Inseratl se sprejemajo in veljÄ tristopna vrsta:
8 kr. I že se tiska lkrat, 12 ti » o n - m 15 n ii n n	■>
Pri večkratnem tiskanji se oona primerno zmanjša.
Rokopis!
ae ne vračajo, nofrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravuištvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16.

Političen list za slovenski narod
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta	5 _
r	.....	,,
za četrt leta . , '> ,, 50 V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta .	4 ,
za četrt leta . 2 , V Ljubljani na dom velja 60 kr. več na letr.
Vredništvo je na Stol bis. št. 284.
Izhaja po trikrat na teden v torek, četrtek in soboto
Tiijeevanje v „Slov, Narodu."
11.
Dela se po Slovenskem — vodoma ali nevedoma -- tudi v prid „bismarkovstva", ktero po svojem sistemu hoče po vsi sili imeti prej ali pozneje še Trst in toraj skoz našo slovensko deželo pot do Adrije, tedaj tudi nas pozobati. Eni deželo na vse kriplje ponemčujejo, kjer in kakor je moč, ter bi pri kakem ulomu prusaštva njegovi prijatelji rekli: saj je dežela po večem nemška, pisarne, šolstvo, „purgar-stvo" — vsa „inteligencija" je nemška! Ob enem se skrbi, da se prusaških šeg, naredeb in naprav, knjig, časnikov itd. v deželo kliče in vabi, kolikor koli se da. Drugi delajo za pru-saško vero, gladijo protestanštvo in mu pri-kimujejo, kadar le morejo. Lutra, in če je treba še tudi Katerco, hvalisajo, sladko govore o luteranstvu in nekdanjih kranjskih renegatih, ki so zato v „kranjski špralii" pisali, da bi ložej tudi naš narod k odpadu zapeljali; psu jejo pa papeža in jezuite z vsim drugim du hovstvom, zasramujejo katoliška cerkvena opravila, šege in še posebno molitev — in to z vsim orožjem potuhe in sovražljivosti. Med temi poslednjimi je znaten del tistih, kteri imajo geslo „za uarodnost" v prvi vrsti in ki jim je „Narod" na čelu in so vedoma ali nevedoma, več ali manj „bismarkijanska piščeta". Temu listu, ki je ss. Cirila in Metoda pred kaj časom tako grdo opsoval, je pa odpadnik Trubar „oče naše slovenske literature". In, kakor smo že unkrat omenili, že sama hipoteza, de bi neki ,,Manlius" ali „Mandelc" utegnil Slovenec in luteran, če ne celo še pregnanec biti, mu je zadosti, da ga oklicuje za
..mučeniškega prvega slovenskega učenca Gu-tenbergovega" in mu „slavo" trobi. Naj bi bil „ljubi očka Trubar ali pa tisti „Manlius" kak jezuit, kdo ve, ali bi ta list vredno štel le imenovati ga, ali kako bi mu zagodel? Saj že o tej priliki lomasti o požiganji protestantovsko slovenske literature po „jezuitih in fanatikih", kakor da bi tega na cente bilo, dasiravno nič pokazal in dokazal ni. Vera in narodnost je na Slovenskem eno in neločljivo: zastonj se štuli za prijatelja slovenskega naroda, kdor je prijatelj krivih ver in zmote, pa sovražnik in za-tiravec resnice, ktera je edino le v katoliški veri. Kteri klestijo pot Bismarkovemu krivover-stvu, jo klestijo ob enem tudi ponemčevanju našega naroda in sploh prusaški volčji politiki. Ako bi prišel taki sovražnik v deželo, česar nas Bog obvari, bi že videli naši katoličanstvo sovražni „mladi", kako hitro bi pihal iz šol in uradnij še to malo slovenščine, kar se je sedaj še v njih nahaja, in ne le kriva vera bi se razširjala, ampak tudi narod ponemčeval. Klestivci poti za bismarkovsko vero so tedaj nedvomljivo tudi klestivci poti za ponemčevanje našega naroda. —
V št. 44 sicer piše „Narod" po „Pokro-ku": „državnopravni program naš ni cerkvena zadeva . . . Državno pravo, za ktero se borimo, nij niti katoliško, niti protestantovsko niti brezversko" — in poslednjič pristavlja „Narod", da on ravno tako misli. — No 110, kako se je pa zopet lesjak vjel. če ni nobena cerkvena zadeva, za ktero se boriš, odkod pa izvira, da na svojo lastno katoliško cerkev, njenega poglavarja, škofe po gadje pihaš in jih grizeš, kjer koli moreš: luleranstvo, razkolništvo, odpadstvo pa ali hvališ ali pa ga saj ne napadaš. Te ne mara tudi spomin zapušča, kakor tvojega ljubljenca starega Gari
balda, ki je 14. svečana pred 860 delavci v Rimu rekel, da noče nikomur moralnega občutka pobijati (non voglio urtare il sentimento morale di nissuno), le malo besedic naprej pa je že spet kresnil s svojo staro trmo po papežu in cerkvi tako brezbožno, kakor je lastno okuženemu grešniku in staremu „frei-beuterju". —
Menda kakor za vvod k spravi in edinosti ter za vzajemne volitve se je v št. 59 spravil nad „kaplana". Od klobuka do škorenj, od podob na steni do altarja in leče — vse mora iti na greben in skoz njegove ostre zobe. Pa kako spoštljivo! Ako stikaš po vsih ljubljanskih beznicah, ne vem, če boš naletel na ta-ko „omikanega" grizuna in oponašavca katoliških opravil. Se ve, da cerkev, svetniki, nebesa z vicami itd. mora iti pod njegove bogoskrunske pete! Naj postavimo tu le nektere besede iz onega spisa, da vidijo naši čast. čitatelji, s kako krmo „Narod" svoje bravce pase, in kako se iz verskih opravil norca dela, celo Boga (ki mu je pa le „bog!") in najsvetejše verske reči med burke meša. Na steni kap-lanovi, pravi, je: „velik Krist na križi med mnogo drugimi manjšimi, bolj in manj svetimi svetniki in svetnicami ... v samskih urah povzdiguje dušo k bogu . . . nekater (kmet) nerad plačuje sveta opravila ... (kaplan) gre s hudičem borit se za dušo ... s peklom proti hudiču ... kmet vendar še vedno obrajta „gospoda" v svojem trdnem prepričanji, da tudi najslabši kaplan ima ključe od nebes in pekla .... Kmet tako ve, da gospod še primoli ali solnce in dež — če takoj ne, pa pozneje, je pa! — da ima torej njegov dušni in telesni blagor ali gorje v svojih prstih .. . zavoljo tega še zmirom rad kupi kako „gnado" za duše v vicah, za svojo ali za kako živinsko
Hanani,
uli
poslednje dni v Jeruzalemu.
