PROSVETA QLASILO SLOVENSKE NAlpDNE PODPORNE JEDNOTE : trfgJZSjSJTtSL Chicago, ni, sobota, 7. decembra (Dec. 7), 1929. STEV.—NUMBER 287 Pe naj bo še to ČOdei! Chlesgo. Z~PottdJ*i do* partment poroča, da ae ni eo-lih nsdsmnajet ar dne 5. do. cembra dogodil niti eden zločin v Čikaškem meetu. Za Chl-cago Je to rekord, Id ga je te*-ko resumetl. Policijaki šefi, ssržentl ia kapitani ao 17 ar aamo sedeli in šakali aa kak zločlaSkl dogodek, katerega pa ni bilo od nikoder. Popre-teka 17 ar je pa bilo hitro konec čakanja. Na ssvoress-padai strani mesU so bUi hitro drug za drugim Imrršsnl trije repi. Zaigran« božična darila ▼ Wall street u New York. — Donaras bo- Danski krojači ee Izrekli za stavka Na starko bo poklicanih 80.000 noorganiairanlh oblačilnih ds-lavcev. Nora moda ns prija ai. Direktorji denarnih sa-rodov ao as to dni dogororUl, ida jo leten treba "primerno" Duaaddorf, Nemčija. (P.P.) — Rezultati zadnjih volitev v Nemčiji pokasujejo veliko sme-denoet nemškage > delavstva, ki se je vrglo v naročje centristič-ni (klerikalni) stranki. Izjema je le Berlin, kjer so dobili premoč socialni demokrstje in ko-munieti. Zadnji so pri zadnjih volitvah pridobili v Berlinu 15 eedešev, ns drugI strani so jih socialni demokrstje izgubili o-sem, kar veeeno pomeni napredek delavskih giaeov. Skoraj po vseb ostalih meeti^ in provincah eo ^davski glasovi krsti eo v porenski provinci j i ls-gubill nad 40 procentov glssov; posebno eo ee njihovi glssovi zniftšll v Elberfeld-Bermenu, Dusseldorfu, Kolnu in drugih velikih mestih. Epako eo nssa-dovall tudi komunisti, ki, rasen v Berlinu, niso megli vršiti sko-raj nobene agitacije radi velike reakcije. Na drugi etrani zaznamuje velik napredek klerikalna stranka, ki jo pridobila na moči ši-rom dešele, rassn v Berlinu. Temu pojavu se mnogi čudijo, posebno pa delavski voditelji. Ds ss je delavstvo ?t>glo v naročje centristov, jo PfttMj odgovorna oportunistična taktika socialnih demokratov, s kstsro is sačasno Rijo nekaj resnega Cleveland. — (F. P.) — Konvencija International Lsdies Garment Workere unije (I. L. O.) eo je isrekla za eplošno stav-ko, ki ss prične dne 81. decembra. Na etavko bo poklicanih 80,000 neorganiziranih kroja-čev, ki isdslujejo šensko obleke. Vršila se bo v vseh meetlh Amerike in Kanade, kjer ee nahaja Ionska oblačilna industrija. V New Yorku bo prissdstib okrog 40,000 krojačsv, v Cleve-landu ps okrog 8000. Stsvks bo predvsem naperjena proti "sweat shop" razmeram, namreč proti podjetnikom, ki plačujejo isred-no nizke mesds. Nameravana stavka bo najbolj ssnlmlvs radi tega, ker v tej branil oblačilne induetrlje delsjo skoraj eame tonske, na sploino mlada dsklsts. Značilno pri tem je tudi to, da eo stavki naklonjeni tudi po» djetnikl, vsaj v New Yorku, kjer Je Is vsč njihovih organizacij i*, volilo posebne odbore es sodelovanje z unijo. Razlog zato je nsj-ti v velikem kaoeu, ki vlsds v industriji, Podjstnikl eo očlvld-no pripravljeni stabilisirati ln-dustrijo s pomočjo unije. Konvencijo krojačev je nagovoril tudi ohijski guverner Ooo-psr, Predsednik unije Schleeln- Oarkvaajakl aa raz|avar]aje SUvka v ti dletriktnl organizaciji Sprlagfldd, III. - National Minors' unija namerava uprizoriti splošno stavko illinoiaklh rudarjev. Nasaanilo js prillo Is West Frankforta, da se stavka prične dne 9. decembra. Oklic za splošno stavko je iidal Harry Corbishly, tajnik dršavne orga-nlzacije levlčsreke unije. Hsrry Fiehwlck, prodsednik distriktne organizacije U. M. W. of A., je rekel, da bo unija nastopila z vsemi eredetvi proti stsvkl, katere namen js odprava "ehsok-off sistema. (Kar je to poročilo Jako pomanjkljivo, Pro-sveta ne ve aH js stavka Is sli bo proglašena, sli ps js poročilo iztrgano z vrta "manevrisa-nja".) _ Naseljevanja Boston. — (F. P.) — Nova vprašanja, ki imajo korenine v obstoječem gospodarskem redu, počaai prodirajo tudi v notranjost organizirane cerkve. Bostonska cerkvena federkcija je imela konferenco o delavskih vprašanjih. Robert Fechner, podpredsednik unije strojnikov, je zborovalcem med drugim rekel, da bo življenaki standard edlovskih mae padel, ako družba ne dobi kontrole nad modernimi stroji in uredi produkcijo na principu potrebe. "Naš največji problem je napraviti ravnotežje med produkcijo potrebščin in časom, ki je potreben za njihovo nabavo. K*-dar vemo, koliko potrebujemo za ustvarjenje primernega življenja, je drugo vprašanje, da delovni čas uredimo tako, da bo imel delo vsak delavec.*1 Bdward F. McGrady je cerk- ji boj delavikih Organizacij boj proti pomanjkanju, ki je največje socialno zlo. Pod val je organizirano cerkev, da ss pridruži temu boju. Govorili so tudi razni cerkveni strokovnjaki, -ki študirajo gospodsrsks in delav-ska vprašanja. Tudi cerkev_po-časi prihaja do spoznanja, da je nekej narobe v današnji človeški drulbl. Klerikalna stranka ee je v v polni meri jpslulila prižnic in spovedaie, katere js tekom kampanje spremenila v sgitseijsks svrhe. Koncentrirala se je predvsem na voliOm, idimsjo v mnogih krajih vsčino. Ohranitev srednjega rssreds js bilo njeno volilno geslo. Preprosti delavec Je opustil misel na revolucijo. Na eplošno sedaj prevladuje mišljenje, da je rešitev v desničarskih strankah, ki eo bile v zadnjih volitvah še posebno radodarne s obljubami. Resnica eeveda je, da eo tudi konservativne stranke nezmožne olajšati butaro nemškega delavstva, ker stremljenje povsdl-gnlti nemlki srednji raved na njsgovo nekdanjo stopnjo js gotovo slsbs tolažba za dslavstvo. Zadnja volitve pokazujejo večjo politično konfuzijo kot je prevladovala Is kdaj prej v no-vojni dobi. Voditelji lovlčarekih strank pravijo, da jo to le začasen pojsv In rezultat političnih kriz, skozi katere ss potničs dežela. "Pred prihodnjimi volitvami bo dslsvstvo spoznalo bres-pomembnoet podpirati stranke erednjega raareda," pravijo de-lavski voditelji. Socialni demo-kratje in kemunlati ee pripravljajo, da do prihodnjih volitev zopet pridobe delavstvo aa svojo strsn. bih rssmsr, ai obstajsjo v sno-jilnlh tovarnah. Odkar js I« L. O. unija prebolela notranjo kri-se, od katere je bila domalsga zrušena radi bojev med dssni-čsrjl in levičarji, okuša etabiHsi-rati Industrijo e pomočjo podjetnikov. V ta namen js bila v new-yorSkl Industriji usUnovlJena possbns komlsljs, v katsri imajo reprezentadjo podjetniki, unija In vlada. Xomlelja (svaja kon-trolo nad podjetniki Ia razsoja v sporih mod unijo In dslodsjsld. Schlesinger js v svojem govoru tudi rekel, ds šsnsksm ns u-gaja nova moda, ki js v ssdnjl sezoni povzročila veliko anarhl-jo. Kljub močnemu prissdsvs-nju modlutlčnlh intsresov ss Ionske upirajo