Političen list za slovenski narod.
P« pofiti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStTo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1jt6. uri popoludne.
Štev. 179.
V Ljubljani, v ponedeljek 6. avgusta 1888.
Letnili XTVT.
Kdo vlada v Avstriji?
A Že večkrat smo na tem mestu dokazovali, da židovska stranka namerava s svojim mogočnim časnikarstvom uničiti vsako pozitivno vero, posebno pa krščanstvo. Že sedaj je žid popolnoma enak kri-stijanu v javnem življenji. Podobni bi bili ptiču noju, ko bi si prikrivali resnico. Da ne tratimo časa, opomniti hočemo le na tri dogodke v novejšem času.
Ko se je koncem lanskega leta tresla francoska republika, kako so tugovali naši židovski listi boječ se monarhije. In ko je bil izvoljen Carnot, bilo je veselje v Izraelu. Slikali so ga kot svetnika in edinega moža, ki more rešiti republiko pogina. In kako znajo krivonosi časnikarji slikati državne razmere! Smelo trdijo, da je le v republiki mogoče ozdraviti globoke rane korupcije, v monarhiji to ni mogoče. Znani žid Aleksander Scharf, ki si je nagrabil milijone, piše v svojem listu „Šonn- und Montags-Ztg." : „V republiki pride vse na dan, v monarhiji vse prikrijejo. V republiki nepristransko in neusmiljeno pravosodje, tukaj tajno skrivauje". Ta žid piše pod naslovom „Vive la republike" take stvari, da bi moral pristaviti še „a bas la monarchie!", da bi svetu odkril, kar mu teži srce. In vendar je vse do zadnje pike zlagano. Učil se je svojega rokodelstva v Parizu, in to rokodelstvo ima zlato dno. V Parizu pa taki Scharfi rasto v mejah kot divjaki, zato pa razumen čitatelj takoj ugane, koliko je resnice na njegovih besedah. Ali naj iz zgodovine dokazujemo pravi razloček mej monarhijo in republiko? Mnogo je gnjilega tudi v monarhijah, tega ne moremo in ne smemo tajiti, a ta gnjiloba, korupcija, brez mere mogoča je le tam, kjer si je židovstvo priborilo neomejeno oblast. Kjer je zamrlo krščansko življenje in so se vgnezdili semitski nazori o svetu, tam pokajo državni stebri, tam kaže rebra streha državnega poslopja.
Razloček mej krščansko monarhijo in francosko
republiko je, ostane ta: V republiki poslužujejo se stranke napak svojih nasprotnikov v politične namene, zlo pa ali vzrok teh napak ostane, ker mu ne izrujejo korenin, in te so židovski kapital. V monarhiji pa je dedni vladar že sam na sebi jez proti premogočnemu židovskemu vplivu. Dalje je vladar s svojo družino tako tesno zvezan z nesrečo in srečo države, da je njegova dolžnost upreti se židovskemu vplivu in njegovi korupciji ter priboriti veljavo krščanskim načelom, ki so podlaga monarhijam.
Ko je lansko leto nemški princ, sedanji cesar Viljem II. izrazil se v ožjem krogu, da bodo krščanska načela zvezda-vodnica njegovim dejanjem, odmevale so njegove besede po vsi Nemčiji in tudi dober Avstrijec bi jih moral biti vesel. A kako so se repenčili židovski listi! Prej so ležali v prahu pred mogočno Nemčijo ter vsakemu očitali izdajstvo države, kdor ni javno zagovarjal ožje, državno-pravne zveze Avstrije z Nemčijo. Na mah pa so židje obrnili plašč ter proslavljali francosko republiko in socijalnega demokrata Bebela. Ko je ta rogovilež v svojem govoru radostno se spominjal leta 1866., natisnili so naši židovski časniki oni odstavek z razprtimi črkami. Namen je vsakemu jasen, da bi se ne vzbudil v Avstriji krščanski duh k večji delavnosti ter uničil židovsko moč.
Povsod vodi te zajedalke le sovraštvo do krščanstva in lastni dobiček. Židovski časnikarji postajajo milijonarji, delavcem pa kažejo fevdalce, klerikalce in enake može kot sovražnike delavskega stanu. Ali morda ne ve žid, da delavcu prede pajek pajčevino po trebuhu, ker ga sam izžema s svojo špekulacijo? To on dobro ve, a vedeti nočejo oni ljudje, ki podpirajo Žide. Kaj naj rečemo o onih antisemitih, ki brez usmiljenja vi h te gorjače po ži-dovstvu, pa od njih kupujejo obleko in živež, židovskim zagovornikom izročajo svoje pravde, židovske zdravnike kličejo k bolnikom in vso svojo modrost srkajo iz židovskih listov? Kaj naj re-
čemo o ljudeh, ki židovske krošnjarje mečejo iz hiš, židovskim milijonarjem pa ližejo roke?
Gotovo je še marsikomu znano, kako so ravno židovski časniki v decembru minolega leta objavljali lažnjive telegrame o Bismarcku in Rusiji. Edini namen je bil le ta, da bi Avstrijo sprli s sosednima državama in sami obdržali si vpliv v državi. Vsak avstrijski domoljub mora se vprašati: Kdo dela javno mnenje, kdo vlada v Avstriji? Mero-dajni krogi naj bi odprli oči ter pomislili, da je Avstrija krščanska in mnogojezična.
Družbe sv. Cirila in Metoda
redna III. velika skupščina v Ptuji
dne 29. julija 1888.
(Dalje.)
3. Glavni društveni blagajnik dr. Josip Voš-lijak poroča o denarnem stanji blezo tako:
Račun o dohodkih in troških družbe svetega Cirila in Metoda kaže za leto 1887 dohoda gld. 8688-34 in prištevši blagajnični zastanek koncem 1886. 1., ki je znašal 5620 gld. 70 kr., skupaj gl. 14.257-04. Troškov je bilo gl. 6983*25, torej koncem 1887. leta ostanek v blagajni gld. 7273-79 in dolžno pismo šolske občine v znesku 700 gld. Podružnice so nabrale in poslale glavni družbi gld. 7224-06. Nad 100 gld. so nabrale: Prva ljubljanska gl. 299*21, šentjakobsko-trnovska v Ljubljani gld. 235*48, šentpeterska v Ljubljani gl. 267-81, celjska gl. 251-72, celovška gl. 100*40, novomeška gl. 110*65, braslavška gl. 100, gorenje-gradska gl. 120, tržaška gl. 300, žavska gl. 124, vrhniška gl. 291, postojinska gl. 104-89, slovenji-graška gld. 104-05, idrijska gld. 104*80, trnovo-bistriška gld. 109*40, begunjska pri Cerknici gl. 125-25, na Zidanem mostu gl. 140, ženska v Trstu gl. 440-02, smledniška gl. 131-90, ormoška gl. 300, ostale menj ko 100 gl., ker so ustanov-
LISTEK.
