V Gorici, veliki traven 1884.	5. zvezek.
Sveti rožni venec.
Ta mesec je ravno sto let, kar so se na Laškem očitno in slovesno začele obhajati „šmarnice“, zdaj tudi pri nas tolikanj priljubljena pobožnost v počeščenje Matere Božje, Marije. Primerno jo torej, da na pervem mestu tega zvezka vsaj nekoliko spregovorimo o Marijinem češčenju, in sicer zlasti o molitvi, ki ji je mej v®emi najljubša, svetem rožnem vencu.
Vsem nam je še dobro v spominu, kako so lani sveti oče Papež Leon XIII. cel mesec vinotok posvetili posebni časti Matere ^°žje z molitvijo svetega rožnega venca. Znano je našim pobož-uim bravcem tudi vže, kako so potem 24. grudna 1883 izdali posebno pismo, v keterem pravijo mej drugim :
„Na čast tedaj prevzvisene roditeljice božje, v večni spomin hrambe prošene po vsem svetu meseca vinotoka od prečistega nje-uega serca, v stanovitno spričevanje bogatega upanja, ki ga imamo ljubeznjive Matere, in da milostno njeno pomoč od dne do dne žanrom bolj zadobimo, zato hočemo in določujemo, da naj se v luvretanskih litanijah po klicu :	Kraljica brez madeža
Izvirnega greha spočeta dostavi še ta hvalnica : Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas.* V ravno tem pismu razodevajo sveti oče tudi željo, da bi se v glavni cerkvi vsake škofije vsak dan, v farnih cerkvah pa ob uedeljah in praznikih molil sveti rožni venec ter opominjajo in pro-
— 130 —
sijo, da naj se v kerščanskih družinah koliker mogoče noben dan ne opusti častitljiva molitev, ki je vže toliko krat pomagala v očitnih kaker v zasebnih potrebah.
In v resnici ! Brez števila lepih in ginljivih dogodeb dokazuje, kako ljuba je Bogu čast, ki se skazuje njegovi izvoljeni materi z molitvijo svetega rožnega venca. Naj stoji tukaj le ena prav kratka taka dogodbica, priobčena v poslednjem zvezku češkega mesečnega lista, ki z naslovom „K v é t y Marianské8 od vinotoka lanskega leta izhaja v benediktinski tiskarnici v moravskem glavnem mestu Brnu.*)
„Ko sem bil v mestecu B. kapjan“, tako piše v omenjenem listu neki gospod J. Hejtmànek, Bsem se po lastni skušnji popolnoma prepričal, kako vspešna molitev je rožni venec za vsakega, zlasti pa za duhovnika. Prigodilo se mi je, da sem bil poklican neko popoldne k bolniku v bližnjo vas H. Ko pridem tja in stopim v izbo, vidim vbogega bolnika, moža v najboljših letih, ki je z nesrečnim padcem z odra v skednju tako nevarno se ranil, da je sè smertjo se boril.
Doveršivši pripravljavne molitve stopim k bolniku, da bi ga k izpovedi pripravil in izpovedal. Ali, kako se začudim ! mož se oberne k zidu in na vse moje prigovarjanje in izpraševanje ne da nobenega odgovora. Pokličem ženo njegovo, da bi mi povedala ali ni izgubil glasu, ali da bi ga sama vprašala, zakaj mi noče odgovoriti. Iu, čudna reč ! se ženo govori, z meno nikaker ne. Ta ga prosi in roti, naj bi se le nič ue bal ter se izpovedal, ali on je nem na vsako moje vprašanje. Pridejo tudi sorodniki, ki so mej tem zunaj stali, in ti vsi mu prigovarjajo, žena ga skuša omečiti z jokom, spominja ga na večnost, — ali on neče !
O, kako mi je bilo tesno pri sercu tiste trenotke, tega ne morem povedati. Ali kar mi prešine glavo misel : „Moli sveti rožni venec!14 Berž pokliknem pred Najsvetejše, ostali pričujoči z meno, in molimo rožni venec, in to s tako gorečnostjo, kaker jo le strah za zveličanje duše more užgati, — in glej ! — ko molimo tretji odstavek, kar zakliče bolnik s prosečim glasom: „Gospod častiti, zdaj se bom izpovedal1*. — O kolika radost in kako blažen trenotek za me ! Toga ne pozabim nigdar.
V resnici se je bolnik ne le izpovedal skesano in popolnoma, prejel je z veliko gorečnostjo tudi ostala dva sveta zakramenta
*) Zvezki imajo po 24 strani male osmerke. Letnik stane 80 kr.; letošnji, ki obsoga tudi 3 lanske zvezke, pa 1 gld.
— 131 —
umirajočih ter je ne dolgo na to srečno v Gospodu končal življenje.
Glejte, kaj more goreča molitev svetega rožnega venca. O, ne obupaj tedaj nihče ! Dokler moreš moliti sveti rožni venec, moreš tudi zveličan biti.
Iz pastirskega lista kneza škofa sekavskega,
Janez,
po božji milosti knez-škof sekavski, doktor svetega bogoslovja, veliki križnik cesarskega avstrijskega Pranc-Jožefovega reda itd.
vsej duhovščini in vsem drugim vernim svoje škofije pozdravljenje in blagoslov od našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Da sveto cerkev k njenemu namenu in posamezne verne k večnemu zveličanju pripeljejo, zato so naš sveti oče papež od Boga postavljeni na najvišje mesto svete cerkve. Od tamkaj se morajo ozirati okrog v sedanjosti, da verne po zveličavnem nauku in zveličavnih sredstvih privedó k zveličanju, nevernike pa po mogoč-rmsti k cerkvi in k Bogu privabijo ; — od tamkaj se morajo ozi-vati naprej v prihodnost, da nevarnosti, ki se bližajo, po moči od-vernejo in dobre priložnosti cerkvi na korist o pravem času porabijo; — od tamkaj se morajo ozirati tudi nazaj v preteklost, da spoznajo, ketere razmere in nevarnosti so dušnemu zveličanju naj-škodljiviše in keteri posredki in pomočki mu najhasnovitiši.
Tako nazaj se oziraje, so videli naš sveti oče Leon XIII., da so pred 700 leti dušnemu zveličanju pretile podobne nevarnosti, kaker dandanašnji, in da je tedaj Bog po dvejuh nenavadnih, svetih možeh svoji cerkvi poslal zdatno pomoč, ki je do dandanašnjega dne še vedno z blagoslovom delavna. Ta dva moža sta sveti Dominik in sveti Frančišek, in to zveličavno sredstvo je od ene strani oznanjevanje in hranjenje pravega zveličavnega nauka po ve-rb od druge strani sveto izpolnjevanje zapovedi in naročeb' Jezusa Kristusa, — k čemer je posebno budilo tretji red svetega Frančiška.
— 132 —
Da tedaj le-te pomočke celemu katoliškemu svetu v novió o-znanijo in dosežejo, da bodo koliker mogoče mnogi se jih tudi res posluževali ter tako zmagovito odbijali novarnosti zveličanja, s tem namenom so pisali sveti oče do cele svete cerkve dve apostoljski pismi o tretjem redu svetega Frančiška. V per-vem so pokazali, kako hasnovito je bilo to sredstvo tretjega reda on tistem času in kako sila je, da se ga svet zopet sploh in resno poprime; v drugem pismu polajšujejo pogojàje in dolžnosti tretjega reda, da jih bo zdaj tolikanj več moglo pristopiti mu in živeti po njem. K temu vam hočem, po izrečeni naredbi svetega očeta, v naslednjem podati nekoliko poučenje ter vas k vdeležbi povabiti in spodbuditi.
Sveti Frančišek je bil rojen pred 700 leti v Asizu, lepo ležečem mestu v srednji Italiji. Ko sin marljivega tergovca je bil tudi on odločen za tergovino. Ali preplemenito je bilo njegovo serce, da bi se bil mogel obračati po zemeljskem dobičku, ki ga lahko erja in molji snedó in tatje vgrabijo in vkradejo, po minljivih zakladih, ki jih v vsakem primeru odnese vélika roparica, smert, in to ravno v tem trenotku, keder je najbolj treba neminljivih zakladov, da bi stopil človek pred sodnji stol božji in kupil kraljestvo večnega zveličanja. Na edino pravo bogastvo je tolikanj bolj obračal svoje misli ter pred vsem drugim zverševal dobrotljivo in radodarno ljubezen do vbozih, dokler si sam, v svojem 25. letu, najvbožniši mej vbozimi ničeser ni prideržal kaker najpreprostejšo, najvbožnišo obleko in najslabši grižljaj kruha, ki si ga je izprosil pri dobrih ljudeh, in celo to ne da bi ga imel nabranega, temuč še le, ko ga je lakota začela opominjati. Ko se je tako zavoljo veče ljubezni božje radovoljno postavil v skrajnje pomanjkanje časnih dobrot, je od dne do dne bolj obogatel s pravimi zakladi vseh kerščanskih čednosti, zlasti s ponižnostjo, poterpežljivostjo, pohlevnostjo, zatajevanjem, čistostjo dušno in telesno, zlasti z ljubeznijo do Marije, Matere Božje, in do svetega arhangela Mihela, najbolj pa s popolno ljubeznijo do Boga in iž nje izvirajočo ljubeznijo do stvari zavoljo Boga. Ta ljubezen ga je priganjala, da se je začel truditi tudi za zveličanje svojih bližnjih, ter mu je pridobila neki čudoviten vspeh v pridigah in opominjevanjih. Velika množica mladeničev in mož se je zbirala okoli njega, da bi se posvetila po njegovih besedah in zgledih, ter pod njegovim vednim voditeljstvom živela. Tako je prišlo po napeljevanju božjem do vstanovljenja posebnega moškega redu, keteri se imenuje pervi red sv e-
— 133 —
tega Frančiška in keteremu se prištevajo razne veje, kaker frančiškani, minoriti, kapucini.
Ne men j pa je bil tudi ženski spol spodboden in pri volji za božjim zveličarjem hoditi v vbostvu in v vseh korščanskih čedno-8tih po zgledu in napeljevanju svetega Frančiška. Za te je vsta-u°vil tudi poseben red, ki se imenuje drugi red svetega Frančiška. Tudi te redovnice so živele v popolni odpovedi sveta, v doveršeuem vboštvu in v veliki ostrosti v posvečenje svojih duš ; ob enem so si prizadevale, da se svojim molitvenim in daritvenim življenjem naklonijo Gospoda, da odverne od grešnega človeštva preteče obsodbe in kazni, svojo milost proti njim oberne in tudi njih časne zadeve pod vpliv svojega božjega blagoslova postavi.
