posebno častno mesto. "J "te jc opifiinjai ]>•) slovenskih hišah. Žal mi pa je. da KP°mici4£a P10*5* onim Srbom. ki| o tako -s2abe delavske razmere v tem mestu. Želim vsem »zalednim S-cven-erm v La .Sale. 111., da bi se jim razmere v kratkem izboljšale, da bi ne hoditi meti tednom na ribo- so bili leta 1914 tamkaj obešeni. služka. OB> !n4v a.l, snu Zlat križ izginil. Narocbii poslanec Agatonovič in tovariši -so na ministra ver nalovili intenpelaeijo v -zadevi zla- lov. ampak tja, -kjer je kaj za-^ 8 ki ga je samostanu Manasije da- ' rovala ruska carica Marija Feo- , ^ tlU1 nawlbino doro^ax in je bil s poklanjenhn Offkwby. Tkali tam je veliko nr. I „ , ... • , t . _ ... . . evangelijem vred na otoku Krfu sih rojakov ter tuli tam so vko- - - - i •, - . . . . . . „ .. .izročen načelniku mimstrstva-pro- venrnjem l*?ti. Večinoma se tam ' * r? • i -i , . r,, __ , svete. Evaiuge^je je bilo samosta- nahaja Gla« Naroda m Prosveta' . ; ^ * • , , . ,,, ~ . , , mi izročeno, umetniško izdelani ler (»las Svobode. Predno na sem __••••it* ~ , , ' krrz pa je izgind. Intenpetanti z:i- zapi»s.t4l OirleMbv, ZareC d°1>re čitaio nevedne liste. " Mr' ™ gostujejo t t i- * '^avednesra moža Tudi ia7 I« J«!leta sern ^ pcxtem podali , . . v La Salo. ki s-t«ii na zelenem .mu zahvaljujem za »prijaznost hi po-t 1'OŽI'O. Poset jug. kraljevske dvojice v Angliji. Po poročilih londoskih >:,stov Smrt seniorja evangeljske cerkve. V Novem Vi'baisu je umrl seri r evangelijske cenkve Adolf Gustav AVagner, ki je stal na čeVu jugoslovanski evangeljski cerkvi in bi imel v kratkem biti izvoljen za škofa J-ugolslavije. Drzen vlom v Zagrebu. V Zagrebu se v zadnjem času kar vrste vlomi v razne institucije. V vseh slučajih se je vlomilcem tu
  • anja, koje namen je bil dolomiti (da rabimo besede Mr. Anton Grdi-ne) "najmočnejšega jubilejnega kandidata \ (Kaj se to pravi, eitatelji najbrž ne bodo vedeli, in mi moramo z obžalovanjem konstatitrati, da tudi nam ni znano.) Gospcnl Anton Grdina je bil kratkomalo izbran za drugega najiiKN-nejšega jubilejnega kandidata. Za svoje zasluge je bil te dni nagrajen in sicer z uro. O tej nagradi piše sam dobesedno: — "Ta ura je 17 jewels, fully guaranteed by the Illinois Watch Company, Springfield, Illinois" , bosta jug. kralj Aleksander in, delavcev .v blagajno Na-bavljačke l-ralliuig "VToflio t- l-nn+t-nm f. ...1 ... T ~ ... briljčk-u. Xa dm*ji 'strani se vidijo skalnati hribi, .kjer so bila1 Scdni pa podam zopet, v Blun- jkralljica Marija v kratkem pose- ^zadruge državnih uradnik o v nekoč i milanska skrivališča. J",U tani s() napredni Slo- lila angleško kraljevsko dvojico1 Krankopa»s»ki ulici. Skoro oči- mo pa toče reka Illinois j venci in vsi ljubijo Glas Narod*. (in sicer v dobi, ko se obnove po- vidno je. da je pri vseli teh vlo- Ta mo Vi ji rojaki )o jako na- jKtlor še nima. naj si ga napredni. Pri vsaki dmnžini ^ ir^e™- fcode, Ča^ Prcwletarec kid. Malo-' John Fabian. Shujšani kajzer. Kampanja za ljutdsko glasovanje v Nemčiji, ki se bo vršilo ipri-hod>njo nedeKio -glede komunistič-no-socijalbatmrnega predloga, da ^e brez \Tsake odškodnine zapleni lastnino prejKiijih nemških vladarjev. je zavzela r/. van redno o-^ttre •ot'l'ike. Demnnust i'aeije in sprevodi v nedoljo -so dovedlli do spopadov in v, ne da bi ■ 1 imeli kake rosnejtie posledice. Mo- lil sani pravi, da se take stvari z besedami ne da po- favhLsti «si v velikih mestih ne l-lai-ati, kajti to je zlata ura in je brez dvoma dragoceno upajo pnovocirati, .ker se čutijo v darilo in risto zl«rt<). s|Mxl (i rdi na je objavil javno zahvalo, v kateri jnavi iihhI drugim tudi sledeče: "Zakaj se pravzaprav mi katoličani potegujemo za razširjevanje katoliškega časopisja ? Ali imamo kaj do-bička od tega, to je, za lastno koristi Ali to nam kaj ne.^e C" (ilas Naroda ne ve, zakaj se potegujejo in koliko pravzaprav nase. Zdi se mu le to, da ure, ki je 4437 jewels, fully guaranteed by the Illinois Watch Company, Springfield, III.", ni smatrati za cisto navaden — bogl'o-naj. BIZNES JE BIZNES manjšini. Tem l>olj občutno pa se ka že teror še sedaj v deželnih o-kraj'ih ter v majtomih mestili. kjer dominirajo prav tako -kot so nekoč. Njih parola bo nstal« itakir kot je že bila : — Vzdržati se vsakega g.la.so vanja. V iztočni Pr)u sik i ■i o izdalo paroto: — Vsak pri as ea ali proti pomenja odpust. Čeprav izjavlja vlada, da ne l»o trpela takih odpustov in da jih bo razveljavila. ve proletariat na deželi in v majhnih mestih, prav .t^ko kot srednji stan, da predstavljalo ju likerji moč in da mora via d a držati jeizak za izobmi. Pismo Hindettburga Ntoji vedno v ospredju javnega zanimanja, kar je povsem m a ravno. Stari m ona r hist je najbnž -uvidel. kakšno hudalosl je" naipravil s tem in vsled teovoljno. Po pqpolnem okrevanju mih operirala i-sta družba. Zad nje dni je bil na podoben na-čin z vršen vlom tudi v Varaiždinu Pri teh vlomih pa zločinci niso imeli posebne sreče, ker so odnesli vsega skupaj nekaj več kot i o tisoč Din. Te dni so vlomilci vnovič p j • » • j ------^" ••'«^.»»»1^1 > IIU > II J> J- odipotu-je Pašič v Karlove Vari mi'skusili svojo srečo. Izbrali .so si to ^tlmor. Po poročilih 'beograjskih listov unga. Bo-' ga v Olomueu je sklenila. vlomu v .snH»ri, kjer je bil spravljen denar, \is0 ostale 'blagajne so pustili popolnoma pri mirni. Glavno blagajno so navrtali iz love strani in od zgoraj, odstranili pepel . *, . . , *... ......... ; --- ------vutvovaili^«veča- sezula pri svojem delu tudi čev- jo monarhiisti svojo kamrpanjo je Mast' jugoslovanski Sokfdi. ki Ue. O vlomiik-ih ni nobenega sle-razviduo iz plakata, -ki tudi ni ibil Ke udeleže ^sokolNkega zleta jiavno nabit. Plakait kaže (ubogega Na siveJčanosit je povaiblje- Vilija, s»hu.išajiega im slabo oble- Ua jug- vlada. Prod kratkim smo omenili, da bodo nekateri ljudje izrabljali veliko katoliško prireditev v Cliicagi v svoje k rama rek e namene. In nismo se motili. I> 4 . 