176. številka. Ljubljana, soboto 3. avgusta. XI. leto, 1878. fchaja vuak dau, isvsemii pua-iOeljke m dneve po prunioih, tor velj» po poiti prejemu n a vatr o-ogersk e deiole za ćelo leto 16 gld., ta pol leta P gM., ta četrt leta 4 gld. — Za Lj ubija ao bres poiiljanja na dom sa ćelo leto 13 Riđ., za ftetrt lota 3 gld. 30 kr., ta en meiioc 1 glđ. 10 kr. Za poAiljanje na dom se rađana 1U kr. *a ineino 10 k>. &a fteirt leta. — Za taje deiele toliko već, kolikor poitnina izna&a. — Za gospode učitelje na ljudskih SoUh in ?a dljake veija initanl cena in sicer ?-» Llnbllino sa tetrt lota 2 gld. 50 kr., po poiti prejeroan sa ćotrt leta 3 gld. — Za uznatiila su plaćuje od Aeririaiupn? petit-vrste 6 kr., če so o*iiani)o onkrat tiskaj 5 kr., te me dvakrat in 4 kr. če se tri- ali većkrnt tiska. Dopisi naj se izvole fraukirati. Rokopisi se ne vračajo. — TTr^dniiltvn je v Ljobijani v Franc Kolmanovej hifii i*. 3 „gleditMAkii stolba". Oprsvnlitvo, na kawri> naj se btugovolgo poditjati naročnino, reklamacijo, oznaiiila, t. j. administrativne re6i. je v „Narodni tiakm-ni" v Kolmanovej hiši. Volitve za štajerski deželni zbor. Iz slovenskih goric 2i), jul. [Uv. dop.] "Volitve poslancev za naš deželni zbor pri-đejo zopet na vrsto, in vso našo pozornost bodemo morali Slovenci obraćati na nje. Ako dozdaj nijsnio dosti storili v to avrho, tako moramo saj zadnji čas po izgledu naših nasprotnikov na političi,em polji nekoliko bol.) delovuti io se potegovati. Imenitnost in važnost tth volitev nij iu ne more biti neznana Slovencem. Mnogokrut smo uže bili poklicani na volilui boj; bo,evali smo ga vselej še precej moško, bili smo zrna gani, pa tuđi zuiagovali Bino. Slednjo prikazen doživeli smo v mariborskim okraji. Nuben drug okraj nam nij delal tolike skrbi, in tolike pre-glavice. Krive temu so bile razne okoliščine. Dvojica Brandstiitter-Seidl je komandirati smela Blepo z volilci. Vlada je stala odločno na njiju strani, mariborski me stani pritiskali bo na sveje podložne, dobrikali so se ^r.jateljem, in vsi so zaptljesali lahkomiselne Slovence tako, đa so včasi nekateri naši izdali slovensko reč. Zadnja volittv obnesla se je bolju. Sto vencein so se oiprle oči, in izpozuali so, ker jih je Uraudstiitterjeva obr*\nava iu obsodba t Celji do tega lzpozuanja prisilila — da njih V mariborskein okraji nijso zastopali možje, vredui tega važuega iu čustnega posla. B.l je tedaj na ineato Braudstutterjevo izvoljen nas g. dr. Rađaj proti neniškutarskeniu „paver-skemu" kmetu Wretze nu, katerega bo Seid lovci in drugi naći protivniki potisnili na politično polje, ker nijso našli boljega moža, ka-teri bi se hotel jim na ljubo javno blamirati. A g. \Vretzel je doživel res tako blamažo, ka- kor bi je gotovo ne bil, ko bi vstal mirno na svojej domovini „paverski kmet". Propali pa so z njim tmli oni, ki ao stali za njim — Seidlovci in ćela truma neinškutarjev. Ta propad bil je uzrok, da so natrt svo jega postopanja nekoliko spremeuHi, ter so aeg i)ili po ne'cih odvisnih ljudeli, katere zdaj po-nujajo nam Slovencem, da j:h iivolinio za naSe poslauce v deželni zbor. To postopunje kaže jasno maloviedno^t in ne^nmnoat naših političnih protivnikov. Ker so prifli ob vse zaupanje pri naših kmetskih volileih, nijmajo poguma već, stop ti pred svet kot kandidatjr. Brea podpore teh „olvisnih ljuiiij" pa Seidl et conip. ne priđe niktlar vefi s pomočjo slovenskih volilcev, niti v deželni, niti v državni zlor. Naši nasprotniki pa poznajo vse naše dobre in slabe lastnosti. 'A ipazili so preveliko poiiižnost Slovencev, jih pruveliko ubogljivost in premalo anmostalno.st. SkuAnja satna jim je veckriit poka?a!a, da Slovenci prav radi iu hihko veiujejo tujcem in nj,h sladkitn bese-dum, £e tuđi sebi na veliko škodo. Zraven Seidla postavili so g. Seedurja v mariborskem okraji za kandidata, će.s, (iu mnogi od njega odvisoi bodo se mu hoteli prikupiti b tem, da ga izvolijo za po^lanca, drugi se mu hvaležni skazati — ljudje brez trdnega pieprićanja ne bodo Bi opali, voliti druzega. Mi Slovenci moramo drugače misliti in računati. Mi moramo pred vsern pred otmi imeti, da si volimo poalanca, t. j. svojega zagovornika. Kdo pa ima vse sposobnosti in po trebno lastuosti za to nalogoV Gotovo v naj- manjSej meri kakov Seeder, ki sam nij neod-visen, ampak mora delati, kar mora. On kot stalno nameščen mož, dobiva svojo gotovo plačo, opravlja tište posle, katere so mu odmenjeni