45. številka. Ljubljana, ? petek 24. februarja 1905. XXXVIII. leto. Uhaja vsak dan zvečer, IzimSi nedelje In praznike, ter ve"a po pošti prejeman za avatro-Ograke dežele za vae leto 25 K, za pol leta 18 K, za četrt leta 6 K 60 h, ma en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pogajanjem na laze aa m *o 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en meseo 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vue leto 22 K, za pol leta u K, za četrt leta 6 K 60 h, .a en mesec 1 K 90 h. - Za tuje deželo toliko ve«, kolikor anaSa poStnlaa. — Ra narošbe brez istodobne vpošujatve naročnine se ne OEira. - Za oznanila se plačuje od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če ae te oananUo tiaka enkrat, po 10 h, če ae dvakrat, in po 8 h, U ze tiaka trikrat ali večkrat. - Dopial saj w izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo ia upravnlatvo je v Knaflovih uUcah fit. 6, m aicer uredništvo v I. nadstropju, upravništvo pa v pritličju. — UpravniStvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamama, oznanila, t. j. administrativne stvari. II Slovenski Narod'1 telefon žt. 34. Posamezne številke po 10 b. Narodna tiskarna" telefon it. 85. Nov vir obč. dohodkov. (Pi5e dr. Kari Triller.) II. Bilo je dne 16 septembra 1904, ko je na 3. nemsko-avstr. »S aits-tagu« ▼ Toplicah San o vem dr. Arthur \u;er razvijal program nemških »Bodenreformerjev« ter zahteval uve-ljavljeoje poglavitnih točk istega tudi ▼ Avstriji. Zborovalci so sprejeli izvajanja referenta »z harnim odobravanjem« ter takoj izvolili poseben odsek, ki naj išče pravo pot, »dasa der Grund und Boden, dieee Grundlage alier nationalen Existens unter ein Recht gesteHt werde, dat seioen Ge-braueh als Werk- und Wobna atte bei3rdert, daa jeden Missbrauoh mit ibm ausachliesst, und das die \Vertsteigerung, die er ohne Arbeit des E i n z e l n e n e r h a 11, mčglichst dem Volkigansen nntzbar maeht« — Citiral sem nalašč dobesedno beat de poročevalca dr. Hiuserja. ker je v tem stavku obsežen izredno precizno glavni program »Bedenrt formerjev«, upcreben posebno tudi na naše razmere. In to rečem in trdim z mirno vestjo: da je b i 1 a L j u b 1 j a u a ub potresu »bod enr ef or maka«, bi bila ob dina svoje dohodke zgolj na stroške posameznih špekulantov in na blagor celemu pre bivalstvu potrojila, tako da bi se danes Jabko igraje odzivala vsem 670jim socialnim dolžnostim —. Dokaz za to pogumno trditev hočem doprinesti s kra«ko obrazložbo »bo-denreformtrdših« teženj. Najlagije rszumljivo bo bistvo teh težei j ob roki eledečega Damaschkejevega zgodovinskega eksempla: Okoli I. 1820. j? kupil kmtt Kiibn v S hčibergu pri Berolinu njivo za 8100 mark in to niivo so prodali njegovi potomci 50 let pozneje za šest milijonov mark. Od kod t i velikansko povišanje vred nosti? Mari jo je povzročila rodbina Kuian g spojim delom, s svojimi in v t si ci jami? Np, zgodilo se je to brez sodelovanja in morda celo proti volji lastnika. Berolin ee je razširil, postal je svetovno mesto. Kilianova njiva pa stavbni teren. Vsi državniki, ki so s svojo modro politiko ustvarjali veliko in svobodno Nemčijo, vsi vojskovodje, ki so zmagovali za domovino ▼ slavnih bitkah, vsak vojak, ki je v službi domovine krvavel v teh bitkah, vsak izumitelj, ki je otvori 1 industriji novo polje, tvorničarji, trgovci, umei niki, učenjaki — vsi, ki so bili deležni velike renesanse nemškega naroda, vsi ti so sodelovali, da je vrednost Kilianove njive poskočila cd 8100 mark na Sest milijonov mark. I n vendar je celi ta ogromni dobiček vtaknila vžep enasama rodbina ter je obogatela ob produktu dolgotrajnega dela celokupnosti. — In tako je povsod, tako je zlasti tuđi v naši popo-tresni Ljubljani. Otvorili so se po potresu novi trgi, nove ulice in zemljiščem, ležečim ob takih novih trgih in ulicah se je brez najmanjšega prizadevanja lastnikov vrednost hipoma potrojila, včasih ctlo po desetorila. Pravi pravcati šolski eksem-pel za to nam podaja novi del mesta ob justični palači, kjer so se v zadnjih desetih letih malovredni travniki spremenili v dragocena stavbišča, katerim vrednost Še vedno narašča ter bo naraščala še intenzivneje, ko bo predrta Miklošičeva cesta do kolodvora. In to brez najmanjšega truda in prizadevanja, brez najmanjše zasluge dotičnih Ustnikov. Po č ar vi zaslugi tcrej? Zgolj po zaslugi celo kupnost', organ zovani in repre-zentovani predvsem v občini, in v širšem pomenu tudi v drŽavi in deželi. Otvoritev vask nove ulice, naprava novega javn^g^ trga, vpeljava cestne železnice itd. iti, vse to na stroške clokupnosti in v izključno korist srečnih posameznih posestnikov rapdno povišuje vrednost bližnjih zemljišč, nedabi t&celokup nost, v prvi vrsti občina, bila deležna tega dobička, ki je produkt njenega dela. Taka zemljišča, in naj so ae stokrat spre menila is navadnega zelnika v dragocena stavbišča, podvržena so namreč, dokler niso zazidana, elej ko prej le navadni zemljan ni po »čistem dohodku«, bo torej, ker nezazidano stav-bisče ne izkazuje rednega perijodi-čnega čistega dchodka, de faeto davka do nekaj smešnih vinarjev prosta. E?0 nam velike socialne krivice, evo skeleče rane na telesu moderne socialne organizacije, na katero so položili prst nemški »bodenrtformerji«. Renta od navadnega prirastka Zuwachsrente), kakor naziva n a r o d n o - g o s p o d a r s k a veda ravno popisano povišanje vrednosti zemljišč brez dela lastnika in po zaslugi celo-kupnosti, ta krivična renta bodi predmet modernemu in pravičnemu obdačenju v prvi vrsti na korist občini, bodi torej nov vir njenih dohodkov. Kaj se mi ne ugovarja, da pri* hajam z utopistiČnd novotarijo. Lahko bi se sicer skliceval na neovržne te oretične dokaze najslavnejših modernih naoionalnih ekonomov, kakor Brentano, Biloher, Wagner itd. o pravičnosti in blagodejnih posledicah obdačenja rente od naravnega prirastka, toda tega niti treba ni, ker sem v prijetnem položaju, da morem kazati na že uveljavljen faktičen uspeh take davščine v številnih in najuglednejših nemških mestnih občinah. Pruski državni zakon o komunalnih davščinah iz leta 1893, ki je delo velikega finančnega ministra M craels, čigar izrek sem postavil na Čelo tej skromni razprav ;ci, je namreč prepustil občinam realne davščine in jim dovolil obenem, da smejo vzeti za podlsgo zeml|iškemu in realnemu davku vobfie resnično prometno, to je, takozvano splošno vrednost (jremeiner Wert) dctičnegn zemljišča oziroma stavbe, mesto kakor pri nas, le S tivi • takozvsno vrednost uži- vanja, oziroma čistega dohodka (Nu