Dasiravno so se zdaj samostani tega pervega in drugega reda v kratkem času silno namnožili in obilno napolnili, vender so obojega spola ljudje v tolikem številu rinili v red, da ni bilo mogoče in ne bi bilo dobro bilo vse sprejeti v samostane. Duh božji, ki je pridružil besedi in zgledu svetega Frančiška tako silovito in splošno delavnost svoje milosti, pa je pokazal svetniku tudi, na keteri način ima vstreči pobožnim željam množice, namreč s tem, da vstanovi še tretji red za svetovne ljudi. „Never-jetno je“, pravijo sveti oče Leon XIII., „s kolikim dušnim nagnjenjem in skoraj bi rekli nagonom je vleklo svet k Frančišku. Cele trume so hodile za njim, kamer koli se je obernil : nepored-koma so ga prosili prebivavci po tergih in ljudnatiših mestih vsi križem, da bi jih hotel, kaker gre, v svoj red sprejeti. — Zato je sveti mož prišel na to misel, da je vstanovil tovarištvo ^tretjega reda“, Kamer bi se sprejemali ljudje vsakega stanu, vsake starosti, °bojega spola, tako da bi se ne tergale družinske in domače vezi. -^odro je namreč odločil, da naj se ta družba ne ravna tolikanj po lastnih vstanovah, kaker po splošnih evangelijskih postavah, ki se nobenemu kristijanu ne smejo pretežke zdeti ; namreč, da se naj Izpolnjujejo božje in cerkvene zapovedi, da naj se odpravijo stranke in prepiri, da naj se ne dela škoda na ptujem blagu, razen za Vero in domovino se naj ne jemlje orožje v roke, pri jedi in v ob-teki naj se zmernost in skromnost ohrani, neha naj zapravljivost in preobilo vživanje, k nevarnim veselicam plesnim in glediškim naj se ne hodi.

(Konec prih.)
— 134 —
Odpustki rimskih postaj.
III. Postajne cerkve.
(Konec.)
27.	Sveti Yitalis (San Vitale), stara cerkev iz začetka 5. stoletja po Kristusu z mnogimi znamenitimi svetimi ostanki. Postaja v petek po drugi nedelji v postu.
28.	Sveta Peter in Marcelin na Lateranu (Santi Pietro e Marcellino al Laterano), stara kardinalska mašniška cerkev, v keteri je pridigal vže sveti Gregor Veliki, prezidana v prejšnjem stoletju pod papežem Benediktom XIV. Postaja v soboto po drugi nedelji v postu.
29.	Sveti Marko (San Marco), kardinalska mašniška cerkev s kolegijatnim korarstvom in faro. Cerkev je silno stara; zidal jo je v četertem stoletju po Kristusu svetemu evangelistu Marku na čast sveti papež Marko, keterega truplo počiva pod velikim altarjem. So pa v tej cerkvi se mnoga druga trupla svetnikov kalcer je tudi manjših svetili ostankov skoraj brez števila. Postaja je tu v pondeljek po tretji nedelji v postu.
30.	Sveta Pudencijana (Santa Pudenziana), kardinalska mašniška cerkev, poddružnica „Svete Marije Veče“, ena naj znamenitišili cerkev v Rimu. Ob času svetega Petra in Pavla je bila tu hiša Pudenta, senatorja ali starešine rimskega mesta. Tu sta sveta aposteljna stanovala, tu sta kerstila perve kristijane v Rimu, tu obhajala perve daritve svete maše za rimske kristijane, tu ste Pudentovi sveti hčeri Pudencijana in Praksedes pokopali, kaker pričajo napisi v cerkvi. 3000 teles svetih marternikov. Na prošnjo svete Pudencijane je po smerti očeta njenega Pudenta papež Pij I. hišo za cerkev posvetil ter svojemu bratu, duhovniku Pastorju, v njej izročil službo božjo ; za to se je potem tudi Pastorjeva cerkev imenovala (titulus Pastorisj. Cerkev je torej silno stara in skoraj do polovice pod zemljo, zlasti kar so sadanji rimski gospodarji cesto pred njo znatno vzdignili. Postaja je tu v torek po tretji nedelji v postu. Na ta dan leta 1872 je razveselila rimce prelepa sprednja stran cerkve, ko se je z novimi mozaičnimi slikami okrašena odgernila njih pogledom. Narediti jih je dal kardinal Bonaparte, ki jo imel tedaj naslov te častitljive cerkve.
— 135 —
31.	Sveti Sikst (San Sisto vecchio), prestara kardinalska mašniška cerkev. Papež Honorij III. jo je dal leta 1216 svetemu Dominiku, keteri je se svojimi duhovnimi sinovi tukaj prebival, dokler jo je leta 1219 svojim nunam prepustil. Ker je kraj nezdrav, je papež Pij Y. tudi tem nunam drugje sezidal cerkev in samostan (sv. Dominika in Siksta) in tako je ostala ta cerkev zapuščena, ter je navadno zaperta. Postajo ima v sredo po tretji nedelji v postu.
32.	[Sveta N er e j in Ahilej (Santi Nereo ed Acidi-tao), jako stara kardinalska mašniška cerkev nasproti prešnje svetega Siksta ob sloveči stari cesti Apijevi, zdaj zapuščena. Odpre ®e le na god sv. Nereja in Ahileja (12. majnika) in na postajni dan, ki je ta kaker pri svetem Sikstu.]
33.	Sveta Kozina in Damijan (Santi Cosma e Dannano al Foro Romano), kardinalska dijakonska cerkev iz 6. stoletja po Kristusu, z mnogimi trupli svetnikov in drugimi svetimi ostanki. Postaja v četertek po tretji nedelji v postu, ko se sveta cerkev v dnevni molitvi spominja svetih Kozme in Damijana. Poleg cerkve je samostan očetov tretjega reda svetega Frančiška.
34.	Sveti Lov r enee v Lucini (San Lorenzo in Lu ■ cina), kardinalska mašniška cerkev, fara. Cerkev je silno stara in Ima mnogo teles svetnikov in drugih svetih ostankov. Postaja je tu v petek po tretji nedelji v postu.
35.	[Sveti Kaj (San Cajo). Ta cerkev stoji na mestu, kjer je bila negdaj hiša svetega Kaja, papeža. Postaja je v njej v soboto po tretji nedelji v postu.]
36.	Sveta Suzana (Santa Susanna), stara, čedna kardinalska mašniška cerkev blizu prejšnje, s ketero ima tudi postajo ravno tisti dan.
37.	[Sveta Marija Angeljska (Sunta Maria degli ■Angeli), prelepa kardinalska mašniška cerkev s kartuzijanskim samostanom, blizu sedanjega rimskega železniškega dvorišča. Postaja ta dan kaker v prejšnjih dvejuh cerkvah.]
38.	Sveti Štirje Kronani (Santi Quattro Coronati), 8tara kardinalska mašniška cerkev na Òélijski višavi, skoraj nasproti svetemu Klemenu. Postaja v pondeljek po četerti nedelji v postu.
39.	Sveti Lov r enee v Damazu (San Lorenzo in Gamašo), kardinalska dijakonska cerkev s korarstvom druge verste la faro. Postaja v torek po četerti nedelji v postu.
40.	[Sveti Andrej Dolinski (Sant’ Andrea della
— 136 —
Valle), velika cerkev teatinskega reda. Postaja ta dan kaker v prejšnji.]
41.	Sveti Martin na Gorah (San Martino ai Monti), kardinalska mašniška cerkev in fara na eskvilinski višini. Karme -liti, keterihje vže od 13. stoletja, so jo v prejšnjem stoletju bogato zlepšali, kaker se vidi dandanašnji. Postaja v četertok po četerti nedelji v postu.
42.	Sveti Siljvester v Glavi (San Silvestro in Capite), kardinalska mašniška cerkev sč samostanom drugega reda svetega Frančiška (Svete Klare), enim najlepših v Rimu. Največi zaklad te cerkve je podoba presvetega obličja zveličarjevega, ki jo je on sam poslal kralju Abagaru v Edeso na Sirskem. Drugi drag zaklad ravno te cerkve pa je glava svetega Janeza Kerstnika, po keteri je tudi priimek dobila. Postaja ta dan kaker v prejšnji.
43.	Sveti Evzebij (Sant' Eusebio), kardinalska mašniška cerkev, ne daleč od Sv. Marije Veče. Postaja v petek po četerti nedelji v postu.
44.	[Sveta Bibijana (Santa Bibiana). Kraj, kjer ta cerkev stoji, se je nekedaj imenoval Ad Ursum pileatum to je „pri medvedu s klobukom" in še zdaj spominja na to ime, ki se bere tudi v rimskem martirologiju ali zapisniku svetnikov, marmornat medved s klobukom na glavi. Kako svet kraj je to, kaže napis na zidu te cerkve zunaj, kjer se pripoveduje, da leže v cerkvi in njenem pokopališču trupla 11.266 svetih marternikov brez otrok iu žen. Postaja je pri sveti Bibijani v petek po četerti nedelji v postu.]
45.	Sveti Nikolaj v Ječi (San Nicola in Carcere), kardinalska dijakonska cerkev s kolegijatnim korarstvom in faro, ena najlepših rimskih cerkev, ki stoji na mestu, kjer so bile nekedaj stare rimske ječe. Postaja v soboto po četerti nedelji v postu.
46.	[Sveti Lazar (San Lazaro). Postaja tiho nedeljo.]
47.	Sveti Krizógon (San Crisogono), lepa kardinalska mašniška cerkev, fara. Postaja v pondeljek po tihi nedelji.
48.	Sveti Ciri jak (San Ciriaco). Papež Evgenij IV. je prenesel, ko je ta cerkev razpadla, naslov njen in postajo v bližnjo cerkev Svete Marije na Široki Cesti (Santa Maria in Via Lata). Poslednja je kardinalska dijakonska cerkev s kolegijatnim korarstvom in faro. Po izročilu stoji na mestu, kjer je bil sveti Pavel dve leti v ječi zapert. Postaja v torek po tihi nedelji.
— i 37 —
49.	[Sveta Kvirik in Džulita (Santi Quirico e Giu-litta), kardinalska mašniška cerkev, fara dominikanska. Postaja ta dan kaker v prejšnji.]
50.	Sveti Marcél (San Marcello), kardinalska mašniška cerkev sè servitskim samostanom in faro. Postaja v sredo po tihi nedelji. Slovesno se obhaja tudi praznik Marije 7 žalosti.
51.	Sveti Apolinàr- (Sant’ Apollinare), cerkev rimskega seminarja (Seminarium Romanum). Postaja v četertek po tihi nedelji.