1» v , . v ... *" Si- je pneei uiuiKaM. I «itci K overt ta je ze začel kupeevati m sicer na Sam se sicer spJoli še ni izrazil drobno m debelo. ... - ^ l*o pristnem židovskem uzorcu: šest knji^ verske Vsebine. ki so baje vredne $3.10, da za $1.50. To j<« pravi 44Fire Sale", kakoršni so na newyorekem Kast Side-u v navadi. In nadalje ima v zalogi: rožne vence, molitvenik^, križe. kipe, posebne suvenirje, peri rožne vence, ^uinbe*za^cni uradnein »tanovan.ru. v nje- Pomiloščenje vojnih beguncev. Shižheaii list je objavil nka« čenega, ki i?e je v svojem gradu v Doornu le enkrat na dan do »ite- ga na je, "*la bi nemški republiki _ _ ........ in delavcem ne odtrgal preveč od katerem j<> odpuščena kazen ust'. Plakat sako po.ja>vii?o. Z dr-ža\niim »predKednikom ni mogoč« govoriti. Nc pokaže v jaivuo sti ter tudi ne -sprejema v isvo .....i * r ' -Milili jil-i i kiaiii: vilice, ^uiiiuc za ......... moške, mala svilena banderca, male svilene zastavice za-|p°vi ° ei pa ve namiwie. da staviei« nm-^ln vn7.rlne siekleniea. W. F. 1 . ' ---- -»innuiiiUft. \\ . r nr^lTl u' B7prad,V Sta hila 0tl SeVera ' Cetlar Rapids. To,a pr.-d^ednika francoske republike t (Af] ^ Profesor Ossendowski. lioto. ko je policija odstranila .z oglaševalnih stebrov osem tisoč nemš-ko nacijonainih plakatov .s ' liko in pi-Tiiotm Hmdenhurpa. "baje zato, >ker ni bilo na Ton?oiije. Poljski profospr je zaključil Npor 7 izjavo, da bo nj»»-?a\io nadal.ino delovanje najdaljši dofca-z tneoipowenasti njegovih! trditev. Sodaj je natopil Ossea-j dowski tpo šci-tme-sečuih pripra-' va>h iz Pariza veliko potovanje v osrednjo Afriko, ki je prera-čuna-no na šest do osem mefcecev. Na kolodvoru so se jpordovili od poto-valea poJjski n francoski časnikarji ter uradnik poljskega propagandnega urada. * O Le malo je tako srečnih ljudi, da lahk. žive od samih obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov. Tudi Vam se nudi taka prilika. Naložite prihranke varno pri nas na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" po 4% i Obresti vam prično teči že od prvega julija naprej. / Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Paragnav je mala repufblika v Južni Ameriki. V listih oitam, da ima republika Paraguay sto častnikov in dva-tisov mož. To je menda edina centralno — oziroma južno ameriška republika. v koje armadi je tak<5 razmerje. Ponavadi imajo Centralne in južno-ameriške republike več generalov kot pa vojakov. Z njimi se da v enem oziru tudi Jugoslavija primerjati, ki ima več admiralov kot ipa vojnih ladij in skoro več mornariških častnikov kot ribišikdh čolmov. V nekem poročilu eitam: lVo-hibieijonlsti v državi New York so strašno jezni na senatorja "NVadswortiha, kateri se jim je po šestiih letih izneveril ter prestopil v ni okraski taibor. Tako so jezni nanj. 'da se jih je lotila žeja po maščevanju". "Žeja"? To je čudno. Kaj takega bi sploh ne smelo biti. Saj je vendar njihov apostol Volstead žejo enkrat zavselej odpravil. * • V Ameriki pa ni samo Anticsa-1 on ska Liga. ki ima namen prepovedati pijačo. V Ameriki je tudi Protitoibačna Liga, ki ima namen prepovedati kajenje. * Ako >e ibo (njenim članom posrečilo. bo v najrajšem času prepovedano pridelovanje tobaka. To Ibi kaidileem ne škodilo dosti. Tudi zanoQprej bi kadili cigare in cigarete, v ikaterih je vse prej kot tobak. * Ko so rojaka vprašali, kakšna je njegova žena, je rekel: — Oh, če bi »Iovan*aki bankovec za tisoč dinarjev. KmalAi nato so izsledili obširno zaroto, koje Člani so kar nade"belo ponarejali jugoslovanski detnar. Neki nemški pesnik je nekoč za-(plsal. da mušica ne isede na najslabši sad. Ako o<\x>lite. ni i lost i va. da takoj začnem. . . PretivKem moram priznati. da nisem ta, kakor sem l.-il baš predstavni. . . — No, in . . v — Jfoje ime je mnogo vsakdaj-nojše in na žalost — tudi v policijskih knjigah dobro ydtraj plačati prvi obrok za hišo. ki jo je kupil. Tudi sem zvedel, da je cospod mož baš odšel in da se bo vrnil iz kluba Mile ponoči domov. Končno -sem so prepričal, da tudi služkinje i»i doma. Radi tega se mi zdi, da vam ne bo baš neljufoo. če vas ho moj obisk mak) poza(baval. . . Gospa Lucieanne je gledala prest ra-eno drznega banulita in «e je naonkrat spomnila vfch listih strahovitih zgodb, ki so jih beležili pariški lirtti »koro vsak dan. Lepe o''i so ji zagrnile solze in s pogledom, ki je prosil milosti, se je ozrla v tujca. Baindit pa je govoril daTjc: — Moj načrt vam je torej zn»n. Ta načrt pa «e je zdaj naenkrat wpreroeniL Da. spi-ementl se je s tistim trenolkom. ko sem videl, kakšen zaklad skriva stanovanje gos|>oda Ni^artda. Primaknil je «voj stol bliže in pristavil « tihim glasom: — Ta zaAvlad je 'najlepša ženska, ki sem jo kdaj videl. — Gospa Lucienne se je v strahu premaknila na diva-■nu malo nazaj; njen strah pa ni bil več tako grozen kakor prej. — Kaj hočete torej? — je vjiraaalft. Kaj hočem ? Tega ne u^am niti sebi