dolgim krilom, prsvl Sohlealnger. Phoenix, Aria. — (F. P.) — Izboljšanje goepodarsklfc rssmsr v Mehiki ln pristojMns v vsoti $10, katero zahtevajo Združene drŽave od vsakega pri-seljenlka, Je glavni raslog za znižanje imigracUe is Mehiks. Yumskalflgovsks zbornic^ kateri diktira bombažni magnat Ssnguinstts, ki poseduje V Turns dolini 4000 skrov veliko bom-bešno plantažo, js radi sapsnjs imigracijs lz Mehike poetsls ne-mirna. Na imigracijsks oblasti Js naslovila prošnjo sa znllanjs pristojbin za 100 Mehikancev, katere želi importiratl sa prihodnjo bombažno sezono. To is prillo ns uho tudi državni ddavskl federaciji, ki js zvssnl vladi postala protest proti želji trgov-nke zbornice, V protestu prsvl, da Je V delen ^volj br^osel-nih delevcev. mad tend js tudi vsč tisoč Mehlksncev v spodnji Cel if orni jI In drugod. Anerfikeitte SkkhÉHijí • ' mm^mtkm * * •'"'«N Poveljnik poamrščakov okHcsJ obeedno stanje, ko ao carlnsld * Port-Ao-Prtaee, Haiti, e. doc. — Polkovnik Richsrds Cutts, brigsdni poveljnik ameriških pomorščakov na Haitlju, je sno-či oklica! obeedno stanje v Port-Au-Princeju In Cape Haitlenu in koncentriral svoje čete Ša takojšnjo akcijo. Vzrok temu js bila stavka domačih carinskih nameščencev v tukajšnjem pristanišču v znak protests, ko Je bil neki nameščenec odslovljen rsdl sleparskega vknjlžovanja. Stavki eo sledili izgredi, v teku katerih Je bilo 28 oseb aretiranih. V dvenajetih urah Je želesna pest ameriških pomorščakov str-la stavko in naredila mir. Wesiilagtsa. — Dne S. decem- brs se Js vršlls v Weahingtonu prva anketa o sdrsvju In pretekel jI otrok. Prisestvovslo je večje število š peci al I s tov IS otndk« igre. Tej konferenci bo sledilo večJe število posvstovanj, na katerih ss bodo bsvill s načrti za Izboljšanje zdravja In protekcije nove generacije. i , ItaHjanskl kralj pri papežu Rim, doc. — Italijanski kralj Viktor Emanuol In nje«», va žena. kraljica Helena, sta včeraj s velikim pompom poss-tile Vatikan. PapHt Jo js epre-jel v evojl pi*eetolni dvorani, kjer sta pokleknila pred ajega In mu poljubila prstan, nato je "sveti ole" konferiral t njima privatno pol ure. London — Doba telesno euž-noetl še ni Izginilo. To Je rez-vidno iz nove knjige, katero je spisala Ladjr Simon. Pteatoljiea m je v to vprsšsnje poglobila in gt mojstorsko obdelala. Pravi, da je v rasnih dsIBi svsU ukle-n j enih v verige telesne eužnoati od štiri do šeet milijonov sssb. Nahajajo es po večini v afriških kolonijah zspadnsgs kapitalizma. Pisateljica pravi, da Amerika drsgo plačuje v sodslnom in političnem smislu radi evoje nekdanje telesne eužnoeti. Pisateljica je tudi mnenja, da bo vzelo še tisoč let, prodno bo odprsv- senUtivaa zbornica jo v četrtek eprejela predlogo admlnletracije aa znižanja dohodninskega davka za 110 milijonov dolarjev letno s 2S8 proti 17 glasovom. Redukcija!» resol udje js sdsj v senatu, kjer morda ne bo tako hitro odobrena. Demokratska o-poefctjs zahteva, da eenat prej "d. 6. dec. — Epidemija * izbruhnilo v Belgra-,r*v»tveue oblasti eo odlične ukrepe, da ee * razširi. Kakor danes \Js 300 bolnikov v bol- »n drugih 800 leži do- v Varšavi burne demonetraclj* poljskih komunistov radi Hoover jeve note sovjetski Ru»ij TW??" r • » PROSVETA ' PROSVETA THE EN LIG HTEN VENT A ILOVIMSI KABODNS POOPOfU MB JSONOTE * ji m mwii«> n»n ((•*«• CUanl Is ■« Mo. HM h h mi 91-m * *«* C«**» fVM m tMI • »rt j m k Nova nevarnost I - Medtem, ko ee deleč tem v Mandžuriji režejo vpražanje kitajske železnice natančno po KelloKKovem recepta, režnje teko, de v Mandžuriji pokajo bombe te nltroflicerina ln v Moskvi, Washington u, Londonu, Parim, Rimu In Bio de Janeiro pokajo diploroatične bombe, teko da se trese ves ofldelni svet, je dobro opozoriti na novo nevarnoet konflikte, kl se je v tem času nepričakovano skuhale le dalj od Mandžurije, na drugem koncu sveta, pravzaprav na takozvanem dnu sveta. Nov konflikt ee kuha na južnem tečaju, oziroma zaradi južnega tečaja. Slavni ameriški polarni junak Byrd je zadnje dni — baš v momentih, ko ste Hoover In državni tajnik 8timson kovala svarilno noto sa sov j etc — poročal, da je srečno dospel po zraku na Južni težej. Obenem Je Sporočil, da je odkril ogromne nove kontinente naokoli južnega tečaja, kontinente, Id so pokriti s eno miljo, dve milji in ponekod s pet milj debelim ledom. Seveda Je Byrd vee to ogromne celine a debelim ledom pokrite s tečajem vred pro-kiamiral kot lastnino Združenih držav. 8tara častitljiva navada js bila, da Je odkritelj nove zemlje zasadil drog z zastavo v tla osvojene zemlje; junak Byrd sicer nI mogel tega storiti, ker je bil visoko v zraku, toda on Je ppustil zastavo zvezd In prog na tečaj — in ta formalnost sadoetuje. Združene države ao dobile novo kolonijo, ki Je najbrž večja kot so vss Združene drževe. Tako Je Amerika dobila novo bogastvo: neznano število milijard ton ledu, kaj pa leži pod ledom, ae ve niti sem Jehova, ker sv. pismo molči o tečajih zemlje- Morda ao pod le- arebrne rude, silai vrelci oljs in kdo ve čeea Še vss! Vse to je sdaj naše! Vprašenje Je še, kako odet raniti bogastvo ledu a tečaja. A to ao malenkosti. Mogoče ima inženir Hoover kak načrt Tudi to td važno. Bolj važno je, da ss Anglija protivi poba-sanju jutnotečajskuga kontinente po Byrdu in Ameriki. Is Anglije že prihajajo glasovi, naj bo Byrd previden kaj dela ln poroča, kajti prod nJim Je že bil na južnem tečaju Angleš Robert Scott, kl je vzel tečajsko kolonijo v posest v imsnu Velike Britanije . . . Kdor prvi pride, prvi melje. Sicer Je bil prvi pred vsemi Nor-vsšen Amundsen, vendar pa ni slišati, da bi Norvsška Urjala Antarktiko zase. Pravico pa Ima. Konflikt za južni tečaj lahko dobi tri ogle. Kaj bo sdaj 7 Res je, ds je Liga narodov, toda Amerika Je ne priznavs — priznava pa Kelloggov pakt. Upajmo ln pričakujmo, da ae boste Amerika ln Anglije drtali Kelloggove-ga pakte ... Ako ne, upajmo, da se prsvočasno /oglasi Moskva In pove tešajeklm imperial i -stom, da so že zadosti požrli In naj puste Južnemu tečaju svobodo In previeo samoodločevanja ... Državni tajnik Stlmson je končno odredil preiskavo glede gibanja ttelljaaeke fašistične organizacije v Ameriki, katera terorizira ita-lljanske naseljenec v prid Musaolinlju. Ako bo preiskava poštena, lahko odkrije dovolj gnilobe In osvobodi ameriške Italijane fašlatlčnlh pesti s tem. da Stimson pošlje fašistične kon-sale domov v Italijo. In ko bo s tem gotov, naj državni ment malo pogleda po konzulih drugih skih držav, kl tudi organizirajo ameriške žavljane sa štafažo svojim režimom. ^ * Dr. Eugene Bleuler s curtške univerze je dejal zadnje dni pri otvoritvi