52.	Sveti Janez pred Latinskimi vratmi (San Giovanni a Porta Latina), kardinalska mašniška cerkev. Prav za prav je to le kapela, ki je odperta samo 6. majnika, ko je bil sv. Janez evangelist v vrelo olje veržen, in v soboto pred cvetno nedeljo, ko je tu postaja.
53.	[Sveti C e z à r e j (San Cesareo), silno stara in zapuščena kardinalska dijakonska cerkev poleg Apijeve ceste. Postaja ta dan kaker v prejšnji.]
54.	Sveta Prakséda (Santa Prassede), kardinalska mašniška cerkev iz pervih časov kerščanstva s premnogimi trupli svetnikov in drugimi posvečenimi ostanki. Postaja v pondeljek velikega tjedna.
55.	Sveta Priska (Santa Prisca), kardinalska mašniška cerkev na aventinski višini. Tu je bila nekedaj hiša svetega Akvi-le in njegove žene Priske, ketera sveti Pavel v svojih listih večkrat omenja, in vže ona sta jo spremenila v cerkev. Postaja v torek velikega tjedna.
56.	[Sveta Marija Ljudska (Santa Maria del Po-Pdo), kardinalska mašniška cerkev, fara ; zraven avgustinjanski samostan. Postaja kaker v prejšnji.]
57.	[Sveti Onufrij (Sant' Onofrio), majhina pa lepa kardinalska mašniška cerkev sè samostanom hijeronimitskim, na višavi gore Janikula s krasnim razgledom čez mesto. Postaja v veliki pondeljek.]
58.	Sveta Marija pri marternikih (Pantheon), kardinalska dijakonska cerkev s kolegijatnim korarstvom, najbolje ohranjeno poslopje starega paganskega Rima, po papežu Bonifaciju
IJ- majnika leta 610 posvečeno za kerščansko cerkev. Postaja J« tu v petek po veliki noči.
59.	Sveti Pankràcij (San Pancrazio), kardinalska maš-mžka cerkev zunaj mesta nad slovečimi katakombami ali podzemelj-
— 138 —
skimi pokopališči pervih kristijanov. To častitljivo staro cerkev so leta 1798 in vdrugič 1849 laski puntarji gerdo oskrunili in razdeli, pa leta 1816 in vnovič 1853 pod Pijem IX. se je zopet popravila in prenovila. Postaja je tu na belo nedeljo.
60.	[Sveta Marija Stopnjiška (Santa Maria della Scala), kardinalska dijakonska cerkev sè samostanom neobutih kar-melitov. Postaja, kaker v prejšnji, belo nedeljo.]
*
* *
Lepa versta častitljivih svetišč! In vsako ima le enkrat ali nekolikrat v letu postajo z odpustki. Cerkev pa, kjer je skupščina tretjega reda, ima za ude tega reda postajne odpustke njih vseh. Ali ne bi bilo vže to vzroka dovolj, da si prizadevamo razširiti tretji red in pomnožiti tretjeredne cerkve?!
-------------------------
Svetega Bonaventure,
cerkvenega učenika seraflnskega, življenje in dela.
Peto poglavje.
Sveti Bonaventura pospešuje češčenje Marije Device in drugih svetnikov.
Meseca velikega serpana 1260 je bil sveti Bonaventura v drugič na sveti gori AIjverniji, o priliki slovesnega posvečevanja tamkajšnje cerkve. Sedem škofov se je bilo sešlo k temu posvečevanju, fiorčnški, arčški, fezulanski, asiški, peruški, kastelski (mesta „Cittó. di Fastello") in urbinski. Versilo se je posvečevanje v nedeljo mej osmino praznika Marijinega vnebovzetja, 20. dan meseca, in sicer, kaker si je lahko misliti, vpričo premnogih bratov Frančiškovega reda, ki so obdajali svojega češčenega vikšega poglavarja, ter mej nepopisljivim pobožnim veseljem tisoč in tisoč vernikov, ki so se zbrali na sveti gori od vseh strani. In ne le cerkev so posvetili, tudi celo goro so slovesno blagoslovili. Dover-šivši namreč svete obrede v cerkvi, so šli omenjeni škofje dolu do obrežja ter so v svojih cerkvenih opravah sedli na konje in obje-
— 189 —
zdili goro v krog in krog, kropeč jo z blagoslovljeno vodo in pojoč z navdušeno množico svete pesmi Gospodu.
Dobra dva meseca nato je bil sveti Bonaventura v Asizu pri drugi ne menj veseli slovesnosti, prenesenju deviških ostankov pervorojenke svetega serafinskega očeta, svete Klare, ketere zgledno življenje je bil na povabilo papeža Aleksandra IV. vže tudi popisal. Sedem let je bilo preteklo, kar je bila šla ta blažena devica k svojemu nebeškemu ženinu, in premnogi veliki čudeži, s keterimi jo je bil poveličal Bog, so naklonili omenjenega papeža, da jo je zapisal, komaj pet let po smerti, v bukve svetnikov. Veseli te nove časti in hvaležni njej, ketere molitvi so se imeli zahvaliti, da so bili rešeni saracenskih napadnikov, sklenejo asiščani tudi njej postaviti lepo veliko cerkev, in res, v trijeh letih je bila gotova, ob enem sč samostanom za hčere njene. Slovesno prenašanje deviškega trupla tretji dan vinotoka meseca so vodili trije škofje, asiški, spoletanski in peruški, in nepreštete množice vernega ljudstva so se vdeležile tudi te slovesnosti.
Sveti Bonaventura se je vernil nato v Pariz, kjer je začel spisovati življenje svetega Frančiška. Ob tem času je bilo, ko ga je našel sveti Tomaž zamaknjenega ter je izgovoril znane besede : »Pustimo svetnika, ki dela za svetnika.”
Papež Aleksander IV. je mej tem vmerl. Urban IV. je bil po nekajmesečni volitvi povzdignjen na sedež svetega Petra. Tudi ^ papež je bil po očetovsko naklonjen Frančiškovemu redu, ka-ker je berž iz početka svoje vlade pokazal v dvejuh apostoljskih pismih. Z enim je naročil frančiškanom, da naj pridigajo po Evropi uovo križno vojsko, da se rešijo sveti kraji v Palestini iz mohamedanske oblasti ; z drugim je poterdil vse privilegije ali pravice, ketere so prednjiki njegovi bili podelili frančiškanom. Generalnemu ministru Bonaventuri pa je naročil, da naj izvoli štiri izmej svojih redovnih bratov, ketere pošlje v Carjigrad k cesarju Mihelu Pa-leologu, da se pogode zaradi zedinjenja gerške cerkve z latinsko.
Proti koncu leta 1262 je bil Bonaventura v Rimu ; v začetku drugega leta 1263 pa se je napotil zopet v severne kraje. Pričakovali so ga v Padovo, kjer se je imelo obhajati pervo nedeljo po veliki noči, 7. malega travna, slovesno prenesenje častitljivih ostankov velikega čudežnika svetega Antona. Prenesli so se ti predragi ostanki iz stare cerkve Matere Božje v novo ravno dovršeno baziliko. Ko se je postavila marmornata skrinja na določeno mesto, tedaj jo je sveti Bonaventura odperl vpričo ljudstva,
— 140 —
ki je v sveti grozi pričakovalo nekaj posebnega. In v resnici ! v prahu, v keterega je bilo razpadlo telo, se najde glava s kožo in lasmi in čeljusti sè zobmi dobro ohranjenimi. Bonaventura prime v roke to častitljivo glavo in odperši usta najde notri jezik mekak in erdečkast prav kaker živega človeka. Trepetajoč ga izpuli iz gerla ter pokaže ginjenemu ljudstvu, ki se v sveti navdušenosti ne more zderžati glasnega klicanja. Solze priserčnega veselja prelivaje ga nagovori nato Bonaventura : „0 blagoslovljeni jezik, ki si vedno blagoslavljal Boga in druge pripravljal, da so ga blagoslavljali, zdaj se očitno kaže, kolikega zasluženja si bil pred Bogom", in tako govore je vtiskal nanj pobožne poljube ter vkazal nato, da se naj shrani v poseben relikvijàrij. — Kaker priča nepretergano izročilo, je obiskal ob tej priliki tudi kraj, kjer je sveti Anton vmerl, ter razveselil sè svojo pričujočnostjo tako brate, ki so ne mnogi tam prebivali, kaker sestre, hčere svete Klare, v sosednjem samostanu. Tam je počastil tudi grob zveličane device padovanske, Helene Enselmini, učenke svetega Antona.
Iz Padove je šel Bonaventura čez Vičenco v Pizo, tedaj veliko in sloveče mesto v severni Toskani. Tjakaj je bil namreč sklical za binkušti ravno tega leta vesoljni redovni zbor, keteremu je hotel izročiti življenje svetega očeta Frančiška, ki mu je bil naročil vesoljni redovni zbor narbonski, da naj je popiše. Navadno se imenuje to življenje «velika legenda svetega Frančiška", da se razloči od drugega, krajšega, imenovanega «mala legenda" ; poslednjo je sprejel zbor pizanski, da se razdeljena v devet branj postavi za god svetega očeta v redovni brevir.
Posebno znameniteu pa bo vedno ostal vesoljni redovni zbor pizanski zlasti zato, ker je tam Bonaventura sè slovesnim dekretom vpeljal v cel red praznik spočetja Marijinega ter tako vsejal seme, ki je pognalo v plemenito zelišče s prekrasnim dišečim cvetom na verini, častitljivo, dolgo vojsko našega reda za neomadežanost spočetji! božje matere, končano s popolno, slavno zmago, ki jo je določil veliki papež Pij IX. pred 29 leti, zmago, ketere ponižen spominik ima biti tudi to naše «Cvetje".
Pa še dva druga praznika je sprejel pizanski vesoljni zbor za cel red svetega Frančiška, praznik obiskovanja Marijinega in praznik svete Ane, matere njene. Določil je v ravno tem zboru Bonaventura tudi, da naj se v cerkvenih pesnih rojstva Gospodovega namestu navadnih poslednjih verst pojejo druge, v keterih se
— 141 —
spominja blažena Devica Marija. Tudi to naredbo je sprejela potem sveta cerkev za ves katoliški svet.
Naj omenimo berž tukaj še to, kar je glede Marijinega čemenja v poznejših vesoljnih zborih svojega reda priporočal sveti Bonaventura. Še tisto leto 1263 v Parizu in potlej 1269 v Asizu se je sklenilo, gotovo po njegovem nasvetu, naj bratje ljudstvo zasebno opominjajo in očitno uče, kako naj zvečer, ko redovniki molijo sklepne molitve ter se k temu pozvoni, z angeljevimi besedami trikrat pozdravijo in počaste Marijo Devico. To je začetek današnjega zvonjenja k avemariji pol ure po sončnem zahodu. Leta 1369 se je ponovil tudi sklep drugega vesoljnega zbora, ki ga je bil pred 50 leti sveti Frančišek zbral v Asizu, da naj se namreč Vfiako soboto slovesno poje sveta maša neomadežani Devici Mariji Qa čast.
