28. številka. Ljubljana, v četrtek 5. februvaija. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI MSI Izhaja vsak dan ivečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstro-ogerak e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 90 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po lO^kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne pet it-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je v Gospodskih ulicah St. 12. U prav ni 5 t. v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Mlado Čehi in levičarji. Vladna, nemškoliberalna in konservativna glasila zagotavljajo, da vlada ne mara hoditi z Mlado-čehi, ker so razdrli spravo, ki je prava avstrijska potreba in se sploh njih postopanje obsoja v mero-dajnih krogih na Dunaji. Ko bi verjeli tem glasilom, katerih besede kaj radi navajajo Staročehi, bi res morali misliti, da so MUdočehi sedaj obsojeni, da bodo na veke jeli kruh opozicije in da jednaka usoda čaka vse druge, ki bi se predrznili vladi naravnost kako bridko povedati ali pa celo dvojiti, da je vse najbolje, kar skrbni Taaffe za nas na Dunaji ukrene. Posebno pa hudo čaka vse, ki bi bili toli predrzni, da bi se zavezali z Mladočehi, katerih se treba varovati kakor kužnih. Lep nauk, ki bi ga mogli iz teh glasov posneti, bi bil, da nam je biti lepo zmernim in zvesto podpirati vlado, ki nam bodo še kaj dala, če se jej bode zdelo umestno in bode to v državnem interesu. Pogledamo li natančneje na zgodovino poslednjih desetih let, pa takoj spoznamo, da je vse to le prazno strašilo. Tudi levica si je bila nakopala s svojim odločnim postopanjem nevoljo visečih krogov na Dunaji, ki so jo bili obsodili kot „fakci jozno opozicijo." Koliko časa je besedica „fakci-jozen" strašila po vladnih organih in bila neko svarilo za druge, da se tako daleč ne izpozabijo. Liberalci se te obsodbe neso ustrašili, nadaljevali so boj proti vladi s podvojeno ostrostjo. Na Češkem so brez pravega povoda celo ostavili deželni zbor, kar gotovo Taaffeu ni posebno ugajalo. Časi so se premenili. Grof Taaffe je velikodušno odpustil levičarjem vse krivice, ki so mu jih storili. Porabil je ves svoj upliv, da ustreže nemškim željam na Češkem, da še več, pripravljeni so že uii-nisterski stoli, da se nanje usedejo oni fakcijozni možje. Vladna glasila sedaj na vsa usta proslavljajo levico, da se je pokazala kot najbolj avstrijska stranka, ker vlado podpira na Češkem glede sprave in ie glasovala za veliki Dunaj, torej šla z vlado samo v takih vprašanjih, kjer s > to zahtevali levičarski strankarski interesi. Isto tako ni nobenega povoda, da bi Mladočehi kdaj pri vladi ne prišli v milost, Če bodo le dosledno nadaljevali dosedanjo politiko. Baš do- LISTEK. Tedenske drobtinice. (Medvod in zima; Ljubljanska megla; aneg v Trstu in ljudska Stetov; komisarji; slovenski denar; odpravljena zanjka; pust na vrhuncu; narodna decentralizacija; petin-dvajsetletnice; koro&ki Slovenci; Golfski junaki; pozvana pisatelja.) Radoveden sem, kakšen obraz je naredil letos medved, ko je po stari šegi pogledal na Svečnice dan iz svojega brloga. Zdi se mi, da je prav pozorno pomolil svojo glavo skozi kako luknjo in pomolil gobec naprej, ko pa mu je udarila ledena supa nanj, da mu je skoro zamrznil, potegnil se je urno nazaj v svoj brlog, misleč si: letos pa že ue kaže še tako hitro vun hoditi. Saj imamo pa tudi zimo, da jo bode treba zabeležiti in pretekli mesec januvar sme se šteti mej najstrožje tekočega stoletja. Ledena kronika meseca januvarja 1891 ostala bode zapisana v kroniki znamenitih let, kajti tako dolgo brez prestanka trajajočega mraza ne nahaja se vsako leto. Na severu imeli so vsaj nekaj dol južno vreme, pri nas pa še tega ni bilo. Ljubljanska godki z levičarji so nam pokazali, da grofu Taaffeu odločne stranke najbolj imponujejo, to je stranke, ki se ne boje vsake ostre sape, ki potegne od zgoraj. Kadar jih bode vlada potrebovala, bode že našla Bog ve kako njih dobra dela, da jih bode mogla vsprejeti v svoje naročje, dokler jih pa Taaffe potreboval ne bode, se pa nanje ne bode ozira), naj se mu še tako usiljujejo. Odločno postopanje pa ima vedno to dobro strnu, da vlada zareB kaj stori dotični stranki, kadar jo potrebuje, dočim se zmerneži odpravijo le z lepimi obljubami. Ko bi bili avstrijski Slovani bolj posnemali levičarje, gotovo bi bilo naše stališče danes ugodneje, nego je sedaj, ilada ali nerada bi se bila vlada postavila z vao svojo avtoriteto, da uresniči tudi nam narodno jednakopravnost, da Bi le zagotovi našo podporo. Ker smo pa bili zmerni, smo pa morali pobirati drobtine padajoče z vladne mize in odpravljali so nas z lepimi besedami. Tako se bode nam tudi v bodoče godilo, Če bo odločneje ne postavimo na noge. Povedati moramo vladi, kaj da hočemo, za kako ceno jo podpiramo. Če se hoče na nas ozirati je prav; če pa ne, je tudi prav. Nekaj čaBa bode nas morda prezirala, dokler bode mogla izhajati brez nas, kadar pa nas bode potrebovala, bode pa že nas sama poiskala. Bati se nam tudi ni treba, da bi predolgo čakali. Večina, ki jo bode vlada pridobila pri volitvah, ne bode tako impozantna, da bi se nanjo mogla vedno zanašati. V šestih letih se marsikaj prigodi, kar utegne omajati večino. Posebno proti koncu zasedanja se rado več poslancev vladi izneveri. Zaradi tega pa smemo biti preverjeni, da pride čas, ko se vlada obrne še do Mladočehov in druzih odločnih slovanskih strank. Volilci pa morajo gledati, da odpošljejo v državni zbor odločnih mož, ki se ne bedo bali vladne jeze, ker le tako je mogoče, da dosežemo jedenkrat narodno jednakopravnost, kajti kimali smo že dovolj. Minolih deset let je nas že lahko preverilo, da z lepa ne bomo ničesar dosegli. V višjih krogih sicer ne oporekajo naravnost pravičnosti našib želj, kajti proti ustavi se ne upajo naravnost delati, da uiti levičarska vlada bi se ne upala, ali radi bi vbo stvar zavlekli z lepimi obljubami. megla pa je bila v največjem razvoju, da bi nas megle bogata mesta London in Milan smela zavidati. Bila je včasih tako gosta, da bi jo človek lahko kar na kruh mazal, kakor je rekel pokojni Medvedov Jože. Vender pa je koj po Svečnici nastopil preobrat tudi pri nas, počil je ledeni obroč, ki nas je objemal tako dolgo in čutijo se od včeraj nekako bolj južne sape. Suega imamo pa povsod i de dosti, akoravno je letošnjo zimo slavni magistrat res prav marljivo dela), da je pospravil izpod nog veliko obilico snera, s katero nas je obdarilo radodarno nebo. Saj ga je bilo po vso'Ji več kakor treba, in celo v Trstu čule so se pritožbe, da mestni magistrat prepušča solocu in jugu pospravljanje snežnih kupov, katere so nametali po raznih prostorih in ulioah. Seveda gospodje neso imeli časa misliti na sneg, kdo bi bil pa pri ljudski štetvi, s katero so imeli toliko posla, lovil Slovence v italijanske mreže. Komisarji veči del neso znali nič slovenski, vender pa se je jeden tak laški komisar v malo dneh naučil slovenski, ko je videl, da drugače ne bode prišel do konca. Marsikateri zagrizeni nasprotnik bi se na ta način kmalu priučil našemu jeziku, ko bi mi Slo- Crispijev padec. Nahajamo se v dobi političnih presenečenj. Kmalu po nepričakovanem razpustu državnega zbora na Dunaji, ki je prišlo tako neposredno in tajnostim, da nikdo ni slutil ničesar o tem važnem do-godljeji v notranji politiki, prinesel nam je brzojav drugo nepričakovano vest, o ministerski krizi v Italiji. Nastala je iznenada v sobotni seji italijanskega parlamenta. Nepričakovani padec Crispijev je dogodljej, ki stoji v prvi vrsti političnih dogodb, katerega posledic v trenotku, ko to pišemo, ni lahko izračunati. Ko je pri lanskih volitvah vlada Crispijeva pridobila za sebe tako ogromno večino, pač ne bi bil uikdo mislil, da je padec Crispijev tako blizu. Kdor pa je malo bolj pazno gledal stvarem do dna, moral si je že tedaj reči, da večina bode šla z Cri-8pijem le tako dolgo, dokler se ne bode dotaknil uajvitalnejih materijalnih interesov naroda. »Lenobe n i h novih davkov", to je bil klic, ki je pretresal od severa do juga vso Italijo, katera stoče pod bremeni, ki jih jej nalagajo brezprimerna oboroževanja, da more izpolnjevati svoje mesto v trojni zvezi. Crispi sicer ni stvarnik trojne zveze, on je po smrti Depretisa 1. 