(Spisal E. Guenot — poslovenil F. Jaroslav.)
(Dalje.)
Ponosno in oholo stopila je Salomit v sobo, ponosno in oholo zato, ker je več znala in premogla, kakor mož. Poznalo se jej je, daje mnogo uživala, a ni se nasitila; oblečena bila je tako, da bi najbolje bilo zamižati. Znala je vse, kar znajo zalotnice. Dragocena in krasna obleka bila je skrojena in vravnana na to, da je vabila in dražila. Da-si ni bila več mlada, vendar obnašala se je takisto. Lepoto njeno primerjal bi sprcminjevalnej lepoti kačjej. Da je ona bila kip kakove poganske boginje, težko bi se dalo določiti, ktero strast naj bi predstavljala; najbolje bi pogodil, ko bi dejal, da vse strasti.
Mož jo sprejme in nagovori tako-le: „Ilanani še živi!"
Temno oko Salomitino se je zaigralo, vražje sovraštvo plamikalo je iz njega. „Grška zvestoba, kaj ne!" zaničljivo se zadere. „Kedaj se boš spametoval?"
Jonadab, ki je pripravljen bil na očitke svoje žene, molčal je. „Svetuj mi, Salomit, kaj naj pričnem? Čaki, to naj povem preje, da —".
„Kaj, kaj bi rad povedal?" segla je vmes ostra žena.
„Izvedel sem, da je Hanani pogalilejil se".
„Pogalilejil se je!" besno zakriči žena.
„Grk ni kriv", meni Jonadab, „kajti njemu to nič ne koristi. Ali bojim se, če nas je izdal Galilejcem."
Tišina je nastala. „Treba je, da Grka s pota spravimo", oglasi se Jonadab po dolgem molku.
„Bedak!" oponese mu Salomit. „Kaj pa
misliš? Ravno sedaj nam ga je najbolj treba, naj nam preje razjasni, po kakovem slučaju si je Ilanani ohranil življenje. Pokliči Grka, pa kmalo."
Farizejec je še vsak pot zaupal svojej iz-vedenej ženi, kedar je treba bilo nasnovati in izvršiti najbolj zamotane naklepe. Poslal je po Grka.
Karikelj je že začel omahovati v svojem sklepu; šel je bil en pot v gostje k Demi, kjer se je z nova navzel lahkomiselnega življenja.
Farizejec in žena sta zelo očitala Grku, češ, da ju je ogoljufal, ali on je zatrjeval, da ni tako, da je tudi on sam menil, da je Esenec poginil.
„Ali znaš, da se je Ilanani pokristijanil?" vpraša Jonadab.
Grk molči, ali s tem je pričal, da zna. Naposled pa kar naravnost pove, da Ilanani je kristijan, da se je po napadu v steberišču Salomonovem en pot ž njim sošel in pogovarjal
betcženj prinese krajcarčke . . *) Enekrati ponavlja ta „omikani pisač" kako se „obraz kaplanov zmiroui smehlja". -- Saj se pa tvoj ne mara zuiirom kislo drži, kakor bi bil kuščarje jedel, ker te huda vest grize.
Nekdo je rekel na ta spis med drugim: „Človeku se gnjusi tako početje! Reci kdo, kar hoče, gotovo je, da sprave ne bo, dokler se „Narod" tako hrezversko in kozlovsko vreduje. Kaj pa nekteri gg. kaplani — boste že enkrat zadosti imeli?"
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. marcija.
Avstrijske dežele.
(Državni kIioi- je sprejel postavo o spravilnem sodišči. Liberalci, kterim ni bila prav po volji, so zvračali s tem, da se tako dolgo odlašala, zdaj pa tako brž obravnala, na konservativce, češ, da je ti ne marajo, ker bi škodovala samoupravi pozameznih dežel. Ali ta je bosa, ravno konservativcem ali fede-ralistom bo tako sodišče najbolj ugodno — se reče, ako bo sostavljeno iz pravičnih, popolnoma nepristranskih mož, kar pa bo glede sedanje spridenosti vseh stanov res jako težavno. — Minister Lasser je naznanil, da je postava o dietah delegacijskih poslanccv zado-bila cesarjevo potrjenje. Razgovor o postavi za starokatoličane traja dalje. — Pred volitvami za delegaciji so imeli vsake dežele poslanci posebej pogovore o tem, ktere izmed sebe bi v Pešto poslali. Ker so povsod ustavoverci v večiui in, kakor znano, nikdar nič ne prijenjajo, bodo gotovo voljeni le ti; k večemu utegne kakega druzega doleteti čast „namestnika".
