267. številka. Ljubljana, v soboto 21. novembra. XVIII. leto, 1885. Inhuja vsak dan aveeer, izimši nedelje in praznik«, noči ob 11. uri s posebnim vlakom iz Niša v Pirot odšel. Vesti z bojišča neugodne. General Milutinovič naskočil je, da bi uspehe Bolgarov paralizo val, v 18. dan t. m. bolgarske postojanke pri Slivnici, ne da bi bil čakal, da se združijo vse čete, proti Slivnici odposlane. Moral se je umakniti nad m oči sovražnika. Milutinovič' imel je samo 10.000 mož, Bolgari pa nekda 20.000 mož. Srbske izgube so velike, a vojaki neupognjeni. General Milutinovič je zbolel in govori se, da mesto njega polkovnik Ilorski prevzame poveljništvo. Sofija 20. novembra. (Izvestje Havasovn.) Kakor poroča dr. Itoy, napali so Srbi ne bojišči pred Slivnico ambulantne vozove z ranjenci ter slednje inesarili. To se je naznanilo mejnarodnemu odboru lludećega križa v Genfu. Zastopniki vlastij naprosili so vlado, naj bi prostovoljci in opolčenci se ne udeleževali pri obrambi Sofije, da bi tako srbski vojaki ne imeli povoda za grozodeistva. Ča-nov objavil je zastopnikom, da so v srbskej vojski tudi prostovoljci in opolčenci. — Primerjamo li ta poročila, vidimo, da se je bojna sreča obrnila na stran Bolgarov. Ako sc slednjim posreči, da poženo Srbe z Jarlovee in Soline in dobo tako Dragomansko sotesko zopet v roke, potem bode položaj Srbov jako ozbiljen, ker jim bode pot nazaj zastavljen in bi Bolgari v par dneh lahko prodrli do Pirota. Bolgari so po svoji hrabrosti pridobili občno spoštovanje in občudovanje in ako jim dojdejo o pravem času vsa pokrepljenja, bode se boj še huje nadaljeval, Iz Vzhodne Rumelije odposlanih je 25.000 mož na srbsko mejo. Čete so tako hitele na bojišče, da je n. pr. jeden oddelek v dveh dneh 120 kilometrov prehodil. Srbski bojni črtež bil je dobro a presangviničn i osnovan. Da so se vsi irije oddelki: glavna vojska, šumadijska in moravska divizija pravočasno združili, bili bi po tem koncentričnem manevru Bolgari obkoljeni in zajeti. A zadnji dve diviziji zad žavaii so ljuti boji, glavna vojska pa je mej tem skoro poražena in tako ves črtež prečrtan, ako se Srbom ne posreči popraviti ne-vspehe zadnjih dnij. Politični razgled. i\ otrauje dežele. V L j u b 1 j a n i 21. novembra. *VsKi listi zahtevajo, da se nastavi posebni nadzornik za češke srednje šole. Za nadzornika češki Šol pa ne zadostuje, da bi znal samo češki jezik in izpolnoval uradne dolžnosti, ampak mora biti Čeh po rojstvu in mišljenji. (•ali.ški deželni glavar dr. Žyblikiewicz bode na Dunaj i na merodajnem mestu pojasnil slabe finančne razmere dežele. Deželni budget kaže precejšen primankljaj, deželne priklade na ilavke se ne morejo več povišati, ker so narodnogospodarske razmere jako slabe. Dr. Zyblikie\vicz misli, da se morajo višje obdačiti spirituozne pijače, da bode dežela mogla poravnati svoje potrebščine. Na Dunaj i bode skušal dobiti dovoljenje za tako povišanje davka na žganje. Spod jeiivslii.jskeiuii deželnemu zboru predložil se bode zakon o grajenji prisilnih delal-nic in popravljalnic za mladoletne izprijence. Deželni zbor se je obrnil do vseh okrajnih sodišč, da sporoče, koliko osob je vsako leto kaznovanih zaradi vlačugarstva. Iz poročil sodišč se razvidi, da je v letih 1882, 1883 in 1884 bilo povprek vsako leto 0000 možkih in 1084 žensk obsojenih zaradi vlačugarstvo in vsako leto so se sodišča povprek o 203 moških in 25 ženskah izrekla, da je 3019 (21OG dečkov in 918 deklic) otrok brez varstva, in kar je še žalostnejše, da je od teh 453 dečkov in 142 deklic bilo že pri sod ni j i kaznovanih. Za te otroke morale se bodo pa osnovati popravljalnice, da se spravijo na pravi pot. V poslednji odborovi seji je predsednik nemškega ichulTerelna dr. Weitloff naznanil, da se za to društvo tudi v Londonu bivajoči Nemci vedno bolj zanimajo. Nek Fortschnigg volil je v svoji oporoki precejšno svoto schulvereinu, katere obresti, 50"gM., so bbdo slednje leto porabile za šole na Koroškem. V soboto se bode o^crskciuu državnemu zboru predložil nacrt zakona. da se legis'ativna doba državnega zbora podaljša na pet let Vlada misli, da bodo poslanci lahko vspešneje delovali ker se jim ne bode treba povsod tako ozirati na specijalne želje svojih volflcev; kakor sedaj, ko so bile velitve vsakih pet let Sedaj se neso mogli toliko