Poštnina plačana z Leto XIL, štev. 143 Lfubllana. sreda 2i. lastila 19H Cena 2 Din U pravmštvoj Ljubljana, Knafljeva . ulica 5. — Telefon St 3122. 3123. ' 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL 3. — Tei. 3492 » 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova utca St Z — Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« ljana St 11.842. Praha čislo 78 180 Wien St 105 241. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te* lefon St 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova al 8 Telef. St 190. Rokopisi se ne vračajo. — Ofilaai po tarif u. Glavno besedo ima Francija Predlogi predsednika Hoovra tangirajo v prvi vrsti Francijo, zato zavisi tudi njihova usoda od stališča Francije Pariz, 23. iunija. AA. Diplomatski sotrudnik Havasa izv3, da je francoski poslanik v Washingtonu sporočil ministru za zunanje zadeve Stimsonu, da francoska vlada visoko ceni plemenite motive, ki so do-vedli do Hoovrove inicijative m da je pripravljena se pridružiti tej inicijativi, vendar želi, da se to vprašanje prouči podrobno. predno zavzame definitivno stališče. Konferenca predsednika vlade Lavala s finančnim ministrom Flandinom je trajala «noči celo uro. Radikalni poslanec Dubois je pripravil interpelacijo o Hoovrovi rai- '"'Osebnosti, ki se spoznajo v mednarodnih finančnih zadevah, odločno trdijo, da bo dala Franci ia svoj pristanek na Hoovrov predlog samo tedaj, če bo dobila garancije, da Hoovrov načrt ne bo za Francijo slabsi od Youngovesa načrta. Predvsem se mora spoštovati sakrosanktnost nepogojnih anuitet. V zvezi s tem mislijo nekateri, da mora [Nemčija v vsakem primeru plačati o06 milijonov zlatih mark kot brezpogojni del anuitet. To svoto pa bo Francija Padata Mednarodni banki za reparacije v baslu, da bo služila za mednarodne kredite. Deficit ki bi na ta način nastal v francoskem proračunu, bi se pokril z emisijo kratkoročnih bonov. V nobenem primeru se ne sme naložiti Franciji novih davkov. Vsekakor so sklepi, ki se tičejo Youngovega načrta, težji za Francijo kakor za Anglijo in Italijo in to ne samo finančno, temveč tudi politično in sccijalno. Zato more * ranči ja pristati na Hoovrov načrt samo tedaj, če se nemški dižavniki pokažejo dostojne evropske solidarnosti. Posvetovanja vlade Pariz, 23. junija, sg. Dopoldne se Je vr-gi]a v Ellvseeu pod predsedstvom predsednika republike Doumerja seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o Honv-rovem predlogu za enoletni moratorij. Po oficijelnem komunikeju je poročal zunanji minister Briand o pogojih, pod katerimi bi se mogla francoska vlada baviti s tem predlogom. Finančni minister Flandin in proračunski minister Pietri sta govorila o posledicah izvršitve ameriške inicijative za francoske finance. Razprava o tem predmetu se bo nadaljevala na jutrišnji seji ministrskega sveta, na kateri bo določen« tudi besedilo odgovora, ki bo dobavljen predsedniku Hoovru. V zbornici je predloženih že sedem interpelacij o Hoovrovem r.ačrtu. Zvečer bo v zbornici določen dan razprave za te interpelacije. V polit.enih krogih pričakujejo, da bo ministrski predsednik Laval porabil to priliko, da točno obrazloži stališče francoske vlade v tem vprašanju. Tehten francoski pomislek Pariz, 23. junija, č. Znani radikalni poslanec Margaine je napovedal interpelacijo v parlamentu o Hoovrovem predlogu. Tudi bivši predsednik reparacijske komt-sije Lois Dubois ter bivši minister Louis Marin bosta o tem Interpelirala v zbornici. V kuloarjih parlamenta poudarjajo, da ni pravično, ako se od Francije enostavno zahteva, naj se odreče trem milijardam na leto. Ako se Nemčiji dovoli ustavitev plačil, jih bo najprej porabila za svoje oboroževanje, pozneje pa jih sploh ne bo hotela nadaljevati. Angleški listi o težavni situaciji Francije London, 23. juniia. AA- Angleški listi toplo pozdravljajo dejstvo, da je Anglija takoj sprejela Hoovrovo ponudbo. »Times« pravijo, da bi tudi Evropa, če bi mogla, prav gotovo soglasno odobrila Hoovrov predlog, kakor so to storile vse angleške stranke. Ce se to ne bo zgodilo, je treba pomisliti, da je evropsko življenje želo različno in komplicirano in da se soglasnost v odgovoru ne more doseči preko noči. Potreba in izredna prilika pa zahtevata od Evrope, da čim prej sledi smernicam, ki so jih dale Zedinjene države, kajti najti je treba pot, ki bo tudi Franciji omogočila, da pristane na Hoovrov predlog. sMorningpost« piše: "Mi smo že svoječasno doprinesli velike žrtve v vprašanju vojnih dolgov. Vzeli smo na svoje rame bremena, ki so dovolj težka. Toda temu smo se privadili. Franciji pa je mnogo težja, odpovedati se 20 milijonom funtov šterlin-gov. ki jih prejema iz Nemčije in ki krijejo deficit njenega državnega proračuna. Vendar je sodelovanja Francije neobhodno potrebno, da se Hoovrova ideja uresniči. Hoovrov načrt ne sme propasti. Zato je potrebna takojšnja akcija, ki je bistvenega pomena, da zamisel ameriškega predsednika uspe. >Daily Telegraph« piše, da je treba računati s tem, da Francija ne sprejme odgo-ditev brezpogojnih plačil, ki so reparacija v najožjem smislu besede. Ali bo to stališče sprejemljivo v Washingtonu, bo morala dognati diplomatska razprava. Jasno je. da bi pomenjala odgoditev brezpogojnih plačil kršitev Youngovega načrta. Ugibanja v Nemčiji Berlin, 23. jun;ja, d. V Berlinu so trdno prepričani, da bodo Anglija, Italija, Belgija in Japonska pristali na angleški predlog za enoletni moratorij. Vprašanje je le, kakšno stališče bo zavzela Francija, ker doslej še ni nobenih poročil o namerah francoske vlade. V Berlinu menijo, da bi b;Io Franciji ljubo sklicanje konference prizadetih držav, ki naj bi razpravljala o Hoovrovem predlogu, vendar pa v nem« ških političnih krogih smatrajo sklicanje mednarodne konference v tradicionalni obliki, ki bi se morda sestala v Ženevi, za povsem neprimerno, ker bi pomenHa ta* ka mednarodna konferenca preveč zaple. teno in predolgotrajno postopanje, docim potrebuje Nemčija hitro pomoč, kar je Hoover pravilno spoznal. Zato menijo v Berlinu, naj bi se mednarodni razgovori vršili v manj okorni obliki in če bi morda Hoover povabil zastopnike prizadetih vlad k skupnemu posetu na svojem posestvu, kjer biva med tednom., bi državni kance, lar dr. Briining in zunanji minister dok* tor Curtius takoj sprejela povabilo in od* potovala v Ameriko, kakor sta potovala v Anglijo. . Berlin, 23. junij«, d. List »Germania«, ki ima tesne zveze z državnem kancelar« jem, piše: S Hoovrovo ponudbo ni repa. racijsko vprašanje niti najmanje rešeno m z odgoditvijo plačil za eno leto tudi ni zajamčen red nemških financ. Nasprotno: mi moramo to edino leto tako zvanega oddiha porabiti z vsenr silami, da izve. demo notranje nemške ukrepe spnco pla. ciklih olajšav, ki so potrebne da napravi, mo v svoji hiši red od začetka do konca. Nemška vlada mora uveljaviti spoznanje, da je višina reparacij neznosna in da mora zopet dovesti v mednarodnem življenju v gospodarskem pogledu do usodnih zaplet, ljajev, k; se morajo pokazati tudi v stal. nem naraščanju radikalizma. Hoovrova ponudba pomeni samo odmor. Vsekakor je ta ponudbo gospodarskega pomena, zato se ne sme otežkočiti in vezati s političnimi zahtevami in bremeni, ki naj bi prinesle nove žrtve za Nemčijo. Sprejeti se mora tako, kakršna je, kot gospodarski doku, ment. Vpliv na berlinsko borzo Berlin. 23. iuniia s. Na deviznem trzu ie nastal danes pričakovani preobrat r....... deviz ie dosesda vrhunec in nrvič se ie pojavilo na trsu zopet mnozo dolarjev iz krosov izvoznikov, toda tudi iz inozemstva. Državni banki prvič po 14 dnevih ni bilo treba več oddajati deviz. Stimsonov obisk v Italiji Rim, 23. junija. AA. Po dobljenih ob. vestilih prispe ameriški zunanji minister Stimson 5. julija v Napulj. Od tu bo ta. koj odpotoval v Rim, kjer se sestane s predsednikom vlade Mussolinijem in mi. nistrom za zunanje zadeve Grandi jem. Verjetno je, da bodo ob tej priliki raz. pravijali o ameriškem predlogu glede od« loga plačil medzavezniških dolgov im re« paracijskih plačil. Rim, 23. junija, d. Vtis Hoovrovega predloga je v Italiji dvojen. Na eni strani izjavljajo, da pomenja predlog prvi uspeš* ni korak za odpomoč brezupnemu stanju Evrope, na drugi strani pa svare Nemčijo, naj moratorija ne skuša izrabiti za svoje imperialistične pretenzije. Tako piše n. pr. »Lavoro Fascista«: M; moramo olajšanje bremen Nemčiji zasledovati samo z opti. nrstičnim interesom, ne bi pa hoteli, da bi črpala Nemčija iz tega dotoka kisika moč za pomnožitev svojega vpliva v Sred. nji in Vzhodni Evropi. Ne bi hoteli, da bi Nemčija izrabila to začasno prostost za še večjo gravitac;jo k Avstriji, da bi najprej uresničila carinsko unijo in kasneje po možnosti priključitev. Grandi je včeraj sprejel ameriškega po. slanika, ki ga je informiral točno o vsebini ameriške ponudbe. Med zunanj'mi uradi v Rimu. Londonu in Parizu se vrši živahna izmenjava mW-. Diplomatska konferenca v Washingtonu Washington, 23. junija g. Državni ta j. nik Stimson je za danes popoldne povabil k seb; diplomatske zastopnike držav, ki so zainteresirane na Youngovem načrtu, in jih zaprosil, naj vplivajo pri svojih vi a. dah, da bo Hoovrov načrt sprejet. Fran« coski poslanik Claudel je izjavil po raz. govoru novinarjem, da bo francoska vla« da najbrže po točni proučitvi načrt sprejela, dasi ne z navdušenjem. Italijansk* poslanik De Martino je napovedal, da bo pristanek Italije prisipel že jutri. Posla, niki Nemčije, Avstrije in Bolgarije so iz« javili, da bodo njihove vlade brezpogojno prstale na Hoovrov načrt Napram očit« ku, da je hotela ameriška vlada postaviti evropske vlade s tem predlogom pred go. tovo dejstvo, ne da bi jih bila povabila na razgovore o pripravah, izjavljajo v Be. li hiši, da Amerika ni hotela žaliti Evrope in so se v ostalem že pred objavljenjem načrta vršil'" razgovori z evropskimi fi« nančnimi krogi. V uradnih krogih zaitrju. jejo, da bi bilo v gotovih okoliščinah mo« goče razpravljati tudi o podaljšanju mora. torija za dobo dveh let, ker je doba ene. ga leta prekratka, da bi se mogle urediti finance v Nemčiji in gospodarstvo v Evropi. Pristanek Japonske Tokio, 23. junija, s. Vlada je danes opoldne razpravljala o predlogu predsednika Hoovra. Kakor se je izvedelo, je vlada za to, da se Hoorov predlog sprejme. BOLJŠEVIŠKA PETLETKA JE VARANJE RUSKEGA NARODA Uničujoča sodba Leva Trockega, bivšega boljševiškega voditelja, o petletnem načrtu in o politiki sedanjih moskovskih mogotcev Pariz, 23. junija, i. Veliko senzacjo je vzbudil članek o ruskem petletnem načrtu, ki ga je spisal za korespondenco »King Faatures Syndicate Co«, bivši voditelj boljševiške revolucije Lev Trookij. Nekdanji rd,eči generalissimus, čigar ostro pero je sedanji diktator Stalin občutil že nekajkrat, v tem članku odločno napada sedanjo sovjetsko politiko in napoveduje popoln polom petletnega načrta. Stalinova politika, pravi Trockij, sloni na zelo negotovih temeljih in obstoji zgolj v umetnositi laviranja in spretne propagande. Rožnati optimizem Stalina, da bi se z enim zamahom, v petih letih, dala Rusija, ki šteje 160 milijonov prebivalstva, pretvoriti v popolnoma socialistično državo, ki bi obenem bila gospodarsko tako močna kot Zedinjene države ameriSke, je velika naivnost ali pa navadna samoprevara. Vsa Stalinova napovedovanja so zabloda in iluzija. Po treh letih, kar se izvršuje Stalinova pjatiljetka, je Rusija Maniu odhaja iz politike Bukarešta, 23. junija. AA. Julij Ma-nriu, predsednik narodne kmetsike sbranike m bivši predsednik romunske vlade, je poslal podpredsedniku stranke, bivšemu ministru Mihalakeju pismo, v katerem javlja, da se umika iz političnega življenja. Istočasno je poslal pismo predsedniku parlamenta, v katerem sporoča, da odlaga svoj poslanski mandat. Maniu pravi, da ni napraviti tega zaradi kakšnih taktičnih razlogov ali prin» cipov, temveč je to sklenil že lani v otkto* bru, ko je odpotoval v inozemstvo. Pisma Mama so napravila največjo senzacijo v političnih krogih v Rumuniji. neprimerno bližja časom nekdanje carske Rusije nego položaju, v katerem se nahajajo vodilne kapitalistične države. Nato Trockij navaja v podkrepitev svoje sodbe statistične podatke, ki naj dokažejo, da Rusija vzlic skrajnemu naporu pjatiljetke ne more v nobeni panogi doseči Zedinjenih držav, kamo-li, da bi jih nadkrilila, kakor si obeta Stalin. Če se pjatiljetka izvrši do najmanjše podrobnosti in če bi Zedinjene države med tem zaostale v svoji produkciji, bo, Rusija še vedno daleč zadaj. ' „ Te številke, nadaljuje Trockij, kažejo, kako težaven je problem, ki čaka Rusijo na polju ekonomskega, političnega in kulturnega razvoja in da se ne da rešiti s tako lahkoto, kakor to pravijo komunistični kr.