8. štev.
V Ljubljani, četrtek 9. januvarja 1919.
’
H. leto
Velja v Ljubljani:
celo lete	.	.	K	56'—
pol leta .	.	.	„	28 - ,
Četrt leta .	.	.	„	14--5r
«n mesec.... 4-70
Velja po pošti:
M celo leto naprej K	60—
pol leta	„	„	30 —
*a četrt leta	„	„	15*—
*a en mesec	.	»	5’—
Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošljejo naročnino po nakaznici. *
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sl-cer' 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 25 vin., za večkrat popust
jMF~ Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Upravnistvo je na Marijinem trgu štev. 8. —     Telefon štev. 360.	.......
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 80 vinarjev.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Naša fronta na Koroškem.
POZIV!
Slovenci! Jugoslovani!
Branite svojo domovino! Korotan, zibelj Slovenije, je v veliki nevarnosti! Nemci prodirajo proti jugu, prekoračili so Dravo, stoje pri Podrožčici in groze z vdorom na kranjska tla. Borovlje so V veliki nevarnosti. Tik pred vrati je premočen sovražnik, ki preti vsak trenotek z napadom. Jugoslovanj imajo le majhno peščico borilcev, ki so neprestano v boju. Njihove moči so že skoro izčrpane. Naj si bo volja Še talko dobra, naj si bo vztrajnost železna in mišice jeklene, proti premoči takega sovražnika, kot so Nemci, more pomagati le hitro in izdatno oja-čenje naših postojank. Vstopajte v jugoslovansko legijo! To je vaša narodna dolžnost. Mar hočete z malomarnostjo in brezbrižnostjo uničiti vse uspehe, ki ste si jih ptiborili v dolgi vojni proti temu sovražniku? Vsak je dobrodošel, častnik in prostak. V sedanjem boju za Korotan bodi vsak na svojem mestu! Naši junaki na severni fronti se borijo z neprimernim junaštvom, vedoč, da so nanje obrnjeni pogledi domovine. Ni razlike tned častnikom in vojakom, vsak je prijel za puško in brani vsako ped komaj osvobojene rodne zemlje. Vojaki v zaledju! Mislite li, da ste seže oddolžili domovini s tem, da ste ji priborili svobodo ? Ne, dolžnost Vaša je, da jo tudi ohranite, da je ne daste iz rok grabežljivemu sovražniku. Narodni brambovci na krov!
Vsem akademikom!
Poživljamo vse slov. visokošolce, da se nemudoma zglase v belgijski vojašnici glede vstopa v promocijsko legijo. Formira se samostojna visokošolska legija, v katero mora vstopiti vsak dijak. One, ki se pozivu ne bodo odzvali, bomo ragia-sili v Časopisju. Obenem bopio posredovali pri narodnih vladah, da bodo službe za ljudi, ki se branijo vstopiti v to legijo, zaprte. Da ne bo z h te prostora v dijaških vrstah, je umevno! — Akad. odbor prostovoljske legijo.
Boji v Podrožčici.
Pri Podrožčici se bije ljut boj za predor med jugoslovanskim vojaštvom »n nemškimi tolpami, ki so v veliki premoči. Jugoslovanske čete branijo z največjo hrabrostjo predor in odbijajo sovražne sunke. Železniška poslopja pred predorom so pod topovskim in strojnim ognjem. Napravila se je nova telefonska zveza med predorom in Jesenicami. Ves vojaški — osebni promet je že od 5. jan. popolnoma ustavljen — vodi prometni kontrolor g Ne-govetič z nekaj uslužbenci na licu mesta. Železničarji v predoru in na Jesenicah vrše svojo službo z največjo požrtvovalnostjo.
Boj za Borovlje.
Včeraj popoldne so prišli že prvi begunci iz Borovelj. Mala četa 40 mož se je pri odhodu teh ljudij baje še borila proti Nemcem, ki so pritisnili od treh strani. Major Lavrič je oaje ujet. Slovenski fantje vsi na krov, oa branimo Ljubelj in zapodimo koroške roparske bande nazaj.
Naša vojska izvrstna.
Pri eni stotniji do 20 častnikov-demokratov, vsi drugi razborite osebe s puško ob rami. Tu trije bratje Cizljevi iz Sela', tam oče Pavlin z dvema sinovoma. Nič godrnjanja, nič vpitja. Neka sveta navdušenost obvladuje vse, ker vedo, za kaj se gre, a tudi pritajena jeza nad zaledjem, ki nas tako lahkosrčno žrtvuje. Par tisoč mož, pa bi poplaknili vso Koroško in mir in snaga bi zavladala. Kje ste advokati, profesorji, učitelji, duhovniki?!
En sam izmed vas je med nami prostak, vsi drugi se daste zvati od nas — namesto od domovine.
Na Celovec!
Na izzivanje koroške nemške vlade ne zahtevamo drugega odgovora, nego paralo: Vsi na Celovec!
Splošna mobilizacija!
Tako kliče radovljiški okraj. Tudi nemška Koroška je razburila po učiteljih vse kmete, da se oborožujejo, nahujskani in strahovani, vsi proti naši stari pravdi. Mobilizacija je nujno potrebna in sicer tekom 24 ur. Če vlada ne zmore z avtoriteto, naj izroči to drugemu faktorju (vojni upravi, vojni anketi), kaki jvpiivni osebi, srbski, češki. Naj vstane slovenski Masaryk! Vsaka vas pridrži doma kar najneob-hodftejše (10—20%). Zbor vaščanov jih določi, vsi drugi pod orožje proti strogim, zlasti moralnim kaznim. Vsi govore: *Ce 'pojdejo drugi, pojdem tudi jaz". To načelo sičer ni najvzor-nejše, v?ndar ni neplemenito. Kar uporabi naj se! Ce bi ne šlo splošno, naj se odredi delna mobilizacija po okrajih ali letnikih z žrebom ali drugače, kakor je pač najenostavnejše. Največja odločnost je tu na mestu.
Najbolj priznanja vredni vojščaki
so pač na koroški fronti.
Proti desetkratni pienoči zadržujejo napad za napadom. Zdaj stoje že tretji dan v najsilnejših nalivih, mokri do kosti, po osem ur na najbolj izpostavljenih mestih, obstreljani od strojnic, šrapnelov, granat in bomb. Edina pomoč jim je strahopetnost nemških Korošcev. Pri napadu na Št. Jakob n. pr. je padlo do 30 Nemcev, 60 je bilo ranjencev, od naših mrtev samo 1 poročnik in nekaj ranjenih. Poveljnik, stotnik Martinčič, je krasen voditelj. Danes sem bil priča, kako je poročnik N. z enim strelom pogodil nemškega narednika in mornarja, drugega pa ranil. Takoj je zbežala cela tolpa. Naši so zadete spravili.
Slovenska legija.
Slovenska legija pod poveljstvom obče priljubljenega podpolkovnika — gospoda Vidmarja se razveseljivo po-množuje. Vsak dan se priglaša vedno večje število prostovoljcev. Nekateri višji razredi srednjih šol so prazni in so se morali zapreti. Vajenci in delavci iz Ljubljane prihajajo v gručah v belgijsko vojašnico, da se vpišejo v legijo. Danes je prišlo iz dežele znatno število prostovoljcev, posebno iz Notranjskega in Štajerskega. Kaj pa vi zaspani Gorenjci in Dolenjci delate? Rešite svojo čast in pridite v naše vrste, da z združenimi močmi osvobodimo naše zasužnjene koroške brate.
Prostovoljci, ki so se odločili za slovensko legijo, naj se zbirajo v občinah, ker jim županstvo izpostavi iz-
kaznico, da so prostovoljci slovenske legije, na podlagi katere dobe prosto vožnjo v Ljubljano. Izkaznica se mora izrecno glasiti na ime dotičnih prostovoljcev in velja samo do Ljubljane. Vpisovanje v slovensko legijo se vrši vsak dan v belgijski vojašnici.
Pozdrav s Koroške fronte.
Nahajamo se že nekaj časa v Korotanu v okolici Velikovca. Pričakujemo samo še povelja, da udarimo na Celovec in ukrotimo te Švabe. Vreme je jako ugodnO, toplo solnce nas vsaki dan malo obišče, zato vabimo še druge jugoslovanske brate, da nas obiščejo.
Iskrene pozdrave pošiljamo vsem sobratom in čitateljem -Jugoslavije" fantje slov. plan. polka: Častniški namestnik Drnovšek Joško, kad. asp. Sadar Adolf, kad. asp. Pušpan Jože, par. Stopar Karl, št. nar. Makovec Karl, čast. nam. Potočnik Franc, nar. Černe Jože, čet. Stres Ivan, čet. Bučar Lojze, deset. Molk Stanko in Burged Ivan, enol. prost. des. Guželj Jožef, des. L‘kar Ivan, strelec Muravec Anton in st. č. Kersnik Jože in drugi fantje.