Kako priserčno je sveti Bonaventura ljubil in častil Marijo Bevico, kažejo naposled tudi spisi njegovi, in ti posebno jasno in °čitno. Sveti Bonaventura je imel tudi pevsko žilo, podobno kaker njegov veliki prijatelj Tomaž Akvinski, in zlasti Mariji na čast je zložil več raznih pesni, po navadi tistega časa vbranih, ki so jih tedaj skoraj gotovo ne le brali, temuč tudi peli, posebno redovniki te duhovniki, pa tudi preprosto laško ljudstvo. Saj je takrat cerkveno latinščino sploh še dobro razumelo, kaker jo razumeje, če tudi ne več tako jasno in popolnoma, celo vse do današnjega dne. Bo načinu Davidovih psalmov in drugih pesni svetega pisma je zložil sveti Bonaventura zlasti dvojni „psalterij“. Device Marijo. ^ enem se derži navadne psalemske oblike ; v drugem, manjšem, Pa imamo za vsaki Davidov psalem po eno čveteroverstno kitico, Merjeno in rimano, kaker je dandanašnji v pesnih navada. Tu stoj Nekoliko za zgled iz tega in onega, priprostega pa priserčnega dela.
*
* *
Iz psalte rija blažene Device Marije.
Psalem 1.
Blažen mož, ki ljubi tvoje ime, Devica Marija: milost tvoja bo krepčala njegovo dušo.
Kaker njiva namakana sè studenci vodé : boš sad pravice r°dila v njemu.
Blagoslovljena si ti mej ženami : zavoljo vernosti svojega svetega serca.
— 142 —
Vse namreč žene premaguješ v telesni lepoti :	angelje in
arhangelje preseguješ v zvišenosti svetosti.
Miloserčnost in milost tvoja se povsod oznanjuje : Bog je blagoslovil dela tvojih rok.
čast bodi Bogu itd.
Psalem 2.
Zakaj hrumé neprijatelji naši : in si zmišljajo zoper nas prazne reči ?
Naj nas brani tvoja desnica, Mati Božja : ko bojni red stra-šan, mešajoč in podirajoč jih.
Pridite k njej, keteri se trudite in britkost terpite : in dala bo ohlajenje vašim dušam.
Pristopite k njej v svojih skušnjavah : in vstanovitila vas bo vedrost njenega obličja.
Blagoslavljajte jo iz celega svojega serca : milosti njene je namreč polna zemlja.
Čast bodi Bogu itd.
Psalem 4l.
Kaker jelen hlepi po studencu vode : tako hrepeni moja duša po tvoji ljubezni.
Ker si ti mati mojega življenja : in hraniteljica njega, ki popravlja moje meso.
Ker si ti dojnica odrešenika moje duše : začetek in konec vsega mojega zveličanja.
Vsliši me, gospa, izčistijo naj se moji madeži : razsveti me, gospa, da se vjasnijo moje temè.
Zažge naj se na tvoji ljubezni moja mlačnost : tvoja milina otajaj oterpnjenost mojo.
Čast bodi Boga itd.
Psalem 103.
Blagoslavljaj moja duša Devico Marijo : čast in poveličevanje • ji bodi na veke.
Ličnost in lepoto si oblekla : zavita si, gospa, v bleščeče ogrinjalo.
Iz tebe izhaja zdravilo pregreh : in deržanje miru in ogenj ljubezni.
Napolni nas, svoje služabnike, sò svetimi čednostmi : in jeza božja se nam ne približa.
— 143 —
Večno prijetnost daj svojim služabnikom: in nikar jih ne žabi v smertnem boju.
Čast bodi Bogu itd.
Psalem 112.
Hvalite otroci božjo mater : slavite starci njeno ime.
Blagoslovljena bodi Marija, mati Kristusova : ona je namreč P°t v domovino svetosti.
Povzdignjen je nad kerubine njen tron : in sedež njen nad stožčre nebeške.
Na ponižne je obernjeno njeno obličje: in na te, ki zaupajo vvanjo, njen pogled.
Njeno vsmiljenje se razteguje čez vse meso : in milostinja njena do kraja zemlje.
Cast bodi Bogu itd.
Psalem 113.
Ko bo izhajala moja duša s tega sveta : pridi ji naproti, go-8P&, in sprejmi jo.
Tolaži jo sè svojim svetim obličjem : pogled hudega je ne Prestraši.
Bodi ji lestvica v nebeško kraljestvo : in naravnost pot v raj Gospodov.
Izprosi ji od Očeta dar miru : in sedež svitlobe mej služabniki božjimi.
Vzderžuj pobožne pred sodnim stolom Kristusovim : v svoje roke vzemi njih zadevo.
čast bodi Bogu itd.
,M a 1 e g a psalterija Marijinega" perve kitice.
Tebi čast, drevo življenja, Vredna vednega češčenja,
Ki si svetu sad rodila In devištva ne zgubila.
Tebi čast brez konca, kraja, Ki kraljév te blesk obdaja, Vekov večnih si kraljica, Kraljev, krajev oblastnica.
Tebi čast dajem in slavo, Seme Davidovo pravo,
Daj da bom z višine vslišan, Skušat božjo slast povišan.
Tebi čast, Boga dostojna,
Naj nam sije luč obojna, Tvojih lic svitloba mila In bliščobe božje sila.
— 144 —
Čast ti, nove šege mati,
Brani božji ščit te zlati,
Ne oskruni spočetjč te,
Ne ognjusi porod svéte.
itd.
----—-
Nekateri čudeži, ki so se zgodili po smerti svetega očeta Frančiška.
(Popis svetega Bonaventure.)
VI. Sveti Frančišek pomočnik porodnicam.
1.
Neka grofinja na Slovenskem, žlahtna po rodu pa še žlahtni-šega serca in obnašanja, je bila pobožna častivka svetega Frančiška in vdana prijateljica in dobrotnica manjših bratov. Prišel je čas, ko je imela poroditi ; ali tako strašne bolečine je terpela, da je bilo videti, dete ki mu je imela življenje dati, bo vzrok smerti materine. V teb neizrečenih težavah se spominja mogočnega, častitljivega pomočnika v nebesih, svetega Frančiška. Zbudi se ji v sercu živa vera in vname velika gorečnost. Išče pomoči pri njemu, zvestem prijatelju, tolažniku pobožnih, pribežališču žalostnih. „0 sveti Frančišek," pravi, „vse moje kosti te prosijo milosti, in, česer ne morein izgovoriti, to obetam v sercu." Prečudno nagla pomoč! Komaj je izgovorila te besede, že pojenjajo bolečine in lahko ter popolnoma zdrava porodi krepko dete. Ni pa pozabila grofinja v svojem veselju obljube v britkosti storjene. Sezidati da svetniku na čast lepo cerkev ter jo izroči manjšim bratom.
2.
Neka žena na Rimskem, z imeuom Beatrica, je čutila, že blizu poroda, da nosi mertvo dete. Skozi štiri dni so jo trapile strašne težave in bolečine; v smertni nevarnosti je bila. Pokliče zdravnike na pomoč, ali nihče ji ne more pomagati. Živa še, je bila vboga grob detetu in pred očmi je imela smert, ki se ji je bližala. V tem strašnem stanu se oberne do manjših bratov ter prosi po poslancih, da bi ji dali kako svetinjo (relikvijo) svetega Frančiška. Po volji Božji res najdejo majhin konček konopca, s katerim je
— 145 —
til nekedaj svetnik prepasan. Ta konček položijo na bolnico in v tem hipu pojenjajo bolečine. Žena porodi brez težav mertvo dete in zdrava je bila kaker poprej.
3
Žena nekega plemenitaša iz Narnije, Julijana po imenu, je že več let vedno žalovala in jokala, ker so ji vsi sinovi, ki jih je imela, kmalu po porodu pomedi. Prigodilo se je pa, da je bila zo-pet noseča v četertem mesecu, ali serce jo je bolelo, ker se je bala, da izgubi tudi to dete kmalu po rojstvu, kaker je izgubila druge. Zateče se tedaj s prošnjami k svetemu očetu Frančišku ter prosi 8č zaupanjem, da bi ji ohranil to dete pri življenju. In glej, neko n°č se ji prikaže v spanju neka žena s prekrasnim dečakom v na-r°čju, ter ga ji veselega obraza ponuja. Ali ko se ga gospa brani, ker se je bala, da bi ga hitro zopet izgubila, ji pravi žena : „Le sprejmi ga brez vse skerbi ; otrok, ki ti ga pošilja sveti Frančišek, ker se mu vsmiliš, bo živel in bo terdnega zdravja.11 Nato se prebudi gospa in spozna, da ji je hotel s to prikaznijo naznaniti sveti Frančišek svojo nebeško pomoč. V tem zaupanju se ji poverne veselje v serce in še bolj priporoča dete svetniku ter dela obljube, že bo njena molitev vslišana. Naposled je bil dopolnjen njen čas m res je porodila krepkega, zdravega hldpčiča in starisi so zato z veselim sercem hvalili Boga ter še bolj častili svetega Frančiška, ker so bili prepričani, da jim je on pomagal.
4.
Po človeškem mišljenju je bilo videti, da bo neka žena v Viterbiju zaradi strašnih bolečin, ki jih je terpela, berž ko ne vmer-preden porodi. Zdravniki ji niso vedeli več pomagati in zdaj Prosi nebeške pomoči. 86 zaupanjem se oberne do svetega Francka, in komaj izreče njegovo ime, vže je bila rešena bolečin in Porod je bil srečen. Zena je dosegla, kar je prosila. Ali nehvale-žnica je pozabila skazane dobrote in storjene obljube ; namestu da bi bila častila svetnika, je hotela na njegov pravnik hlapčevska dela opravljati. Ali glej ! komaj stegne desno roko, da bi prijela Za delo, kar ji postane mertva ter se posuši ; in ko hoče z levico pomagati desnici, seji posuši tudi ta. Vsa prestrašena ponovi storjeno obljubo in sveti Frančišek se je vsmili ter ji zopet ozdravi roke.
5.