tzungsvvert) — Te pravio© se je poslužilo dosibdob nad sto največjih do najmanjših pruskih mestnih občin, med njimi Vratislava, Kolin ob Renu Du*seIdorf, Spandau itd., in povsod se je že v teh kratkih letih pojavil blagodejni moralni in gmotni uspeh novega davčnega zistems, ki zadeva ▼ prvi vrsti nezazidana stavbišča, oziroma brez dela lastnika naraščajočo vrednost ietib, katera se je odtegovala do Bedaj vsakemu davku. A tudi davčno breme stavb je ta novi sistem pravičneje razdelil, vzpriČo dejstva, da v prvem delu te razprave obrazloženi naravni prirastek brez zasluge lastnika prihaja na dobro tudi posameznim že stoječim stavbam, na drugi strani pa dosedanji davek po takozvanom čistem dohodku zadeva veliko intenzivneje hiše s številnimi malimi stanovanji, kakor pa gospodske palače, vile in velike in-dustrijalne stavbe. Davčna statistika namreč dokaznje, da plačujejo po dosedanjem davčnem zistemu davka največji od stote k resnične vre dnosti poslopja z malimi delavskimi stanovanji, najmanjši odstotek pa vile in gosposke palače. V pruskih komunah, ki so vpeljale nov davčni zistem na podlegi prave vrednosti, pa se je to krivično razmerje n&enkr&t preobrnilo, tako da bo po vsi pravici prizadeta bogateja poslopja intenzivneje obdačena, nego bivališča revnih slojev prebivalstva. Roko v roki s tem pravičnim efektom pa se je pojavil še drugi veliko važnejši: Cena nezazidanim stavbiščem namreč pod pritiskom razmerno visokega davka, ki jih je zadel, dosledno pada, mesto da bi še rasla, kakor so se bali nasprotniki novega davčnega zistems. Kapitalistu, ki je dosedaj špekuliral^ stavbišči ter hhko mirno čakal podraženja istih, ker ni riskiral drugega, kakor obresti In-vestovane kupnine, to sedaj ne kaže več, ker se izpostavlja nevarnosti, plačevati leta in leta še posebej vi soko davščino. Vsled tega se skuša kapital iznebiti zemljišč in ponuja ista na prodaj, kar že po železnem nacionalno - ekonomičnem zakonu : »vprašanja in ponudbe« zniŽaje tržno ceno stavbišč, s tem pa obenem budi veselje do zidanja. Čimveč se pa sida, tem eeneja postajajo stanovanja. E?o novega dokaza za resničnost »boden-reformerakega« načela: »Die Woh-nuDgsfrage fstĐodet frage.« Ta imamo torej ključ za rešitev onega perečega vprašanja, ki vedno glasneje in ne-izprosneje trka na vrata moderne države in občine: kako preskrbeti delujočemu prebivalstvu c e -nih in zdravih stanovanj?... Tak je do danes uspeh »boden-reformerske« propagande na Nemškem in sedaj se vpraša Je: je-li in na kak način bi se dali uporabiti ti nauki in izkušnje tudi na naše razmere? O tem pa prihodnjič. Vojna na Daljnem Vztokn. Pričetek odločilne bitke? Poroča se iz Petrograda: Zatrjuje se, da se je na mandžur-skem bojišču pričela velika bitka, v katero je zapleten ruski center in desno krilo. Levo krilo rusko šedosedaj ni stopilo v ofenzivo. Podrobnosti o bitki še ni. Berolinskemu »Lokalanzei-g e r j u* pa se brzojavlja iz Petrograda: Po mestu se širi govorca, da je močna japonska kolona prodrla za hrbet ruske armade. Vnela se je v bližini železniške proge pred M u k d e-nom velika bitka Rusko desno krilo je baje v resni nevarnosti. V nasprotju s temi vestmi pa se brzojavlja iz Londona: O veliki bitki, ki se je baje pričela t Mandžuriji, niso došla v L on- Slovenci v šomodski županiji na Ogrskem. Zgodovinska, narodopisna in književna črtica. Spisal Anton Trstenjak. (Dalje) V bližini velikega križa se nahaja mrtvašnica. Revna je tudi ona; krita je s slamo ta tesna lesena stavba. Ravno, ko sem se mudil na pokopališča, prišel je kmet in jo je začel podirati. Vprašal sem ga, zakaj to dela, a on mi je rekel, da jo je kupil za 11 kron m da mislijo postaviti novo, lepšo mrtvašnico. Zdel se mi je kmet nenavadnega tipa, kakor da ne bi bil Taraojec, in vprašal sem ga, kako se imenuje. Povedal mi je Čisto, pristno mažarsko ime, tako da sem se začudil. Nošo je imel slovensko, le tip je bil mažarski. Mož mi je pripovedoval, da so se njegovi predniki od nekod z Ogrskega naselili v Taranju. Na pokopališču sem videl par mažarskih imen, a tudi ti Mažari so prišli v Taranj in se ta po slovenili kakor moj znanec. Tako se je zgodilo z vsakim Mužarom, kateri se Je naselil v Taranju. Kakor Slovenci tako se tudi ti poslovenjeni Mažari smatrajo za Slovence. Žive s Slovenci, imajo Slovenke za žene in sprejeli so slovenske običaje. Vprašal sem svojega znanca, kaj je od, ali Slovenec ali Ma-žar, a mož mi je prostodašno odgovoril, da je Slovenec kakor njegovi sosedje v vasi, ali, pristavil je, pred gospodo mora reči, da je Mažar. In rekel sem mu, ali ne misli, da sem jaz gospod. Nasmehnil se je lahno in rekel: Vem, da ste gospod, ali Vi ste naš človek, govorite, kakor mi govorimo. Podaril sem mu smodko, a mož se je nekako obotavljal, kakor da bi ne zaslužil tako „velikega" daru, a vendar jo je sprejel govoreč: „Zdaj ne bodem kadil, ker je nevarno. Utegnil bi zažgati mrtvašnico, pogorela bi mi slama in les in potem ne bi imel ničesar." Zapazil sem med križi navadne deske, na katerih ni bilo nič zapisanega. Vprašal sem, kaj pomenjajo te deske tako nizko na grobovih? „To so grobovi kalvincev! Na pusti žive mažarski kalvinci, raztreseni so daleko okrog, nimajo grobov in mi jim dovoljujemo, da počivajo v vrstah naših očetov." Ti kalvinci nimajo posebnega oddelka na pokopališču, pokopavajo jih torej tam, kjer j t ravno prostor. Niko- gar to ne moti. Gotovo je to mene liberalnega Človeka bolj „motilo" nego navadne taraojske blovence. Ali danes tudi mene to ne moti, odkar vem, da katoličani, luteranci in kalvinci žive na Ogrskem, osobito tam, kjer sem sam bil, v najlepši slogi in ljubezni. Tako je dandanes v Taranju. V kakih dvesto letih so se Slovenci v Taranju naučili mažarski govoriti in pisati. Ne pravim, da so se s tem po-mažarili. V današnjih razmerah žive še lahko mnogo let, a ne stoletij. Zveze z nami Slovenci nimajo nobene, a tudi z bližnjimi Hrvati kraj Drave niso v duševni dotiki. Naših knjig nimajo, da bi jih Čitali. Slovenskega časnika ni še bilo nobenega v Taranju. Moj prijatelj dr. Fran Iva-noci jim je poslal svoj „Koledar". Ta-ranjski Slovenci so ga Čitali in rekli, da je to njihov jezik. Zaprt jim je ves slavjanski svet, o nas ne vedo ničesar in ni nikogar, da bi jih predramil, a to tudi ne bi bilo labko delo. Vemo namreč, kako se godi Hrvatom v Mejuraurja. Tu je namreč širil dr. Pero Magdić svoj list „Naše Pravice" in drobno knjižico, da bi predramil svoje rojake. A kaj se je zgodilo? Ogrski orožniki so hodili od hiše do hiše in so zaplen- jali vsako hrvaško