ozirati na Interese države, ampak vsak si je le skušal s kakim fulminantnim govorom pridobiti naklonjenost volilcev. ViiaiiJ** 4ir/av<». Novim ilalijaiiNliim veleposlanikom na Du-naji imenovan je grof Nigra. Novi veleposlanik bil je poprej veleposlanik v Londonu. Iz Peterburga je „Pol, Corr." izvedela sledečo zanimiva vest. V prvotni pogodbi mej ItiiNijo in Kit njeni zaradi Amurske dežele ni bilo nika-kega govora o ozemlji ob U suri-ji. Ignatjev, brat bivšega ministra jednacega imena, kateri je imel prisiliti ratifikacijo pogodbe, porabil je ugodno priložnost, ko so se Kitajci bojevali z Anglijo in Francijo, da jih je pregovoril, da so tudi to obširno ozemlje z 22 pristanišči odstopili Rusiji. Kmalu potem je Ignatjev bil povzdignen v grofovski stan. Dopisi. ■ /. Celovca 20. novembra. (S r b s k o - b o 1- garflka vojna. — Družba sv. Cirila in Metoda. — Občinske volitve po deželi. — Peticije.) Vsi rodoljubi se jezijo nad škandalom, bratomorno vojsko, katero so Srbi brez pravega uzroka kar iz t te izvili zoper svoje bolgarske brate. Fraza „o ravnotežji", češ, ako sc poveča Bolgarija, mora se povečati tudi Srbija, je popolnem niČeva in diši po komunizmu. Tako bi tudi lahko revež bogatinu rekel: „Daj mi polovico Svojega denarja, da se napravi „ravnotežje* mej nama." Z isto pravico bi lahko Srbi tudi od Avstrije zahtevali nekaj dežel, da se napravi ^ravnotežje" mej malo Srbijo in veliko Avstrijo! Ru m e I i j a je obljudena po Bolgarih, tedaj Srbi netnajo nobene pravice, zavidati Bolgare za to deželo. Ako se je pa Srbija na vsak način povečati hotela, naj'bi bila marširala v Staro Srbijo proti Turčinom, potem bi imela simpatije, slovanskega sveta na svoji strani, tako jih pa nema. Nek rodoljubni kmet na Rudi je nabral 23 letnikov za družbo sv. Cirila in Metoda, pa ljudje si ne vedo pomagati, ker ne znajo, kako se osnuje poddružnica. Mi v Celovci še sami nesmo prav na čistem, dokler ni potrjena naša Celovška poddružnica, kajti omenili ste že. da pri nas deželna vlada ni hotela potrditi poddružnice, temveč nam je naročila, naj pošljemo vso ulogo na glavno družbo v Ljubljani in ta naj skrbi, da se poddružnica pri mi-nisterstvu potrdi. To bi bilo za poddružnice po deželi še najbolj pripravno, zato nesmo bili nič veseli Vašega dopisa „S Štajerskega", kateri pravi, naj poddružnice same pošiljajo uloge na minister-stvo. Res je že nujno želeti, da se ta stvar jeden-krat razjasni, in da bi glavna družba potem razposlala ali pa v časnikih priobčila natančen pouk, kako se snujejo poddružnice. Veselo je videti, kako se koroški kmet vzbuja. To se kaže pri letošnjih občinskih volitvah. V Libeli ča h (okraj Pliberk) so nemškutarje vrgli in izvolili narodnega župana. Ravno tako v L i bučah (okraj Pliberk), kjer je izvoljen za župana vneti rodoljub Steinbfich p. d. Trampič. V K o trn ari v a s i (okraj Celovec) neso še popolnem zmagali, pa izrinili so iz odbora vsaj najhujše nemškutarske kričače; 5 je naših, 7 nasprotnih, O Hodi šah (okraj Celovec) se čuje celo, da so se stepli pri vo-litvi; gotovega pa še nič ne vem. Če je res, bodo pa že vso krivdo valili na nas! Slovenske občine so tudi začele prositi za to, naj bi se jim deželne postave pošiljale tudi v slovenskem prevodu. Take prošnje so došle č. g. deželnemu poslancu do zdaj iz sledečih občin: Sele (okraj Borovi je), Svetna vas (okraj Borov-Ije), Med gorje (okraj Celovec), L i buče (okraj Pliberk), Libe liče (okraj Pliberk), Bistrica (okraj Borovlje) in Tolsti Vrh (okraj Pliberk). Gotovo jih bo prišlo še več. Ob jednem se podpisujejo prošnje na državni zbor za katoliške, Gletne in slovenske šole. Upati je, da se jih bo precej nabralo. Slovenske poslance pa prosimo, naj potem na te prošnje kažejo, kedur bojo naši koroški poslanci zopet trdili, da hočemo koroški Slovenci nemške šole! Prosimo poslance slovenske še tudi, naj skrbijo, da pridejo te prošnje v pro tres o vanje. Že mnogim prošnjam se je namreč prisodilo, da so padle v peticijskem odseku pod-klop. Tega ne smemo pustiti! Naučimo se od nasprotnikov upiti in kričati! 