1887. položaj našel že tak, kakor je bil zdaj. Vender pa je znano, da je baš on bil najgorkeji zagovornik te zveze, ki ni priljubljena pri velikem delu naroda italijanskega, če bi tudi ne nalagala tako silnih bremen ubogi, po finančni krizi ne baš v najboljem stanu se nahajajoči Italiji. Opetovana potovanja Crispijeva v Fried-richsruhe poostrila so položaj Italije proti Franciji (ako, da je bil nasledek tega pretrganje do tačas ugodnih trgovinskih razmer mej sosednima državama, in da je nastala v Italiji huda kriza, katera nikakor ne dopušča, da bi dežela še nadalje mogla nositi taka bremena, kakor jib je nalagala Crispijeva vnanja politika. Ko je Italija utopila v trojno zvezo in se zavezala, da bode na kopnem in na morji postavila GOO.000 mož, tačas se je sploh mislilo, da skoraj mora priti do kacega sukoba, pri katerem bi se bila okoristila tudi Italija na strani svojih dveh zaveznikov. Ko se je pa evropski politični horizont veuci bili bolj odločul Tako sem se preveril baš v Trstu v neki italijanski prodajalnici, kjer neso hoteli razumeti; ko sem slovenski zahteval. Ko pa sem rekel prijatelju: Le pojdiva drugam, saj nas tukaj ne razumejo, oglasil se je takoj jeden slovenski: „0 prosim, le zaukažite", in pogovorili smo se prav pošteno po slovenski. Še tega bi se nam mankalo, da bi za svoj denar se dali še za norce imeti1 To pa ne, ker slovenski denar je isto tako dober, kakor vsaki drugi. Danes teden pisal sem o oni zanjki pred kavarno „Eggia" in pristaviti mi je, da mi je pravil neki prijatelj, kako je prejšnji večer čul nekoga, ki se je baš tam prav ,,krofr.no" pridušal. Mislil si je prijatelj, da se je dotičui tudi morda ujel v zanjko. Z zadoščenjem pa moram konstatirati, da že drugo jutro, to je petek, je bila odstranjena ta nedostoj-nost, kar prav rad tu javno potrdim. Pust je na vrhuncu svoje slave, le še malo dni in po njem bode, zatorej naj vsak gleda, da dobro porabi čas, da mu ne bode potem žal, ko bode že prepozno. Posebno kesal pa se bodo danes teden, kdor bode tako nesrečen, da bode zamudil Sokolovo maškerado. Te nesreće mu celo leto ne zopet razjasnil, jeli so Italijani računati, in velik del naroda ohladil se je prav izdatno. Zginulo je ono naudušenje, katero se je umetno gojilo, kajti pokazalo se je, da žrtve neso v nobeni primeri a pridobitvami. Drugi in ne mali del italijanskega naroda pa je bil iz vsega početka odločno nasproten trojni zvezi in Crispiju. Ko je torej preteklo soboto finančni minister Grimaldi prišel na dan z neko novo davčno predlogo — o povišanem obdačenji špirita — razvnela se je živahna debata o splošni vladini politiki, katera naklada deželi tako silna bremena. Crispi branil je po stari svoji navadi prav strastno vladine predloge, in se spozabil toliko, da je imenoval politiko nekaterih ujegovih prednikov „servilno" , kateri izraz je zbudil hudo razburjenost mej poslanci. Nič ni pomagalo, da je Crispi zagotavljal, da se predloženi nacrt zakona popolnoma strinja z njego vim v Turinu razloženim programom. Z 186 glasovi proti 123 izrekla se je zbornica proti temu, da se prestopi na dnevni red po predlogu vlade, ter odklonila, da se prestopi v nadrobno razpravo. Da je bila mej poslanci opaziti neka splošna nezadovoljuost prouzročilo je tudi to, da je vlada navzlic zahtevanim novim davkom, kateri so v nasprotji z njenimi obljubami, nameravala zmanjšati število prefektur, torej hranjevuti pri notranji organizaciji, da bi pridobila sredstev za gojenje nepriljubljene vnanje politike evropske in tudi afričanske. Poslednjo kolonijalno politiko tudi vedno ostro napadajo radikalni organi in gotovo je tudi ona kolikor toliko pripomogla k padcu Crispiju. Položaj je resen in težaven, ker dozdaj se kralj še ni izrekel, ali sprejme demisijo kabineta, oziroma, kdo bode naslednik Crispija. Sploh pa se sodi, da je rešitev krize težavna, ker skoraj ni mogoče, da bi se Crispi vrnil na svoje mesto ali pa obdržal dolgo Časa v sedanjih razmerah. Kako bi uplival definitivni odstop Crispija na trojno zvezo, oziroma na nje daljni obstanek, je teško dognati. Čujejo se pa že zdaj mnenja, da Italija ne bi mogla na dalje prenašati silnih bremen, ter da bi jej zaveznici dopustili, da ostane z zmanjšanimi vojuškimi silami v zvezi. V prvi vrsti gre Italiji za to, da bi pnhrunila ua leto kacih 20 milijonov, to bi pa le mogla, ako poniža stan svoje vojske. Zmešnjava v parlamentarnih in političnih krogih italijanskih je velika, kajti dogodki prišli so mnogim nepričakovano in je padec Crispijev uplival v nekaterih krogih kakor bomba. Kot nasledniki Crispija imenujejo se Rudini, ali pa koalicija Zanardelli-Nicoterb, v parlamentarnih krogih zagotavlja se, da je predsednik zbornice kralju prvega priporočil kot naslednika Crispijevega. Imenujejo se tudi drugi. Za Dismarckom gre Crispi in podira se steber za stebrom, ki je podpiral trojno zvezo. Bode li ta pretrpela osebe, ima li res toliko Životne sile v sebi, da se jej ni treba opirati na nosa mične osebe, s katerimi stoji ali pade, to se bode pokazalo, ko se nekako razjasni zdaj temni in zamotani položaj. Pokazalo se bode, je li bil upor proti Crispiju slučajen, ali pa ima, kakor smo rekli globeje uzroke. V zadnjem slučaji je popolnoma iz-ključeuo, da bi kralj izročil Crispiju sestavo novega ministerstva, kakor se je v jednacih slučajih toli- bode moč popraviti. Za pokoro delati bode itak dosti dolg pustni čas. Povsodi se pleše in raja za narod, po vsej Blovenski domovini se vrti vse v ko lobaru, veselica naznanja se za veselico, v mnogih krajih pa se pridružuje tudi petje in gledališke igre, m tako je prav. V čitalnici naši se je letos, kakor že več let na Svečnico samo plesalo. Bil je sijajni ples, pravi „elite-ballu, a bil je letos slabeje obiskan. Nekoliko je temu tudi pripomoglo to, da je več odličnih narodnih rodbin v žalovanji, ki se torej neso mogle udeležiti. Na drugi strani pa se nekako vedno bolj decentralizujemo in Čitalnica ni več ono ekskluzivno središče narodnega življenja, kakor nekdaj. Nastale so čitalnice v najbližji okolici Ljubljanski, kakor stareja v Šiški in ona na Viču in Glincah, ki sta tudi obe z „Besedo" in plesom praznovali Vodnika, pri katerih veselicah je velik kontingent obiskovalcev dala Ljubljana. Kad bi bil poletel te dni tja v solučuo Gorico, k lepi Blavnosti, s katero je dragi mi prijatelj in-stari znanec praznoval 2.'»letnico svojega delovanja na narodnem polji. Istotako bi bil želel biti doli pod Velebitom v Gospiću, kjer je drug rojak slavil lepo slavnoBt 25letnega svojega delovanja. A krat zgodilo pri njegovem predniku, starem in prekanjenem lisjaku Depretisu. Y. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 4. tebrtivarja. 1 tržavnozborske volitve. Lienbacherjeva stranka že močno agituje po planinskih deželah. Izdala se je parola, da se ne smejo voliti možje, ki bi se v zvezi s Slovani bojevali proti Nemcem in velike svote dovoljevali /a Češko, Galicijo, Bukovino, Dalmacijo itd. Stranka ima npanje, da pri državnozborskih volitvah pribori precej mandatov. Notranji tirati nI jezik in češki veleposestniki. Da češki veleposestniki neso zanesljivi v narodnih zadevah, je že znano stvar. V deželnem in državnem zboru podpirali so Čehe, pa le zaradi .tega, ker so bili preverjeni, da tako najložje branijo svoje stanovske koristi. Vladi se pa ti možje ne upajo postaviti po robu ali se pa nečejo. Boje' se zameriti visokim krogom na Dunaji. Ko se je izjavila vlada proti češkemu notraujemu jeziku, so češki veleposestniki v tej zadevi takoj popustili Staro Čehe na cedilu in v spravnem pododseku izjavili, da se popolna jednakopravnost ne bode dala izvesti, ker notranji jezik po sodiščih more ostati nemški. Vnanje države. Ministerska kriza v Italiji sedaj vzbuja veliko pozornost. Splošno se misli, da je Crispija izpodkopala vnanja politika njegova in da je zakon ob obdačenji alkohola bil samo pretveza. Crispi je že dolgo čutil, da ne stoji trduo in je zatorej že sam izzval nezaupuico ob taki priložnosti, da svet ne bode tako videl pravega uzroka. Nova vlada gotovo ne bode več tako gojila prijateljstva z Nemčijo in Avstrijo, kakor ga je sedanja, če tudi iz tripelalijance morda ne bode izstopila. Mojstveni dati nemškega cesarja. V