knjižico. Kar se je zgodilo v Mejumnrju, zgodilo bi se tudi v Taranju. Težko je torej reči, kakšna usoda čaka Slovencev v Taranja. Ako sodim po Slovencih in Hrvatih, kateri so živeli in še žive v šomodski županiji, potem moram reči, da bodo tudi taraujski Slovenci narodna žrtva, kakor so bili njih sosedje, SUvenci v šurdanski okolici. _ Gospa Angela. (Konec.) Gospa Angela je bolehala nekaj tednov. Svetnik Ivo Grebin se v tem času, kadar ni bil v pisarni, skoro ni maknil od Angeline postelje. Nikdar v svojem življenju še ni bil tako srečen, kakor v teh urah. Angela mu je odkritosrčne vse povedala, kaj je mislila, čutila, trpela in storila v tem dolgem času, ko je iskala svojega — moža. Ko se je Angela nekoliko opomogla, je svetnik Ivo Grebin vzel daljši dopust in je s svojo ženico šel novic na ženitovanjsko popotovanje. Popeljal je Angelo na solnčni jug, v Opatijo. Šele tu je prav spoznal svojo ženo. Tu je Angela oživela, tu se je šele pokazal njen snačaj, tu se je razvila vsa njena lepe ta. S svojo ljubeznivostjo si je Angela pridobila v kratkem času neomejeno oblast nad možem, kajti ta se je uprav blazno zaljubil v svojo ženo. Kadar sta se sprehajala po Sohil-lerjevam obrež;u tja proti Voloski, tedaj so se vsi ljudje ozirali za njima in marsikdo se je tiho nasmehni), videvši dekliško veselost mlade žene. Vsa Opatija je mielila, da sta bila Ivo in Angela ravnokar poročena in nihče ni hotel verjeti, da je poteklo že tretje leto od njiju poroke. Nekega dne je priSta iz Ljubljane elegantna karta — cfletiaino naznanilo, da sta se poročila Mirko Tkalec in gospodična Marica. Angela je bila popolnoma presenečena. Odkar je bila zapustila Ljubljano, se ni ne enkrat spomnila na Mirka. Ne le iz njenega srca, tudi iz njenega spomina je bil Mirko do oela izginil. Bila je tako srečna in vesela, da ni nikdar utegnila misliti na Mirka. Svetnik Grebin se je malo čemerno držal, ko ga je poročno naznanilo đon nobena direktna porodila. Japonska poročila z mand žurskega bojišča. »P a i 1 v Telegraphu« se poroda ii Tokija: Glavna ruska armada se nahaja na desnem bregu reke Ša. Rusi grade neprestano silne utrdbe na obreiju te reke. General Kuropatkin hodi često nadzorovat pozicije pri vasi Kozanski, ki je osrednja točka ruske fronte in pri Hankazaju. Govori se, da je obolel na očeh in da Že nekaj Časa ne vidi na eno oko. Ie drugega japonskega vira pa se poroča, da Ruri neprestano ob-streljujejejo posamezne točke japonskih pozicij. V zadnjem času so Rusi poatirali več težkih topov pri čikia-tunu, dve milji sapadno od Fang-šana. Patrulje obeh armad so v ponedeljek ponoči zadele druga ob drugo in vnel se je ljut boj. Hunguzi za hrbtom ruske armade. »Novemu Vremenu« se poroča iz Harbina: 50 vrst jugoza padno od Bodune se je pojavilo 4000 z japonskimi puškami oboroženih Hunguzov, ki so bili preje regularni kitajski vojaki. Temu voju poveljuje Hatung lin g, ki se je pridružil Japoncem, da bi se maščeval na kristjanskih Kitajcih, ki so mu baje umorili sina. Hunguzi, med katerimi se nahaja tudi 20 Japoncev, imajo dva japonska poljska topa. Vprašanje o miru. »N eue Freie Press e« je izvedela na dobro poučenem mestu o izvoru vesti o mirovnih pogajanjih med Rusijo in Japonsko t o-le: Podlaga dotičnim vestem je osebni na men kralja Eivarda, da bi ohrabril prijatelje miru v Petrogradu k resnemu delovanju. Kralj pa je to storil kot privatna oseba in ni bila pri tem prav nič udeležena cfioialna Angleška, da je torej angleška vlada lahko popolnoma upravičeno izjavila, da ni na nikakoršen način intervenirala pri vojujočih se strankah. Japonske priprave na morju. Po poročilih iz Tokija upajo Japonci tekom enega leta dogotoviti novo brodovje torpedovk in torpeduih rušilcev. Ladje bodo obsegale po 880 ton in vozile po 29 morskih milj na uro. Dosedaj se je Že zgradilo deset torpedovk. »Agence lUvas« javi,s, da je k otoku Formoza priplulo 20 japonskih torpedovk, ki spadajo k eskadri admirala Kamimure. To brodovje pluje na jug nasproti admiralu Roždest-venskemu. Reuterjev urad pa poroča iz Port Louisa, da skušajo japonski agenti kupiti ali v zakup vzeti več otokov v bližini Sevohel, ki bi naj spomnilo na »ponesrečenega Krojača« Mirka, ali Angela se mu je smejala, ga objemala in ga vlekla za lase vse obenem, toliko časa, da je Iva vsa slaba volja minila in da je lastnoročno napisal adreso na zavitek, v kateri je položil dvoje vizitnic s pripisom »p. f.« Potem pa je gospa Angela sedla za mizo in spisala dolgo pismo na dr. Črnka. Opozarjala ga je na zgled Mirka Tkalca in mu priporočala, naj se čimprej zaljubi in oženi. Popisala mu je svojo lastno zakonsko srečo, doseženo po tolikih mu kah in bila je prepričana, da bodo ime e njene besede uspeh. Na odgovor res ni bilo dolgo čakat;, ali glasil se je drugače, nego je pričakovala gospa Angela. Dr. Crnko je naznanil v lakoničnih besedah, da je vstopil kot zdravnik pri »Lloydu« in da odpotuje v nekaj dneh v Azijo. Tisti dan je gospa Angela jokala kakor v najhujših dnevih svojega življenja, tako da je bil Ivo Grebin ves obupan. To je bilo zadnjikrat, da so solze resile lepe oči gospe Angele. _ služili Japonskemu brodovju kot operacijska baza. Novo japonsko posojilo. Uradno se razglaša is Tokija, da namerava aponska vlada najeti č e-trto posojilo v znesku 100 mi lijonov jenov v kurzu po 90 odstotkov. To posojilo se bo obrestovalo po 6 odstotkov in se ima vrniti v sedmih letih. Izpred Port Arturja in Vladi-vostoka. Is Tokija se javlja preko Londona: V portarturškem pristanišču se j 9 posrečilo dvigniti pet malih ladij. Vladivoetoško brodovje je nedavno priplulo iz pristanišča, a se je takoj vrnilo v luko, čim je opazilo japonsko eskadro, ki ima nalog) blokirati Viadivostok. General Miščenko. »R u s« poroča z bojišča, da je že general M ščenko toliko ozdravel, da se v Štirinajstih dneh že vrne k fronti. Č m se vrne k armadi, bo imenovan za kornega poveljnika. Tretje rusko brodovje. Kakor se poroča iz Frederiks-havna, je tretje rusko brodovje v sredo 22 t. m. zvečer odplulo od tamkaj. Kakor se zatrjuje, se sedaj ne ustavi preje kakor v Tacgeru v Maroku. O bodočnosti Port Arturja. »Hamburger Naohriohten« priob-čujejo iz japonskega lista »Nippon« tole zanimivo vest: »Port Artur sam na sebi je za Japonsko kot luka popolnoma brez vsake cene, da bi pa ne služil kaki drugi velesili kot pristanišče, bi naj Japonci vhod v luko zagradili, pristan pa uničili.