Neka žena v Arčški okolici, ki je že sedem dni neizrečene bolečine terpela in že skoraj obupala, stori obljubo svetemu Fran-
— 146 —
čišku in kliče vmirajoč svetnika na pomoč. Ko stori obljubo, zaspi. V spanju pa vidi svetega Frančiška, ki jo sladko nagovori ter vpraša, če ga pozna in če zna moliti na čast preblažene Device molitvico „Č e š č e n a si kraljica." Žena poterdi oboje. „Začni tedaj moliti," ji pravi nato svetnik, „in preden boš končala, boš tudi srečno porodila." Po teh besedah se zbudi žena ter sè strahom počne moliti „Češčena si kraljica." In ko moli: „Oberni doli na nas svoje milostive oči, in pokaži nam blaženi sad Tvojega telesa", porodi brez bolečin krasnega hldpčiča ter se zahvali preserčno milostni kraljici nebeški, ki se je po zasluženju svetega Frančiška vsmiliti hotela terpeče.
Marko d’ Aviano.
v.
P. Marko se je po rešitvi mesta Dunaja kmalu vernil nazaj na Laško, v svoj samostan. Popotoval pa je skozi Ljubljano, kjer je ostal nekaj dni v samostanu svojih redovnih bratov. Ta samostan je bil, kaker je znano, tam kjer je zdaj tako imenovano „zve-zdno sprehajališče." Slavni popisovavec Kranjske vojvodine Valvazor pripoveduje o tem njegovem prihodu v Ljubljano tako-le : „24. vinotoka leta 1683, eno nedeljo, ko seje pelo „Te Deum“ zavoljo rešenja dunajskega mesta, je prišel popoldne ob štirih ta pobožni in duhoviti redovnik, p. Marko Avijanski, v Ljubljano, v kapucinski samostan, ne da bi se bilo prej kaj vedelo, da pride. Ko se je od mnogih vže dolgo zaželen prihod njegov po mestu razglasil, je teklo vse tja, k imenovanim kapucinom, da bi videli tega slavno znanega duhovnika in tako izpolnili svojo željo.
Zvedelo se je pa, da bo drugi dan. 25. vinotoka, maševal pri velikem altarju v cerkvi sv. Janeza evangelista, in prišlo je toliko pobožnih ljubljančanov zjutraj, še pred dnem, v cerkev, da ni bilo prostora za vso množico. Ob devetih je stopil pred aitar, ter z veliko pobožnostjo bral sveto mašo (kar je terpelo eno uro), potem pa je imel ginljivo pridigo o pokori in pravem kesanju, pri keteri so obilne solze, ki so njemu tekle po obrazu, tako gorko ljudem govorile k sercu, da se je morala notranja žalost nad grehi razodeti v žalostnih zdihljejih vseh pričujočih, ki so bili zelo ginjeni.
— 147 —
Popoldne ob eni je šel tudi v tukajšni samostan devic reda svete Klare, ki so silno želele videti ga in prejeti njegov blagoslov, keterega jim je tudi dal po navadnem opominjevanju.
Ob polu treh je stopil v cerkvi teh svetih devic na pridižnico, ter imel tolaživno pridigo o moči svetih besed Jezus, Marija. Njegov glas je bil doneč in seje povsod razločil. Na zadnje je dal tudi ljudstvu blagoslov.
Ker je bila cerkev premajhiua za število pobožnega ljudstva, ki je privrelo, bi bil moral pobožni pater zunaj cerkve, na nalašč Za to pripravljenem odru, dati blagoslov, da bi ga bili deležni vsi; aIi močan dež, ki je šel, je to zabranil ; moral je dati torej po-slušavcem sveti blagoslov v cerkvi po navadnem opominjevanju k pokori.
Drugi dan, 26. vinotoka, ob devetih zjutraj, se je peljal v kočiji grofa Galenberga, spremljan od grajske straže v stolico sv. Miklavža, kjer je pri velikem altarju celo uro maševal, po maši pa eno uro z gorečo pridigo ljudem čas v minute spreminjal. Glav-ni stavek njegove pridige je bil ta: »Odstopi naj staro, novo naj se piše vse, namreč v bukve našega življenja.*1 Razen opominjeva-nJa k novemu življenju je tudi omenil, da ima kranjska dežela sveto dolžnost hvaležna biti predobremu Boga, ker jo je pred vsemi drugimi obvaroval strašne kazni, kuge, ki je takrat razsajala po sosednjih deželah.
Gnječaje bila v cerkvi tolika, da se je mnogo stolov polomilo, V0č ženskih pa je omedlelo.
Naposled se je približal čas njegovega odhoda ; razglasilo in naznanilo se je vsem, da bo ta pobožni mož zadnjič pridigoval na Movem tergu, s hodišča deželne hiše, ki je bilo pregerujeno s tursko preprogo. Ljudstvo je vrelo na omenjeni terg, kamer se je dal peljati pobožni redovnik okoli štirih popoludne v kočiji Njih prevzvišenosti gospoda deželnega oskerbnika, in tamkaj je imel silno *eP govor v laškem jeziku ; v ujem je izverstno slavil sveto božjo porodnico Marijo, ter opominjal, da naj jo ljubi in časti sleherni k1 v vsaki sili sprejme za svojo besednico, kot patrono kranjske de-
pomoč kristijanov in pribežališče grešnikov. Priporočal je pri *-ej priložnosti pobožnost do štatue pri očetih jezuitih [ki je zdaj na šentjakobskem tergu]. Slednjič je blagoslovil ljudstvo, potem ^esto, polje, njive in vinograde in na zadnje celo deželo in njene prebivavce in s tem se je poslovil.
M pozni ponočni uri, ob enajstih, se je peljal v zgorej orne-
— 148 —
njeni kočiji na breg, kjer je stopil v čoln, blagoslovil obilne sprem-ljevavoe ter jih odslovil.
Yes čas, kar je bil v Ljubljani, se ga je moralo imenovati zgled zmernosti, zakaj jed in pijača njegova je bila celo slaba in pičla. Spal je tudi le malo, počival je le kako uro stojé. Čas je jako dobro rabil; na kor je hodil kaker drugi; pred svojo celico je dal v eni uri več kot desetkrat sveti blagoslov ter je blagoslavljal tudi olje, vodo, sol, postelje, svetinje in druge reči.
Slednjič je treba omeniti, da je bilo po blagoslovu tega pobožnega moža na čudoviten način ozdravljenih mnogo bolnih oseb. Nekega dvajsetletnega mladeniča žlahtnega stanu, ki je bil zmešan v glavi, je ozdravil blagoslov, ki mu ga je dal. Neki kupec, ki je bil na oba očesa popolnoma slep, ter so ga morali vedno voditi drugi, je šel prejemši blagoslov brez vodnika domov. Tako je tudi neki žlahten gospod, ko je dobil blagoslov, na stran položil berle, na katere se je prej opiral. Dva od rojstva mutasta sta po sv. blagoslovu izgovorila besedi: „Jezus, Marija !" Da ne omenim drugih, keterim le pomagalo maziljenje ali vživanje olja, ki ga jo on blagoslovil. Slepim so se odpirale oči, hromim ni bilo treba več tožiti čez svojo revo, gluhi so zopet dobili sluh.“
Modri sveti brata Egidija.
Nekemu bratu, ki se je pritožil, da ga je gvardijan poslal po kruha tisti čas, ko je molil, je odgovoril brat Egidij : „Ne veš še, kaj je molitev ; zakaj prava molitev je to, da podložni stori voljo svojega predstojnika". Tudi je rekel brat Egidij : ^Znamenje ošabnosti je, če gdo glavo vkloni pod jarem pokorščine in jo iz pod njega potegne, da bi šel po poti. katera se mu zdi popolniša. Ge bi človek imel tako milost in pobožnost, da bi z angeljem govoril, pa bi ga predstojnik poklical, precej bi moral pustiti pogovarjanje z angelji in hitro slušati predstojnika." To je enkrat brat Egidij poterdil sè zgledom. Ko se je zameknil v pričo gospoda papeža Gregorija in kardinalov, ki so ga bili prišli obiskat v Perudžo v samostan na gori, in so mu papež zapovedali, da se ima pri tisti priči k njim verniti, hitro je tekel k papežu, akoravno je bil videti brez občutka, in vergei se je pred njihove noge ter se ponižno obtožil svojih pregreškov.
— 149 —
Ko je brat Egidij slišal padec brata Elija, zavoljo nepokorščine in odstopa od vere in izobčenja, se je vlegel na zemljo, ter 8e je sè životom na vso moč pritiskal k njej ; in ko so ga vprašali, zakaj to počenja, je odgovoril : „Hočem dolu iti, koliker mo-rejn ; brat Elija je zato padel, ker se je povzdignil le zaradi skoka." Enkrat je hotel brat Egidij skušati pokorščino nekega brata učenika svetega bogoslovja, ki je pridigal sveti Klari in njenim sestram, pa mu je rekel : «Molči, učenik, ker hočem jaz pridigati." la precej je vmolknil. In ko je brat Egidij v dušni gorečnosti go-v°ril nekoliko medenih besed, je rekel učeniku: «Doverši zdaj, brat, govorjenje, katero si začel." Nad tem se je sv. Klara razvejila v duhu ter je rekla :	«Danes so izpolnjene želje svetega
Frančiška, ki mi jo rekel negdaj : Jaz želim, da bi moji bratje kleriki do tolike ponižnosti se povzdignili, da bi učenik bogoslovja jolknil pred glasom lajika, ki bi pridigati hotel. To vam pravim, bratje", je rekla sv. Klara, «da me je bolj spodbudil sè svojo polnostjo, kaker kè bi ga bila videla, da bi bil mertvega obudil."
Ko je brat Egidij enkrat v Asiz prišel, so ga bratje vodili P° hiši, ter mu kazali bogata poslopja, ki so jih sezidali in so tako rekoč na nja ponosni bili. Ko je brat Egidij vse pridno ogle-ual, je rekel tistim bratom : «To vam pravim, bratje, vam nič dru-Zega ne manjka, kaker žene." In bratje so se nad tem zavzeli in jo pohujšali ; pa brat Egidij jim je rekel : «Bratje moji, vi dobro veste, da vam je tako malo dovoljeno vboštva se oprostiti, kaker čistosti ; ko ste vboštvo od sebe vergli, boste lahko od sebe vergli tudi čistost."