prestolnici Mecklenburg-Strelitz neso nič posebno neudušeui za zjedinjeno Nemčijo. Ko je bil rojstveni dan nemškega cesarja, ni bilo razen vojaških nobenih slavnostij. V protestantski cerkvi še službe božje ni bilo, tako da so častniki morali iti v katoliško cerkev k slavnemu cerkvenemu opravilu, dasi je mej njimi le jeden sam katolik. Ta dan se je videlo, da bi se Mecklenburg-Streličani takoj radi s svojim velikim vojvodo odcepila od Nemčije, ko bi zato bil čas ugoden. Prusko ministerstvo. Caprivi baje misli odložiti predsedstvo pruskega ministerstva, ker je b posli preobložen, in bode predsedstvo prevzel Miquel. Ko je odstopil Bismurck, se je precej govorilo, da se bode državno kancelarstvo in prusko ministersko predsedništvo moralo ločiti, ker se ne bode moglo dobiti moža, ki bi vse te službe opravljal. Belgijsko /ivestolonasletlstvo. Ker je le še jeden sam belgijski princ, ki ima pravico do prestola, namerava vlada premeniti pre-stolonasledstvo tako, da bi tudi ženske mogle podedovati prestol. Ministerski sovet se je že o tem posvetoval. Če se bode upala vlada s tako predlogo pred zbornico, se ne ve, kajti bati ae je ugovorov, ker je v zbornici več poslancev, ki bi radi republiko. Volitve na Šjtanjskem,. Pri volitvah za zbornico na Španjskem je voljenih 286 vladnih pristašev, 61 liberalcev, 38 re-publikanov, 4 klerikalci in 5 karlistov. Kako so iz-pale volitve v kolonijah, ki volijo 42 polancev, se še ne ve. Udeležitev pri volitvah je bila slaba. ostati je moralo pri želji in le brzojav nesel je jed-nemu in drugemu iskrene moje želje. Ko se drugod pleše in poje, gibljejo se koroški naši bratje in pripravljajo za volitve. Žalostno je sicer njih stanje, da obupujejo najbolji možje, a pogumno treba je stopiti na dan, tudi onkraj Karavank zasijati mora solnce ravnopravnosti. Tudi pri naši fari bode jedenkrat žegnanje! Celjski olikanci skazali so svoje junaštvo, ter so s črnilom namazali hišo, v kateri se nahaja nova slovenska društvena tiskarna. Pocrnili pa bo 8 tem činom sami sebe najbolj, ker so pokazali zopet jedenkrat svojo germansko nestrpnost in nemško „bil-dungo", kakor že mnogokrat poprej. Ti pritlikovci pač naravnega razvoja slovenskega življa na spodnjem Štajerskem sploh in v Celji in okolici posebno ne bodo ovrli s tacimi junaštvi, s katerimi se le smešijo. Gledališke pisatelje po navadi kliče občinstvo, če je z njimi zadovoljno, a to po končani predstavi. Na Dunaji pa se je zgodilo drugače. Za nemški „Volkstbeater" spisala sta dva neimenovana pisatelja igro „Prvi maj', katero je vodstvo b prejelo. Policija pa je bila radovedna, ter je zahtevala, da Vstaja na Portugalskem se je ponesrečila. Bilo je mej repubiičani dogovorjeno, da se ustaja začne v več mestih hkratu, ali v Oportu neso mogli čakati pravega časa in so akcijo poprej začeli in tako vso stvar spridili. Ob ustanku pa Se ni popolnoma zanesljivih poročil, ker portugalska vlada strogo pazi, da se brzojavno kaj po svetu ne poroča, kar bi njej ne ugajalo. V Oportu bil je hud boj in je do 100 mrtvih in ranjenih. Mestno hišo, ki so jo bili zaseli uatajniki, so top-ničarji bombardovali; potem pa drugi vojaki napali z naskokom. Ustaši so bili zaradi tega v neugodnem položaji, ker niso imeli spretnih vodij. Le dva častnika, potegnila sta z ustaši, drugi so pa ostali vladi zvesti. Neuspeh v Oportu je tako potrl repub-ličane po drugih mestih, da ni pričakovati, da bi se sedaj upali puntati. Njih voditelje so pa že itak zaprli. Vlada bode z vso strogostjo poskusila zadušiti republikansko gibanje. Dopisi. Iz Celovca 2. februvarja. [Izv. dop.J Ko-nečna beseda c. kr. poštnega ravnateljstva v Gradci v zadevi toženega c. kr. poštuega olicijala Okorna glasi se (nemški seveda) naslednje: Štev. 2311. GoBpodu .... v Celovci. Na ponovljeno ulogo z dne 16. januvarja 1891 83 Vam javlja, da je stvar, kakor je bila navedena v t. u. odgovoru z dne 11. jan. 1891 št. 854, dokazana po zaslišanji dveh uradnikov, ki sta bila z ofirijalom Okornom ob jednem v istih uradnih prostorih v službi dne 22. decembra. Ker se je dalje proti Okornu že administrativnim potom uradno postopalo in se mu naročilo, da se v bodoče v vsa-cem oziru korektno obnaša nasproti občinstvu, nema c. kr. poštno in brzojavno vodstvo v Gradci povoda, da dalje postopa v tej zadevi. V Gradci 24. januvarja 1891. C. kr. poštni naddirektor: Podpis. Z Viča 4 februvarja. [L.v. dop.] Prva pred-pustna društvena beseda Viške in Glinške čitalnice zvršila se je jako povoljno. Kmalu zvečer napolnjeni so bili pripravljeni prostori, udeležilo se je mnogo odličnih gostov iz Ljubljane, Št. Vida in sploh iz tukajšnje okolice. Vrli rodoljubni Ljubljanski pevci, kateri so iz prijaznosti nastopili pri besedi na oder, očarali so s svojimi krasnimi glasovi vse udeležence, da jih je občinstvo z naudušenim ploskanjem odobravalo. Dramatična predstava „ Ponesrečena glavna skušnja" ugajala je jako na našem novem odru, kajti bila je to prva dramatična igra v občini. Pokazali so vrli igralci izurjene svoje moči v splošno zadovoljnost občinstva, svoje uloge rešili bo tako dobro, da ploskanja ni bilo konca. Ob deseti uri pričel se je živahen ples in mladi s vet sukal se je do belega dne. Četvorka, katero je iz prijaznosti vodil g. Lilek iz Ljubljane, je radi pretesnega prostora plesalo samo 12 parov. Prva „beseda" nove čitalnice bila je jako povoljna in upamo, da bode lepo cveteče društvo priredilo še mnogo tacih veselic, in da kmalu nastopijo na oder tudi vrli Viški in GlinŠki pevci in pevke, ki se že dlje časa pridno vadijo, in imajo baje jako dobre moči v svojem zboru. B^"~ Dalje v prilogi. ~^nf| se ji naznunijo imena pisateljev igre, katera je pisana v p r o t i socijalističnem duhu Skromna pisatelja bodeta pač iznenadjena, da ju je doletela še pred predstavo igre čast, da sta bila poklicana — od policije. Gotovo, da bode to anticipirano po-zvanje igro storilo tem zanimivejo. A ha s ver II. Beseda — kje si? (Dopis iz Trsta.) (DaUe.) A kaj dela g. J. M. ? Roga bo temu tako jasno po Miklošiču razpravljanemu, pristno slovanskemu pravilu, ki še krepko med našim rodom živi (primeri množino vzgledov od Miklošiča na mestu re-čenem navedenih: bolnik, lakomnik, nevernik, ne-čiHtnik, boljci optimates, glušec, zaspanec, znanec, krivec, hit1te mu, mojci, glavo snet; nagec, nevoš-Ijivec, pijanec, pldšec, ptujec, sivec, starec, edinec, grdež, malopridnež, ničemernež; lene, gen. lenota; ptujka, Bamka, grešnica). Ali se ne pravi to očitno skazani pravici ustavljati se? Jekleno svojo staro-kopituost, gospod J. M., bi pač lahko v boljšo svrho porabljali, nego v to, da ščitite jadne in gadne rraoga „ Iz Žužemberka 30. januvarja. (Izv. (lop ] Preteklo nedeljo napravila je naša „požarna bratnba" ples, kar se ve ni nič nenavadnega, ker to se godi posebno o predpustnem času po vsem svetu. Nenavaden in poseben pa je uvod k temu plesu, ki ga je pridigoval z lece istega dne tukajšnji kapelan g. A. Ščinkovec. Ko je bil poropotal zoper „liberalne" časopise in osobito zoper „Slovenski Narod", ki se baje norčuje iz sv. misijonov, ker piše, da domačini dajo več za negotovi uspeh teh misijonov kakor za potrebne narodne naprave, in ko je poudarjal, da je v Žužemberškem bralnem društvu tudi ta list, potem je nadaljeval izrecno: —čas je, da si otreBete ta jarem z vaših vratov in ne dajte se za nos voditi onemu bralnemu društvu na placi, ki vas pohujšuje —. O gasilcih pa je govoril tako: Kakor sem slišal, bode tukajšnja požarna hramba priredila veselico. Ali ima tako društvo namen prirejati plese in tako zapeljevati naše fante! Ako se nočete vi starši oglasiti, se bodem pa jaz! Vi ne bodete zapeljevali naših fantov! Torej fantje in dekleta, ako ste še kaj krščanski, ne pojdite na tako veselico in odstopite od tega društva ter ne podpirajte ga, ki vas pohujšuje in zapeljuje! Sicer pa, kateri hodijo na take veseUce, so ponočnj aki, k..b...i in 1 . .d .. To je krepka in lepa pridiga, mar ne V Opomniti pa velja, da je bil omenjeni ples prirejen lepo in uzorno. Udeležili so se sodni in davčni uradniki, notar, župan, trgovci iu najboljši tržani s poštenimi Bvojimi ženami in hčerami. Veljajo li njim take z lece govorjene besede, ki se uavaduo ne pišejo na papir! Razburjenost je torej