11 Ptuja 19 nov. (Slovensko pevsko društvo) Minola sta že skoro dva meseca, odkar se je vršil v Celji prvi veliki pevski zbor slovenskega pevskega društva. Gotovo je vsakemu, kateri se je udeležil zborovanja, kakor tudi zvečer pevskega zbora, 27. september še v radostnem spominu. Pri prvem se je prepričal poraznih poročilih o delovanji odbora, kojemu gre vsa čast in hvala za tako potrebno in oziroma na kratek obstanek tako razcveteno društvo, kakor je ravno slovensko pevsko društvo. Ni ga kraja na spodnjem Štajerskem kjer bi ne bilo več ali manj udov tega društva, tako nam je poročal tajnik iz svojih zapisnikov. Tudi gmotno stanje je, kakor nam je bil raložil blagajnik, še precej ugodno. Razšli smo se po zborovanji s sladko nado, da bodemo želi dober in obilen sad trudapolnega delovanja s prvim pevskim zborom. In nesmo se varali. Že po prvih točkah vsporeda je bilo vse navdušeno in hvale polno; s koncem vsporeda pa je dosegla navdušenost vrhunce. Vse je bilo jednacega mnenja: kaj boljšega se v tako kratkem času doseči ne more. Vse je čestitalo pevcem in odboru in slišal si le besede „tako društvo zasluži večjo in lepšo bodočnost, delajmo vsak po svojih močeh, da mu pridobimo obilo udov ter mnogo gmotne podpore." Ali iz navdušenosti postala je mlačnost. Upam da stoiijo poverjeniki svojo dolžnost; ali kjer ni dobre volje, tam tudi lepa beseda ne pomaga. Z zborovanjem v Celji se je začelo drugo društveno leto. Dolžnost bi bila torej vsakega uda, kateri še ni plačal svoje letnine, da jo prej ko mogoče poravna ali do sedaj mnogi tega še neso storili! Odbor pričel je delovanje za drugi veliki pevski zbor. kateri bode v Ptuj] ter bo v prihodnji seji sestavil in določil pesni za vspored. Takoj se bodo potem potrebne pesni in note naročile in blagajnik bode moral v svoj lastni žep segnoti, ako bode hotel vse poravnati. Z ozirom na to bil je odbor primoran v svoji zadnji seji skleniti, da se dopošlje poverjenikom izpisek tistih udov, koji še neso storili svoje dolžnosti za pretočeno leto, t r je prosi, da se izterja od dolžnikov zaostala društvenina, kakor se sploh želi, da tudi v tej zadevi večja natančnost vlada. Kdor po opominu poverjenika svoje dolžnosti še iih izpolni, dobi od odbora opominski list, in ako po prejemu tega opomina v štirinajstih dneh ne poplača svoje zaostale društvenine, se kot ud, bodi si izvršujoč ali podporni, izključi. Odbor trdno upa, da takega postopanja ne bo treba, ter da bo vsakega svoja lastna čast in zanimanje za društvo, kojemu je pristopil, opominjala na vestno izpolnjevanje svojih dolžnosti] proti društvu. Na noge toraj, Vi poverjeniki! Skrbite v Vašem kraji vsak po svojih močeh, ter nabirajte ude in izpolnujte vestno od odbora Vam izročene posle. Vi, kateri niste tako srečni da bi bili obdarovani s pevskim darom, pristopite kot podporniki in sezite vsaj jedenkrat v letu v žep, ter darujte trohico imetja na altar milemu slovenskemu petju, Vi, kateri pristopite kot izvršujoči člani, vadite se pridno za pevske zbore določenih pesnij, vež-bajte se marljivo mej seboj, da morete na dan skušnje svetu pokazati, da ste vredni biti obdaro-vanim z darom, kojega množina pogreša. Ti Notranjskega 20. novembra. [Izv. dop.] Dandanes se dosti narodni šoli in učiteljstvu očita, da je več ali manj uzrok nravnej sprijenosti mladine in po tem takem i — ljudstva. Obsojati je lahko, a dokazati je težje. Slednji čas čitali smo v nekem slovenskem listu težke obtožbe proti ljudskemu učiteljstvu, a brali tudi smo obtožbam proti-zagovor v slovenskem dnevniku. Kdor trezno misli ter nepristransko sodi, ve, na čegar strani je več resnice in pravice--Vsakdo že dandanes zagrabi za kamen, da bi ga vrgel na bore — učitelja, delujočega na kmetih; vsakojakih bremen nakladajo ubozemu ljudskemu učitelju, a popolnem gluhe se delajo, kadar bi šlo za to, da bi mu gmotni položaj kaj zboljšali. Kaj še! Kaj je učitelj še itak predobro plačan! Kaj pa ga je stalo njegovo šolanje? In kaj se je tudi učil on, da bi mogel opravičeno zahtevati boljšega honorara, nego Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskomu Narofln" 8t 267. 