pslhlatriškega oddelka na univerzi Columbijl v New Yorku, da ste telo In duša eno In Isto. Duallzma ai. Milijarde stenic ssstevlja telo. Vsaka stenica Je individualno bitje In vse stanics so prebivalci velike republike — enega človeškega bitja. Vsaka stenica ali celica Ima iskrico zaveeti In skupna vsote vssh teh celičnih zavesti Je to kar imenujemo um. Tritlseč ljudi Js bilo ubitih pri avtomobilskih nezgodah v meneč u septembru — In še danes nimamo organised)«» ali prohltoc „ ,„ .,< i iedeiovoaj» la predajanju avtomobilov t Glasovi iz naselbin Vtisi s jpotovanJJa ! postregla z okusnim kosilom in Ker nisem bil že dalj časa ns : mi povedalá, da se je oče pone-agitaciji v državi Pennsylvanijl, »«čil pri neki avtomobilski ne- sem se namenil, da Jo obiščem za kakih 14 dni, da tako malo Kgitlram za Proaveto in Pro-rea. Moj namen je bil, da najprej obiA^m mesto Johnstown ln okolico, a ker Je slučaj nsninl da sem moral v Pittsburgh u čakati na vlak, sem obiskal par rojakov v zakajenem mestu. ' / Najprej sem ee oglasil pri Jos. Krotcu, ki ima točilnico z mehkimi pijačami na Better st. Videl ga že nisem od konvencije 9HP1, Id se je vršila v India na-polhni, na kateri sva bfla delegata, In Je en bil izvoljen podpredsednikom porotnega odbore. Poravnal,je naročnino,in po kratkem pogovoru sva ee poslovita. Odšel sem k br. Hrvatinu, ki tam slaščičarno na Butler at. Z nJim sem'se spoznal na zadnji konvenciji SNPJ. Dobil ga doma in po par beseda* se podala na obisk k rojaku Bal-kovcu, da poizvem, ako bom mogel tam najti prenočišče, kot earn ga pri nJem dobil Že večkrat prejšnja leta. Balkovec je kaai svoje čase salun, a sedaj ga ni-ma več, vsled tega mi tudi nI mogel deti prenočišča, rejp pa ^je, naj grem v Slovenski na-ni dom, kjer imajo poeebno sobo za potnike. Tako se je tudi zgodilo; jaa nerad iščem ponoči stanovanje v hotelih, kajti tavati po temnih ulicah je v tem meet« zelo nevarno. Pri Balkovcu sem se sešel s Zbašnikom, javnim.notarjem in predsednikom JSfCJ, ki mi Je plačal naročnino na Proletarca. Oba, Zbešnik in Balkovec, eta moža, s katerima s* Človek lahko pogovori o marsičem. Zahvalim se jima za prijaznost, kakor tudi br. Hrvatinu za spremstvo. Drugi dan asm obiskal nekaj naročnikov, med njimi Paul Klu-na, kl ima trgovino s radioapa-ratl, MeŽnarja, Volkanja, nekega rojaka, ki je že dve leti bolan in več drugih. Predno sem odžel iz mesta, sem zlezel še na veliki stolp, da si ogledam mesto In o-kolico. Razgled nI bil posebno lep, ker je okolico pokrivala megla, interesantno pa js bilo gledati velike moeteve, katerih Je nad štirideset in «o postavljeni čez veliki reki, kl tečete skozi mesto. Lahko ae reče, da je Pittsburgh mesto mostov; šiteje okrog 700,000 prebivalcev. Prod krstkim so imeli «lasovanje, da se meetu pridružilo predmestja, a Je zadevni pedlog pri volit veh propadel. Ako bi bil predlog sprejet, bi mesto štelo nad milijon prebivalcev. Pittsburgh Je res zakajeno mesto, kajti v meetu in okolici se nahajajo jeklamke tovarne in livarne. Dokler se Iz dimnikov teli tovarsn kadi, al treba delavcem ravno stradati, pravijo Pits-burčanl, in v tem jim dam prav. Mesto tudi ni brca vsake lepote, ker Ima krasna poelopja. znamenite mueeje In druge stavbe. Kot Je za slovenske Clevelandčane glavna ulica St Gair eve., tako je aa pittsbnrške Slovence Betkr st., kjer imajo *roj Slo-venski narodni dom. Poslopje Je precej veliko in prostori ao bili v zadnjih letih predelaal tako, da odgovarjajo vaom potrebam naših rojakov. Peed par leti Je Ulo v meetu okrog osem tisoč Slovencev; koliko Jih je eedaj mi ai zneae. Naiveč ie Primorcev In Retakraaieov, kl spadajo k rasnim podpornim or*anizju-i-jam. SNPJ lam v meetu močno društvo, teko tudi SSPZ. (s mesta se lahko človek pelje aa vee strani, bodisi a besom ali s vlakom. V pltsburškl okolici Je ve-llko slovenskih naselbin, kjer eo naši ljudje sapoelenl v premogovnikih. Is PltUfcurgha sem se podal v veliko slovensko naselbino Johnstown, Pa. Najprej sem ae ogla-sli pri starem znancu F. Tom-šetu. kl Ima svoje krojaško dih lavnlco na Central ave., Moz-ham. Tomše Je plačal naročnino na Pros veto In pri nJem sem do-bil tudi prenočišče. V njegovi hiši sem počutil kot doma In 'iutraj sem si kar sam pope-flavti kot sem vedel In anal. Br. Tomše živi v hiši sam. ker mu iKflW* ♦«•na m if A«« Mfsiftj aa-hs js v bolnišnici. Nato sem se o-gtoeil pri ZalarJevt družini, kl Ima tam «raven slaščičarno. C družino asm precej enan. kajti že I Isti sem tam zgedi in da mu Je zlomilo nogo Ker sva že stara znanca, sem ga obiskal. Želim mu skorajšnjak» okrevanja. Pozneje sem obiskal še mnogo naših rojakov, med njimi Koba-la in Vidridia, kjer sem se sešel z zastopnikom Proletarca br. J. Snojem. Rekel mi je, da, ako bi bil vedel, da se jaz nahajam v mestu, ne bi prišel tja. Z bratom Snojem sem ae seznanil na pro-šti konvenciji SNPJ, na kateri sva skupno delala za našo stvsr. Na najinem sestanku sva se sporazumela in napravila kompromis. Jaz sem njemu prepustil agitacijo ca Proletarca, aam pa sem agitiral za dnevnik Prosvete. Cez par dni je prišel še tretji zastopnik br. A Zidanšek. Ker sem opazil, da so v naseMnl bolj slebfe razmere in da bi zastopniki eden drugemu delali škodo, ako bi vsi ostali tam, sem se odločil, da odidsm iz naselbine. Podal sem v St. Michael, kjer živi kakih 26 slovenskih družin in nekaj pečlarjev. Imel sem smolo tudi tukaj, ker je deževalo ves -trdt po gobe. K temu omenjam da Je A kron šel po Iste že pred Detrottem In tako Je sedaj a delom mizerno tukaj kot poveed drugod. Detroltska avtomobilska In akronaka industrija kavčuka sta tabo navezani os. odvisni ene od druge kot mož In žene v življenju. PrejallslaJ so žr ali pa bodo sledile še drt«e Industrije s zmanjšanjem obrata, ali pa bodo saprle sa nedoločen čas. Krah, kl Je nastal pred krotkim na newyorški in drugih bor-sah, Jo nepričakovano hudo prisede! ameriško ljudstvo v splošnem, največ Je prizadeto seveda delavstvo, ne le v tem, ako je morebiti kateri špekuliral na borzi In sgubil vse, pač pa v fesm, ker ee e teko strehovltlm padanjem delnic naenkrat paralitlra industrija v splošnem vsled o-mcjltve naročil/kl as pričnejo kršKl radi manjših sahtev ali ktpevelne meči. radi nesaupanjs v boljše resmere ln Izgub« denarja na borzi. Temu sledi odstavljanje delavstva na deketo. Finančni vndltHjl mašijo htV-not*val Ge. Balar »e Je hltrolnje bet vedo In znajo, da ee pre- preči še večja nervoznost in depresija, ki bi morebiti nastala ia ki bi bila lahko vzrok, da bi delavstvo krenilo na drugo pot, če se neljuba depresija hitro ne zgubi. Ce jim bo to uspelo ali ne, ae bo videlo kmalu. Trdi ae, di. je trgovina ali industrija sicei na zdravi podlagi ne glede m znižanje vrednoeti delnic nt boni za bilijone dolarjev, ki sc bili papirnate vrednosti ali vodene, toda za posameznika, ki j< igral na borzi na račun kredita (margin account) in zgubil, ji bila prava 100% vrednost dolarja, ki je bil ganj izgubljen il se stekel v Wall Street. Oguljen ni samo za velno, ampak tud> kožo vred. To ni bilo prvič v zgodovini, ampak vselej, kadar je prišlo do borznega poloma. 