čači in priganjačL Nato Trockij izjavlja, da je kljub neza-slišnemu naporu, bedi in lakoti prebivalstva Rusije usj-eh dosedanjega prizadevanja samo ta, da je produkcija železa in jekla narasla za 28 odst., v drugih industrijskih panogah pa se je dvignila komaj za 13 odst. Ze to bi bilo moralo Stalina in njegov štab preveriti, da je uresničenje petletnega načrta šele v zelo daljnji bodočnosti in rusko ljudstvo bo moralo v interesu te dalj-nje, negtove bodočnosti še nadalje stradati. Obenem pa to dokazuje, da socializacija ni mogoča, dokler v državi vladata glad in beda, dokler je produkcija na nizki višini in dokler vidiš splošno zaostalost ob vsakem koraku. Današnja sestradana Rusija, poudarja Trockij, je še daleč od socializma. Nihče ne more zanikati dejstva, da se današnja Rusija mora boriti še za golo skorjo kruha. Treba jo je naprej dvigniti na višino kapitalističnih držav, šele potem bo mogoče govoriti o proletar-skem raju. Trookij, pač eden najbolj odgovornih krivcev boljševizma v Rusiji, sklepa svojo izpoved z izjavo, da je petletni načrt boljševizma samo naivno slepljenje množice in da sedanji voditelji sami ne verujejo v gesla, ki jih trobijo po Rusiji in v svet. Papež Pij o konfliktu s fašizmom Nove papeževe izjave o fašističnem nastopu proti Katoliški akciji - Položaj je nespremenjen Rim, 23. junija- AA. V nedeljo je spre-jel papež 700 članov kongregacije za ver- | sko propagando- V svojem govoru se je papež pritožil, da je prejelo 9000 fašističnih organizacij nalog, naj nadzorujejo delovanje Katoliške akcije. Po časopisnih poročilih ja papež označil akcijo fašističnih organizacij za obsojanja vredno vohunstvo. Dejal je, da ga tolaži sočutje in podpora vsega katoliškega sveta in velikega dela ne-katolikov. Politični krogi menijo, da bodo papežev® obtožbe otežkočile pogajanja za sporazum med cerkvijo in državo Rim, 23. junija, d. Papež Pij XI. se je bavil v svojem govoru voditeljem Propagande fidei ponovno s preganjanjem Katoliške akcije po fašizmu. Dejal je, da noče zlorabljati potrpežljivost, ker more v par besedah reči, da se vrše preganjanja cerkve — čeprav si mnogi prizadevajo dokazali nasprotno — ne samo v Moskvi, ne samo v državi boljševizma in v drugih deželah, temveč tudi tu, v Italiji, kjer so naperjena direktno proti njenemu očetu in njenemu srcu. Ako kdo misli, da žalostni dogodki niso tako hudi in pomembni^ da so le lažjega značaja in sporadični, če se zatrjuje, da je vse že minulo in poravnano, da se je povsod vrnil mir, potem je ravno nasprotno resnica. Doslej zadeva še ni prišla na pot sporazuma, niti se niso pričela kaka pogajanja, niti se ni povrnil mir, temveč je obzorje temno, motno in grozeče. Zagreb, 23. junija, n. Zagrebški nadškof dr. Bauer je danes prejel iz Vatikana naslednjo brzojavko: »Najvišji duhoven je z največjo radostjo sprejel izraze bratske ljubezni tamošnje Katoliške akcije do Katoliške akcije v Italiji ter Vas v ljubezni blagoslavlja. — Kardinal PacellL« Ljapčev bo podal ostavko Po dvodnevnih posvetovanjih je vlada sklenila demi-sionirati — Mandat bo po splošnem pričakovanju dobil vodja opozicije Malinov — Končni rezultat volitev Sofija, 23. junija č. Včeraj in danes so bile seie ministrskega sveta na katerih so razpravljali o izidu volitev. Vsi ministii so soelasno sklenili, da ie treba postopati ustavno ter parlamentarno. Izključena is možnost da se komaj izvoljeno Sobranje zopet razpusti. Na današnji seji vlade ie bilo sklenjeno, da poda Liančev ostavk> celokupne vlade. Ljapčev je bil popoldne sprejet v avdijenci od kralja Borisa^ ter mu ie poročal o novo nastalem političnem položaju. Kakor trdi «Utro». ie ostavko vlade pričakovati za petek. Vsi politični kroži pričakujejo, da bo dobil mandat za sestavo nov? vlade Malinov. Maiinovi demokrati so sklicali sejo strankineza vodstva, ki bo sklepalo o novi vladi. V njihovih krozih verujejo. da bodo v novi vladi sodelovali tudi zemlioradniki. izmed katerih bi Dimitrije Gičev prevzel resor kmetijstva. Kosta Mara v jev pa resor ministrstva za zradbe. Na včerajšnji seji ministrskega sveta biio med družim nadalje sklenjeno, da Demokratičeski seovor ohrani koalicijo z narodnimi liberalci Bojana Smilova in Hrista Sta-teva tudi v opoziciji. Po dosedanjih rezultatih bo 44 mandato/ centralne državne liste razdeljenih takole: delavski blok (komunisti 25. Demokratiče-ski seovor (vladni blok 14. socijalisti ). tako da bodo imeli skupno Demokratičeski szovor 68. žnjim zvezani liberalci skupine Smilova 11. opozicijski narodni blok 158 (od teza zemljoradniki 80. demokrati Ma-linova 41. radikali 5). delavski blok (komunisti) 32 in socialisti 5 mandatov. V odstotkih je razmerje moči v bodočem Sobranju naslednje: Narodni blok 52, Demokratičeski seovor 31. Delavski blok 12. Makedonci 3. socijalisti 2 odstotka. Ljapčev o volitvah Sofija, 23. jun;ja. AA. Bolgarska agen« cija poroča: V imtervjuvu, ki ga je dal predstavniku Bolgarske agencije, naglaša predsednik vlade Ljapčev, da se je on osebno vedno trudil, da ublaži politično borbo, ne pa da jo poostri. Zato je dal tudi ostavko vlade takoj po zaklju5itvi parlamentarnega zasedanja. Ko je videl, da to ni vodilo do cilja, je smatral za na« logo vlade, da izvrši svobodne volitve. Te volitve so bile 'zvršene v največjem redu in popolni svobodi, tako da 6e ne more očitati vladi prelivanje krvi. Rezultat voli. tev ima tudi še to dobro stran, da deman« tira mišljenje nekaterih krogov, da izpa« dejo volitve v Bolgariji vedno v korst vladi, to je. da je bolgarski narod amorf. na masa. Opozicija j* morala zbrati Štiri stranke, da je prišla do tega rezultata. Od 150 mandatov, ki jih je dobil nacionalni blok, pripada polovica frakcijam agrarne stranke, polovica pa odpade na demokra. te, liberalce in radikale. Od ostalih 124 mandatov je dobil »Demokratičeski zgo. vor« (vladna skupina) 79 mandatov. Na. deja se, da bo rodil ta parlament vlado, ki se bo mogla nasloniti na močno večino in ki bo mogla sprejeti potrebne zakone. Spoštujoč ustavne odredbe in parlamen. tarne tradicije čaka samo časa, da izvrši tudi on v tem pogledu svojo dolžnost Zadnja nada Beograd, 23. Junija p. Od uglednega bolgarskega politika, ki se slučajno mudi v Beogradu, Je dobtl vaš dopisnik naslednje informacije o položaju po nedeljskih volitvah: Položaj v Bolgariji Je po nedeljskih volitvah popolnoma jasen. Vlada je doživela poraz. G. Ljapčev bo moral v roku 20 dni. kakor to določa ustava, izvajati konsek-vence In podati ostavko. Najkasneje 20 dni po volitvah mora okrožno sodišče v Sofiji dokončati verifikacijo mandatov. Jasno Je, da bo ta kratek rok g. Ljapčev izkoristil za to, da reši situaciio za Demo-kratičeski sgovor. V vrstah Demokratiče-skega sgovora vlada prava panika Edino nado polagajo vladni krogi na to, da opozicijski blok, ki je dobil pri nedeljskih volitvah ogromno večino, po volitvah ne bo ostal kompakten. Sporazum za skupen nastop je bil sklenjen samo za volitve. Ljapčev upa, da bo mogel oddvojiti od tega bloka Malinovo skupino, ki ima skupno z ostalimi manjšimi opozicijskimi frakcijami okrog 70 mandatov, če bi Malinov pristal na to, bi mogel Demokratičeski sgovor ostati na krmilu. Ljapčev ae predobro zaveda, da bi z izgubo državne oblasti Izgubil tudi ves vpliv na uradništvo, s čimer bi Demokratičeski sgovor izgubil svojo zad njo oporo, če pa bo opozicijski Narodni blok tudi v bodoče ostal Solidaren, potem se bo moral Ljapčev popolnoma umakniti. Narodni blok ostane složen Sofija, 23. jimija p. Narodni blok je danes izdal proglas na narod, v katerem poudarja, da je sloga prinesla zmago pri volitvah in da bo zaradi tega Narodni blok tudi v bodoče postopal popolnoma složno. V političnih krogih poudarjajo, da so s to skupno izjavo opozicionalnib voditeljev prekrižani zadnji načrti Ljapčeva, ki je upal na to, da se mu bo pasrečilo razdvojiti opozicijo. Ministrski predsednik na oddihu Beograd, 23. junija. AA. Predsednik mV nistrskega sveta in minister za notranje zadeve armijski general Peter Živkovič je odpotoval snoči z brzovlakom v kopališče Tesli c, kjer bo ostal neko-Kko časa. Slovo poslanika Babinskega Beograd, 23. junija, p. Poljski poslanik g. Vaclav Babinski, ki je premeščen v Haag, se je popoldne poslovil od beograj« skih novinarjev. Na poslaništvu ie prire« dil čajanko, na kateri se je v daljšem go« voru zahvalil jugoslovanskemu tisku za iz* kažano gostoljubnost ki naklonjenost. Po« udaril je, da odnaša iz Jugoslavije naj lep« še vtise in da odhaja 8 trdnim prepriča« njem, da se bodo prijateljski in bratski odnosa ji med obema narodoma in država« ma v bodoče še bolj pogloMi. V imenu jugosk>vensikSh novinarjev se je zahvalil g. poslaniku predsednik Jugoslovenskega novinarskega udruženja g. Fran Srn ode j. Uspeh »Grafike« v Pragi Praga, 23. junija, h. Listi objavljajo izčrpno poročila o nastopu ljubljanske >Gra-fikeCeškoslovenska republika« piše med drugim, da razpolaga »Grafika« z bogatim glasovnim materija-lom. Glasovi so čudovito izravnani in čisti. Odličen ritem in dinamika, ki ju je zbor pokazal, sta zaslusa vzornega dirigenta. Socijalno - demokratski >Pravo Lidu< pravi v oceni nastopa »Grafike« med dragim: Steber zbora so basi, ki bi lahko tekmovali z basi največjih evropskih zborov. Tenorji niso tako kompaktni, ker so morda nekoliko premehki in preveč lirični. Moč basov je tako velika, da se zdi, da posluša človek mnogo večji pevski zbor, kakor je »Grafika«. "Med pevci _ so nekateri z redkim glasovnim premoženjem in pevsko kulturo, ki je enaka pevcem po poklicu. Pri tem omenja list Petrovčiča in M. Juga-Posebno laskava je ocena kvinteta. Smrt uglednega pravnika Sarajevo, 23. junija AA. Včeraj popoldne je bil svečan pogreb senatnega predsednika vrhovnega sodišča Todorja Leki-ča. Pokojni je bil znamenit pravnik ia eden najsposobnejših sodnikov v Sarajevu, ki so ga vsi visoko cenili. Nova avstrijska vlada pred parlamentom Dunaj, 23. junija, s. Novo vlado »o spre« jeli v parlamentu zelo hladno. Ko so novi ministri vstopili v zbornico, ni bilo običajnega odobravanja večine. Tudi Izvaja« nja zveznega kancelarja dr. Buresoha, kt so bila v ostalem zelo previdna, je zfcor« niča le na dveh mestih prekinila z odobravanjem in sicer prvič, ko je govoril • tem, da bodo krivci poloma pri Kreditan« stalt kaznovani in drugič, ko je govor3 « prijateljstvu Avstrije do nem&e bratsko klržave. Rotarski kongres na Dunaju Dunaj, 23. junija. AA. Tu je bil otvor« Jen mednarodni kongres Rotarvcluba. Prisostvuje mu 7000 članov iz 44 držav. Is Amerike je prisotnih 4000 članov. Dunaj, 23. junija, č. Na danainjem velikem zborovanju rotarcev je poleg drugih govoril tudi zvezni predsednik Miklas, ki je poudaril, da tvorita Dunaj in Av« sfcrija srce Evrope, zaradi česar mora prenehati telo delati, ako preneha to srce biti. Pozval je predvsem ameriške rotaJutra< so v Domžalah sklepa] i, da utegne pokojnik biti Franc škerlep, prevžitkar iz Depalje vasi pri Domžalau. Njegovi sorodniki so se davi pripeljali v Kamnik, in sicer ravno še pravi čas, k-kojniku res prepoznali Franca škerlepa, nakar je bilo poskrbljeno za prevoz krsie v Domžale, kjer se je popoldne izvršil pokop. Kakor se sklepa, je pokojnika dovedla v smrt živčna raztresenost Pri sebi pa ie zato imel tako znatno vsoto denarja (okrog 9000 Din), ker je nedavno prodal gozd. Ponesrečen vlom v nas celovški konzulat Dunaj, 23. junija, g. Uradno poročajo, da je bil v noči na 20. t. m. izvršen vlom v jugoslovenski konzulat v Celovcu. Sto« rilec je splezal z vrta preko balkona v je» dilnico ter preiskal v njej in drugih sobah konzula dr. Nika Miroševiča vse predale. Našel je samo 10 švicarskih frankov v go» tovini Ln v neki vlomljeni domači hranil« niči okoli 10 šilingov. V eni izmed sob so bili pripravljeni kovčki za potovanje, ki se jih pa vlomilec ni dotaknil. V jedilnici se je poslužil ruma in likerja, pokadil ne« kaj cigaret in pojedel nekaj banan ter vzel konzulov poletni plašč s seboj. Ko je vrt« nar zjutraj odpiral vrt. je zadel na ele« gairfcno oblečenega vlomilca s plaščem čez roko. Ker pa ga je smatral za gosta, ki je v hiši prenočil, mu je odprl vrata na ulico. Vrtnar popisuje tujca kot 301etnega mladega moža, visoke rasti, stoke postave, gladko obritega, elegantno oblečenega in brez pokrivala. Skavtske manifestacije v Beogradu Beograd, 23. junija, p. Pred odhodom na veliki skavtski zlet v Prago so se vršile danes v Beogradu velike manifestacije skavtov, pni katerih so sodelovale skavt« ske organizacije iz Beograda, Vel. Bečke« reka, Skoplja, Bitolja, Kragujevca in m no* gih drugih mest iz južnih delov države. Pri tej priliki je vrhovni voditelj skavtov v Jugoslaviji dr. Mareš izročil beograjske« mu in velikobečkereokemu skavtskemu stegu hrastove vejice. Nato se je vršil ve« lik defile, kii ga je občinstvo opazovalo z največjim zanimanjem. Iz davčne službe Beograd, 23. junija p. Z odlokom finančnega ministra so premeščeni za davkarja v Murski Soboti Matija Kapun, doslej pri davčnem uradu Ljubljana-mesto, za davkarja v Radovljici Janko Rozman, doslej v Šmarju pri Jelšah. Poljski zbor Echo v Mariboru Maribor, 23. junija Poljskim pevcem krakovskega zbora Echo, ki je za zaključek turneje po Jugoslaviji prispel v Maribor s popoldanskim ljubljanskim brzovlakom, so priredili mariborski tovariši prav lop sprej=an. čim sc je vlak ustavil, je pozdravil poljske gos*e v imenu Matičarjev predsednik pevskega zbora g, Janko Arnuš, želeč dobrodošlico na najsevernejši meji naše države in obik uspeha pri nocojšnjem koncertu, ter se jim zahvalil, da so se odločili ustaviti tudi v Mariboru. Za njim je v lepi poljščini v imenu poljsko jugoslovenske lige pozdravil goste prof. dr. černek, ki je primerjal poljsko in naše kultunno delo za narodno osanrv svojitev in oeuvanje ogroženih meja. 01>p-ma govornikoma se je v imenu Poljakov zahvalil predsednik zbora Borowilski, ki je žel burno odobravanje za svoje lepe besede. v katerih je podčrtal potrebo ožjega sodelovanja med Poljaki jn Jugoslovani. Nato so poljski pevci odpeli sHaslo«, ki ca je navzoče občinstvo burno kvitiralo z odobravanjem. Po tem so se gostje odpeljali z mestnim avtobusom na Mariborski otok, da se odpočijejo in pripravijo za večerni koncert v Narodnem gledališču. Po kon-certu so se odpeljali z dunajskim brzovlakom proti domovini. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napovrd za dane?: Precej stalno, zmerno toplo vreme s prehodnim porastom oblačnosti in slabo vetrovno. — Situacija včerajšnjega dne: Niir.ki pritisk še vedno pokriva severno Evroro inzapadni del Sredozemskega morja, dočim leži anticiklon nad zapadnim delom centralne in severnim delom južne Evropa. Anticiklon ie v zadnjih 24 urah v naših krajih oslabel. Dunajska vremenska napoved za sr^do: Prehodno bolj oblačno s krajevnimi nevihtami. Trajno se še ne bo ohladilo. Občina Ljubljana Meeiai pogrebni lavoJ Ravnateljstvo in uradništvo TRBOVELJSKE PREMOGOKOPNE DRUŽBE naznanja, da je gospod Božidar Rovan šeS fakturnega oddelka Trboveljske premogokopne družbe danes po dolgem ln mukepolnem trpljenju umrl. Pogreb blagopokojnega bo v četrtek dne 2$. junija ob V-b. popoldne iz mrtvaške veže Državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Nadvse zaslužnega uradnika in dragega, dobrega tovariša ohranimo v trajnem in najlepšem spominu. V LJUBLJANI, dne 23. junija 1931. Naši kraji in ljudje Prestolonaslednik Peter v mlinu Nazorni pouk mladega kraljeviča o pridobivanju moke naprave. Na željo je lastnik mlina raz* Bled, 22. junija Ob Jezernici pod kraljevskim gradom Suvoborom ima podjetni posestnik g. Blaž Mandeljc svoj mlin. 18. t. m. zvečer je dobil lastnik mlina obvestilo, da poseti drugi dan njegov mlin Nj. Vis. prestolo« naslednik Peter. Naslednji dan okrog 9. ure predpoldan se je pojavil v mlinu pre« stolonaslednik Peter v spremstvu svojega učitelja in g. Dekordija, čuvarja kraljevega dvorca. (Prestolonaslednik Peter je z veliko po« Tornost-jo poslušal svojega učitelja, ki mu je tolmačrl in razkazoval razne mlinske stavil tudi mlinski kamen, ga zopet se« stavil in pognal v tek. S smehom na obra« zu in tleskaje z ročicami je prestolonasled« nik Peter opazoval, kako nastane moka. Vsaka stvar ga je zanimala, vse je hotel videti in po tipati. Utikall je tudi svoje prstke v mehko moko in pokukal celo v lonec, kjer so se kuhali štruklji. Ko_ so mu še razkazali kmetsko peč, kjer pečejo kruh, se je po enournem bivanju v mlinu ves srečen in zadovoljen prijazno poslovil od domačih in se odpravil s svojim spremstvom zopet proti Suvoboru. Po prvem prazniku naših koscev Skupina odlikovancev na tekmi koscev: 1.) Jože Avsec, prvak banovine v čistoti in hitrosti košnje, 2.) Polde Iglič, prvak koscev škricev z diplomo. V sredi zastopnik bana sreski podnačeinik dr. Breziger. Tisočletni so kmetski prazniki: Sv. Štefan, ki blagoslavlja oves, Telovo, praznik rasti, kresni dan, praznik solnca, Veliki Šmaren, dan rodovitnosti, in Božič, rojstvo mladega solnca. Kar misliti si ne moremo, da bi nastajali še danes novi kmetski prazniki, ko je ves svet zadivljen v stroje in denar. A vendar je nastal v zadnjih letih nov kmetski praznik, ki bo zavzel častno mesto med starodavnimi običaji. To je praznik koscev. Le čudno je, da niso nam predniki že prej uvedli tega praznika, saj je košnja poleg žetve najlepša izmed vseh kmetskih del. Dočim so druga kmetska dela težavna in zahtevajo mnogo truda, je košnja pravi kmetski šport. Ne gre namreč pri košnji prav nič za moč, saj pravi kmetski pregovor: Slab je kosec, ki lovi sapo. Dobra kosa in spretnost sta dve skrivnosti tega koristnega športa. Na več krajih se je že obhajal nekaj let sem praznik koscev s tekmami v košnji. Zadnjo nedeljo pa je bilo v Beričevem ob Savi prvo slovensko koščevsko žegnanje. 40 koscev je kbrakalo ob zvokih harmonike, vriskaje in prepevaje na tekmo. Kakor da gredo sprednje straže Gubčeve vojske, so se bridko svetile v solncu ostre kose. Da bi jih bili videli, kako so se zibali zagoreli fantje in so rasle za njimi redi kakor mogočno valovje!... Pa sem vprašal po tekmi zmagovalca, zastavnega predsednika Društva kmetskih fantov in deklet v Beričevem, Joža Avse-ca: »čemu dolguješ hvalo za zmago?« »Kosi!« »Težko je izbrati dobro koso!« »Najtežje je to, zares. Če imaš pa dobrega poznavalca kos za svetovalca, je to lahka reč. Alojzij Hočevar, zastopnik tvor-nice najboljših kos Karla Globočnika v Tržiču, mi vedno dobro svetuje«. »Za otavo bom res kupil par takih kos, da jih vpeljem tudi pri nas v Savinjski dolini, kjer je po gmajnah prav ušiva košnja«. Ko sem ogledoval zmagovalno koso, sem jo zmeril v peti: za dobra dva prsta je nagnjena, kakor je treba za dobro koso. Lahka je in lepo zakrivljena. Ko sem šel s hrbtiščem noža po ostrini, se je železo prav lepo prijelo jekla kakor magnet: v vsej dolžini je enako trda. Pri tem sem si pa eno mislil: škoda, da ne znamo pri nas napraviti reklame za tako domače blago, dočim tujci z uspehom hvalijo na vsa usta svoj malovredni izdelek. Vesel sem se vračal od .prvega slovenskega praznika koscev in nisem kar nič porajtal, da me je po zadnji plati močil v avtobusu dež. Po košnji dež obeta gosto otavo ... Kač. 10 letnica primorskih kolonij v Prekmurju Lep zbor kolonistov ob prvem jubileju naselitve Dol. Lendava, 23. junija. Pred desetimi leti so začeli prihajati be« gunci iz Italije, ki jim je bilo treba odkiu zati primerna zemljišča za naselitev. Slo« venske družine so morale bežali iz svojih domov na Primorskem in v Istri, bile so brez vseh sredstev. Ljudje so si ohraniH le golo življenje, ves imetek so pa pustili na svojih zapuščenih domačijah. Neštete družine je bilo treba naseliti, bilo jim je treba nuditi potrebna sredstva, da si ure« de nove domove in ustvarijo možnost za življenje. Tako je bila odkazana nesreč« nim primorskim družinam zemlja v Prek« mu>rju. kjer so se radi naselili. Kolonije so nastale v (Petešovcih, Beinci in Pinici. Posamezne družine so dobile po osem o ra« lov zemlje na veJeposestvu kneza Ester« hazvja. Težko je bilo brez vsakršnih sredstev na novo graditi dom. Razne neprijazne okoliščine so zelo neugodno vplivale na gospodarski razvoj. Bilo je treba težkih borb, trdega dela, da so se zgradile hiše in ustvarili drugi nujni pogoji za obsta« nek. Vendar je sedaj, na koncu prvega de« cenija naselitve, postavljen temelj, na ka« terem bodo primorske družine zidale sva« jo bodočnost na slovenski zemlji, v svo» bodni domovini. Mineva deset let naselitve, deset let — od najtragičnejšega trenutka v zgodovini primorskega naroda. Tega dogodka so se spominjali tukajšnji kolonisti na primeren način. Dostojno so proslavili desetletnico svoje naselitve v novi domovini. V nede« Ijo dopoldne so se zbrali v Dolnji Lenda« vi v dvorani piri »Kroni« stari in mladi k slavnostnemu zborovanju. Zborovanje je otvoril solunski dobrovoljec»kolonist Jožko Grča, sam primorski rojak. V daljšem go» voru je orisal dosedanje življenje koloni« stov in omenjal potrebe, ki so velike važ« ■nos t i za nadaljnji uspešni gospodarski raz« voj. Prečita! je daljšo 9pomenico, v kateri so izražene vse želje kolonistov. Resolu« cija je bila sprejeta z velikim odobrava« •njem. Prav tako so bile z navdušenjem KULTURNI PREGLED Koncert pevskega zbora »Echo« iz Kraikova v Ljubljani V ponedeljek, 22. t. m. je pevsko društvo >Echoc iz Krakova vrnilo svojedobni obisk pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matice in priredilo koncert v dvorani Filhar-monične družbe. Vzlic poznemu času ]e bila dvorana prav častno zasedena in zbor pozdravljen z burnim odobravanjem. Moški zbor, ki šteje okrog 40 članov, razpolaga v vseh legah s krepkimi sočnimi glasovi. ki so zmožni tudi največjih dinamičnih modulacij. Zbor vodi Boleslavv Wallek Wa-lewski, s krepko, sigurno roko, ki se omejuje le na najpotrebnejšo gestikulacijo. Spored koncerta je obsegal zgolj poljsko zborovsko literaturo, ki nam je bila topot prvič predstavljena. Zastopani so bili skladatelji Moniuszko, Nowowiejski, Gall, Lach-man, Lipski, Marek, Soltys, Raczka, Rizzi, Kopicinski, Walewski, Kamienski, Vjeho-viez, Grbusinski. Po tem pregledu je težko presoditi skladbe; gibljejo se po večini v uglajenih potih, pri tem pa upoštevajo v največji meri folkloro in uporabljajo vseskozi, v ritmiki in melodiki, ljudske motive. Več posebno ritmično uspelih pesmi so morali ponoviti. Po prvi točki sporeda so pozdravili goste zastopniki pevskih udruženj in zborov, gg. dr. Švigelj, Pečenko in Prelovec ter dr. Mole, ki je v poljščini nazdravil gostom. Poklonjeni so jim bili tudi številni venci. Nadaljnji spored je potekel v posebno navdušenem razpoloženju, ki se je stopnjevalo še proti koncu v nepojenjajoč aplavz, oso-bito, ko je zbor intoniral Zajcev »V boj«. Občinstvo je z zanimanjem in odobravanjem sledilo vsem točkam sporeda in se tako revanžiralo za odlični sprejem, ki ga je bila deležna Glasbena Matica na Poljskem. Da bi se stiki med našo in bratsko poljsko glasbo le še bolj utrdili, želi tudi L. M. S. Josip Ribičič - E. Justin: Miškulin. Povest za male. V knjižnici Mladinske Matice ie pravkar izšla mladinska povest Josipa Ribičiča »Miškulin«. Dejanje se odigrava v sprejete pozdravne in vdanostme brzojav« ke, ki so bile odposlane na najvišja me« sta. Zborovalce so še pozdravili starosta len« davskega Sokola br. Sikič, v imenu »Na« rodne odbrane« ter kot velrk prijatelj ko« lonistov šolski upravitelj Peternel. V ime« nu pododbora ZKD in kot domačin je zbor pozdravil g. Horvat Izidor, želeč, da naj bo slovenska prekmurska zemlja dru« ga domovina, ki naj služi za nadomestilo za izgubljeni rojstni dom. Pri lepi slavnosti je sodeloval lendavski pevski zbor, ki je zapel ganljivi, primerni pesmi: »Oj, Doberdob« in »U boj, u boj!« Slavnost se je primorskih kolonistov glo« boko dojmila, tem bolj, ker so videli, da imajo prijatelje, da niso sami in zapuščeni. Popoldne so se udeležili prireditve len« davskega Sokola. Ilustracija E. Justina k »Miškolinu« carstvu miši in njegov junak je prebrisani Miškulin, ki v svojem svetu doživi mnogo SPD planinar jem Ljubljana, 23. junija. Olani SPD se opozarjajo, da morajo biti njihove društvene legitimacije opremljene s potrdilom pristojne policijske oblasti, ako naj se dotični član nemoteno kreta, zlasti v obmejnem pogorju. Potrdilo se mo« ra obnoviti vsako leto posebej. Ni pa sploh dopustno brez takega potrdila pre« koračiti avstrijsko mejo. Kako daleč sme turist iti s tako pravilno legitimacijo v av« strijsko ozemlje je razvidno iz »Šporazu« ma o turistovskem prometu med našo dr« žavo in avstrijsko republiko«, ki je raz« glašen v Uradnem listu št. 368*89 od 30 XI. 1926. Izredni občni zbor Osrednjega odbora SPD bo v petek 26. t. m. ob 20. pri Levu (vrtni salon), Gosposvetska cesta. Redna glavna skupščina SPD pa bo 19. julija v beli dvorani hotela »Union«. Legitimiranje delegatov ob 9. uri, otvoritev skupščine točno ob 10. Dnevni red: Legitimacije de« legatov in ugotovitev pooblastil. Otvoritev po predsedniku SPD. Poročila delegatov o delovanju in imovinskem stanju Osred« njega društva in podružnic v preteklem letu ter njih presoja v smislu § 38. a) pra. vil. Določitev idejnih smernic, ki se dajo celotnemu društvu za sporedno in uspeš' no delovanje. Določitev višine članarine in višine prispevkov za upravo, ki naj jih podružnice plačujejo Osrednjemu odboru. Volitev petih poverjenikov in treh nado« mestnih poverjenikov podružnic, ki se po» šljejo za leto 1930. v .širši osrednji odbor (volijo delegati podružnic). Volitev nad« zomika po § 41. pravil (volijo delegati po« družnic). Sklepanje o prijavljenih predlo« gih. Slučajnosti (informativne opozoritve). Volitev delegatov za Zvezo planinskih društev Jugoslavije. Razgovor o izpremero« bi društvenih pravil. Vodnikova koča na Velem polju bo od 27. junija dalje odprta in oskrbovana. Kro« kova koča na Ratitovcu pa je že odprta in oskrbovana od nedelje. SPD opozarja še enkrat vse one člane, ki so prejeli obvestila zaradi nepravilnih slik za legitimacije obmejnega turistovske« ga prometa z Italijo, da jih nemudoma oddajo v pisarni Osrednjega odbora (pa« lača Kreditne banke (4. nadstropje). Policija proti katilcem nočnega miru Ljubljana. 23. junija. Ljubljana je ponoči kolikor toliko mirna in dostojna. Po ulicah običajno vlada o polnoči že pravcato mrtvilo. Toda, pride čas — in to po starih beležkah policijske kronike redno zadnje dni vsakega meseca — ko prime posebna bolezen, osobito tako zvano zlato mladino, da začne razgrajati, kruliti in rjoveti po ulicah in cestah. Ta nadebudna mladež v ostalem menda že ne zna prav nobene vesele kranjske domače pesmi, marveč venomer brunda trapasre gramofonske šlagerje. Tako nekako od 20. vsakega meseca naprej policijski raport zabeležuje vedno več nočnih izgredov in kaljenj nočnega miru. Danes je n. pr. policijski raport naštel prav rekordno število prijavljenih razgrajačev in kalilcev. Bilo jih je namreč 18. Med njimi se blešče lepa imena raznih elegantnih Franceljnov, Ludvikov, Bertlnov. Ksandi-iev, Lojzetov in takih. Med njimi pa ja prvačila tudi mlada Matilda. Zadnji čas je policija od mnogih strank .prejela tehtne, upravičene pritožbe proti kalilcem nočnega miru. Stranke so prosile policijsko oWastvo, naj ukrene enargičrre mere proti nočnim elementom. Ljudje no morejo spati, ko jih motijo rjoveči glasovi z ulic. Večina solidnih Ljubljančanov pa spi v tej vročini pri široko odprtih oknih. Policijska uprava se je sedaj odločila, da bo nastopala proti nedostojnim ponočnja zanimivega. Pri nas nenavadna, originalna snov je dobila v Ribičiču srečnega oblikovalca in mladinsko slovstvo je obogačeno za povest, ki jo bodo mladi čitatelji, "kakor smo lahko mirne duše preverjeni, z užitkom čitali. Razen avtorja - pripovednika ima za to dobršen del zasluge ilustrator Elko Justin. Z ilustrativne strani je knjiga Imenitno opremljena: ni strani brez slike. In kakšne Ni lahko, risati za mladi- no: treba je mnogo naivne, lahke fantazije. Tu je bila naloga tem težja, ker gre povrh vsega še za mišji svet. Justin nam je mišje dogodivščina naslikal s humorjem, ki se lepo prilega Ribičičevi fantaziji in delo obeh avtorjev tvori zaključeno enoto. Knjiga, ki ji je uspeh zagotovljen! Koncerti Paderewskega v Parim. Po daljšem presledku in po