21. novemhra 1885. ga za parurno delo na dan že tak) ima?! Da, zares prav ljubeznive prijatelje imam > mi učitelji slovenski mej inteligencijo naša! Prosit! Veionauku pristoja v narodnej šoli brez dvoma odlično mesto, vsaj mu tega niti šolska postava ne odreka. A sigurno bi se po verouku v moralnem oziru v naših šolah veliko več storilo, nego se pa to v istini dogaja. Temu pa niso in ne morejo biti učitelj i uzrok. Le poglejmo knjige, ki so za preimeniten ta uk namenjene našoj dcci? Ali so te na stališči denašnjega naprednega šolstva? In kate-heziranje samo? Ne govorimo radi o tem. Pravijo, da je malo dve uri na teden za kršanski nauk. I Malol — a še to malo — to dobro vemo — se , mnogokje ne izvršuje. Da, da gospoda, kaj pa še, I če bi bilo večl? Vsak učitelj mora vso gradivo, katero je čez : teden iz vsega predmeta predelal s svojimi učenci vestno uknjižiti v tednik. Kaj pa č. g. katehet? On . — vsaj kolikor je meni znano — nič ne upisuje pri nas na Kranjskem v tednik, kako bi tudi, vsaj naši tedniki niti rubrike za veronauk nimajo! In zakaj ne? Li ni verouk prcvažen predmet? Li ne zahteva že celokupnost pouka, da se i prede-lana tvarina iz krščanskega pouka uknjižuie v ted- I nik? Kako se more učitelj — ne da bi spravil sebe ■ in g. kateheta v zadrego — brezskrbno pri svojem ! uku naslanjati na verske resnice itd., oe pa o njih ■ niti ne ve, ali so že poznane otrokom ali ne? Zakaj pa drugod n. pr. na Štajerskem g. kateheti uknjižujejo predelano snov v tednike? Kar je dru-god prav, mora i pri nas biti! Zato naj se pa lia merodajnem mestu skrbi, da tudi na Kranjskem dobimo tednike, ki bodo mimo dozdanjih imeli tudi rubriko za veronauk. V Postojinskem okraji ste se letos dve šoli razširili v dvorazredni. Doslej pa še nikjer nismo čitali razpisov za obe nadučiteljski službi. Mar mn- ; lijo ti službi kar ,.pod roko" brez razpisa podeliti? Nova bi ta praksa ravno no bila. — Učitelj ne j avanzuje tako, kakor n. pr. kak vojak ali uradnik. Jedin njegov »avancemenf je ta, ako se mu posreči kje na večrazrednici postati — nadučitelj. Prilike v to pa nadobudnim učiteljem jemati, pravi se jim nado v bodočnost odvzeti. Če so kaka nad-učiteljska služba brez razpisa odda, se ne ravna pravično. Pustite ubogim učiteljem vsaj to — da bodo lahko kompetovali. In za jedno izmej novoustanovljenih dvorazrednic — Št. Peter ob južnoj želemici — ne bode manjkalo inteligentnih, ter izkušenih prosilcev. las Železnikov 20. novembra. (Gospodu Josipu Levičniku v pojasnilo na njegovo »obrambo" v „Novicahu.) Ker je si. uredništvo „Novic" ravnalo tako korektno, da ni hotelo dati prostora mojemu zagovoru, ampak po dolženi cin-canji še le na tretji poziv nikavno odgovoriti blagovolilo, prisiljen sem tem potom pomagati resnici na dan. Vem, da se bode dobil, posebno mej slepimi čestitelji mojega napadovalca marsikdo, ki poreče „čemu tega treba — der Gescheidte gibt nach". A g. nasprotnik je celo četrtjo tako resnici v obraz bil, obrekovalno zbadal, zlobno hujskal, da saj poglavitnih popravkov ne smem zamolčati, da se ne poreče »qui tacet, corsentire videtur". — Zvito, a malo častno držal se je čestiti g. nasprotnik v svoji Bobrambiu stavka „quod fecisti nega". Priprosti ljudje, ki so bili priče dogodkov, o katerih je on v »Novicah" poročal, so se začudeno povpraševali, „ali so g. Levičaik pod vrbo rojeniJ. S kako smelo predrznostjo zanikuje žalostno istino, objavljeno v »Ljub. Listu" št. lil, da šolski otroci prihajajo iz kovačnic y šolo, in jo imenuje celo „kolosalno laž". V resnici je še bolj žalostno, — lahko postrežem z dati. Kako zlobno si prizadeva, hujskati gg. fuži-narje s tem in drugimi poročili! Na dopise v »Narodu" ni čisto nič odgovoril, onih v »Slovencu', za katerega ne mara dušni velikan, niti bral ni. Odgovarja na nje, kakor je bil iz kuhinje inspiriran. Kaj čuda, da je spravil take čenče na dan, katerih se mora mož sramovati V napadih bil mu je v vodilo znani stavek „calumniare audacter, seniper aliquid haeret". So resnične besede sv. Tomaža: »omniurn sapientium consensu8 est, eum z Budimpešte. —' Sonensohetu, Pe-riz z Dunaj*. — ll*det/,ky I* K"ke — Križ iz Zagreba. — Bliohlur z Dunaja. — Perue Ž-leznikar iz Tržiča. Pri MUlieil Baron Mark, Led. rer, Urinim, Quapil, VViukler, Laudau z Dunaja. U f Mil i M> V fijliMj.uis: 19. novembra: Marija Keruc, gostija, 74 let, Kravja dolina št. 11, za starostjo. 'JO. novembra: Kma Mlina, hišnega posestnika lici, 1'/i luta, Bieg štev. 2, za liožjestjo. — Marija Kiinovec, hišnega posestnika lici, 4 leta, Trnovske ulico št, 9, za davicu. Tržne cem* \ fjiiblj«? 1 dne* 21 novembra t. 1. J) rt. kr. Plenica, hktl. . . . li špeh povojen, kgr. . -H Bal, n • • 55:1 Surovo maslo, „ .Jermen, ii ... 