občna in po celem okraji ni govora kakor o tem surovi m pridigovanji. Bralno društvo je baje že storilo potrebne korake pri kazenskem sodišči, ker je uvidelo, da Bvarjenje na pristojnem visokem mestu o drugi priliki ni imelo uspeha, nego da se je temu čudnemu duhovniku dala potuha ali molče ali izrecno. Prepričani smo, da bode tako ukrenila tudi požarna bramba in izločila tiste, ki mislijo, da s takim ravnanjem niso žaljeni v svojej časti. Taki gasilci niso vredni, da nosijo častno uniformo! Možje moramo biti in odgovorni za svoja dejanja vselej in povsodi, ne pa od taci h pridgarjev devati se na uzdo pri vseh volitvah, pri vseh občinskih in drugih sejah! Pravi duhovnik je res oče svojim faranom, a mislimo, da si bo taki nepotrebni komaudantje pač že izkopali sami svojo jamo! Iz Novega m« sla 3. ltbruvarja. [Izv. dop. J Predpust imamo. Kdo bi torej govoril o politiki, če prav se bližajo državnozborske volitve. Mi častimo svojega Vodnika. „Pa s pregrešnim plesom in zaljubljenimi peBmami", bo rekel dr. Mahnič. Pa ne znamo drugače. Pred svečnico torej priredila je naša Čitalnica svoj tradicijonalni Vodnikov večer. Kakor v preteklih letih zbralo se je tudi na ta večer vse, kar je lepega in veselega v Novem mestu. Ne zastonj. Pevski program bil je do cela dovršen. Kar pa nam posebno ugaja, je to, da so nas gospode narodno dame popolno prekosile. Ne bodem govoril o krasnih mešanih iu ženskih zborih, ki bo se smeli meriti z vsemi, kar jih je na Slovenskem. Iznenadila nas je in skoro ganila krasna in dovr- šena igra na klavirji. Igrali ste gdč. Logerjeva in Ogorelčeva prelepo Titluvo ouverturo slovanskih melodij. Venec pa je zaslužila gospica Pavlovičeva s svojim sopran-solo: Abtovim „S teboj". To Vam je bilo tako nekaj čuvstvenega in milega, da je povsodi našlo pot do srca. In slovenski Vam je izrekavala gospica, kakor da jej je ta jezik na srci izrasei. Slovenske dame, ki le prerade po koncertnih veselicah, pri čaji iu v kuhinji tolčejo n\uj Raber tajč pohrusten", bi se lahko tukaj mnogo naučile. Morebiti so se tudi. Da se torej zopet vidimo na maskaradi, ki obeta biti jako sijajna. 1% Hevnice ob Savi 3. februvarja. [Izv. dop.j Kakor je že bilo naznanjeno, imeli smo dne 18. lanuvarja tukaj veselico, plesni veuček, katerega bo naši vrli narodni samci osnovah. Bila je veselica, da se sme reči izvrstna v vsakem oziru. Svirala je namreč \ojaška godba 53. pešpolka, nadvojvode Leopolda iz Zagreba, katera je vse hvale vredna, tudi dekoracija in vodstvo cele veselice je bila vse časti vredno. Mnogo gospodov in dam s Krškega, iz Brežic, Moki onoga, Reihenbuiga, Radeč in Trsta se je veselice udeležilo ter našim samcem čestitalo ua taki veselici. Sploh se pa moru reči, da je ta veseiica bila taka, kakor v kakem velikemu mestu. Ako sem pogledal toalete vili h naših narodnih dam, katere bo se veselice udeležile, dekoracijo iu godbo, mislil sem, da sem na Dunaji ali v kakem drugem velikem mestu, ker je bilo vse tako elegantno. Zabavali smo se do jutra, ko je kapelnik naznanil odhod. To je bila tretja veselica, katero so nam naši izvrstni samci priredili. Prva bila je lansko leto, t udi plesni venček, druga bila je v jeseni : velik pevski koncert z godbo, tretja pa danes popisana VBe bile so izvrstne, zatorej jim zaklkemo: „Živeli vrli narodnjaki!" Želimo, da bi po tem izgledu ravnali tudi samci po druzih slovenskih krajih. Iz Hi. Pavla v S a v i n j s k i dolini 1. februvarja. [Izv. dop] Že več let se ni priredil v našem kralj noben večji ples, zatoraj je plesni venček dne 5. januvarja vzbudil splošno zanimanje v Savinjski dolini. Udeležba je bila, smemo reči, sijajna in sicer nas je posebno razveselil obilen pohod krasnih dam in gospodov iz Žalca, Celja, z Vranskega, iz Braslovč iu seveda tudi iz našega kraja. Nad sto oseb je posetilo ta venček in se skoraj poluoštevilno radovalo do 8. ure zjutraj. Pa saj je tudi odbor dobro skrbel za vse potrebno, okrasil je dvorauo jako okusno in najel izvrstno godbo Slatinsko. Splošno pozornost vzbujala je lepa z cvetlicami okrašeua fonteua. Opomnimo naj tudi, da je bila ta veselica slovenska, nasproti ssdnji jednaki sv. Pavlski veselici, ki je še imela nemški značaj. Napredoval je torej naš kraj v narodnem oziru, kar pa ni oviralo, da se jo tudi mnogo Nemcev radovalo mej nami. Konečno še omenim, da je splošno dopadal kot lijon, ki ga je tako izborno aranžiral g Norbert Zanier, kateremu se izreka posebna zalnala. Dopadala je vzlasti podoba, ki je predstavljala bodočo savinjsko železnico. — Pri odhodu zagotavljali so nas lepe plesalke in plesalci, da jim bode ta vese- lica v veduem spominu in razšli smo se s klici „Na svidenje! K. Klavžarjev večer v Gorici. Kdor deluje skoro vse svoje življenje za blaginje naroda na tem ali onem polji, vreden je pač svojega plačila, zasluži vsaj toliko, da se njegove zasluge ob dani priliki pripoznajo ter da se mu za njegov trud izreče zahvala Ako bi narod to svojo dolžnost zanemarjal, bil bi nehvaležen in nehvaležni narodi izginejo naglo s svetovnega prizorišča, kar je pač umevno, kajti kdo se bode ogreval za tak narod, kako se bode mladina nauduševala za občno blaginjo, ako je prepričana, da bode žela za to le ne-hvaležnost. Te resnice in prepričanje, da je naš narod hvaležen vsakemu, kdor iz nesebičnih namenov deluje za njega blaginjo na tem ali onem polji, napotile so Goriške Slovence, da so iz sebe izbrali odbor z namenom, da bi ta priredil posebno slav-nost v proslavljenje petindvajsetletnega delovanja gosj). Ernesta Klavžarja na dramatskem polji posebej, na narodnem v obče. Da so Goriški rodoljubi dobro poznali narod v ožji svoji domovini, priča najjasneje izvršba ome. njene slavnosti. Od blizu in daleč privreli so odlič-Djaki in boljši krogi v mesto, da bi izkazali svojo hvaležnost slavljencuj in kar je bilo zadržano, da bi se osebno udeležilo, izročilo je po tem ali onem potu svoje priznanje omenjenemu gospodu. Gorica priredila je že mnogo krasnih veselic, ki bo kakor zvezde nepremičniee svetijo mej pre-mičnkami: a nedvojbeno je, da se sme mej najlepše uStevati ono, katero je priredila dne 1. febr. t. I. g. Klavžarju na čast Beseda napovedana je bila za lj28. uro; a že ob Bedmi pričeli so prihajati prvi gostje in ob 8. uri bila je čitalnična dvorana uapolojena z gosti do zadnjega kotiča. Nikakor ne pretirujemo, ako trdimo, da je moralo biti pri veselici blizu 500 osob, in mej temi osebe, katerih imena so na jako dobrem glasu. Da imenujemo le nekatere, kolikor se spominjamo : dež odbornik dr. Abraru, dež. po-slauec Ivan 'Hribar, kot zastopnik „Dramatskega društva" v Ljubljani, dež. poslanci Spiučič, Mahor-čič, Gregorčič, Kocjaučič, župan Tolminski Devetak, Župan Podgorski, dr. Kenda iz Vipave itd. itd. Točno ob 1 a8. uri prišla je družina Klavžar-jeva in on sam. Vsprejet po odboru šel je na posebno zanj pripravljeno mesto, kjer so se mu poklonile razne deputacije Prva je bila ona „Katoliškega bralnega in političnega društva v Podgori", katera mu je podarila s primernim nagovorom jako lepo diplomo kot prvemu častnemu udu onega društva. — A to predstavila se mu je obitelj Šoriel in deputacija „Podpomega iu brainega društva v Gorici", na čelu jej predsednik dr, Aut. Gregorčič, izročivši slav-Ijencu njegovo kramo izdelano sliko po gospej &uu-telovi z lepim okvirjeni. Že zopet naznani odbora g. predsednik novo deputacijo. Deputacija Solkanske čitalnice poklonila se je jubilantu izročivši mu lep album s Uahgratičnim napisom. Takoj potem prišla je na vrsto deputacija „Slov. Jeza v Brdih , v kojega imenu je gospod Hrabroslav Volarič podelil nemčizne. Niste za las boljši nego oni dajčkrajnerji, kateri zmatrajo za nedotakljivi status na Kranjskem one socijalne in jezikovne razmere, katere je ustanovila protireformacija tožuega spomina koncem XVI. in v teku XVII. stoletja. Preko te granice bi ne smela pogledati ni zgodovina ui jezičarstvo, ako bi šlo po Vaših in tistih dajčkrajuerjev željah. — A v mimo se k predmetu! Kako podpira g. J. M. ui-čevo svojo trditev? Z — latinščino, ki je seveda slovenščini sorodnejši negoli stara slovenščina ali pa srbščina, Češ latinščina je tudi „brez spolnika, in vender jej pridevniki pogostemu služijo, in to jako lepo!" Zakaj bi bilo to jako lepo, je meni in menda vsakemu čitatelju ntdoumno! Seutimen talnega tega vsklika ne uadjete v nobeni latinski slovnici. Seveda tu hvalite to latinsko rabo, ker mislite, da je voda na vaš mlin ! A stojte, da vidimo I Hočem Vam izpodnesti tudi to šibko oporo. Pogledimo katerokoli večjo slovnico latinsko, na pr. \oliko Schulzevo, katerega skladnja se opira na najboljše pisatelje rimske. Schulz piše na mfstu rečenem str. 398/99: „Die Adjective werden ini Lateiniscben nicht so allgemein, wie i in Deutschen, als Substantive gebraucbt. Obne Anstoss geschiebt dies d ur in folgenden Fallen: 1, Das Neutrum Von Adjectiven wird i m Singular sur Bezeich-ming eines a b s t r a c t o n B e g r i ff es , im Plural meistens zur Bezeichuung konkreter Gegen-s ta mi i- einer gewissen Klaase substantiviseh ge-braucht (slede vzgledi)." A v opombi dodaje: Dieser Gebrauch gehOrt vorsugav/eise der p h i 1 o s o p h i -Bchen Sprache an" (prav tako kakor zahteva gosp. Lampe za slovenščino v opomnji na str. 37 b), a potem navaja nekaj izjem — tedaj zopet le izjeme — izven filozofskega jezika A na koncu te opomnje pravi: „Im Dativ scheint sich das Neutrum eines Bubstantivierteu Adjectivs uiemals zu tinden". 