ameriški turneji je v Parizu zopet nastopil na koncertnem podiju slavni pianist Paderewski. Prvi koncert se je vršil v soboto, 6. t. m., drugi pa je bil napovedan za bližnje dni. Koncert je bil v gledališču na Champs-Elyeees in je pomenil celo v tem velemestu enega največjih koncertnih dogodkov v vsej sezoni. Pade-rewski je igral Hendel-Brahmsa. Beethovna, Chopina, Debussyja, Wagnerja in Pa-ganini-Liszta. Kritika trdi," da bleščeče umetniške sposobnosti Paderewskega niso niti malo opešale in da ie to še vedno kralj pianistov. Paderewski, ki je bil, kakor znano, prvi predsednik poljske republike in ki si je pridobil nevenljivih zaslug za osvoboienje svojega naroda, se je stalno naselil v Švici, odkoder namerava le v zelo redkih primerih kreniti v svet in koncerti-rati. Prvi pariški koncert je priredil v prid skladu za Debussyjev spomenik. SMVs cmejsz sledi Va-š e ■ fino perilo kom z najvačjo strogostjo. Vsak kalilec nočnega miru bo biez pardona odveden v policijske zapore, kjer bo moral ostale nočne ure prečuti ali prespati na trdih deskah. Drugi dan bodo kalilci šele proti poldnevu privedeni pred dežurnega uradnika, ki jih bo prav občutno kaznoval z najvišjimi, pa zakonu dopustnimi denarnimi kaznimi. Vlak ga je prerezal na dvoje Dobova, 23. junija. Samomori, ki so tako česti v mestih in večjih krajih, se do nedavno pri nas še niso dogajali. Sedaj pa je, kakor se vidi, zaneslo samomorilno manijo tudi med nas. V nedeljo popoldne je tovorni vlak št. 45 blizu prehoda v vasi Sela povozil nekega mladeniča. Vlak je nesrečnega fanta prerezal na dvoje. Komisijski ogled je ugotovil identiteto in tudi povod strašne smrti. Nesrečnik je 201etni posestniški sin Potočnik iz Zakota pri Brežicah. Fant si je sam vzel življenje baje zaradi nesrečne ljubezni. Videli so ga, kako se je z neko družbo sprehajal ob progi ter slednjič sam obstal ob tiru. Vrgel se je pod prvi vlak, ki je privozil naproti. Truplo so odpeljali v mrtvašnico v Dobovo. Par dni poprej pa je prišel v Dobovo še en samomorilski kandidat, ki si je v neki trgovini nabavil večjo količino oetove kisline. V zadnjem hipu so preprečili njegovo nakano ter ga je eden od tukajšnjih orožnikov odvedel na dom k staršem. Mlad dijak - nova žrtev Mure Veržej, 23. junija. Mura je pogubila v svojih potuhnjenih valovih letos že precejšnje število ljudi. V soboto popoldne je utonil pri kopanju bli« zu Veržeja dijak III. razreda gimnazije veržejskega Marijanišča Štefan Krč, do« ma iz Preddvora pri Kranju. Drugi kopalci so opazili, da se potaplja, ter so takoj hi« teli na pomoč. Nesrečnega fanta pa je baš tedaj zaneslo v najbolj deroči del struge in kaj kmalu je bil od reševalcev oddaljen kakih 200 metrov. Naglo so nekateri pla« vali za njim, a ga niso dohiteli, ker je že prej izginil pod vodo. Ko je bil pod vodo kakih 5 minut, so ga vendar našli in po« tegnili ven. Počenjali so vse mogoče, da bi ga obudili k življenju, bilo pa je vse za« man, ker je nesrečnega dijaka pri potap« ljanju najbrž zadela srčna kap Jz žalostnega dejstva, da utone pri kopa« nju toliko mladih ljudi, se da točno skle« pati, da je teh smrtnih nesreč kriva v ve< liiki meri tudi neprevidnost. Mladina se ob vodi igra, skače sem in tja ter se potem vsa razgreta spušča v vodo. kar ima za po« sledico srčno kap, krče ali pa trenutno onemoglost. Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske bolezni so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Obup 'starčka zaradi tisočaka Gor. Radgona, 22. junija. V vasi Stanetincih pri Gornji Radgoni je pri svojcih preživljal svoja stara leta vdovec in prevžitkar Alojzij Kovačič, ki se je z domačimi zaradi svojega mirnega značaja vedno dobro razumel. Ko si je preteklo soboto 19. t. m.- popoldne pri« pravljal obleko za nedeljo, je opazil, da je pri tem svojem poslu izgubil tisočdinarski bankovec. Ta ugotovitev je starčka silno potrla. Iskal je zgubljeni denar vse popoldne po« bit in žalosten in ker le ni mogel najti »jurja«, ki je sklenil končati življenje. Ker starčka zvečer ni bilo od nikoder, so ga domači začeli iskati in so ga slednjič na« šli mrtvega na skednju. Požig lastne domačije Št. Rupert. 23. junija. V noči od nedelje na ponedeljek ob 1. je plat zvona naznanil požarno nesrečo. Oganj je izbruhnil v pol ure oddaljenem naselju Okroge, kjer prebiva nekaj revnejših posestnikov v malih hišicah. Do tal sta pogorela hišica in hlev posestniku Gregorčiču, po domače Miklavžinu, ki pa je imel svoje posestvo zavarovano. Sosedom, ki so prišli gasit, se je zatrjevalo, da ni bilo od domačih nikogar doma, ker so se vsi v nedeljo podali na Zaplaz. Bilo je očividno, da je požar povzročila zlobna roka. V tem naselju je pred leti že večkrat gorelo in je vsakokrat ogenj ravno tako, ka- kor nedavno v Škrljavem, zanetil neznan požigalec. Vse preiskave so mogle ugotoviti samo požige, požigalca pa niso razkrinkale. Tokrat pa je orožniški narednik gosp. Vozelj z njemu lastno vnemo vodil preiskavo, katere izid je bil ta, da sta še v ponedeljek proti večeru dva orožnika odvedla v zapore okrajnega sodišča v Mokronogu pogorelca Miklavžina in njegovo ženo kot osumljena požara lastne domačije. Danes ob 4« PREMIERA govorečega filma Morda nocoj • • Sijajna šaloigra novih popevk, vesele vsebine, zabave in dobrih dovtipov. V glavni vlogi: lepa JENNY JUGO, SIEGFRIED AKNO in FRITZ SCHULZ Telefon 2124. ELITNI KINO MATICA OGLEJTE SI RAZSTAVO odprta od 9. — 12. in od 15. — 19t „ ptavs^e P°SlU" N VSTOP PROST! v dneh 24. — 30. Junija Domač« vesti * Češkoslovaški oiicirii na Jadranu. Predvčerajšnjim so z brzovlakom prispeli v Solit češkoslovaški oiicirii diviziiski general Josip Votruba. brigadni general Anton Hašek in generalštabni major Jan Res. * Vojaške vesti. Prideljeni so na službo-vanie: nižji vojaški uradnik ekonomske stroke Vekoslav Zeienko kot blagajnik komandi dravske divizijske oblasti; inten-dantski podporočnik Giibert Dernač kot blagajnik 30. pp; intendantski podporočnik Jožef Nagode kot blagajnik 39. pp.: nižji vojaški uradnik Stanko Eremič kot blagajnik 53. pn.: intendantski podporočnik Valter Romšak kot blagajnik 55 pp.: nižji vojaški uradnik Janko Kranjc kot blagajnik 2. oddelku zavoda za izdelovanje vojaške opreme: intendantski podporočnik Branko Lo\-šin kot upravnik materijala strumniškemu mtendantskemu skladišču; intendantski podporočnik Luka Večerin kot upravitelj materijala virovitviškemu intendantskemu skladišču: intendantski podporočnik Janko Palčič kot upravnik materijala intendantskemu skladišču v Sisku, intendantski podporočnik Miroslav Franci pa kot upravnik materijala kraiievaškega' intendantskega skladišča. BREZPLAČNI * Imenovanje v državni službi. Pripravnik glavne podružnice državne hipotekarne banke v Skoplju dr. Alfred Petelin je imenovan za uradnika v 8. položajni skupini pri istem zavodu. + Zveza ruskih književnikov v Jugoslaviji. Kakor poročajo iz Beograda, ie ače-niak Peter Struve podal ostavko na polo-žai predsednika Zveze ruskih književnikov in novinanev v Jugoslaviji Jer izstopil iz uprave. Podpredsednik V. Celiščev pa je zaradi težke bolezni zapustil Beograd in se preselil v Prago. Začasno vrši funkcijo predsednika član uprave Jurij Rakitin. * Razvitje zastave Jadranske straže. V Cerniku nri Sušaku se je v nedeljo vršila uspela proslav^ desetletnice osvoboditve od italijanske okupaciie. Odkrili so spominsko plošč.), na kateri so vklesana imena vseh občinarjev padlih v svetovni vojni. Obenem se je vršilo slavnostno razvitje zastave krajevnega odbora Jadranske straže. Zbrano občinstvo je zlasti z velikim odobrava-niem spreielo patriotični govor znanega književnik?. Viktorja Cara Ernina. * Za treznostni kongres v Beogradu ie dravski banovini veliko zanimanje Vsak udeleženec nai takoj danes pošlje v Beo-urad. poštni predal 138. svoj točni naslov in obenem 30 Dif na prirediteljski odbor JST poštni predal 138. Obenem nai naznani prof. Pavlicu v Celju, kdaj potuje in al: želi skupno hrano in prenočišče. Tudi v drugih zadevah se bo dalo v Beogradu posredovati. Iz Ljubljane Celja in Maribora se odpeljejo udeleženci 2. julija z večernim brzovlakom Vse drugo bo pravočasno ob-ia\!jenn v dnevnem časopisju. * Opozorilo učiteljskim društvom in organizacijam. Po policijski upravi opozarja prosvetno ministrstvo vse organizacij? i:: društva, v kateri so včlanjeni uradniki odnosno učitelii tega resora. da morajo prijaviti do 1. julija spremembo društvenih pravil v smislu novega uradniškega zakona. Potrebno je. da skličejo v ta namen izredne občne zbore, ki bodo spremeniena pravila odobrili. Društva, ki do omenjenega roka ne predlože spremenjenih pravil, se bodo po 3 mesecih smatrala za likvidirana. + Novi grobovi Ljubljanski Sokoli in športniki so nepričakovano izgubili dobrega. Sila nriliublienega tovariša. Po kratki mučni bolezni je v najlepši moški dobi 36 let umrl g. Dorče Rova n. uradnik TPD, vnet telovadec pri Sokolu I. in od leta 1923 pri Ljubljanskem Sokolu, smučar (član Smuškega kluba Ljubljana) in lahkoatletik (ASK Primorje). Bil ie zares tip idealnega krepkega mišičastega in značajnega športnika. zato pa je tudi užival nedeljene simpatije. ki si iih je še posebno znal pridobiti kot zlata duša s svojim ljubeznivim, vedno osvajaiočim nastopom, posebno Pa tudi kot ■izvrsten baritcnist. Naravnost neusmiljeno 'e usoda uničila to bujno, zdravo življenje. Pred nekaj meseci ga je napadla zavratna angina. Sicer ie okreval, toda bolezen se je ponovila in mu udarila na ledvice. Njegovo stanie se ie rapidno slabša'o in nred tedni so ga morali prepeljati v bolnico, kjer ie včeraj preminil. Svoji bridko prizadeti soprogi zapušča dva srčno ljubljena otročič^ ka. Pogreb pokojnika, čigar spomin bo v ljubljanskih krogih še dolgo ostal sveta', bo jutri ob pol 18. izpred bolniške mrtvaške vež p k Sv. Križu. — Po kratki težki bolezni ie ugrabila v Trzinu smrt 67 letne- Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2. stanje barometra, • 3. temperatura. 4. relativna vlaga v %. 5. smer in brzina vetra 6. oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin, padavine v mm. — Temperatura: Prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo. 23. junija. Ljubljana 7. 763.8. 15.2. 83. mirno. 0. —, —; Maribor 7. 762.5, 17.0. 82. mirno. 0. —, —: Zagreb 7. 763.7. 17.8. co SI. 0. —. —; Beograd 7 764.0. 18.2 89. Wl, 6. —. —: Saraievo 7 764.7. 17.1. 72. El. 0. —. —: Skoplje 7. 763.1. 21.8. 70 SE1. 4. —. —; Kumbor 7. 760.6 25.2 83. NW4. 3. —. —: Solit 7. 762.5. 25.3. 41. tiho 0. —. —: Rab 7. 763.6. 23.2. 34. N2. 0. —. —: Vis 7. 761.4. 22.3 30. NI 0. —. —: Mostar 7. 761.9. 24.5. 62. -NE4. 0 —. —. Temperatura: v Liublani 28.6. 13.2: riboru 24.6. 11-3: Zagrebu 27.5. 15.3: Beogradu 32.0. 15.4: Saraievu 26.3. 11.3: Skon-liu 32.4. 18.2: Kumboru 33.9. 20.1; S"'-"t 34.1 202: Rabu 33.2. 20.0: Visu 32.8. 19.1; Mo-stariu 35.2. 21.6. Solnce vzhaja ob 4.13. zahaja ob 19.51. Luna vzhaja ob 12.37. zahaja ob 0.3. ga hišnega posestnika in upokojenega oblastnega inšpektorja iinančne kontrole g. Franca Habjana Pokojnik je bil v svojem kraju splošno znana in čislana osebnost. Dva njegova sinova sta bila aktivna oficirja naše vojskp in je eden umrl pred leii, drugi pa ie sedai privatni uradnik, hči pa je učiteljica- — V soboto ie utonil ori ko-paniu v Zagrebu 25 letni trgovec na Vrhniki g. Vladimir Skrbeč, ki je služil svoj voiaški kaderski rok pri telefonskem eska-dronu v Zagrebu. V treh mesecih bi sp bi! že povrnil k svo-ii rodbini in svojemu poklicu. Pokojnik ie bil vzoren mladenič ter ga bodo težko pogrešali z rodbino vred mnogoštevilni prijatelji. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Tečaj za mizarsko luženJe v Konjicah. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani naznania. da se bo vršil za mizarje in miz. pomočnike tečaj za lu-ženje lesa v Konjicah v soboto in nedeljo 11. in 12. julija t. 1. Doslej se je prijavilo 19 udeležencev, sprejme pa se jili še 10, ki se morejo prijaviti še ob pričetku tečaja ll. julija ob 8. zjutraj v delavnici mizarskega mojstra Fr. Založnika. V s? k udeleženec mora prinesti s seboj deščice, brušene z vodo, v dimenzijah 10X12 cm in debeline 6 do 12 mm (masivne ali furnirane) in sicer 3 komade črešnievega. 3 hrušovega 5 bukovega, 5 ielševega, 8 orehovega, 10 javorovega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa- RADIO - aparati * Šola za otroke, nagnjene k tuberkuiozi. Beograjska mestna občina bo v kratkem pričela z zgradbo šole v naravi, v katero sp bodo sprejemali izključno le otroci, ki so nagnjeni k tuberkulozi. Šola bo sprejemala po petdeset otrok. + Palača OUZD v Beogradu. Jutri bo v Beogradu položen in posvečen temeljni kamen za novo palačo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Palača bo zgrajena v Nemaniin; ulici. * Potujočemu občinstvu. Pričenši s 27. junijem do vključno 3. oktobra imajo potniški vlak; št. 618. 