Oger^k« ministerstvo skuša , kakor smo že omenili, pridobiti si vse stranke posebno še s tem, da podaja zbornici predloge, ktere bi bila že pod prejšnjim ministerstvom rada v red spravila. Tako je sedaj na vrsti postava o pokojnini ljudskih učiteljev in neka prenaredba volilne postave. Gotovo upajo opo-zicijonelci, ki so se ministerstvu že nekoliko podali, da bo narodnostim bolj pravično od prejšnjega. A v tem obziru bi se utegnili zelo motiti, ker madjar je — madjar.
Vnanje države.
l'ruskft. Kolonski nadškof je podal v imenu vseh pruskih škofov deželnemu zboru
*) Pa ne, ko bi bil pisal eden tistih, kterim ni nikoli dosti velika „plača?" „Wie der Schelm selbst ist itd."
o tem in onem, ter da je pri tistej priliki pridobil tudi njega samega, ker je mu velikodušno odpustil.
„Aj, aj, ali tudi ti si Galilejec?" zavpije Jonadab.
„Nisem še", odgovori Karikelj.
„Pa hočeš biti kedaj, ne?" besno se zadere Jonadab. „Ali zapomni si, da tisti dan, ko se pogalilejiš, skleneš smrtno sodbo sam nad seboj. Pogineš, kakor pesi"
,,Tožnik mora sam pošten biti", ostro in bridko odgovori Grk. „Ali sem kedaj delal proti ukazom? Vsak pot zgolj tako, kakor si mi bil ukazal."
„Čuvaj se, kajti si v mojej oblasti", odgovori Farizejec. „Če le zinem, pa pogineš, in nikdo ne bode vprašal, zakaj si poginil." Farizejec ni se šalil; Grk pa se je tudi že preveč zapletel bil v njegove zanjke, da sedaj ni mogel izmotati se iz njih; kajti Jonadab bil je mogočen gospod v Judovskej in vzlasti v glavnem mestu, kar je dobro znano bilo Grku.
prošnjo, da bi zavrgel postavo • gospodarstvu s cerkvenim premoženjem. Prošnja se naslanja na to, da bi bila taka postava nasprotna ustavi in pogodbi cerkve z državo, kajti cerkveno premoženje ni premoženje občin. Težko, da bi imela ta prošnja kak vspeh. Toda če bo Bismark zatiral katoličanstvo prav z mečem in krvijo, zatrl ga vendar ne bo.
FrancoMko ministerstvo inisli postave o tiskovni svobodi pregledati ali olajšati. Bi bilo tudi pri nas čas — za naše liste, ker nam nasprotni imajo tako preveč svobode. — Za predsednika narodne skupščine je bil voljen Audiffret-Pasquier.
Izvirni dopisi.
€>ureiij*kega, 18. marca. Ravnokar je bila sodnijska preiskava v Radolici zarad protestov vloženih pri volilni komisiji trg. in obrt. volitve zarad goljufij pri podpisih, za ktere volilci niso dali nobenega pooblastila, za ktere celo vedeli niso, ker jim nemčurji listov niso hoteli izročiti, ampak so mislili, ,,kaj bo vedel neumni kmet" in so jih sami podpisali. To bi bilo tretje dejanje komedije in burke „volitev nemčurska", za kar jo imajo nemčurji sami, ako so dali takošnim organom oblast goljufati, kteri so se izrazili, da „ti papirji niso za druzega kakor za .. ." kar je rekel brič radoliškega grofa in Bastelj-na. Ali bo komedija tudi še četrto dejanje imela in sicer pred porotniki, tega zdaj še ne vemo- Čudno se nam pa vsakako zdi — da tudi sodnik zopet potem praša, kdo da je volilcem o voiitvi kaj povedal. To vsaj nima pri preiskavi nič opraviti. Da vem, to mi je dovelj, in to naj bo dovelj tudi sodniku, naj sem potem to zvedel v Londonu, Parizu ali celo pri Kinezih.
Veseliti pa mora človeka, da kmet ni tako neumen, kakoršnega so si mislili nemčurji, in želeti bi bilo le to, da bi bili tudi drugi v značajnosti in neprestrašenosti enaki tem, kteri so se pritožili, ker le tako nam je mogoče nemčurjem dokazati, da niso oni, ampak da je Slovenec gospodar v deželi. Zato pač lahko vprašam, ali v Begnjah ni nobenega moža, kteri bi se hotel zarad nepostavnosti pri volitvah nekoliko poganjati, ker je vendar gotovo, da je brič tudi v begunjski občini volilce podpisal, ne da bi bili ti kaj vedeli in brez da bi bil dozdaj le kdo kaj o tem zinil. (In to naj bi se po rodoljubih zgodilo po vseh občinah in vredništvu „Slovenca" naj se pošlje število prigoljufanih podpisov.) Ako namreč
Kariklju toraj ni kazalo drugo, nego udati se, ali pa sramotuo poginiti; da bi bil pa boljši del izvolil, za to ni bil dovolj podučen. Grk na pritiskanje Jonadaba in Salomite vdavši se, svečano obeta, da hoče storiti vse, karkoli bo-deta zahtevala, nasproti pa je tudi Farizejec izprevidel, da mora biti radodarne roke, če hoče, da se mu bode po volji delalo, in zbog tega začel je Grka z novci obsipati, da si more v šumnem življenji izbiti iz glave nauke in poduke Hananijeve o veri Kristusovej.
„Čisto nič ti ne bo manjkalo", prigovarjal mu je Farizejec, „ti potrebuješ mene, in jaz potrebujem tebe; bodiva prijatelja. Skušaj, kar je moči, da dober ostaneš s Hananijem, ter da izslediš shajališče galilejske družbe. Hlini se, češ, da se hočeš spreobrniti, zvesto me slušaj, točno izvršuj, kar ti bodem veleval, in svest si bodi moje darežljivosti."
Zlato je čisto zadušilo vest Grkovo, do cela se je zamotal v mreže Farizejčeve.