Ponedeljsko pismo.
Pri nas zdaj mlatijo, da se vse kadi. Mlačev je jako koristno delo, oživlja moči celo beračem, ki prej s praznimi malhami komaj sopihajo od hiše do hiše, zdaj pa s polnimi vrečami žita kar letajo od skednja do skednja. Vi v mestih hočete nam enaki biti, telovadite, pa ne pomislite, da ste s tem enaki le našim pastirjem, ki skačejo in kozolce preobračajo, a s tem niti enega snopa ne omlatijo, pač pa s to telovadbo dostikrat živino v škodo spuste, da imajo zvečer zopet domd telovadbo. Vi tudi mlatite po zborih, pa večjidel — le prazno slamo, in oni, ki še prazne slame niso zmožni mlatiti, vam pritrjujejo in ploskajo, da bi se vsaj tako vdeležili prazne slame.
Mi ne mlatimo prazne slame, a mi mlatimo skoraj za prazno slamo. Mi redimo živino, pa nič ne priredimo. Mi pridelujemo človeško srce razveseljujoče vino, pa se ne veselimo. Mi vse to dajemo vam mestnim ljudem in radi bi vam dajali, ko bi le vi ne bili tako umazani. Ako moramo mi prodajati pšenico izpod dva goldinarja mernik, teleta po 10 do 12 kr. funt in vino po 5 gld. vedro, pač vi lahko jeste bel kruh in pečenko in si zmakate suho grlo z rujnim vineera. Pravično bi bilo, ko bi
se ne samo tovarnarjem, nego tudi kmetom dovolila izvozna premija, katero naj bi mesta plačevala. To bi bila enakost. Ali ko bi se ta enakost uvela, bi vi mestni ljudje precej za drugo enakost poskrbeli: zvišati bi se vam morala plača in štacunarji bi si sami zvišali ceno in vaš prihodnji položaj bil bi enak sedanjemu. Ko je bila letos v gospodski zbornici debata o izvozni premiji, je neki grof zahteval , ako država nekaj zagotovi tovarnarjem, naj tudi delavcem nekaj zagotovi, namreč minimalno plačo, pri kateri se še more shajati. Ta enakost pa ministru ni bila nič kaj všeč, kajti rekel je, ako delavcem zagotovimo toliko, da bodo mogli shajati, moramo tudi tovarnarjem njih obstanek zagotoviti. Minister ima prav. Daj tovarnarju milijon na leto in gotovo je slab tovarnar, ako z enim milijonom ne more napovedati konkurza. Ako se pa tovarnarjem ne more minimum zagotoviti, naj se tudi delavcem ne. Živela enakost!
V dunajskem mestnem zboru se je predlagalo, naj magistrat poizve, koliko imajo tuje tvrdke na dunajskih hišah vknjiženega kapitala in sicer zategadelj, da bi se tuji kapitalisti privili k dokladam za mestno potrebe. Lepo hrepenenje po enakosti! A kapitalisti si ne bodo preveč belili las, povišali bodo obresti in njih dohodki bodo enaki sedaujim. Zgledov imamo dovolj. Deželni zbori so naložili zavarovalnim društvom, da morajo toliko iu toliko na leto plačevati požarnim brambam. Zavarovalnice so
bile precej pripravljene, ker ni bilo treba druzega kot zavarovancem premijo povišati. Tudi država je bila nekdaj tega mnenja, da bi bilo dobro, ko bi jej kapitalisti od svojih obresti nekaj davka plačevali. Pri srebrni iu papirni renti n. pr. je odtrgala pri obrestih 16°/0. Država je skrbela, da bi bili vsi ljudje enaki v tem, da bi vsi davke plačevali, a kapitalisti skrbe, da so jim obresti vedno enake. Zato je tudi kurz obdačeni renti navadno 80, ko bi bil drugač al pari.
V Italiji so pa še bolj napredni, kakor pri nas, in zato so tam še bolj za enakost vneti, kakor pri nas. Ko sem bil v Loreti, pripovedoval mi je neki tamošnji duhoven, da je pri baziliki država za ključarja. Kedar se odpro nabiralnice za miloščino, mora biti zraven državen pooblaščenec, ki vzame tretjino miloščine za državo. Ker je pa od tačas že več let minolo, mislim, da so zdaj prišli že do popolne enakosti, namreč, da zdaj romarji polovico darujejo cerkvi, polovico pa državi. Cerkveno imetje se je v zadnjih letih sploh razdelilo med cerkvijo in državo in da bi se enakost popolno izvela, hoč« Crispi letos preosnovati tudi oskrbovanje pobožnih zavodov. O egalitc!
Začel sem s slamo in končam s tem, da Vam, g. vrednk, svetujem, da si mislite, kedar pišete o enakosti, da mlatite prazno slamo, kakor jo je tudi danes mlatil Vaš	S—n.

nino večinoma bile vplačano v lotu ustanovljenja. Zahvaliti se nam jo onim podružnicam, ki so skušalo redne doneske zvišati po napravi veselic družbi v korist. Senpeterska v Ljubljani je izročila 167 gl. Sl kr. kot dohodek veselice, ribniška ■»4 gl., šentjakobsko-trnovska 16 gl. 35 kr., idrijska 16 gld. 6.2 kr., premska 6 gld. 10 kr. V svojih oporokah so se spominjali naše družbo sledeči dobrotniki: č. g. Pr. Šabec, duhoven v Utovljah pri Sežani, g. Jos. Rozman v Ljubljani in Magd. Golob v Radovljici po 100 gld. Med daritelji mi je omeniti pevskega društva „Slavec" v Ljubljani 50 gl., posojilnice mariborske 100 gl., banke „Slavijo" v Pragi 200 gl., Čehov 155 gl.
Troški so znašali Ii983 gld. 25 kr., torej so dohodki presegali troške za 1655 gld. 9 kr. Za otroške vrteče ali zabavišča je družba potrosila 2380 gl. 92 kr., ker jo bilo treba skrbeti za pripravo potrebnih sob, za notranjo upravo i. t. d. Redni troški so manjši, ker zadevajo le plače za vrtnarice in stanovanje. Drugi znatni trošeki so bile podpore občinam za zgradbo novih ljudskih šol. Dovolile so se občinam na slovensko-nemški meji na dolžna pisma, v katerih so se obvezali krajni šolski sveti, da vrnejo družbi posojila, ko bi so na šolah ne poučevalo v slovenskem jeziku. Jedni občini pa se je dalo posojilo 700 gld. pod to, da jih vrne tekom leta, kar je krajni šolski svet obečal.