622 in 625 postanek v postajališču Podsused. Iz Podsuseda postaja lišča odhaja vlak 618 ob 9.24. vlak 622 ob 13.20 in vlak 625 ob 22.6. * Poljedelci na Dravskem polju so pričeli zadnje čase močno klati odvisno živino doma, da z izkupičkom krijejo razne obveznosti ter si nabavijo najpotrebnejše. Tako prodajajo doma zaklano svinjetiao po Din 10—12 kg, govedino po S Din il teletino po Din 10 kg. * Velikanski gozdni požar na Goriancih do sinoči, kakor so nam sporočili iz Novega mesta, še ni pogašen. Mnogoštevilni gasilci so neutrudno na delu s parno in drugimi brizgalnami. Včeraj se ie še ves dan valil na Gorjancih proti nebu mogočen steber dima Vse kaže. da bo požar traial še več dni. preden bo mogoče zadušiti tlenje in neprestano užiganje. * Mati štirih otrok utonila. V kanalu kralja Petra v bližini Bačkega Gradišta se je predvčerajšnjim vozila družba petero članov v malem čolnu. Nenadoma se ie čoin prevrnil in vsa družba Se padla v vodo. Cetvorica se ie rešila s plavanjem. Katica Fabijanova. mati četvero otrok, pa je utonila. * Starka ubila moža zaradi ljubosumnosti V Jelendolu pri Cačku se ie predvčerajšnjim pripetila težka rodbinska tragedija. Sel.iak Gavro Timoti.ievič je živel s svojo ženo v precej neprijaznih razmerah. Žena Jelka, stara nad 60 let. je bila zelo ljubosumna na svojega moža ker ie pogosto godrnjal, da nimata otrok. V zadnjem času je Gavro živel v nedopuščen'!i razmerah z Jovanko Sladičevo. Ko se ie predvčeraj-šnjim zjutraj vrnil iz Požege. ie izbruhnil oster prepir zaradi razmerja z Jovanko. Žena jp pograbila revolver in oddala šest strelov na moža. ki se ie zgrudil mrtev. * Velik vlom v Senovem. Senovski orožniki intenzivno zasledujejo vlomilce, ki so ponoči 13. junija vdrli v trgovino Adolfa Korinška ter mu odnesli različno manufak-turno blago v skupni vrednosti nad 25.000 Din. Orožnikom se ie naposled posrečilo dobiti prave sledove za vlomilci in so že popolnoma ugotovili identiteto enega izmed vlomilcev. Pričakovati ie. da bo ta vlomilec. ki ie bil naibrže tudi vodja vlomilske družbe, v nekai dneh aretiran. Vlomilec ie po bivališču iz Zagreba, kjer ima neko postransko obrt. Gotovo bodo skušali vlomilci spraviti ukradeno blago v Zagreb, da ga tam vnovčijo po svojih poniagačih. * Domači na polju, vlomilci v hiši. Iz Litije nam poročajo: V Mrežniku, malem naselju med Veliko Gobo in Ljubežem pri Sv. Križu domuie na samem 60 letna vdova Frančiška Tomaževa. Ko je bila te dni zaposlena z dninarji pri obračanju mrve, sta v zaklenjeno hišo vdrla dva neznanca, razbila omare in vse oremetala. Pobraia sta obleko, perilo, srebrno uro in prihranek nad 1000 Din. Delavci so ju zvečer sledi'i v smeri oroti.Sv. Križu. >odtod dalie do Gradiških Lazov oa orožniki. Liudie so videli oba neznanca, stara okrog 40 let. ki sta bila orav dostojno oblečena, nesla sta cule. Dogodek na naj bo v opozorilo vsem. ki med poliskim delom puščajo domove brez varuha. * Blago ie treba poznati. Gospodinja pozna kakovost hrane, dame vrednost svile, gospodie lastnosti tobaka in tako pač vsak zadovoli svojim potrebam po svojem gmotnem stanju. Dobiti najboljše, ie ideal vsakega posameznika Vsakdo pa nima časi. da bi najboljše poiskal in izbral. Dober svet ie velikega pomena, ker nam ori vseh večjih in malih skrbeh olaiša pot do cilja. Higijena in nega telesa ie dandanes za vsakega človeka prva potreba, glavno sredstvo za to oa ie toaletno milo. Popolno v vsakem oziru ie milo Palmira. ki no svo-ii dobri sestavi prija tudi najobčutljivejš. koži ter nas s svojim prijetnim duhom osveži za več ur. Iz Ljubljane u— Leoa ljubljanska zastava za oarnik »Ljubljano«. Jadranska plovidba ie krstila enega svojih potniških parnikov. ki vzdržujejo promet ob našem sinjem Jadranu, na ime »Ljubljana«. Včeraj je posebna deputa-ciia ljubljanske občine, obstoječa iz podžupana prof Evgena Jarca in obč. svet. Ivana Tavčarja, poklonila na svečan nač;n parniku »Ljubljana* lepo pomorsko zastavo v belozelenih barvah z mestnim grbom — zmajem — v sredi. Načrt ie napravil Saša Šantel. zastavo samo pa ie izdelal državni osrednii zavod za domačo obrt pod vodstvom ravnatelja g Božo Račiča. Zastava ie iz težke svile z mnogimi okraski v narodnem slogu, dolga 1.25 m in široka 1 m. Vihrala bo ob slovesnostih na prvem krovu ladje- Zavod ie zastavo izdelal v 2 mc-secih in so se gojenkc potrudile, da so pokazale vso svojo spretnost. u— Vse udeležnike proslav, ki bodo v nedeljo 28. t. m. v Cerkljah ori Kranju. Predvsem pa one. ki se nameravajo udeležiti odkritja spominskih plošč Davorinu Jenku in Ignaciju Borštniku, opozarjamo, da ie preskrbljeno za ugodno avtobusno zvezo z Ljubljane do Cerkeli in zopet nazaj. Avto-ousi bodo vozili od poldneva dalip izpred kavarne Evropa. Natančen urnik priobčimo v petek. Slavnosti v Cerkljah se bodo udeležili različni zastopniki naših najvišjih uradov in oblasti. Začetek popoldanskih svečanosti bo ob pol 15. u— Udruženje gledaliških igralcev, pododbor Ljubljana, odkrije 28. t. m. oj pol 15. v Cerkljah svojemu velikemu kolegi Ignaciju Borštniku na njegovi rojstni hiš: spominsko ploščo. Glede na povečani promet poziva Udruženip vse svoje člane, ki se imajo namen udeležiti te svečanosti, da se iavijo do i>etka popoldne ustmeno ali pismeno v pisarni Udružeuja. Točna ura odhoda avtobusa se bo objavila v soboto. u— Jugoslovenski akademski klub ie do-seeel za svoie člane 75 odst. popusta na vseh državnih železnicah za drugi in tretji razred brzih in osebnih vlakov, obenem pa tudi na ladjah Ta ugodnost velja v glavnih počitnicah, kakor tudi ob božičnih, velikonočnih in semestralnih počitnicah, za poljubno število voženj. Vpis sp vrši do sobote opoldne vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 18. v avli na univerzi. Skupni denarni prispevek znaša 46 Din. Akademiki. k; ne do PREKLICA bivaio v Ljubljani, se lahko pismeno prijavijo na naslov: JAKI Ljubljana. Univerza. u— Jugoslovenski ženski savez v Liubljani poziva članice «seh ljubljanskih ženskih društev, da se v velikem številu udeleže v petek ob 8.40 sprejema ameriških Slovenk in Slovencev Kdor more. naj prinese cvetia s seboj! Po možnosti se tudi udeležite izseljeniškega. kongresa v Delavski zbornici. u— Predzadnja sklepna produkcija gojencev drž. konservatorija bo drevi točno ob 20. v Filharmonični dvorani. Nastopijo gojenci solopevskega irr. instrumentalnega oddelka. Spored ie naslednji: 1. \Veber: Rondo. igra na klarinet iRueh. pri klavirju Šaoljeva, 2 Sancin zapoje Pavčičeve: Padale so cvetne sanje in Krekov: Tam zunaj je sneg Pr; klavirju Mensardiieva. 3. Aleksandrov: Vizija in Novak: Tartarski motiv, igra na klavirju Gallatia. 4. Violinist Pfejfcr igra Sukovo: Ljubezensko pesem in Dvo-rakov Mazurek, pri klavirju Lipovšek. 5. Korenčanova zapoje arijo iz opere Luize, Dri klavirju Lipovšek. 6. Chopin: Mazurka in Impromtu. igra na klavirju Baičeva. 7. Zupan zapoje Premrlov samospev; Bil kralj je rekoč. Michlovo p«esem Pevcu in Musorgskega :Bolho. 8. Violinist Šušteršič zaigra l. in 4 stavek iz Španske simfonije. Oba spremlja pri klavirju Lipovšek. 9. Du-gan: Štiri Medjimurske. Struuss: Glej štirje konjiči in Poklonitev. poie Dolenčeva, pri klaviriu Gallatia. Solopevci iz šole g. ravnatelja liubada in ge. VVistinghausuove, pianisti iz šole Janka Ravnika, vilonisti iz šole Jana Šlaisa in klarinetist iz šole Lau-nove. Zadnja iavna produkcija bo v petek v Filharmonični dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni, kjer se dobi fsidi podrobni spored. u— III. delavski prosvetni večer priredi »Zarja« v soboto ob 20. v dvorani Delavske zbornice skupno z delavskim kulturnim društvom »Svoboda«. Na programu ie godba na pihala, kvintet in kvartet »Zarie« pod vodstvom kapelnika g. Dolinama, klarinet, pozavna in rog gojencev^ glasbene šoie »Zarje«. Sopranistka ga Štefanija Vukova zapoje ruske, poljske in s'jveuske solospe-ve. „Nastopi tudi konservatorisi baritonist g. Žagar s soiospevi. Vstop pi*>st. u— Šolski odbor sremiia trgovcev vabi k slavnostnemu zaključku šolskega leta ob priliki 50 letnice obstoja Gremiihlne trgovske šole. ki bo jutri zvečer ob 20. v veliki dvorani »Trgovskega doma«. Spored je naslednji: Nagovor vodje šole. akademija z glasbenimi in pevskimi točkami nato nagovor načelnika šolskega odbora in obdarovanje na.ioridnejšib učencev ip učenk. Vstop ie orost. u— Opozarjamo na razstavo izdelkov grafičnih vajencev Dravske bannuine. ki se vrši od danes do 30. iuniia v poslopju Tehniške srednie šole (pritličje) v Ljubljani. Razstava ie odprta dnevno od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. Vstop prost. Občinstvu in šolani res toplo priporočamo poset te poučne razstave, k; nudi prav pester pregled ličnih grafičnih izdelkov naSli mladih »črnih« umetnikov. u— Z mestnega magistrata. Odtielek VI. mestnega načelstva (mestni gradbeni urad) za strank" ne uraduie v dneh 26. in 27. junija zaradi čiščenja uradnih prostorov. u— Legitimacile za četrtinsko vožnio na koneres Tieznosti v Beorradu. ki se bo vršil od 3. do 5 juliia se dobe pri Brezalkoholni produkciji. Liubliana. Kolodvorska ulica 3 (nasproti mestnega kopališča) no 30 Din._ PENZION STURM Poljče pri Begunjah idealno letovišče za rekonvalesceute, nervozne itd. Priljubljena izletna točka. Postaja Lesce — Bled. — Cene zmerne. Zahtevajte prospekte. 8408 Božo Plahuta, najemnik DAMASCENA GOLD NAJBOLJŠA BRITVICA IZ ŠVEDSKEGA JEKLA. — DOBIVA SE POVSOD. u— Zanimive razprave pred deželnim sodiščem. Priliodjiii petek se bo vršila orcJ malim senatom kazenska razprava proti drznemu vlomilcu Ivanu Pavlicu in 4 njegovim pajdašem. Vsi imajo na vesti 12 večjih in maniših vlomov, ki so jili izvršili od novembra lani do sredi februarja letos. Pavlič ie po raznih iečah presedel žc ^kali 26 let. — V začetku julija bo razp^ana senzacionalna razprava proti Šlšenčanu L., ki je bil svoječasno osumljen, da ie umoril in oropal nekega Bosanca in truplo vrgel v vodnjak ori Kosezah. Zaradi pomanjkanja dokazov oa ie bila preiskava proti L ustavljena. L. pa drugače obremenjuje obtožnica raznih drugih delikto-v. tako odprave plodu, goljufij in ponarejanja ii-st;n. u— Od doma je pobegnil. Ljubljančan. 20 letni krojaški pomočnik Viktor Miškot. ki ie nekoliko duševno omejen, oblečen v svetle nove hlače, z belo srajco, razoglav. ie pobegnil z doma svojega očeta v Zgornji Šiški št. 116. Pogrešajo ga že več dni. a— Voz za. ie stisnil ob pločevino. Čez železniški prelaz na Dunajski cesti je včasi izredno živahen promet. Ker morajo vozniki raznih vozil po več minut čakati na vlake se nred zatvornicama nabere mnogo vozil. ki po dvigu zatvornic naglo poženej.) preko prelaza. Včerai okoli 10. dopoldne ie na obeh straneh zatvornic čakalo mnogo vozil. Med niimi sta bila pri elektrotehničnem podjetju Hebein zaposleni vajenec Vinko Starovašnik s svojim tovarišem, ki sta pe'iala na ročnem vozičku pločevino. Neki voznik pa ie z meterskim vozom za kamt'-nie tako nerodno zavozil mimo Sta rov a š-nika. da ga ie pritisnil ob ostro pločevino. Vajenec ie dobil težke poškodbe. Ostra pločevina mu ie nogo močno prerezala, a voz sam mu io ie še zmečkal. Ponesrečenca so prepeljali takoj v bolnico. Voznik :e bil zaslišan na policijski stražnic; na Dunajski cesti. Kot priče so bili zabeleženi mnogi očividci. u— Razne tatvine. Policiji ie bilo včeraj prijavljenih več manjših tatvin. Gostilničarju in mesariu Andreju Primcu v Mostah je PpV,V. ;7 vipti,v> ukradel leneera kanarčka. se na razpolago! k; ga lastnik ceni kar na 300 Din. Trgovskemu potniku Leopoldu Salesinu je bilo v ponedeliek ponoči ukradeno z dvorišča hiše št. 13 na Gosnosvetski cesti 1000 Din vredno kolo znamke »Pucli.« u— Opozarjamo na današnji oglas tvrdke R. Veleoič. Iz Celja e— Polovična vožnja na župni sokolski zlet. Ministrstvo prometa je dovolilo z 'odlokom št. 15965 vsem udeležencem župnega sokolskega zleta v Celju za dneve od 27. do 30 t. m. 50 odstotkov popusta na vseh progah v območju ljubljanske in zagrebške železniške direkcije e— Okrožni inšpektor dr. Schaubach se je včeraj mudil v Celju po službenih po slih. e— Kres na Starem gradu. Mrkonjičev skavtski steg v Celju in Trezna mladina sta sinoči ob 21. zažgala v čast Janezu Kr-stitelju velik kres na Starem gradu. Streljali so tudi s topiči in prepevali vesele mladostne pesmi. e— V pomoč oškodovancem po toči. Toča iu silno neurje je katastrofalno uničilo vse pridelke v Dramljali iu okolici, kakor tudi v drugih krajih spodnjega dela bivš< mariborske oblasti. Razdejanje si je ogledal v nedeljo tudi g. ban dr. Marušič, ki je istočasno podeljeval najtežje prizadetim posestnikom prvo najnujnejšo denarno pomoč. — V ponedeljek zvečer je zboroval v Celju Rdeči križ s predstavniki oblastev in raznih organizacij in se je sklepalo o potrebnih korakih, ki naj se pokrenejo v svrho takojšnje pomoči težko prizadetemu prebivalstvu. Društvo Rdeči križ je no mudorua naklonilo znatnejšo podporo, oi> enem pa se obrača na vso celjsko javnost brez izjeme, da priskoči z izdatnimi podporami na pomoč. Rdeči križ bo priredil 11. julija v mestnem parku v ta namen koncert godbe tukajšnjega 39. pešpolka. Vstopnina bo le 2 Din za osebo. Naj no bo nikogar, ki ne bi posegel v žep in daroval svoj obolus trpečim rojakom. — Celjska lovska družba, ki ima v zakupu lovišče v drameljski okolici, je darovala za oškodovance po toči v Dramljali znesek 1000 Din. Posnemajte! e— Za treznostno razstavo v Narodnem domu vlada v Celiu veliko zanimanje- Šole io bodo obiskale. Nekatere slike in plakati so v resnici posrečeni. Dne 30. t. m. in 1. juliia bo razstava odprta v Oaberiu. e-— Strelska družina obvešča članstvo 5n vse prijatelje, da se napovedano streljanje na vojaškem strelišču v Pečovniku zaradi praznika Vidovega dne ne bo vršilo v nedeljo, 28. t. m., temveč šele v nedeljo, 5. in v nedeljo 12. julija, vsakokrat od 15. dalje. e— Obe meatni osnovni šoli bosta imelf vpisovanje novincev in novink v prve razrede v torek 30. t. m. od 9. do 12. in od 15. do 1«. v obeh pisarnah v I. nadstropju mestne osnovne šole. Sprpjemallt se bodo v šolo predvsem otroci, ki bodo pred 1 septembrom t. 1. že dopolnili sedmo le^o starosti; mlajši se bodo vpisovali le, čo bodo telesno prav dobro razviti in če bo še prostor. Vpisovanje otrok za šolo se b< Izvajalo samo na podlagi uradnih rojstnih podatkov novincev in novink, kakor tut dokaza njihove domovinske pristojnosti. Zaradi zakonitih predpisov *se bodo sprejemali v obe mestni osnovni šoli le