Gasilci na pomoč.
Vseh gasilcev sveta dolžnost je, da se prostovoljno javijo k četi legi-jonarjev a Koroško.
Dr. JANKO LESKOVEC:
Austriacanti?
(Konec.)
Mi, ki smo odšli na vseučilišča, smo našli v nar. radikalnem dijaštvu ljudi naših misli. Sicer tedaj še ni bilo velikojugoslovanske ideje, a protiav-strijska in protihabsburška smer je bila in že ta negativnost nam je za ta čas zadoščala. V zadnjem 1. mojih gimnazijskih študij je začela izhajati BOmladi-na“ in z nepopisno radostjo smo či-tali moške, radikalno protiavstrijske članke dr. Žerjava. Shod nar. rad. di-jaštva v Trstu je pokazal, da nismo osamljeni; prodiranje protiavstrijske misli sta dokazavaia govora Dr. Ribara in Smodlake in, kar je največ vredno, burno pritrjevanje tisočglave množice, zavednih tržaških Slovencev. Naša struja je ostala sebi verna. Na C. M. skupščini menda 1905 se je ob pritrjevanju ogromne večine vdeležnikov po krepkem govoru dr. Žerjava opustil običajni udanostni pozdrav Francu Jožefu enkrat za vselej. Vedno redkejše so bile prireditve raznih društev in strank, na katerih se je nazdravljalo Habsburžanom in še ob takih prilikah se rtaši ljudje demonstrativno niso dvignili. Vsak, kdor je pazno zasledoval razmere, je moral uvideti, da protiavstrijska misel prodira vedno globje med ljudstvo.
Vsporedno s to našo razdiralno akcijo so se pojavljali glasovi upornosti v časopisju, knjigah itd. Deloma se je to godilo še za časa mojih gimnazijskih študij. Celo tako konservativen list, kakor je „Slov. Gospodar" v Mariboru je prinesel članek »Avstrijski patrijotizem", v katerem radi slabega ravnanja z našim narodom odpoveduje zvestobo nehvaležni državi. V „Slo-venskem listu" v Ljubljani je izhajala korespondenca med gen. Ricciotti Garibaldijem ir Tresič-Pavičičem, v kateri zadnji dokazuje slepcem šele sedaj jasno zgodovinsko istino, da Habsbur-
žani niso nič manj germanski nego Hohenzollernci. V Ljubljani je izšla knjiga *Pod novim orlom", polna navdušenja za Francoze in kipeča sovraštva proti reakcijonarnl Avstriji in pan-germanskim Habsburgom. Celo pobožna Mohorjeva družba v Celovcu je izdala povest Dr. Laha, „Uporniki“, ki naj bi podžgala revolucionarni duh.
Tudi na javnih in strankarskih shodih so nastopali govorniki z radikalnimi tendencami. To velja posebno
o	tržaških Slovencih, pa tudi drugod. Naj spominjam le na svoječasen dr. Trillerjev govor, ki je izzvenel v klic: Proč od Dunaja in Rima!
Med tem je tudi visokošolsko di-jaštvo, specijalno praško, našlo svojo pot. Dozdaj formalne zveze s srbskimi in hrvaškimi tovariši so postale tesne; Nepozaben mi ostane veliki shod praške jugoslovanske BOmladine“ u kufiho oka 28. novembra 1908. Po navdušenih govorih dr. Lotriča, Giugna, Kramerja smo spregovorili o skupAi odporni akciji proti avstrijskim nasilnikom. Bili so časi nemirov in demonstracij na Pfikopu, da jih celo Praga malo takih pomni. Bila je faktično revolucija, ki so se je vdeleževali v prvih vrstah Jugoslovani. Konec je bil proglasitev nagle sodbe nad Prago, dne 2. decembra 1908, ravno za 60letnico vladanja Habsburžana Franca Jožefa.
Za časa ba! pokazalo, da kr požrtvovalnostjo ljudstvo v denar
canske vojske se je ni voda. S kakšno e prispevalo slovensko ju, obleki in živilih za jugoslovanske brate, na veliko jezo avstrijskih mogotcev! In ko je povodenj poplavila Sumadijo, zopet na poziv ravnatelja Hribarja pomagati trpečim Srbom nismo ostali nedelavni; kdor je le mogel, je dal in dal rad. Mislim, da dobrih del ne oskrunim, če izdam, da je bila za darovanjem mnogokje skrita protiavstrijska tendenca. Vlada Se je tega zavedala in za časa preganjanj v letu 1914 je bil vsakdo vsaj šikaniran, kdor je prispeval ali celo zbiral za „Rdeči križ“ balkanskih držav.
In po zmagoviti vojni Srbije nad Turčijo ter Bolgarsko se je začelo preporojanje našega naroda. V Ljubljani srbofilsko „Jutro“, po tem „Dan", med dijaštvom „Preporod“. Še par let
1	in Dunaj bi ne imel skoro nobenega pristaša več na Slovenskem.
V	tej strašni zadregi je dobila vlada plačane pomočnike v dr. Šušteršiču in njegovi druhali. .Kakor zanalašč jim je prišel umor nadvojvode Ferdinanda in Zofije Razkričali so ju za najboljše prijatelje Slovencev in zapeljano ljudstvo je demonstriralo. Ne za dolgo — vkljub strašni cenzuri in brutalnemu pritisku posrečilo se je dr. Kreku in njegovemu nasledniku dr. Korošcu in vztrajnemu prizadevanju vseh poslancev Jugoslovanskega kluba ljudem odpreti oči. Zmagala je ideja zjedinjenja, resnica in pravica, Šušteršič in pristaši niegovi, zapeljivci naroda so pa z Avstrijo vred izročeni sramotnemu propadu.
Napisal sem te vrste v premišljevanje in razmotrivanje objektivni javnosti. Vsak narod je imel protivnike narodne edinosti. Tudi mi. To je žalostno a razumljivo. Glavna stvar je pa, da smo skušnjo častno prebili. Italijani se ne bodo dali prepričati. A tudi oni so imeli izdajice domovinske stvari: Faiduttija in Bugatta. A dočim je razmerje med našimi vernimi in iz-
dajicami 24 : 2, je pri Italijanih 19 : 2. Kdo je preizkušnjo bolj častjo prestal ? Torej le mirno gospodje iz Italije in »osvobojenih" pokrajin !
Zaprite meje!
Večkrat sm* že opozorili merodajne činitelje, da treba naše meje — predvsem proti nemški Avstriji — radikalno zapreti. Žalibože se je dose-daj v tem oziru še prav malo storilo. Vedno se ponavljajo tožbe, kako se na vse načine utihotapljajo razna živila v nemško Avstrijo. V tem oziru prihaja predvsem v poštev mejna postaja Špilje. Je sicer ondi nekaka vojaška kontrola, ki pa daleko ne zadostuje, predvsem ker nima zadostne izvežbenosti. Na take važne obmejne točke treba postaviti nemudoma — kar bi se moralo že pred poldrugim mesecem zgoditi — izkušeno, oboroženo ter dovolj močno finančno stražo. Zanesljivih finančnih stražnikov ne primanjkuje.
Kolikor znano, se nahaja na slovenskem ozemlju, posebno v Ljubljani prečejšno število finančnih stražnikov, id so morali oditi iz zasedenega ozemlja. Ti pridejo za mejno kontrolo na vseh važnih točkah proti nemški Avstriji v prvi vrsti v poštev, ker imajo v zabranjevanju tihotapstva največ prakse, ker so vsi vojaško izvežbani ter bi se eventuelno tudi nemškim tolpam v bran postavili. Za kontrolno službo se jim morajo dati natančna navadila 1 Delokrog mejne finančne straže ne sme obsegati le kontrolo izvoza, temveč se mora razširiti tudi na uvoz, ker mora biti vsakemu jasno, da skušajo Nemci utihotapljati za svoje bratce v našem območju raz.io orožje, municijo ter drugo razstreljivo. Zabra-niti se mora tudi prehod raznim nemškim agitatorjem, špijonom ter drugim smrdljivim elementom.
Na zelo prometnih in izpostavljenih točkah kot n. pr. v Špilju naj se finančna straža ojači z orožništvom ali vojaštvom, katero naj pri kontroli pomaga.
Izvoz živil in drugih vsakdanjih potrebščin se mora na vsak način za-braniti; kar imamo, še za domače potrebe ne zadostuje. Izvoz drugih predmetov, ki jih lahko oddajamo, pa naj bo dovoljen le kompenzacijskim potom; o tem bi se morala voditi točna in natančna evidenca.