reči. moja dama. čutim pa, da no .se izvršile v mojem srcu ieredne izprememfoe. Bandit je nežpo prijel Ldcijen-nino roko in ji pogledal globoko V oči. — Glejte, mihwtiva, tudi *jaz *em človek. . . človek s čuti. ki je napram ženski slaboten. Ko sem stopil v to stanovanje, Kem mislil, da Ijom moral krasti, pokoren zakonom stiske. Ali sedaj ne vidim prav nič drugejra kot par čudodelnih oei, ki od njih čakam uaj-večje sreče svojega življenja: — ali se bodo nasmehnile, ali me bodo brezsrčno pognale od sebe. . . Jaz vas ljubim. . . Da, komaj po* minut je prešlo, kar vas ljubim. Pri svojem opravku pa nimam ča-M, da bi čin odlašal in odlašal. Gonpa LmeiennB je spre^tlela: m prirojenim prodornim pojrfe-ws>ke — da ima ona vajeti mot- t- rokah. Nasmehnila se je neprostovoljno in rekla: — Pa* ne mislite, da tJudi ja« vas ljubim? — Ne, milot-Aiva. Žensko srce ne more biti nikdar hladno na-/pram možu, ki je drzen v ljubavi. in ki je pripravljen, da vrže od sebe s ve/? živijenje za eno samo minuto sreče. V tem trenotiku se igram s wvojiin življenjem. Vaš ujetnik sera. Samo 'zavpijte skozi okno — par let ječe. . . Vi pa ne l«oste toga fitorili, ker kleči bandit pred vašimi nogami in prosi milosti — v imenu ljubezni. Lucienne jo bila vffa zmešana, ko je naenkrat klečal tujec pred njenimi nogami in s svojim gorečim pogledom čakal njenega odgovora. Lep mož je 'bil. s plemeni-lim obrazom, z odkritim izrazom — in kar je glavno: bil jc resničen mož! Lucienne je mislila s smehom, da je bila v vtsej pikam trn ost i položaj« ^krita prava romantika. — Zdaj. ko jo videla tujca pred seboj. tujca, ki jo je iprosM ljubezni, jo v tem trerrotku švignila skozi njeno žen-ko dušo misel, da si jo /amlšJ jevala moža v svojem dekliškem src uvedno takega, tako dr-Tnogd. junaškega in viteškega. Bandit je naenkrat vstal, objel Lueionno in jo je ves razburjen zaprosi^: — Izberite: zahtevam poljub ali vaše premoženje! Ko sc je predrzni mož poslavljal. je rekel z mehkimi, zaljubljenimi besedami: — Dovolite mi. milostiva. da «c vam odkrito predstavim. . . v resnici sem Fennand de Nemours. In izpovedal je dalje: — Že dodgo vas ljufbim. Zastonj 1»a sem poskušal, da se vam približam. Nič drugega mi ni pre-ostajak), kakor da s silo dosežem to. česar bi mi prostovoljno nikdar ne dovolili. . . Gospa Lucienne pri vsej svoji začudenost i v tej hit niči ni vedela ali naj bi se jezila, ali naj bi odpustila tcirtu modernemu roparskemu vitezu. Ko jm je čez nekaj ur prišel domov njen mož in jo vprašal — kakor navadno — če se jc kaj zgodilo v njegovi odsotnosti, je rekla gospa Lucienne: — Nič! — 10. obletnica bitke pri Skageraku. Dne 31. maja je minilo deset j no brodovje ni več sreč ado. Sovra-let, kar se je vršila velika bitka žnika sta se umaknila, pri Skagerraku. Posledica bitke je bila, da sta 140 enot angleške vojne morna- si 0iie nwxinarici, nemška in an-rice se je spoprijelo z 92 nemški- gleška, priplsovalli zmago. To po-mi ladjami. Artiljerijski ogenj, ki (mQlu, da je ibila ibitika v glavnem sta ga oddajala sovražnika drug neodločena. Tudi poročila obeh proti drugemu, je 'bil tako dda- strank so bila zelo čudna. Angle-Ijen, da se nasprotniki sploh nWži so navajali, da so Nemci zapu-videli, ter so streljali kar v slepo, ščali bojišče z največjo brzino, — tipaje za (sovražnikom samo po x civetlikanju iz topovskih žrel. Nemški admiraliteti so očitali, da se v b/tiki ipri Skagerraku ni znala dnžati kakor je bilo treba. MUSSOLINI IN ŽITA Neki nemški 'list je nedavno objavil senszacijonaino vest, da se v Parizu vrše indirekitna pogajanja med italijanskim diktatorjem Mus«olinijem in med bivšo avstrijsko cesarico ,Zito. Baje je misel pogajanj izprožil sam Mussolini, ki je k Žiti poslal svojega posebnega delegata ter ji potom njega predlagali pogoje, pod katerimi bi mlaidii Oton Haljsburški Toda pri tem ne sinemo pozabiti. Xemci pa so pisali, da so prizadc- ierimi D1 nUatS1 °tan jali Angležem dvakrat toliko ško-1lahko p0NtaI madžnrski kralJ 1 zasedel prestiol v BudimpeStl. Največja o^nra za sporazum med jali Angležem dvakrat toliko škode. kakor so jo sami trpeli. An-1 gleške i/jgnln? pa so "bile tindi res težke. Njihova mornaiica je iz^i-! ^^'^Hnijem in bivšo cesarico pa bila 14 vojnih enot, med njimi G 10 baj0 rtaIjJan>lko ' nemška me-da je imel nemški generalni štab velikih ladij Ln okoli 7000 ljudi , ja na Tu"°lxkem- Po verziji, ki slu-vezane roke. ker si je prrdržal Nemške izgube so znašale 11 e-j* Vir> bi ,1)L1 bovno vodstvo \seli vojaških oqie- not. med niimi rlvo veliki rmni Pripravljen takoj dopustiti, da se racij cesar Viljem osebno. On je bil. ki ni hotel dragocenega orožja nemške vojne mornarice za nobeno cono izj>os1avijati riziku ter je imel (*ainen spustiti se v boj samo. če bi imel dobre izglede za us- not. med njimi dve veliki vojni ladji in približno 3000 ljudi. |Z,t,n 01011 ok,,i(V 'za madžar" Straitegično in pol-irtično pa skega kralja, glede prestola bi *e i« • i ~ . , ... ... , . ipa rec uredila tako. da bi prevzo-imela bas ta bitka vehkaiLs^vi u- čimek. Angleži so olwlrzali tradi- eijonalino prvenstvo. Končno pa bi > Bili dosegld to pnvenstvo tudi brez pob v pomoivki lutki. Nemška bit..ko pri skagerraku. Kajti ka- momarica je imela na ta način 'it^ija centralnih držav pred vezane roke m je bila ol^ojena antaato bi 1>ila ])riila tl>di bpez na pasivnost m sterilnost. Nemei te bitko> k; je ^oer 2;lhtovala