2. izjema. „Zur Bezeichnung von Personen einer gevvissen Art oder KIusbo vvird bftufig der Plural. Mase. eines Adjectivs substantiviseh ge-braucht (obne viri oder homiues)." Slede vzgledi. 3. „Zuweilen vvird auch der Singular eines Adjectivs zur Bezeichnung von Personen suh Btantivifcch gebraucht; so zunuchst von den Wdrtern: amicus, affinis, aemuluB . : ." navaja šo več vzgledov. A to trojno, itak že precej okleščeno rabo zopet še omejuje Schulz v sledečih opomnjuh, zlasti v 1. iu 3. na str. 400. On opominja v opazki 1.: „I)ie auf tolehe VVeise als Substantive gebrauchten Adjektive vverden dennoch nich' in jeder Beziehung als Substantive behandelt; uamentlich ist zu be-merken, dass sie fast B&mtlich kein a u de res Ad-jektiv als niihere Bestimmung zu sich neh-men ausser einem Zabhvorte . . . ." tedaj trdi on, da „die grdsaten Gelehrtan" se pravi navadno ,doc-tissimi homlnes', a ne ,doctissimi'; „ein grbsserer Gelehrter, bomo duetior, ein vvahrer Gelehrter bomo vere doetus". A 3. oponinja na isti strani veleva : „Anstatt de- subst. gebrauchten Neutra der Adjektiva gebraucht man, namentlich ausserhalb der pbilosophi-schen Sprache, sehr gew5hnlich eiuen relativen Ausdruck, wie id, quod honestum est, ea quae utilia sunt, anstatt honestum, utilia; auch vvendet man Uuischreibungen mit res an, wie res bonae et ho-n^stae, statt bona et honesta . . . Gosp. J. M ! Naveli smo o našem vprašanji pravila latinske slovnice skoro ,in extenso' in gotovo so bili že čez voljo ti dolgorepi citati tudi potrpljivejšem čitateljem; naj nam oproste! Hoteli smo Vam izviti zadnji zagovor in zadnjo itak nejako oporo. Kateri jezik bodete pa sedaj poklicali na pomoč? Miklošič, ki vsuk jezikovni pojav razmatra z razglednega, zgodovinskega in primerjajočega stališča, prišel je tudi tej prikazni do živega iu raz- gospodu E. Klavžarju lepo sestavljeno pismeno čestitko. Nadalje poklouila se je slavljcncu tudi deputacija Sežauske čitalnice (na Čelu jej dr. Gregorin), Goriške dame, Iu so mu podelile krasen lavorov venec z lepimi trakovi, „Sokol Goriški" v veliki paradi, podarivši lep črnilnik, deputacije iz Sela, Dornberga itd. To je prouzročilo, da se je začetek Besedi zakasnil; še le po osmi uri začel se je izvrševati vs pored. Ćitalniški pevovodja gosp. Merei na prevzel je radostno nalogo, da je vodil muzikalni del programa. Kdor g. Mcrcino pozna, ve, kaj imenovani gospod premore na tem polji, in videlo se je, da se je hotel danes odlikovati. To se mu je tudi v polni meri posrečilo. Že prva pesem „Naprej" za sopran, alt in moški zbor je občinstvo kar elektrizovala. Pelo se je pa tudi tako dovršeuo, mojsterski, da je bilo burno ploskanje, ki je petju sledilo, popol uoma opravičeno. Ni treba posebno poudarjati, da so se pele tudi druge točke isto tako precizuo in popolno, in da se gospod pevovodja in pevkinje in pevci želi za to burno odobravanje in zasluženo pohvalo. Predstavljali sta se pri tej priliki tudi dve igri: „Sam ne ve, kaj hoče" in „Dva gospoda pa, jeden sluga". Glavni ulogi teh iger bili sta v ro kah gospoda slavljenca samega, izbral si je pa za ta večer najboljše sotrudnike, katere so na razpolaganje v Gorici; h tem je pač povedano vse. Gospodje, ki so v tem oziru strokovnjaki, priznali so, da bi bila ta predstava v čast vsakemu večjemu gledališču. (Daljo prlh.) Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je državno pravdništvo zaradi dopisa iz Celovca, katerega so zaplenili 21 vrst. Današnja števiika ima dve strani priloge. — ( K n ezo na d š k o f), ki želi, da se ne imenuje, podaril je podpornemu društvu za slovenske vi-sokošolce ua Dunaji 50 gld. ter postal društven ustauovnik. Iskrena hvala rodoljubu! — (Odlikovanje.) Vodja pomožnih uradov v Novemmestu, gosp. Martin Mohar, dobil je ob priliki svojega upokojenja zlati križec s krono za dolgoletne zasluge. — (Osobna vest.) Gospod dr. Alojzij Franko, pravniški praktikant pri deželnem sodišči v Ljubljani, imenovan je avskultantom. — (Poročilo) o občnem zboru društva „Pravnik" odložili smo zaradi pomankanja prostora za prihodnjo številko. — (Pojasnilo.) Priobčili smo bili v našem listu vest, da je poslanec g Žitnik uložil nemški ugovor na slovensko obtožbo. Novico smo dobili od moža, kateremu smo smeli dati vso vero. Ko 86 je g. Žitnik oglasil pri nas s popravkom, zagotovi jal nas je naš avtor, tla bode resnico njegove povodbe potrdil akt, kedar dojde iz Gradca. Mi Brno se tudi res sklicali v našem listu na ta akt, a danes doznamo iz njega, da je ugovor res slovenski pisan. Mi sedaj stvar radi a tem poprav- mišlja o njej tako-le: „Das adjectiv ohne dazu ge hdriges substuntiv bezeichnet manchmal i m nrasc. entweder ein miinuliches individuum oder eine per-8on (iberhaupt. lm griechischeu ist diese anvvendung des adjectivs bei Homer (ki še ne pozna člena; op. piščeva) ziemlicb selten, in spaterer zeit sehr biiuiig. Im lateinischen vvird honm gevvohnlich nicht ausge-las8en; die auslassung iiudet. sich in plural haliger als im singular. In deu romani^chen sprachen er-etreckt sich der gebrauch des persbnlich gebrauchten adjectivs viel vveiter als im lateinischeu. Diez 3. 7. Daraus vvird der Einfluss des artikels auf diese anvvendung des adj. offenbar. D e n s 1 a v i s c h e n sprachen ist dieselbe urspriinglich fremd." Da je Miki. pravo pogodil, da je namreč člen provzročil samostaluiško rabo pridevnikovo, kaže nam bistro to, da prosti narod slovenski v takih izrazih redoma rabi člen: ,ta pravi, ta hudi, ta pridni, ta leni 1 — Neovržuo pa sledi iz Miklošičevega umovanja ta-le resnica: 1. da uujpreje se je rodil ta pojav v člen rabeči grščini, katera je potem vplivala na latinščino kakor v druzih rečeh tudi tod. 2. v slovanske jezike, ki večinoma ne poznajo člena, uti-hotapila se je ta raba iz nemščine in ponekod menda tudi iz romanfičine. — ljamo. Zle volje nesmo imeli, ker smo Be zanašali na avtorja, ki je do zadnjega imel „bonam fidem" o tem, kar je nam povedal. — Konstatujemo, da je ta naša notica vzeta iz konfiskovane včerajšnje številke. — (Na Štajerskem) bodo voiitve volilnih mož mej 1C. in 23. dnem t. m. — (Iz pisarnice Dram. društva.) Še koncem tega meseca bode se pela komična opereta: „Zaroka v k 1 eti", za katero se uloge pridno poučevajo. — (Ustopnice za „Sokolovo" maska-rado) bodo jutri gotove in se sme reči, da se je delo ,Na rodni Tiskarni" res prav dobro posrečilo. Od jutri naprej pričelo se bode že lahko z prodajo. Ne dvomimo, di trdimo pravo, ako rečemo, da bodo letošnje ustopnice gotovo ugajale posebno. Želimo le, da bi vprašanje, katero izražujejo, se kmalu rešilo tudi prav ugodno. — (Slovensko gledališče.) V nedeljo dne 8. t. m. bode se predstavljala znaua burka: „S I o venec in Nemec". Da bode ta predstava zopet dobro uspela in da bude občinstvo popolnoma ž njo zadovoljilo, jamči nam to, ker tri osobe pojo kuplete; in sicer poje g. Borštnik kot nemški Mihel nemške kuplete, gospica Nigri-nova in gospod Perdan pa bodeta iznenadila občinstvo s čisto novimi slovenskimi kupleti. — ( Dekoracij oka