Poglejmo le, kako so Italijani hermetično zaprli meje; v zadnjem čdsu so pa odredbe glede potovanj celo poostrili. Kaj smo storili mi do-sedaj? Odgovor je v vsakem oziru nezadovoljiv. Kot v vsakem oziru, smo tudi v tem zadnji. Ciniamo in cincamo, a do energičnih korakov se ne povspemo preje, predno nas naš stari sovražnik — German — ne udari po glavi; potem se šele začnemo zavedati, da bo treba kaj ukreniti. Ali nimamo za vsako stroko mož — strokovnjakov, ki naj zadevne predloge praktično in času primerno izdelajo?
Imamo občutek, da imajo v ne-mnogih zadevah vsi drugi odločilno besedo, le praktičen strokovnjak nel Le tako se da razlagati vedno cincanje; v nasprotnem slučaja bi morale biti razne mejne zadeve že davno izvedene. Poleg tega je pa še vedno bujno cvetoči birokratizem vzrok naši počasnosti in zaspanosti.
Merodajni činitelji, zganite se že ter ukrenite nemudoma vse potrebno, da se naše meje proti Nemcem zaprejo, kakor zahteva sedanji položaj! Zamujeno se sicer ne da več doprinesti, a popraviti se da In to se mora zgoditi takoj! Izguba na narodnem premoženju je že dovolj velika! Menda ne bo potrebno odgovornih Činiteljev poklicati pred narodno sodišče?!
Strašno trpljenje
naših ujetnikov v Italiji.
V	našem uredništvu sta se zglasila Josip Moravec iz Idrije in Maks Dov-an iz Dovjega na Gorenjskem, ki sta ila nad leto dni v italijanskem vojnem ujetništvu in se jima je konečno posrečilo, da sta pobegnila, preoblečena
kot italijanska vojaka in s ponarejenimi dokumenti.
Bila sta vujetniškem taboru v Veroni, kjer je položaj vojnih ujetnikov Jugoslovanov naravnost strašen. Barak sploh ni. Okoli trdnjavskega zidu so razvrščeni šotori in v teh šotorih morajo spati ujetniki na popolnoma močvirnatem ozemlju na golih tleh. Ko dežuje, je v šotorih do 20 cm vode. Ni čuda, da ljudje kar trumoma umirajo. V zadnjih dveh mesecih je od 20.000 ujetnikov umrlo 500.
Hrano dobivajo le enkrat na dan, malo črvivih makaronov in riž. Navadno dobe jed med 4—6 zvečer, včasih pa tudi šele ob 9 zvečer. Dostikrat pa sploh ne jedo po tri do štiri dni, ker posamezne stotnije nimajo drv, da bi mogli kuhati. Zato pa jemljejo ujetniki na bližnih njivah zeljnate storže, ki jih jedo kar surove! Kruha dobe štirji ujetniki en hlebec, kakor-šnjega dobi en italijanski vojak. Ljudje izgledajo kakor strahovi: neobriti z udrtimi očmi, prepadli, raztrgani in polni uši. Oba imenovana prosita po naročilu svojih bivših soujetnikov, naj bi naša vlada v Beogradu posredovala pri italijanski vladi, da se položaj teh nesrečnikov, ki so naši državljani, izboljša vsaj glede hrane in stanovanja, ako se že druzega ne more doseči.
Jugoslavija.
Potovanje regenta v Pariz.
Zagreb, 8. prosinca (Lj. k. u.) Listi poročajo, da odpotuje regent Aleksander 15. ali 16. t. m. iz Bel-grada v Pariz, kjer se bo mudil približno dva meseca. Ob povratku v domovino se bo nastanil za en mesec v Zagrebu, kjer bo bival v palači na Katarinskem trgu. Palačo v ta namen že sedaj prerejajo.
Avstrijska krona 40 centesimov.
Trst, 6. prosinca. (Lj. k. u.) Kraljeva gubernijska oblast za Julijsko Beneč!jo opozarja izpolnjevanje odredb, izdanih 6. in 26. novembra 1918, ki ’ določajo menjalni ključ 40 centesimov za eno krono in prepdvedujejo kupčevanje z denarjem ter obenem naznanja, da od 2. januvarja dalje posluje pri gubernijski oblasti „Valutni urad*, ki ima nalogo, dobavljati industrijalcem, trgovcem in eventualno tudi zasebnikom po uradnem menjalnem ključu (proti plačilu v kronah) ali krone (proti plačilu v lirah), potrebne za redno vr-šitev njihovih poslov ali za izpolnitev nei dgodljivih obveznosti. V ta namen morajo interesiranci vložiti pri valutnem uradu gubernijske oblasti utemeljeno prošnjo z dokazili, ki jo upravičujejo. Zamenjava se vrši nato pri bančnem zavodu, ki ga o/.nači gubernijska eblast v dotičnem pooblastilu.
Iz pisma tržaškega Slovenca.
Naši otroci nimajo še šole. Pravijo, da bomo morali sami plačevati stroške, če je otvorijo slovenske šole. To bo za nas tudi velik križ. Nekateri govore, da ne bo več nobene slovenske in nemške šoje v Trstu. Zdaj je pri nas grozno slabo. Italijanskih vojakov je v Trstu okoli 70.000, kakor listja in trave. Nas sramote s „ščavi“, ako govorimo svoj jezik Pravijo, da je tukaj Italija. Pri „Edinosti“ so vse razbili. Smo že v takem položaju, da ne bomo mogli več migati, nikamor iti ven iz Trsta in ne tukaj živeti kakor kmetje. Ljudje zaslužka nimajo nobenega, zato pa kradejo ponoči, kjer morejo. Kjer so imeli krave, vole ali prašiče, so jim skoraj vse pokradli; tudi po tri živine v eni hiši. Mi imamo eno kravico, katero moramo čuvati ponoči in podnevu. Italijanski vojaki hodijo okoli plenit, ako imamo kaj vojaškega blaga ali obleke. Ako se pritožimo pri italijanski komandi, nam pravijo, da oni ne vedo za nič, tudi nič ne stražijo. Ako bo šlo tako naprej, ne vemo kaj bo z nami. Tudi moramo po cele dneve čas izgubljati, da dobimo te osminke na izkaznico za živež, da se moremo skromno preživeti. Je še skoraj slabejše, kalcor v vojni. Od začetka so nam nekaj pomagali, dali so nam eno kilo mesa in eno kilo riža brezplačno. Sedaj je pa še slabše nego je bilo prej.
Usoda slovenskih šol v Trstu.
Trst, 6. prosinca. (Lj. k. u.) Takoj po zasedbi Trsta po italijanskih četah so s slovenske strani uvedli vsi potrebni koraki pri tukajšnji gubernijski oblasti, da bi se dosegla zopetna otvoritev slovenskih šol v Trstu, ki so bile do sedaj zaprte na u-kaz bivše avstrijske vlade radi španske bolezni. Na zahtevo italijanske oblasti so ji bili predloženi v to svrha vsi seznami o številu, narodni pripadnosti in pristojnosti učnih moči, o reformi učnega načrta, o številu vpisanih otrok, o knjigah, ki naj bi se rabile za pouk v slovenskih šolah in v srbski šoli itd. Ko so bile 4. decembra 19i8 otvorjene italijanske občinske šole v Trstu in slovenske občinske šole v tržaški okolici, v kolikor niso do sedaj še zasedene po vojaštvu, in ko je dala razumeti italijanska oblast, da nemških državnih šol ne misli več odpreti, so se s slovenske strani ponovili vsi prejšnji koraki. Zaprosili so italijansko oblast, da dovoli otvoritev slovenskih zasebnih šol, namreč Ciril-Metodovih ljudskih šol pri Sv. Jakobu in na Acquedottu, trgovske šole, srbske ljudske šole, srbsko pravoslavne cerkvene^ občine, obrtno nadaljevalne šole in ženske obrtne šole ter eventuelno slovenske realne gimnazije in učiteljišča, ki bi se imela ustanoviti namesto odpadlih državnih zavodov. Neštetokrat so šle slovenske deputacije k gubernerju in drugim pristojnim italijanskim civilnim oblastim. Vršile so se ponovno konference s kompetentnimi faktorji, katerim so se podala vsa potrebna in zahtevana pojasnita. Kljub temu se je vedno zavljačevala rešitev, češ da tukajšnje oblasti pričakujejo še tozadevnih instrukcij iz Rima, da se morajo še informirati, da morajo predložiti stvar vrhovnemu poveljništvu, da morajo poizvedeti v italijanskih krogih mesta, kako stališče zavzemajo oni napram tem šolam itd.