« Ali ni čudno, da se Japonci že sedaj ne čutijo dovolj močnih, da bi obdržali Port Artur v svojih rokah. Anglija in mednarodno razsodišče v Parizu. Iz Londona se poroča: Razsodba mednarodnega razsodišča o hullski aferi je vzbuiiia tukaj silno iznenađenje. »DjuIv Chronicle« pravi: Ruska vlada in ruska mornarica ste si izvojevali prvo zmago v tej vojni. Poraz angleške vlade je popoln. »Morning Post« naglasa, da je Anglija sedaj vsled razsodbe pariškega sodišča osramočena pred celim svetom. »Daily Mail« piše, da bo sedaj Anglija sicer plačala račun, a da bo to storila z ogorčenjem in da v bodoče ne bode več v enakih slučajih apelirala na mednarodno razsodišče, marveč si bode z orožjem v roki po iskala sama zadoščenja. »Dailj Telegraph« pra i, da je Anglija v hullski zadevi podlegla in si je Rusija izvojevala popolno zmago. Tudi drugi listi pišejo slično in so od prvega do zadnjega frapirani vsled razsodbe mednarodne komisije v Parizu. Jako hladnokrvno pa je sprejela vest o svojem porazu angleška vlada, kar je dokaz, da je takoj sprva vedela, da je stvar zanjo izgubljena. Državni zbor. Dunaj, 23. februarja. Posl. vit. Searamanga je interpeliral zaradi preložitve uprave avstr. »LlovJa« iz Trsta na Dunaj. — Posivit Berks je interpeliral Železniškega ministra zaradi ugodnosti železniškega tarifa za bosanski les. — Potem sa je nadaljevala debata o rekrutni predlogi. Posl Pogačnik kot glavni govornik za predlogo je navajal, da je zelo čudno, da se od tedaj, odkar se je opustila armada po poklicu ter stopila na njeno mesto ljudska armada, sovražniki ljudske armade vedno množe. Zavest, da ni slajšega, kakor za domovino umreti, je dandanes večinoma izginila. Nadalje je govoril proti trpinčenju vojakov ter zahteval ;bolj bumanno postopanje ž njimi. Navada, da se domači slovanski častniki premeščajo k tujim polkom, mora prenehati. Grajal je, da se z raznimi narodnostmi v armadi neenako postopa. Zahteval je, da se bolje ozira na nenemške prosilce sa sprejem v kadetne Šole, pritoževal se je, da se častniki ne osi rajo na naredbe o polkovnih jezikib. Svoj govor je končal s protestom proti ustanovitvi madjarske armade na stroške Avstrije. — Posl Schuh-meier kot glavni govornik proti predlogi je opozarjal zbornico, naj priredi vse potrebno za ločitev obeh državnih polovic. Govoril je tudi o trpinčenju vojakov ter navedel sa to drastičen slučaj. Izrekel je dodatni predlog, da bi se novinoi smeli uvrstiti šele tedaj, ako bo tudi Ogrska dovolila svoje rekrute. — Pri glasovanju so bili vsi spreminjalni in dodatni predlogi odklonjeni, rekrutni sakon pa je zbornica z veliko večino sprejela tudi v tretjem branju. — Potem se je začelo razpravljati o obrtni noveli. Govoril je le posl Wrabetz, nakar se je seja zaključila. Prihodnja seja bo šele v torek. Iz klubov in odsekov. Poljski in maloruski klub sta se bavila v današnjih sejah z impertinentno izjavo pruskega ministra Rheinbabena. Ntčelnik poljskega kluba gref Dzieduszvski je izjavil, da so bili napadi taki, da se morajo zavrniti. Parlamentarna komisija kluba je že hotela takoj poseči po primerni obrambi, tedaj pa je klub dobil obvestilo, da je mini ster grof Goluchowski v tej stvari Že sam storil potrebne korake. Maloruski klub pa je šel k ministrskemu predsedniku ter ga interpeliral, na kak način heče grof Golu-ohowski posredovati. M-nistrski predsednik je izjavil, da je posredovanje imelo edino le namen, ugovarjati proti temu, da bi minister zunanje države izrekal kako sodbo o notranjih razmerah druge države, kakor je to storil pruski minister.— Proračunski odsek je v današnji seji razdell referat. Posl. Robič je takoj poročal o svojem referatu, namreč o postavki »tobak«. Po daljši debati se je postavka sprejela. — V železniškem odseku je utemeljeval minister dr. pl. \Vit-tek prekoračeni proračun za planinsko železnico Celovec-Gorica-Trst. Povedal je, da se je skupno prekoračilo za 61 milijonov kron. Največ se je moralo prekoračiti pri progi skozi Bohinj, namreč za 25 milijonov. Proga Celovec Jesenice bo stala 171 mil jonov več, kot je bilo proračunjeno, proga G >-rica-Trst 161/« mil. več, proga Baljak-Rožek pa 1,900000 K več. — Sek-oijski načelnik W u r m b je naglasa!, da je Karavanska železnica po celi svoji napravi nekaj povsem novega v železniški tehniki. Kriza na Ogrskem. Budapešta, 23 februarja. Načrti, da bi bivši minister Paran vi sestavil prehodno ministrstvo, so že pokopani. Kossuthova stranka noče podpirati ministrstva, ki se veže na skupno oarinstvo in na trgovinske pogodbe do leta 1917. a ki ne sprejme v svoj program nikakih narodnostnih vojaških reform. Nadalje zahtevajo opozioionalei, da se mora dovoliti najprej volilna reforma, potem š.-le dovolijo navadno število rekrutov. I)arar.yi je izjavil, da takih pogojev absolutno ne more sprejeti. Splošno se misli, da pri današnjih razmerah prehodno ministrstvo sploh ni mogoče. Grof Andrassv pa se še ni utrudil ter je danes nadaljeval konference s Kossuthom, Appo-yijem, Daranvijem in Bani-f j j e m. Budapešta, 23. f dbruarja. Grof Julij Andrassy se je nocoj odpeljal na Dunaj ter bo imel jutri tretjo avdijenco pri cesarju. Budapešta, 23. februarja. Disidenti so baje vprašali liberalno Btranko, ali bi podpirala novo ministrstvo v slučaju, da naleti isto pri opoziciji na odpor. Grof Tisza je v imenu liberalna stranke izjavil, da si hoče stranka obraniti svobodne roke, da pa ne bo delala novi vladi težkoč. Budapešta, 23. f ebruarj a. R u munski poslanci nameravajo ustanoviti svojo posebno politično stranko. Dosedaj imajo 11 članov, a upajo, da jim pristopi Še 9 poslancev, ki so sedaj v liberalni stranki. Za predsednika nove stranke si izvolijo Teodora Mihalja. Položaj na Balkanu. Solun, 22 februarja. Zaradi umora srbskega popa Taškota in njegovega sluge v Kumanovem 15. m. m. so bili včeraj v Skoplju trije Bolgari na smrt obsojeni, dočim so dobili metropolitanski tajnik Frajce, šolski ravnatelj Levkov in Če dve osebi po 5 let ječe. Carigrad, 23. februarja. Že zopet niso dobili turški častniki svoje mesečne plače, vsled česar so bili v nekaterih garnizijah burni izgredi. Zaradi takih puntov je turška vlada poslala Že več višjih častnikov v Azijo, a plače jim le ni dala. Položaj na Ruskem. Petrograd, 23 februarja. 3000 dijakov revolucijske stranke je iz-eklo na posebnfm shodu svoje zadovoljstvo nad umorom velikega kneza 8ergija. Na shodu so se imenovala tudi imena bodočih žrtev, ako oar ne skliče v 14 dneh ustavni zbor. Dijaškega shoda se je udeležilo tudi 15 somišljenikov med profesorji. M .