Svoje meso je brat Egidij ostro krotil, ter ga v sužnost de-val, zato se je svetil v blesku čistega devištva. Brat Egidij je zato enkrat jedel na dan o pozni uri in takrat le malo. Tudi je rekel brat Egidij: «Naše meso je kaker sviné, ki poželjivo teče k blatu *n je veselo, da je vedno v blatu ; in meso naše je tudi kaker jšen, ki želi valiti konjski gnoj ; meso je bojevavec sovražnikov. Vprašan od nekega brata, kako bi mogli obvarovati meso njego-v*h napak, je rekel brat Egidij : «Kedor hoče prenesti velike skale ab bruna velika, si prizadeva, da jih prenese bolj z vmetalnostjo kaker z močjo, in v tej reči je treba podobno ravnati. Vsaka napaka skruni čistost ; ta je namreč kaker svitlo ogledalo, ki otemni 0(1 samega dihljaja. Človeku ni mogoče priti k milosti božji, dokler mu je ljubo v mesenosti se razveseljevati. Meso nas hoče iz-
— 150 —
dati noč in dan ; kedor ga premaga, premaga vse sovražnike in pride do vsega dobrega. “
Prišel je k njemu eden izmej bratov, kateremu je že v drugih izkušnjavah pomagal, in vesel se je hvalil, da je vbežal nastavljenim zankam in da je premagal izkušnjave hudičeve. Ko je namreč za njim šla neka ženska, je d j al, da se je v njem poželji-vost izbudila ter je tolikanj močneja postajala, koliker mu je pri* šla bliže; potem je nekoliko obstal, ter jo je resno pogledal, ko je mimo šla, in na enkrat je skušnjava jeujala. Sveti mož je vprašal brata, ki se je s tem ponašal, ali je bila ženska lepa ali gerda, mlada ali stara. Oni je odgovoril, da je bila gerda starka. Na to je rekel brat Egidij : „Ali je čudo, da je skušnjava jenjala, ko je bil pri rokah protistrup? Vedi, sin moj, da si bil bolj premagan, kaker si zmagal. To bi bila zmaga, da bi je ne bil pogledal, ko je mimo šla, temuč bi se s pobešenimi ali zapertimi očmi nikaker ne zmenil za skušnjavko. Zmaga mesene izkušnjave je bolj gotova in terdna v begu kaker v napadu. Varuj se, da ne pogledaš zopet v obraz ženski, ki ti je nadležna, in sploh nobeni ; zakaj za staro se ti bo mlada pokazala, in za gerdo lepa, katera ne bo zmanjšala skušnjave, temuč pomnožila jo ; ne odvzela, temuč naredila, tako da lahko namestu zmage ostuden padec, in namestu večne časti doživiš sramoto.	(Dalje prih.)
Iz Betlehema.
Brat David Ogrinec, laik pervega reda svetega Frančiška naše kranjsko-hervaske okrajine, piše 19 sušca precej obširno pismo iz Betlehema v Palestini, kamer so ga po njegovi želji ob začetku letošnjega leta poslali redovni vikši. Nekoliko o popotova-nju njegovem in tamkajšnih razmerah bi vtegnilo mikati mnoge našo bravce ; naj stoji torej tukaj posneto iz omenjenega pisma :
„— Iz Tersta sem odrinil 19. prosinca z vgodnim vetrom na parniku imenovanim nMars“. Pervič smo se vstavili pri gerškem otoku Korfu in potem zopet v loki Piréju pri Atenah. Atene, glavno mesto gerško, so le kake pol ure oddaljene od ladjestaje. Tu smo prestopili na parnik „Narentatt, ki nas je vozil do turskega mesta Zmirne, kjer smo čakali od četertka do pondeljka zopet drugega parnika iz Carjigrada. Mej tem časom sem bil v samosta-
— 151 —
nu pvi frančiškanih, ki so me prav prijazno sprejeli. Do Zmirne 8>no imeli lepo vreme in mirno morje. Od tu do Jafe smo se vo-^h pa na parniku BVenus“, ali ne tako srečno, kaker do Zmirne. Vreme se je spremenilo ; en dan in dve noči smo imeli nevihto, tako, da so valovi na parnik pljuskali, kaker je bil dimnik ladje v'8ok. Sreča, da je bila dobro naložena z blagom. Vender ves ta tas ni nobeden popotnikov zapustil postelje in ničeser vžil. Drugi 80 tudi mnogo terpeli vsled morske bolezni, meni je pa za ta pot prizanesla; samo glava me je zelo bolela vsled vednega zibanja. Lahko si torej mislite, kako željno smo pričakovali suhe zemlje. Vstaviti se je imela ladja najprej v Bejrutu. Dospeli smo tjakaj 2- svečana zjutraj ter ostali tam zopet tri dni. Imeli so izkladati ^tago ; tudi masina se je bila nekoliko poterla. Jaz sem bil mej tam časom zopet pri frančiškanih, ki imajo tu hospic. Prav prijaz-110 so me sprejeli in lepo mi postregli. Iz Bejruta smo se peljali potem naravnost proti Jafi ; le v Kajfi pod goro Karmélom smo se ta nekoliko vstavili. Rad bi bil šel gori pogledat sloviti karmelit-8ki samostan, ali ni bilo toliko časa. V Jafi so me očetje frančiškani opazili s poveršja samostana skozi daljnogled, ko sem bil še na parniku, ter so poslali po me svojega moža s čolnom. Tukaj je namreč morje zelo nevarno. Pred kratkim so se potopili tukaj trije frančiškani, ki so prišli iz Evrope.
V	Jafi sem se vstavil en dan, da sem se malo oddehnil in °dpočil od morskih nevgodnosti. Tu sem videl vpervič neizrečeno P°lno drevje slovitih jafskih pomaranč. Tudi frančiškani imajo kaj velik vert, ki oskerbuje vso kustodijo Svete Dežele s pomarančami. Lelo na Dunaj na cesarski dvor jih pošljejo vsako leto in v Terst Lojdovemu društvu, v darilo namreč, ker ima to društvo vedno °Pi'aviti s popotnimi frančiškani. Pri vsem tem jih mnogo predadó. Tudi mene so ž njimi obilno obdarili za pot v Jeruzalem in še več ^ mi jih bili dali, kè bi jih bil imel kam deti.
Iz Jafe sem šel s tremi drugimi popotniki popoldne drugega ^ne proti Jeruzalemu v tako imenovani „karóci“. Čez noč smo bili v Ramlah, od koder je še devet ur do Jeruzalema. Drugi dan o Petih popoldne smo dospeli v Jeruzalem, kjer sem bil zopet prav vijudno sprejet.
V	Jeruzalemu sem v petnajstih dneh obiskal vsa imenitniša taesta. Nato so me poslali v Betlehem, da začasno prevzamem 8tažbo tako imenovanega „komunerja“, keteri ima skerbeti za red
— 152 —
in snago v krojačnici in sploh v samostanu ter zlasti za izbe ptu-jim redovnikom.
Za zdaj mi tu zrak dobro služi, le vetrovi so preostri. Včeraj, 18. sušca, je sneg naletaval. Ko sem v Jeruzalem prišel, sem našel snega na nekem kraju mestnih ulic pol metra na debelo. Kraj v Betlehemu je nekako prijazen, akoravno bolj Krasu podoben. Tudi ljudje so nekako bolj prijazni kaker v Jeruzalemu. Ne* kaj posebnega je pa to, da ni tu nobenega juda, akoravno jih je v dve uri oddaljenem Jeruzalemu čez 30 tisoč*).
V Betlehemu oskerbujejo frančiškani svetišče, to je, duplino Kristusovega rojstva, jaselc, in kjer so ga sveti trije kralji molili-Na teh trijeh krajih se dobe trije popolnoma odpustki. Obiskujemo jih v procesiji vsak dan, kaker tudi neketere druge svete kraje, namreč, kjer se je bil angel v spanju prikazal svetemu Jožefu ter mu velel bežati v Egipt, potem grob nedolžnih otročičev, grob svetega Hijeronima, grob svetega Evzebija, grob svete Pavle in nje hčere Evstohije. Na vseh teh grobeh se zadobe odpustki 7 let in 7 kvadragen. Na dalje je tu prav lepa pred dvema leti od avstrijskega cesarja Franca Jožefa sezidana frančiškanska farna cerkev, ki je sveti Katarini, devici in marternici, posvečena. Tukaj se zadobiva tudi popolnoma odpustek. Iz te cerkve se obiskujejo potem še drugi sveti kraji, ker se tišči s cerkvijo Kristusovega rojstva, ki je pa zdaj po zavidljivosti gerški vse lepote oropana in zapuščena tor služi katoličanom iu gerkom le za hodišče h Gospodovim jaselcam. Tu je namreč treba mnogo poprav, ali ker ger-ki vedno nasprotujejo, si ne upajo katoličani popravljati, da ne bi nastal prepir, kaker se je to vže enkrat zgodilo ; gerki so za to svetišče zažgali. Od tistega časa so prosili frančiškani zavoljo varnosti vlado tursko, da noč in dan na straži stojita dva vojaka, eden v svetišču, drugi pred svetiščem.
Take- so tedaj okoliščine teh svetih krajev. 8 popotniki se p» tukaj prav lepo ravna. Vsaki romar ima v Jeruzalemu v posebni frančiškanski romarski hiši za 15 dni hrano in stanovanje; v Betlehemu pa za tri dni prosto in brezplačno vse jedi. Za 1., 2. in 3. razred so prav čedno prirejeno snažne postelje, ki jih tu v Betlehemu en brat se še enim služabnikom čez 80 oskerbuje. On postreže vsakemu romarju, ki pride le-sem.
*) Po drugih poročilih le 15 tisoč poleg 7 tisoč mohamedancev in nekaj čez 7 tisoč kristijanov, ki so večinoma ločene gerške cerkve. Katoličanov je v Jeruzalemu le 1800, protestantov 5C0.
— 153 —
Dobrote Svete Zemlje za redovnike frančiškane so pa te : Za Jsakega, bodi si mašnik ali ne, se bere vsak mesec ena sveta ma-in ako v tej kustodiji vmerje, se opravi zanj v vsakem samostanu in hospicu ena peta maša in ysak redovni mašnik mora brati Zanj tri maše, vsak brat pa moliti 300 očenašev za mir in pokoj njegove duše. Ako se pa kateri, potem ko je šest let v kustodiji ®°gu služil, zopet verne v svojo provincijo in tam vmerje, se mora njegova smert naznaniti v Sveto Deželo in vsaki mašnik te kustose opravi zanj sveto mašo in vsaki brat moli 100 očenašev. Za drugih šest let pride zraven še ena maša in 100 očenašev. Tudi za očeta in mater vsaketerega brata se bere, ko vmerjo, v samostanu, v keterem je dotični redovnik, šest tihih maš in ena peta.
Red v samostanu je pa ta. Zjutraj ob štirih se vstane ; magiki gredo maševat in bratje so pri dveh ali trijeh svetih mašah. Potem je zàjutrek. Po zajutreku gre vsak k svojim opravkom. Ob enajstih je kosilo ; zvečer ob sedmih večerja. Mej kosilom in ve-®erjo se vedno bere. V refektoriju (obèdnici) je vedno molčanje. Ptujci se noter ne jemljo, tudi škof ne, ako ni redovnik. Na spre-h°d se sme iti dvakrat v tjednu. Redovniki so raznih narodnosti, v0nder vsi prijazni eden do drugega. — —
—4%*-—-
Cerkvena, zlasti redovna in misijonska naznanila.