Po dolgem dvamesečnem zavlačevanju je slednjič gubernijska oblast na zopetno vprašanje odgovorila tele-fonično, da se problem o otvoritvi slovenških šol v Trstu nikakor ne da rešiti, da ni mogoče tej prošnji ugoditi, z drugimi besedami, da italijanska oblast ne dovoli, da bi se zopet odprle slovenske šole v Trstu.
Dopisi.
Radovljica. Na naši pošti posluje še vedno odpravnica Marija Smerdu, velika prijateljica bivšega okr. glavarja Matthiasa, ki je posedal cele večere pri njej v uradu. Splošno znano je, da je mišljenje imenovane in njenih staršev vse nekaj druzega nego slovensko. Radovljica je postala z ozirom na dogodke na meji jako važna postojanka. Ne zamerimo, da g. poštar v svoji dobroti še ni ničesar ukrenil, zahtevamo pa, da se pošljejo take gospodične takoj v kraje, kjer ne morejo škodovati.
Konjice. Pri tukajšnjih uradih n. pr. sodniji, davkariji, pri okrajnem za-stopu itd. še sedijo lepo na gorkem vsi nemčurski uradniki, kot bi bili še vedno v stari Avstriji. Kot občinski tajnik slovenskih Konjic fungira človek, ki je bil vedno strasten nemškutar in vsenemški hajlovec. Mož, ki je v vojnem času hotel potopiti v žlici vode vsakega Slovenca, sedaj prosi in moleduje pri Narodnem svetu in drugod, da bi še zanaprej lepo odjedal Slovencem kruh. Železna metla, pridi in pometi naš Avgijev hlev!
Iz Maribora. (Jugoslovanska idila.) AretiranegaštajercijancaFranca Juherta in njegove druge, ki so napadli vojaško patruljo, so v Mariboru s čudovito naglico izpustili. Okrog 30 prič so Že tretji dan po aretaciji brzojavno poklicali v Maribor (baje na posredovanje člana Narodnega sveta) in s tem naprtili državi ogromne, nepotrebne stroške za pričnino; ostale priče pa bo sedaj zaslišal slovenjebistriški sodnik-renegat, ki je leta 1914 metal slovensko inteligenco v umazane, ušive luknje. Ta slovanska dobrosrčnost mariborskih Slovencev je na bistriške nemčurje tako plemenito učinkovcla, da so 1. januvarja priredili nemško zabavo, pri ka-
teri so celo noč »heihli«, peli »die. Wacht am Rhein itd. Nemčurski vodja Juhert je dobil končno za svoje predrzno izzivanje od fantov, ki so bili slučajno v isti gostilni, takšne klofute, da si jih bo zapomnil.
Maribor. Razpoloženje v Mariborjj še izza dni prevrata ni bilo tako slabo, kakor je sedaj! Videti, kako nam na Koroškem in v Prekmurju pobijajo naše vojake, ne da bi se kaj zgodilo proti temu, je res mala preveč zahtevano! Neodgovorno je že to, da so došli s Hrvaškega na Prekmurje vojaki, ki so popolnoma bolj-ševiško navdahnjeni plenili, tako, da so se jih mestoma naši lastni ljudje branili! Saj ni čudež, če so si danes izvolili častnika, jutri ga odstavili, izvolili druzega itd. Posebno so se v tem odlikovali pomorščaki. — Prodiranje na Prekmurskem se je vršilo, kakor so pripovedovali ranjenci iz zadnjih bojev, brez vsake zveze z o-zadjem. Borba za Mursko Sobotico se je vršila od pete zjutraj do devete dopoldne, nakar so se naši vsled desetkratne premoči umaknili z nemalimi izgubami na obeh straneh. Sedaj se poroča, da držijo naši desni breg Mure. Prekmurje pa je zopet izgubljeno.
V	vseh krogih je razumljiva nevolja, češ da bomo po zaslugi tega cincanja ob Prekmurje in dele naše Koroške in zahteva se, da se da generalu Maistru prosta roka, ki je vedno silnejša!
Vzor najnesramnejše potuhnjenosti daje vodja tukajšnje oskrboval-nice. Prejšnje nemške vojake je sprejel kot civilne delavce; nekega žida celo s petnajstimi kronami dnevno! Ti možje obedujejo celo v jugosl. častniški o-bednici kot nemški civilisti! Vse polno je še nemških uradnic, ki na zahtevo odgovore — ne razumem slovenski! Tudi notranji uradni jezik je še nemški! Na steni neke pisarne je še celo cesarjeva slika!
Iz Zagreba. Izvoz živil. V zadnjem času Nemci zopet pridno o-biskujejo Zagreb in izvažajo različna ; živila v Nemško Avstrijo. Pri vseh vlakih, ki odhajajo iz Zagreba proti Zidanemu mostu čuješ toliko švabščine, kot bi bil v kakem švabskem gnezdu. Koliko časa bo Zagreb trpel še to švabsko predrznost? Medtem ko Nemci na Koroškem pobijajo in preganjajo naše ljudi, mi pridno redimo Švabe, da dobijo še večji pogum. Jugoslavija rabi živila sama zase in stori narodni greh vsak tisti, ki zaradi dobičkažeij-nosti goji „šmugeiu z narodnimi nasprotniki.
Poštne razmere. Tukajšnji Slovenci se zelo pritožujejo zaradi slabih poštnih razmer. Akoravno imamo direktno poštno ambulanco med Ljubljano in Zagrebom, dobivamo vendar navadna pisma šele čez šest dni. Tako je dobila neka oseba na južnem kolodvoru pismo, oddano v Ljubljani 30. decembra šele 5. januvarja. »Jugo-slavijo4* od 4. jan. sem sprejel s štev. od 5. jan. danes 6. jan. Splošno dobiš slovenske dnevnike šele čez dva ali tri dni, med tem ko sem dobil .Prešo" od 3. jan. v trafiki že 4. jan. Kje je krivda v Ljubljani ali v Zagrebu?
Zbiranje orožja in municije.
Živimo v zelo resnih in težkih časih. — Sovražniki nam groze od vseh strani ter nam skušajo odtrgati najlepše dele nese domovine. Zato je najsvetejša dolžnost vsakega posameznika, da stori vse, kar je v korist in blagor naše lepe domovine. Ako se ne bo vsakdo zavedal svoje narodne dolžnosti, ne bo vkljub najboljši volji mogoče opremiti naše vojake s potrebnim orožjem in strelivom. Znano je namreč, da imajo posamezniki še vedno mnogo orožja in streljiva doma skritega ter ga niso doslej oddali kljub večkratnim pozivom. Preti nam velika nevarnost, da zmanjka naši narodni vojski v najkrajšem času popolnoma streljiva za pehoto. Pričakujemo, da bo vsakdo resnost našega položaja na naših mejah razumel, se odzval nujnemu pozivu in oddal orožje in streljivo vojaškim oblastem. To zahteva narodna dolžnost od vsakega posameznika! One brezvestne ljudi, ki se temu pozivu ne bodo od-
zvali, pa opozarjamo, da se bo proti njim nastopilo najstrožje! — Orožje in municija za puške, tudi posamezne patrone, naj se oddaja na deželi pri najbližji orožniški postaji, v Ljubljani pa v belgijski, šentpeterski, stari domobranski in topničarski vojašnici. — Kdorkoli pa izve, kje se nahaja municija in orožje, ki ni pod vojaškim nadzorstvom in ne na pravem mestu spravljeno, naj to javi poveljstvu II. vojnega okrožja v Ljubljani (kazina, topniški referat).
Dnevne vesti.
Nasvet nekaterim g. oficirjem. ’ vseh kavarnah vidimo še vedno Popoldan In dopoldan v uradnih ®rah, da sedijo oficirji In Igrajo
pa se dolgočasijo. Mi nočemo trditi, da nočejo delati; očivldno pa nimajo dela v Ljubljani. Vsem tem nujno priporočamo, da se takoj prostovoljno javijo v legijo. Tukaj bo dosti dela in cel narod jim bo hvaležen. Tako pa se ljudstvo vedno bolj zgraža!