-d revolueijskimi govori so razvili zbo-rovaloi rdečo in črno zastavo ter raztrgali carjevo sliko na kosce. Varšava, 23. februarja. I ibruh • nili so novi nemiri. Ddlavoi v plinarni so delo ustavili. Vojaštvo je moralo zopet stopiti v akcijo. Pesnik Limojevski je bil aretovan ter se pošlje najbrže v inozemitvo. Štrajk železničarjev se š>iri. Sedaj so šli v štrajk tudi železničarji v Lodzu. Obč. svet ljubljanski. V Ljubljani, 23. februarja Nadaljevala se je seja z dne 21 t m. Predsedoval je župan Ivan Hribar. Za overovatelja zapisnika je imenoval občinska svetnika Vidmarja in M a 1 l y j a. Zglaievanja strank. Poročal je podžupan dr. vitez B 1 e i w e i s. Oi vsake novo v Ljubljano preseUvše se stranke zahteva se, da predloži pri zelasitvi tudi svoje rodbinske listine. To je sicer neobhodno potrebno, a strankam neljubo ter se pritožujejo in zahtevajo zako nitega določila, po katerem se kaj takega od njih zahteva. In ker dosedaj res ni bilo takega zak. določila, predlaga se sledeče: 1) Vsaka oseba, ki se v občino na novo preseli, dolžna je v predpisanem roku na predpisani način zgiaaiti se pri mestnem magistratu ter svoje navedbe dokazati s predložitvijo zadevnih listin. 2 ) Vsak rodbinski načelnik oziroma oseba, ki je odgovorna za druge osebe, predložiti ima obenem listine vseh rodbinskih članov, oziroma dotičnih drugih oseb. 3) Tudi osebe, ki v občini že stanujejo, in najsi bodo tudi domačini, vezane so, Če uradni interes to zahteva, in se k temu pozovejo, vsak čas predložiti svoje osebne listine v pogled in prepis podatkov, ki se imajo pojasnit-. Sprejeto. Delovanje gasilnega in reševalnega drultva. Poročal ie^ podžupan dr. vitez B 1 e i w e i s. Gasilno društvo je imelo navadne vaje, vadili so se novinoi, nadalje je društvo sodelovalo pri 14 požarih. Rešilni oddelek istega društva je imel svoj voz takorekoč vedno na cesti, ter je posredoval v 137 slučajih. Poročilo se je vzelo na znanje. Vpeljava kanalske pristojbine. O tozadevnem županovem poročilu iz zadnje seje se je začela podrobna razprava. Občinski svetnik L e n č e je izjavil, da ne bo sa noben paragraf glasoval, ker je uver-jen, da se bo v par letih že morala zopet zvišati občinska priklada. (Kgortenja, ki jih je baje prejelo v tej 'adevi škofovo glasilo, se pa naj le 'riobčijo! Toda bo to zelo težko, ker •Slovenec" teh pisem sploh ni prejel. *aJ se poznamo, le ne preveč farbati! — Afera Podgorftek. Mestni Policijski evttnik g Fran Podgoršek !e je sam odpovedal svoji službi. — Umrl je danes v Ljubljani UkajŠDJi trgoveo na Sv. Petra cesti, l Leopold Jeran. Pokojnik, kije '•j šele malo časa poročen, je bi v "iabljani zaradi svojega odkritega in >rijazoega značaja splošno priljubljen. ^'1 je tudi član premnogih narodnih buštev, ki mu gotovo vsa chranijo ^ij&zen spomin. Naj v miru počiva! — Poroki« Asistent o. kr. dri. desnice v Beljaku gosp. Bole sla v .odbregar, se je poročil z gdČno. 4 vi o Rusovo z Brda. — Gosp. i/anjo Ambrožič v Hrušici na gorenjskem se je poročil z gdčno. Viljelmino Gestrinovo ii Ljubljane, čestitamo! — „Driifttvo Jugoslovanskih književnikov in novinarjev." V sredo 22. t m. so se v Zagreba sestali, kakor smo že poročali, hrvatski književniki in novinarji, da se posvetujejo o ustanovitvi »Zveze jugo-slov. novinarjev^ in književnikov." Seji je predsedoval Šandor Gjalski. Po daljši debati, katere so se udeležili Gjalski, S t. Radić, Krizman in dr. D e ž m a n, se je sklenilo, da se ne osnuje posebno hrvatsko novinarsko društvo, kakor se je sprva nameravalo, marveč, da novinarji vstopijo v „Društvo hrvatskih književnikov", kjer jim je po pravilih odkazan poseben odsek. Nato se je volil poseben odsek, ki ima nalogo delovati na to, da se čim preje lahko osnuje „Zveza jugoslovanskih novinarjev." V ta odsek so bili izvoljeni: dr. D e ž m a n, dr. Lor kovic, S t. Radić, W i 1 d n e r, dr. C i h 1 a T in Krizman. — Akademija. Jutri, srboto večer predavat« g. dr. Iv. Robida v L;ub)jani o higijeni ter gosp. dr. Demšar v Trbovljah o spolnih boleznih. — Po predavanju g. dr. Robide je redna odborova seja v hetelu »Ilirija«. — Člani pevskega zbora ijGlasbene Matice" ae vljudno naprošajo, da pridejo na kratko, a važno posvetovanje, ki bode po pev s k i skušo ji lanskega zbora v soboto, dne 25 t. m., ob polu 7 uri zvečer v pevski dvorani. — Szupns skušnje ba pričnejo v ponedel|ek, dne 27 t m ob 8. uri zvečer v »Glasbeni Matici.a — Priznanje. V seji »Kranj skega društva za varstvo živali* dne 22 svečana t. 1. se je raz* pisana nagrada 50 K za najholjši spis o varstvu živali priznala g. Janku Likarju, mestnemu učitelju v Ljubljani, za poelani spis: Ljubite Ži • vali. — »Zveza nemških društev za varstvo živali« (a sedežem v Kolino) razpisuje za najboljši spis o varstvu živali 150 mark Zidnji rok do 23. marca. Natančneje se po izve pri imenovani zvezi. Zahteva se 24—26 tiskovn h strani v podobi koledarja; tiskovna stran 40 vrst:c s 50 črkami. Društveno vodstvo. — Razpis daril. Kranjsko društvo za varstvo živali razpisuje: tri darila ?a mestne stražnike v znesku po 20 K, 15 K in 10 K; tri darila za lovske paznike v it*m znesku iu tri darila za hlapce ali druge posle. Za dari'a smejo t'sti tekmovati, kateri so si v letu 1904 za?lu£ z i varstvo Živ&li (ptic) prida-bili. Zadnji rok do 15 marca. Društveno vodstvo. — Odbor „Slov. planinskega društva" prosi, da s ? mu pošljejo slika za letošnjo razstavo amater-fotografov vsij do konca mesca marca t. 1. — Kranjska podružnica avstr. pomožnega društva za bolne na pljučih. Deputacija podružnice, cbstojeca iz g?.: predsednik dvorni s v* tnik F. Sc h a s c h I, II podpredsednik, stolni župnik J Erker in tajnik dr. De meter vitez Blei weis, poklGniia se je včeraj pri go spodu knezoškcfa, dalje pri ljubijan- I sfcem županu %. Ivanu Hribarju in pri predsedaiku Kranjske hranilnice g. Josipu Luckmannu. Na zadnjih dv.h - e.