Družba je izdala svoje knjižico v 6000 iztisih, kar je stalo nad 400 gld. Mnoge podružnice, zlasti na Koroškem, so prosile, da bi jim družba poslala različnih knjig, posebno za mladino. Družba je tem prošnjam ustrezala in za 468 gld. 50 kr. molitvenih, poučnih iu zabavnih knjig razposlala. Tudi za študentovsko kuhinje je odbor dovolil nekaj podpor, slovenski dekliški šoli v Celji pa je podaril znesek 300 gld.
Koncem 1887. 1. je bilo v blagajniei 7273 gld. 79 kr., ki so bili večinoma vloženi pri raznih slovenskih posojilnicah, ostanek pa v poštni hranilnici.
Naj še dodam, da je v tekočem letu do konca julija bilo dohodkov 4407 gld. 77 kr., kar kaže, da se slovenski narod zanima za družbo, katere blagi namen je, podpirati slovensko šolstvo na katoliški podlagi ob slovenskih mejah. Ker so troški znašali le 804 gld., razpolaga družba z zneskom 10.877 gld. 56 kr. Od svojega pričetka do zdaj je nabrala družba 19.557 gld. 72 kr., izdala pa 9680 gld. 16 kr.
Sklepno dii blagajnik še nekatera pojasnila, priporočajoč častitim podružničnim blagajnikom isto požrtvovalnost, s katero so se odlikovali v pretekli dobi.
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. avgusta. Notranje dežel«.
Cesar je zadnje dni sklenil, da se ne bo vdeležil vojaških vaj na južnem Štajerskem.
Naučili minister je imenoval kot nova zasebna docenta na dunajskem vseučilišči dr. Kr. pl. Ehrenfelsa za modroslovje in dr. Fr. Pastrneka za slovansko jezikoslovje.
Vzdržujejo se vesti, da bo odstopil minister Gautsch. Kot novega kandidata za naučni port-felj imenujejo grofa Latourja, odločnega konservativca, ki je sedaj poročevalec za obrtne šole in umetnije v naučnem ministerstvu.
Dunajski tečaj za izvežbanje štabnih častnikov se bo preosnoval. V prvi vrsti se bo podvojilo število onih stotnikov, ki se vsako leto pokličejo v to vojno šolo, da se tako zadosti povišani potrebi štab nih častnikov v stalni vojni in domobranstvu.
Ogersko finančno ministerstvo je že izdelalo proračun za prihodnje leto razven točke „finančno ministerstvo". Tisza je sklical v dan 13. t. m. enketo 25 strokovnjakov, ki se bodo posvetovali o postavnih načrtih glede odkupa regalij in podržavljenja pravice za krčmarjenje.
Vnanje države.
Delovanje papeža Leona XIII. za oprostitev sužnjev je obče znano. Sedaj, ko se je dosegel srečen vspeh v Braziliji, obrača sv. Oče svojo pozornost v tem oziru posebno na Afriko. Pri tem ga posebno podpira nadškof tuniški in algirski, kardinal Lavigerie. Papež hoče za ta vzvišeni nalog najprvo pridobiti naselbinske države, da bi zložno ž njim deloval na korist ubogim sužnikom. Zaradi tega je minole dni kardinal Lavigerie v pariški cerkvi sv. Sulpicija, ki je bila natlačena poslušalcev, predaval o tem predmetu. Iz Pariza bo šel v London in od tod v Belgijo, koje kralj je protektor Kongo-države.
Vesli o ločitvi zakona srbskega kralja si nasprotujejo. Na eni strani se trdi, da se je pristojni cerkveni zbor razšel, ne da bi bil rešil to zadevo, z druge strani pa se poroča, da se konzistorij še posvetuje in da je pozval kraljico Natalijo, naj imenuje moža, ki jo bo pri teh obravnavah zastopal. Toliko pa je gotovo, da se še vedno trudijo nekoji vplivni krogi spraviti kralja s kraljico.
V Bolgariji so v ogromnem številu razširja neki list, ki napoveduje, da bo v kratkem zapustil Ivoburžan Bolgarijo. Ta tiskovina pravi: V avgustu 1885 je zmagonosno zavihrala bolgarska zastava v vshodni Rumeliji, v avgustu 1886 je bil Batten-beržan odstavljen, v avgustu 1887 je prišel Ko-buržau v Bolgarijo in v avgustu 1888 bo slednji iztiran iz Bolgarije, kakor se je to sklenilo pri petrograjskem sestanku. — V Sofiji se govori, da sta Italija in Anglija popolnoma zapustili princa Kobuiškega.
Ruski vojni minister Vannovski je odpotoval na avstrijsko mejo nadzorovat vojno. Ob enem bo minister prometa, Posjet, pregledal vse železnice v Poljski iu Volhiniji. — Minolo soboto se je otvo-rilo novo vseučilišče v sibirijskem mestu Tomsku.
Francoski vladni krogi so baje jako dobro poučeni o namerah nemške politike. Nemčija hoče najprvo osamiti Francijo, potem pa ž njo temeljito obračunati. Mejni dogodki jej bodo zadosten povod k temu. Vendar pa se Francija tolaži s tem, da Evropa ne bo mirno pustila naraščati nemške veljave na francoske troške.
Francoska proračunska komisija se je posvetovala o mornaričnern proračunu, potem pa je pretrgala svoje zasedanje do dne 12. septembra. Pred sklepom se je izjavil minister mornarice, Krantz, da ne more glede izvanrednega kredita 6,700.000 frankov odstopiti niti za vinar. Zato je pa sklical naučni minister Lockroy neko komisijo, ki naj bi se posvetovala o zboljšanji srednjih šol. V tej komisiji je 52 moških in 2 ženski. Pravico glasovanja imajo profesorji, nadzorniki, zdravniki, da, celo časnikarji. Javno mnenje je prepričano, da Lockroy niti ne namerava doseči s to enketo kakega vspelia, marveč hoče le, da bodo o njem pisali listi.
Italijanska „Tribuna" piše: Neresnična je vest, da namerava Vatikan preprečiti obisk nemškega cesarja. Knez Bismarek je marveč vprašal Vatikan, ali bo sprejel tem povodom cesarja Viljema, kakor leta 1884 Friderika. Vatikan je odgovoril po svojem dunajskem nunciju sklicevaje se na noto Vatikana iz leta 1872, ki slove: Sv.-Oče ne sprejme katoliških vladarjev, ki stanujejo v Kvirinalu ali ki prej obiščejo italijanskega kralja. To pa ne velja glede nekatoliških vladarjev in princev. — Na liparskem otoku Vulkanu se je nepričakovano odprlo žrelo do sedaj neznanega ognjenika. Bruhanje je tako preplašilo tamošnje prebivalce, da so zapustili otok.
,,Agenzia Štefani" javlja: Prebivalci Zule so prosili že pred dvema letoma Italijo, naj prevzame vrhovno oblast nad to pokrajino. To prošnjo jo Italija sedaj usjišala. Pred italijansko ni tam vihrala nobena druga zastava, kakor egiptska, ter Italija že od leta 1885. plačuje tamošnje bašibozuke.