Neverjetna brezbrižnost vojaškega poveljstva v Ljubljani. Te dni prihajajo v.Ljubljano naši fantje, ki so bili s posebno odredbo vpoklicani v vojaško službo. Včeraj je prišel prvi letnik vpoklicanih. Fantje so postajali po cestah in nihče ni vedel, kam naj se obrne. Mimo so hodili oficirji, toda nobeden 8e ni zmenil za naše fante, ki so prišli, da branijo slovenski Korotan. Civilisti morali spraševati in spravljati fante v vojašnice. Tudi na kolodvoru ni bilo nikogar, ki bi se zanimal zanje. V stari Avstriji je bilo vse 'natančno odrejeno, kdo sprejema vojake in so jth takoj s kolodvora peljali v vojašnice. Naši fantje bodo pa gotovo še par dni postopali po Ljubljani, popivali in se bratili z »bolševiki*. Vsega tega je kriva brezbrižnost vojaškega poveljstva, Potem pa zdihuje poverjenik za brambo, da fantje ne pridejo ali pa da nimajo pravega duha! Ravno take so razmere pri in-tendanci. Kakšnega napora in koliko letanja je bilo treba, da se je mogla opremiti m- odpraviti prva legija! Ge bo šlo tako naprej, bo tudi ta lepa misel in to navdušenje trpelo radi prevelike komoditete nekaterih gospodov. In še nekaj! Ali je res, da se nekaj silno važnega še ni poslalo niti včeraj dopoldne za legijo? Kakor se kaže, bo treba nemudoma pomesti z veliko Železno metlo pri gotovi gospodi, da se >ne razpase uradna brezbrižnost tudi na zunaj. Naši fantje pa naj pokažejo, da se zavedajo svojih dolžnosti napram domovini, ki je v nevarnosti.
Vojaškemu poveljstvu in policiji na znanje! Pred več tedni je bilo na Koroškem aretiranih več strupenih nemškutarjev, ki so že prej vedno po listih in doma, in tudi še potem, ko so naši oddelki zasedli tiste kraje, hujskali proti Slovencem in Jugoslaviji. Med temi imenujemo posebno Gailerja iz Ziljske doline, dalje posestnika Ogris, učitelje Marinič in Mak iz Rožne doline dalje gg. Gačnik in Trupe. Neka-tere, posebno Gailerja je sodnija že opustila, ker dosedaj ni mogla najti krivde glede takih hudodelstev, ktere Pozna naš dosedanji kazenski zakon. Priče, ki bi o teh ljudeh vedele več povedati so seveda raztresene bog ve kje °koli, posebno, ker se potikajo kot be-Sunci po slov. zemlji. Toda vprašanje če te osebe niso nevarne iz vojaška in policijskega stališča. In o tem 7,1 nobenega dvoma. Posebno sedaj, ko ‘° Nemci zavzeli vse te čisto slovenske ..raje in odpeljali toliko naših nedolžnih Judij, bi bilo naravnost hudodelstvo, ako se te ljudi zopet pusti domov, da am nadaljujejo svoje zlobno delo. V rajih kjer so sedaj Nemci gospodarji,
1 naši ljudje še bolj trpeli. Sicer se pa . enic* čisto nič ne premišljajo; kdor Je znan kot odločen narodnjak, tega se zapre, 6e je še tako nedolžen. Take
• Judi se v teh razmerah ne pusti nazaj.
ri nas pa se n. pr. Gailer mirno spre-
• aja po Ljubljani in ima samo nalog, -aa se od časa do časa javi na policiji!
o ne gre. Ne razburjajte sedaj ljud-a s takim počenjanjem!
. Sustercijanski duhovniki še vedno Prot* državi. Od raznih strani e slovenske domovine dobivamo
sporočila — ne malo iz duhovniških krogov — kjer nas prosijo, naj posredujemo, da se naše oblasti začnejo vendar Že enkrat zanimati za veleizdaj niško propagando Šusteršičevih pristašev.
Razkošnost in beda. Izobražena toda uboga mati-vdova nam piše: Inteligenten srbski poročnik se je izrazil te dni, da niti v mirnih časih ni videl v Srbiji take razkošnosti, kakoršna je sedaj v navadi v naši Ljubljani. Moja otroka pa trpita lakoto in vsestransko pomanjkanje. Moja hčerka osem in pol letna deklica, ne more v šolo, ker se onesvesti radi slabosti in stradanja. Obračamo se do usmiljenih premožnejših ljudi s prošnjo, da blagovolijo nakazati našemu uredništvu primerne darove kot podporo za ubogo mater in njene uboge otroke, ki so izgubili v vojski skrbnega očeta.
Za srbsko siročad se je včeraj po-poludne odpravil prvi vagon z oblačili in blagom, okrogle vrednosti 100.000 K, pod varstvom vojaškega oddelka s častnikom. Druga pošiijatev bo obsegala 8000 parov čevljev ki so še v delu in se odpravijo h koncu tega meseca. Za nabavo teh čevljev se je nabralo do sedaj okroglo 52.000 K. Zbirka se nadaljuje. Denarne prispevke naj se pošilja blagajničarki gdč. Mariji Wessner-jevi v Kolodvorski ulici, blago pa naj se oddaja v pisarni >Dobrodelnosti« na Poljanski cesti. Vse nabiralke naj se sigurno zbero v petek 10. t. m. ob 5. uri popoludne v mestni posvetovalnici.
Kočevarji se oborožujejo. Take vesti krožijo po Ljubljani. Sicer se Jugoslaviji ni treba ravno tresti pred morebitno kočevarsko revolucijo, a za vsak slučaj bi bilo le dobro, da Narodna vlada zaukaže Kočevcem, da morajo oddati orožje, streljivo itd.
Delo domačinom. Pri raznih podjetjih n. pr. v Pollakovi tovarni itd., so še vedno nameščeni italijanski vojni ujetniki? Zakaj se ti ljudje ne pošljejo preko demarkacijske črte in nadomeste z domačimi?
Ali je res? Po Ljubljani se govori, da so na Dunaju in v Gradcu zaplenili skoraj ves sladkor namenjen za naše kraje. Kar je ostalo na Dunaju, so vzeli v Gradcu in sta prišla v Ljub-ljanb baje le dva vagona sladkorja. V pomirjenje ljudstva bi bilo dobro, da to zagonetno zadevo reši vlada z uradnim pojasnilom.
Policijska ura v Ljubljani. Narodna vlada SHS v Ljubljani je z razpisom od 18. novembra 1918 dovolila, da se policijska ura za gostilne in kavarne podaljša do 10. ure oziroma 11. ure potoči. Mnogi, če ne vsi obrtniki zlorabljajo te olajšave s tem, da točijo različne opojne pijače cele ure po določenem času. Posledica teh prestopkov je, da se sedaj dosti več popiva po gostilnah in da se vsako pošteno zabavo zlorablja za popivanje, katero večkrat traja do belega dne. — To abnormalno stanje dovede ljudi do razgrajanj in različnih kazenskih prestopkov in večkrat tudi do pogubonos-nih nesreč. Samoobsebi je umljivo, da taki ljudje drugi dan niso za nobeno delo. Ljudsko zdravje je vsled prehrane in težkih posledic vojske že itak o-slabljeno. To brezumno početje prinaša celemu narodnemu življenju veliko škode, katere se ne bo moglo tako hitro popraviti, ako se temu početju ne stori konec. Ne zadostuje, da nam je nova država donesla svobodo, moramo tudi razumeti to svobodo u-ki se pusti prevladati od alkohola, postane suženj te strasti. Oblast noče na nikak način ovirati pametno uživanje življenja, to se mora pa vršiti na način, ki je človeku dostojen. Radi tega bo redarstveno ravnateljstvo izdalo od »k, z katerim se bo doloula policijska ura za gostilne do 9. ure in za kavarne do 11. ure s pristavkom, da poslednje po 9. uri ne bodo smele točiti alkoholnih pijač. Istočasno se opozarjajo društva, ki nameravajo uprizoriti zabavne večere, da se tudi na teh veselicah ne bo smelo dajati opojnih pijač po 11. uri zvečer. Da se bc^do ta do ločila držala, bodo redarstveni organi strogo pazili
Begunci, ki bivajo na Kranjskem* naj se obračajo za o slačila na pristojno
presojevalnico za obleko, ki obstojajo v vseh krajih, kjer imajo svoj sedež okrajna sodišča. Natančna pojasnila se dobe pri županstvih, oziroma okrajnih glavarstvih. Posredovalni urad za begunce v Ljubljani ne izdaja nakaznic za obleko.
Vest, da je padel na koroški fronti kad. asp. Janko Krefl, ni resnična. Krefl se nahaja težko ranjen v celjski bolnici.
Višji šolski svet SHS v Ljubljani nastavlja začasno kot otroško vrtnarico v otroškem vrtcu v Guštanju pri Prevaljah gdč. Emo Kosi.
Brezžična brzojavna postaja na realki je že dalje Časa pokvarjena. Zakaj se ne popravi, da bi se tako omogočile krajše brezžične zveze?