0 posledicah, ki slede krahu, se da veliko pisati, in res se piše veliko v finančnih in drugih publikacijah in zagotavlja ljudstvo, da nI tako hudo, ker Amerikanci radi verjamejo, da je vsak lahko prezident in da lahko čez noč obogatimo. Zato vse lažje trpimo in upamo na zlate čase, ki kmalu pridejo. Saj pravimo, da je "all right", čeprav bi drve cepili na naših hrbtih. Le piti alkoholno pijačo je velik greh, i-granje na največji igralnici na svetu, ki je kriva mizerije, Je pa spet "all right". Smo pač površni ljudje. • Dne 28. novembra smo šil v Barberton poslušat opernega pevca iz Ljubljane Svetozarja Banovca. Slovenska dvorana je bila napolnjena, kar je znak, da Slovenci ljubimo lepo petje. Na programu je bilo veliko pesmi in pevec je moral več pesmi ponoviti na željo publike. Izbrane je imel tako, da je vs«m ustregel. Njegov nastop, kretnje in čutstva so se popolnoma ujemala z melodijo in pomenom pesmi. S pesmijo 'Kje je moj mili dom' nas je pevec povedel v lepe slovenske kraje, kjer smo se ločili od svojih dragih in ¿11 čez morje v tuji svet. Spomnili smo se na zlate čase, a da ne bi postali preveč otožni, nas je pevec hitro popeljal iz zadrege in nam zapel par veselih, med njimi "Sem fantič iz zelenega Stajerja ," ki ji bila vsem zelo všeč, najbolj pa menda onim brez boljših polovic, ker se je v pesmi opevalo, kako jim je luštno brez žen, ker jih ne dražijo s kislim obrazom. Bile so tudi druge pesmi, ki so imele vsaka svoj pomen. Raz-videti je bilo, da nas je pevec v splošnem popolnoma zadovoljil a krasnim petjem, ki je prišlo med nas kot nov biser iz srede našega naroda. Navzoči se bdtao spominjali na čas, ko je bil v naši sredi g. Banovec in nam a svojim petjem pokazal, da ima naš narod pevce in druge umetnike, s katerimi se lahko ponašamo pred drugimi kulturnimi narodi.—Jos. Innan. svojem dopisu priporoča, da bi društva na decemberski seji izvolila zastopnike in jih poslala na skupno zborovanje v naselbino. ki bi jo v ta namen določili, da bi bilo primerno za vse. Pred »nim letom me je br. John Gor-iek. predsednik gl. porotnega Ntbora, sam opomnil, da bi bila .aka organizacija koristna za lapredek in rast SNPJ. Moje mnenje je, da je čas prišel, ko se lahko začne s tem gibanjem. Logie JHahkovU ■i od av. Joftte" ta Frandeco, CaL — "Janez ed sv. Jošta" zopet modruje po "Amerikanskem Slovencu". V St. 221 se huduje nad dopisnikom "Prosvete'», ki je nekaj čaea nazaj kritiziral oder Slovenrtcei doma, in pravi, da si je pipo kupil, s katero bo pod nos podkadil dopisniku. Ja, Janez, ga pa res lomi! V enem prejšnjem dopisu v A. S. je opisoval, kako je novice iskal in jih tudi dobil in kako se je po "elevatorju" vozil gor ln dol.v Slovenskem domu. Sedaj Ima zopet eno pristno Piše, kako je v farovž v snegu po novice hodil. Jaz nimam nič proti temu, da on tja po novice hodi, ker v tem slučaju so tam dobri in postrežljlvi stanovalci, toda ne gre mi v glavo, kako je on izvohal "elevator" v Sloven skem doma in sneg v Sen Fran ciscu. Janezu bi svetoval, da spremeni svoje ime na "Kranjski Janez" namesto "Janez od sv. Jošta" in da si poleg torbe ln pipe nabavi še "pipec", katerega bo lahko rabil pri nabira nju novic. S tem bo vsaj nekaj dobrega naredil, če zna krompir lupit. Pa brez zamere, "Janez," špas je ¿pas. Le naprej za novicami od hiše do hiše! "Opazovalec." Rudarske organised Je CarUnvIUe, 111. — Rudarji v tej drŽavi se nahajamo v Čudni situaciji. Spadamo še vedno k UMWA, kateri plačujemo mesečne prispevke. Plačujemo Le-wlsa in njegovo administracijo, ne vemo pa nič, kdo je naš poglavar. Smo kakor pastir, ki je Izgubil ovce In jih ne more najti. Imamo tri rudarske organizacije: UMWA. katero eo ustanovili in se borili sa njo naši predniki, vdruga je levičarska NMU in IWW. Vsak lahko sam presodi, katera Je boljša. Že star pregovor pravi, da vsak berač svojo malho hvali; teko je tudi s temi organizacijami. V par naselbinah spadajo rudarji k tej, v drugih zopet k oni, povsod je pa veliko cepljenja in razkoeanosti, Iz katere nastajs-jo nove strUje. .Ali bi ne bilo mogoče ohraniti UMWA, ako bi se sklicala Izredna konvencija, da se izčisti kar Je gnilega. Izvoli nove uradnike od najnižjega do najvišjega, kakor tudi pazljiv nadzorni odbor, da ne bo večnega prerekanje kot Je eedaj. ko Lewis očita Fishwtcku, da je poneveril $2800. obratno pa drugi očita prvemu, da je zapravil šeet milijonov dolarjev, odkar Je na krmilu rudarske or-ganlsacije. Drugega nam ne preostaja kot da Izvolimo nove urednika, ako hočsmn oživeti UMWA, da bo stala tam kot pred dvajsetimi leti. lir John Home* is Aaberna je nedavno omenil potrebo eata- ,, .—n... * - »-----i.... .. dar iMTviTve reiver act je emecev sm- PJ v centralnem llllnoUu V Iz dežele aolnčnlh rož Franklin, Kana. — Z delom v tej državi se ne morem pohvali ti, ker v premogovnikih ne dobi mo za "mrtvo" delo plače kot nekdaj. Danes ni več tiste solidarnosti v uniji kot je bila prejšnja leta in delavec se tudi ne more nikamor pritožiti, ako ae mu godi krivica. Plačevati mora u-nijske prispevke in to je vse. V Prosveti opažam razne vesti, kako se je pričela razdirati sloga med rudarji v državi Illinois. Lewisovo postopanje tam je ravno tako kot je bilo pred leti v Kansasu. Illinoiski rudar j so nam v tistem kritičnem času priskočili na pomoč z živili, ali danes, ko imajo oni na Bvojih rokah boj za obstoj unije, jim mi ne moremo nič pomagati, ker smo otrok napram njim. Rudarji v Kansasu smo imeli takrat trde čase in se moramo zahvaliti lllinoiskim rudarjem sa pomoč. Društva SNPJ v tukajšnji o-kollcl so precej aktivna. Na Franklinu stanujem že dvajset let, vendar nisem zadovoljen društvenimi razmerami. Pri nas smo namreč hudi socialisti, al kadar se oglasi smrt, se pa u-strašimo tistega, kar so nas učil v mladih letfh. Pa pravimo, da napredujemo! Frank Trantel. Predavanje Strabene, Pa — Naznanjam da bomo imeli v četrtek dne 12. decembrh ob 7. zvečer zanimivo predavanje in obenem se bodo predvajale slike o delavskih kooperativah, stanovanjih. In hranilnih in posojevalnih ustanovah. Predavatelj bo Emil Llne-berg, človek, ki je te ustanove študiral po vsem svetu in proučeval poslovanje. Predavanje bo v angleškem jeziku, zato Je priporočljivo, da starši pripeljejo svoje otroke s seboj. Vstopnina oe bo računala samo sa pokritje stroškov prevažanja aparata sa kazanje slik. Predavanje ee vrši v dvorani društva št 188 8NPJ. Vstopnina aa odrasle ja določena na 26c, za otroke 10e. Predavanje je aranžiral eoc. klub št 118. John Trfelj. SOBOTA, 7. DECEMBRA; LIBTNICA UREDNIŠTVA O zlatu v morski vodi O zlatu v morski vodi in njegovi dobavi napisano polno člankov tako po dnsvnikih k kor v strokovnih časopisih. Samo v Nemč je od 1. 