Angleški vladni krogi so trdno prepričani, da je mnogo korenitih nasprotij mej nemškim cesarjem in kanclerjem. — V spodnji zbornici se je izjavil Fergusson, da bo v srednji Afriki kmalu omejeno kupčevanje s sužniki, ker dotične težnje angleških, nemških in vshodno-afriških družb po svojih močeh podpira sultan zanzibarski.
Turčija namerava brzojavnim potom pozvati svoje zastopnike, naj opozore podpisatelje berolinske pogodbe na bolgarske razmere. Turčija navaja kot nagib k temu koraku bolgarsko priposestev železnice mej Belovo in Vakarelom. Ruski veleposlanik jej je to odsvetoval, zaradi tega se ca okrožnica še ni predložila sultanu v potrjenje. Skoraj gotovo so Turčiji svetovale to postopanje Avstrija, Anglija in Italija, da bi tako vsaj nekoliko izvedele o petro-grajskih, nemško-ruskih dogovorih.
Rumunija jako nujno utrjuje Bukarešt. Trdnj avice Asumac, Pantelejmen, černica iu Ka-velul so skoraj gotove. Pri tem ima vlada najetih 2000 delavcev. Iz Essena je došlo minole dni veliko streljiva za topništvo. — Neka vladna objava, kojo so ponatisnili vsi bukareški listi, pravi glede trgovinske pogodbe z Avstrijo, da mora slednja storiti prvi korak, ako hoče, da se prično nove obravnave.
Izvirni dopisi.
Iz Prage, 31. julija. Slavnost „porcijunkule" slavimo tudi tii, in sicer v Pragi pri frančiškanih, Mariji Snežnici, pri kapucinih na Hradčanih, pri sv. Jožefu na Pofiči, pri minoritih in sv. Jakobu; razven Prage praznujejo še v tridesetih mestih na Češkem, Moravskem in Slezijskem ta samostanski praznik.
Tukajšnje literarno društvo „AlIiance framjaise" sestavlja vsa francoska dela, koja so izšla na svetlo, v češkem prevodu. Vsled tega pozivlje češke pisatelje, naj mu objavijo vse spise, koje je kedo preložil ali je še prelaga. Seznam teh knjig objavljen bode pa v posebnem spisu. Prevodi iz francoščine morajo biti 1. taki, ki so posamično bili natisneni;
2. bodisi, da izšli v bibliotekah ali časovnih iz-davah, na pr. „Libuše", „Matice lidu" itd., 3. koji so bili objavljeni v mesečnih, tedenskih ali sploh v časopisih in 4. koji so v rokopisih. Ume se, da ti prevodi obsezajo vse stroke slovstva. Seznam z mnogobrojnimi proizvodi poslan bode na svetovno izložbo v Pariz. Vrhu tega je francosko združenje pripravljeno posredovati med češkimi pisatelji v tem zmislu, da ono vsakemu, koji se priglasi, naznani, je-li kak spis preložen ali ne, kajti pripetilo se je že, da so časih jeden spis trije pisptelji sočasno prelagali. Sploh francosko združenje pri vsaki priliki s pravo francosko radovoljnostjo ustreza v vseh pitanjih glede literature in sploh Francije.
„Schulverein" ne deluje samo po Češkem, Moravskem, po slovenskih pokrajinah, nego i celo, kakor iz prijateljskega pisma posuemljem, — na Balkanu. Razširil in ngnezdil se je po nekaterih bosenskih mestih, da bi tam pomagal nemškim šolam, seveda ne za domače prebivalstvo, temveč za avstrijske uradnike, dasi ti niso pravi Nemci. V stolnem mestu bolgarskem, v Sredci, vzdržuje „Schulverein" nemško šolo. Zanimljivo je, da ima posebno namerjeao na češka deca. Bolgarom še na misel ne pride, da bi deca svoja pošiljali v nemško šolo, bolgarskih šol je mnogo in so dobre. A v Sredci je mnogo čeških rodbin, koje so časih v zadregah, kam bi bilo najbolje pošiljati deca v šolo. Privrženci „Schulvereiua" so bili uverjeni, da bodo češki otroci polnili nemško šolo. Toda zmotili so se. Roditelji češki bodo pošiljali, kakor doslej, deca svoja v bolgarske šole ali pa v — češko šolo, koja se ima v kratkem ondi ustanoviti. — V prospeh „Matice školske" poslal je Bogdan Prošek, lastnik tiskarne v Sredci, 110 frankov kot ustanovnik; te dni je pa poslal kot dar „Matici školski" inžener Aleksander Podvorsky iz Varšave zlato dansko spono z briljauti in safirjem, cenjena nad 150 gld., in zopet nek drug rodoljub volil je na smrtni postelji društvu — zlato žepno uro iu zlat prstan z biserom, vse to se bode prodalo na korist društvu. Baš izdano letno izvestje „Schulvereina" poroča o činosti tega društva; društvo vzdržuje na Češkem 35 šol z 82 razredi iu 59 materskih šol z 75 oddelki. Podpore je prejelo v minolem šolskem letu 56 šol, 27 otroških zabavišč in mnogo učiteljev, 16 občin pa podporo za šolske zgradbe. Iz tega sledi, kako je treba, da napnemo vse sile, in odvračamo nevarnosti narodnosti češki grozeče.
Iz časnikarskih krogov vam javljam, da se li-berška „Volkszeitung" preseli na Dunaj, kjer bode i nadalje izhajala kot takozvani antisemitski dnevnik, a tudi jedeh nemških listov v Češki Lipi postane glasilo antisemitsko ali protižidovsko za severno češko; umeje se, da so ti listi zajeduo tudi zoper češko-slovanski živelj.
Poročam vam še, da je v obrtnem muzeji plzenskem izložen model spomenika Josipa Kajetana Tyla, koji je leta 1856 ondi umrl in počiva na grobji sv. Nikolaja. Spomenik TyIov postavljen bode v najlepšem oddelku mesta Plzne, v mestnem parku Smetanovem, kjer sta postavljena že spomenika Kopeckega in Smetane. Pred petimi leti utvorilo se je v Pizni društvo, koje ima namen, postaviti Tylu, češkemu dramaturgu, dostojen spomenik, koji bi kazal svetu, da ima Plzeu spomine nepozabne do buditelja, pisatelja in stvaritelja češke Talije, koji je v tem mestu živel, delal in umrl. Letos je baš 80 let, ko se je K. Tyl porodil v Kutni Gori; izmej njegovih prevedenih iger v slovenščino imenujem v prvi vrsti „Požigalčeva hči". Model, v obliki herme, je umeteljsko delo B. Seelinga.