(Dalje prih.)
10 volilnega reda nič ne velja, ker ni bil razglašen, bomo tako vsaj zvedeli število vseh ogoljufanih podpisov nemčurjem v sramoto, nam pa v tolažbo.
O«! Ikra v«*, 16. marca. Nobena stvar na svetu ne more vedno na istem stališču biti. Dvoje je povsod: ali se napreduje, ali pa nazaduje. Današnji vek je vek napredka, in „lukamatija" ga zelo pospešuje. Vsaka obrt-nija se vekša, širi, muoži. Jeden posnema druzega, jeden hoče druzega s svojim znanjem s proizvodi prekositi. Kdor dela vedno tako, kakor nekdaj, ta propada. Najglavneji in naj-imenitneji faktor za širjenje obrtnije pa je gotovo poljedelstvo, ktero je tudi že na veliki stopinji umnega gospodarstva. Da, pa ue pri nas Slovencih, Slovenec dandanes tako dela, kakor oče in ded (sem ter tje z malimi razločki). Ves mili dan trudi se kmet, da bi bil v stanu prehraniti sebe in družino. Davki mu od dne do dne rastejo, pridelki pa v razmerju zaostajajo. K temu ga še zadene kaka nesreča, spet mu je pri gospodarstvu ovira. Svojih pridelkov ue more, tudi ne zna dobro razpečati; denarja pa, ki ga je skupil za prodane pridelke, morebiti dobro ue porabi , ter iz njega ne vleče koristi, ktero bi sicer lahko dobival. Tako se zgodi, da so mu stroški veči od pridelkov; davek mora plačati, sebe mora živiti. Ne ostaja mu druzega, nego hajdi v trg ali v mesto, pa vzemi denar na posodo. Verovni-kov — bogatih barantačev — lahko najde. V stiski mora siromak obljubiti obresti, kolikor upnik zahteva. Zgodi se tudi, da gospodar svoje pridelke proda, ko so še na polji; ko pa pride čas žetve ali trgatve, nima svojega nič, ali pa prav malo. Spet stara nevolja. Nazadnje pride celo na kant, in že sliši glas bobna, ki so mu ga podarili verovniki. To je žalostna, a gola resnica. Dokazov nam ni treba daleč iskati. Živa slika so nam nekdaj močni gospodarji v slovenskih goricah, a zdaj — vincarji.
Da pak se takim odrtijam vsaj kolikor mogoče v okom pride, začeli so rodoljubi slovenski že pred nekaj leti misliti na sredstva, ktera imajo po drugih krajih prav lep vspeh. Kot sredstva zoper prekomerne odrtije kažejo se najboljša — posojilnice. Tak zavod ustanovil se je pred nekoliko letimi v Ljutomeru, kjer prav veselo napreduje. Tako tudi v Šoštanju. — Iz Ljutomera (kjer je ob enem tudi hranilnica) pisalo se je minulo jesen „SI. Gosp.", da tamošnja „hranilnica slabo vspeva, ker je posojilnica ljudstvu bolje na roko", kjer se hitro in brez vsakih posebnih stroškov dobi zahtevani denar.
Zelo nas veseli, da so tudi mariborski rodoljubi — kakor „Gosp." poroča: katoliško-politično društvo — začeli snovati posojilnico za okolico, ktera je že res jako odvisna od mariborskih verovnikov. Tudi en vzrok, zakaj da narodni kandidat ne zmaga.
Tudi Ptujčanom ne bi škodovalo, ko bi začeli resnobno misliti o tej reči. Moči jim ne manjka, samo treba dobre volje in rodoljubnega srca. Haložanom — znanim vinskim trgovcem, dravskim Poljancem in mnogim drugim bi bil v Ptuju takov zavod prav dobro došel. — Daj Bog, da bi bili mnogobrojni po vsem Slovenskem!
11, Ptuja, 15. marca. (Ptujska čitalnica) napravila nam je po razglašenem programu 28. februarija in včeraj 14. t. m. dva jako zanimiva večera. Posebno dopadala je glediščina predstava, ktero smo po dolgodol-gem prenehljeji zopet v premili materni besedi slišali. Že se je mislilo, da bode čitalnični oder na veke v deskah zavržen ostal in trohnel, a včerajšnji večer je napolnil nas zopet z no-
villi upanjem. Predstavljala se je poslovenjena burka „Brati ne zna". — reči moramo v vsakem obziru izvrstno. Gospodje igravci, če tudi večidel sami prvenci na odru, izvršili so svoje naloge čezjvso pohvalo, zato pa tudi ploskanja ni bilo konca ne kraja.
Videli smo, da je od strani odborove le nekoliko prizadevanja in rodoljubnih žrtev treba, pa gre vse lepo. Zato pa tudi izrekamo v imenu mnogih čitalniških udov sedanjemu predsedniku g. Kajzerju prisrčno zahvalo za vse, kar je doslej storil in žrtvoval za našo narodno čitalnico. In da bodo Vaši bralci sprevideli, da to ni malo, Vam povem, da je „iz lastnega žepa" oskrboval skozi celo letošnjo dolgo zimo kurjavo za vse čitalnične sobane; da je o pustnem času, kedarkoli je bil v čitalnici ples, godcem dajal iz svoje kleti brezplačno pitja radodarno; da je mnogokrat podpiral tombole z visokimi doneski ,in da se je pri naročbi časnikov ravno tako radodarnega skazoval. On je nedavno sprožil misel, naj se dolgovi, v ktere se je čitalnica po nemilih okoliščinah lanskega leta zakopala, poravnajo z radovoljnimi doneski ptujskih narodnjakov, ter je dotično nabiro s tem začel, da je prvi v povedani namen 10 gold. daroval. Njegov vrli izgled je obrodil lepega sadu: čitalnica naša zopet prosto diha. Ne bojimo se toraj od nobene strani ugovora, če rečemo, [da ko bi g. Kajzerja ne imeli, bi danes najbrže tudi ptujske čitalnice že ne bilo več med živimi. Zatoraj slava in čast njemu ! Živel naše čitalnice predsednik!