tisti otroci, katerih starši stanujejo v mestu. Okoliška mladina bi se vpisala v mestno šolo samo pod pogojem, če je oče državni ali meatnl uslužbenec, če si starši prej iz poslujejo dovoljenje odpustitve od krajevnega šolskega pdbora Celje-okolica in če otroka z izrccnim dovoljenjem nato sprejme tudi nu*tai krajevni šolski odbor. e— Nenadna slabost ob Savinji. Včeraj dopoldne ob 11. je bil poklican na Savlnj sko nabrežje rešilni avtomobil, ki je naglo prepeljal v javno bolnico perico J. černv-jevo, ki se je na tolneu nepričakovana onesvestila. e— Ukinjen vozovnl promet na Glavnem trgu. Od 22. junija dalje do preklica bo Glavni trg zaradi tržnega prometa za to-zovni promot od zjutraj do 11. dopoldne zaprt. Vozovni promet čez Slomškov m Sn kapucinski most se bo vrši! le preko Gosposke, oziroma Koccnove ulice. Iz Maribora 3— Gostovanje članov zagrebškega gledališča bo v sredo in četrtek. Uprizorila se bo »XYZ* zelo zabavna in duhovita komedija. Sodelovali bodo odlični umetniki Bo žena Kraljeva. Dubravko Dujšin Mato Gr-kovič iu Josip Pukšec- Kier ie zagrebška drama brezdvomno najboljša v Jugoslavir. vlada za omenjeno gostovanje veliko zanimanje. a— Slovanska čitalnica v 71. leto. Pred-par dnevi je imela Slovanska čitalnica, najstarejše mariborsko kulturno društvo, v Narodnem domu svoj letni občni zbor,' s katerim stopa Slovanska čitalnica', pravna lastnica znane Ljudske knjižnice, v 71. leto svojega plodonosnega, kulturnega in nacionalnega dela v obmejnem Mariboru. Slovanska čitalnica je že pred več leti omejila svoje delovanje na svojo Ljudsko knjižnico, ki je zaznamovala v letu 1930 krasen napredek: število izposojenih knjig je naraslo za celih 44 odstotkov. Po poročilih društvenih funkcionarjev je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik odvetnik dr. Avg. Reisman, podpredesnik višji ravnatelj moške kaznilnice Niko Vrabl, tajnik odvetniški kandidat Gojmir Jelene, blagajnik zobozdravnik dr. Boris Kristan, gospodar zdravnik dr. Rudolf Kac, odborniki: profesor Viktor Gruntar, zadružno-obrtni nadzornik Ignac Založnik, šolski inšpektor v pok. dr. Leopold Poljar.ec, inž. Jože Rus; preglednika: svetnik Ivan Knop in knjigovodja Lojze Doležal. Pri slučajnostih je bilo med drugim sklenjeno, da bo proslavila Slovanska čitalnica svoj znameniti 701etni jubilej, ki je tudi važen kulturni jubilej za Maribor in vse Slovence, zlasti obmejne, s posebno proslavo v jeseni. Obenem obhaja tudi čitalnična Ljudska knjižnica 251etnico svojega obstoja. a— Danes svira v mestnem parku ob ugodnem vremenu ob pol 7. zvečer slovita koncertna naprava »Korting« koroške narodne pesmi. Koncert obeta visok užitek. Priditp vsi. Napravo postavi inž. A. Mlaker Ptui a— Drzen vlomilec. V Krekovi ulici št 16 je vlomil s ponarejenim ključem r st-*-novanje vpokojenega višjega davčnega upravitelja g. Otmarja Meglica neki drzni vlomilec, ki se je moral prej že dobro seznaniti z razmerami v stanovanju. Mož j« pričel s svojim zločinskim poslom okoli 2. ponoči ter najpreje temeljito pregledal veliko omaro v predsobi, od tu pa se Radio - Ljubljana odpravil v jedilnico, kjer je prebrskal vs*# predale ter si pripravil za plen večjo količino srebrnega jedilnega pribora. Končni je bil celo tako drzen, da se je odprav!! r spalnico, kjer je vzel ročno torbico :n i» nje pobral kakih 170 Din ter ključ od pisalne mize v sprejemnici. S ključem jv» odprl pisalno mizo ter odprl razne šatulje, v katerih je iskal zlatnino. Bil pa je nervozen, ker ni našel med papirjem bankovcev. Ko se je odpravil proti izhodu, se je hotel najbrže prepričati, če stanovalci d> volj trdno spe. Odprl je vrata spalnic?, kar pa je čula gospa Berta Megličeva tet naglo prižgala luč. Zbudila je moža in ga opozorila na vlomilca, ki je bil visok mladenič v črni obleki. Ko jc vlomilec opazil, da je zasačen, je skočil skozi okno na dvorišče in od tam preko vrta na dvorišč« moškega učiteljišča, kjer je izginil v temo. S seboj je odnesel novo modro moško ob' leko in gledališko kukalo. a— žrtev avtomobilske nezgode podlegla poškodbam. Včerajšnje - Jutro« je poročalo, da je bil pri avtomobiski nesreči v Ko-šakih SOletni železniški uradnik Drago čo-bular težje ranjen, četudi se je njegova stanje po nezgodi vidno izboljšalo, je proti polnoči nenadoma nastopila kriza in ob 2 zjutraj je podlegel poškodbam. Pokojni zapušča, ženo. Bil je znan kot narodno ze lo zaveden mož, poln humorja, zato je užival splošne simpatije. Kakor znano, se Jo usodne noči vračal iz Studencev na svojo stanovanje v Košakih. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico splošne bolnice Bodi mu, ohranjen časten spomin, njegovi rodbini pa naše iskreno sožalje! a— Z gnojnimi vilami so napadli triie fantje ori Treh ribnikih 24 letnega oosest-nikovega sina Ivana Ornika. Zdelali so ga tako hudo. da so ga motali prepeljati z rešilnim avtomobilom v bolnico. Zadeva bo imela za junake gnojnih vil še hude posledice. a— Kino predstave. Graiski kino: od danes dalie: 100 odst. nemška govoreča in zvočna veseloigra >-Kariiera male DoIIv«. Union kino: od danes dalie 100 odst. nemški govoreči in zvočni dvoini spored: »Kdo ie Tiger?« — »Skrivnostni strel.« Z Jesenic s— Priprave za sprejem ameriških izlet, nikov. V ponedeljek se ie vršil na občini razgovor zastopnkev vseh jeseniških dru* štev zaradi sprejema ameriških izletnikov. Razgovor jc vodil predsednik sprejemnega odbora g. dr. Kogoj, prisostvovala pa sta tudi župan g. Čufer in župn;k Kastelic. Zelo častno e-o Ma zastopana sokoteka društva. Tajnik Narodnega izseljeniškega odbora g. Kravos je obrazloži! važnost po* seta ameriških izletnikov in žel. z. v Celiu (zaradi prenosa sedeža iz Ljubljane): Kafel Anton in drug'na Lavi pri Celju (iavna trgovska družba): Jeraj Alojz, trgovina z vinom v Nizki nri Rečic' ob Savinji. Izbrisala se iP tvrdka Diabolo-Separator d. d.. Znercb. podružnica v Ljubljani. = V zadružni register so se vpisale nastopne zadruge: Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani, r. z. z o. z.; Živinorejska selekcijska zadruga v Skaruč-ni, r. z. z o. z.; Konsumno društvo za Slovenijo, r- z. z o. z., podružnica Maribor; Konsumno društvo za Slovenijo, r. z. z o. z., podružnica Preval je. ~ Konkurz je razglašen o imovini Kum-ra Karla, neprotokoliranega trgovca v Kam niku. Prvi zbor upnikov pri okrajnem so dišču v Kamniku 25. t. m. ob 10. Oglasi t veni rok do 30 iuliia. Ugotovitveni narok 6. avgusta ob 10. = Poravnalno postopanje je uvedeno u imovini Bernika Franca, trgovca s klobuki v Ljubljani (narok za sklepanje poravnav« pri deželnem sodišču 25. julija ob 10.; rok za oglasitev do 20. julija) in o imovini tvrdke Frohlich - Navratil v Celju (narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Celiu 14. julija ob 9.; rok za oglasitev do 5. Julija). = Prodaja vreč Dirckcija državnega rudnika Kakanj f»prejema do 8. julija po« nudbe glede prodaje 1000 komadov vreč od moke. Oglas na vpogled v Zborn;ci za TOI v Ljubljani. = Oddaja popravila strehe na objektih vojašnice vojvode Mišica v Ljubljani bo po ofertni licitacij' 13. julija pri inženier« skem oddelku komande dravske djvizijske oblasti v Ljubljani Ogla* je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pri istem oddelku. = Dobave. Dirckcija državnega rudnika Velenje sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 1200 kg koruznega zdroba in 20.000 kg pšenične moke. d;rekcija dr« žavnih železnic v Subotici do 4. julija gle« de dobave pisarniškega materijala. direk« ci ja državnega rudnika Serjskj Rudnik do 6. julija glede dobave 400 kg motornega olj i in 50 kubičnih metrov lesa, direkc;.ia državnega rudnika Breza do 0. julija glede dobave električnega materijala, gumiia« stih cevi, pločevine in jeklenih vrvi, di« rekcija drž^vnesa rudnika Zabukovca pri Celju do 9. juliin glede dobave jamsk;h ventilatorjev in 380 kubičnih metrov jam skega lesa. Dne 6. julija bo pri upravi dr« žavnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu, licitacija glede dobave motvo« za. vrvi in platna. Dne 1 julija bo pri in« tendantur' savske divizijske oblasti v Za« grebu licitacija glede dobave 6000 kg hens cina za pogon motorjev in 240 kg maziva za motorje. Oglasi na vpogied v Zbornici za TOI v Ljubljani. Borze 23. junija. Na ljubljanski devizni borzi so se tečaji splošno malo okrepili. Le Curih je osta nespremenjen. Od efektov se je zaključila Kranjska industrijska po 30fi. Vojna škoda je na zagrebškem efektnem tržišču zopet popustila. Trgovala se je za aranžma po 405.5, 405, 4q4.5 in 404 in za oktober po 406. Od ostalih državnih vrednot so zabeležili zaključke- begluške po 63 in 64, V/o Blair kasa po 80.875 in 8% Blair po 91.5 in 9125. Od bančnih vrednot sta bili zaključeni Union j>o 165 in Jugo po 67, od industrijskih vrednot pa Slaveks po 25, Drava po 235, Union mlin po 55. Isis po 40 in Trbovlje po 258 — 260. Trbovlje so dalje čvrste. Denta Ljubljana. Amsterdam 22.77, Bruselj 7.875, Berlin 13.4275 — 13.4575 (13.4425), Budimpešta 9.8756, Curih 1095.3—1098.3 (1096.8), Dunaj 7.9292 — 7-9502 (7.9442), London 274.85 — 275-65 (275.25), Newyork 56.345 ■ io 56.545 <5G.44o), Pariz 220.5 — 222.5 (221.5), Praga 167-03 — 167.83 (167.43), Trst 295 99. Zagreb^ Amsterdam 22.74 — 22.80, Dunaj 792.92 — 795.92, Berlin 13.4275 — 13.4575, Bruselj 7.875 bi., Budimpešta 987.56 blaso, London 274.85 — 276.85, Milan 295 — 297, Ne\vyork ček 56.455 — 56.656. Pariz 220.5 do 222-5, Praga 167.03 — 167.83. Curih 1095.3 — 1098.3. Curih. Zagreb 9.1225. Pariz 20.20, London 25.095, Newvork 515.6, Bruselj 71.82, Milan 27. Madrid, 51. Amsterdam 207.55, Berlin 122.45, Dunaj 72.475, Sofija 3.735, Praga 15.27, Varšava 90.05. Budimpešta 6.705. Bukarešta 12.93 Efekti Ljubljana. 8% Blair 91 bi., 7^ Blair 81 bi., Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 950 den.. Kreditni zavod J 95 den., Vevče 120 den- Stavbna 40 den., Kranjska industrijska 306, Ruše 130 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 404 — 404.5. kasa 404 — 404.5, junij 404.5 blago, julij 4o5 blago, avgust 404.5 den.. oktober 405.5 — 406. december 406.5 — 409, investicijsko 86 — 87, agrarne 47 den-, bealuške 63 — 65, 8% Blair 90.5 do 90.875, 7% Blair 80.75 — SI, kasa 80.875 do 81.25, 7% Državna hipotekama 81—82; bančne vrednote: Hrvatska 50 — 60, Ka*o-lička 33 — 35. Poljo 53 — 53, Kreditna Zagreb 120 — 125, Union 165 — 167, Jugo 67 do 67.5, Ljubljanska kreditna 120 den., Medjunarodna 6S den., Praštediona 950 do 960,' Srpska 191 — 193, Zenuiljska 118 do 122; industrijske vrednote: Narodna šuma 30 den., Danica 65 — 70, Drava 235 — 236, Šečerana 255 — 265, Ljevaonica 210 denar, Brod vagon 55 — 61. Union mlin 55 — 59, Vevče 120 den., Isis 40 — 41, Dubrovačka 320 den.. Jadranska 520 den., Oceania 200 den., Trbovlje 258 — 260. Beograd. Vojua škoda zaključki 407.25, 406.75 in 406.5, za oktober zaključek 410-5, investicijsko zaključek S6.5. agrarne 49 do 49.25, 7% Blair zaključek 81.125, 8% Blair OO^S denar, 7% Državna hipotekama zaključki 81.50, S 1.25, 81.125, begluške zaključki 66, 65.75 in 65.5. Blagovna tržišča LES -f Ljubljanska borza (23. t. m) Tendenca za les nespremenjeno mlačna. Zaključki: 2 vagona oglja in 2 vagona mora-iov in iavorjevih plohov (eksekutivno). Eksekutivna prodaja: 6 kub. m iavorjevih plohov, I., II. in lepa III., zdravo blago, ua 2 m dolžine naprej, od 22 cm širine naj>rej, 90 in 100 min debeline; 7 kub. m polmora-lov gd 4 m dolžina naprej, 38 X 7S cm; 4 kub/m desk, 4 m dolžine, 28. 38 in 48mm, monte; 30 kub. m moralov in polmoralov, smreka - jelka, 4 do 7 m., monte (vse iro vagon Postojna transitno; dobava prompt-na; pločljivo proti računu in duplikatu tovornega lista); cena za javor 300 Din, za deske in morale 220 Din. ŽITO + Ljubljanska borza (23. t. m) Tendenca za žito stalna. Brez zaključkov. Nudi se (fco slov. postaja, mlevska vozni-na, plačljivo v 30 dneh): pšenica: potiska, 80 k" po 267.50—270, srbobranska, 80 kg po 265-267-50, okolica Subotica, 79 80 po 262.50—265, okolica Sombor, 79 kg po 252.50—255, baranjska, 79 kg po 242.50—245; koruza: baška, rešetana po 155—157.5 (pri navadni voznini po 160—162.5); oves: ba-ranjski po 225 — 230; moka: banatska »0: po 375 — 380. baška jO« po 360 — 365. -f Novosadska blagovna borza (23. t. m ) Tendenca nespremenjena. Promet: 6 vagonov pšenice, 10 vagonov turščice, 6 vagonov moke in 1 otrobov. Pšenica: srednje-baška, 79/80 kg 180-185; okolica Novi Sad 79 80 k" 1S0—185; okolica Sombor, 79/80 k" 165-170; baška potiska, 79/S0 kg 190 -195; gornjebaška, 79,80 kg 190—195; sremska. 78 kg 162.5 — 167-5: okolica Indjija, 78 kg 167-5 - 172.5. Turščica: baška. Dunav, Sava 98—100; okolica Sombor 96—98. Moka: baška in »00c 2G0—280, >2« 250—260; 240—250; »6« 225—230; >8« 120-130. Otrobi: baški, sremski in banatski 112.5—117.5. -f Somborska blagovna borza (23. t m.) Tendenca mirna. Promet 48 in pol vagona. Pšenica: baška, potiska, slep. 80 kg 192.5 do 197.5, baška, okolica Sombor, 78 79 kg 165 — 170, gornjebaška, 79 So kg 185—190, eremska, slavonska, 78 kg 160 — 165. Turščica: baška 95 — 97, baška. junij m ladja Dunav 97 — 99. Moka: baška. »Or in >00? 