in sicer tako, kakor se to terja od njega. On prav za prav ne more in ne srne tako ravnati, kakor mu morebiti srce veleva. Seuler tedaj nij za poslanca nikakor spo-soben, ker je vseskozi odvisen mož. Mi Slovenci pa potrebujemo neodvisnih, ntustraSljivih mož, da se bodo naše slovenske pravice tako zagovarjale, kakor to terja naše hudo stanje. Naše stanjo mora se nam olajšati, naša bre-mt na morajo nam se zmanjšati. Da so tuka, to dokazovati morajo vedno in vedno naši po« slauci na priniernem mestu brez ovinkov, od-lo?no in jasno, ter terjati, da se ozir jemljo tuđi na naše želje in proSnje. In da se to zgodi, moramo si tuđi take može izbrati za poslance. Pri volitvah treba nam je pred vsem vedeti, da gre za naSo korist in čast. Ako si ne izv< 1 ino dobrih in zmožnih slovenskih poslancev, ostane pri tem kar imamo, Će gre vse dobro; lehko [>a se tuđi izjiremeni vse ^e bolj na shibo. Škuda in nadloga trla in žulila bide le nas, ker Bino bili pri vol tvali premalo previdni. Na drugej strani pa boino doživeli sramoto in zasmehovanje, da se okle* parno in držimo tujcev, ter izročamo jim naj-imenitneji^c posle. Ali bi bilo častno za nas Slovence, ki smo volili pri zadnjej volitvi narodnega moža za poslanca, če bi 12 av-gusta tega v stran pustili in volili moJa na njegovo mesto, katerega nam ponujajo in usi-Ijujejo naši nasprotniki — možje, brignjoči sa 0 zjedinjenji italijanskega naroda. (Govor dr. V. Zarnika v ljubljanske) čitulnici.) II. (Dalju in konac.) V Napolji je imel bourbonski kralj Ferdinand 111. „bomba", vtduo do 80.000 lazza-ronov krog atbe. Imel je priunek „bombaa, ker jo pri vsaketu uporu tukoj v Napolj bitel, ter dal koj bumbe na uporni narod metati. La^zurcni so bili ljudje, ki bo živeli ob ma-kiirouib, ribah in o tatviui. Njihovo rjajljubsc dtlo je bilo: nić delati iu z ruzteguenimi udi na bolucu ležati. Oni so tuđi iznajdittlji pregovora, da je slujša stvar: nić delati — „il dolce far uieutb". To luz^urouc je imel „re bomba" veuuo pri rokuh, če jih je bilo po treba na nupolitausko inteligencijo poščuvati, kralj jih je puruljal uaujo kukor pse. A zje diujcua. Italiju jih ju korenito odprusila, tako. da se dandenes popotnik čudi, pridši v Napulj ne opazivši več ne aleiiu ne ti i u te nekdanje histončne napolitimske dike. So ve, da je zjedinjeno I ta lijo stalo mnogo truda in penez, ker vstvariti je bilo treba vse „ab ovo", kar se od civilizovane države ztthteva. Nij pa treba misliti, da si Italijuni svojo državo predstavljao kakor kukšuo „dolino solz", ter so Bog vedi kako nesrecni v nj ej, in da le po tem hrepenijo, kako bi vi te ječe ušli, Italija spada uifj uajsvobodnejše države tega svetu, vsak se giblje kakor se hoće, liberalci imajo toliko m tako pravice kakor klenkalci; p še in go vori se, kar so hoće. Še ćelo kralju se Bine javno zabavljati, nikoniur ne priđe na misel, tožiti koga zustrun razžuljenja veličanstva, — na kar se pa z vso ostrostjo gleda, jo pa to, da se morajo davki redno vplačevati. LUe Cavour je rekel : svoboda je draga stvar, plaćati je treba, mnogo nlučati, čo hoćete svo bodo imeti in kar zruven spada, dobro upravo iu dobro pravosodstvo. Žito so pa davki narasli — glavni uzrok tej neugodnej prikazui je pa ta, da je postala Italija velevlast. Italija zdaj lehko postavi na noge 1,200.00.) vc-jakov. Ta vojska požre polovico dohodkov. Mujhne državo pa imajo malo vojakov, torej male izdatke in malo davka. Na enej strani so Italijani ponosni, da ko velevlast postali, na drugej strani pa ai ž«!ijo prejšnjih razmer nazaj, ko so Še malo plnfe-vali v državno blagajnico. Se ve da pa tuđi takrat nij bilo mnogo železnic in da ^ti bili javna uprava in pra«'osodstvo na jako nizk*j stopinji. Refi se mora, da je bilo zadnjih IH let v Italiji mnogo rovarij in zirut, a niti fiia, še ćelo sicilijanska MiJin nij delula n:i raziuStnje italijanske države. Tuli nij ireba, misliti, da je italijanska duhov.sčina v sv(»;ej večini zoper zjedinjenje. Italijanska duh(»v.