Pri tej priložnosti naj ob enem tudi iz-čemo srčno zahvalo g. podpredsedniku prof. Glazerju, ki nam je v zimskih večerih s ciframi pripravljal mnogo zabave; igranje na citrah je, kakor pravi Nemec že „der höhere Genuss". Prevzel je tudi skrb, da se osnuje za čitalnico zopet reden pevski zbor.
Naj nam, rečemo k sklepu, slavni odbor ptujske čitalnice oskrbi še več takih večerov, kakoršnega smo včeraj imeli, potem se ni bati za njen obstanek, Število udov se je že zdaj začelo zopet veselo množiti!
Domače novice.
V Ljubljani, 20. marcija.
(Narodne gospode volilce ljubljanskega mesta) podpisani odbor, glede na 5., 6. in 8. aprila meseca razpisane volitve 10 odbornikov v mestni odbor, vljudno vabi v razgovor
v nedeljo 21. t. m. dopoldne ob 11. uri
v dvorano narodne čitalnice. V Ljubljani 19. marca 1875.
Odbor politifinega društva „Slovenije".
(Častitim rojakom in vsem drugim časti-teljem dr. Ktbina Coste!) 29. januarija t. 1 smo stopili pred Vas z britkim poročilom, da nam je nemila smrt nenadoma vzela gospoda dr. Etbina Costo.
Ta vest pretresla ni samo src rodoljubov domovine naše, temuč tudi mnogobrojno število častiteljev njegovih dalječ zunaj nje, čemur priča bili so glasi žalosti, ki se je odmevala po različnih časnikih, in pa sprevod trupla umrlega na pokopališče 30. januarija, kterega so se prebivalci dežele naše, brez razločka političnega strančarstva, tako obilo udeležili,
da Ljubljana ni še videla pogreba tako velikanskega.
Danes stopimo združeni zopet pred Vas, al z drugim poslom, namreč tem, da Vas vljud no vabimo k vdeležbi pri stavbi spominka na mesto, kjer počiva mož, ki ga narod naš prišteva najodličnejim sinovom domovine svoje.
S tem činom storimo mi to, kar stori vsak izobražen narod zasluženim rojakom svojim, in spolnujemo dolžnost hvaležnosti do domoljuba, ki se je ves žrtvoval narodu svojemu, in čigar životopis izrazujemo tri kratke pa prav veliko pomenljive besedice: delavnost, skrb, boj, to je, delavnost neumorna, skrbi velike in neprenehani boj za blagor naroda našega, kteremu je ranjki do zadnjega diha bil udan kot verni sin matere katoliške cerkve in vedno zvest Avstrijan.
Njemu na gomilo hočemo staviti dostojin spominek iz kamna ali brona, in ko bi doneskov za-nj nabralo se več, staviti mu tudi v kaki ustanovi še drug spominek, ki ostane stanovitnejši nego znamenje iz kamena ali pa brona.
Sprejeli bodemo zato hvaležno vsak veči ali mali dar v ta namen, kajti prav to kazalo bode svetu, da mu je stavil spominek narod naš, združen s častitelji rajnega tudi zunaj domovine naše. —
Doneske sprejemata blagajnik družbe kmetijske gospod Andrej Brus in pa blagajnik Matice slovenske gospod Ivan Vilhar; potrjevali pa se bodo sprejeti doneski po „Novicah".
V Ljubljani 14. sušca 1875. Karol baron Wurzbach, predsednik c. k. družbe kmetijske. Peter Kozler, podpredsednik „Matice slovenske". Dr. Jan. Bleiweis, predsednik narodne čitalnice in političnega društva „Slovenije". Viljelm grof Wurmbrand, predsednik katoliškega društva. Jan. Mlimik, predsednik dramatičnega društva. Josip Nolli, starosta „Sokola". Franjo Ravnikar, predsednik glasbene Matice. J. N. Horak, predstojnik podpornega obrtnij. društva. Janez Gnezda , predsednik katolškega društva rokodelskih pomočnikov.
(Društvo za hrambo živali) ali marveč podružuica tega graškega društva se je osnovala v Ljubljani in šteje že mnogo udov. Ker je namen tega društva blag, ga priporočamo vsem Slovencem. Kdor se hoče vpisati, plača-50 kr. pristopnine in 1 gld. letnega doneska. Podporovalni udje, ki so oproščeni v vseh dolžnosti delavnih udov, plačujejo vsaj po 2 gld. na leto. Vse drugo se izve iz pravil, ki se dobivajo pri načelništvu društvenem v Ljubljani. Kakor slišimo, ima društvo že mnogo udov
(„L. Taglatt") je v št. G2 omenil, da so usmiljene sestre kupile posestvo v kravji dolini. Ni čuda, da učeni „Tagblatt" ne ve, da u-usmiljene sestre po svojih pravilih ne smejo posestev kupovati in toraj tudi omenjenega niso kupile. Ako pa kdo drug, za kak dober namen kaj stori, in ko bi tudi celo usmiljenim sestram mislil kaj darovati, mu menda vendar ne bo treba popred še le prositi Tagblattovega privoljenja, dasi ravno lahko uganemo, da so Tagblattu bolj pri srcu judje kakor usmiljene sestre.