-.t h oddala je tudi prošnjo za subvencijo. j — Prt o hrvatsko druitvo „Kolo" ¥ Ljubljani priredi 26. t. m. svoj predpustni ples v mali čitalnični dvorani „Narodnega doma". To je prvi ples, katerega priredi to mlado društvo. Kakor vBe prireditve „Kola", tako bo tudi ta ples neprisiljena zabava in se bo nudilo plesalcem ugodno uži-vanje v naročja boginje Terpsihore ob I zvokih vojasl e godbe. Med občinstvom vlada za ta ples veliko zanimanje ter se društveni odbor upravičeno nadeja, I da se bo isto v obilem številu udeležilo I tega plesa. Maske imajo pristop le proti vabilu. i — Kranjsko - primorsko gozdarsko društvo v Ljubljani razglaša: Vsled sklepa XIX javnega shoda dne 7 julija 1896 razpisuje se 20 premij po 20 ali po 40 kron za uspešno pogozdovanje goli- I čav kmetskega posestva pod sledečimi pogoji: 1) Pogozdovanje mora biti leta 1903 ali 1904 izvršeno ter mora pogozditev obsezati najmanj 056 ha = 1 oral. 2) Vrsto lesa in sadik izbere si lahko posestnik po svoji volji, samo morajo biti sadike I za krajevne razmere ugodne; nikakor pa ne sme daljava med sadikami več kot 150 m obsezati. Posestniki, I kateri hočejo za premije prositi, mo- I rajo svoje prošnje najdalje do konoa junija t. 1. pri kranjsko - primorskem gozdarskem društvu v Ljubljani vio- I Žiti ter v istih navesti politični okraj, I davčno občino, številke parcel in pri« bi ine ploskovne mere pogozdenega I zemljišča. Pogozdovanje prosilcev I pregledovalo in presodilo se bo v I jeseni 1906. leta, morda nastali po- I manjkljaji pri pogozditvi se lahko I spomladi rečenega leta popravljajo. I Premije priznava in prisoja predsed-I ništvo omenjenega društva ter bo I isto dovoljevalo premije ali pa v go-I tovih slučajih tudi samo priznalna in I pohvalna pisma razdeljevalo. I — Iz Si&ke. Maskarada tambu-I raškega in pevskega kluba „Šiška", ki I se je vršila dne 19. svečana v Kosler-jevi pivarni, je nspela kar naj sijaj -neje. Na vsakogar, prišedšega v dvorano, je napravila krasna podzemska jama I čaroben vtis. Stene in strop so bile I vse v skalah, od zadaj pa se je lesketal I iz skal postavljeni blesteči oder. Že do I 9. ure se je nabralo precej in odličnega občinstva. Razvila se je kmalu prosta in neprisiljena zabava. Udeležilo se je I tudi lepo število mask, ki so dale ma-skaradi Šele pravi pomen. Nagrado I 500 vin. najlepši maski dobila je krasna I Crnogorka. Za ples, ki je trajal rano I v jutro, so svirali tamburaši in glaso-I vir. Pripoznati se mora, da je stalo I vrle tamburaše mnogo dela in truda, I da se je mogla maskarada tako lepo izvršiti. Zatorej pa vsa Čast jim, ker se niso ustrašili ne truda ne stroškov, ter s tem vrgli zopet bruno v oči svojim neprijateljem. S svojo I. veliko maska-rado „Y jami" si je tamburaški klub „Šiška" postavil nepozaben spomenik med šišenskimi ebčani. Mi pa jim kličemo : „Le tako naprej!" — V Brezovci pni Ljubljeni se je ustanovila nova mlekarska zadruga, kjer bode v nedeljo dne 26 t. m. ob 3. uri pop. g Legvart predaval o mlekarstvu. — Podružnici sv. Cirila in Metoda v Litiji pristopila je kot ustanovnioa in plačala 20 K blagorodna gospa Ana Kozlevčar, j Železniške postaje načelnika soproga v Litiji. Čast jt! Naj bi našla obilo I posnemalk ia tudi posnemalcev ne j le v Litiji, ampak povsod kjer biva slevensbi rod! — Človek zgorel. Pri po Žaru v Veliki Reberci pri Zagradcu minolo nedeljo je zgorel tudi človek, iu sicer 74 letni B-rnard Zadar. — Akademija. Preteklo ne deljo je predava) v telovadnici mestne realke v liri ob obilni udeležbi občinstva g. prof Re;sner o svetlobi. Zanimivo predavanje je oživljal z eksperimenti. Prihodnjo nedeljo predava g. ravnatelj dr. Beuk o rastlinstvu — Politično društvo vlJed-nakopravnosi" v Idriji je priredilo nr.nolo nedeljo v prostorih delavskega bralnega društva shod po § 2, kojega se je udeležilo nad 100 delavcev. Shodu je predsedoval pred sednik »Jđdnakcpravnosti«, Iran Bonča, kot zapisnikar je bil društveni tajnik, J Novak, namestnik pa J Tratnik. Po pozdravu udelež nikov in otvoritvi shoda je predsednik dal besedo tajniku Novaku, ki je ob kratkem pojasnil n.-rn *:i društva »Jednakopravnost«, najedel, zakaj društvo v ravno preteklih letih ni razvijalo tiste delavnosti, ki bi jo bilo z ozirom na korist Članov moralo izvrševati, in izrekel nado, da bo društvo sedaj, ko je samo v delavskih rokah, zaoričelo ktepkejše delovanje v pr.soeh idrijskega de lavskega slanu. Zategadelj se društvo hoče udeležiti tudi volitve v tr lovsko skJadnioo, v koji namen se je ravno sklical shod. Poroča, da seje pomioženi društveni odbor posvetoval o določitvi volilnih mož, in po najboljšem sporazumu sklenil današnjemu shodu priporočati v volitev kandidate, katerih imena prečita. Pred sednik je po prečitanju volilnih mož pozival navzoče, naj ee izraz jo napram predlaganim kandidatom Ker ni nihče proti ugovarjal, je dal na glasovanje listo volilnih mož, ki se je skoraj soglasno odobrila, le par glaaov je bilo nasprotnih. Nato pa se je raz vila precej ostra debata o tem, zakaj se ni sklioalo javnega shoda in prešlo prav po nepotreDnem na politična vprašanja tako, da je shod trajal nad dve uri. Pričakuje se, da vsi samostojno misleči delavci volijo v ne deljo volilre može za volitev odbor nikov bratovske skladnice, ki so se na tem shodu odobrili. Z obilno udeležbo pri volitvi naj pokažejo, da idrijsko delavstvo ne trpi absolutizma in da se ne da zlorabljati za osebna stremljenja posameznika. V boj pa je treba iti odločno in ne ustrašno! — Podružnica „Slov. planinskega društva11 za kranjskogorski okraj na Jesenicah priredi svoj občni zbor v nedeljo, dne 26. t. m. v gostilni gosp. Višnarja ob 3 uri popoldne. Člani društva se prosijo, da se občnega zbora kar najobilnejše udeleže. — Poštni opravitelj na Zidanem mostu je p. stal poštni i H oi al Josip Perkonig. — Čudna zabava. Pred mariborskimi porotniki je sedel včeraj kmečki sin Ferdinand S i m o n i č iz Vintarovcev v ptujskem okraja, obtožen, da je nekega Fr. Lešnika z ruto okoli vratu tako davil, da bi se skoraj zadušil. Drugega fanta, Fr. Rajšpa, je udaril večkrat s pestjo v obraz, da ga prisili, da skoči v potok Rogoz-nico ter pobere z ustmi kamen z dna vode. Nadalje je oba fanta prisilil, da sta pokleknila ter glasno molila razne molitve, kakor očenaš, vero, deset bož. zapovedi itd. Končno pa je oba s krivo igro na karte obral za ves denar. Obsojen je bil v 6mesečno ječo. — V Dobrli vasi na Koroškem se bodo 2 marca vršile ob črnske volitve. Dobrla vas bi bila lahko znamenita slovi nek* postojanka na Koroškem, ko bi prišel obČ. nastop v slovenske roke. Razmere so se obrnile nekoliko na bolje in se bode naposled morda vendarle dalo kaj napraviti. — Zaprli so v T.