na VREDNOST AKADEMIKOV Pri državniku in zgodovinarju (julzot.u -so nekega dne razpravljali o nekem kandidatu, ki je želel postati nosmrtnik. Eni so boleli glasovati protii njemu, drugi pa zanj. — Kar se mene tiče, — sc oglasi sloveči miniver Goizot, — mu dam >voj gla«. Zakaj recite, 'kar hočete, mož ima po mojem nazi-ran ju lastnosti pravega akademika. Prvič: lepo se zna predstavil in postaviti, jako je vljuden, nosi odlikovanje in nobenega prepriča nja nima. Vem sicer, da ima >voje spise. . . A kaj si hočete, nihče ni brez napak. — * * * Neki zbiratelj ima redko zbirko avtografov in si jo ob slednji priliki izpopolni z ugodnimi nakupi. Nedavno je zasledil skupino ^rvojeročnih pisem Gastona Boiv siera. dosmrtnega tajnika francoske akademije, ki je pred kratkim umrl. Hcteč si jih nabaviti, je vprtašal po ceni. — Dvajset frankov za vsako pjrsmo, — se je odrezal trgovec. Boissier je bil sicer darovit profesor »slovstvene zgodovine inv rimskih šeg. a njegovih vokppi*ov ljubitelji toliko ne iščejo, da bi smeli dcfeeči sličnr oeno. Zato je naš zbiralec upravičeno osupnil. — Ampak če jih prodajam po dvajset f rati kov. imam svoj vzrok. — Svoj vzrok. . . Kateri pa? — Boisserova pisma so namreč pol na pravopisnih pogreškov In p reve jen i kupčevalec je dostavil: na samo on takšen. . . To daje vrednost avtogra-fom naškh akademikov. se čuvali in ogibal nevarnost! tor podvizemali "kvečjemu sunke proti angleški obali. Večkrat pa ie prav malo manjkajo, da bi jo '«ili na ta način iztaknili. Angleži -o namreč imeli iz\*rst:no organizirano obalno službo, ki je lovila '»rezžične brzojavke in so na podlagi svojih poročil uredili vse potrebno za obrambo izpostavljenih točk. Slednjič je priššla izpremetnba na vodilnem mestu v nemški mornarici. Sef mornarice je bil zamenjan. njegov naslednik je u-mrl, in šele tretjemu poveljniku mornarice .je bilo usojeno voditi nemške ladje proti sovražniku. Vendar se Nemcem ni posreolo. da bi -prišli v okom šibkejšim angleškim pomorskim enotam. Tudi obeh straneh težke izgulbe, vendar ni odločila usode svetovne vojne. ZAKLAD NA DNU MORJA 45 milj od francoske liuke Bre.st približno 18 milj zapadno od svetilnika Ar-Men in 22 nilj južno od rtiča Quessant Ic'l v sto metrov globokem morju velik zaklad. — Tu sc je potopil maja 1922 angleški parobrod "Egipt", last družbe Peninsular, ki jc na potu iz Southamptona zadel v gosti megli v francosko tovorno ladjo "Seine". Ta je bila Je lahko poškodovana in jc mirno nadaljevala svojo pot, dočim se je veliki to pot. kratko pred bitko pri Ska- ^f^ V*™* ▼ nekaj gerraku, so Angleži vlovili nem imimtah' m ško brezžične 'brzojavke, ter so na podlagi brzojavk oklenili svojo črto tako, da se jim ni fbilo nadejati posebno velike škode ter iso tludi odrinili na morje prej nego Nem-oi. Bilo je takjo urejeno, da so se popoldne dne 31. maja 1916 najprej srečale ilahke križarke obeh nasprotnikov, nato so trčile dr,ti!ga_ ob dinigo bojne križarke in šele v [K>znih večernih urah so je razvil boj med večjimi skupinami. Položaj je bil zelo napet. Sžt.u-u-ija se je neprestano menjavala. Glavna naloga je l>ila namenjena pobočnim ladjam 'bojnih križark. Pet nemških križark je :stalo šestim angleškim nasproti in tem «o se priključile še štiri angleške bojne ladje, ki so vozile iz veliko brzino. Aitiljerij^ka premoč teh desetih angleških edindc je ibila odločilna. Dve angleški krtža/rki sta se potopili, toda Nemei so brli še te-žje (prizadeti. Admiralska bid.ia nemškega admirala Hiin)er-ja. ki je ipovelje^ala predstražam. je bila naravnost prevrtana od angleških krogel. Avtentični viri poročajo, da so bile stene 'ladje radi angleškega topovskega ognja tako vroče, da so bile podobne razbeljeni peči, in kdor eut.l:jiv nego človeški ; doloeil je lritrost njegovega toka. ki ga je uvmtil s 40 cm na sekundo v sredo med nižje mo-tuske in Aišje vretenčarje. Odkril in razložil je mehanizem mimozi-nih'listov, loi se vedno obračajo k sohicu. V ta namen je moral preštudirati na tisoče in tisoče rastlin in skonstruirati instrumente, TEK« »M VltorlXE je vee tedenskega likanja — čiin-l»olj vroee je. temveč se je trel»a i>reoblačiti. temveč ik?-rila se nabere za likanje. Vslo.1 topi jo električni likalnik z mrzlim »Iržajrui — katerima se lahko iK»slnžujeto v vsakem udobnem i»ro-storu — .lfil<«č proč- od kuhinjske peč-i — jako zažoljiv. Likanje gre lahko in hiiro izjMHl rok. Skoro brez na-lH.ra. VroCina je koncontrlrana mi površini ži'lrz.i ter je enakomerna; likanje se vrši brez zamude, ker ni treba likalnika preuiinjati Ja znova greti. Električni likalniki so razstavljeni v naših izložbah ter jih lahko kupi v raznili trgovinah v mestu. Uradi in izložbe. Uradi in izložbe, kjer se iahko sklene pogodbe in kjer so razstavljene električne potrebščine ter na oflled za udobnost odjemalcev in Javnosti. -7° Car.a! Street East both Sircvt -o Norfolk Street i^ Kj>t Srr-.c: io Irving Placc ;6z Ea.st i+<;th S:rec: S6f Broadway Tremmt Avenue «-+ V = S'ree: ;io East KincsbriJpe R«.ad Vse izložbe razin Irving' Tlace so odprte zvečer. Za popravila, pokličite podnevi in ponoči. Manhattan—Watkins 5000. Bronx—Mott Haven 1300. The New York Edison Company Xa Vašo službo. Irving flare Ijf 15th St 393 Seventh Ave at West ^zd St kojih čudovita »preciiaoofcjt mu jc omogevčila proučevati toli sub ti In e pojave kakor jc živčno življeuje rastlin. Treba bo seveda «e počakati 111 potrpeti, da službena znanost te iz-ledke verificira. Kajti njegova .teorija jc vendarle preveč drzna in njegova najdba preveč ei>oha!