Rim. — V skrivnem konzistoriju dne 24. sušca so imenovali fVeti oče dva nova kardinala, oba sinova svetega Frančiška. Eden Je pervega reda (observant) portugalske okrajine: Jožef Sebastjan Neto, bivši škof angolski v Afriki, zdaj patrijarh lizbon-ski’ glavnega mesta portugalskega. Drugi je tretjega reda, bene-iktin kasinski : GuljčljemSanfeliče vojvoda Akvavelski Duchi d’ Acquavella), nadškof napoljski. — S tistimi vred, ki 80 bili pozneje papeži, štejeta do današnjega dne 1. in 3. red svetega Frančiška ravno sto kardinalov; mej njimi jih je 63 perve-la’ 37 tretjega reda. Sedaj živih je poleg svetega očeta Leona 14 ; mej njimi sta Neto in P a n e b j a n k o pervega, 08tali so tretjega reda.
— 20. malega travna so izdali sveti oče obširno okrožni-
— 154 —
co zoper tako imenovane „framasone“, to je „proste zidarje** ali „prostomaltaije“, kaker jih neketeri pri nas tudi imenujejo. Tej brezbožni tihotapski družbi nasproti priporočajo mej drugim zopet tretji red svetega Frančiška. Prihodnjič damo natisniti dotični odstavek, ki vnovič priča in poterjuje gorečo navdušenost svetega očeta za ta red.
— V poslednjem zvezku redovnega časopisa „A. O. M.u naznanjajo prečastiti generalni minister pater Bernardin Portogruarski imenovanje prevzvišenega kardinala Janeza Simeon ij a za protektorja, to je, zavetnika reda svetega Frančiška. Kardinal Simeoni je, kaker je znano, predstojnik velike vstanove za razširje-vanje svete vere, imenovane Bpropaganda“, ter je vže pred več leti stopil v tretji red, v keterega so ga sprejeli sami prečastiti generalni minister.
— V ravno tistem zvezku se pater generalni minister zahvaljujejo za milostinjo, ki so jo vže od mnogih strani prejeli za „se-rafinsko vseučilišče1*, ter obetajo, da bodo zanaprej vsaki četertek brali sveto mašo za dobrotnike te naprave.
Od nas pošiljamo te dni 200 gld. za „serafinsko vseučilišče"; 100 jih je zložila tukajšnja skupščina tretjega reda, 100 jih je od „ C vetja**, mej njimi 54 gld. 20 kr. darovanih od častitih naročnikov, keterim Bog obilo poverni! Ob enem se pošilja od tretjega reda 65 gl. za sv. očeta, od naših naročnikov 12 gl. 60 kr. za frančiškanske misijone.
Avstrija. — V Djakovaru, stolfčnem mestu slavnega škofa Strosmajerja, so bili od 24. do 27. sušca potresi, ki so napravili veliko škodo; samo na škofovem gradu za 10.000 goljdinarjev. Prelepa velika škofijska cerkev, lanskega leta dodelana in posvečena, ni pervi dan nič terpela, edina mej vsemi poslopji v mestu. Žalibog, da ni bilo tako tudi poslednji dan, to je 27. sušca po noči ob tri četerti na enajst. S treh stolpičev so padle tako imenovane Btulipe**, v notranji cerkvi so se pokazale sumljive razpoke zlasti v obokih nad okni ; v srednji ladji so padli od dvejuh oboč-nih pasov veliki kosovi malte, ki so se odkrušili. S kupole je padel četerti stolpič, ki je padaje tudi streho poškodoval. Vender se bo dala menda vsa ta škoda tako popraviti, da se veličastni in prelepi škofijski cerkvi ne bo nič poznalo. Druga, farna cerkev pa je neki tako poškodovana, da se bo morala berž ko ne podreti in nova zidati.
Ruménija. — Glavno mesto mladega ramenskega kraljestva
— 155 —
je Bukurešt ali Bukreš, kaker pravijo Serbi. V tem mestu, ki je Postalo vlaui sedež katoliškega nadškofa, se je letos 15. svečana odperla s primerno slovesnostjo lepa nova nadškofijska cerkev, zidana v tako imenovanem gotiškem zlogu in z dvema verstama po-nosnih kamenitih stebrov razdeljena v tri ladje. Dolga je 50 metrov, široka 24. Le olepšava srednje ladje je dodelana; vender oerkev zlasti se svojim svetiščem in oltarjem, ki je ves iz belega kararskega marmorja (dar kneza Torlonija iz Rima) vže zdaj budi 8plošno občudovanje, kaker je tudi v resnici največe in najlepše Poslopje celega kraljestva.
Macedónija. — Vsakemu je znano, da prebivajo za nami Proti jugu in vshodu Hervatje in Serbi, ki govorijo našemu najpo-dobniši jezik. Za Serbi pa prebivajo vse noter do Soluna in Carigrada, do Egejskega in Černega morja Bolgarji (beseda je izgo-Varjati „Bóugarji“). Tudi ti ljudje (čez 5 milijonov jih je) govo-rijo tako, da bi jih mi za silo mogli razumeti; tudi oni so namreč Sloveni in nam bližnji rod. Vere so večinoma kerščanske — le kakih 400 tisoč je vmes mohamedancev — vender gerške od Ri-®a ločene cerkve. Poslednja leta pa se jih je mnogo spreober-ni'o in zedinilo z našo rimsko-katoliško cerkvijo, vender tako, da 80 ohranili službo božjo, kaker so jo imeli prej, v starem slovenskem jeziku. Sveti oče Leon XIII. so odločili tem zedinjenim Bolgarjem enega nadškofa sè sedežem v Carjigradu in pa dva ško-ja> ki sta za zdaj apostoljska vikdrija, enega za severniše kraje, to deželo Trdcijo, drugega za južne, deželo Macedonijo. Za nadškofa so postavili njegovo prevzvišenost milostivega gospoda Nila J z v o r o v e g a, za škofa pa so izvolili Mihaela l’étkovega pa Lazarja Mladenovega. Pervi le-teh dvejuh je bil popečen 23. malega travna ter je apostoljski vikdrij v Traciji ; drugi, aP08toljski vikarij v Macedoniji, je bil posvečen nekoliko pozneje, ne vemo prav, keteri dan. Oboje posvečevanje se je godilo vpričo Papeževega odposlanca (delegata) carigrajskega in mnoge druge §°spode z velikimi slovesnostmi, v starem slovenskem jeziku. — aker so to veseli dogodki in novi dokazi ljubezni svetega očeta Papeža do slovenskih narodov, tako žalostno je vender še vedno 8tanje zedinjenih Bolgarjev in njihovih škofov. 26. prosinca t. 1. Plše apostoljski vikarij macedonski Lazar Mladenov do ravnateljev *ako imenovanega „Dela za razširjanje svete vere“ daljše pismo o »Potrebah bolgarske cerkve“. Naj jih mi tu ob kratkem našteje-mo- Le-te so: manjka mašnikov, manjka cerkev, manjka
— 156 —
Sol, manjka denarja. — Res da imajo duhovnike, ki so ob enem z drugimi ljudmi pristopili h katoliški edinosti, ki tudi mašujejo ob nedeljah in praznikih, ali učiti drugih ne morejo, ker so sami popolnoma nevedni, tako, da ne znajo najpotrebniših reči iz kerščanskega nauka. Tega pa niso tolikanj sami krivi, kriva je splošna zanemarjenost tako imenovane »staroverske" cerkve, v ke-teri so bili posvečeni za mašnike. — Izmej 50 cerkvi, ki jih imajo verni škofa Mladenovega, so le štiri v resnici nekoliko cerkvam podobne, dve ste preprosti štali, vse druge kaker nekaki podstreš-ki, v keterih je najsiromašniši ravno tisti prostor, ki bi imel biti najlepši in najspodobniši. — Šol (siromaških kajpada) so odperli po vaseh 62 za moško mladino ; vsaj še toliko bi jih bilo treba. Treba bi bilo pa tudi dekliških ; tolikanj bolj, ker protestanti, ruši in gerki odpirajo take šole za bolgarska dekletca in je nevarnost velika, da zvabijo vvanje tudi katoličanke. Škof je torej namenjen v nekem osrednjem kraju postaviti šole za kakih 300 deklet Dve dobrotni osebi ste mu podarili v ta namen 10 tisoč frankov; ali treba bi jih bilo le za prostor in hišo še 30 tisoč. Škof želi postaviti tudi kakih 50 cerkvic ali kapelic in eno večo bolgarsko cerkev v Solunu, rojstnem mestu svetega Cirila in Metoda, kjer ima svoj škofijski sedež. Prostor za to poslednjo je pridobljen ; zidati se bo začelo, keder se nabere potrebnega denarja.
Dragi Slovenci ! glejte tu katoliški misijon, ki je pred mnogimi, da ne rečemo vsemi drugimi vreden in potreben, da ga podpiramo, koliker je le v naših močeh, ker so vbogi Bolgarji našega rodu in, kaker učenjaki terdijo, mej vsemi Sloveni naši pervi bratje-In vi mladi slovenski duhovniki, ki ste bistrih glav in za slaven-stvo kaker za katolištvo vneti, glejte prelepo polje, kjer bi mogla vaša delavnost v obojem pogledu roditi obilen, krasen sad. Staroslovenske liturgije bi se naglo privadili, bolgarščina vam tudi ne bi delala težav. »Ah, da bi imeli le tri ali štiri učene mašnike“t zdihuje škof Mladenov, „ki bi mogli tekati od vasi do vaši in učiti ob enem duhovnike in vernike, koliko dobrega bi mogli storiti!"
Mezopotamija. — Dežela Mezopotamija, mej rekama Evfratom in Tigrisom v Aziji, je znana iz zgodeb svetega pisma. Eno poglavitnih mest je zdaj tam M o sul, ki stoji blizu tistega lcrajai kjer so bile nekedaj sloveče Ninive. Francoski dominikani imajo katoliški misijon v Mosulu. Njih naj novejša poročila niso vesela-Naznanjajo namreč, da je bil tam (menda meseca sušca, ne vemo
— 157 —
keteri dan) hud potres, ki je veliko škodo naredil, kaker mestu sploh, tako zlasti tudi raznim njihovim misijonskim poslopjem.