Fakcijozno mestno zastopništvo v Op a vi se še vedno upira dovoliti „Matici školski" zgradbo poslopja za češko gimnazijo, za kojo so načrti in vse potrebno že davno pripravljeni. Osobito „Opavsky Tydennik" piše v tej zadevi zanimljive stvari. Županov namestnik proglasil je v soglasji vsega mestnega zastopništva, da tako ravnajo zaradi tega, da bi bodisi zaprečili zgradbo gimnazijalnega poslopja, ali pa kar možno dolgo zavlekli.
Konečno javim še, da se tu mudi že nekoliko dni vrednik petrogradskega lista poljskega »Kraj", g. Erazem Pilz. „Kraj" spada, kakor znano, med one časopise, koji z veliko iskrenostjo in vzorno temeljitostjo in nepristranostjo pišejo o čeških iu o slovenskih razmerah.
Iz Maribora, 1. avg. (Razstava družbe vednega češčenja.) Kakor je letos celi katoliški svet proslavil zlato mašo sv. Očeta v Rimu z vatikansko razstavo, tako hočejo verniki lavantinske
škofije zlato mašo svojega višjega pastirja proslaviti z razstavo cerkvene obleke družbe vednega češčenja. V ta namen je omenjena družba, ki že sedem let blagonosno v naši škofiji deluje, vso cerkveno obleko, ki jo nameui letos revnim cerkvam podeliti, v obednici duhovskega semenišča lično razstavila in to razstavo včeraj, dne 31. julija, ob V3IO. uri predpoludne v navzočnosti prevzvišenega mil. knezoškofa otvorila. Neutrudljivi predsednik družbin prečast. g. lcorar Lovro Herg so z giuljivimi besedami ta namen letošnje razstave pričujočim razložili, mil. knezoškof so se za ta izraz ljubezni prav lepo zahvalili ter si natančno ogledali razstavo. Poleg krasnih mašnih plaščev in obilne platnene obleke razstavljene so tudi nekatere druge reči, ki se potrebujejo pri daritvi sv. maše, namreč nekoliko mašnih knjig, altarnih pultov, podob itd. Največo pozornost pa vzbujajo podobe krasnih daril, katera je duhovništvo omislilo in danes poklonilo svojemu višjemu pastirju za zlato mašo, namreč krasen zlat kelih, dragocene masne knjige in dve lepi altarni blazinici.
Iz VII. letnega poročila društva veduega češčenja, ki se je ob priliki otvorjenja razstave razdelilo, vidimo, da je družba imela 1809 gld. 76 kr. dohodkov in 1753 gld. 20 kr. troškov, torej 56 gld. 56 kr. prebitka. Za ta denar se je pripravilo 20 mašnih plaščev, 10 alb, 15 roketov, 4 vela, 3 plaščki za ciborije, 16 Stol, 1 pluvijal, 2 dalma-tiki, S altarnih blazinic, 2 antependija in velik kup cerkvenega perila in drugih reči.
Poročilo pravi, da je odbor gledal bolj na dobroto blaga in tvariue, kakor na množino oblačil, kar je popolnoma pravo, ter opominja cerkvene predstojnike, naj povsod oskrbijo pripravne omare vsaj za mašne plašče, ki bi se naj po dolgem polagali ali obešali, ne pa v predale tlačili ter tako hitro pokvarili.
Razstavo obiskujejo priprosti in imenitni ljudje v obilnem številu. Brez dvoma so take razstave v mestih jako primerno sredstvo, da se katoliška zavest budi in krepi; naša razstava pa je še bila lep uvod k svečanostim zlate maše Njih prevzvišenosti mil. knezoškofa Jakoba Maksimiljana, ki se ima slovesno praznovati dne 2. avgusta v stolni cerkvi mariborski.
Ker Vam itak menim obširnejše poročilo o tej slovesnosti poslati, omenim zdaj samo to, da že danes na predvečer zlate maše vse priprave kažejo, da bode ta cerkvena svečanost prekosila vse cerkvene slovesnosti, kar smo jih do zdaj v Mariboru doživeli.
Iz Ščavniške doline, 2. avgusta. (O zlati maši č. g. Jožefa Simoniča.) Naš bivši dekan in župnik pri sv. Jurju na Ščavnici, č. g. J. Simonič, ki so se lani podali v pokoj k sv. Petru pri Radgoni, praznovali so ondi 29. julija svojo zlato mašo. Župljani sv. Petra, zlasti pa dekliško društvo in g. župnik Anton Belšak, so se veliko trudili, da so za to izvanredno slovesnost vse lepo okrasili in vse potrebno pripravili. In tako je bila ta svečanost res veličastna. Udje prostovoljnega gasilnega društva so skrbeli za lep red, dekliško društvo je vse lepo okrasilo in se skoro polnoštevilno vdeležilo svetega opravila v beli obleki in z venci na glavah, č. gosp. župnik pa so odprli svoj farovž ter gostoljubno sprejeli vse duhovnike in bližnje sorodnike zlato-mašnikove. Ob '/310. uri je sprevajalo 14 duhovnikov še dovolj čvrstega zlatomašnika v slovesnem sprevodu v cerkev; njihovi najljubši prijatelji so jim pri daritvi sv. maše stregli, pevci z Radgone pa so z lepim cerkvenim petjem sv. mašo spremljali. Cerkveni govor so imeli v. č. g. dr. Ivan Križanič, stolni kanonik v Mariboru, ki so po jako primernem uvodu raalagali, da je prav za prav vsaka daritev sv. maše zlata maša, posebej pa Slovenci imenujejo tisto sv. mašo zlato, katero duhovnik po dovršenih 50 letih svojega mašništva opravlja. Besede pridi-garjeve so poslušalcem segale globoko v srce in bodo gotovo tudi obrodile obilen sad. Ljudstva so je pri zlati sv. maši toliko zbralo, da niti jeden del ni imel v cerkvi prostora, drugi so morali na holmcu okoli cerkve ostati; vkljub temu pa je bil povsod najlepši red in niti najmanjšega nemira ali nereda ni bilo nikjer opaziti.