260—280: »2< 245—260; :5~ 235— 250; 225-235; >7< 175-190; :8< 120 -125. Otrobi: baški 112.5—117.5. — Oves: baški, sremski in slavonski 170— '+ Budiinpeštanska termin ska borza (23. t m) Tendenca ustaljena. Promet omejen. Pšciiica: za iunij 14.65 do 14.67. Turščica: za julij 13.30 — 13.32, za avgust 13.49 do 13.51. za maj 1932 11.52 — 11.51. vse informacije daje ANTE TUDOR, Baška, ali Putnik, Ljubljana 8187 Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. Iz ži\i jen ja In sveta Mož, ki je odkril povzročiteljico sifilisa 251etnica smrti zoologa Schaudinna Pred 25 leti je umrl v Hamburgu zoolog tfritz Schaudinn, ki je odkril spirochaeto pallido, povzroč:teljico sifilisa in to eno leto pred svojo smrtjo. Šele od kar vemo za to povzročiteljico, je bilo mogoče misliti na pripomočke za smotreno pobijanje strašne spolne kuge. Mikroskopska ugotovitev zelo nevarnega bacila nam omogoča pravočasno diagnozo bolezni in s tem pravočasno zdravljenje. Schaudinnovo odkritje je dalo raziskoval* cem v roke sredstvo za preizkušnjo lečil prot-* sifilisu. Šele po tem odkritju je lahko prišlo odkritje salvarzana po profesorju Hattu in Ehriichu. Če so zdravniki danes mnenja, da 6e bo dal sifilis v nedolgem času popolnoma iztrebiti, je to v nemajhni meri zaslugi prof. Schaudinna. Veliki raziskovalec se je rodil 19. sept. 1871. v Roseningenu v Vzhodni Prusiji in je umrl 6tar komaj 35 let. Zanimivo je, da je naletel kakor vsi veliki duhovi tudi ta pionir znanosti najprvo na posmeh v stro« kovnjaških krogih. Tako je bilo i. 1905., ko je na seji berlinske zdravniške družbe spregovoril o svojem odkritju. Dane^ pa siavi četrtstoletn'co njegove smrti vse kub turno človeštvo in ž njim ves učeni zdrav« niški svet. Arktični polet dr. Eckenerja Ker je propadel načrt z »Nautflusom«, bo dr. Eckener sodeloval z ruskim ledolomilcem »M al y ginom« Vse kaže. da je načrt sodelovanja med >Nautilusom« in »Zeppelinom« na sever« nem tečaju zaradi težkih poškodb \ViIkin« sove podmornice dokončno propdel. Dr. Eckener smatra, da \VJkins ne ho mogel pravočasno izvršit' popravil in priti na se« stanek v dogovorjenem času. Za letos je torej ta reč toliko kakor oprivljena. Zato pa pripravlja dr. F.ckener arktični polet v skrčenem obsegu. To je seveda te* žavno. kajti takšna ekspedicija stane ogromno denarja, mecenov pa ie vsak dan manj. Z večjo podporo ameriškega č\so« pisnega mogotca Hearsta zaenkrat ni' več računati. keT je bil denar zisiguran edino« le za primer sodelovanja z »Nautilusom. I z tega razloga se dr. Eckener trenutno razgovarja z Rusi od katerih pričakuje iz« datne pomoči 7a svoje podjetje. Arktična vožn]a pa je v finančnem po* gledu mogoča že na podlagi naplačila. ki ga je bil prejel Eckener od Hearsta v Amerik ki in ki zapade na podlagi pogodbe med obema strankama Za začetek bi bilo torej nekaj stredstev na razpolago. Ostanek, ki bo tvori seveda glavni delež, pa se nadeia nemški zr~koplovec dobit-" od potnikov, ki reflektirajo na nenavadno zabavno poto« vanje v severne deže'e. S to voznino in pa s podporo evropskih časopisnih koncernov, ki bi drago plačala poročila, pričakuje Eckener. da bo premaga! vse ovire in do« segel cilj. Zadnji podnorn: vir naj bi bila posebna poštna pristojbina za pisma, ki bi jih »Zeppelin« prevažal na tej vožnji. Eckener je napravil načrt, po katerem bi se pošta vrgla na zemljo v Nansenovi deželi in na Kamenevem otoku \~logo »Nautilus s j« bi tukaj prevzel ruski ledolomilec »Ma* Ivgin«, ki je odrinil n3 pot 15. t. m. »Malvgin« naj bi prevzel od »Zeppelina« pošto in jo izTOČil dalje naslovljencem v roke. Po sedanjih dispozicijah bo nastopil »Zeppelina 6vojo pot 20. julija. Najprej po« leti ;z Friedrichshafna v Berlin, od tam dalje v Leningrad. Šele tukaj bi se začela prava arktična odprava, k' bi trajala nepre« trgoma pet do šest dni. »Zeppelin« bo le« tel na Sibirijo in člani odprave bodo kar* tografirali njeno ozemlje. Za sedaj še ne stoji, kod se bo zrakoplov vračal in če po« leti s tečaja naravnost v Berlin a!li če se bo ustavil na povratku zopet v Leningradu. Ekapedicaja je že tako zasigurana, da se imenujejo celo njenj udeleženci, in sicer: en nemški meteorolog in dva geodeta, en švedski strokovnjak za zemsk; magneti« zem. dva ruska geografa in en meteorolog. Zrakoplov bo opremljen z vsemi polarnimi pripomočki, s sanmi, splavi in čolni, spal« nimi vrečami in živežem. Vse to bodo ni« ložili na »Zeppelina« že v Friedrichshafnu. Člani odprave se bodo vkrcali deloma v Friedrichshafnu, deloma v Berlinu. V načr« tu je še to, da bo zrakoplov obratoval sa« mo s tremi ali štirimi stroii, posadka pa bo skrčena samo na dve moštvi, ki se bosta menjavali v službi. Danska odprava na Gronland Danski raziskovalec Gronlanda dr. Lau-ge Koch je te dni zapustil Kodanj z eks-pedicijo, ki jo lahko imenujemo eno največjih odprav svoje vrste. Na razpolago ima dve ladji, osem motornih čolnov, 54 psov in 66 ljudi. Dancev, Švedov in Nemcev. Dr. Koch namerava ostati na gron-landskih obalah tri leta in raziskovati predvsem vzhodno obalo Gronlanda. Ekspedicija je vzela s seboj velikanske množine gradbenega lesa. iz katerega si bo postavila bivališča, ki jo bodo pozimi čuvala velikih mrazov. Spomenik žrtvam »Lathama« Francoski minister za letalstvo Dumes-nil je v nedeljo odkril v Caudebecu en Cauxu spomenik, ki so ga postavili žrtvam »Lathama«, ki je odnesel v smrt francoskega letalca Gilbauda, norveškega raz iskovalca Amundsena in še nekaj drugih izkušenih in pogumnih mož. Odkritja spomenika sta se udeležila tudi zastopnika italijanske in norveške vlade. Minister Du-mesnil je imel govor, v katerem je proslavljal hrabrost »Lathamove« posadke, ki je umrla za človekoljubno stvar brez sebičnih namenov. Inozemci v turških službah Londonske »Times« poročajo iz Carigrada, da pripravlja turška vlada zakon, ki bo zabranjeval inozemcem na turškem ozemlju zaposlitev v lekarnarskem, zdravniškem, odvetniškem, šoferskem in nata-karskem poklicu. Inozemci tudi ne bodo smeli več vršiti službe tolmačev, vendar pa bodo ostali tisti inozemci, ki že služijo v kateremkoli navedenih poklicev, lahko tudi zanaprej na svojih mestih. Predsednik Hoover in Bela hiša Ameriški predsednik Hoover je sprožil misel o enoletni odgoditvi plačevanja dolgov, da si opomore svetovno gospodarstvo. Razgovori o tem vprašanju so se vršili v wa- shingtonski Beli hiši. Manica: V kresni noči Bregarjev Martin je bil fant od fare. Močan kakor hrust, v obraz pa zal in rdeč kakor zrelo jabolko. Bil je vedno vesel in dovtipen, drugače pa priden in pošten mladenič. Takole na tihem je prav rad poškilil za lepo sosedo Korenovo Franico. Toda Ie na skrivaj. Martinova domačija je bila majhna, Franica ie bila pa edinka najbogatejšega posestnika, ki ie bil pred nekaj meseci umrl in zapustil hčeri seveda vse svoje premoženje. Franica ni bila ošabno dekle. Rada se ie pogovorila prav tako z Martinom, kakor z drugimi fanti. Ženinov je imela vedno dovolj, a videti ie bilo. da se doslej še ni ogrevala za nobenega. Par dni pred »Kresom« se je Martin mudil na travniku za vasjo. Sukal ie koso tako urno. da mu je lil znoj kar v curkih po rdečem licu, čeprav je bilo že zgodaj v jutro. Pa prišvedra po stezi stara Jernačka, ki je poleg beračenja baje znala izvrstno pogoditi človeško bodočnost iz zamaščenih kart, katere je povsod nosila s seboj, a pokazala le malokomu. Martin, ki je bil dobrega srca in se mu je smilil vsak revež, ji je časih vrgel kak dinar, zaradi česar ie bil pri starici bolje zapisan kakor vsi drugi. Tudi zdaj mu je zaklicala že od daleč: »Martin, ne hiti tako! Še koso boš zlomil.« Nagovorjeni se je vzravnal, si kar z roko otrl znoj s čela in se nasmejal: »Poidi pomagat, Jernačka!« »Ovbe. kaj naj ti pomaga stara baba! Pa — saj ti ni nič hudega.« »Kaj ti veš!« »No, no! Tebi ne manjka drugega, samo take zavberske neveste kakor si ti sam, pa bosta najlepši par na svetu.« »Ha, ha! Preskrbi mi jo, Jernačka!« »Eh, le sam jo poišči! Pa tebi je pač ne bo treba iskati. Kar same ti bodo drvele skupaj. Tak fant! — Zdaj grem pa kar naravnost h Korenovi Franici. Je sama doma. Mi ie naročila, veš!« »Oho, imaš pa imenitno pot. Kaj pa boš tam?« »Franici bom »šlogala«. Pa molči! To povem samo tebi.« Martin je postal pozoren. Čudne misli so mu udarjale v glavo. Nato je tako globoko zapičil svoj pogled v starko, da se mu je ta glasno zarezala: »Ne glej me vendar tako, kakor da bi hotel požreti moje su,he kosti! Ali ti ni prav?« »Meni —?« je rekel Martin raztrese- Smrt Fallieresa Med brzojavnimi vestmi smo že poročali, da je umrl na svojem posestvu pri Agenu bivši francoski državni predsednik Armand Falličres v starosti 90 let. Rodil se je kot sin preprostih staršev v provincialnem Mezinu 1. 1841. 2e v mladih letih ga je izvabila želja po študiju v svet. študiral je pravo, postal advokat, se posvetil politiki in bil leta 1867 prvič izvoljen za poslanca, 1890 za senatorja, pozneje za predsednika senata in 1906 za državnega predsednika Francije. V tem svojstvu je postal naslednik Lou-beta. Zanimivo je, da je bil pri predsedniških volitvah 17. januarja 1906 njegov protikandidat sedanji predsednik Paul Doumer. Falličres se je 1. 1913 umaknil Poincareju ter je živel po odstopu najprej v Parizu, potem pa se je preselil v Gasko-njo, ki mu je bila do zadnjega močno pri srcu. Čudežna cev V laboratoriju ameriške General Electric Company v Shenectadvju imajo novo ront-gensko cev, ki je pravo čudo svoje vrste. Uporabljali jo bodo za zdravljenje raka v neki bolnišnici. Cev je največja, kar so jih kdaj uporabljali v to svrho, in razpolaga z napetostjo 900.000 voltov, dočim so imele druge doslej kvečjemu 300.000 voltov. Z novo cevjo proizvajanj Rontgenovi žarki so sposobni predreti 3 mm debelo bakreno ploščo, potem še 10 cm debelo železno ploščo in vendar producirati še rentgensko sliko. Cev je konstruiral znani fizik dr. Coolidge. Njena sila je enaka sili izredno velike količine radija, zato pričakujejo, da se bo zelo obnesla za zdravljenje raka. 10 naočark Profesor zoologije na vseučilišču v Syd-neyu W>rd se je po naročilu tamošnjega živalskega vrta odpravil na kačji lov v Egipt. Ujel je deset živih naočark in jih spravil v neki zaboj. Na povratku v Avstralijo se je zaboj neznano kako razbil in strupene plazalke so ušle. Na parniku je nastala prava panika in prof. Ward je ponovno prišel v smrtno nevarnost, preden se mu je posrečilo živali znova ujeti. Kače pa so se bile tako ovile druga okoli druge, da ni bilo mogoče ugotoviti, da-li so že vse na varnem ali pa se sprehaja še kakšna po ladijskem trupu. S težkim srcem se je tedaj učenjak odločil ujete živali pokončati, da ugotovi njih število. Izkazalo se je, da ni manjkala nobena izmed desetih — toda ves trud težavne in drage ekspedicije je bil s tem uničen. Debelih zločincev ni Dr. Kinzo Saza, jetnišnični zdravnik v Fukuoti na Japonskem objavlja rezultate svojih primerjalnih statističnih študij o zločincih in prihaja do zaključka, da so vsi zločinci suhi ljudje. Mož je preiskal na tisoče jetnikov in sprevidel, da so osebe z zločinskimi instinkti zelo mršava in koščena bitja. Tolsti zločinci so, vsaj na Japonskem, bele vrane med svojimi tovariši, če pa zaide okrogel mož med zločince, veli dalje isti dr. Saza, vselej prizna in obžaluje svoje dejanje ter se navadno poboljša po prestani kazni. Odkritelj vzroka sladkorne bolezni umrl V Pragi je umrl 18. t. m. znameniti zdravnik prof. Minkowski star 73 let. Pred skoraj štiridesetimi leti je odkril, da izloča trebušna slinavka (pankreas) neko snov, ki ji pravimo pankreatin. če te snovi ni ali se je izloča premalo, nastopi sladkorna bolezen. Odkritje Minkowskega je bilo ameriškim zdravnikom podlaga za izdelavo zdravila za sladkorno bolezen insulina, ki ni nič drugega kakor posebno pripravljen sok nekih celic pankreasa raznih živali. Vročinski val v Ameriki Iz New Torka poročajo o silni vročini, ki noče ponehati. Samo v nedeljo so zabeležili 100 žrtev vročine. Od teh je 20 zadela kap v New Yorku, kjer je kazal toplomer ta dan 93 stopinj Fahrenheita. Oblasti so zaradi silne vročine dovolile, da smejo ljudje spati na prostem. Po nedolžnem na električni stol Ameriška Justica pripravlja linčanje osmih črncev Ameriški pisatelj Theodore Dreiser je poslal svetovnim li6tom odprto pismo, v katerem prosi, naj ee izvenatnerišfki tisk zavzame za več črncev, ki jim preti po ne« dolžnem smrt na električnem stolu. Pismo se glasi: Država Alabama je določila dan 10. ju« lija kot dan justifikacije 8 črncev, katere je sodišče v Scottaboru obsodilo na elek« trično 6mrt. Obtožnica se je glasila na po« silstvo, to obliko pi je dobila šele pozneje, ne pa v samem začetku. Policija je namreč prijela deset črncev v starosti štirinajst do dvajset let. Prijeli so jih na nekem to« vornem vlaku zaradi zastonjske vožnje. Na istem vlaku sta bili aretirani tudi dve po« tepinski dekleti iz »tih razlogov kakor črnci. PoHcijefld uradnik, ki je zasliševal areti« ranče, je pri sestavljanju zapisnika vprašal potepinikL, če so ju črnci med vožnjo nad« legovali. Najprej sta rekli, da ne. Potem ju je poklical šerif v svojo sobo. kjer sta spremenili 6vojj izjavi ter izpovedali, da so jima črnai delali silo. Policija se ni hotela ozirati na pritožbe Noče skrbeti za svojega očeta Nemškega kolesarja Georga Kroschla, ki je dosegel velike uspehe tudi v Ameriki, so nemške oblasti v Berlinu zaprle, ker se kljub visokim dohodkom brani podpirati svojega starega in potrebnega očeta. Najnovejši rekord na tračnicah Inženjerja Kruckenberga železniški voz na propeler, ki je prošlo soboto ob 3 uri 27 minut odšel iz Hamburga in prispel čez 1 uro 44 minut v Berlin, je vozil z brzino 170 km na uro in z največjo naglico 230 km. Na tej vožnji je porabil 183 litrov goriva, kar.znači povprečno 70 1 za 100 km ali dvakrat toliko, kolikor potrebuje močan avtomobil za isto progo. Takšno vozilo pa napravi lahko največ 60 do 70 km na uro in naloži lahko največ šest oseb, medtem ko napravi vozilo inž. Kruckenberga povprečno 100 km in lahko naloži do 24 v sili celo 40 oseb. Doslej je držal rekord na tračnicah Rei-chelt, ki je 1. 