1919 odobreno nad 60 sptentov z nad različnimi metodami tehnične dobave zlata morske vode. Kolike važnosti je ta proble ae vidi iz dejatva, da je slavni berlinski kem prof. dr. Haber, direktor svetovno znane instituta cesarja Vilhelma v Dahlemu pri B< linu delal s svojimi sodelavci na rešitvi te problema več let. Dve prekomorski drui Vulkan 'in Hamburg-Amerika-Line sta d znanstveniku in njegovim sodelavcem na ri poiago nalašč za to urejeno ladjo, bolje reče ploveč laboratorij, s katerim so prepotov Atlantski ocean ter na raznih mestih vzeli vo za proučevanje. v S te poti so bili dobljeni prvi presenetlj rezultati, ki se niso ujemali s prvotnimi pod ki o množini zlata. Našli so sami nekaj tii čink stotink miligrama zlata na 100 kilogram morske vode, dočim je po prejšnjih podati vsebovala voda 6 do 10 mHigramov zlata. Prx čevalci se niso zadovoljili samo s temi ugo vitvami, marveč so v svojem laboratoriju Dahlemu proučili okoli 6000 raznih poskušei ki so jih dobili z raznih strani morja, tako Atlantskega morja, iz okolice Islanda in Gnx landa. Lani je prof. Haber referiral o uspel teh preiskovanj na oceanografskem kongr« v Berlinu. Po njegovem naziranju vsebi morska voda samo štiri tisočinke miligrai zlata v 1000 kg vode, torej 1600-krat manj i go se je mislilo. V raznih dnevnikih pa se pred zaključkom proučevanja s strani pr Haberja pisalo o velikih odstotkih zlata morski vodi — kar pa je pretirano. Dalje je profesor Haber ugotovil, da največji del zlata v morski vodi se nahaja obliki raztopljene soli, kakor so doslej misl marveč se dijli na mineralni zmesi, ki plava vodi. Zlato v morju ne prihaja — po njej vem mišljenju — od morskega dna, man od zlata razpadlih sten, Ki jih dež v obliki maj nih drobtin odnaša v reke in od tod v morje Vsekakor je skoro gotovo, da se na nek terih mestih nahaja mnogo več zlata kot drugih, lakati pa ta mesta, pravi prof. Hab je podobno iskanju majhne igle v velikem ku slame in ne vedeti, ali se nahaja prav tui ali ne. Proučevanje prof. Haberja je unii mnoge človeške načrte, zakaj zlato se v mori vodi nahaja v tako majhnem odstotku, da vsako pridobivanje izključeno. • NE DAJAJ ROKE VSAKEMU IN NE POLJ BUJ VSAKEGA! Nemški državni odbpr za higijenski ljudi pouk piše: "Ce podamo komu roko, mislin da smo izpolnili eamoobsebi nmljiv čin vljudi sti, s poljubom pa da smo podali posebno zi menje prisrčnosti. In vendar, kako je taki naše početje nepremišljeno, brezobzirno, < tudi nevarno! Damo roko nekomu, ki smo prav šele spoznali. Ce bi kdo zahteval, naj jemo z njim iz istega kozarca, kako bi ga : vrnili! Pa je vendar prav roka oni del naie telesa, ki ga najbolj rabimo. Jemljemo v rc denarne novce, kl eo bili prej v neštevilnih i kah, bogve kakšnih. Dotaknemo se z roko vi mogočih predmetov, rabimo jo vsak dsn i neštetih opravkih. Poleti se roka poti in je umazanost In bacili tem trdneje držijo. Z. je neokusno in nevarno, če damo roko vsal mur. Dajmo roko samo dobrim znancem, ofl< mo, kako gre včasih kakšen otrok od rok rok, od ust do ust, in kakšnih! Potem se ps čudimo, sekaj Je zbolel. DELO PLJUČ F. N., Milwaukee: Zadnji na-slov, ki nam Je znan. je bil: Box 968. San Pedro, Calif. M. K.. Oownada. N. Y : Vaš dopis bo priobčen v skrajšani Obliki, še ss podpišete s Krvotok po naših pijučah je zelo vel Vsako minuto gre skosi naša pljuča okoli litrov krvi. Ksr je vsaki liter krvi v staa da sprejme v eni minuti 182" kisika. spreJ' gornja količina krvi v eni minuti nad 3200 c kisika. To Je precejšnja "fura." Ameriško «vrenje 40. Polidjaki saržent Donovan Je opezil cestnem oglu moža. kl Je prodajal tekočino v majhnih steklenicah. -Aha, žnqps bor Je zaključil sartén t m pri sebi In aretiral moža ter ga odpeljal w i stajo a njegovo robo vrsd. mn aretirani stal pred eodnlkom in rásete vil sttfkkeftčice kot corpus deMftt Sodnijski strokovnjak Je odprl «tekleiiK tnpodehal. -Tu že m n* alkohola." je «« "Pokažite meni." Je ukazal eednlk h» * en Je peduhal kot strokovnjak. ■ ■■ w To Je gasottn. Aretlraaec Je - SOBOTA, 7 PROSVETA Vesti iz Jugoslavije OVI ŽELEZNIŠKI MOOT NA ZIDANEM MOSTU DOGO i TOVUEN t (Iivirno.) Ljubljana, 18. nov. 1969 prejšnji teden so dovršili na danem mostu gradnjo novega «tu, ki bo omogočil promet Že-Eni&'ki med Zagrebom in Ljub-ino z direktnim prehodom na danem mostu. Novi železobe-nski most na Zidanem moetu eden redkih velikih železobe-nsktt» mostov v Jugoslaviji, jegovs konstrukcija sestoji te Bh ielezobe tonskih v lokov upni dolžini 138 metrov. Delo izvršilo domaČe podjetje Sla c iz Kranja, projektant je bil iiv. prof. inž. Kasal, ki je teh-Sdo vodil vsa dela. Kako velik in močan je novi nt, si lahko predstavlja čita-|j, če povemo, da so porabili nj vsega materijala okoli 18, 0 kubičnih metrov in 11 vago-v železa. Teža vsega izmed »h lokov znaša 6 milijonov kg. 1 gradnjo so porabili 800 vago-v najboljšega cementa. Na->dnje leto bodo dozidali tudi o-rne zidove, nakar bodo prere-li tudi kolodvorske prostore ter -očili novi most prometu. Sku-i stroški za vse so preračunana 30 milijonov dinarjev; Mt stane nekaj nad 5 milijo* v, zvezni zidovi 8 milijonov, ugo pa odpade na preureditev lodvora. Bo pa most mnogo po-ešil in uredil promet na progi ubljana-Zagreb, ker ne bo tba vsakega vlaka na Zidanem Mtu premikati, kakor doslej. Projektanti, podjetniki, vodje i delu in delavci so imeli dne , t. m. v petek slavje ob dovrši mostu, ki so ga okrasili s stavami in yenci. (taiska nesreča v Mariboru. — Letalo padlo na trg. — Pilota težko ponesrečena Maribor, 18. nov. 1909. Zadnje tedne je priredila nem-a tvornica letal Aaab-Katzen-fin iz Kassla v Nemčiji dva 10 uspela letalska dneva v ubljani in Mariboru, kjer so loti izvajali lepe akrobatične je na splošno zadovoljstvo pu-ike. Več pilotov pa Je ostalo ie prej v Mariboru z namenom, pri rede še več propagandnih letov po Jugoelaviji. Inž. Knof je odločil, da bo s svojimi le- 11 prezimil v Mariboru. V Ma-»ru je hotel potem prihodnje *> otvoriti letalsko šolo. Mari-rski