>. ina je v prvej vrsti katolička, ali ob enem pa tuđi dobro italijansko narodna. Ćelo mej duhov-šciuo pri kuriji bi se našlo komaj 10% tacili, ki bi si želeli razdrobljenje Italije v majhne kosce. /nano je, da je bila 1S48., 18-19. in lSD'J. leta ravno duhov.sHna, ki je navduše-vala italijanski narod v bo;i proti tujcein. za nas, kadar nas hočejo za svoje sebične na-mene rabiti V Tako početje bila bi najhujša zuušnica našej politićnej zrelosti, ter bi kazalo popolno pomanjkanje doslednosti v vseiu našem posto-panji. Takih slabih lastnostij pa menda ne bode nihče izmej nas javno pred svetom razkrivati hotel! Ako smo Slovenci uže tako spritleni, ter nam je ohranitev č a s t i tako mala brg-i, tedaj je bol;e, da prepustimo svojim uat«prot-nikom, ne Je poslaoske sedefe, marveč tuđi vse vohtve. Toda, slovenski volilci, ozrimo se po lepej našej domovini, oglejmo si vso njeno kraaoto in milobo — blažena tla! — Kdo bi jo raofiel in hotel zapustiti, ako jo vidi tuđi v nadiogahV Varujmo jo, spoštujmo sveta tla, katera 80 nosila našo zibelj, ne bodirao izdajniki lastne krvi! Tujec brani in zagovara naj svojo domovino in svojo mater, svojo moraj o braniti in zagovarjati njeni sinovi — zvesti in zavedni Slovenci! Vsi pojdimo 12. avgusta na volilno mesto; pa voliti bo-čemo le našince, može svojega zaupanja! Mi spoštujemo pravične uradnike, ne glede na narodnost, mi spoštujemo naše sosede Nemce, ako 80 ppoštovanja vredni; pa za naše po-slance, za Daše zagovornike jih ne borno ni-kdar volili. Naše interese hoćemo sami Slovenci zagovarjati; nij nam treba niti Seederja, niti Seidla, niti drugih jednakih gospodov. S i o-venci držimo s Slovenci. Ako smemo sploh pomoći pričakovati, dobili jo borno najbolj gotovo in najpreje od svojih. — Volimo tedaj tuđi svoje ljudi v vseh voliloih okrajih za po-slance! J—a. Iz Bosne in Hercegovine. Dunajska uradna „Wiener Abendpost11 po-roSa 1. avgusta, da je 18. vojna divizija pre-stopila ta dan iz Dalmacije hercego vinsko mejo. Torej je akcija zasedanja začela ee na celej liniji. O napredovanji okupacije li os ne poroča oficijozen telegram izDcrventa 1. avgu-ta: Avintgarda avstrijske vojake je prišla v Ba n j a 1 u k o. V glavnem meatu Bosne, v Sarajevu, pa je mohamedanska revolucija proti turškej oblasti tako huda, da telegram poroča, da so morali bežati iz Sarajeva avstrijski konzul Vašić, turski guverner, podguverner in već turskih oficirjev. Mohamedanska druhal, vojena ođ Iladži-Loje, je menda nezadovoljna, da se Turki brez boja Avstrijcem udajejo. Tako je tedaj verjetno, da bodo naši vo-jaki še nekoliko boja in krvoprolitja imeli, predno od Banjaluke napredovavši, dobodo glavno mesto Sarajevo v roke. Vcudar nij misliti, da bi se divja in nedisciplinirana druhal, ki jo Hadži Loja vodi, količkaj dolgo mogla braniti proti kanonom in rednej našej vojski. Morda se bode koncem še vse dalo z mirom pogovori ti. Kakor iz Broda juvljajo ofieijozni telegrami 31. julija, je bil fcm. Filipović v tur škem Brodu iu potem v Derveutu od turskih dostojenstvenikov tsrčno pozdravljen. Turki so rekli, da stanujejo dovolj blizu avstrijskih mej, da mogo znati ceniti blago in pravično vladanje pod Avstrijo, zatorej zaupajo v bodo-čnost popolnem. — Vročina je tako velika, di je vojska imela na mar.su veliko trpeti. Generala F i li po vica poziv do svoje vojske se glasi: „Vojska mej domaćini najostudnej.'e oblike in fanatićki verski in plemenski boj ob naših mejah, prisilil je stotice beguncev varstva iskati na avstro-ogerskih tleh pred neusmilje-nim zatiranjem. „Nj. veličanstvo cesar, naš najvišji voj-tskovodja, katen neče svojega ozemlja prepuštati tujim anarhičnim poskušanjem za toriščet in ki ne more še dalje končno tuđi našemu miru in našej varnosti resno pretečih spletk v sosedujih deželah trpeti, je sklenil v soglasji z vsenii velevlastimi Evrope, in z odobrenjem porte, temu nevarnemu stanju na do-ločen način a zasedenjera Bosne in Hercegovine konec etoriti. „Zvesti načelom lojalnosti, katera so uže od nekdaj znak naše politike, tuđi zdaj ne prekoračimo mej države iz deželohlepnosti, nego iz neodvrnljtve skrbi za svoje bla-gostan j e. „Vojaci! Vaš nalog je natančno predčrtan 1 „V proklamaciji, katera se bode ob jed-nem Vam objavila, obljubuje se prebivalcem Bosne in Hercegovine slavnostno, da se bode z nj i ni i ravnalo kakor s prijatelji, ako se bodo voljno uklonili mojim nartdbaiu, ter da se bodo spoštovala prava vsake narodnosti in vere, in bodemo branili lastino in hišne pravice. „Vaša vedno voljna pokorščina v ukaz h našega najvišjega gospoda vojne, Vaša izgledna disciplina sta mi porok, da bodete izpoluili to, v Vašem imenu dano obljubo. Znano je, da so pred prihodom Garibaldijevem v Sicilijo ravno menihi v Palerini dali prvo znamenje za upor proti bourbonskemu trinoštvu. Tuđi Pij IX. nij imel v svojem srcu