dela za novo gleda I i š č e, ) to je za prospekte, kulise, zaveso itd. je deželni odbor razpisal z obrokom do 20. februvarja t. 1. Ponudniki za ta dela morajo položiti varščino v znesku 300 gld. Prospektov je 18 namenjenih, mej temi bode blejsko jezero, Ljubljanski mestni trg, pogled na kako kranjsko mesto, vas na Gorenjskem, notranjost kmetske hiše itd. Prednjo zaveso nameraval je slikati pokojni J. Šubic, žal da nam ga je smrt tako rano vzela in da zdaj nemarno tako izurjenega domačega umetnika, kateri bi bil kos temu delu. — (Klub amaterjev fotografov v Ljubljani) ima v četrtek, dne 5. februvarja zvečer ob 7V, uri v prostorih c. kr. stroko vuih šol svoje mesečno zborovanje. Na dnevnem redu je vprašanje zaradi klubovega lokala in praktična vaja v povečanji z magnezijevo lučjo na Eastmanov positivni papir. Odbor. — (Nasledki nemčurske nestrpnosti o priliki „Sokolske slavnosti v Cel ji".) Včeraj bila sta obsojena pri Celjskem sodišči Kdvin Ambroschitz in učitelj Gusenbauer, prvi na 15, drugi pa na 10 goldinarjev globe. Kakor /iiauo. strgala sta ta dva junaka 8. septembra gospodu Fr. Lenarčiču, tajniku Celjske posojilnice, klobuk raz glavo, ko je ta hotel iti v svoje stanovanje in je ravno odpiral vezna vrata. Tožitelj bil je državni rhavdnik; obsodba pa se je zvršila po paragrafu 411. — (Potrjeni zakon.) Zakon o funkcijskih dokladah za voditelie na jednorazrednih javnih ljudskih Šolah, ki ga je sklenil deželni zbor štajerski, je dobil najvišje potrjenje. — (Vodnikova beseda v Žiški) na dan Svečnice izvršila se je z izrednim uspehom. Vspo A od tega pojava, da pridevniki zaznamenu-jejo samostalniško osebe, treba razločevati druge, sorodne pojave, v katerih se rabijo pridevniki sa-mostalniški, a jim je izpuščeno ime kake reči, ne pa osebe ; takih slučajev je tudi v slovanščini nekaj in Miki. jih navaja na str. 26—30 pod številkami 12—23, a tudi tod konstatuje Miki. mnogokrat tujih jezikov upliv. — Kakove so porabne posledice teh bistro dognanih resnic za boljšo slovensko pisavo? Ali do cela i/.tirajrao zgoraj navedene izjeme? Ne! Konstatuje ih Miki. v raznih slovanskih jezikih, in uikdo še ni grajal te pisave: »Zdravi ne potrebuje zdravnika ; pošteni se poštenemu druži, grešni grešnemu slu>.i, in tudi Vi g. J. M. učite i u molite brez skrbi do hladnega groba: „Zveličani so ubogi v duhu, krotki, mirni" itd. A da nam Vi smešite pravilo, katero je Miki. dognal kot prvotno slovensko iu prastaro (celo indoevropske), da se nam rogate zategadelj, ker skušamo la še bolj oživiti in utrditi pravilo, ki živi še itak krepko med prostim narodom (glej vzglede zgoraj navedene iz Miklošiča), to Vaše početje je, ua rabim naj rahlejši izraz, ne-odpustno! . (Krnice priti.) red privabil je h Koslerji večino druitvenikov in 90 (piačujočih) gostov. Za Šiškarje bil je slavno-nostni govor zanimiv, ker se je ž njim predstavil takorekoč novoimenovani nadučitelj g. Javoršek. Da je Bodeloval in način, kako je nalogo izvršil, opravičuje upanje, da bo vreden naslednik ranj-kega Govekarja. Petje vodil je g. Toporiš. Odlično pohvalno pela sta se mešana zbora „Na planini" in „Domovina". Odlični člani dramatičnega društva igrali so kot zadnjo točko za Vodnikovo besedo prav prikladno in srečno osnovano veseloigro „Svoji k svojim", res dovršeno. Z burno pohvalo vsakemu posebej in vsem skupaj izreklo je občinstvo priznanje in zahvalo. Ples bil je sploh jako živahen, pod vodstvom g. Juvančiča, dobroznanega aranžerja. — Veselica, katero je Šišenska čitalnica priredila, bila je po vsem dostojna namenu. Obisk pa je dokazal, da uživa društvo mnogo simpatij. — (Iz Gorice) Kakor drugod povsod i, tako so bo tudi v Gorici godile od strani italijanskih komisarjev pri ljudski štetvi razne samovoljnosti in nepo8tavnosti. „Nova Soča" prijavlja nekatere take slučaje. Društvo „Sloga", kateremu so tudi prihajale razne pritožbe od posamičnih strank, pritožilo seje v tej zadevi na c. kr. namestništvo v Trstu, sklicev aje se na postavne določbe zakona o ljudskem štetji. — (Mestna hranilnica Ljubljanska) Meseca januvarja uložilo je v mestno hranilnico Ljubljansko 525 strank 175 908 gld. 7 kr., uzdig-nilo pa 191 strank 83 406 gld. 92 kr. — (V Trstu) je bilo včeraj slovesno urae-ščenje novega župana dr. Pitterija, čegar izvolitev je cesar potrdil. — (K ljudskemu Štetju.) Drugi (Šentjakobski) oddelek Ljubljanskega mesta šteje 6404 prebivalce, ki se tako-le razdele: Ulice, trg, cesta, Absolutno prebivalstvo ca - -— - - 31 der, 1890. steza itd. ~ = _ «8 m. l sploh CO Irancovo nabrežje . 6 17 25 43 68 82 Ulice na Grad . . . 12 72 459 177 636 744 Gruberjeva cesta . . 6 18 53 47 100 81 Hrenove ulice . . . 18 94 373 211 584 523 Karlovska cesta . . 22 114 213 354 567 569 Ključavničarske ulice 5 12 33 39 72 84 Krojaške ulice . . . 6 18 48 42 90 110 Merosodne ulice . . 1 9 12 18 30 34 22 117 279 386 665 649 Pred prulami . . . 8 14 39 40 79 65 V rebri...... 7 43 95 92 187 195 3 6 13 17 30 36 Rožne ulice .... 20 121 209 306 515 492 Sodarska steza . . . 2 12 18 26 44 47 27 181 344 488 832 828 Starinarska steza . . 1 5 6 14 20 22 Sv. Florijana ulice . 44 226 365 556 921 974 Sv. Jakoba nabrežje 1 3 7 9 16 9 Sv. Jakoba Trg . . 9 57 80 150 230 274 Špitalske ulice . . . 6 35 68 86 154 169 Tesarske ulice . . . 1 12 31 28 59 46 1 9 21 28 49 38 Trubarjeve ulice . . 2 20 36 46 82 97 Vožarski pot .... 3 11 25 28 53 29 Zvezdarske ulice . . 2 4 17 14 31 32 Zvonarske ulice . . 5 14 32 25 57 61 10 58 86 147 233 241 Skupno . 250 1302 2987 3419 6406 6531 — („Učitel j s k tov ar iS".) Glasilo .Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani" ima v 3. štev. nastopno vsebino: Kaj zahteva sedanja doba od učitelja glede vzgoje oziroma šolske discipline? — Podobice v abecedniku. — Nekoliko o zanimivosti računskega pouka na najnižji stopinji. — Praktična obravnava pesmice „Mladini". — Knjiga Slovenska. — Uprašanja in odgovori. — Naši dopisi. — Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih slu/.eb. — („Vrtec.) Časopis s podobami za slovensko mladino" ima v 2. Š evilki nastopno vsebino: Preprostega otroka molitev. (Fr. Levstik.) — Pes. (Ruski spisala E Šelemetjeva; poslovenil A. Bercć.) Tudi od vrabcev se lahko učimo. — Pridni perici. (Fr. Krek.) — Povest starega vrabca. — Otročja peBenca. — Po zimi v hiši. — Podobica — Listje in cvetje. — (Pogozdovanje Krasa.) Te dni bil je tukaj shod nekaterih gozdnih tehnikov in upravnih uradnikov, na katerem se je posvetovalo, na katerih krajih se bode pogozdovalo bodočo spomlad. Poudarjale so Be velike težave pogozdovanja, ker se gozdi po Notranjskem zelo izsekavajo vsled živahne lesne trgovine da Bakeku. — (Mesto Gorica) ima z oštetim vojaštvom 21.719 dud, mimo 20.600 1. 1880. — (Za lovce.) Pretekli petek je v Virdu pri Vrhniki tamošnji posestnik K. JelovŠek po domaČe Marijančnik ujel veliko divjo mačko. Žival je lakota prignala v poslopje posestnika Jernejevcu, kjer je takoj za nastavljeno vado prijela in se usmrtila. — (Maskarado) priredita čitalnica in .Sokol" v Novemmestu na pustni torek 10. februvarja. Po pripravah soditi obeta biti sijajna tudi letos. — (Maskarada, ki jopriredi slovensko „bralno društvo" v Kranji) pustno nedeljo, bode po pripravah sodeč — sijajna. — Omenjati je, da bodo mimo lepega števila mask nastopili ta večer tudi popotni glumači, ki se bodo producirali v svojih umetnostih. Kot že povedano, dobijo se ustopnice za maske pri odborniku gosp. Viktorji Omersi. Tudi bodo društveni prostori ta večer elegantno opravljeni. — Upamo, da nas kakor lani tudi letos mnogo zvunanjih gostov obišče, zagotoviti smemo jih Že za naprej, da jim zabave ne bode mankalo. — (Slovensko bralno društvo v Tržič i) napravi sledeče pustne zabave: I. Na pustno soboto v gostilnih prostorih g. Pernota s sledečim vsporedom: a) petje, b) ples, pri katerem svirajo Bolčanje. Ustopnina prosta. II. Pustni torek ples v dvorani gosp. Lončarja. Svira godba na godalo A. Zupančič. Ustopnina udom 25 kr., neudom 50 kr. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Vabilo) k plesnemu venčku, katerega priredi Vipavsko gasilno društvo dno 7. februvarja v prostorih hotela „Adrija". Mej počitkom vrši se BreČkanje. Ustopnina k plesu 1 gld. Za izborno godbo je skrbljeno. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi najuljudueje odbor. — (Vabilo k veselici), katero priredi podružnica „Pivka" družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo 8. svečana 1891 v prostorih Koroščevega hotela v Št. Petru. Vspored: 1.) Pozdrav predsednikov. 2.) Kocijančič: „Danes tukaj, jutri tam", moški zbor. 3.) Lohr: „Rosengefltiđter*, duet na citrah ; svirata gospodična Špilarjeva in gospod Domicelj. 4.) Leban: „Kislica sladka", mešan zbor. 5.) Ge-atrin: „Proslov", govori gospodičoa Velepič. 6.) Slav-janskega narodne pesmi, mešan zbor. 7.) Šaljiv prizor, izvršuje gosp. Cesuik. 8.) Klaič: „Svračenje", čveteroBpev. 9.) Prosta zabava. Po vspored u in mej točkami svira češki kvintet. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Ustopnina za osebo 60 kr., obitelj 1 gld. 20 kr. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor — (Na Koroškem) razpisanih je 6 živino-zdruvniških služeb, in sicer: v Gornji Belani, pri Sv. Lenartu v Lavantinski dolini in v Dolgem Polji z 600 gld. letno nagrade; dalje v Trbiži, Bistrici v Ziljski dolini in v Železni Kapli po 500 gld. na leto. Pri zadnjih dveh službah zahteva se tudi zna nje slovenščine. Prošnje je odposlatt na deželni odbor v Celovci do 1. marca. — (Največja vas na Hrvatskem), je Vir je, katera ima po zadnji ljudski štetvi 7715 prebivalcev in 1572 hiš. Prebivalstvo se je pomnožilo v 10 letih za 562 duš. — (Okraj ua bolniška blagajna za pol. okraj Rudolf ovo) imela bode občni zbor 8. februvarja v mestni dvorani. — (Občni zbor I. dolenjske posojilnice v Metliki) bode 15. februvarja v pisarni mestne občine v Metliki. — (Posojilnica vŠoštanji) ima svoj redni občni zbor v čotrtek dne 12. februvarja 1891 ob 2. uri popoludne v svojoj uradni pisarni. Dnevni red: I. Poročilo ravnateljstva in potrjenje letnega računa za 1890. II. Sklep o porabi čistega dobička. III. Volitev raznateljstva ia nadzorništva. IV. Sprememba pravil. V. Predlogi. — Ko bi k temu občnemu zboru ne prišlo dovoljno število udov, bode drugi občni zbor isti dan ob 3, uri popoludne. — (Vaje nemškega vo j nega brod voj a) vršile se bodo v drugi polovici tekočega meseca skozi 14 dni v bližini Špljeta, kamor bode došel oddelek nemškega vojnega brodovja. Ob jednem pojde tja tudi del našega vojnega brodovja, da pozdravi nemške goste. — (Na Zagrebški uspinjači) ali žični železnici vozilo se je od 16—31. januvarja 28.903 osebe. V mesecu januvarji pa skupno 57.003 osebe ali 1838 vsak dan. — (Tatovi v rokovicab.) Nedeljo popoludne prišla je, — kakor poroča ,Tr. Tgbl." — ele- gantno opravljena mlada dvojica v neko stanovanje v Trstu, ter si tam najela meblirano sobo. Gospod, ki se je izdal za uradnika neke tovarne, rekel je, da bode plačal zgovorjeni znesek 18 gld. drugi dan, ko bode došla njegova prtljaga, katero pričakuje po železnici. Drugo jutro o elegantni dvojici ni bilo več duha ne sluha, pač pa je mankalo v sobi perila in drugih stvarij v skupni vrednosti kacih 100 gold. Ukradeno blago je policija našla v neki kavarni, kjer je bilo dano v shrambo od elegantne dvojice, ki je na vse zgodaj pobegnila iz stanovanja. Elegantna tatiuska dvojica pa je zginila. Danes JToii.i*-lixe. Telegrami „Slovenskomu Narodu": London 3. februvarja. Ouje se, da se je napravila poravnava, po kateri bode Mac Carthv vodja vse irske stranke, a Parnell in Brien pojdeta v Ameriko nabirat denarja. Pariz 3. februvarja. „Petit Parisien" javlja: Iz Donana v Pariz, vozeči vlak skočil včeraj popoludne pri Pont Mailletu s tiru. Večina voz zdrobljenih. Dunaj 4. febrvarja. „Wiener-Zeitung" objavlja cesarjevi ročni pismi Taaffeu in Du-najevskemu, po katerih je finančni minister na svojo zaradi bolehnost' uloženo prošnjo z dne 22. januvarja stalno umirovljen in mu je v priznanje dolgoletnega patrijoth nega izvrstnega službovanja posebno na finančnem polji podeljen veliki križ Štefanovega reda, Dunajevski pa ob jednem kot dosmrtni ud poklican v gospodsko zbornico. Z drugim cesarjevim ročnim pismom imenovan je sekcijski načelnik v pravosodnem ininisterstvu, dr. Emil Steinbach, finančnim ministrom. Dunaj 4. februvarja. „Vaterland" zagotavlja, Hohemvart izjavil, da prevzame kandidaturo na Kranjskem. Volilni okraj še ni določen, ker slovenski konservativni volilni odbor v Ljubljani še ni postavil kandidatov. Ni dvojbe, da bode Hohenwart tudi ta pot jednoglasno na Kranjskem izvoljen. Dunaj 4. februvarja. Cesar imenoval ravnatelja na državni veliki realki v Ljubljani, Junovicza, članom deželnega šolskega sveta kranjskega. Dunaj 4. februvarja. Nadvojvodo Fran Ferdinand danes ob 2 V« popoludne v Peter-burg odpotoval. Avstrijski vlak pride jutri zjutraj ob 6. uri v Varšavo, kjer ga že čaka ruski vlak. Dunaj 4. februvarja. Nadvojvoda Frau Ferdinand izročil bode carju našega cesarja ročno pismo. Dunaj 5. februvarja. Novi finančni minister dr. Steinbach prisegel danes v roke nadvojvode Karola Ludo vika in potem prevzel uradne posle. Dunaj 4. februvarja. Avstro • ogerska banka je znižala obresti za pol odstotka, torej pri eskomptovanji na štiri, za lombard na pet, lombardske obresti za rente na 4Va°/o« Dunaj 5. februvarja. Tudi danes poudarja večina listov velike zasluge odstopi vsega finančnega ministra za povzdigo državnega ugleda. Glede delavnosti novega finančnega ministra dr. Steinbacha pa listi veliko pričakujejo. Varšava 5. februvarja. Zdravljenje s Kochovo mezgo v tukajšnjih bolnicah uradno prepovedano. Sofija 5. februvarja. Turškega komisar* jata tajnika, Rešid beja, princ prvikrat v av-dijenci vsprejel. llešid bej je že pred nekaj časa dobil napotila, da se ima glede svojega postopanja proti princu in bolgarski vladi ravnati po večini zastopnikov vlasti j. Lisbona 5. februvarja. Policija v Oportu dognala, da so bili ustaši v sporazu mijeni s špan j-skimi revolucionarji. Razne vesti, * (Češka akademija znanosti) zaključila je v svoji prvi seji, katere se je udeležilo tri deset akademikov, da vs»k razred razpiše nagrado 2000 gold. za najbolja dela in v proslavo otvorenja akademije, skupno torej 8000 goldinarfev. * (Ernst Meissonier f.) V aoboto umrl je najslavnejši irancoski slikar Jean Louis Ernst Meissonier v 76. letu dobe svoje. S svojimi kra-sni mi slikami dosegel je največje uspehe, in za jedno samo sliko plačalo se mu je 800.000 frankov, cena, ki se pred njim ni še plačala nobenemu živečemu slikarju. * (Komisija za meridijan.) Kakor Be poroča iz Pariza, je francoska vlada vsprejela predlog italijanske vlade, da se v Rimu snide mejnarodna komisija, ki bi imela svrho, da se geografi sporazumejo o vprašanji uredbe prvega raeridiana. * (Veteran iz l. 1809.) V Oetzu na Tirolskem umrl je te dni p don zadnjih veteranov iz 1. 1809, Matej Kbffler, ki se je kot 10 letni deček udeležil bojev na hribu Isel. Rojen je bil I. 1799. Bil je kmetski slikar. V 80. letu postal je nočni čuvaj in je opravljal ta posel do 90. leta. Telesno in duševno krepak ostal je skoro do nmrti. * (Huda zima v Italiji.) Iz Rima se poroča, da je več ljudij zadnje dni zmrznilo, tako jeden mož v bližini Luina v Lombardiji, drugi celo v Calabriji, v južni Italiji. Snega je palo povsod jako veliko. V Foggii v južni Italiji je medlo dva dni in dve noči zapored, in je snega palo nad pol metra. Mraz je naredil veliko škodo, posebno na oljkinih drevesih * (Znižani ta r i f i.) Tudi francoske železnice hočejo znižati vozne tarife in se vrše dotična pogajanja mej ministerstvom in železniškimi družbami. * (Zaklad v zofi.) V Potsdamu kupil je nek kapecirar od starinarja staro zofo, da jo popravi, in zopet proda. Po/no v noči čuje tapecirar trkati na vrata, in ko odpre, pribega starinur v sobo, kričeč: Moj denar! moj denar! izgubljen sem! Predno se je tapecirar zavedel od začudenja, izvlekel je starinar iz zofe listnico s 1500 markami den arja, katero je imel skrito v zofi, in jo bil pozabil nanjo, ko jo rekel, da le zarad velike sile proda zofo tako po ceni. * (Nesreča v rudniku,)v Mount-Pleasantu v Pensvlvaniji je veliko večja, iu'go se je mislilo na prvi hip. Od 160 rudarjev, ki so delali na mestu, kjer se je dogodila eksplozija, rešilo se jih je samo 9. Dozdaj bo spravili na dan že 112 mrtvih. Mej ponesrečenimi je 80 Ogrov in Nemcev. ZiiiM'Hljivo zdravilno tire«l«tTo. Osobe s slabim prebavljenjem, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, tiščanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobe zopet vdravje, će rabijo pristni „MolI-ov S 8J d i i t z-pra Se k". Škutljicu stHne 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. iu kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov propiirat I njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 (4 —1) Piccoli-jevo esenco za želodec prireja in razpošilja nje izdelovatelj lekarnar G. PlcooO v Ljubljani v zabojčkih po 12 in \cč steklenic. 