Na srednji šoli za elektroniko
Delovanje naravo-
slovno-tehniškega
društva
Šolsko naravoslovno-tehnlško društvo na našl šoli je vse od šolske reforme dalje bolj žlvo-tarilo kot delovalo. Za letošnji ponovnl zagon se moramo zahvaliti predvsem mentorju Kneževl-ču. V delo z nami je vlagal veliko energlje In pro-stega časa. Prav tako gre velik del zaslug vod-stvu, ki je z navdušenjem in odobravanjem spremljalo naše delo In tudl materialno pripo-moglo k našemu obstoju in uspefiu.
Kljub temu. da smo na začetku leta zastavili precej široko, na nekaterih področjih delo ni steklo tako, kot bi moralo. Ponekod so bili vzroki za to pomanjkanje opreme in denarja, drugje nismo dobili primernega mentorja, ali pa je nedelu botrovala nezainteresira-nost učencev.
Najbolj dejaven je bil biološki krožek, kar je glede na usmeritev naše šole nekoliko nenavadno. Usme-rili smo se predvsem na tri področja, ki so zanimiva tudi s stališča širše družbe: ekologija, elektrofiziolo-gija in gojenje prehrambenih rastlin. Pri ekologiji smo imeli ekskurzijo na Bled. Povezavo biologije s stroko smo našli na področju elektrofiziologije, žal pa nam za zahtevnejše poskuse primanjkuje opre-me. S tega področja sta dva naša učenca naredila raziskovalno nalogo v okviru gibanja »Znanost mla-dini«. Izdelala sta predojačevalnik za merjenje intra-celularnih potencialov in na zveznem tekmovanju v Sarajevu dosegla drugo mesto.
Ob vsem tem pa neprestano skrbimo za šolski Vi-varij in povečujemo število gojilnih.posod. Za zdaj imamo tri sladkovodne in en morski akvarij, hrčka, belouško in raka (muh nismo šteli!).
Elektronski krožek se je vse leto otepal s proble-mom mentorstva. Nikakor nam ni uspelo najti člove-ka, ki bi bil pripravljen prevzeti mentorstvo nad elek-tronskim krožkom. Zato se je naše delo omejilo na inštruiranje nižjih letnikov. Tako smo člani \z višjih letnikov ostali praznih rok, saj smo strokovno pre-šibki za izvedbo zahtevnejših projektov: izdelava av-tomatskega krmilnika za akvarij in klimalizacija pro-stora za gojenje gob. Z biološkim krožkom se je končno lotil gojenja gob in v minulem letu smo jih pri-delali 50 kg, za povečanje proizvodnje pa nam za zdaj primanjkuje denarja.
Med dejavnejšimi je bil še foto krožek, vendar predvsem po zaslugi nekaj zanesenjakov, ki so se bili pripravljeni otepati s pomanjkljivo opremo (kemi-kalije, papir...). Organizirali so nekaj razstav, s foto-reportažami pa so spremljali dogajanje na šoli.
Astronomi so bili obsojeni zgolj na teorijo, saj na šoli ni teleskopa in so bila vsa opazovanja nemogo-ča.
Matematiki so se ukvarjali predvsem s problemi, ki so ostali nerazčiščeni v šoli.
Radioamaterski krožek je uspešno deloval in nekaj naših učencev je opravilo izpit, ki jim omogoča samostojno delo na postaji.
Za prihodnje leto ima društvo oblilico načrtov in idej, ki pa so vezani na sposobnost mentorjev in fi-nančne možnosti. Pri biološkem krožku namera-vanio razširiti že začeto delo pri gojenju gob in se še bolj usmeriti na elektrofiziološke poskuse. »Elektro-nikarji« smo si za prvo nalogo zadali, da si preskr-bimo dobrega in sposobnega mentorja. Na tihem sicer računamo na enega od profesorjev. Sicer pa imamo v glavi že toliko načrtov, da bi bilo dela za dve leti. »Astronomi« upajo, da bodo dobili dovolj de-narja za teleskop in bodo tako lahko pričeli z delom. Prav tako upajo »fotografi«, da se bo kje našel denar za nekaj objektivov in ostalega pribora. Pri matema-tiki naj bi se po mnenju nekaterih orientirali v bolj splošne malematične sfere, kot je npr. verjetnostni račun... Nekateri navdušenci so celo predlagali obravnavanje knjige R. Thoma Teorija katastrof. Radioamaterji in računalnikarji pa bodo nadaljevali svoje delo v čim širših okvirih.
Naj na koncu povabimo k sodelovanju še vse tiste, ki bi želeli biti mentorji kateremu od že naštetih ali pa še bolje — novo nastalih krožkov.  Damjan Knific