Aero-klub pa se je resno zgraditve hangarja na Tesli ** i Duša aero-kluba dr. Iva Sestsn je marljivo udeleževal veeh I in priprav. Včeraj pa ga je letela nesreča z avijonom. Lepo nedeljsko solnce kot je » včersj je zvsbilo maribor-e letalce, ds bi napravili iz z letalom. Mnogo članov Ae* •kluba je odšlo popoldne na slišče na Teznem, kjer eta ob« •tartali dve letali. Eno Je od-*lo naravnost v Nemčijo, dru-P» je bilo namenjeno v Sredi' l «*> Dravi, kjer je hotel taj-' Aero-kluba obiskati svoje *nce in starše. Letalo v kate-i» je sedel Sestsn, je vodil pl-Hans Mueller, ki je spremil koliko prvo letalo, namenjeno Nemčijo. Nad mestom sta se o-kuii ločili in pilot Musller je "»eravsl odpluti naravnost oti Središču. Mariborkki mei-oi »o ju opazovali, onadva pa »jih hotela sadovoljiti z vratnimi vsjami v zraku. V vl-81 400 m sta se obrnila v loo-n*u in ponovila figuro drugič ^jič. Med tem se je viiina »trm /nižala In je letalo letelo ^ Glavnim trgom ob levem Drave. Ker pa je solnce «o pilotu za trenutek vid, je večje varnosti letalo po-»si k viiku, a ga je pri tem pre- * w*vnal Letalo se je nagnilo n" pične zletelo proti tlom. *>'> <*> *treho neke hlie ter ** "Zmoglavilo na Glavni trg » «asadB v kup granitnih " opravljenih za tlakova-f Htrsiea pok je priklical na cele množice ljudi. Le- * >« »talo pokonci, stisnjeno J tamstitt en eam kup plo-ft Pod razvalinami pa sU "»m letaka, pilot Mueller Svetnik dr. Sestan ' ¡prihitelo je moštvo reševalne jenci podoficirske šole pa so vzdrževali red in naval občinstva. Prvega so potegnili izpod razvalin pilota Hanaa Muellera, Id ni bil tako zatrpan z želez jem kakor njegov sopotnik, mariborski odvetnik dr. Sestan, ki je ee-del spredaj. Pogled na oba ranjenca je bil strašen. Obema je zalila obraze kri In mašinsko o-lje, krilila ata z rokami, ker ae sicer nista mogla geniti nič, saj ao ae jima pri padcu prelomile noge po ea- in večkrat. Odvetnik dr. Seetan je krvavel tadi Is o-čes. Oba sta bila pri zavesti ter vpraševala za poškodbe in rane. Avto reševalnega oddelka ju je prepeljal v bolnico, kjer so jima izraili rane, naravnali ude ter ju bodo danes operirali. PU5t Mueller ima zlomljeni v giež nji!» obe nogi in bo tudi najbrŽe potrebna amputacija. Močno i Ima ranjeno tudi deeno stran čela, vendar je odpornejši in je vea čaa pri zaveatl, d oči m je Sestan kmalu po prevozu v bolnico izgubil zavest. Zdravniki upajo, da ostaneta oba živa. Hans Mueller je znan nemški pilot in ima diplomo za umetno letanje, dr. Sestan pa je tajnik mariborskega Eero-kluba. Ves dan so hodile množice ogledovati kraj nesreče. Kmetijska družba sa Slovenijo —razpuščena. Nova ustanovljena Ljubljana, 18. nov. 1929. Pretekli teden je bilo več važnih dogodkov, o katerih pa smo zvedeli šele danes iz uradnih poročil "Avale". V tem tednu je bila razpuščena močno organizirana in bogata Kmetij sle* družba za Slovenijo ter ustanovljena nova Kmetijsaka družba, izvršil •e je njen ustanovni občni zbor in izvolitev odbora. Za vse smo zvedeli šele danes, dasi je bil odlok rszpustltve podpisan že 12. t. m. Razpust je odredil ban inž. Sernec drugi dan svojega poslovanja. Razpust je utemeljen členom 4 zakona o zaščiti države. Kmetijska družba za Slovenijo je društvo vseh, ki se bavijo kmetijstvom, bodisi praktično ali teoretično. Njena naloga je bila, preskrbovsti kmetom-čla-nom razne poljedelske potrebščine kakor tudi poeredovati čim boljši odkup kmečkih produktov. Družba ssms ima mnogo kapitala, ki ga upravlja vsako leto izvoljeni odbor. Zadnja leta so v tem odboru bili samo demokrat-Je in pucljevci, dočim so se klerikalci trudili vsa zadnja leta, da pritegnejo v članstvo družbe čim več evojih ljudi, da bi z njihovo pomočjo prevzeli vodstvo Družbe. Tsko so zs letošnji občni zbor nsprsvill klerikelci celo gonjo ter v enem mesecu prigla-fili krog 2600 članov na novo. Odbor je sprejem teh 2«00 členov glsdko odbil, ker Je vedel, da gre za borbo za odborniška mesta. Tako klerikalcem ni u-spelo priboriti se v uprsvni odbor. Dragi dan banavaa ja pa je baa laž. Sernec podpisal odtok o ras-pustu ffmtlfjri- družbe ter napravil konec tem prepirom, potrdil je pravila nove Kmetijske družbe, katere ustanovitev se je tudi že izvršile — kot priča u-rsdno poročilo. nom. Ko je bil ie precej vinjen, je Damjan vzel 8trmiku klobuk in odšel proti domu. Strmšek je šel za njim — oba sta bila ee veda pijana — ter sahteval, naj mu vrne klobuk. Prepirala sta se, dokler ni prišel prepir do viška in ee ni vnela pijana kri, Strmšek je sledil Damjanu, na enkrat je snel z ramen puško ter ustrelil proti Damjanu, ki mu je kroglja prebila roko. Damjan je obležal. Ko Je Strmškova žena opazila, kaj je njen mož storil in videla ležati Damjana na tleh neprimičnega, je zabrusila možu v obraz: "Najboljšega svojega prijatelja si ubil, morilec sil" Dejanje samo in zdaj še te besede %p tsko streznile StrmŠka, da je nameril cev puške na ovoje prsi ter sprožil. Zadet v sroe se je mrtev zgrudil. Ranjenega Damjana so prepe-ljali v mariborsko bolnico, dočim so StrmŠka položili na mrtvaški oder v tamošnji mrtvašnici. Alkohol narekuje mnogo takih groznih brezzmiselnih dejsnj. Spet nesreča radarja Ljubljana, 15. nov. 1929. Iz Cuprije v Srbiji poročajo spet o nesreči v rudniku, ki je zahtevala smrtno žrtev, «loven-skegs rudarja Antona Janežiča iz Mokronoga. Nedavno je prišel Janežič iz Aleksincev v Cuprijo, kjer je spet kot rudar stopil v službo pri rudniku. Dne 11. t. m. je postavljal v rovu opore. Ko je nabijal zgornjo oporo, n| mogel sdržati njene odpornosti. Nenadoma se je debeli hlod odbil in udaril Janežiča silovito po prsih. Nesrečni rudar se je takoj zgrudil mrtev. Janežič je bil že precej v letih ln star rudar. Zapušča tri sinove, ki so ps že vsi odrasli In lomijo premog nekje v Braziliji. Meščanska iola v Novem mostu.—Županstvo novomeške občine je prejelo od prosvetnegs ministrstvs dovoljenje za otvoritev meščanske iole, ki ja mesto doslej še ni imelo. Ministrstvo je uvidelo veliko potrebo meščanske iole v tem okrsju in v mestu samem ter izdalo dovoljenje. Meičaneko iolo bodo otvori-11 takoj in se te dni že vrli vpl-sovsnje. Otvorill bodo takoj I. in II. razred. Uboj v Slovenskih goricah Maribor, 20. nov. 1929. Slovenske gorice ao zadnje čase prizorišče krvavih dejanj, u-morov in pobojev. Ni dolgo kar je bil ubit mlad fant v St. Juriju v Slov. goricah Cugetincich. Posestnik Rozman iz Ivanjske gorjce in oženjen, je stopil v Cu-gstincih v Llblovo krčmo, kjer je hotel počakati svojega prijatelja da bi ila skupno domov. V gostilni je bilo več vinjenih do-mačih fantov, ki eo doilsca takoj začeli izzivati in ga vprašali, s kakšno pravico si prsv ss prav upa v to vas. Rozman Jim js celo pojssnil, ds je prišel v krčmo samo počakat svojega tovariša. Fantje pa so bili korajftnl, med njimi najbolj neki Jakob Zebo-ls s H rs bovškega vrha. Nleo marali odnehati in eo na vsak način hoteli malo porešetati s Rozmanom. Zaleteli so se proti nJemu. 