4 89 •hijee, jedno .... a 5 Oves, 80 Mleko, liter .... 8 Ajda, , . » , 406 GofOff meso, kgr. • li1 I'roso, n ... 5 .,4 Tele je „ - BO Koruza, t ... 4 ST s- Inliko , „ — '0 Krompir, » ... 2 77 Knitrunovo , „ .- ;; Leča, f ... 8 PišanrC..... — i o Grab, n ... 8 Golob...... -- 7 Fižol, ji ... H 60 Sen», 100 kilo . . 2 O.i Maslo, kgr. . — 90 Slama, a - . . Drva trda, ffjiuetr. 20 Mast, _ 7! 760 Speh frišen, „ — 54 „ mehka, „ „ .") 00 Aleteorologimio poročilo. 9 Pas opa- Stanje barometra zovanja v mm. > 7. zjutraj 738 03 mm. 2. pop. 7y9 47 mm. © 9. zvoćer 739 75 mm. Temperatura Vetrov. ; Mo- Nebo kri na v I mm. 30" 0 3*9' C 1-4" C si. vzh. si. svz. al. vzh. ol.l. obl. obl. 5 00 mm. dežja. Srednja tomperatura 20°, za 10° pod normalom. Vremensko porooilo 19. nov. V srednji Evropi je zračni tlak precej visok na zapadu nizek: Vetravi slalji, nebo oblačno. Temperatura uizka. V već krajih dež ali sneg. Pričakovati oblačno brez spremembo temperature. IDu-^ajsisru- borza dne" 21. novembra t. L (I/iVirno telegrafiOUO poročilo.) Papirna renta .... ...... Srebrna renta .......... Zlita renta........... marčna, renta......... Akcijo narodne banke....... Kreditne akcije......... London ............ Srebro........... Napol . ...... • • 0 kr cekini ......... Nemške marke 4u/fl državne srećke iz 1. 1854 250 gld Državne srečke iz 1 1884 100 gld Ogrska zlata renta 4°/0...... B papirna renta 5°/0...... 5*/j štajerske zemljišč odvez oblig Dunava reg srećke 5% 100 gld Zemlj obe avstr 4'/i7u sbiti aast listi 1'rior. oblig Elizabetino zapad železnice Prior oblig Ferdinandove sov. železnice Kreditne srećke.....100 gld Uudolfove srečko.....10 „ Akc'je anglo-;'.v'str banke . - 120 „ Traranmav-društ velj 170 gld a v. . . 82 gld 30 kr. 82 n 70 D 108 n 75 n 99 n 90 n 864 n — n 2 4 n 50 n 1» 60 n 9 n n Svi n n 5 n 98 n 61 n 70 126 11 76 1 172 n — t 98 n 10 s 90 n 20 it 104 n — • 116 * 75 n I2.r) n 20 114 n 50 h M). n 50 1 176 76 ■ 17 D 80 1 93 n 75 n 187 1 76 t Poslano. 1.7 - 41) GLAVNO SKLADIŠTE nRIdT<3 v* E 'A TO JO 5SlS^s"-' —-—-^najčistije luine KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I ka« if.i.'šan lok proti trajnom kanljti nlućcvlne I ielutfca Uolostl (iri.ljana I proti infl-.rnlin kntaru, H INK K M ATT 0X1.1A Karlovi vari i Widn Deček lopega vedsnm, ne mani ne srn 14 let sdr, kateri BO žili v pcktrtjl vrlo rtobro izučiti, \8pivjme se pod jako Ug duinil pogoji. — Ponudhi naj se pofitfojo t naslovom: Jauei Peyer v Ut.its'-eriš-u (Koruiko). (1190—1) Cnvvtiu zobozdravnik, Fran Josipova cesta št. 5, I. nadstr., ordinira od 9. do 'ki. ure dopoludne in od 3. do 5, ure popoludne. bto—8) j| B q^B~'B~B'"fi"iai B g B H B I Tekoče zlato in srebro ~M za »la^enjo in abolj anjo okvir|evj losoiiili, kovinskih, porceUnftBtili in steklenih stvarij; zi |ms eb-renjc koviiiski.i stvarij, Vsakdo J ti ko bdikostem pozlati a*i pnsrubrl vsako stvar. Cena slekleniol 1 gld. J'rnti gotovemu plačilu (tudi v pismenih /n iinkali) ali proti povzet,!U se dobiva pri L« Felth-n ml. v Brnu (Moravsko). (681—3,i Kislo zelje, d o hm blago, po najnižji ceni predaja JANEZ v Niti puh, železniška postaja Znlog pri I.|uWljHti'. 1686—2) Služba se išče. Mladenič, ki je kupčMako šolo i dobrim uspehom đovrl I in zdaj z;i knjigovodjo služi, rad bi izpremenil svojo doadanjo llulbo ter stopil v kiiko droge, njemu bolj pri-merno, Po tlnivlin kakor je razvidno u zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premen-javno mrzlico, zanašanje, hemerojidc, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri vtuem številu dobi se primeren odpust. Cena steklenlol 10 novo r A. 1 zaloga čevljarskega blaga, Židovsko itiliee si. <>. priporoča častitomti občinstvu svoje lastnoročne i/. delite čevljarskega h Hgll za KOMpod«', gospe iti otroki' v najlepših Izdelkih in po 11 ju/.jih cenah. — Dalje opozarja imenovana firma na svojo bogato zalogo (003—11) čevljev za dečke in deklice, ki se izjemoma po J Ako ziiiž>tii<>) eenl razprodHJejo. n ♦ ♦ mi* *> kss ❖ *3že* ♦jss o <• ssa * ♦aae * wa o * ■ JAN. JAX, LjuMjuni, llnifl Rrropa, C. k. privilegij za zboljšanje šival-uili strojev. Največja zaloga \ strojev. JAN. JAX, Izubijana, HOTEL EVROPA. N11 iiHseen«' obrokt* p > 4 do 5 Kld. (613-12) Šestletno jamstvo. Pouk brezplačno. Moje mnenje o liMlnili