nobenoga sovraštva do sjedinjene Italije — vsaj tako pripovedujejo tišti, ki so ga bolj natauko poznali. Ko je bil prišel cesar Franc Jožef 1875. leta kralja italijanskega pozdravit v Benetke, napil je tuđi zdravico zjedinjeuej Italiji, rekoč, da je bila to nekako čudna osoda, ki je kljubu VBemu zaviranju skoro na čudežni način Italtjo skovala, osoda, katerej se nij niogel nihče ustavi jati. Zjedinjenje Italije je bilo mnogim drugim narodom v izgled. Tako so pozueje Nemci na stopili ravno isto pot. Ali zjedinjenje Nemčije nema toliko romantike in poetićnega svita. Tam je stal na čelu velike miiitarne države mož „iz železa in krvi", ki se je prej s kraljem zjedinil in zmenil. Potem ju z nogami teptal pravice parlamenta, ter se posmehoval vsera njegovim terjatvam, in ko je parlament dejal, da odločno odbija kraljeve zahteve in du ne sprejme predloženoga mu budgeta, od-govoril je Bismark: „jaz se ne brigam za vaše proteste, denur borno vzeti tam, kjer je dobiti. Itavno za to ima povestnica sjedinjene Italije plemenitejše in lepše poteze, kir prizadevuli so si pri tem velikanskem početji većinoma pošteni, blagi in značajni niožje. Mazzini je obćo mnenje vzbudil ter mladost zato idejo navdušil. Ta ideja je potem peljala CUribaldija v vojsko. Diplomatično in administrativno je pa Italijo Cavcur uredit. Črez vse to pa je Viktor Emanuel pogrnil svoj plašč in s tem je bila Italija dogotovljena. „Pri izvrSivanii nam dane naloge, ne bodem trpel nikakega ugovora, in znal vsakemu protivljenju, naj priđe od ka-tere strani hoče, ustaviti se. „Vojaci! Vaš nalog, plemenit in vzvišen T svojem cilju, je težak. „Odvisno od razmer v deželah, v katere boste stopili, čakajo Vas trudapolni hotii, po-uianjkljiva prenočišča, pomanjka-uja i u trud vsake vrste. „A s polnim zuupanjem naslanjam se n* Vašo moč volje in vstrajnost; Vam nij toliko zapreke, da ne bi je / lehka zmogii. „Še jedeukrat, vojaci! ponavljam, ne pe-ljem Vas k zmagi, nego peljem Vas k teškemu delu, kutoro se bode opravljalo v službi človečanstva in kulture. „Te besede, katere se tolikrat zlorabijo, te naj si z Vami pridobijo pod perutami dvo-glavnega orla povećano čast in nov svit. Filipović, fzm." Politični razgled. Notrttiije «l«*žele. V Ljubljani 2. avgusta. Vesarjevič Itudolf je prišel 1. avg. v Prago iu je bil slovesno sprejet se slava-ktici. Zvečer je bila bukljada in serenada. M^itmiični minister je izilal ukaz, ka-teri odpravlja prepoved o i/.važevanji kcnj, Mt*v**tMku mesta Samobor, Sisek, Ko* stajnica, Požega, so bila tuđi razsvetljena, pra-znovaje prehod av.strij^ke vojske črez mejo f Bosno. Daj Bog, da se velike nade hrvatske 0 slovanskej koristi te okupacije tuđi res iz-polnijo. Na fP//e»-sh<'tn bodo prihoduji poođe* 1 jek začele se volitve za državni zbor in bodo trajale do 14. avgusta. ViiimiiJ«* držuve. Mlttli f**u*i-<* „Opinione" se h mi uje nad avsti'jjskim novinarstvom in žuga. Oua pravi: Avstrijske novine zamenjujejo malo post fanatikarjev z ituiijansko vlado in pametno veMno. Avstrijsko novinstvo s tem krivico dela, će tako govori, kakor da bi bila Italija avstrijska provincija. Tak jezik iz tu je držele je neznoseo, Nemiija se je uiović pokazala kot proti-italijanska zaveznica od leta 1859; zatorej ino ra Italija s zaupanjeni v samo sebe svoj strelni prah suh ohraniti. Italija želi prijateljstva z Avstrijo, pa ne na stro-ške avoje Časti. Noiuška zveza z Italijo je pra/.na fruza. kne/.a Bisinurka. Iz €h«»'iffw'4ititi se javlja, da je bilo 30. julija ministarsko po.svetovanje, pri kate-rein se je bralo sultanovo pismo glede avstrijske okupacije Bjsne, v katerem baje sultan hoče svoje pogoje nasproti Avstrijcera vzdržati. Do Mitmv.co se hoto Turki baje uinakuiti, a pri Mitrov.ci bi se branili, ko bi Avstrijci hoteli še nsžje prodirati. Iz Hi hm* se poivču, da je kardinal Franchi, desna roku pupeža L.ona XIII. 1. av-gu.it;'. ob j o d n e j uri zjutraj u in r I. O neinškilt volitvuh He iz Berlina poroča 31 jul.: Do/daj je okolo 100 volitev znanih. Mej temi je 40 narodno liberalcev, 14 klei'ikulcev, 1 konservativec, 8 prostokonser-vutivccv, 7 napivdujiikov, 1 Poljak, 1 parti-kularist, 1 Klsaski prutestar. Socijalni demokrati ko imeli povsod ogromno število filasov, a nijso zmagali. Le Liebknecht je dozdaj vol-jun niu-j njiini. V več kraj ih pridejo v ožjo volitev. ,,Pol. Corr." piše o i-ttstvj vojski v S:ui Sttt'uio sledefce zjinirnivost«: Na