Varstvo podnajemnikov. Ker je s strani podnajemnikov čuti pritožbe o njih odiranju in navijanju podnajemnin, opozarjamo, da vsebuje naredba avstr, justičnega ministra in ministra za so-cijalno skrb z dne 26. oktobra 1918 o varstvu najemnikov, drž. zak. 381, ki je veljavna tudi za ozemlje v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani, tudi določbe o varstvu podnajemnikov. Tako se more podnajemnina, ki jo je podnajemnik do sedaj ali ki jo je zadnji podnajemnik plačeval le za oni del povišati, za katerega se je najemnina glavnega najemnika dopustno povišala. Ce se je torej podnajemnina očividno pretirano povišala, tedaj naj se podnajemnik pritoži pri najemninskem uradu, ki bo v takih slučajih razsodil, da je povišanje nedopustno in odločil, katera cena je za v podnajem oddano sobo dopustna.
Dotična ženska, ki je v torek, 7. t. m. ab 8/«2 popoldne v prodajalni slaščic v Židovski ulici vzela večji zavitek, kljub temu, da je dobro vedela da ni njen, se poživlja, da omenjeni zavitek takoj prinese nazaj, sicer se jo bo policijsko zasledovalo.
Društvene vesti.
»Socialistična družba" priredi danes v četrtek ob 8 uri zvečer širši debatni večer v realki (I. nadstropje, risalnica). Dr. Dragotin Lončar, predsednik »Soeijalistične družbe1*, ki se je vrnil pred kratkim iz Prage referira o „Prvi poslanici predsednika Masaryka češkoslovaškemu narodnemu zboru1*. Gostje dobrodošli.
Slov. akad. fer. društvo »Adrija" v Gorici priredi v petek, dne 10. prosinca ob 8 uri zvečer kratek pripravljalni sestanek v drugi gorenji dvorani »Narodne kavarne** v Ljubljani, Kongresni trg. K ndeležbi so vabljeni gg. starešine, tov. člani in gg podporni Člani, kakor tudi oni goriški tov. akademiki in abitu-rijenti, kateri niso mogli vsled vojne in begunstva vstopiti v društvo.
Cercle Frangals. S poukom v francoščini se prične v mdarajšem času, in sicer se bo poučevalo za začetnike po 3 ure, za srednjo stopnjo po 2 uri, za konverzacijo je pa namenjena po 1 uro na teden. Članarina se bo določila po številu članov, presegala pa ne bo 8 K na mesec. Pouk se„bo vršil v Mladiki v času, ki se še določi. Članom je tudi društvena knjižnica na razpolago. Novi člani naj se čimprej priglasc ustno ali pismeno pri društvenem predsedniku dr. V. Korunu, profesorju I. gimnazije v ljub-Ijani. Dijaki in dijakiuje srednješolskih zavodov sicer ne morejo biti člani društva, pouka se pa lahko pod istim pogojem Udeležujejo kakor člani, ako Jim starši v to dovolijo.
Z. J. Ž. pr08l vse svoje tovariše državnih železnic, da ji pošljejo strogo objektivna in dobro utemeljena poiočila o svojih preganjanjih iz narodnega ozira. Navesti je v teh vlogah tudi vso škodo, ki so jo trpeli na premoženju in imetju, da napravimo skupne korake in da jim dopomoremo do njih pravic. Ker je zadeva nujna, prosimo vse člane, da store to kar nnihitreje ! Vse tozadevne pod.itke je pošiljati direktno na tov. Simončiča, ravnateljstvo drž. žel. SHS, Ljubljana, soba št. 16 — Predsedstvo Z. J. Ž.
V četrtek dne 9. t. m. se vrši ob 8. uri zoečer v društvenih prostorih Narodbega doma seja osrednjega odbora Z. J. Ž. Ker se obravnava zelo važna zadeva — vabimo vse odborov« člane, da se zanesljivo udeleže te seje.
Predsedstvo Z. J. Ž.
Razna poročila.
Nova revolucija v Nemčiji.
Berlin, 6. januvarja. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tisk. urad poroča: Delavci so Izdali nastopni poziv: »Delavci, somišljeniki! Vlada Ebert-Schef-demann je proti revoluciji. Nova, podla namera zoper revolucijonarno delavstvo namerava izpodriniti policijskega predsednika. Delavci, somišljeniki! Tega ne morete, teg$ ne smete dopustiti. Današnjim mogotcem morate pokazati svojo moč. Zbirajte se za velike manifestacije na cestah. Gre za našo svobodo, za našo bodočnost in za usodo revolucije! Doli s samosilstvom Eberta in Scheidemannal Živio revolucionarni nacionalni socijalizem I Na čelu države ..sta zločinca Ebert^in Scheide-
mann. Proletariat se mora oborožifi in boriti v težki borbi za svojega policijskega predsednika. Preprečiti mora odstranitev policijskega predsednika Eichhorna tndi s silo1*.
Berlin, 6. januvarja. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tisk. urad poroča: Kakor se more do sedaj dognati, se pripravlja upor. Voditelji Spartakovcev, zlasti Eichhorn, izrabljajo razburjeno množico. List „Vorwarts“, Wolfov urad, »Berliner Tageb!att“in „Lokalanzeiger“ so v rokah Špartakovcev. Pričakuje se, da zasedejo ministrstva in državne urade. Boje se, da bodo aretirali vlado. Vladne čete so baje popolnoma odpovedale. Delavci so vdrli v vojašnice in so zabranili četam streljati. Do sedaj še ni bilo krvolitja. Ni pa mogoče vedeti, kakšne bodo posledice.
Berlin, 7. januvarja. (Lj. k. u.-Dun. kor. ur.) Danes dopoldne so čete republikanskih vojakov zasedle poslopji železniškega ravnateljstva in vojnega poveljništva na schdneberškem bregu. Spartakovce, ki so iz?a včeraj popoldne imela poslopja zasedena, so po hudem boju pregnali. Imeli so 7 mrtvih in nekaj ranjencev, vojaška bramba pa je izgubila dva mrtva.
Berlin, 7. januvarja. (Lj. k. u.-Dun. kor. ur.) Okoli 2. popoldne je velika množica napolnila Wilhe!mstrasse in sosedne ulice ter demonstrirala za vlado Ebert-Scheidemanna. Ko je po Mauerstrasse prispel velik oddelek Spartakovcev, so vojaki izpraznili in zasedli Wilhelmplatz in trg pred hotelom Kaiserhof. Balkoni in okna Kai-serhofa in sosednjih hiš so bila hipoma polna strojnic in pušk. Kmalu po 2. uri popoldne je prišlo topništvo in takoj so padli streli. Tudi drugod po mestu se je ponovno streljalo. Tako je bilo tudi z oknov Wolffovega urada, kjer so še vedno Špartakovci, oddanih nekaj salv. Promet cestne železnice se vrši redno.
Poulični boji.
Dunaj, 8. januvarja. (Ljub. k. u.) Ceh. t. u. poroča: Vesti, ki so dospele preko Monakovega in Frankobroda iz Berlina, potrjujejo, da se ni nič o-brnilo na bolje. V več delih mesta se bojujejo z menjajočim se uspehom.
Berlin, 8. januvarja. (Ljub. k. u.) Ceh. t. u. poroča: Pri včerajšnjih bojih v Berlinu je bilo pet mrtvih in 15 ranjenih.
Berlin, 8. januvarja. (Ljub. k. u.) Ceh. t. u. poroča: Na dvorišču urada državnega kancelarja je postavljeno veliko število strojnic. Davi so tudi postavili topove.
Pogajanja brezuspešna.
Dunaj, 8. januvarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Poročila iz Berlina javljajo, da se je vlada v torek ves dan pogajala z neodvisnimi. Pogajanja niso imela uspeha in so bila prekinjena. Špartakovci se niso udeležili teh pogajanj, ker odklanjajo vsak kompromis. Zasedli so več javnih poslopij. Zasedli so tudi več kolodvorov, tako da je nevarnost, da bo promet v mesto prekinjen. Pred branden-burškimi vrati se je vnel pravcati boj. Najprvo.so se morale umakniti vladne čete; potem so zopet vzele branden-burška vrata. Špartakovci so nadalje napadali. Bojev še ni konec. Tudi na \Vilhelmstrasse, pri uradu državnega kancelarja in pri ministrstvu za zunanje stvari so se bojevali. Zunaj tega okrožja so Špartakovci znatno napredovali. Špartakovci so dobili velika ojačenja po •boroženih delavcih. Vladi se do sedaj še ni posrečilo, da bi prisilila policijskega predsednika, da odstopi. Do torka še ni bilo odločitve. Pričakujejo jo za sredo. Mirna rešitev je komaj mogoča. Važno vprašanje je, ako ima vlada Ebert-Scheidemann dovolj zanesljivih čet in ako prispejo o-jačenja, ki jih je vlada poklicala iz province, pravočasno v Berlin.