koNincf ienili sredstvih O. kr. dvornega zdravnika za %ohe gospoda dr. J. 0. Popp-a na Ounaji. V Budimpešti, v septembru 1H79. Priznati moramo v čast resnici, da vsa zobna in ustna kosmetična sredstva, katera spekulativni novi čas prodaja na Dunaji in vseh pokrajinah cesarstva, pri nas zatemnevajo in spodrivajo Popp-ova Anatherin ustna voda in zobna pasta in zobni prašek. Ta kosmetična sredstva postala so neobhodno toaletno sredstvo, katero soje udomačilo pri vseh stanovih; sredstva, katera bodo Čez deset ali dvajset let ravno tako zahtevali, kakor sedaj. Naši zobozdravniki so tako skromni, da nečejo iznajti nobenega takega sredstva, ker vedo, da ne bi napravili nobenega napredka, ker so vsa Popp-ova kosmetična sredstva po izreku naših prvih ogerskili zdravnikov in zobozdravnikov dobro premišljen in strogo znanstven rezultat in delajo čast izumitelju s svojim dobrim uplivom. (323-3) St. Illso, rentier. Dobiva se v Ljubljani pri lekarjib J. Svvoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoezv, E. Birschitz, G. Piccoli, dalje pri tr-govcih C. Knringer, Vaso Petričič, Ed. Mahr, P. Lass-nik, bratje Krisper; v Postojini: Pr. Baccarich, lekar; na Krilcem: F. Bomches, lekar; v Idriji,- J. Warto, lekar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; v Škofjej I^ki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; v Litiji: J. Beneš, lekar; v Metliki: Kr. VVaeha, lekar; r Hadorljici: A. Roblek, lekar; r iXomn mestu- J. Bergman, D. RLzoli, lekarja; t Kamniku: J. Močnik, lekar; v Trebnjem: J Itiip-reeht, lekar; v Crnomlji: J. Blažek, lekar; v Vipavi: A. Leban, lekar ™^'»pvi«t«jm NAZNANILO. Vrnivši se z Dunaja, kakor sem bil šel klavirje kupovat, priporočam za bližajoče se božične praznike svojo dobro preskrbljeno zalogo klavirjev p n. občinstvu, — V svoji zalogi imam prikrajšane in Mignon klavirje s strunami po dolgem, Prikrajšano klavirje B povprečnimi strunami, s petkratno železno ped' stavo, vsega kapotastra, 7 oktav, s slonokoščenimi tipni- oami petletno jamstvo, stalna cena 10 i gld., s strunami po dolgem 860 ili 38<; gld. Tudi imam v zalogi jeden prikrajšani klavir s patentiranim dvojnim skalo-reaonatorjem, kakor tudi pijanine. Vsi instrumenti so čisto novi 111 si jih vsakdo lahko r gleda Ilkratn se najlepšo priporočam z* uglasovanje in popravo klavirjev itd. Novi klavirji se tudi posojnjejo. Z velespoštovanjem FERDINAND DRAGATIN, Florijanske ulici! št. 38, 1. nadstropje. (689) Zahvala in priporočilo. Zahvaljujoč se za mnogostranskn zaupanje mojim £ t? Častititn kupoviileem ni naroeev.ilcein izmej mestjan-stva in velečastite duhovščine, si nsojam naznanjati, da imam za 111 5 v zalogi najboljše angleško, franoosko in moravsko blago in se priporočam tedaj \ ele< astiteinn p. 11. občinstvu za narejauje oblek po najin nlernej-lom kroji z zagotovilom jako reelne in kol.kor mogoče cene postrežbe. if»09—11) Z velespoštovanjem v Ljubljani, Gledališke ulice št. 6, v Pau-sohin-ovej hiši. i-gT--TT*i,ff Pri o. ki*, okrajnem sodišči v Žn-ženilierkn vsprejme se s 1. dnem deeem-lira t. 1. diurnist z mesečno plačo 25 gld. Prošnje v roke okrajnega sodnika do 27. novembra 1.1. C. kr. okrajno sodišče v Žužemberku, dne 19. novembra 1885. (80(1) iz pivovarne bratov 14 o* le rje v (6—4o) priporoča v zabojih po 25 in 50 steklenic A. MAYER-jeva trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani. astna skušnja {V* L Kdor dvomi, katero sredstvo bi rabil prot' revmatizmn ali bolečemu trganji po udih* kupi naj za 10 kr. steklenico prlatneM 14 PAIN-EXPELLER r. morskim iimekoni. Sedemnajstletna skušnja in mnogobrojni vspeb| jamčijo, da se 40 kr. ni zasionj izdalo. Dobi se skoraj v vseh lekarnah*. Glavna zaloga: Lekarna pri Zlatem lovu v Pragi, Staro mesto. * V Ljubljani: E. Birsehitz, lekar. V Mariboru: J W. Konig, lekar. (t! 13—7i VELIKA kot noj\o. 1 polovica originalne .srrrke uv. v. gbl. 1.75. 1 četrtina originalne arerke uv. v. gbl.