-stu nekega Martina Skrebuta, ki je doma iz Zg Košane pri Postojni. Skrebut je na sumu, da je izvršil več tatfin po raznih cerkvah io pri zasebnikih. — Od stopnje do stopnje. V zadnjih dneh se mnogo pisari o nekdanjem litijskem okr. glavarju dr. Juliju Franzlu vitezu Ve-steneeku Usoda tega moža je res Čudovita. S?oj čas je igral na Kranjskem veliko vlogo in zapravil lepo premoženje Vtsteneck je z raz rimi sleparstvi dosegel, da so leta 1877. dobili nemškutarii večino v kranjskem dež zboru- Tasff* ga je po vehkem škadalu, ki se je zgodil v Litiji, premestil v Deutsoh Lande-berg na Štajersko. Vesteneok je tam uganjal take reči, da je moral izsto piti iz drž. službe. N tg .v tast, minister Conrad, mu ie preskrbel lepo privatno službo v Gradca, ali tudi tu ni mogel Vesteneok ostati — pošten in je pobegnil v Ameriko. Tam je opravljal različne posle. Bil je natakar, pisar v nekem hotelu, krošnjar in igralec klav.r;a v neki hiši nesramnosti. Potem se je spcmoil, da zna slovenski in je lovil slovenske izseljence, ki so prišli v An&eriko. Postal je polioai, a morah so ga spoditi zaradi nepoštenosti Tudi naš slovenski rojak Fr. S*kser se je Vestenecka enkrat usmilil in mu dal zaslužka, toda bil ie primoran moža kmalu odsloviti. Zdaj se poroča, da so Vesteneoka zaprli, ker je zadnjemu svojemu gospodaru ukradel večjo vsoto denarja. — Naglo Je prišla v roko pravice. Kakor smo včeraj poročal', je bilo Ivanu Potrebinu peneverjenih 100 K in hranilnična knjžioa Nad-stražnik Pcdrebršek je sinoči zalotil osumljenko v neki gostilni v Kolodvorski h ulicah, v osebi 36 etne b:a rjavke Marije Koprivnikove, redom iz Trebeljevega v litijskem okraju Navedenka je takoj po prihodu v Ljubljano dobro jedla in pila in ko ji je zmanjkalo poneverjenih 100 K, je napravila še v dveh gostilnah na hra-nilnične knjižice precej dolga. Kopriv-nikova je baje tudi poraznih tukajšnjih trgovinah precej dolžna. Misliti si je lahko, kako bode čudno gledala, ko se ji bo mesto najemščka pokazal v sobo mež s siibij'", mesto vina bode dobra voda, pečenka se ji bode spre menila v ričet, sprehajala se bode pa mesti po ljubljanskih ulicah po obzidanem dvorišču ces. kr. deželnega sodišča. — V branilnioi naloženega denarja si najbrže ni upala dvigniti. — Ukradena je b !a pred par dnevi v .bivši cukrarni iz hodnika vojaška ruška št 2016 — Delavsko gibanje. Včeraj j se je odpelfalo z južnega kolodvora v Ameriko 8 Slovencev in 9 Hrvatov, nazaj pa je prišlo 16 Hrvatov. — Na Jesenice je šlo 47, v H b 25, v Sol-nograd pa 30 Hrvatov. — V Hruštoo se je odpeljalo 25 Maoedonoev, nazaj pa ie prišlo 20 Hrvatov in J5 Ogrov. — I *. hrvatskih šum je priSlo 20 Slovencev in 15 Maoedoncev. i — Izgubljene in najdene reči. Krošnjar Itan B hč je ugubil zavitek, v katerem so bili noži, pipe in druge take reči, ki jih prodajajo dalmatinski krošniarji. Skupna vred- j nost znaša okoli 60 K. Najditelj naj bi bil tako pošten in oddal izgubljene I reči ubogega siromaka, ki je ves obupan, takoj na magistratu. — Naj-dena je srebrna broša, vredna 5 K. I — Hrvatske novice. — Umrl je v Zagrebu tiskar Jos. W i t-tasek. — Pravda zoper dr. Potočnjaka zaradi Žaljenja grofa I Khuena Hedervarvja bo prihodnji mesec. Kakor znano, je bil dr. Potočnjak I svoječasno zaradi take obdolžitve opro- I ŠČen, a njegovi sovražniki so dosegli, I da se je oprostilna razsodba razveljavila. I * Najnovejše novice. — Belgrajska visoka šola — vseučilišče. Skupščina je sprejela zakonski načrt glede povišanja belgraj-ske visoke šole v vseučilišče s 110 glasovi proti 7 glasom. — Nemški cesar — doktor. Vseučilišče v Pennsvlvaniji je podelilo cesarju Viljemu in predsedniku Rooseveltu doktorsko Čast. — Papež zapusti spomladi svoje „ujetništvou ter ae pelje v zaprtem vozu v gradič Gandolfo, kjer preživi nekaj časa. —S implonski predor se prebije najbrže danes. Inženirji so odredili vse mogoče, da se pri tem prepreči katastrofa. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 24. februarja. V proračunskem odseku se je razprava o pristanskih delih v Trstu odložila za toliko časa, da predloži vlada ves tozadevni materijal. Dunaj 24. februarja Danes je bil grof Andrassy zopst pri cesarju. Jutri bo že mesec dni, kar traja ministrska kriza na Ogrskem, a vedno je še popolaoma negotovo, kako se konča. Dunaj 24. februarja. V političnih krogih se mnogo razpravlja o protestu, ki ga je poslal v Berolin minister zunanjih del, grof GoluchGwski — kakor je baron Gautsch povedal deputaciji poljskega kluba — kateri protest je naperjen proti pruskemu ministru Rheinbabnu, ki ja Poljakom očital, da v Galiciji zatirajo Malo-ruse. Goluchowski je v protest* zastopal stališče, da se pruski ministri nimajo vtikati v avstrijske notranje zadeve. Protestu se pripisuje simptomatičeu pomen Ne zaradi povoda ali vsebine, nego le kot dokaz, da je razmerje med Dunajem in med Bero-linom napeto. Pripoveduje se, da je provzročilo to napetost: L postopanje in spletkarjenje Nemčije v Bilem gradu proti avstrijski industriji in avstrijskim denarnim zavodom; 2. p:stopanje Nemčije pri obnovitvi trgovinske pegodbe z Avstrijo. Dunajska vlada je baje že v Berolinu namignila, daAvstrija ni odkazanana zvezo z Nemčijo, in zatrjuje se, da se trudi kralj Edvard ustanoviti novo trozvezo, v kateri bi bile Angleška, Avstrija in Rusija. Te verzije je z rezervo vzeti na znanje. Budimpešta 24 februarja. „Neues Pester Journal" javlja, da je koalirana opozicija naznanila klubu hrvatskih poslancev, da se vzame hrvatski minister samo tedaj izmed klubovih članov, če se klub pridruži koal ciji. Beroln 24 februarja. „K61n. Ztg." javlja iz Petrograda, da zapuščajo visokošolci mesto, ker je vlada odredila, zatreti dijaško gibanje za vsako ceno. Pariz 24. februarja Gor ki j je bil preti kavciji 10 000 rabljev izpuščen, a ne sme zapustiti Petrograda. Kavcijo je založilo literarno društvo. Gorkij je v ječi spisal komedijo v petih dejanjih. Pariz 24. februarja. „Matinov" dopisnik, ki je obiskal Tolstega, poroča svojemu listu, da je Tolstoj rekel: Jaz nisem ne na strani avtokracije, ne na strani revolucije, jaz sem kristijanski anarhist. Revolucija je sploh nemogoča, ker ljudstvo čisto nič ne misli, mogoča je sama revolucija na dvoru samem. Rusko-japonska vojna, London 24. februarja. „Daily Telegraph" poroča, da so japonski vojaki prišli do izliva reke Tu m en, iz česar izhaja, da pripravljajo Japnci naskokna Vladivostok. London 24. februarja Japonski parlament je dovolil 30 milijonov yenov za izpopolnitev japonske mornarice. Meteorologično poročilo. Vlita* nad morjem 806 S. Srednji mraćnl tUk TS0-O mm Februar | Oaa opazovanja Stanje barometra v tmm h 11 h 5 Vetrovi Nebo 23. 9. sv. 736 0 03 brezvetr. sneg 24 • 7. 7j. 2 pop. 737 7 7382 00 47 al. j vzhod brezvetr. megla del. jasno Srednia včorajfinja temperatura: 11* oormale: 0 6*. — Padavina 14 8 mm. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka11 v Ljubljani. Uradni kurzi dan. borze 23. februarja 1906. Knlošbeiii *w*i>LrJi D«i» Blago €•/« majeva rent*..... 100-25 100*45 srebrna renta..... 10020 100*40 4Q/, ivstr. kronBka renta . . 100*20 100*40 V(% ff alata p . . 120-- 120-20 4«/o ogrska kronska „ . . . »8*20 98*40 ••/, n alata «... 