Začetek mirovne konference.
Pariz, 7. januvarja. (Lj. k. u.-Dun. kor. ur.) Agence Havas poroča: Prvi porazgovori mirovne konference se bodo pričeli dne 13. t. m. z izmenjavanjem misli med ministrskimi predsedniki in zunanjimi ministri Francije, Anglije, Zedinjenih držav in Italije. Kakor hitro se bodo zedinili glede orga-
nizacije sestave in načina pogajanj mirovne konference, se bodo vršile plenarne seje, ki se bodo pričele 18. ja-nuvarja. Udeležili se jih bodo najbrže zastopniki vseh držav, ki so prekinile zvezo z osrednjimi državami, da določijo končno sestavo delegacij vsakega teh narodov. Skoro gotovo je, da bodo imele Francija, Anglija, Zedinjene države, Italija in Japonska po pet delegatov. Francosko bodo zastopali Clemenceau, Pichon in trije drugi odposlanci, ki bodo določeni, ko se v torek Clemenceau pavrne iz Pariza. Po splošni želji bo maršal Foch izvajal na konferenci svoja naziranja glede vojaških problemov.
Zadnje vesti.
Položaj na Koroškem.
Ljubljanski korespondenčni urad poroča 8. t. m. ob pol 8 url zvečer iz uradnega vira: Po hudem topniškem ognju so Nemci včeraj ob 3. uri po- i poldne pridrli čez most pri Strugi, se- ! verno od Borovelj in so napadli naše j postojanke na južnem dravskem bregu, j Protinapad naše majhne čete jih je začasno vrgel čez most nazaj. Pri zopetnem, s premočnimi silami izvršenim napadom se je posrečilo Nemcem napredovati do Goric in Podgore. Pri tem napadu sta bila ranjena in ujeta poveljnik naših četna južnem Korošcem major generalnega štaba pl. Lavrič in njegov pobočnik poročnik Sirnik. Vsled ogromne premoči so se naše čete danes po boju umaknile iz Borovelj. Pri Podrožčici so naše čete napredovale. Cel dan je bil hud artiljerijski ogenj. Na Sp. Štajerskem in pri Velikovcu je položaj neizpremenjen.
Junaki na Koroškem.
Ljub. kor. urad poroča 8. t. m.: Junaki ljubljanskega pešpolka so kljub vsem težkočam pri dežju in mrazu ustavili pri Podrožčici premočnega sovražnika in branijo hrabro naše postojanke. Dobra volja prostovoljne legije jamči za to, da bo po vojaški izobrazbi mogla tekmovati z veterani-vojaki v obrumbi domovine. Čast in hvala junakom pri Podrožčici, ki se z naj večjo hrabrostjo ustavljajo premoči. Posebno hvalo zaslužijo poveljnik ta-mošnjih čet hrabri stotnik Martinčič ter nadporočnika Stenovc in Kordiš. Presrčna hvala tudi požrtvovalnim železničarjem, ki delajo z našimi vojaki roko v roki, posebno gg. nadzornik Negovetič in asistent Klopč'č. Njihovo izvrstno delo je omogočilo, da so bile naše čete hitro oskrbovane.
Nemci zasedli Borovlje. Civilisti streljajo naše vojake. Nujna pomoč potrebna.
Narodni svet v Ljubljani je dobil sledeče telefonično poročilo: Jesenice, 8. januvarja ob 8. uri 45 minut zvečer.
Nemci zavzeli Borovlje ob 11 uri dop. Major Lavrič težko ranjen in njegov adjutant poročnik ubit. Del moštva se je rešil v Železno kapljo. Srbska pomoč je v zadnjem trenotku ustopila v boj in uničila polovica Nemcev. Civilisti so streljali na Srbe. Srbi so streljali s strojnicami in kolikor toliko uničili napadalce. Pretežna nemška premoč je prisilila naše, da so se umaknili. Zajet je bil tudi nek gospod Kren, ne ve se pa, je li to stotnik ali nadporočnik, Kren.
Prva stotnija ljubljanskega pešp. v Podklodštru zajeta po ljutem boju. Poveljnik nadp. Prezelj ujet, ravno tako štacijski poveljnik nadp. Tauber. Od moštva sta se rešila en desetnik in en prostak, ki sta došla črez Karavanke v Jesenice in oddala to poročilo. V Podkloštru so kakor v Borovljah civilisti streljali na naše vojake.
Popoldne ob treh so začeli Nemci z močnim ognjem obstreljevati uhod v predor pri Podroščici tako da je otežkočeno dovaženje rezerv.
Prva legija je prišla ob 11 uri ponoči na Jesenice in je bila takoj odposlana v ogenj Nekaj ranjenih smo že odposlali v Ljubljano, med tem enoletnega prostovolba Rožmana težko ranjenega v glavo. ^
Če v 24 urah ne bo pomoči, bo težko shajati.
Prvi bataljon že 52 ur ni spal, leži v snegu.
Del boroveljske posadke se je
rešil v Železno Kapljo.
Okrajno glavarstvo Velikovec telefonira ob 7 ur. 30 min. zvečer: Borovlje danes dopoldne zasedeno od Nemcev. Major Lavrič baje ranjen in ujet, njegov adjutant mrtev. 90 mož boroveljske posadke se je rešilo v Železno Kapljo. Za Velikovec ne obstoji nobena nevarnost.
Vznemirljive vesti o Koroški.
Na Kranjskem uživajo Nemci popolno svobodo in enakopravnost, dočim noben koroški Slovenec nasproti nemškim tolpam ni varen. Znaki kažejo, da na Kranjskem mrgoli nemških agentov, ki nalašč širijo grozovite neresnične vesti, n. pr. da je odšlo na Koroško tisoč vojakov in da se jih je vrnilo le trideset, vsi drugi so mrtvi. Opozarjamo slovensko javnost, da naznani razšir-jevalce takih vznemirjajočih in lažnjivih novic takoj Narodni vladi.
Župnik Meško umorjen?
Nemški vojaki na Koroškem se bahajo, po gostilnicah, da so župnika Meška od Device Marije na Zili z bajoneti zabodli in ga vrgli v Dravo. Vest ni potrjena. Da so ga Nemci zajeli, je gotovo. Župnik je bil opozorjen, naj ubeži kakor drugi koroški duhovniki in narodnjaki; on pa je sklenil, da ostane na svojem mestu. Ker je v Meškovi župniji Zila bliže nego Drava, bi bilo verjetnejše, da so ga vrgli v Žilo in že radi tega ta vest ni verjetna.
Prihod jugoslovanskih legijonarjev v Ljubljano.
Zagreb, 8 jan. (Izv. por.) V prihodnjih dneh pridejo v Ljubljano in v Zagreb oddelki jugoslovanske legije, ki bodo tvorili kadre reorganizirane narodne armade. V Ljubljano pridejo slovenski, v Zagreb pa hrvatski legi-jonarji, ki so se udeležili ofenzive od Soluna do Belgrada in so popolnoma izvežbani.
Praznik osvobojenja v Medžimurju.
Čakovec, 8. januvarja. (Izv. por.) Jutri dopoldne se praznuje po celem Medžimurju narodni praznik v proslavo osvobojenja izpod mažaiskega jarma. Tu se vrši dopoldne velika narodna skupščina, katere se udeleži vse prebivalstvo po svojih zastopnikih. Slovesno mašo bo opravil najstarejši župnik iz osvobojenega ozemlja. Že danes so zbrane velike množice od vseh strani.
Atentat na dr. Kramafa.
Praga, 8. januvarja. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Na ministrskega predsednika dr. Kramafa je bil izvršen napad. Ko je dr. Kramaf ob 2 popoldne zapustil svoj sprejemni salon v ministrskem predsedništvu na Hradčanih, da gre obedovat, se je ustavil, da pozdravi in izpregovori par prijaznih besed s češkim slikarjem — Karlom Langerjem, je nenadoma od zadaj oddal nanj mlad človek strel iz revolverja.