(Surovost nemškega profesorja.) Ljubljanske realke profesor Knapitsch je čital pretekli ponedeljek imena učencev v šoli za obrtnijske fante. Učenci, skoro vsi slovenske narodnosti, ki kaj malo ali nič nemškega ne znajo, so odgovarjali, se ve da, „tu" ali „tukaj". Ta nedolžna besedica pa spravi „nemca' profesorja v tako jezo, da se na vsa usta zadere: „Vsak se mora oglasiti s „hier!" Pa vkljub tega drakoničnega čl. XIX. dr. postav nasprotnega ukaza, kterega jih veliko še razu-
melo ni, ker je bil nemški, *o zopet nekteri odgovarjali s „tukaj", nekteri pa s „hier". Ko zopet učeucc, nehote zatajiti svojo narodnost, oglasi se s „tukaj", se profesor prav „purau-sko" raztogoti, ter se zažene proti grešniku kričeč: „Ich werde Ihnen das „tukaj" schou austreiben! Wie können sie sich unterstehen „tukaj" zu sagen, sie krainerischer L ... b! Pri teh besedah mu da par zaušnic. Fant, ki je komaj izpulil se trdi pesti profesorjevi, pobegne in ko profesor za njim skoči, se ga skuša ubraniti s tem, da mu reče: „Gospod učitelj, vi nimate po šolskih postavah pravice pretepati me"! Na to profesor obstoji, a jeze zelen zopet zakriči: „Marsch hinaus mit ihnen ! Wer nicht deutsch spricht, den habe ich das Recht gleich liinauszuschmeissen!" Odhajajočemu fantu hoče še pri vratih brco dati, pa ga ne more več doseči, zato ves zdražen vpije:
Krainerisches M......b. *) Druge učence,
ki so po tem vedenji razžaljeni jeli i nogami
maudrati, je imenoval „kranjske s____e" in
jim dajal priimke enake grde vrste. Čudne pri vsem tem pa so njegove besede: „Ueber-naupt werde ich für die Krainer keine Stunde mehr halten." Bo li to res? Se mu je mar že zdelo, da tak „profesor", kakoršnega je on se tu skazal, res za nas Kranjce ni, da sploh ni za noben olikan narod, k večemu za jetnike po galerah? To je gotovo, da bi se povsod zoper profesorja, ki bi se tako obnašal, drugod brž disciplinarna preiskava pričela, kajti očitno je, da tak surovež ne more podu-čevati mladine in da bi mu nihče ne bil hvaležen, ko bi mu otroka po sebi odgojeval Ker imamo v Avstriji povsod enake postave, ni dvomljivo, da bi dotični uradi ne storili svoje dolžnosti, in potem bo ta surovež, ki bi vse Kranjce najrajši v žlici vode vtopil in povsod le zaničljivo o njih govori, dasiravno tu svoj kruh služi, menda brž drugam prišel, kjer ni „kranjskih s . . . j ."; kajti naši slovenski stariši ne bodo svojih učencev v šolo pošiljali, da bi jih tak pritepenec pretepal zarad slovenskega rodu. Naj gre na Nemško kam, tje k Prusom in poskusi, ali bodo pustili Nemci mu tako svojo deco „odgojevati", naj tam na nemških tleh z nemško pestjo po nemških hrbtih bijoč nemškim glavam nemško omiko ubija. Mi tega surovega fanatikarja prav po ceni damo vsakemu, kdor bi prašal po njem. in ga ne bomo nikdar niti pogrešali niti nazaj klicali.
Razne reči.
— Gosp. J. Zelen iz Senožeč nam piše, da dozdaj niti pismeno ni agitiral iu tudi ne bo za poslanstvo, — da pa, ker je v deželnem zboru tudi na narodni strani dovolj juristov, ki so gotovo toliko zmožni kot juristi na nenarodni strani, bilo bi potrebno, da bi si Notranjci izmed sebe poslanca izbrali, ki pozna nadloge kmetijskega stanu in se zanje poteguje. — Gotovo nihče ne bo trdil, odgovarjamo mi z „Novicami" vred, da v gosp. Z e 1 e n o v i h besedeh ni zrna resnice; al od druge strani nam pa tudi on ne bode odrekel tega, da deželni zastop ni specijalu: občinski zastop, — da v sklepih postav itd. gre za celo deželo, — da narodni poslanci, pa tudi nenarodni, dobro poznajo nadloge kmetijskega stanu, za katerega so že večkrat vse svoje moči napenjali, da pa niso oni krivi, ako niso dosegli, česar so želeli, — in da ysacemu rodoljubu Notranjskemu je v vsakem zboru pot odprta, s peticijami sto-
*) Te psovke popolnoma zapisati v poštenem listu ne gre, zato le prva in zadnja črka.
Vredn.
piti pred njega in mu razodeti nadloge No-tranjcev.
—	V Begunjsko graščino od gosp Jermana po vladi za 50000 gold. kupljeno, pride 1. aprila prvih 24 zločink iz Lankovica na Štaj&rskem. Kakor hitro bo graščina pre-narejeua in še potrebno dozidano — pridejo ■vse zločinke, kterih je menda okoli 400.
—	Itazglas s vilo rejcem! Kmetijska •družba Kranjska jc od c. kr. svilorejnega zavoda v Gorici po naročilu svojem ravnokar prejela seme svilnih črvičev, ki je bilo po celični sistemi od najzanesljivejših svilorejcev pridelano in od imenovanega Goriškega posku-ševališča preiskano ter za popolnoma zdravo spoznano. — To seme oddaja kmetijska družba, domačim svilorejcem za polovico kupne cene, namreč 1 lot po 3 gold 50 kr.; učitelji ljudskih šol pa, kateri po spričalu krajnega šolskega sveta dokažejo, da šolsko mladino v svi-loreji podučujejo, dobijo ' , lota tega semena brezplačno. — Kdor ga tedaj želi dobiti, naj se z besedo ali pismom do 15. aprila t. 1 oberne na pisarnico družbe kmetijske (v Sa-lendrove ulice št. 195.)