119*05 119*25 4°/, posojilo dežele Kranhke . 99-50 101 — *Vi°/o posojilo mesta Sp'tet . 100— 101*— •V«7» r. t. Zadar . 100 — 100 — •*Vs#/q boB.-herc. žel. pos. 1902 101-30! 102-25 4% češka dež. banka k. o. . 100*15 100*65 4<>/0 „ , , i. o. . 100 15 100 35 *Vi°/o Mt« P*8™ d- hiP- D- 101*40 102-20 4'/t°/o Pe5t- kom. k- °- -■ 10°/0 pr.......j 10770 108-70 41/,«/. aast pisma Innerst. hr. i 100-10 101*— 4Vi°/c » » OS"*-6 cen* dež. hr....... 100*50 10120 41/,*>/8 a. pia- ogr. hip. ban. . 100M6 101 25 4*V/e obl- °8T- lokalnih železnic d. dr..... 10(r— 101'— 4Vt°/d obL čečke ind. banke . 100*76 101*75 4% prior. Trst-Poreč lok. žeL < 99 4#/, prior. doL žel..... 99-60 100*— 8«/. „ jnl. žeLknp. '/,*/, • 318- 320- 4V.°/a pos. aa žel. p. o. . j 100 80 101-80 Srečk«. Srečke od L 1860% . . . • n nI*"* • • • „ tipske..... sem. kred. I. emisije B ogr. hip. banke . . m srbske k fra. 100*— 9 turške..... Baailika srečke . . Kreditne 187 — 277 — 171-3C8 — 302*— 275 — 99 — 138 — 23-10 476--79-88-67 — 6520 33 85 66«— 76 — 637 - IaomoSke ■ • • • Krakovske » . . . Ljubljansko B . . . Avst rn ponavlja se ulr. Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K. 10 serij 3 K. Za sole In društva znižana vstopnina. Vsak dan — tudi ob nedeljah la praznikih — odprto od 9. do 19. ure dopoldne In od 9. do S. ure popoldne. Z odličnim spoštovanjem 6C0 ravnateljstvo. St. 1135. 699-1 Ker so bili pri ponudbeni obravnavi, izvršeni dne 21. januarja t. 1. v zadevi v ■ Ces. kr. avstrijske državne železnice. 370.490 K 14910 „ 60.520 g 17.115 „ od deželnega zbora odobreni stroški pri večini razpisanih del prekoračeni, razpisuje deželni odbor na podstavi § 5. splošnih stavbinskih pogojev novo ponudbeno razpravo za: 1. ) težaška in zidarska dela v znesku . 2. ) kamnoseška dela v znesku .... 3. ) tesarska dela v znesku..... in 4.) krovska dela v znesku..... s pristavkom, da je tozadevne ponudbe predložiti deželnemu odboru do dne 6. marca t. I. do 12. ure opoldne Pri kamnoseških delih so dopuščene tudi ponudbe za umetni kamen in pri krovskih delih ponudbe za Eternit škrilj kakor tudi za zarezno opeko; deželni odbor si pa v obeh slučajih pridrži pravico proste določitve materijala. Vsa podrobna, na ponudbo, oddajo in izvršitev del nanaša oča se določila, opise in izkaze o posameznih delih ter načrte si morejo interesentje ogledati med navadnimi uradnimi urami v deželnem stavbinskem uradu, deželni dvorec II. nadstropje, odnosno si jih nabaviti proti povračilu tiskovnih stroškov. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 22. februarja 1905. Ernest Hammerschmldta nasledniki MADILE, WUTSCHER & ko. trgovina železnin in kovin Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6. Velika zaloga poljedelskih strojev in orodja. Jfizke cene! 3490-13 C. kr. ravB&teUstro drž. železnic t Eeljaka. Izvod Iz TrozriegrsL reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju*. koL PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobe Tlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mooakovo, Ljubno, čez Selzthal ▼ Aussee Solnograd, čez Klcin-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Danaj, ce-t Sektiui v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Mariji,e ;are, Heb. Francove vare. Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopo'dne osobni vlai v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am Ses, Inomost, Bregenc. Curih, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Kle a-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Manjine vare, Heb, Francove vare, Karlove v^re, P (direktni voz I. in II. razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoći u vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakovo direktni voz I in Q razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni Tlaki. Ob 7. uri 17 m asjutraj t Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer ? Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ari i m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzenateste, Solnograd Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz). — Ob 7. uri 1*2 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Da* nuja čez Amstetten. Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razred*), Franc« i ve vare, Karlove var:, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, | Pariz, Ženevo, Curih, Bregt :c Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno--.rada čez Klein-Reifling, iz Stejra. Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega — PROGA M NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta n Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja ia ob 8. uri 35 m, zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. on 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ;>onođ samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6, uri 40 m ziutraj, ob 10. uri 59 in dopoldne, ob 6 ari 10 m s\« : Ob 9. uri 65 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čaa prihoda m o.ii je označen po **rednjeevropskem času. ki ie za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani Kranjsto flruStvo za varstvo lova v LjuMJani vabi vse one gozdne in lovske varnostne organe, ki so imeli v letu 1904. posebne zasluge za varstvo lova in za povzdigo lovskih odnoSajev, da naj prošnje za odliko in nagrade, ki jih priznava društvo po § 1, točka d in / vpošljejo do dne !• «.j>r*iloL t. X. odboru Kranjskega društva za varstvo lova v Ljubljani. Vsaka prošnja naj obsega kratek in jasen popis prosilčevega prizadevanja, ki naj ga potrdi njegov gospodar. V Ljnbljani, 24. februarja 1905. Odbor Kranjskega društva za varstvo lova. - ~*T M?" \ Sprejema zavarovanja Človeškega Življenja po najraznovr8tnej6ib kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je agodno zavarovanje na doživetje in amrt z zmanj&ujočimi se vplačili Vsak Član ima po preteka petih let pravico do dividende. vzajeixina zavarovalna banka v Prag*!, Rez. fondi: 29,217.694 46 K. Izplačane odškodnine in kapi talija: 78,324.623-17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države b ve*»nlti»zl slovansko • narodno upravo. 5 - 23 Ym pojaaiiila daje: Generalni zaatop v Ljubljani, ćegar pisarne bo v lastnej bandnej hiši w *lm fitev« Zavaruje poslopja in premičnine proti polarnim fikodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj i'i najkulantneje Oživa najboljši sloves, koder poslnje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne m občnokoriatne namene. lidaiatelj in ©dgo-fonu «rednik: Dr. Ivan Taviar. Laatuina in bik »Narodne Uakaruc" am 3838^8