-na, da bi ji mogli verjeti zgolj Tia besedo A vendar. . . kdo ve! Morda le ni izgolj izraz senzitivnostd beseda velikega duha pred pet i 11-dvajwelinii Poletji: — Ne drzni se udariti ženo niti s cvetko, saj ne moreš -slutiti, 'katera od obeh težje obinKti udarec! IŠČE SE izvežbane može za likanje podov. Stalno delo. Pridite osebno ali pa pišite. — Wisconsin Chair Company, Port Washington, Wis. (4x 17.18,24.25) POZOR BO JAKI! Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak Četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli št v. G2 Hester & Essex Street, New York City. Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo. PEVA IN NAJSTAREJŠA TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI— ki Izdeluje najboljše tam-burlce ln glede dela prekosi vse tvrdke te vrste. Tamburlce Iz moje tovarne so priznano najboljše glede oblike, točnosti in glasu, kar rrt-č-ajo priznanja zborov ln poedincev. Naročeno blago pošiljam v vse kraje sveta. Pilite po cenik, katerega pošljem zastonj. IVAN BENČIČ 4054 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. DOMAČA ZDRAVILA V zalogi imam Jedilne dlftave, Knajpovo ječmenovo kavo ln Itn-pnrtirana domača zdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK rišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku bodete našli še mnogo drugih koristnih stvari. Math. Pezdir . Box 772, City Hall Sta. / New York, N. Y. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Narocla*. DRUGO SKUPNO POTOVANJE V ITALIJO in JUGOSLAVIJO TrS°a s parnikom PRESIDENTE WILSON dne 6. JULIJA, 1926. Paruik je bil popolnoma prenovljen iu je sedaj kurjen z oljom ter ima 4 razrede: PKVI. DRUGI, POSEBNI iu TRETJI RAZRED ,iSt IIL razreUa stJ,no Trsta *£.00. za tja in nazaj pa $lo-.00. \ ozni list za takozvani POSEBNI" razred stane do Trsta *1-U00. za tja in nazaj pa $L'14.(X). Vozni list za II. razred «=tane do Trsta ?1.'J3.00, za tja iu nazaj pa $l'4:i.00. Vojni davek Jfo 00 je prišteti pri vseh cenah. Otr«>ci so v III. razredu do 1. leta'prosti od 1. do o. let plačajo četrtino: od 5. do 10. leta j.Iačajo polovico' Potnike bo spremljal naš uradnik skozi do Ljubljane, pazil na prtljago ln gledal, da bodo potniki brezskrbno ln zadovoljno potovali. Kdor je namenjen potovati, naj se čimpreje priglasi ter pi*e nm pojasnila na: Frank Sakser State Bank 62 Cortlandt Street, New York ... . « Po široki cesti življenja ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "Glas Naroda" priredil G. P. 44 (Nadaljevanje.) /( IV n- iovalka je zahtevala to, mlLofctflQiva gospa. Žensk z o-troci n«» vzamejo ra
  • trobujeja družalbnico in da za- u/.im v-aik dam j» kruh, mi ni preostajalo dingoga. Ničesar nrsem orila, le *idt ti •■►ni jih morala •empaitam.. . . Raditega sem odhajala tako zgodaj. — Od -i-laj naprej vam tcopol!iioma prosta. Le po-«rl> jte kako • trenete. Popolnoma *te že izpodkopala Nvoje zdravje. — Ne, ni to, — je vzkliknila družabnica ihte, — le to je, da moram \a-o dobrotfo povrniti na tako strašen način, milostljiva go?»pa . . . Neka skrivnostna "Lutnja -e je naenkrat pojavila v srcu Vere. — Kaj m j»* zgodijo If — je vprašala liitro. -— D.uii > /jutraj, — je r»*kla Sofija ter ni pri tem obrisala nos, n« mi na.>!a g*--p*tda Ter Velpsa, težko ranjenega v mestnem parku. Kot i>ognana liav/.gor od močnega peresa je stala Vera naenkrat pred njo ter jo prijela z roko. — (jo-vonte ju-iif.jM' . . . jaz va.> ne razrumem . . . gospoda Ter Velpsa ? Tedaj pa je pričela govorit i gospa Sofija, pokazala na madeže krvi na svoji < i,Irki in Vera jc -tala pred njo nepremično kot kip z občutkom, da je njeno stiee prenehalo utripati. I'oi/vonite . . . naročite voz ... in jxjjdite z menoj k njemu, — je konečno jecuila. Naenkrat pa se je pre m kalila. — Mi-litm. da ste lačna. Boljše je, da -e peljem sama. Di-užabniea {ni tega ni hotel« in jx>1 ure poaneje sta stali olje ob postelji Ter Velpsa. Navidez je bila Vera čisto mirna, a njeni roki sita bili Iedeaio-mrzli. in njen nl»raK je bil -mrtnobled. ko se je ^sklonila preko njega. Nt* vt Ino je ležal nepremično in komaj slišoio dihanje jc pričalo, da še živi. Tiho je sedla na tol poleg /postelje. Naenkrat pa ji je ptisla neka misel. Pomigala je družabniei. — Odpeljite s,, k dr. Sratu Privedite ga semkaj. Recite mu, da ga nujno prosim. Dr. i-M a« se je • klonil nekaj časa pozneje nad bolnika. Vero je por/ 1 ;avi! le na kratko in nemo. kajti njena navr/očnost tukaj ga je zadela kot Minek / bc lalcem. Ko je končal preiskavo, mu je sledila neslišno v stransko sol>o. — Ali bo Mtal ;.iv. doktor ' — je vprašala ter pritisnila roki na burno utripajoče srce. * Pogledal ii j<- v oh raw ter v« del. omnil. da ni nik- m dar niti z,- trenutek mislil na to, da bi postala kedaj njegova, da je JJ"-"]* bil ob sinit i positeiji njenega moža prost \>ake sebične mislil . . . Qd- ** Ivod je prišla >edaj naenkrat ta blazna, ljubosumna bolest, ki mu j.