ukaz Toiltlebua je šio v ininolih duevih več generalnih štabnih uiieiriev na va/ne kraje to io onstran B.ilkana. Nadzorovali bodo stanje vojske kakor tuđi utrjenja, da bodo tuđi poročali, kjo se niorajo nova narediti. Na važen način so se tuđi čete v vihudnjej Kameliji premakuile. Mej San Steiano in sv. Jurijetn nastavili eo -^v minoli tednih dve popolni garlni diviziji b topništvom vred. Na malena prostoru mej 8V. Jurijem in salom Kiteli postopila se je ćela četrta armadna četa obsegajoča lfi in .10. peško divizijo in 2., io 3. brigado lovcev. V Jarem-Burgasu leži 3. divizija garde. !». in 11. divizija Sla sti v Hademkijo'. Kor grenadirjev ziedinil se je pri Galipolji. (l^neralni lejt-.enant Šuvalov potoval je v Btijiik Kalkali. V Oileso cdpotovalo je G oncirjev, da bodo one vojake ki 80 iz bolnic odpuSčeni, odpruvili k svoiim pol kom v Bolgarijo in vzhoriao Rumelijo. OJ-k»r se je zvedela v ruskej vojski konvencija ansleško turška od 4. junija, je preverjenie občno, da je vapehe ruskega meča ukradla Hu3om AngleSka, in daje zato nov boj neizogi-ben. General Todtleben se je haje izjavil: „do-alej Fino vojevali se za Slavjane, zdai mo mmo pa za Ruse meJ v roke prijeti." Cala ruska armada, ki je uže tolikanj leto in dim morala pretrpeti, je nezadovoljna z d o-lom berlin skepa konj? resa, terjenav- • duftena za nov boj. Dopisi. Is «r«MlllJr Ipiivo 28. juli.ja |Izv. .clop.] Uže mnogo č&sa rogovili po našej sta-rodavnej slovenske] Gorici nekova kasta, koja hoče na vsak način biti italijanska. Demonstracije, rovanje, hujskanje najostudnejSe vrste 80 jej sredstva, po katerih bi mogla blaženej svojej raateri Italiji v naročje zleteti. Pe tarde, mlajalski plakati, laSka tribojnica na Kalvariji i. t. d. in še ctdo na stolpu stolne cerkve, so vidna znamenja, i prava lestva, ka-tera je naslonjena na laško drevo, katero vBe polno slndkega sadu tem rogoviležem obeta. Kje so pa Slovenci? mogel bi marsikedo pitati, a odgovor bode dobil: Slovan, od veka zaničevan, od nobenega poilpiran mora v svojej svetej jezi, in zvestobi molčati. Kri vreje, kipi gori, za brambo miljene, ljubljene mu domovine AvBtrije, ali ... molćati mu je vendar!...... Na stolpu stolne cerkve vihra tribojnica laska, policija stika in Btika, kje bi našlo ono gnezdo rogoviležev, pa, teško ide, reč je tajna io stvar ostane — mrtva! Ali kaj bi atikali, kaj iskali, vprašaoje eno samo: Čemu laSki magistrat, župan laSki, staraSine vsi luški ka-kor da bi rus v Gorici na bilo nijeđnega Slovenca?!?! Čamu Slovenci tlačite, Italijana pa jačite? Kaj je temu krivo? Kdo? Na la-stnih prsih gojimo gada, kateri Avstrijo vedno pika. Dvignite Slovenca iz prahu, podajte mu roko, zatrite laškemu gadu glavo, izročite zvestemu Slovencu v Blovenskej Gorici gospodarstvo v roke, potem ne boste ve£ vi deli vihrati laske zastave na stolpu cerkve niti nikder! II. % <^orKil 28. julija. [Izv. dopis.] Ye6 kot dve leti ao magjarski iQ drugi Slovanstvu sovražni časniki pisali proti osvo jenju Bosne in Hercegovine, ter Andrassv ae je z obema rok ama branil teh dveh slovan-8kih provincij; a zdaj je pa sklenil kongres, da mora Avstrija zasesti te dve deželi, v njih . narediti mir, in kukor se pripovedujo, se je eam Andrassv potegoval za to. Marsikatcreniu človeku se je čulno zdelo, da se je zdaj An-drassy, Magjar z dušo in telesom, im jeden-krat premialil in sprijaznil z mislijo, kuterej se je prej tako protivil, znavši, da se s tem zamori svojemu narodu. Druzega, ztmj nij bilo, ko bi Avstrija ne bila hotela tega izvesti, bi kongres bil izročil to nalogo Ornej gori ali Srbiji; povećanje teh dvuh slovanskih državic je pa Magjarom in Audrassvju samemu jako zopino, ker bi se potem slovanski dub, navest in vzajemuost še hitreje razvili ia iz- podrinili magjarđko oholo3t. Zdaj se pa na-deja, te dve doželi po ma^jarsko-azijatakem okusu preustrojiti, da bi služili za orožje proti napredujotemu in razvijajočemu ae Slova n-atvu, kar je vse Magjarstvo priznalo, zakaj da je privolil okupacijo teh dezel. Ro-li pre-u^trojenje teb dežel po okusu Arpadovcev udatno, to .je drugo važno vpra$an]e, katerega si baje na&i Magjari nijso stavili v tem kri-tičnem trenotku. Verjetno nij! Saj Me nže tu li mnogo sto-letij trudijo pomagjariti Slovake v Karpatih; in ogerske Srbe na vse mogoče Se tako krivične načine zatirajo, kar najboljše osvetljuje obsodba MiletiCa. A ata vendar oba naroda Se vedno Blovanska