—	Katekizem za sv. leto od mil knezoškofa labodskega je doživel že drugi natis. Prvi natis slovenske knjižice pa je na ročnikom tako pozno do rok prišel, kakor da bi bil res — v deveti deželi. Knjižica se pro daja po 10 kr. Cisti znesek namenjen je ubo gim labodske škofije.
Umrli so:
12.	uiarca. Agata Stenzel, liižn. pos. žena, 64 1., za spridenjem spodnjih organov. — Jožclina Fasching, delovodje hči, 111., — in Adelhajda Putz, mizarja otrok, 41/, 1., obe za vnetjem vratu.
13.	marca. Urša Čevž, delavka, 27 1., za 81-čuo napako. — Edvin Novinšck, krojača otrok, 10 t., za srčno napako.
14.	marca. Marija Hočevar, prižigača otrok, 5. 1., za mrzlico.
Tržna cenn preteklega tedna:
Mesta :
2 60	1.80
2.65	1.75
2.65	1.70
2 65	1.85
2 85 -
1.00
1.70
1.05 1.00 1.00 095
1.80 1.00
2.25 t 0.V 1 90 1.10 2.10 2 00
1.70 2.00
2.44 2 10
9ir. 2462	Iricft am 12. Sftarj 1875
31 u
fcie lobl. JHctmction l>c© ,,Slovcnec"
iu	^iiituid).
Note.
"Biit ^cjug auf bic tu Sb^cin gefcfcdt}tcn 9?(atte 5?r. 23 »oin 23 ». SK. in ber 9iubrif „Domače Novice" ben ,,Novice" eutitonintei 23cfdjn?crbe gcgcit bcit f. f. 'Poflmeiftcr iu ©t. (Sccrgcn bci .firainburg beebrt man (Id) ber leblidjcn 9?cbaftion itad)ficl)cnb bač ičrgebuig ber ftrciigc gcpflegcucn Untcrfudjung l)ofltd>ft bcfaunt ju geben:
SKartitt Žumer auž ffiinflem bat im ^e* gcuibcr 1874 bcm ^>eflmei(tcr Massl in ©t. @c* crgen 100 (Sulben jur Slbfenbung an 3el)«nu Lampič iu Droor ^oft 2t. 2>eit, mit bcm futfien iibcrbradjt, bcm Lampič juglcid) bic auf tucfe ©elbfcnbung SBejuguebmcitbeit Tatcn ju* fcmmcit ju laficn.
Massl, ber gerabc anbermeitig bcfdidftigct mar, unb bef;t)a(b biefe (žommifftoit nicfct fofort beforgen foitnte, bcfc^icb barnad) ben Žumer, bicfcr aber crflarte, cč l)abc mit ber Jlbfcnbung teč ©clbcž fciue fclc^c @ile, Massl mi>gce$nur (,eitinia[" iociterf4)icfen.
Massl l)at banu bic 100 @u(ben ncbfl bcu 3cttcl, rocraiif er fid) bic jur ©eforguitg ber bejiiglicfieii brieflicfjcit £atcn beiiotl)igtcu Sfotijtcn aufgcfcfcriebcn, iu bie .ffanjlcitifdi^abc jiuifcbcn bic 9?acf>nal)mefarten>531aitqucttcit gct!)an, unb bat batut, angeblidi, auf bie ganje 21ngelcgcnl)eit vcrgeffcu.
!Bci perfonlidjcr 9tefIamation bed 3Iufgebcr6 unb Slcflainaiitcn gab Massl an, nadjbem cr (1$ itacb fciuer Slngabe fcfcamtc, fciue SUcrgejHictifcit cinjugcrtcl)eu, cr babe bic fraglidjcu 100 fl. bcrcitč uacb St. 33eit abgcfcnbct unb fcnbctc fjiernuf tbatfaddicfc biefe Suinmc au ba6 9lbgab$po|Iamt pr 'Peilaumctfuitg ab.
siCegcn biefcč fel)r bebaiterlidieii Scrfalleč nI ilrcnge bač SImt gebanbelt rooiben unb burfte ctu iOjicbcrljcIuug^fa(t nidit ju beflagen fein.
Baur m/p.
1.50 1.00 1.20 1.30 100 1.00
1 60
1.90
1 50
1.00 1.60
190 1.60 1 50 1 40
2 10
1.38 1.60 1.44
v Ljubljani v Kranji v Loki vNovomestu v Sodraž.ci v Mariboru v Ptuju v Celji v Celovcu v Trstu v Zagrebu v Varaždinu na Dunaju v Peštu v Pragi v Gradcu
i i i i i V Trstu: Kava lilo 46 — 56, Moec.a 70 gld. en cent sladkor & cer.t 19-20 gld, oljo dalmat. 24 — 20, boljše 35-38 gld. en cent. Petrolej 8.00-9 gld. v sodčkih.
2.40 1.86	1.92 1.40
2.12 1.60	1.35 —
2.05 1.50	1.50 0.90
2.40 2.00	1.50 1.20
2 45 1.00	1.60 1,10
2.66 2.16	1.90 1 00
2.00 2 00: 1.10 1.35
i
1 30 1 60 2.00
1 23 1 50
1,00
1.60 1.10 1.70 2 00 1.85 1.90 1.50 1.60
2 00
Pravi
Wilhelmov
antiarlriticui aulircvuiatieui čaj za čiščenje krvi.
(Čisti krv zoper protinin revmatizem)
je kot
zimsko l (I r a v I j u nj c
edino ijotovo zdruvilno krv čisteče sredstvo,
1.00
SeptVagles reVersVs CVM Doniš Venlt CasparVs, SeptVagles bonVs Venlat BenVenVtVs
BenVenVto Chrobath! —
Bogu vseganiogočnenm se je dopadlo, našega preljubega očeta, oziroma brata, tasta in deda, gospoda
A n t o ii - a Ueidricli-a,
meščana in hišnega posestnika,
po prav kratki bolezni, na smrt dobro pripravljenega, v 70. letu starosti, v bolje življenje poklicati.