— «00« Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vso natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z ntis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju no ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uiadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče Hitro, vsekako pa pred 30. novembrom 1885 nam direktno doposhiti. (610-10) VALENTIN & C0, Bankgeschaft, \ 92 DK i w :tt • r* ri r~^_ r^i_r"*- _j n i mi h . H rrr r * fi n*mM n r". n pi in—Ti. Ti——Wl wi w* 'n r~v i! a* *:*>».:*;»3»>; HEHEJE ZENDA 7 LJUBLJANI. Tovarniška zaloga kožuliovinastili mufov po originalnih tovarniških cenah, sa 1 do 1 fjld. €*enefe9 kakor kjer koli. Skungs. Castoret, Sealskin, zajec, planinski zajec, zličarski zajec, opice, Genoti, ris, kunec, astrahan, severni tić, pliš, sealskin s her- melinom in na vse mogoče načine narejene, dalje (t;65 - 3) vsake vrste kožuhovinasti obrobki za ženske obleke. H. BRANCHETTA zaloga klobukov v I Jubl n I, na KoiigreMiiem trgu št. T, poleg" gledališča, priporoča svojo bogato zalogo svilnatih in klobukov iz klobučino, kap, specijalitet klobukov za dedke, slamnikov VBake vrste. (495—14) CHAPEAUX-CLAQUES domače in inozemske izdelke, po najnovejši obliki in faconu. NujUuljiiiiii« j-a postrežba se zagotavlja. (680-3) Vsega zdravilstva D"1 V. GREGORIČ, Zdravnik ženskih in otroških bolezni. Ordinira od 2.—4. ure. Dunajske ulice št. 3, I. nadstropje. Najgotovojše, najhitrejše in najcenejšo sredstvo za čiščenje in zboljšanjo vina in popravljanje bolnega vina je prava francoska galerta tvrdke COIGNET & C. r Parizu, Lyonu, Marseillu. To zajamčeno sredstvo z navodilom, kako Je rabiti, se vedno dobiva pri tvrdki A. II \ 1M JI A \ \ v IJul>l jani, pisarna v Tavčarjevi palači. (587—14) Noben cilinder več ne bode počil!! O. Irr. pri v. 3 PATENT VB t It M A \ ž!. {z varstveno znamko) * dobivajo se samo v c. kr. iovarniškej zalogi I 1*. KAJSBL-a- !■ trgovina s steklom, (556-5) P TT Hijvfbljani, Stari trgr št. 15. Pred ponarejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari. ►Ak A Jk Jk. AAjk ^k A ^ Jk Ak Jk ik A ik Jk AAik Jk. A ^ IJIIHHHSJHBMnHHHSjnsjB^ I Ivana Hoffa sladni izvleček osvobodil me je | telesne slabosti. Lastno besede gospe rentierice Gelbar v Ebersvvalde. ► k ► ► ► ► k fi k ► ► ki E' [► i k Ir > I V čast resnici priznavam, da sem se z uživanjem Hoffovega zdraviteljuegu piva znebila mojo splošne telesne slabosti in popolnem okrevala. Gospa ndova <>iebar, rentierica. Ilietzing, v januvarji 1881, Hct/.endoiferstrasse 18. Iz vseli krajev svota doposljulo so jo že gospodu lloflu toliko zahvalnih besed, da se tudi jaz čutim dolžno, pridružiti se onim, ki so svoji) toplo hvaležnost izrazili v besedah, ker so njim vsem, kakor meni pomagali izvrstni sladni izdelki Ivana Hoffa. Meno sta sladilo pivo in shiilnn čokolada po porabi lit steklenic piva in 1 kilo čokolade hitro in popolnem ozdravila plućnoga katara. Sladni bonboni pomirljivo uplivajo. .laz nadaljnjem zdravljenje, da se tako varujem upliva slabega vremena, prosim tedaj za novo pošiljatev. Z gorko iu dolžno hvaležnostjo podpisuje se llarijit barouka ilu timii. roj. grof. Batthyany. Berlin, i. julija. Kot TOletiii starček bil sem na telesu jako sluh iu trpel nn živcih. Vaše zdravilno pivo iz slndnega izvlečka, katero sem easn pil za svoju okrcpeanjo, me je pomladilo. Prosim, da mi zopet pošljete. S., pl. Seli i r p, baron, ritmajster izv. si., Berjfisanstrasse 107. Njega Veličnstvo kralj jo z veseljem opazil zdravstveni upliv Vašega sluduoga izvlečka iu sicer iiu sebi ksikor na več članih svoje bile. K odan j itd. linsteiiNkiol«!. Njega Volienstvo krnlj grški Jurij utemeljil je podelitev nn-slova dvornega založnika „kot priznanje Vašega sbiduega izvlečka". Od Nj. kraljeve visokosti princa VVuIeskegii došla je sledeča hrzojavka: „Za Nj. kraljevo visokost princesinjo Wn lesko prosim takoj doposlati Vašega izvrstnega sludiiegu piva". Gospodu Ivana IloHo, po Isomljeiiji po njegovem imenu imenovanih Ivana Hoffa zdravilnih izdelkov iz Bladnega IsvleSka, c. kr, . nlku, imejitelju zlatega zaslužnega križca s krono, vitezu visokih pruskih in nemških redov, lastnika tovarn v Horuliuu iu na Dunaji: Graben, Braunerstrasse b\ (698 11 Opomba. Sladni Izvlečki se ponarejajo, na kar mora paziti zdravnik in bolnik. Pristni sladni izdelki Ivana Hoffa morajo imeti varstveno znamko (podobo izumitelja Ivana Ilolta in podpis Ivana Hoffa). Vse prodejalnice so za prodajo na drobno pooblaščene z litograiovauim barvastim plakatom. (»lavna zalogu v lijiibljisiii: IVter l.assiiEk. V Kranji: Josip D.,lene. V l'nstojini: Dozal Sc Dietriob. V Kočevji: Ed. ilolTmanu. V tirnici: <;. Cristofolotti, o. kr. dvorna lekarna. V Krškem: Rup. Bngelsper^er. V Rndolfoveni: Dominik RizzoHi, lekar. V Zagreba: Sttlvatorjeva lekarna, kn<'/.oSkorijsl.a lekarna in lekarna usmiljenih hra tor. V Olji: Marek. Kupfersohmidt, lekarja, .J. Matic. V Reki: N. Pa-vačič, F. Jeohel, Gt. Uatti, lekarjl, \' Celo vol i W. Thurrawald, lekar. V Marilmni: F, P. Bolafiek. V 1'tiiji: J. Kaslmir. \ 1'ulji: G. B. VVasser-mano, lekar, V Trstu: Prancesco S. Prinz, via Aqiiedotti>, »' H Zanetti, J. Serravalo, lekarji. V Beljaka: Dr. Kunipi", F. Bobols, lekarja, R. ('navali. V Zadru :;,('i isto turo Mazzocco. ...i i?