V župnijskem hramu je bil za duhovnike in sorodnike pripravljen obed, pri katerem so se navdušene napitnice slišale in pozdravljenja prišedša od blizu in daleč naznanjala. Pri mizi je tudi zlatomašnikov stričnik dr. Fr. Simonič, skriptor •vseačiliščne knjižnice na Dunaji, poklouil zlatomaš-
niku in vsem gostom svojo krasno spominsko knjigo, ki jo je s pomočjo č. g. župnika Jakoba Meška spisal in izdal povodom te svečanosti. Ta knjiga v 8° obsega 154 strani in opisuje dr. J. Ploheljna, imenitnega humanista in dobrotnika slovenskega, njegovo domačijo in rod v Ivanjkovcih, in lahko velja ob enem kot spominska knjižica za stoletno slovesnost župnije sve-tinske, ki se bode 15. avgusta pri Svetinjah praznovala. Knjiga je ozaljšana z osmimi lepimi slikami in z rodoslovnicama, iz katerih je dopričano, da so zlatomašnik in sploh Simoničev rod v bližnji žlahti s slavnim dr. Gregorjem Ploheljnom. Knjiga utegne zanimati razun zlatomašnikovih sorodnikov in rojakov tudi druge Slovence, zato jo je gosp. iz-datelj dal tiskati v več iztisih, ki se pri njem na Dunaji dobivajo iztis po 1 gld. 25 kr. s poštnino vred. V knjižici se nahaja tudi kratek življenjepis zlatomašnikov, iz katerega posnamemo samo toliko, da so č. g. Jožef Simonič bili rojeni 17. marca 1813, in po dovršenih študijah v Mariboru in Varaždinu bili posvečeni 29. julija 1838. Kot kapelan so služili pri sv. Lovrencu v Puščavi iu v Radgoni, od koder so šli za župnika v Središče, naposled pa za župnika in dekana k sv. Jurju na Ščavnici. V vseh svojih službah so bili gosp. zlatomašnik vesten delavec, pobožen duhovnik in ljubeznjiv človek, zato so bili tudi od svojega višjega pastirja in celo od svetlega cesarja odlikovani.
Naj č. gosp. zlatomašnik v zavesti, da so vedno svojo dolžnost storili, zdaj v počitku mirno zavživajo sad svojega truda, kedar pa bode Bogu všeč, naj jim podeli krono večnega življenja. S to željo, ki se je večkrat slišala v napitnicah pri obedu, sklepamo to poročilo o zlati maši želeč č. gosp. zlato-mašniku še mnogo mnogo let!
Trgovska in obrtniška zbornica.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko imela je, kakor smo že javili, dne 25. maja 1888 redno javno sejo, kateri je predsedoval gospod zbornični predsednik JGsip Kušar in katere so se vdeležili naslednji gospodje zbornični udje: Oroslav Dolenec, Vekoslav J e n k o , Anton Klein, Fran K o 11 m a n , Makso K r e n n e r , Mihael P a k i č , Ivan P e r d a n , Vaso Petričič, Josip Ribič, Fran Ks. S o u v a n in Jernej Žitnik.
Gospod predsednik izjavi, da je za sklepčnost potrebno število zborničnih udov navzoenih, otvori sejo ter imenuje overovateljema zapisnika gospoda zbornična svetnika Maksa Krennerja in Vasa P e t r i č i č a.
I.	Zapisnik zadnje seje se odobri.
II.	Zbornični tajnik poroča v imenu odseka o doneskih k razhodkom strokovne šole za umetno vezenje in šivanje čipek, ki se ima ustanoviti v Ljubljani. Poročevalec naznanja, da je c. kr. deželni šolski svet vsled ukaza Njihove vzvišenosti gospoda ministra za uk in bogočastje z dne 5. januarija 1888. štev. 17.974 o ustanovitvi strokovne šole za šivanje čipek in umetno vezenje javil zbornici z dopisom od 10. januarija 1888. štev. 34 sledeče:
„Gospod minister za uk iu bogočastje mi je, rešujoč tukajšnje uradno poročilo od 5. septembra 1886, štev. 2733, s katerim so bile priporočene in predložene vloge kranjske trgovinske in obrtne zbornice in mestnega zastopa Ljubljane o ustanovitvi strokovne šole za šivanje čipek in za umetno vezenje, javil z visokim ukazom od 5. januarija t. 1., br. 17974, da se je osrednja komisija za obrtni pouk o rečeni prošnji, kateri se je tudi pridružil deželni odbor kranjski z vlogo od 22. oktobra 1886, br. 6890, posvetoval ter sklenil, priporočati ustanovitev rečene šole naučnemu ministerstvu.
Uvažujoč predloženo utemeljitev prosilcev in ozirajoč se na rečeni sklep osrednje komisije, voljan je gospod minister, izjaviti se v načelo za to, da se o mogočih linancijalnih sredstvih osnuje v Ljubljani taka strokovna šola, in sicer s slovenskim učnim jezikom.
Ker so s takim zavodom spojeni ne mali troški, jednokratni o ustanovitvi ter tekoči za vzdržavanje, in ker teh troškov ne more prevzeti sama država, to je najprvo potreba zvedeti, kolike doneske bodo dajali drugi činitelji.	(Da,je Prih)
Dnevne novice.
(Mestna hranilnica ljubljanska) prične delovanje z dnem 1. oktobra.
(Včerajšnja „Slavčeva" veselica) na Kosler-jevem vrtu je pokazala, da si sme društvo na svojem novem kapelniku, g. vitezu Ohm-Janušov-s k e m, le čestitati. Prva važnejša točka, ki je označevala pomen te veselice, bil je slavnostni govor, v kojem je izvrstni govornik, g. A. Trste-njak, divno slikal blagotvorno delovanje Nj. veličanstva presvetlega cesarja Franca Josipa I. za vse avstrijske narode, posebno pa za Slovence in delavce. Koncem navdušeno sprejetega govora so pevci s spremljevanjem vojaške godbe „unisono" zapeli „cesarsko pesen", občinstvo pa jo je stoje poslušalo ter pri njenem sklepu z gromovitimi „živio"-klici pokazalo, kako Slovencu vsigdar vskipi srce, kadar se spominja nebrojnih dobrot svojega plemenitega vladarja.
Ostale točke vsporeda izvajale so se z veliko točnostjo ; poslušalci so pri vsaki pesmi z obilnim ploskanjem izražali svojo pohvalo vrlemu »Slavcu", posebno pa njega vzorniku, vedno mladostnemu tenorju g. Meden u. Tudi vojaška godba je pripomogla mnogo k občni navdušenosti; to pa posebno zaradi tega, ker smo zopet po dolgem prestanku čuli nekaj domačih, za koje smo jej bolj hvaležni, kakor za ves njen reportoir oper, opeiet in dunajskih plesov.
Veliko veselja vzbudil je g. Bajec, ki je jako spretno vodil otroške igre. Predno se je končala veselica, zažgal se je umeteljni ogenj, ki je bil v resnici čaroben. „Slavec" in njega odbor zaslužita vso pohvalo, ker sta kakor vselej, tako tudi včeraj častno rešila svojo nalogo. — Mej prišleci zapazili so tudi g. okrajnega glavarja Mahkota in trojico zagrebških gostov, gosp. E i s e n h u t h a , hrvatskega skladatelja, in pa naša rojaka gg. Levsteka in Stockla.
(»Sokolov" zabavni večer) v spomin Miroslavu Vilharju izvršil se je včeraj pri »Zvezdi" jako povoljno. Izvrstno je govoril o pokojnem Vil-harji župan ljubljanski, gosp. Peter Grasselli. Tudi pevci in godba vojaška izvršili so svoje točke na občno zadovoljnost.