Kroglja pa je zgrešila svoj cilj in se odbila od nasprotnih vrst. — Dr. Kramaf se je obrnil proti napadalcu, ki je v istem trenotku oddal nanj drugi strel. Kroglja je zadela dr. Kramafa v desne prsi, obtičala pa je v beležnici, — ki jo je nosil v prsnem žepu. Napadalca so takoj prijeli. Opazili so ga že pred par dnevi, ko se je potikal okoli gradu in iskal prilike za avdijenco. Piše se Alojzij Staštny, rojen je 8. julija 1901 na Kraljevih Vinogradih v Pragi, je pristaš soci-jalno demokratske stranke in pisar v skladišču državne železnice v Pragi. Aretiranec je izjavil, da so pred par dnevi v nekem udruženju, o katerem je odklonil podrobnejše pojasnilo, — sklenili napad na ministrskega predsednika, on sam pa se je javil, da ga izvrši. O povodu za napad in o podrobnih okolnostih aretiranec ni hotel dati nobenega pojasnila.
Naročajte in razširjajte »Jugoslavijo44!
Aprovizacija.
Krušne komisije bodo uradovale v
potek dne 10. t. n>. d i 8. do pol 1 ure popo-ludne. Izdajale se bodo izkaznice za sladkor.
Prod ja premoga za štedilnike v IX. Okraju. Na vsak drugi odrezek vijoletne izkaznice za IX. okraj se dobi pri tvrdki Pleško, Hrenova ulica 50 kg premoga, ki stane 5 kron 50 vin. in sicer na izkaznico štev. 1 dne 10. januvarja dop., na štev. 2 dno 10. januvarja pop., na štev. 3 dne 11. januvarja dop.
Prodajalci sladkorja se vabijo, da se takoj zglase v nprovizačni blagajni na Poljanski cesti štev. 13 (pritličje) radi nakazila sladkorja. Na vrsto pridejo trgovci v VII. VIII. IX. in X. okraju dne 10. januvarja, v IV. V. in VI okraju dno 11. januvarja, v I. II. in III. okraju dne 13. januvarja. Denar je prinesti s seboj.
Prodaja sladkorja. Na vsako sladkorno izkaznico se dobi začasno po en četrt kilograma sladkorja. Trgovci smejo odvzeti strankam le desne odrezke sladkornih kart. Leve odrezke in ves srednji del pa morajo strankam vrniti radi poznejšega nakupa sladkorja.
Meso za gostilničarje in zavode bo delila mestna aprovizacija v petek, dne 10. t. m. od 1 do 3 popoldne v cerkvi sv. Jožefa.
Meso na rdeče izkaznice B bo oddninla mestna aprovizacija v petek, dne 10. t. in. in v soboto, dne 11. t. m. v cerkvi sv. Jožefa po naslednjem redu: v petek, dne 10. t. m. popoldne od 3 do pol 4 štev. 1 do 200, od pol 4 do 4 štev. 201 do 4®0, od 4 do pol 5 štev. 401 do 600, od pol 5 do 6 štev. 601 do 800, od 5 do pol^6 štev. 801 do 1000. V soboto, dne 11. t. m. popoldne od 1 do pol 2 štev. 1001 do 1200, od pol 2 do 2 štev. 1201 do 1400, od 2 do pol 3 štev. 1401 do 1600, od pol 3 do 3 štev. 1601 do 1800, od 3 do pol 4 štev. 1801 do 2000, od pol 4 do 4 štev. 2001 do 2200, od 4 do pol 5 štev. 2201 do 2400, od pol 5 do 5 štev. 2401 do konca.
Špeh za III. okraj štev. 1 do 150. Mestna aprovizacija bo oddajala na Poljanski cesti 15 Špeh za tretji okraj na izkaznice za mast št. 1 do 150 v petek, dne 10. t. m. dopoldne in sicer štev. 1 do 76 od 8 do 9, št. 75 do 160, od 9 do 10. Stranka dobi za vsako osebo pol kg Speha, kg stane 18 kron.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Mesečna soba ?~p°seb,nhn- vho*om se
na upravništvo.
išče za takoj. Ponudbe 3-1
Pitrfl tlobro ohranjene so naprodaj. Poizve III110 se Hradeckega vas 35.
Cu«ritn Pred nakupom I V slučaju, da bi OICIIIIU prišla kaka ženska ali kdo drugi katn ponujat v prodajo pisemski papir v mapah, naj se dotično osebo prime in naznani na policijo, ker je papir ukraden.
Usnjene čevljepo novih cenah v vseii
oblikah in velikostih zopet razpošilja .Čevljarska zadruga" Miren, začasno Vrbovec^jp1Mozirje!Zahtevajte cenik.
|fimj op več opravnih garnitur za izložbena IVU|il 00 okna, event. tudi posamezne Cenj. ponudbe na tvrdko Al. Matelič. Ljubljana, kongresni trg 3/1._____________________
Trnnuclri Inlral z delavnico se išče za IIJjUlOM lUlldl takoj na prometnem pro-storu. Naslov pove upravništvo. 10—1
Rnnhnno vsake vrste po zmernih cenah DUIIUUIIC dobavlja redno tvrdka Fran Medica, Ljubljana, Tržaška cesta 4. Postrežba točna in solidna._________________________30—1
UocoAna enho s posebnim vhodom se nluOGullu OUUu odda gospodu, ki preskrbi premog Naslov pove upravnlštve- 3—1
RncnnHiAnil vešča Slovenskega in itali-UUo|IUUIblld) janskega deloma nemškega in hrvaškega jezika z večletno trgovsko prakso izurjena v kjigovodstvu in vseh pisarniških strokah išče službe pri večjem trgovskem podjetju v Ljubljani ali v Zagrebu. Ponudbe na upr. »Jugoslavije" pod »Marljiva1*.
Mesarji in prekajetalci! Pozori
Dobro upeljana mesarija, prekajevalnica in gostilna z velikimi prostori, na glavnem trgu, z velikimi stroji in električnim motorjem se proda radi bolezni. Naslov na upThvništvo »Jugoslavije" pod »Ugodna prilika".
Kfipjk} spreten in trezen se sprejme k l\VuljO£| finim konjem v Ljubljani. Naslov v upr. .Jugoslavije".
Crnclfi nfinir traži učitelja iii učiteljicu OlJIOnl Ullull za slovenadki jezik po 1 čas po podne. Obratiti se hotel »Union" št. 15.
prosi plemenitega človeka posojila v svrho dokončanja zadnjega semestra tehnične visoke šole. Blagohotne ponudbe pod šifro »Nujno" na upravništvo.
RlanainiAarifa z dobrimi izpričevali želi UluyajllllQI Itd primernega mesta. Ponudbe pod »Blagajničarka" na upravništvo. 3—1
llrarlnik v°i- oskrbovališča želi meblirano Ul UUUIIV sobo v najem ako mogoče v bližini Zaloške ceste in s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Goričan 26“ na uprav. 2-1
Ženitna ponudba!
Zjubljančan, 24 let star, ledne Zunajnosti, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospico, staro 18 do 20 lat, najraje z dežele.. /fesno misleče go-Špice naj blagovolijo sporočiti svoj naslov na upravništvo ,,Jugoslavija" pod šifro „ljubljanian".
Tajnost strogo zajamlana/
m
»Narodna knjižnica11.
Snopič 1.
Ualentina Hodnika izbrani spisi.
Cena 1 K, po pošti 1 K 20 vin.
Natisnila in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani.
Proslavimo spomin Valentina
Vodnika s tem, da ga spoznamo!
Naročite takoj!
Naročite
„LjubljanskiZvon“
najboljši slovenski leposlovni list. — Izhaja vsak mesec in stane za celo leto 30 K, za pol leta 15 K. List ima zabavno in poučno vsebino. Letos bo priobčeval poleg krajših povesti, novel in pesmi, velik zgodovinski roman dr. Ivana Tavčarja, ki se vrši v Škofjeloški okolici.
Novi naročniki se bodo sprejemali radi pomanjkanja papirja samo do 20. januvarja. »Ljubljanski Zvon" se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6.
Dobro staro vino
sc toči čez ulico: črno liter po 11 It, belo litar po 10 K.
Kestavrac. Schmid, Gradišče 2.
Toaletno milo
»Schicbt", pravo, brez primesi, 100 gramov čiste teže, razpošilja kos po 4 K po povzetju,
A. JELENC, Tržič
na Gorenjskem.
Žalostnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša dobra mati, oziroma tašča in stara mati, gospa
Frančiška Gartner
danes zjutraj ob 9. uri v 83. letu svoje starosti po daljši bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajnice bo v petek, dne 10. januvarja 1919, ob 3. popoldne iz hiše žalosti Mestni trg št. 4.
Nepozabno rajnico priporočamo v blag spomin.
Maše zadušnice se bodo brale v stolni cerkvi. — Venci sc hvaležno odklanjajo.
Žalujoče rodbine:
Fr. Gartner. Ubald pl. Trnkoczy. Sl. Gartner.
Posebne osmrtnice se ne bodo razpošiljale.