^ ]i i f?n Bril A a A A AAAAi>. ^k AA AAA 4iUK4AAA ^k Ak /k A1 Kdor pristno Brnsko volneno blago dobivati želi, obrne naj so z zaupanjem na (517—12) hm JNt nrejso I ti-nsko firmo xu sukno Meter po 2—7 gld. MORITZ BUM v BRNU. Ustanovljeno 1822. |N|EUSTEIN-ove !»<> si iKllcorjon <* KRI ČISTEČE PILE SVETE ELIZABETE. lloljSi od tsoIi podobnih izdelkov, nćmajo to p.iBtiljo 'lir uhotlljttv>f/'» v nrhi; na)uM))eane)e ar mh(Jo zopor Itolnznl v organih apodnjena (lola telc«:i, jirohajalno mre.lico, bolomil n/\ koži, v moi-jiinih in zonsk« liiile/.ni; ftilfijo kri in lohko oiljiravl)ajo blato, Ni K" zilrnvilu, ki hi bilo boljšo iu pri toni popolnem noikudl.uvo zopor telesno &apretge9 gotovi vir vkoIi bolozni.i. Kor so poalailkorjono, uživajo j iti radi tudi otroui. To )>tlo bo ndlikovnno z Jako ć.'iHtiiitii pismom đVOrtlOffO avrtnikn 1'ithitt \jm •/ movJm", ter gvaritno, naj bo no IZ/fUZtfi^ 'fJA&U+n k..p..jo. ^^Dj\ \t ^nii ■ 1'azitl ar triom dobro, iln kilo ne tlold alnltrfja, ncupllv- <^^_". ' * tttfftt »H rrla sl;mlljivi i/n iziM/sn. Vsakdo naj izrecno zatitova 6' Ni-UHtriiiorih EHznhvtitlih pil, to imajo iu zavitku tor navodilu za rabo ])t>li'(/ ntojeri poilpia. Glavna zaloga na IMinaji: Apotbeke .,/.nni licdligcii I.copold" des Tli. \«'us!eiu, Slaui, l.ehe der IMonKeii- umi Sjiie^;i'lp;iir4se. V Ii)ubljaui so dobivajo pri gospodu lekarji C«akrij«l l*ie«?oli. *e-e>**^^«e<>***e*«*e*« ♦♦♦♦♦♦♦❖♦♦-»♦♦♦♦-»^^♦♦* zraven rotovža v Ljubljani, Itkratu HOMEOPATIONA LEKARNA, jjTF zaloga vseh domačih in tujih specijalitet, priporoča sledeče izdelke. Vsakemu izdelku pruleno se navod, kako je rabiti. ANATERIN USTNA VODA, 1 steklenica 40 kr. BABY P0WUER, Stupa za otroke in odrafioene debele ljudi, l ikat- l|ie:i ,'it) kr. BEHGERJEVA KOSMETIČNA IN ZDRA- VILSKA MILA. VIJ0LĆNO GUCERINSK0MILO,40kr OBRAZNO LEPOTiLO, iinenov ano „Datnen- toilette", 1 stekl 'iiiea iJO kr. POMADA ZA LASE, po katerej lasjo hi-treje rastejo, po prof. Pithu, a 60 kr. TINKTURA ZA LASE, po katerej lasje hitreje rastejo, a 8.r> kr. TINKTURA ŽA KURJA OČESA, 1 steklenic; 40 kr. s čopičem vred. KOLINSKA VODA, v originalnih stokleni- Cith a alt kr. in 1 gbl. ŠMAF.KICNI PARFUM, 1 steklenica 1 gld., k-.iknv tudi drugi part'mni po proizvoljnih oeuab. MALACA VINO, katero nepo redno dobivanu , v steklenicah po ilO. b\> kr. in 1 gld. 10 kr. MALAGA S CHINO, proti pomanjkanju slasti do jetli itd., 1 steklenioa 70 kr. MALAGA Z ŽELEZOM, proti bledici, pomanjkanju krvi itd., 1 steklenica GU kr. SLAJEVI CUKRĆKI, a 10 kr. in po pio- GLICERINSKO MILO, a 18 in 12 kr., kakor MANDELNOVO, PEŠČENO MILO itd. FRANCOSKO ŽGANJE, 1 mala steklenica 20 kr., 1 velika steklenica 40 kr. BALZAM ZA OZEBLINO, 1 steklenica 3(> kr. PARIŠKI PRAŠEK ZA DAME, beli in ru- deči, a iu 40 kr. RUM, ki ga neposredno dobivamo, & 80, 60 kr. iu 1 gld. SALICILNA USTNA VODA IN ZOBNI PRAŠEK, 1 steklenica nO kr., L Skatljica 30 kr., dO sedaj nedosegljiv izdelek, ki se pa ne sme zamenjati s sulieilno kislo ostiu: vodo in zobnim praškom. TRPOTCEV SOK IN CUKRĆKI, proti kašlju, liripavosti itd., ki so se že dostikrat za dobre lnka»all, l steklenica 50 kr., 1 fikatljica BO kr., kakor tudi PELINOVI. SLIŽNI, GUMI IN SALMIJA-K0VI CUKRČKI |io proizvoljenili cenah. ČAJ RUSKI, katerega neposredno dobivamo, v /.nvitkih po 80 iu nO kr. 0GERSKO MAZILO ZA BRADO, originalni zavitek, t novo), ae nikdar ne posuši, a k2u kr. ZOBNI PRAŠEK IN ZOBNA PASTA razne vrsto. izdiitelj in od(.;iivo)'ui urednik: Ivan Železnikar. izvoljenih cenah. Ti ladelki in druge tu neomenjene specijalitete prodajajo se po ceni in razpošiljajo slednji dan po pošti. -»Mg («44-4) Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne D43C