Anam. — Telegraf poroča iz Tonkina zopet o novih moritvah. V okrajini Tanj-hoa, na južni strani tako imenovane Erdeče r®ke, so ajdovski anamiti pomorili pet francoskih misijonarjev in 30 katehetov. Imena teh misijonarjev so: Peter Golet iz škofije lu8onske, 40 let star, 16 let v Tonkinu, namestili vikarij misija, Stefan Rival iz lijonske škofije, star 28 let, misijonar od leta 1879; Jožef Segiret (Séguret) iz rodeške škofije, star 27 l0t; Karel Antošn (Antoine) iz škofije Sen-Dié (Saint Dié), 25 let star; Evgenij Manissol iz lijonske škofije, star tudi 25 let. Poslednji je bil še le pred enim letom prišel v Tonkin; prejšnja dva sta eden od 1880, drugi od 1882 delala v misijonu.
Niger. — Na zahodu severne polovice Afrike je velikanska r®ka, ki se imenuje Niger. Teče najprej od juga proti severu na vshod se nagibaje, v drugi polovici pa od severa proti jugu in 8*cer zopet precej proti vshodu se odmikajoč. Kakih 50 nemških milj preden pride do morja, se izteka vvanjo tudi jako velika poganska reka, imenovana Binué, ki prihaja skoraj naravnost od Vahoda. Mej tema rekama je več deržav z mohamedanskimi kralji pa večinoma ajdovskim prebivavstvom. Po nasvetu preča-stitega patra Planka, predstojnika lijonskega seminarja za afrikan-®ke misijone je sklenila propaganda tukaj vstanoviti novo apostolj-sko prefekturo. Do zdaj v teh deželah še ni bilo katoliških mi-sijonov; Bog daj, da bi ta, ki se ima začeti, ne bil tako nesrečen, kaker oni ob gorenjem Nilu in oni ob gorenjem Zambeziju.
Zambezi. — Kaker ste v severni polovici Afrike dve silno v®liki glavni reki, na vshodu Nil, ki teče od juga proti severu, na Zapadu Niger, ki teče vsaj v drugi polovici od severa proti jugu, tako ima tudi južna polovica Afrike dve veliki glavni reki : Kongo, ki teče od vshoda proti zapadu v Atlantski ocejàn, in Zambezi, ki teče nasproti od zapada proti vshodu v Indovsko morje. O no-v®m jezuitskem misijonu ob gorenjem Zambeziju smo že lani po-Ve<lali nekoliko. Radi bi letos dodali kaj veselega; ali, žalibog, ae moremo, 28. malega travna 1883 piše eden tamkajšnjih ^isijonarjev iz Pandamatenke prav britke novice. V tem kratkem asu> kar se je začel, je vzel ta misijon sedem patrov in tri bra-e> ki so pomerii od pomanjkanja in bolezni zavoljo nezdravega P°dnebja, ali po raznih nesrečah ; vspeha pa do zdaj ni čisto nobe-aega. Ljudje so še preneumni in preotročji, da bi se jim moglo
— 158 —
kaj dopovedati o resnicah svete vere. Ne kaže torej nič dragega, kaker pustiti tako nerodovitno in nezdravo polje ter bolje porabiti moči v krajih, kjer je kaj sadu pričakovati. — Pri vsem tem je odpotoval tja 22. svečana t. 1. P. Aljbert Veljd (Weld), da ko predstojnik nadomesti patra Depeljščna (Depelchin), in sicer še z dvema drugima patroma in nekoliko brati.
r—
Zahvala za vslišano molitev.
Iz Konjic na Štajerskem, 5. sušca 1884:
Jaz sem bil bolan, pa sem svetemu Antonu Padovanskemu obljubil, da bom v „Cvetju“ dal razglasiti, ako mi izprosi zdravja pred sedežem milosti božje, tudi sem dal za eno sveto maso na čast svetemu Antonu ter opravil devetdnevnico in hvala Bogu ! včasi je bolečina po več let terpela, zdaj pa sem kmalu ozdravel-
A. R.
Iz Bukovšice na Kranjskem, 22. sušca 1884:
Podpisanega je vže dolgo časa bolela noga. Mislil je, da mu ne bo več bolje. Se zaupanjem se oberne k Bogu, da opraviti eno sveto maso in se priporoči svetemu Antonu. Kmalu se noga ozdravi. Z veseljem in hvaležnostjo do Boga in svetega Antona naznanja to vslišano molitev.	M. I., gospodar.
Z Jezera, 15. pros. 1884:
Brala sem večkrat v „ Cvetju" o svetem Antonu, koliko premore pri Bogu ; zato sem dobila tudi jaz nenavadno veliko zaupanje do tega svetnika ter ga prosila se vso vnemo, naj bi mi Bog po njegovi prošnji mojo gluhoto odvzeti in me na sluhu ozdraviti hotel. Moja gluhota je namreč že 10 let terpela in v poslednjih treh letih sem tako oglušela, da nisem nazadnje na levem ušesu čisto nič, na desnem pa sem pri močnem glasu le nekoliko razumela. Namenila sem se v čast svetemu Antonu eno sveto mašo opraviti dati, in ako me Bog po njegovi prošnji vsliši, pozneje to milost tudi v „Cvetju“ razglasiti. In glej ! ko ta namen storim iu se v cerkev napotim, da bi pervo obljubo dopolnila, se mi dozdeva že tje grede, kaker bi nekoliko bolj slišala. Pri cerkvi dobim po sreči duhovnika, ki je precej na moj namen v čast svetega Antona sveto mašo opravil. Že mej to mašo slišim, kako ljudje sem ter tje hodijo, eni v cerkev, drugi iz cerkve. Ko je daritev svete
— 159 —
Maše končana, slišim polovico bolj in nekaj dni potlej, ko sem Biej tem stanovitno molila v čast svetega Antona in Boga prosila, kar na enkrat brez vseh zdravil popolnoma preslišim in ozdravim, kaker da bi nigdar gluha ne bila. O, kako sem zdaj vesela, tega Vam ne morem povedati. Zato izrekujem Bogu in svetemu Antonu svojo prelepo zahvalo ter se spolnivši svojo obljubi se vsem ime-nom podpisujem	Marija Hrastar.
Iz Haloz na hervatsko-štajerski meji:
Proti koncu drugega meseca t. 1. zbolel je moj 13 letni sin Jožef na vratni bolezni, ketera je tudi v naši okolici nektere njegove dobe, mnogo več pa mlajših in celo malih v večnost preselila. To bolezen smo mu za nekoliko dnevi z božjo pomočjo in sè danimi in nasvetovanimi sredstvi do dobrega zvračili. Ali zatem se ga je polastila druga čudna bolezen. Začel je namreč otekati ®a celem telesu, tako, da je v nekoliko dnevih bil kaker prepoln sod. In zdaj mu je začelo tako hudo postajati in ga po vsem životu tresti in tergati, da smo mislili, da ga božjast lomi. In ta strašni prizor se je ponavljal po trikrat v eni uri. V tej sili smo klicali svetega Valentina na pomoč, in ker se je le še hujše pojavljalo, sem se zmislil na čudežno moč priprošnje svetega Antona Padovanskega ter sem ga vpričo neketerih sosedov očitno priporoči temu preljubemu svetniku, naj bi mili Bog, ako je njegova sveta volja, dal srečno smert, ali pa mu podelil to ljubo zdravje.
ker so tudi drugi rekli, da bi to bil gotov čudež, ako bi ta °trok ozdravel, sem se še bolj seréno zaobljubil opravljati devet-doevnico, to je, vsaki dan moliti devet očenašev in češčenasimarij na čast svetemu Antonu Padovanskemu ; tudi eno sveto mašo sem naročil na ta namen in slednjič še, ako ljubi Bog po prošnji svelga Antona temu mojemu sinku ljubo zdravje podeli, da bornio to širnemu svetu po „Cvetjuu naznaniti. In prošnjo svetega ■Zatona je ljubi Bog milostivo vslišal. Že ko smo tretji dan opravljali devetdnevnico, mu je toliko boljše bilo, da je mogel nekoliko čste juhe povžiti. Ob koncu devetdnevnice pa je že mogel na postelji sam vstati in za neketere dneve je začel hoditi, in zdaj je, kvala iiogu in svetemu Antonu, na dan svojega patrona svetega J°žefa, vže dovolj zdrav. Zahvaljuje se tudi on, seréno in ponižuo, Ptevzvišeneinu pomočniku svetemu Antonu Padovanskemu za lju-k° zdravje in prosi, naj bi se s temi versticami v nCvetju“ naznanila čudežna pomoč, ki jo je zadobil.	J. Ž.
— 160 —
Iz Vipavske doline:
Ko sem bila v Gorici, sem hodila od zdravnika do zdravnika zaradi grozne bolečine v zobeh. Edan mi je svetoval eno, edan drugo; bolezan je pa zmirom huji pritiskala. Varnem se tora) na Travnik v cirkev in padem na tla pred podobo lurdske Matere Božje ter jo sarčno in z velikim zaupanjem prosim za ozdravljenje mojih zob. In res, od tistega časa so me zobje nehali boleti. Kristijani, priporočujte se z velikim zaupanjem Mariji, nebeški kraljici) in gotovo boste vslišani.
Marija Z., tretjerednica.
Z Goriškega se razne osebe obojega spola zahvaljujejo za pomoč doseženo po svetem Antonu v bolezni in drugih potrebah. -------------------------------$...<--------
Priporočilo.
V pobožno molitev se priporočajo :
č. p. Ambrož Ivane c, mašnik 1. reda sv. Frančišk») vmerl v svojem 26. letu 16. malega travna v Ljubljani;
č. br. Salvator Gogala, klerik 1. reda sv. Frančiška) vmerl v svojem 21. letu 11. malega travna v Gorici;
Neža (Marija Vnebovz.) Cvetan f 2. sušca, Jožef (Andrej) Smole f 2. sušca, Uršula (Marija Brezm.) Regina f 30. sušca) Neža (Doroteja) Grabnar f 6. m. travna, Ana (Marija) Grafut f L m. travna, Franc (Alojzij) Polše, mežnar na Trebelnem, f 23. m. travna, vsi udje tretjega reda skupščine Trebelno; br. Gregor (Lenart) Remec, br. Bonaventura (Franc) Demarchi, go riške skupščine; Julijana (Klara) Bauer, devica tretjerednica iz Osek» f 30. sušca, perva tu na novo vstanovljene skupščine tretjega reda, goreča častilka blažene Device Marije in najsvetejšega zakramenta) zgled ponižnosti in zatajevanja, ki je v dolgi bolezni in velikem terpljenju vse iz ljubezni do Boga voljno in z veseljem prenašal» ter tako od vseh čislana in ljubljena vsa vdana v voljo božjo v sluhu svetosti zapustila ta svet.
Priporoča se tudi neki mladenič tretjerednik, da bi mu Bog dal milost svetega poklica in razsvetljenje k njega spoznanju.
->■» ■> »-fr -fr*