(K sokolskim slavnostna.) Južna železnica dovolila je za udeležence sokolske slavnosti za trejino znižano Vožnjo v II. in III. razredu na progah Beljak-Maribor - Ljubljana, Čakovec-Pragarsko-Ljub-ljana, Zagreb-Zidanimost-Ljubljana, Reka-Šentpeter-Ljubljaua, Gorica-Brežina-Ljubljana inTrst-Ljubljana. Listki veljavni bodo od 5. do 12. septembra ter bodo opravičevali za vožnjo z vsemi poštnimi vlaki. Dobivali se bodo listki na vseh postajah imenovanih prog proti društvenim izkaznicam. Kdor torej želi k sokolskim slavnostim priti v Ljubljano, oglasi naj se pravočasno pri »Sokolovem" odboru, da se mu dopošlje izkaznica.
(Vilharjeva slavnost) v Planini je preložena na nedeljo dne 26. avgusta.
(Umrl) je dne 1. t. m. v Novem mestu upokojeni prefekt v „Terezijanišči", preč. gosp. Janez Je lene c, živeč zadnji čas v pokoji v svojem domačem kraji. Pokojnik se je rodil leta 1830 in bil v mašnika posvečen leta 1854. Pokopan je bil dne 3. t. m. N. v m. p.!
(Na Vrhniki) praznovala se bode svečanost v spomin 401etnega vladanja Njega veličanstva v nedeljo 26. avgusta t. 1., ter se v tej zadevi že prav marljivo nabirajo prostovoljni doneski. Program svečanosti, ki se bode še-le kasneje nadrobno razglasil, obsegal bode slovesno sv. mašo, banket, ustanovitev trajnih ustanov, blagoslovljenje železnega mosta čez Ljubljanico, ljudsko veselico, obdarovanje šolske mladine in občno razsvetljavo.
(Vabilo) k shodu vproslavo štiridesetletnega vladanja našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I., kateri priredi podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico, v nedeljo dne 12. avgusta t. I. na Brnci v prostorih gostilne g. pl. Kleiumayr-a, pri lepem vremenu na vrtu, sicer v sobanah. Vspored: 1. Nagovor predsednika. 2. Slavnostni govor; govori posestnik Julij pl. Kleinmayr. 3. Deklamacija: »Po-zdrav Njega veličanstvu cesarju." Oda po S. Gregorčičevi prirejena za to slavnost; deklamuje g. Jos. Treiber, stud. med. 4. Prisega Rožanke; deklamuje deklica Reg. Komau. 5. Poučni govor o živinozdravstvu, govori zdravnik Dular. 6. Šaljivi
govor; govori posestnik Wuberer. Med posameznimi točkami poje domači pevski zbor in igra domača godba. Shod se prične po blagoslovu ob J/84. uri popoludne iu je vstop dovoljen samo udom in onim, ki hočejo k podružnici pristopiti. Po dokončanem sporedu bo domača zabava. Ker je shod jako vjžen, vabi k prav obilni vdeležitvi za podružnični odbor:	predsedništvo.
(Dopolnilna volitev v koperskem okraji.) Vnanje občine koperskega okraja imajo voliti poslanca na izpraznjeno mesto po pokojnem A. Križancu. Dan volitve volilnih mož ni še določen, kakor pa poroča »Edinost", vršila se bode kmalu. Italijanska stranka pričela je že silno agitacijo po vseh občinah, posebno v pomjanski. Pripravite se torej rodoljubi slovenski in avstrijski, da Vam sovražnik ne zaseje ljulike!
(Duhovščina lavantinske vladikovine) poklonila
je zlatomašniku ekscelenciji knezoškofu J. M. Ste-pišneku kelih in pateno od čistega zlata. Delo je izvršeno iz 2861/., gr. zlata v gotskem slogu na Dunaji pri Brisu in Andersu. Ob kupi ima napis: Calicem salutaris accipiam et nomen domini invocabo. Na posameznih rogljih jabolka so črke imena Jezus.
(Premembe pri sodiščih.) Imenovani so dež. sodišča svetovalci: Državnega pravdnika namestnik v Cslji g. Jos. Eeitter in okr. sodnik v Mariboru g. dr. Eminger za okrožno sodišče v Celji, in drž. nadpravnika namestnik g. Alojzij Torggler za deželno sodišče t Gradci.
(Duhovniške stvari v goriški nadškoflji.) 0. g. Alojzij Paidutti je bil na Dunaji premovovan doktorjem bogoslovja. — Č. g. J. Pavlica je v Rimu v dveh letih dobil naslov doktorja cerkvenega prava. — Č. g. M. Vales dobil je vikarijat v Bra-nici. — Preč. g. Josip Jeram, dekan cerkljanski, praznoval bo v jeseni petdesetletnico svojega mašni-štva.
(Toča.) Iz sv. Križa na Primorskem poroča se „Edinosti", da je dne 28. m. m. napravila veliko škodo. Razbila je mnogo oken in potolkla vse poljske pridelke. Polja so bila kakor s snegom pokrita. Ljudstvo je v veliki revščini.
(Imenovanje.) Učiteljem za risanje in slikarstvo na državni obrtni šoli v Trstu imenovan je akade-tnični slikar Evgen Scomparini.
(Mladega morskega volka) vjela sta dva gospoda, ki sta v zabavo ribarila blizu Sušaka pri Reki. Težak je bil 12 klg.
Telegrami.
Praga, 5. avgusta. Jzjraznih krajev dohajajo poročila o povodnjih. Zasebne vesti pripovedujejo tudi, da se je ponesrečilo več oseb. Tukaj voda stalno narašča. Več krajev je preplavjenih.
Krakavo, 5. avgusta. Z dežele se poroča o opustošenjih vsled utrganih oblakov in toče. Vihar je pokončal mnogo hiš in mostov. V Tromki je strela ubila dve osebi.
Poslano.
Gospod vrednik! Prav hvaležen Vam bom, ako sprejmete naslednje vrstice v svoj cenjeni list.
Gospod Wiesthaler, c. k. ravnatelj kranjske gimnazije, očital mi je v nekem „Poslanem" v „Slovenskem Narodu" dne 18. julija, cla sem v državnega zbora seji dne 8. maja o ravnateljstvu kranjske gimnazije govoril nepremišljene in popolnoma ne-osnovane besede ter onečastil njegovo dobro ime. Ko sem g. Wiesthalerju v „Slov. Narodu" odgovoril, da je njegova trditev nepremišljena in neosnovana, ker v svojem govoru dne 8. maja ravnateljstva še omenjal nisem, spravil se je dne 23. julija nad moj govor z dne 1. maja in iz njega posnel jeden stavek, češ, da sem ž njim sumničil gimnazijsko ravnateljstvo. Pred svojim odhodom na Gorenjsko dne 25. julija poslal sem „Slov. Narodu" odgovor na ta drugi napad g. ravnateljaAViesthalerja, v katerem sem pojasnjeval, da tudi v svojem govoru 1. maja nisem imel namena sumničiti ali napadati gimnazijsko ravnateljstvo, ie manj pa g. "Wiesthalerju kratiti njegovo dobro ime, ker se je bila govorica, nad katero se g. ravnatelj tolikanj spodtika, po Kranji in po Ljubljani raznesla veliko prej, kakor sem imel jaz priliko o kranjski gimnaziji govoriti v državnem zboru.