7 : nAV„mhra M u Rozman pa es je nenadno umak-U^ÄnlrcZXr £ 3 v kot ln hotel uiti iz krčme, katerem Je sprejel predeedniško mesto družbe Otea Detela, vele-posestnik Is Predvora, ki ga Je določil ban za upravnika druž-biaegs Imetje. Poleg njega je bil na tem ustanovnem zboru Izvoljen ostali odbor 14 odbornikov In trije pregledovalci računov. Med odborniki vidimo imena znanih nekdanjih pristašev Slov. ljudske stranke ln nekaj poslancev. Člani Kmetijske družbe po de-teli za to ustanovitev nove družbe niso vedeli, daai je Imetje prejšnje, razpuščene družbe dodeljeno tej novi družbi. Imetje šteje par milijonov. V pijaaoall streljal la abll asbe Maribor. 14. nov. t V Spodnji Gorici pri Prager-skem je zahteval alkohol evojo žrtev. 22-letnI posestnik Simon Strmšek Iz Spodnje Gorice pri Pragerskem je popival v tamošnji goetllni s svojim tovsrišem t Fantje go niso marali pustiti, nakar je Rozman zahteval od gostilničarje. *aj posreduje, da bo lahko odšel k gostilne. Tsdl. goetilničarjevo prizadevanje nI pomagalo, ko Je Rozman hotel «kozi vrata ven, so mu fantje sa-stsvil pot. Rozmsn js v silobrs-nu potegnil Is žepa nož ln pričel z nJim mahati krog sebe. Zadel je pri tem Žebolo v levo roko, mu prereza1 žilo odvodnico, poleg tega pa je debli tudi rano v trebuh. Kljub takojšnji pomoči je naslednjega dne umrl. Rozman js po krvavem sllobrsnu pobegnil, jiaslsdnjegs dne pa eo ga ie prijeli orožniki ln ga odpeljali v zapore Sv. I^enarta. | _ EMjMNH V Šmarju pri Jelšah je nenadoma umrl v 71. letu staroetl dimnikarski mojster Volbeak far. Zjutraj je šel veael aa delo; med Izvrševanjem svojega politi ca gs je zadeta kap. - V Med vodah umrl Joško Jssih. ZftMtvi tvgtiikt Kaj je evgenika ? Dobesedno pomeni nauk o bla-gorodnosti. Danes pa smo ee na vadili, da rabimo to beeedo v mnogo širšem pomenu, ki ee kri-je s pojmom rasne higijene. Rasna higijena skuša zaaiguratl že zdravje bodočih rodov, ne samo teh, ki so Že ns svetu. Narod ima samo takrat varno bodočnost, Če gs tvori kar najširša plast duševno in telesno adra-vih, polnovrednih, značaj nih, naravno trdnih mož in šena. NI dovolj, ako je taka aamo njegova vrhnja plast, marveč je treba, da je vrlih ljudi zadostno število. Tega ee narodi nekoč niso zsvedeli; šele moderna doba je dokazala pomenljivo reenlco, da za narodovo bodočnost jamčijo ssmo zdrs vi ljudski sloji. Pred več kot dva tisoč leti so imeli v Sparti na Grškem kaj stroge rasnohigljenske postave. Predvsem omenimo, da se je mo> ral vsak moški oženiti; samcev Spartinci niso marali. To pa še ni bilo dovolj. Zakon je določal, da se Imajo jalovi zakonci ras* poročiti. Tretja važna, dasi že bolj kruta odredba je bila, da so se morali uničiti pohabljeni novorojenčki, ki ne bi bili dovolj sposobni za življenje; Izlagali so jih v gozdovih Tajgeta. Po teh odredbah lahko sklepamo, da so Spartanci zavedno Izvajali rasno hlgljensko politiko; ds cslo sts-remu veku ni bilo tuje rasnohi-gijensko mišljenje, dokazuje tudi Platon, ki je predlagal, da aaj se izbira zakonskega druga pre- pusti oblastim, nal t* nikakor, ^^ in p*rsiji, ki sioor nista ns zavisi od varljive samovolje poedincev. V starem Rimu' so upeljall kmalu po Kristusovem rojstvu zakon a izrecnim rasnohigtjen-skim namsnom, namreč Lex Julia et Papia Poppaea. Ta sakon je določal, da smejo svoje premoženje voliti drugim samo oni, ki so dali državi vsaj tri otroke. V takratnem Rimu se je namreč tako razpaslo razkošje, da so premožni ljudje smatrali večji blagoslov z otroci aa nadležno brcam; preko dveh otrok se nleo marali množiti. Omenjeni sakon Je povišal« število porodov, ker ao zakone! a več ko dvema otroka-ma lahko aapuščali potomcem premošenje, česar jalovi ali mladoletni pari niso smeli. Ohranili so se nam številni sodni «kl«pl, ki kažejo, kako so se hoteli mao-gi Rimljani izogniti ostrini taga zakona, ki Js nalagal prestopnikom ostre kasni. V starorimski državi js veljal nadalje zakon, da Je celo ustrae-na obljuba dote pravnoveljavna. Ce je kak bogat stric v svojih veselih tronutkih obljubil revni nečakinji, da ji bo dal doto, ga js časi pred 2000 leti v marsičem podobni današnjim, pa tudi v Um, da nleo «poznali — kakor večina ne «pozna še dane« — dragocene reenlce, da je čvr«to idravje najboljša nevestina dota ln ženinova dediščina. Kaj so mislili «Uri pravniki o ženitvi in možitvi krvnih «ored-nlkov? Znaatva na«protuJliJo zakonu med sorodniki. Sodobna genetlčna veda ssvzsma približno enako stališče; po njenih ra-zlskavanjlh je pričakovati edrs-vih otrok v sakonu med bližnjimi sorodniki samo tedaj, če sta ženin ln nevesta izredno zdrava In če nI v rodbini niti najmanjših dednih slabosti. V veliki večini rodbin pa najdeš gotovo kakšno dedno slabost, zato po verjetnoetnlh pravilih Mendlo-vega zakona o dednoetl raste nevernost, da bodo potomci podedovali od obeh roditeljev leto dedno elaboet, ki bo dobila tem hujšo podobo, čim tesnejše jo krvno sorodstvo. V davnih časih niso posneli'te nevernosti, ■gfptskf faraon Ramess. ki je vladal pred kakimi 4*00 lati, je bil ošenjen s dvema svojima se-pozaeje ps si je pri tog-nil v harem še dve svoji hčeri. V stari zavesi sv. pisms najde-mo ie prepoved zakonov bližaj i mi sorodniki, vendar še vedno dopuščali izjeme. Rlmslcs Cerkev je povod zakonov med krvnimi rodnlkl raztegnila zelo daleč je stoprav leta 1918 la svoj zakon v toliko, da dopu šča zakone v sedmem lil oemen kolenu brst posebnegs dovoli* nja. Kot abeolutne, torej sa eo In koneko svežo povsem nedopustna kolena pa smatra aamo ona, pri kateri tudi naš državljanaki zakon prepoveduje zakon: namreč pri polukrvnih in polnokrv-nth »o rojene i h in sorodnikih vzpenjajoče ae ln padajoče lini je. Pravoelavne cerkve so še strožje;pri njih je abeolutno hranjen sakon celo med pripadniki četrtega kolena. Ondl js torej nedopusten sakon n. pr. med bratrancem in ujno. Zelo važen problem rasne hi jene je t>9j zoper vtihotapijo-nje težkih nalezljivih bolesni v sskon. To pa is večfh vzrokov. Kaj krat je drugI zakonec s to skrivoma pridobljeno bolesni j o tako oškodovan, da dobi le malo ali nič potomoev. Vendar le aplo-jeni otroci pa kaj lahko naleaejo že kot plod (foetua) bolezenske kali, aH pa se okužijo s njimi kot dojenčki; take otroke čaka nad leino hiranje ali agodnja amrt. V večini držav lahko sklepajo zakon oaebe, ki imajo nalezljivo bolezen; ne sahtevajo od njih zdravniškega potrdila, sli «o zadosti oadravele ali ae. Novi nemški sskon o pobijanju spolnih bolesni s dne 1. oktobre 1927 tudi sestopa to «tališče. 