in krepka, da tako na-predujeta na literarnem polji, da vsako leto iziđe skoro toliko Blovan^kih knji^ na Oger-aktm, kakor magjarskih ; akopram imajo po slednji veliko politično svobodo in najlepšo pr'ltko razvijati se na slovstvenem polji, in se zraven ponaSajo, podobno našim domačim re negatom, kakor bi bili vso evropsko omiko in kulturo poaedli. Ker do onih dob nijso bili v stanji, mojstrovati pod ogersko krono nahajajočih se Slovanov; bodo še manj se mogli ustavljati, ko ae s pridobitvijo turškega ozemlja njih Stevilo zdatno pomnoži. Črez vse Slovanom protivna prizadevanja in upiranja tega prevzetnega azijatskega naroda bode Slo-vanstvo korakalo niogočno na dnevni red. Vsaj 80 kljubu vsemu magjarskemu vpitju in vsem demonstrncijam, kljubu magjarskemu hujskanju Avstrije, kakor vse Evrope na boj proti mogočneinu našemu ruskemu severnemu slovanskemu strijcu. Rusi so zmagali na Balkanu ia na kongresu dosegli zboljSanje stanja slovanske raje. Tek zgodovine, narodna ideja in ulovanska vzajemnost ste silnejši, nego vsa priaadevanja narodnih zatiralcev. Prisvojenje Bosne in Hercegovine bo menda vendar prouzročilo važne spremembe v avstrijskej notranjej politiki. Uže v ustavover-nih krogih so prepričani, da zdanji duulistični sistem se ne bo mogel dolgo vzdržati, kar ka žejo a tem, da piSejo o nekej novej prestro-jitvi Avstrije in delitvi monarhije na dva dela, nemškega in orijentalne^a, poalednji s federalno ustavo. KakSne sj>remembe se bodo vpe-Ijale še nij izvestno, a iz besedij magjarskih je vidno, da se bodo nekateri magjarski ve-ljaki zopet trudili, Slovanom prikratiti pravice, katere jim po božjih in človeSkih zakonih gredo. Da se zopetna sprememba avstrijske politike ne bo zgodila Slovanom v kvar, temuč v korist, za to skrbeti je dolžnost nas S1 o-vanov samih. Treba ie vefjega sporazumlje-nja v političnein delovanji mej slovanskimi narodi avstrijskimi, kukor vso federalno stranko v Avstriji. Pametna in bvalevredna je mistl C'ebov, sklicati zdaj shod vseh avstrijskih fe-deralistov v Prago k posvetovanju o prihodnem političnein delovanji federalne stranke in prihodnem programu, doleti je temu shodu do-brega vapeha, samo puziti moramo mi avstrij ski Slovaui, ki sestavljarno većino feJeralne stranke, da to spora/mnijenje ne bo ugajalo neinškim konservativcem, a v prvej vrsti pospeševalo slovansko- narodne interese. Zravt-u je pa dolžuost vsacega slovanskega rodoljuba, da se ukivpi in razori narodna zavest in ideja Blovanske vzajemnosti mej vjerni slovanskimi rodovi v Av.striji. Vsaj smo v glavuem namenu v.^i S'ovani jedini, delati v povzdigo SlovanHtva in razširjevanje omike iu kulturo Da narodnej, slovanskej podlagi. Domaće stvari. — (T elovaditelj3ki grbslavjan-aki) je — tako se nam piSe — gotovo ule znan mnogim va5im čitateljem, ker je bil upo-rabljen vefkrat na vabilih Ijubljanskega telo-vadnega druStva „Sokola" in na kartah njegovih članov; menj znan pa bode globoki pomen sestavljenja njegovega. Marsikaterega bode morda zanimalo nekaj bližnjega o njem izve-deti. — Na prvi pogled uite vidi se lepo in logično fiGstavljenje grba, ker on obstoji iz najvažnejSepja telovadila, iz ročajev, in je uže zaradi tega pravo in jasno govoreč. Vrh tega Se spominjalo četiri krogi ročajev na obliko latinskega in cirilskega pismena O, katero je 7a6etno pisme fetirim besedam: „Ognjen, od-važen, odkrit, obziren!" S temi beseđami, katere ho vzlr?ane v podobnej obliki in z jednakim pomenom v vseh književnih jezikih slav-janskih in so telovaditeljsko gasio slavjanaka, naznačijo Re ono lastnosti, katere se pridobi-vajo posebno % gojenjem telovadbo. — A tuđi aestavljenje barv je pomenljivo. Izven tega, da bo to slavjanske barve, nij teSko se domisliti, da Hpodnje rudeSe polje pomeni ba-jiSče, medro polje nad tem pa jaano nebo, s cimer se stavi pred oči radost, slavodobitje, katero zpisto tie bode izostalo, kadar bi domovina potrebovala krepkih in vrlih rok svojih sinov telovadcev, ker ti bi jo istinito branili z ,,ofmjenostjo, odvažnostjo, odkritostjo ia obzirnostjo", in s tem nadvladali na bojišči, ter t«ko Cisto in svetio vzdržali svojo čast, svoj ?6it, kar je grboslovno izraženo bc srebrno ali belo barvo ročajev in da se vzdigato nnd ruilečim poljem v jasno modro nebo. — Ščit pokriva kronana čelada, iz katere se vzdiga srebern ali bel sokol z razprtima perutama; ker prvo telovadno društvo slavjansko v zlatej Pragi