- za tr«*iiulek -kalila hladni premislek? Stopal je k odiprtemu oknu ter prijel z obema rokama široki les. kajti čurti! je, da mora imet p4ite, da bi umrl. — Tako zelo ga ljubi. — si je mislil trpko. — Kaj je storil, da je zasluži! toliko ljubezni? — Ljubim ga neizmerno, — nepojmljivo! Moje Življenje bo uničeno, Če umre. Doktor, vi ste moj prijatelj in kot takega vas rotim, da ga rešite zame! ►Stopila je naprej ter krčevito oprijela njegove j*oke, kot da se oprijema .s tem upanja. Rede volje bi dala zanj >voje lastno življenje, — nič, nič več me ne more ločiti od njega, le smrt. Smrt pa ne sine priti _ ne sme. ali me čujete: Tudi jaz imam pravico do človeške sreče! Ali naj gledam to srečo le od daleč, si ustvarim le pojra o njej. da se mi jo takoj zapet odvzame' Rotim vas, doktor rešite ga zame, mojega edineiga, ljubljenega. l>r. Srat postal bled kot -mrt v.spričo tedi njenih besed. KTjub vročini >iunaj ga je stresal mraz. V njegovi glavi je vladala divja zmešnjava in njegovo sTee je bilo kot raztrgano od tbsoe bolečin. — .laz nisem Bog — jo ij>ola.froma stisnil skoizi zobe. OzrLa >e je vanj. njene oči -o se še bolj rasaširile, nato pa se je opotekla, dvignila eno roko v zrak ter omahnila napol nezavestma, na bližnji »tol. — Torej bo umrl? — je stokala. Ko je sedela tam v žalni obleki in ko je razodevala ]>azicija njenega te!e>a najrt*>lj obupno bolest, se je lotila dr. Šrata za trenutek trpkostma to torej jo je oprostil ter obremenil svojo laNfcno vest, da vri M-daj nj -na dusu na t.-m človeku xnotraj. — na tem! Kakšna žalostna komedija j«* vendar življenje! Nato pa je vrtalo v njem zopet vprašanje, kako je mogoče, da ga je to sporna nje tako korenito i/ipremenilo v notranjem? Ali niso bili nj( gov i olKutki tako či-ti, kot si je takrat sam dopovedoval? Ali je imela pri tem ki,j posla t nli sebičnost, ne da bi se on zavedal tega ? Le v takem slučaju bi bilo njegovo takratno dejanje ob-soje vredno. SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJK FRANCE 26. JUNIJA ■ 17. JULIJA U a. PARIS 3. julija. — 24. julija. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vod* 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in piJaSa. 19 STATE STREET NEW YORK ———— ALI LOKALNI AGENTJE — — Ni še iagivblejno vse upanje, — je rekel tenuno. — Vse je odvisno od koostkucije. T>daj se je vzravnala ter stopila prati njemu. — Doktor! Se upanje:' — O! Oklenila se ga je ter skrila svoj obraz na njegovih prsih. Ou-'d je, da je našla sedaj olajšujoče solze. Zopet se jc ozrl navzdol na njene la.se in v istem trenutku je vedel, kaj mora storiti. Rešiti mora Ter Veipsa, — z vsemi pripomočki svoje žarele od napreditih «olza. — Ne bodite, — je rekla pol g lasno liri hripavo. — Ne pustite me -sune v tej najbolj strašni uri mojega življenja! Vedno ste »tali In z resnim obrazom je pričel pripovedovati Orlovu in njegovi ženi o koleri in o pripomočkih zoper njo. skušajoč se izraziti kolikor mogoče razumljivo. Med govorjenjem je hodil po sobi gor in dol. potipal stene, pogledal za vrata. se sklonil celo doli k odprtini v peči in vohal vsepovosod z nosom okrog. Njegov glas se je izpremi. njal iz basa v tenor in iz tenorja zopet v bas. in preproste besede njegovega govora so se neprisiljeno usilile v spomin njegovih po-ev. Njegove rujave oči so se svetile in popolnoma gorele od mladostnega navdušenja za stvar, kateri se jo s tako srčnostjo po. 1 svetil. Gregorij je s slastjo čakal na vsako njegovo besedo in sledil radovedno njegovim kretnjam. Tudi Matrona je poslušala, ne da bi ninogo razumela; policist .se je med tem že odstranil. "Priskrbita si torej, kakor rečeno, surovega apna. Tu poleg zidajo novo poslopje — za par kopejk vama dado zidarji eel kupa apna In pijačo raje popolnoma pustite, prijatelj stari. . . No. na svi -denje torej — prišel bom kmalu zopet k vama..." In izginil je baš tako urno, kot je prišel, in zapustil je, kakor za [spomin na svoj prijetni obisk, zadovoljen, vesel smehljaj na obrazih obeli zakonskih. Za trenutek sta pomolčala in se le drug drugega pogledovala. Nista še popolnoma premagala utiša. ki ga je povzročil tako nenadni stik zavedene energije z njiju topim, automatrikim življenjem. "Glej vendar", je pričel slednjič Grigorij in zmajeval z glavo, "kakšen čarovnik je to!... In o teh pravijo, da zastrupljajo ljudstvo! Ali je človek s takim obrazom zmožen, pečati se s takimi stvarmi In ta zvonki. prijazni glas. in vse drugro!... Ne. to je vse odkrito, vse pravilno. Pride ti jednoKtavno: Tu me imate ljubi ljudje! Poslušajte, kaj vam povem ! Surovo apno. . . to je pač kislina, in drugega nič. Glavna stvar pa je čednost. Povsod naj bo čedno, v zraku, na tleh. v kadi ! Ali se more s tako stvarjo ljudi zastrupiti? Blazen je, ki kaj takega trdi! Zastnrpljevalee lju_ dih jili menujejo. .. kaj ? Tako ljubezniv dečko da bi bil zastmlje-valec ljudi? Fej .. Kdor dela, naj izprazne tudi kak kozarček, je rekel, seveda zmerno. Ali si slišala Motrja? No. natoči mi enega. .. Ali ga je še kaj?" Matrona mu je hitela nalivati kozarec žganja iz steklenice, ki jo je od nekod prrnesia. Ta je v resnici krasen dečko. .. tako nekaj prijaznega ima » — *--- - » — ■" — v j r rfp of> moji sferam, ee je bilo treba. Zanpam vam slepo. Zdi ne mi, kot ha sebi!" je dejala. Se vedno da < še upanje, če ste vi tukaj. Ne .p«tate me umne l -e je obo'ivljel, nato .pa se je obrnil proti njej. se smehljaje ob spominu na dijaka. Toda kdo ve, kakšni so drugi? Morda imajo resnično ukaz." "Kakšen ukaz? In od koga?" se je zadri Orlov nad njo. "No, ljudi iztrebiti... Saj .se vendar govori, da je izšel ukaz, ki pravi, da se imajo ubogi ljudje pomoriti, če jih je preveč," je odgovorila Matrona. "Kdo ti je to povedal?" "No, vsi ljudje vendar govore o tem... Kuharica slikar jeva