8icer nalaga onemu, ki Ima tako bolezen, dolžnost, da to odkrito pove zaročenki oziroma narobe ter nje zakonitemu zastopniku (staršem), vendar pa v takem primeru ne sabranjbje sklenitve zskoaske zveze, če sta sa njo oba saro-Čenca. V nekaterih drugih deše-lah pa so sakonodajcl šli dalje. Na Norveškem mora imeti u Sifilisom bolna oseba posebno dovoljenje, če se heče poročiti. V Slomški Narodni posebno kulturni drisvi, ss ss talim sklenitev zakona zahteva zdravniško dovoljenje. V Nam čijl raani higijeniki ne gredo ta ko daleč: zahtevajo predveem to, da al oba saročcnca pred poroko obvesno zamenjata adrav niški spričevali; če se kljub dog nsnl dedni ali nalesljivl bolesni hočeta vaetl, naj se agodi po nju ni volj}, Ako bodo prizadevanja rasnih hlgijenikov dosegla vsaj to, da bo ta njihova prva in najvažnejša zahteva postala ss vsakega državljana obvessn sakon, tedaj bodo Že bolj redki dane« «orazmarno pogosti prtmsri, ds se en sN drug sakonec takoj po poroki okuži. Taki Žalostni pri msri prodrejo v javnost ssmo tedaj, 6$ s4 sproži proces sa ločitev zakona; v kolikih primerih pa ostanejo prikriti! V "Me-dizlnieohe Klinik" 192«, zvezek 22., je zabeležil neki ženski sdra vnik, da ima povprečno šest ts-klh primerov na lato; toliko js pri enem ssmem sdravniku. Koliko tlsočsv in tlsočev jih uteg ne biti v vssj držsvj! V Nemčiji so gdaj vpeljali o-nečakinji, aa ji oooai aow, g« j• ^ vsakemu ženinu in ne- ta obljuba V^™)™™*"*; vesti,' ki ss priglasita aa akleni-la; tako se js lahko omoiilo marsikatero dekle, ki sicer v tistih dsnarja lačnih časih najbrž ns bi dobilo ženina, čeprav Je bilo zdravo kakor riba. Sploh so tisti tev zakonska zveze, isroče po državnem zdravstvenem uradu ee-stavljeno opozorilo, kakšne nesreče lahko prepreči zdravniška preUksvs obeh zaročencev pred poroko. Seveda večina teh listkov sfrč! v kot, ns da bi dosegli kak uspsh; neksj koristi ps ven-darle ostane. Kazalo bi, da bi tudi povsod drugod upsljall vsaj to, dokler as ns odločijo ss stro-žjs in koristnejše ukrepe. Vprsšsnjs, ki smo ss jfti do-teknili na tam msstu, so v<«ino bolj pereča Hi je trsba, da vssk Kita zahteve rasnih higijenl-L Znova in anova ss vračamo k temu, da sa narod nI važno veliko število otrok, da pa je silno važno, koliko otrok prida docela zdravih, življenja sposobnih ns svet. Noben narod, ki varuje v svojo bodočnost, ae «me psaabiti, da ga ne ščitijo toliko armade kolikor higijenske in slaetf ras-nohigijensks odredbe, ki regulirajo njegovo obnavljanja. Ml smo v tem pogledu ša daleč sada J. Prvo. kar naj se aa Um področju vsakoni pri nas, bodi to, da naj aa uradno kontrolira, ali sU si zaročenca pred poroko se-menjala zdravniški spričsvsli ki sli po vsem, kar vesta, še vztra-jaU na sklenitvi zakona. Zdrav-niške ugotovitve pa naj «e za sedaj omeje ns «polne In duševne bolezni ter os odprto tuberkulozo. Vsi, ki jim beseda narod nI prasne fraza, ss bodo ob vsaki priliki potegovali ss to sahtevo In vea naša sdrsvstvens. dobro-delna In sorlakta društva aaj jo ematrajo sa evoj program. Po dr. Bchubertu Ignotus. "Dragi možiček, kupila nov bsrometar vržen denar! AU ti ssoj revmatlacmr 1 — "Pre? al dovolj Podporni Jidnoti MII-IS S* Uwadale Ave* Ofckege, UMeeie Tel. Meek veil 4M4 GLAVNI ODBOR S.N.P.J. UPRAVNI ODBMt VUfCtNT CAINKA Kt predsednik.....WB7 8. Lewndsle Ave., CMeege, U*. fftED A. VIDER, «1. tajnik.;.......SSI? 8. Lewndsle Ave., Chicago, IU. 8LAS NOVAK, tajnik bol oddelke.... M67 8.. Lewndsle Ave., CMeege, 111. JOHN VOGRICH, gL blagajaik.......MIT 8. Lewndsle Ave* Cbloege, IU. nLKP GODINA, uprevitelj glsells.,, .1117 8, Lswndsls Ave.. Ohlesgo, m JOHN MOLKK, urednik glseils......M67 8. Lewndsle Ave., Chleego, IU. ODBORNIKI ANDREW VIDRICH, prvi podpredsednik. 00» Russell Ave., Johnstown, Pa. DONALD J. LOTIUCH, drugi podpre*., 1M7 8. Trumbull Ave., Ghieago, III JOHN J. SAVCRTNIK, gl. sdrsvnlk........1714 W. SSth 8t, Chisago, IIL GOSPODARSKI ODBgK: PRANK ALK8H, predsednik..........8114 8. Crawford Ave., Oklsago, 111. JOHN OUP.....................8411 So. Clifton Psrk Avs., Chicago, III. J06BPH SISKOV1CH................1009 K. 74th Street, Plevelend^ Ohio. POROTNI ODaSKt ...........f»«411 W. Hsy 8t., SpHngRsU, HI JCinS............*.....................Armt' *,ln,• JOHN TROKLf..................................Box M7, 8trsbsne, Pa. PRANK POD HOJ................................Ros si, Park Rill, !»*. FRAN CM EAKOVŠSK.................ISM Adasse St., Ne. Cktosgo, 1U, OKROŽNI RA8TOPNIKI1 GEORGE SMREK AR, prvo okrolJe.......117 Main Ave., W. Allqutppe, Ps. JOHN WKAR JR., dru to ekrolje........IN 8. IStnd 81., Cleveland, Ohio, PRANK LSKŠA, tretje okrolje............P. O. Box 514, Mulberry, Kens. PRANK KLUN. četrto okrolje.,,..............Box CM, ChUholm, Minn. PRANK KUXmC, peto okrolJeT..... -...............P. O. Dines, Wyo. NADZORNI ODBMCi PRANK itrrz, predsednik.................M30 W. Eflth St., Chleago, IIL AIJtERT HRAST......................•« 8. Pieros it., Mllw«Skee, Wis. MICHAEL PLE8HE..............110 Madl>m Ave., N. 8.. Pittsburgh, Pa. VŠkTiiJfc"'*"*"* " I^Sd w f m -i ^ASSffm^ mSm S Vm m^r*, m UtoUM 9*9—, eel m seMSUt ee M. IslsMlm SffiSKr5251"'r™ sowam «Sms m sel seMUele ee lehe oniM »SSm .il as teltoeei is eSSrasNi l* Mm. •Um» Sms m el Um lo Jakit CI at lak. ad veri laamaiila, an bee ri pitana isš g|| mm« t« -raosvsvA.- Mornarični tajnik vetiral pori Sanje Waah|ngtom — Tajnik mor-narlšksga departmenta Adama je savrgel argumente ualjs strojnikov, ki je Iskala povila-njc plač ta ladjegradalike delav-ce, ki delajo v vladnih ladjedel-nicah. Unija bo apelirala na Koo-verja, ds pridobi Adamsa sa svlianje plač ln da v to svrho sopet pokliče k saasdanju vladni odbor sa plače._ 2enake zahtevajo saliaaj« delov- Beton Kouge, La, — Državna federacija lenekih klubov je «klenlla, da bo aktivno podpirala predlogo ss znižanje delovni-ka ss šsn«ks in otrok« na 4i ur v tednu. Predloga je bila legUla-turi ie večkrat predlešena, vendar eo bili podjetniki dovolj mo.1^ čni, da je bila porašena. Kksploslja aa pošti ubila pat IMttsburgh, Pa. — Rasstrslba plina je v četrtek rasdsjala poštno poslopja v Mnnhallu, pltts-burškem predmestju ln pet oseb js blk> ubitih in 25 bolj aU manj rsnjsnlh. Plin js uhajal is počena cevi v 14stl ln ss uigal, ko Ja prišel v dotiko s plamenom plln-ake peči v.poštni sobi lT ^., ,-JiPjimJ. ' -S /v lir e/p