si je dalo ime „Sokol", in tako sprva se je Hokol razvil in vzdignol iz telovaditelj-stva slavjauskega. — Čeladni odeli sta rudeČi in modri, nad štitom ia na obeh straneb vi-jen je rudečo — moder trak, na njem se are-bernimi pismeni gasio : „Ognjen, odvažen, odkrit, o b z i r e n!u — (Obstroljen tat.) Nek mož je Sel blizu Trebnjcga v sosedovo kaši-o krast. Gospodar ga srasledi v kaJ5či, teče po puško ia na tata, ravno ko je hotel ta zbežati, streli. Puška jo bila nabita s kacimi 50 drobuimi svinčenimi zrni ali Jrotlji, in strelec je tatii tako dobro zadel, da je vseh 50 zrn obtičalo deloma globoko v zadnjej oplati — sit venia verbo — v sedalu tatovem, katori zdaj v Ijubljanskej bolnici „leži iu milo ječi." — (Vojaska kasarna) v Ijubljan3kem predmestji Tt-novem so je priredila za voja^ko bolnico. — (Čudon arostant.) Piže se nam iz L i ti je 1. avgusta: Naše socijalne razmere so sicer slovenskomu obćinstvu dobro znane, vendar naj le najnovej-^i dogodek iz našega preblažene&a kraja povem, za občni narodo-pisni poduk in zabavo. Tikoma litijske sodnije iu sodnižkega zapora je bil pri nas svinjak, v katerem je sodnijdki sluga ali berič pra-žiča redil, kar je znamenje, da se našemu beritu nič slabo ne godi, če mož poleg svoje službe če praseta reili. Minoli teden se brl-Ski svinjak, ki je bil uže posturen in v sla-bem stanji, na naglonia podere. Ljudje ki vse uzroke uganejo, kakor so v Litiji, trdijo, da je prašič našega soilnijskega sluge po noči tako brcal, da se je zavoljo tega srinjak po* dri. Meni se zdi, da je to tuđi istina, kajti berič je po tem prašiča tuđi prav po človtšktmi paragrafu kaznoval, — obsodil in dejal je pravica zavoljo prestopka hudobntga požko-dovanja tujega blaga v zapor, kjer soiluik obsojime ljudi zapira, iu pra^ič briiki je moral eno noć v tlovežkem „arestu" prebiti. Če se nm je tuđi kaj posta naložilo, to mi, bogme, nij znano, kajti beričeva raz.iodba nad prusetom se nij javno razglasila. Travi se pa, da je bil piažič v zaporu jako nemirun, da je krulil po noči, in da so ae artatautje zoper tega druga zelo pritožiii. To je bil gotovo prvi praSič, ki je moral zato, da je hlev podrl, svojo kazen v človežkem arestu prestati po leg čJovežkjh tatov, tepežnikov in druzih tacih božjih ljudij. — (Š tajerski c. kr. namestnik) je razpisal nabiro za od toče poškodovane občiue V.okraju celjskem, radgonskem, lipnižkeni ptuj-skem in nemškem Landsbtrgu. O veli kos ti poškodovanja se je bil sam prepriča!, nedavno je v ta namem potoval v Haloze pri Ptu;u, kjer je bila toča naj večjo kvar naredila. — Za požkodovane v ptujskem okraju je presvitli cesar 100O glii. poklonil, za one v lipniškem Okraju pa 30O gld. — (Ufiiteljska služba) na eneraz-rednici v Podčetrtku (VVindisch Landsberg,) v okraju kozjanskem (Drachenburg) s 600 gld. Je tu ih dohodkov in stanovanjem je razpisana. Prošnje se vlagajo do 2G. avgusta na krajni Bolski svet &F~ V teku 2tt let potrjeno. ""^B Anaterinina voda za usta pO »J* Cir. 1J*O1>1>-H, c. kr. dvorili zdravnik za zobe na MMunnJi* srtilujc thcsto, Jiognvrgassc '4, Boljci kut vsak drug prah za zobo, s katero 80 odvrnejo bolezui zub in ust, zoper gnjilobo in omajanjo ?ob, piijetnega dulia in okusa, — okropča zobino meso, — brea prinaere dobru sredstvo za anaienjo aob. fl^F* Da **' to priljubljeno, nattrpljivo pripravo monju preakrbeti vai krogi, so so vpeljale steklo-nice razlienih velikoslij, namreČ: velika steklonica po 1 gld. 40 kr., sieUnja po 1 gld., inala po 50 kr. Anaterinina pasta za zobe, za, snažinje in obvarovanjo zob, ea odstranjenje sla-bega duha in kamona na zoboh. Coua stckluni puški 1 gid. SJU kr. Popp-ora aromatična pasta za zobe, najizvrstneje srodstvo za snaženje in obvarovauje notranjih ust in zob. Čuna za kua 35 kr. Rastlinski zobni prah, ansži zobe, udpravljti, zobni kamen, in povrAjo zob «0 bolj in bolj bulf. škatlja velj.i 63 kr. Popp-ova plomba za zobe, B katero si moro vsakilo nam apolniti votlo zobe. IV Milo i a zelisc "Wg je baš tako izvrstuo kosimtično (lepotno) sredstvo, kakor tuđi odpravlja prav rabio ogrec, »mzoh in drugo »ukrćiir nečistim1, tor nanja kožo elastično in svezo, kakir zahteva h'p obraz; porablja se iz-itstno tutii sr ti kt»/n'tji, za kateri uiiu;ter ao je užo čestokrnt vapešno rabila. Cetia jt-'ilni'ga kosa M kr. (1l j:mi, vao k'karno kal:or tuđi ^. Aut, h'n«jwr, 1UI. Muhr, J. Knriut/fr, F. M. Svhniitt, ('. l'i/nćir, J.. J'irAnr, V. LuNsutk, Tertek in Js\L;rj); v Postoj ni: ./, KupfirscInnitU; V Skofjttj Lokii C. J-'abiuui; v Kočevji: J. Branili-; na Krskuui: /'. lluntclus; v I d r i i i : J. It'arta; v K r a nj i : A'. Šttniik; v L i t i j i : Miild-irenztl, lukar; v Meti i k i: Mattcrjrri niiHlvilniki; v Noveui ui u s t u : D. Jikzvli in" J. Jkn/hnum ; v K a d o v 1 j i c i; . 