1 st> Uenica 10 kr. 1 (79-1) i „LJUBLJANSKI 270 N" JJ »stoji i ■ zh v«e l«'lo gici. 4illO ; za pol letfn li i fflđ. 2.JIO; x» <čeirl leti* j-M. I.ltt. Zalivala. Podpisani odbor izreka tem potom najiskruriejAo za« hvalo vsem onim, ki so kaj pripomogli, da nuje prvu društvena beseda tako prijetno in zabavno izvršila, posebno pa neutrudljivciuu pe v o vodji g. Štamcar ju iu rodoljubnim Ljubljanskim gospodom pevcem i ^ (o t manu, M n-r o 11 u , Paturuostiu.Pelauu, P o tr i č u, P u ci h a r j u, Sajetu, Žebretu) za minljivo krsno petje, dramatičnim igralcem (gtf. Corarju, Pordanu, Vero v šk D in gospodični Slavcev i) za izborno predstavo, g. Lilleku za voditev četvorke in tfospoj Šustorš ićevi za jako dobro gostoljubno postrežbo. Odbor Viške in Glinške čitalnice. l.ot>riJnt' Nreok« 31. januvarja. Na Dunaji: 88, 42, 73, 48, 10. V Gradci: 3, 7, 21, 40, 82. TUJCI: 8. februvHrja. Pri MhIUI Pl. Bolim iz Radovljico. — Kobn, Mo-II.-r. Kneitel, Aiclibergur g Dunaja. — Neukirch iz Milana. Kasll Is Pilio«. -- < Hi,-mini.>r iz Norimberka. — Willwider iz Beljaka. Pri Klonu t Boch, Breuor, VViirl, Fitz, Rosanitz, Weiner, HUnigstoin, Foketo, Franke z Dunaja. — Doleno s soprogo iz Kranja. — \\Yisss iz Gradca. — Bcttlheiin iz Velike KaniŽe. — Leskovški iz Loskoviee. Pri juiuvui kolodvoru : Hafner z družino it Gradca. — Ha bose r s soprog«« iz Brna. Umrli so t LJubljani : 81. januvarja: Angela Slug«, delavka, 14 let, Po« Ijanski nasip št. 48, za jetiko. — Marija Kasto lic, u-adni-kova vdova, 77 let, (iled.tliško ulice št. 1, za imetjem sap* nika. — Marija Jeriha, branjovčova vdova, 8f> let, Uradec-kega vas št. 32, za oslabljenjem. 1. februvarja: Rudolf Merčun, delavčev sin, 8 mes., Emonska cosU it. 10, za hripo. V deželni bolnici: 80. januvarja: Uršula Promn, črovljarjuva boi, 12 let, za sprijurijcui krvi. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 3. febr. 7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer 7505 mm. 7497 mm. 749 1 mm. — 13-6° C — 3-8° C — 46° C brez v. si. vzh. si. vzh. megla d. jas. obl. 000 mm. 4. febr. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 745-4 mm. 7412 mm. 7410 mm. —♦i ■♦;<> c —1-8»C —00« C si. zah. si. zah. si. vzh. megla obl. d. jas. n 0 00 mm. Srednja temperatura —7*3° in in 1'2" nad noruialom. ■1-6°, za 44° pod ZDuLnajslca "borza, dne 5. februvarja t. 1. (Izvirno tetegrfcJIottO poročilo.) Papirna renta.....gUl. Srebrna renta ..... « Zlata renta......, 5n/„ marčna renta .... „ Akcije narodne banke . . „ Kreditne akcije.....„ London........ „ Srebro ........ „ Napol......... „ 0. kr. cekini...... , Nemško marke.....„ 4°/0 državne srećke iz I. 1854 Državne srečko iz I. 1864 Sgerska zlata renta 4°/0 . . . . gorska papirna renta 5°/0 . Dunava rug. srečke 50/0 . . . Zrni 1 i. onč. avstr. 4' , zlati zast. Kreditne srečke...... pon včeraj BI t>5 91 65 108-95 102 26 998 — 307 — 11405 9 04 h 41 f b' 05 250 gld. gld 100 gld. listi . . 100 gld. 91-65 91 60 105»-— 102-25 10'12 -306-5C 114 10 - . 9 04 - , 541 - , 56-07«/, 131 gld. 26 kr. 181 , — n n ''<> . , 55 , » 25 . 103 100 121 113 181 75 Važno za izseljence! V moji zalogi je izšla: Angleščina brez učitelja v slovenskem jeziku. Pomoćna knjiga za potovalce v Ameriko. S podobami vseh kovinskih denarjev Zjedinje-nih držav Severne Amerike (sprednja in zadnja stran) v pravi velikosti. Cena SO Icr., 300 požtl 55 Icr. J. Giontini-jeva (83 1} knjigarna in trgovina s papirjem v Ljubljani. Dobro in tečno kosilo °V«a večerjo dohe polteni gospodje pri samostalni gospej po nizki oenl. Več se izve v upravništvu tega lista ali na Svetega Petra cesti št. 4, I. nadstropje. (82—1, Išče se gozdar. Neoženjen in krepak gozdar, ki dobro zna pečati se z gozdno kulturo, se vsprejme. — Znanje nemškega in slovenskega jezika se zahteva. Ponudbe v nemškem jeziku naj se pošljejo pod naslovom: Gutsvervvaltung Weixelstein (Unter krain), Statlon Steinbriick, Sudbahu. (52—7) Jeden ali dva dijaka v sprejmeta bo začetkom druzega šolskega semestra pri pošteni, sredi mesta stanujoči obitelji pod ugodnimi pogoji na hrano in stanovanje, — Natančneje se poizve pri gospe) Ani Hofbaner, zaloga cerkvenega blaga, Gledališke ulloe it. 4. (76-1) olje iz kitovih jeter i L im|rlM(e|Me, natjsveiejie In najuplivnejfte vrste luedleinttlno olje Ib kltovili Jeter. Mtaronreverjeuo sredstvo proti bn*l|u, slišati pri plućnih bolesnik, škropilnih itd. Mala steklenica 50 kr., dvojna steklenica 90 kr* Bergeneko Dorneb-evo olje Ib kitovih (eter v trioglatih steklenicah 1 gld. (793—29) Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika Grečel-na -v Ij jublftiial, it it MoBtnem tr-fru 11* Vsak slovenski gospodar, E*«."^ --—-------- gospodarski list „-lotovaleo" • prilogo „ Vrtnar", pošlje naj svoj naslov o. kr. kmetij ikl družbi kranjski v Ljubljani, katera mu dopošlje prvo številko brezplačno in iz katere more sprevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (60—5) Vsprejme se vesten in marljiv korektor zmožen pravilnega slovenskega jezika. Ponudbe, opremljane z dokazi zmožnosti, naj se blagovolijo pošiljati do 20. februvarja t. I. upravništvu »Slovenskega Naroda". Zagotovljen obstanek! Gotov zaslužek! Slednji pridni in spretni moč si lahko.vsak 5 do 10 gld. solidno in pošteno zasluži, če prevzame agenturo tovarniike velike trgovine za izdelke, ki se v vsakem gospodinjstvu jako zahtevajo. |v Krajni zastopniki ~W in agenti, ki lahko to službo opravijo tudi poleg svojega poklica, vsprejemsjo so bodi kjer koii. — Pri dobri porabljivosti precej visoku mesečna plača in potne dnine. — Ponudbe na: .1. Souček, v Prajrl. ee./n._ (68-355 V najem se odda na lepem kraji, zraven cerkve, s prostornim I vrtom iu kegljiščem v Šiiiurlnem pri IJ-tMJI. — Posebno pripravno za vdovo, katera ima odraščeno bčer. sanci. (77—1) rLr*r a» Natančneji pogoji se izvedo pri podpi- ,i Josip .Trt Uli«* posestnik. Zahvala. Globoko ganjeni po bolestni izgubi našega presrcno ljubljenega sina, oziroma brata, svaka in strijca, gospoda FRIDERIKA RECHER-JA hišnega posestnika in zasebnika izrekamo najiskrenejšo in najsrčnejšo zahvalo za srčno sočutje mej boleznijo in ob smrti pokojnikovi, za mnogobrojno Časteče spremstvo dražega pokojnika k poslednjemu počitku in za lepe darovane vence. Slovesno mrtvaško opravilo bode v petek dne 6. februvarja t. 1. ob 10. uri dopoludne v župni cerkvi Marije Oznanjenja. (78) Žalujoča rodbina Recher-jeva. Povabilo OBČNEMU ZBORU Gornje-Savinjske posojilnice v Mozirji registrovane zadruge z neomejenim poroštvom kateri bodo dne 16. februvarja 1891. I. ob 9. uri dopoludne v lastnih prostorih. 1. Poročilo nafelnika. 5. Volitev namestnika in treh 2. Poročilo blagajnika. 3 Poročilo tiadzornižtva. 4. Volitev načelnika odbornikov. 6. Volitev treh nadzornikov. 7. Posameznosti. Mozirje, due 2. februvarja 1891. Načelništvo. VIZITNICE priporoča „Narodna Tinkama" po nizkej ceni. X Na najnovejši in najboljši način Z 0 umetne (33—6 * 1 iflle 1« z obovja * + ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- o e vmiiJm in vse sobne operacij«*, — odstranuje ♦ aobue bo leči u t* z usmrtenjem živca I zobozdravnik A. Paichel, | e poleg ITradecke^a (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. ♦ Stev. 171.°,. (61-3) V ponedeljek, 26. dan t. m., poginil je pri tukajšnjem konjaču domači, njemu v opazovanje izročeni pes, in sekcija je dokazala, na Koroškem) C!. Menuer; v Helfuku F. Scholz, Dr. E. Kumpf; v Gorici G. B. Pontoui: * Wo1I'm-bergu A. Huth; v Hru-■Jl K. Šavnik; v IUU1-aroui C. E Andrien; v Idriji Josip Warto; t Kadovlllel A. Boblek; v CelJI J. Kupfernohmid. Izdajatelj iti odgovorni urednik: J o al p No II i Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".