Pogreb bode 21. marca ob 5 '/„ uri popoldne iz lastne hiše št. 193 v Sa-lenderskih ulicah.
Nepozabljivega priporočamo vsem sorodnikom in znancem v blagi spomin. V Ljubljani 19. marca 1875. Ilodovina ILeidrieli-ova.
i ZtlravillR dr. Tanzer
učitelj zobo/.dravilstva na vseučilišču v Gradovi,
bo pričel v Ljubljani „pri Slonu" 14. t. m. svojo zobozdravniško in zobotehniško prakso.
Bivati more tu le 14 dni t. j. od 14. do vštetega 27. t. m., na kar podpisani svoje p. n. bolnike opozoruje.
V Gradcu 11. marca 1875.
(23-3)	Dr. Tanzer.
bilo z liajboljim uspehom upotrcbljevann.
Ta čaj čisti celi organizem; preišče, kakor nobeno diugo sredstvo, dele celega tiuplja in odvrne iz njega po notranjem upotrehljevanji vse nečiste za bolezen nabrane reči; tudi je učinek gotovo ustrajajoč.
Temeljito ozdravljenje protina, rtvma-tisma, otročjih žil iu zastaranih trdovratnih bolezni, vedno gnoječih se ran, kakor vseh spuSajev pri spolnih bolezuih in po koži, uazolov po telesu ali po licu, lišajev, sitilitu nih ran.
Posebno ugoden >*|>eli je imel ta čaj pti
zagnjitenji jeter in vranicc, enako pii zlati žili, zlatenici, Minem bolenii po čntnicab, kitah in udih, potem pri tiSanji v že'odcu, vetrovih, zaporu, vodnih nadlogah, močenji, moškem oslabljenji, toku pri ženah itd.
Itoleznl, kakor bramorji, žlezni otok, ozdravijo naglo in temeljito, ako se pije čaj nepreneh-Ijivo, kajti on ie hladeče sredstvo, ki raztopi in žene scavuico Celi kup spričeval, pripoznavalnih in pohvalnih pisem, ki so lirjane z stonj dopoSiljajo, spričuje resničnost zgoiej navedenih razlogov.
V dokaz re.*euega navedemo tukaj vrsto pripoznavalnih pisem:
Gospodu Franju Wilhelmn, lekarju v Ncunkirchen-u.
Klad no pri Pragi (Češka) 4. sept. 1874.
Vživavši nekolilui Časa Vaš AVilbelmov antiartritični, antirevmatični kri čistilni čaj, so Vam zahvaljujem za pomoč jio njem,
Z velikim spoštovanjem A dal ber t Gerber, usnjar.
Gospodu Franju Wilhelmu. lekarju v Xennkirclieu-u.
Grubišpolje (Belovarski ko mita tj, pošta Daruvar, 8. sept. 1874.
Prosim, dami pošljete vnovič skrinjico Vašega NVilhrlinovcjfa antia rtritičnega antirevmatičnega kri čistilnega čaja, kar najprej mogoče, s poštnim povzetjem pod gori navedenim naslovom. Pomaga vrlo ctdo pri bolozuih na koži, ki so sifilitičnega vira.
Jož« Malih, okrajni zdravnik.
Gospodu Franju AVilhelmu, lekarju v Neunkiivlieu-u Niiruberg, 22. sept. 1874.
Ker mi je prijatelj na Dunaji pravil o Vašem izvrstnem čaju, sem ga prosil, da bi mi preskrbel ga paket, katerega sem porabil do zadnjega in sem ž njim že dozdai zelo zadovoljen, ker imam že ve?, let trdovratno bolečino v želodcu, se bom še dalje ozdravil. Prosim Vas tedaj, pošljite mi še štiri paketo. S poštovanjem.
Andrej Deinzer, (18 — 4)	vratni pisar v NUrnbergu.
Svarimo pred ponarejanjem in sleparijo.
Pravi Wilhelrnov antiartritični antirevmatični čaj za čiščenje krvi se dobiva le iz prve mednarodne fabrikacije Wilhelmovega antiartritičnega antirevmatičnega čaja za čiščenje krvi v Neun-hirchen pri Dunaji ali v mojih časnikih navedenih zalogah.
Zavitek, v 8 obrokov razdeljen, po pred pisu zdravnika pripravljen, s podnkom v različnih jezikih 1. gld., posebej za kolek in zavoj 10 kr.
Na ugodnost p. n. občinstva se pravi Wilhel-mov antiartritični antirevmatični čaj za čiščenje krvi tudi dobiva: v Ljubljani pri Peter Lasniku; v Postojni, pri Jožefu Kupferschmidu; v Celji, pri Baumbachu lekarju, Franc Rauscherji, lekarju in Karol Krisperju; v Gorici pri Franzonič-u lekarju; v Celovcu pri C. Clementschitschu ; v M a r i b o r u Alois Quangestu ; v Prassbergu pri Tribucu; v Nove m mestu pri Dom. Ricoli-u ; v B I a k u pri Matevž Fiirstu; v Varaždinu pri dr. A. Halterju lekarju.
V«le.l Xj. Vel. NujviJeKu povelja »oper ponurc-icnji! ztivitrvuno. Dumi) -JU. iiiurai 1871.
ker je od prvih
i medicinskih i . . i avtoritet
Evrope
s privoljenjem c. k. dvorno pisarne vmIoU .•.klopa na Dunaji I 7. do. . IS.Vi.
9	I 3 !	S	v
• i	S	•-	*	H
z	,3	3 *7j	® «	>®
,39	>N "5 1 >	S	S, U	s
Mernik