1. liubhk; v Kamniku: J. Mac-mfk; v Umorniji: ./. Đlasek; v Vipavi; A. Depei'itt. Enaajska bor«a 2. avgusta. (Iivirno tele^rafiSnci porobilo.) Enotnl dri. dolg v baukovciu . *4 gld. 35 kr. Enotni dri. dol;< v srebru . . r*> ■ -(> . ■Tilata renta....., . . 74 r 30 , irirtO dri. poaojiio.....H3 ,50 , Akcijo iiaro«n.3 han'to .... H25 , Kreditne akoije...... 264 . 25 . London ......... H4 „ 8> , MapoL ... ..... t» . 21 Vi .- 0. kr. cekini....... 5 „ 47 , *r«hro ........ iro „ 4(» , Državne marka...... 5(3 „ .so „ Tujcl. 1. argtista: Evropa: Lenschner iz Brna. Herzog iz Gradca. P.-i ttiimo: Kailer iz Pulja. — Tratin iz Ceja. — Kalan iz Kočevja. — Petkovaek iz Dunaja. — Pn naliki: Koffer iz Dunaja. — pl. Jokler ii Prage. — Schiesinger u Dunaja, — Speil iz Gradca. — Klug iz Dunaja. — Baner iz Trsta. — Schwarz, Deatscb, Wagner iz Dunaja. Pri bavmrtikem dvora: Schmidt iz Trebiža. KarefS. TUI trgovstvo 8 knjigami in papirjem, pod Trančo št. 2, zaloga vaah potrebnostij za urade in kupčijstvo ; zaloga navadnega, pisemskega in zavijalnega pa-' pirja. Vse potrebnoati za morjevce (inžeairje), sli-karje in risarje. Najnovejae v konfekciji za papir, Zapiaovalne in opravilne knjige. Izdeljujejo se tadi monogrami na pisemski papir, visitne karte in pi-aerneke zavitke. (158—62) ■r- Učenec, -•« slovenskega in nemškega jezika zmožen, se sprejme v štacuno z Železoio, specerijskim bla^otu iu dt*žel-nimi pridelki Franca Omersa v Kranji. (231-3) Vsem kupcem se sadjera 89 daje na znanje, d:i daje oskrbništvo gr&šćlne Poganik pri Kresuici vse na drevesih v najem. (235—2) wm~ O &€ir€ivitnej moći -w | Wilhelinovega i antiartritičnega antirevrnatičnega ', kri čistilnega čaja navajamo tale priznavajož dopis : Gospodu Franji W i 1 h e 1 m u , lokarnarju v Neunkirchnu. Borlin, 6. maja 1H75. Prosim, pošljite mi s povzetjein tuđi lotos svojoga VVilhel-movega antiartritičnega antirevmatičnega kri čistiIncga čaja; tan-skega leta se je izkazal vrlo dobro. Zabvaljujoč so Vam prisrćno, btileŽim se 8 poštovanjem J. Kle«lct, kavarničar. ------------- (3SB-G) Prciskali, tiporabili in za zdravilno priznali: c. kr. vlatlni evetnik in v. av. vsenčilisčni profesor dr. E. Fenzl, vodja bota-ničnemu vrtri na Dtinaji itd. itd., prof. Oppolzer, dr. Van Kloger v Uukarcfitu, dr. Rust na Dunaji, dr. ROder na Dunaji, Kainer; llerunigor: Jos. JI. liichter, lekarnar; II ali (Tirolsko): Lcop. von Aichini/er, lekarnar: Judunbiirj;: F. Senvkurituch; 1 n-iiichen J. Stttj)/', lekanmr; Inist: 17//. Ueutucli, lukarnar; Ivanić: Jid. Tollović, lekarnar; Karlovce: J. Btuić, lekamar; A, J'J. Kalkič, lekarnar ; K i n d b e r g : J. Karinčić, lukarnar ; K >i p tu n-It e r g : Turnvr, lekarnar ; K n i t t e n fe 1 d : 17//. Viscltm-r, lekarnar ; Km uj: Karl b'uvm'k, kkiinisir; Linč: Franjo pl. JirliicJt, lekaruar ; L c o b o n : Ivan J'efi-rschy, lekariuir ; Maribor: Aloin (Juititdvnt ; Metlika: Alf'rcd Mutter, lekarnar 5 Jliirzznsch lny: littn l)a-vjt-r, k'kiiniiir 5 Al u r a u : Ivan btei/rer ; Jlitruvica: A. Kerntenu-ricJt; Al a 1 a : Ludrig J'6lt,JcMitvw\v ; N o v o 111 m 11> : JJvnt. Jiizzvlli, lukarnar ; N e 11 111 ;i r k 11 (Štajerskoj : Kuri Ma/i/, lekurnar ; O t o c 11 e : Ktlo Tvmaif, lekarnar; Postoj na: Jvtip Kup/l-rsc/nuii/t, lekarmir; 1'u t e r \v a r d e i n : L. C. Jumjimjer; l'libcrg: Iran Ml-umht, Io-kaniur: l'ožega: Ant.pl. Jhi/et/iis, lekarnar; 1* r :i a s b e r g : Iran Tribuč ; 1' t u j : C. iiirud, tipoteker ; li o t t e 11 111 u 1111: Franjo X. II-litif/, kkamar ; K o v 1: r e d o : Mehani Tliahu, k-kaniar ; S a 111 o l> u r : F. bc/utarz, lekarnsir ; Sebenico; l'ttir lSvrua, li'kurnar ; S 1 o v. J{ i a t r i c a : Adam pl. l'utkouski; S lov. gradce: U. Kordik, le-karnur; Jvs. Kaligurituch, lekarnar; Str;i»»l»ii(,': J. V. L'orton ; S t. X e i t: Julian Hippvrt; S t a i 11 z : l'alvntin TtHuntschrk ; S v, 111-1 i ix: JJ, Jvatuiovicz-ii sin; Spljet: Vcmdio pl. l'razio, lekarnar; y c li 1 a n d e r s : U. Wiir6tl, lckarnar ; Trst: Jak. istra vidio, lekarmir ; T r i e n t: Aut. buntom'; Trbiž: Ku