Dasiravno sta bila oba moja odgovora krajša, kakor „poslani" g. Wiesthalerja, vredništvo „Slov. Naroda" mojega druzega ..poslanega" vender ni hotelo sprejeti, ampak mi je pismeno sporočilo, da je preobširno, da bi ga moglo tiskati brezplačno, in da ga bode le natisnilo, ako plačam inse-ratsko pristojbino v znesku 6 gold.!
Ko je ,,Slov. Narod" o novem letu razvijal svoj program, je mod drugim povdarjal, da bode
podpiral prizadevanje naših deželnih in državnih poslancev. Glede kranjske gimnazije govoril sem v državnem zboru po svojem najboljšem prepričanji; govoril sem v sporazumljenji s svojimi slovenskimi tovariši; govoril sem v smislu deželnega zbora kranjskega, ki se je bil v zadnjem zasedanji tako krepko potegnil za obstanek kranjske gimnazije; govoril sem po volji in želji prebivalcev kranjskega mesta in gorenjskih občin, ki potrebujejo lastno srednjo šolo: ali vredništvo „Slov. Naroda" je svoje predale pač odprlo neosnovanemu napadu na moje in mojih tovarišev tolikanj utemeljeno in opravičeno prizadevanje, meni.pa ni hotelo dovoliti prostorčka, da bi bil meritorično zavrnil trditve g. Wiesthalerja. Naj torej slovensko občinstvo samo sodi, kako zvesto se »Slov. Narod" drži svojega programa in koliko je vredna njegova možato zastavljena beseda!
V Ljubljani, 6. avgusta 1888.
Karol Klun, državni poslanec.
Umrli so:
2.	avgusta. Frane Prepeluh, tesarjev sin, 6 let, Vrtnarske uliee št. 19, daviea.
3.	avgusta. Ciril Kovač, dimnikarjev sin, 1 mes., svetega Jakoba trg št. 2, vsled katara v želodcu in črevih. — Pavel Kraine, železniškega čuvaja sin, 6 mes., Cesta na južno železnico št. 1, driska.
V bolnišnici:
2. avgusta. Tomaž Sušnik, dninar, 28 let, Oedema pulin.
Tujci.
3. avgusta.
Pri Malidu: Ana Merhar iz Kočevja. — vitez Dobrov-sky, polkovnik mornarice, iz Trsta. — J. Reiling, trgovec, iz Monakovega. — Weich, potovalee, iz Budimpešte. — Binder, Natansky, Thiimel z Dunaja. — Malli, zasebnik, iz Kranja. — Prane pl. Langer s hčerjo iz Celovca. — Bortolotti Arnoldo, posestnik, iz Trieessime. — Karol Kheil, bančni ravnatelj, iz Prage.
Pri Slonu: Eiltler, Lowy, Saaz, trgovci, z Dunaja. — Viditz, inžener s soprogo, z Visokega. — Stafiler, dr. Coen, Krall, iz Trsta. — Marija Čosch, iz Zagreba. — P. Dobrovich, kapitan, iz Trsta. — Jožef Scarpa, trgovec, iz Trsta.
Vremensko sporočilo.
0 SP a	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		Er&komer* T mm	toplomera po Celzija			
4.	1.	u. zjut. 2.	u. pop. 9. u. zveč.	740-5 739 6 739-9	153 208 15-4	sl. svzhd. sl. zap. sl. szap.	oblačno del. jasno jasno	03 dež
5.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	738 8 734-7 731-6	18-2 222 17-7	sl. jzap. » n	sk. jasno oblačno	3-2 dež
vivujiju nciu^ciaiuia u
2-6° in 0-4° pod norraalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 6. avgusta.
Papirna renta po 100 gl. (s 16% davka)	81 gl. 85 kr
Sreberna 5% „ 100 „ „ 16% „	82
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	111
Pap rna renta, davka prosta......97
Akcije avstr.-ogerske banke ...*..	865
Kreditne akcije ..........314
London.............j23
Srebro .............	_
Francoski napoleond......."	9
Cesarski cekini ....... '
Nemške marke .....
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 15, (Mcdijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
Mšffi© @pifi$
politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., di vane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe, in sicer
za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod.
Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
!!g-ia. 3« a.v.::
no pozamenterijo,
blaga, izdeluje po — solidno narejene
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popol-to je s čopi in dolgimi franžami 12 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro ia
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
v Ljiibljmii, Šelcnburgovo ulice št. -
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO f^l. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
B0T" Ceniki s podobami zastonj in franko na za-htevauje.
5 60
gl. 85 „ 35 „ 55 „ 20 M
n 10
„ 6C
V
„ 77 82 3»/«'
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
x Brata Ebei% x
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov X in napisov.	X
Pleskarska obrt za stavbe in meblje. M
M^ Jan	J
H ia Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. i. 5
4A priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse J v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.
^ 9C Cenilce 11 i t zahtevanjc. '•B
xxxxxxxxxxxxxxxxx3
Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih.
JSe zameniti z Radgonsko, to je
Ba tUterahurgcr.
Radenska kisla voda in kopališče.
Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric.
KOt Zdravilna VOdR Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleci največ ...	' natrona in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri
vseli boleznih, koje dobi človek vsled prevelike kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih.
Kot namiZIia VOdfl vsled obilne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega .. ... ......	vu.ui« okusa in močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj pri-
ljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno šumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec.
in mnogo se rabi radenska kisla voda kot zoper davico, škrlatico, mrzlico in kolero.
Obvarovalno zdravilo. j*"irjrr
*	varstvo m zdiavilo z ________,__________l _____
KODGll ITI stannvfl.nifl, KoPeli 80 prirejujejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno
, r ,L1U ouanu Vanja;. gorkoto. Skušnja nfflj da poraagaio posobno hU(liC0
trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cona kopeli 35 kr, cena za eno sobo 30 kr. do 1 gold.)
Ogljeno-kisli litij kot zdravilo,
to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti jo ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tekočine kalija, matrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkem prosto vse nesnage. To ga je napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniške prevlake so postajalo vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enačili razmerah tudi drugi zdravniki.
Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine na Štajerskem.
(35) V zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastncr v Ljubljani.