je tudi rekla... in mnogo drugih tudi... "Tako blazno ljudstvo! Kakšen dobiček pa bi bil to? Pomisli vendar! Najprej dado zdravila, potem morajo priskrbeti pogTeb. plačati rakev itd. Vse to povzroča vendar stroške, poravnati se more iz državne blagajne. Neumno govorjenje! Ko bi hoteli v resnici skrčiti število ubogih, bi jih bilo vendar treba poslati samo v Sibirijo, tam je prostora dovolj za vse. Ali pa na kak neobljuden otok: 'Tako, tukaj T" sedaj in obdelujte zemljo! Delajte in plačujte davke!' Vidiš, to bi se reklo skrčiti število ljudstva, in bilo bi tudi koristno.. Kajti takšen neobljuden otok vendar ničesar ne vrže, če ne bivajo ljudje na njem, in za državno blagajno je dobiček vendar glavna stvar. Kakšen smisel bi pa imelo, ljudi pokopavati in zastrupljati? — Nobenega smisla, razumeš! In pa dijaki! Seveda so predrzni, toda bolj na ta način, da se upirajo gosi>oski, kot pa da bi zastrupljali ljudi... Ne, za kaj tacega ne dobiš dijaka za nobeno ceno Saj se dijaku koj vidi, da ni za to us varjen..." Celi dan sta govorila o dijaku in njegovih nasvetih. Spominjala sta se njegovega zvonkega smeha, govorila o njegovem obrazu, inspo-nila sta se celo, da je manjkal na njegovi halji en gumb. Samo o tem se nista mogla zadiniti, če je manjkal na desni ali levi strani, in vsled tega sta se skoraj sprla. Dvakrat je postal Griška radi tega že surov s svojo ženo: ko pa je zapazil. da je v njeni steklenici še precej žganja, je slednjič odnehal. — Sklenila sta, da bosta imela od jutri naprej vse v največji snagi, in nato sta se začela iznova pogovarjati o dijaku, ki je nplival na nju kakor blagodenja sapica. "Izboren dečko. Boga mi!" je menil navdnšeno Grigorij. "Pride tort bi bil že deset let najin znanec, povoha vse, daje potrebne nasve -te... konec. Vse brez vika in krika, dasiravno je takorekoč dostojanstvena oseba. To mi v resnici u-gaja. Vidi se takoj, da čuti z ljudmi najine sorte — kaj. Motrja? Nočejo pač, da bi poginila, to je tistO! In kar govore ženske o za-strupljenju i.t.d. .. to je vse skupaj neumnost. "Kaj pa vajina trebuščka?" je vprašal. Oe me hoče zastrupiti... kaj ga briga potmi moj trebuh"? In 1?ako spretno je vse to razložil... Za vraga, no, kako se že imenujejo — oni črvi, ki se nahajajo tu v črevih?" "Backi ali nekaj tacega", se je smehljala Motrja. "Toda to je dejal samo zato, da bi naju prestrašil radi večje snažnosti..." "Kdo ve, morda je pa vendar res! Morda so pa v resnici take živalice — v vlažnih prostorih je polno najrazličnejše mrčesi! Za vraga, kako se pač imenujejo te stvariee? Backi nikakor ne... no, ko bi le mogel izgovoriti! Na jeziku mi je, a povedati ne morem!" Se zvečer, ko sta legla k počitku, sta govorila o dogodku današnjega dne z onim naivnim navdušenjem, s katerim se pogovarjajo otroci o prvem .silnem vtisu, ki so ga doživeli. In tako sta slednjič med pogovorom zaspala. Zjutraj sta morala zgodaj vstati. Ob postelji je stala kuharica slikar jeva. in njen sicer zdravo-rdeči, polni obraz je bil zoper navado bled, skoraj brezbarven. "Kaj, vidva še ležita?" je pričela popolnoma ozmedena, s tresočimi se ustnicami. "Kolera je prišla na naše dvorišče! Gospod nas je kaznoval..." in pričela je naenkrat glasno ihteti! "Neumnost! To ni res!" jc v.skliknil prestrašen. "In jaz sem sinoči še pozabila izprazniti kad!" je rekla Matrona potrta. "Prišla sem se k vama poslovit, ljuba moja!" je dejala kuharica. "Sla bom stran, na deželo grem!" "Koga je pa prijelo?" je vprašal Grigorij in se vzravnal na ležišču. "Harmonikarja. . . pil je sinoči iz vodnjaka vodo in ponoči se je pričel z njim..." "Harmonikarja!" je mrmmral G rigor i j. Zdelo se mu je pojrolno-ma neverjetno, da bi se mogla tega vecslega mladeniča polasiti kakšna bolezen. Včeraj je še Sel preko dvorišča, tako vesel in zadovoljen kakor vedno. "Grem in pogledam", je dejal i Griška, vedno še z neverjetnim smehljajem. "A ta bolezen je nalezljiva. J Griška!" je zavpila Matrona prestrašena. "Kaj pa hočeš tam, očka? Ostani tukaj!" je vskliknila kuharica. Grigorij je parkrat zaklel, skočil s postelje, se za silo oblekel in šel neumit, kakor je bil, na dvorišče. Matrona ga je prijela za plašč da bi ga zadržala — čutil je, kako se ji trese roka ; a vendar se je je nevoljno otreseL "Stran, sicer se nekaj zgodi!" je zakričal, jo sunil vstran in odšel iz sobe. Na dvorišču je bilo vse tiho in prazno. Ko je stopal Grigorij proti harmonikarjevemu stanovanju, se ga je polotil strah, a bilo mu je objednem živo zadoščenje, da je on edini izmed vseh prebivalcev hiše, ki ima pogum, obiskati bolnika. To čustvo se je še povečalo, ko je zapazil, da ga opazujejo iz drugega nadstropja krojaški pomočniki. Da bi izgledal se pogum-nejsi, je pričel celo žvižgati. Pri vratih, ki so vodila v sobo harmonikarja, pa ga je čakalo malo presenečenje; bil ni prvi, ki je obiskal harmonikarja. Senka Čisik ga je prehifeel. Senka je ravnokar pomo-lel svoj nosek v špranjo vrat in o-pazoval po svoji navadi z napeto pozornostjo, kaj se godi v sobici. In opazil ni popre je Orlova, kot takrat, ko ga je ta prijel za ušesa. "Poglejte vendar, striček Griška, kako ga je prijelo!" je šepetal in dvignil svoj umazani mali obraz, ki je izgledal pod utisom tega, kar je ravnokar videl, se manjši, proti Orlovu. '4 Kakor posušen je... kakor sun sod... pri Bogu!" Orlova je popolnoma prevzel o_ kuženi znak, ki je prihajal iz sobice. Molče je ostal in poslušal Či-šika, škileč ob jednem z enim očesom skozi ozko špranjo vrat. "Morda bi mu bilo treba dati malo vode. stric Grigorij", je predlagal Čišik. Orlov je zrl v raAurjeni, nervozni tresoči se obraz malega in čutil je sam v svoji notranjosti potrebo, da pomaga bolniku. ."Steči urno, prinesi vode!" je zapovedal Senki. Potem je na široko odprl vrata sobiee in stopil pogumno .čez prag. Skozi meglo, ki se je razprostirala pod njegov mn ■ bčmi, je zagledal sedaj -Grigorij ubogega Ki. t v IF^I •uetanje parnflcot - Shipping Nem 1». Junija: Olympic, Cherbourg; Pennland, Cherbourg, Antwerp; Sierra Ven tana, Cherbourg, Bremen. 22. Junija: MARTHA WASHINGTON, TRST. SKUPNI IZLET. 23. junija: Majestic, Cherbourg; Albert Ballln, Cherbourg, Hamburg; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 26. junija: France, Havre; Btlgenland, Cherbourg, Antwerp. 29. junija: Reaolute, Cherbourg, Hamburg, Thurlngia, Hamburg; Bremen, Cherbourg, Bremen. 30. junija: Mauretanla. Cherbourg; Pres Harding, Cherbourg, Bremen. 1. julija: Homeric, Cherbourg; Luetzow, Bremen; Berlin, Cherbourg, Bremen. 3. julija: Taris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Zeelantl, Cherbourg, Antwerp. 6. Julija: PRESIDENTS WILSON. TRST; — SKLTNI IZLET.; Columbus. Cherbourg. Bremen. 7. Julija: Aquitania, Cherbourg; Geo. Washington, Cherbourg, Bremen. Deutachiand, 6. julija: Olympic, Cherbourg; Cherbourg, Hamburg. 10. julija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. Yorck. Bremen. 13. julija: Relance, Cherbourg. Hamburg. , 14. julija: Berengaria, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen. 17. Julija: Majestic. Cherbourg: Frame. Havre; Pennland, Cherbourg. Antwerp. 21. julija: Mauretanla, Cherbourg. 22. julija: "M Hamburg, Cherbourg, Hamburg. 24. jutija: Paris, Havre: Homeric, Cherbourg; Bt-lgenland. Cherbourg, Antwerp; Mutnclicn, Cherbourg, Bremen. 27. julija Resolute, Cherbourg. Hamburg. » 28. julija: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 29. Julija: Westphalia, Hamburg. . 31. julija: Zeeland, Cherbourg, Antwerp; Bremen, Bremen; zljakova. Harmonikar jc čepel v svoji paradni obleki pri mizi in tiščal svoja prša krčevito na njo, objemajoč jo s svojimi rokami in drsajoč z nogami, ki so še tičale v lakiranih škornjih, i>o vlažnih tleh. "Kdo. .. je tu? je vprašal bolnik z votlim, apatičnim glasom. Grigorij je pristopil korak bliže, stopajoč oprezno preko vlažnega poda. "Jaz sem, brat Mitrij Pavlov.. ." je rekel, skušajoč govoriti kolikor mogoče gladko. "Kaj ti pa je ' To je pa lepa reč tukaj!" ^NAJCENEJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO COSUUCH™^ DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka železniška vožnja' do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu iu Dubrovniku: MARTHA WASHINGTON 22. JUNIJA — 10. AVGUSTA PRESIDENTE WILSON 6. JULIJA — 31. AVGUSTA Vprašajte za cene in prostore v bližnji agcnturi. PHELPS BROS-, 2 West St, N. Y. (Dalje prihodnjič.) PRODA SE ALI ZAMENJA j dobro urejene hiše za primemo posestvo ;uli obrt v večjem mestu, ali v stari domovini. Naslovit«'; Mrs. Fr. Gallo, Box 285, Northport, Wash. (3x 15.16.17) NAZNANILO. Vsem našim naročnikom v Chicago, 111., naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš tamoš-nji večletni zastopnik Mr. JOSEPH BLISH. katerega toplo priopročamo in prosimo rojake, da mu gredo nn rOko, ter pri njem obnove naročnino. Upravništvo. IMPORTIRANO ORODJE Kranjske KOSK z rinckom, iz guran-tiranega jekla, 24. 2G, 2$, 30 palcev »2. KLEPIL.NO OliODJE .......... $1.25 M« VTIKA .........................90 SRP .............................85 PRALCA .........................30 BRUSNI KAMEN ...............50 H1BEŽEN zu repo, z 'J nožema $1.35 Kosišče .................... — Poštnina prostn. Math. Pezdir Box 772. City Hall Sta.. New York, N. Y. SLOVENSKO -AMERIKANSKI KOLEDAR za leto I 926 Cena 50c ■ poštnino vred. « naročilom pošljite znamke ali money order na: "Glas Naroda" 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Prav vsakdo - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "G J a* Naroda". Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, jc potrebo, ?en o letnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki Vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo redno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselnl.Ške postave ki je stopila v veljavo b 1. julijem. 19:24, zamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljuje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni na*ehii.škl komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Yorku pred odjiotovanjem, ter se jK)šlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti 6orodnike» aH svojce lz starega krnja, naj nam prej piše /.a {»ojasniln. Iz Jugoslavije bo prlpuččenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po G71 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorejo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez, da bi bili Stetl v kvoto. Sta riši in otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa Imajo prednost r kvoti. Plate po pojasnila. Prodajamo vozne liste za rae proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj i>otovatL FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST„ NEW YORK Pozor rojaki! V xalogi ■—»"r** SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Sloveaic Publishing Company m OottBffiftt IHtl *«w Mfe,