1923. dosegel 214 km brzine na uro. Njegov rekord je potolčen z 230 km največje brzine, ki jo je pokazalo Kruckenbergovo vozilo. Zanimivo je, kakšen vtis so dobili gledalci o železniškem vozu na propeler. Najprej se je v daljavi zasvetila neznatna pika. ki je naglo šinila mimo v podobi vozila ter prav tako hitro, kakor se je prikazala in približala, tudi izginila, da je ostala za njo v daljavi le še meglica v velikosti drobne točke. Tragična smrt angleškega planinca Iz Berna poročajo, da je prošle dni na Grand Combinu tragično preminul angleški turist, notar Artur Fontane iz Croy-dona pri Londonu. Notar je odšel na turo s svojim sinom ter je dosegel ob 11. pred-poldne 2675 m višine. Tam sta oče in sin zašla v neko močno nagnjeno snežišče. Sinu se je spodrsnilo. Oče mu je hotel pomagati, pri tem pa je tudi njega izpodne-slo, da je priletel na neko skalo in obležal na mestu mrtev. Sin je privezal očetovo truplo na vrv in klical na pomoč. Rešilna kolona je slednjič prenesla mrliča v Fion-nay. Konji, voznik in voz v močvirju V Maverhofu pri Aurolzmiinstru blizu Wellsa je zašel neki dvovprežni voz s senom na močvirnata tla, ki so požrla živali, voz s senom in voznika, dočim se je mogel hlapec, ki je vodil konje za uzdo, rešiti z naglim pobegom, čeprav je tudi njega močvirje pogoltnilo že do pasu. in na prošnje, naj se preišče slučaj in naj« dejo priče, ki bodo potrdile to, kar sta iz« povedali dekleti. Tudi sodišče je zavrnilo branitelja črncev, ki je zahteval dokaze za podkrepitev obtožnice. Njegove ugotovitve so učinkovale neugodno zaradi tega. ker je izpričal, da sta aretiranki prostitutki, ki sta celo pri policijski oblasti zapisani v 6eznam propalih žensk. Sodnik pa se ni oziral na to, da sta obe nezanesljivi priči. Nato je sodišče osem črncev obsodilo na smrtno kazen. To s* je zgodilo spričo de« settisočglave množice, ki je sorejela ob« sodbo z glasnim vpitjem zadovoljstva in si je dajala duška celo v tem. da je najela godbo, ki je sviraia v veselje vsem. ki go« ji jo mržnjo do črncev. Dreiser sklepa svoje pismo z besedami: Čas hiti. Osem življenj je v neposredni nevarnosti. V Ameriki smo sestavili od« bor, ki bo skušal zadržati to oblastveno linčanje in zibiramo denarna sredstva za obnovitev procesa, v katerem bi mogli do« kazati, da so črnci nedolžni. Kako se bo stvar končala, bo pokazala bližnja bodočnost. Pretepi v cirkusu zaradi dežnikov Na Dunaju je zdaj razpel svoj šotor cirkus Hagenbeck. Pri zadnjem orkanu pa je vihar močno poškodoval streho, tako. da so morali v nedeljo sedeti ljudje samo za ograjo brez platna nad glavo. Položaj je na koncu še poslabšal dež, ki se je vlil med predstavo. Ljudje so hočeš-nočeš morali razpeti dežnike, da jim ni lilo za vrat. Ko se je odprl gozd dežnikov v krogu, pa je nastalo v cirkusu prerekanje. Tisti, ki so sedeli zadaj na višjih sedežih, niso nič videli v areno, ker so jim zapirali pogled dežniki oseb, ki so sedele pred njimi. Besede so rodile dejanja. Nestrpneži so začeli udrihati po prednikih, ki so kričali in klicali na pomoč policijo. Deževni inter-mezzo se je zaključil s tem, da je bila predstava zaradi vremena prekinjena. Umor brnske dijakinje V Brnu zbuja velikansko pozornost zločin. čigar žrtev je postala 241etna sluša-teljica filozofije Roza čeletka. hči upokojenega dvornega svetnika iz Lipnika. Dijakinja je brez sledu izginila z doma. Na nekem koncertu se je seznanila z elegantnim gospodom, ki jo je bil nagovoril. Predstavil se ji je za inženjerja z Dunaja. Po večkratnih sestankih s tem moškim je Celetka dvignila iz svoje hranilne knjižice 9000 Kč ter povedala ljudem, da hoče s tem denarjem pomagati iz zadrege svojemu prijatelju. Nekaj dni pozneje pa so našli na robu ribnika, kjer so večkrat videli dijakinjo in kavalirja, obleko in perilo Celetkove. Poleg obleke je ležala ročna torbica, v kateri pa so našli samo bankovec za 20 Kč. Policija je prepričana, da je postalo dekle žrtev zločina pustolovca, ki ji je obljubljal zakon. Občutek sigurnosti in popolne negovanosti imajo one gospe, ki uporabljajo za vsakdanjo intimno toaleto samo preizkušeno mi-lovonjivo sol za izpiranje (ISLA SPttL-SALZ). Nenadkriljivo sredstvo za vsako v istini ugledno damo. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke. Strela ubila pet ljudi V Studzienicah na Poljskem se je v nekem skednju vežbalo 40 dijakov pod vodstvom nekega častnika. Nenadoma se je nebo pokrilo z oblaki in v skedenj je udarila strela, ki je pri priči ubila 5 ljudi. 12 dijakov je bilo težje ali lažje ranjenih. Skedenj so nato objeli plameni in ga v kratkem pokončali do temeljev. Vsak dan ena Dame in kvarte. »Zakaj nisi dala asa.« »Kako, če ga ima pa Tinček v ustih!« no. »Prav mi je. Zakaj bi mi ne bilo prav? Ali —« »No, kaj?« »Jernačka,« je povzel zdaj Martin in se ozrl na okoli, »ali hošeč zaslužiti nekaj kovačev?« »Ce jih hočem — človek božji, ali si nor. da še vprašaš? Kajpak da hočem!« »Dobro. Pojdi z menoj! Tu naju lahko kdo opazuje.« Martin je povedel starko tja na sredo travnika za-leseno lopo. Precej časa sta govorila. Ko se je potem Jernačka poslavljala, je vzdignila svojo suho desnico in zagrozila mladeniču: »Ali Martin, to naredim samo tebi, ker te imam rada. Če me izdaš, te tako začaram, da boš okamenel od glave do peta.« Nato se je izgubila v visoki travi. »Vidiš, Franica! Moje karte so ti pokazale samo dobro. Blagor se ti! Zdaj pa, če hočeš, ti povem pa še ime onega fanta, ki bi te kot zakonski mož najbolj osrečil. Ali hočeš?« »Prosim, Jernačka,« je zadrhtelo mlado dekle. »Pa hitro, da kdo ne pride!« In starka začne iznova mešati karte, stokati in momljati čudne besede. Mahoma tlesne z rokami in zakliče: »Dekle, ti imaš pa res veliko srečo. Imena njegovega ti sicer ne vem povedati, a saj ga boš videla sama na svoje oči. Jutri, ko bo kresmi večer, pojdi k Mokračevemu ribniku in ravno pod krivo vrbo poglej v vodo! V njej boš videla obraz mladeniča, ki te edini more osrečiti.* »Ali Jernačka,« vztrepeče dekle, »mene bo strah. O polnoči —« »Neumnica! Kdo pa pravi, da čakaj polnoči. Takoj, ko se dobro znoči, takole po deveti uri že lahko pogledaš. Pa še mesec ti bo svetil.« Kmalu nato je Jernačka odkrevsala, obložena z mnogimi dobrinami. Naslednji večer — ura v zvoniku je zabrnela tri četrt na devet — se je Martin kaJror tat priplazil k ribniku in se prav po veveričje pognal na krivo vrbo, ki je imela čudno zverižene vrhove. Zlasti ena močna veja je zelo poševno, skoro vodoravno štrlela daleč tja čez ribnik. Fant je tičal v vejevju komaj četrt ure, ko prisopiha Franica. Vsa trepetajoča stopi pod vrbo n se skloni v vodo. Tisti hip pa že glasno zakriči m zbeži kar čez travnik proti domu. Ko bi dekle imelo maJo manj strahu in bi ne bilo toli razburjeno, bi bilo pač lahko čulo glasno pokanje vej. Saj tedaj, ko se je Martin sklonil z gornjim životom navzdol, je le malo manjkalo, da ni štrbunknil v vodo. Tako pa se je izteklo srečno vsaj zanj. Prihodnjo nedeljo je bilo v sosednji fari žegnanje. Dan poprej se je Martin vrtil po domačem dvorišču in pregledoval stari koleselj. Pa ti kakor slučajno pride mimo Korenova Franica. »Oho, Martin! Le pripravi voz, le! Gotovo se pelješ jutri s svojim dekletom na žegnanje, kaj?« Martinu je zatolklo srce. Napravil je pa silno žalosten obraz: _ »Franica. ni lepo. da se norcuieš! Saj vendar dobro veš, da nimam dekleta.« Res ne? Ali bi hotel potem mene s seboj?« ^ranica, ali misliš zares?« »Menda ja! Ali je to kaj tako čudnega? Ko bos jutri zapregel, me pridi po-khcat!« In že se je skrila za oglom. Martjn je bil presrečen. Drugi dan se je vozil s Franico na žegnanje in pozneje se večkrat kam. Cez leto dni sta bila Franica m Martin srečen zakonski par. Oj ti čudežna kresna noč...! €e«te malim ©|in«cttii Zenitve, dopisovanja, naznanila tir oglasi trgovskega rekjamnega a/i posredovalnega značaja: vsaka beseda I—DinPrisojbma za šifro 5.- Din. Najmanjši znesek 10.- Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3- Din če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati S* pristojbino 2- Din PrU stojbine je vposlati obenem z naročilom Čekovn, račun pri Postni hranilnici v Liubliani 11.842. - Telefon številka 2492. 3492 Zo cdgcoe** 2 Din mam £a!» ftCaslove malih oglasov dobite takoj po izida lista o podružnicah ,Jutra' 9 JUariberu, 0 9 ACovctn n»*mt**, 0 tSrbcvtfah in ms Jvmenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. Šiviljo dobro izurjeno sprejmem na d« m v Streliški ul. 33. •27031-1 Brivskega pomočnika sr>ecijelno za britje, aprej; mern takoj. Reflektanti, ki z1 ijo dobro briti, naj stavijo svojo pogoje na fri-zrrski salon Krizka, Novo nie=to. 27vf.. Fonudbe s sliko ca n_-'as. oddelek »Jutra« pod s:,-o rDelikatese in v°no tr,.--. 27379-1 Dobro kuharico 7,a inozemstvo iščem proti d "Mi plači. Naslov v ogi oddelku »Jntra«. 27610-1 Vajenca ki ima veselje do krojaške obrti, sprejme Lombar, Ljubljana VII, Celovška c. št. 5* 27 i'"0"1 Spretno modistko -zmožno samostojnega drla in vajenko -prejme Ivanka Stegnar — modni salon v Ljubljani, tritarjeva ul. 0. 27428-1 Aeroplanskim delavnicam Lnj Breguet v Kraljevu je "potreben prvovrsten od-din. Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 8. 218-6 Vrtne zaklop. stole prodaja pisarna Tribuč na Gllncah, telefon št. 2603. 24643-6 Kot skladiščnik sluga ali kaj sličnega išč'in službo — najraje v bližini mesta Kranja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra;. 27617-2 Štedilnik železen", dve mizi in stile ugodno prodam radi selitve. KrakovsJrf nasip 10. 27270-6 Trg. učenca i -z d"bre in poštene hise, zadnitno šolsko izobrazbo, čedne zunanjosti, _ ki ma veselje do trgovine, ■ prejme večja trgovina _ ip'1-er.ijo, manufakturo in /.eleznino, v promet, kr.iju Ponudbe na oglas-. nddeiek -Jutra« pod »Sposoben in pošten«. 27114-1 Trgovska moč sprejme takoj nameščenje kot poslovodja, knjigovodja ali kot vpeljan potnik — avtosamovozač. Cenjene ponudbe prosi na oglasni e.ddelek »Jutra« pod_š:fro ^1'iksna plača«. 2759S-2 Šofer rzučen ključavničar, zanesljiv vozač z desetletno prakso, išče službo za takoj. Ponudbe na . oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Zanesljiv šofer«. 27383-2 Puhasto perje čisto, čubano, kg po 48 Din druga vrsta po Din 33 kg, Šisrt.o, čohano, kg po 48 Din in čisti pub kg po.250 Din razpošilja po poštnem povzetja L. Brozovid. Zagreb Učenca s primerno šolsko izobraz ho. v starosti 14—16 let, poštenih staršev, s brano in stanovanjem v prejmem takoj v trgovino mešan-ga bla-a. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra 27017-1 Gospodična vešča slovenščine in .italijanščine, z meščansko šolo I išče primerno zaposlenje. Ponudbe lia. oglas, oddelek .»Jutra« pod »Poštena in ' spretna«. 27652-2 Kateri gospod j preskrbi inteligentni gospodični dobro službo. Po-j nudbe na oglasni oddelek ^ 1 s 11 »Jutra« pod značko -Dobro prijateljstvo«. 27620-2 Voz na 2 kolesih močan. proda Kaluža, Ljubljada, Sv. , Petra cesta št. 24. ' 27681-6 JMerna Motorno kolo ■Puch« 250 ccm, z električno Bosch razsvetljavo, dobro ohranjeno poceni prodam. — Pojasnila daje Karol Ažman, mizarstvo, Kranj. 27653-10 Limuzino »Ford« novejši model 1030, .petsedežen, izvrstno ohranjen po ugodni ceni proda Lovro Rogelj, Vrhnika. 27560^10 Učenca sprejme veletrgovina M. Spreitzer v Ljubljani. 26^69-1 Pozor! Pozor! Podjetniki, stavbeniki in mizarji! Zaradi družinskih razmer sem opustil Iast-no delavnico, vsled česar, pristopim s petnajstletno moj-liiizarsko prakso Frizersko vaienko _______ _______ . sp-e^me frizer Ciril Vaši, 1 kakšnem podjetju kot vod-Liubljana, Novi (Turiaški) ja ali mojster. Imam kom-270S44 j pletno orodje za .več Stroj, dclavca ■popolnoma izurjenega na w.'znr?'."n, zmožen vseh pekov-s\:h del, neoporečne živ-] im-ke preteklosti, dobi stalno službo s 1. avgustom 19-1. Istotam sprejmem t"di zdravecra. močnega in poštenega pekovskega vajenca s hrano in stanovanjem v V-:. Jn«. Brus. parna pekarna v Dol. Logatcu. 27626-1 trg št. Brivskega vajenca sj.reime ta.koj SekS Tvatt-, ] Ljub!iana VII, Celovška C. ?t. m df&m Servirka izurjena in pridna, čedne rnnajijosti, ki popolnoma obv a d a nemščino, dobi siiižbo. ponudbi je priložiti sliko. Istotam sprejmem pomočnico za v kuhinjo. T' >niidbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Bled«. 27625-1 Natakarico t najmanj in.ono Din kavcije, iščem za takojšen prevzem cele kavarne. — Prednost z znanjem nem-šk>L'a jezika. Ponudbe s sliko na naslov: Rudolf Jr-všenak, Cafe Jugoslavia, Ilcuzdcn. Lmhg Belgia. 27660-1 Natakarico mlajšo, dobro izvežbani in pošteno sprejmem v dobro idi>čo gostilno. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Zanesljiva 31«. 27638-1 delavcev in kompletne stroje Dopise po-d »Sigurnost« na anončni -zavod Ilinko Sa* v Mariboru. .27622-2 Trg. vaienca primerno šolsko izobrazbo sprejme v manufaktur-no trgovino Jos. Snoj Ljubljani, Prešernova ulica ' . 276S3-1 Učenko oddelek za čevlje sprejme veletrgovina v Liubliani. Na=lo.v v og1as.nem oddelku »Jutra«. 27671-1 Kletarskj pontočfrik ki je že več let samostojno vodil trgovino z vinom, išče stalno mesto v trgo vini vina ali hotelu. Star je "i let, neoženjen, trezen in zanesljiv ter poseda dobra dolgoletna spričevala. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro •Treznost«. 27630" Mizar, delovodjo zmožnega samostojno voditi stavbna mizarska dela. sprejme v stalno delo mizarstvo Tomšič Frane, Zg. Kašelj, poeta D. M. v Polju._27682-1 Pek. pomočnika ■mlajšega, vojaščine, prostega " sprejme takoj Karol Kačič. pekovski mojster v Trbovljah. 27703-1 Prodajalka desetletno prakso v trgovini mešanega blaga — želi s 1. julijem premeniti mesto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2763 Gospodična zmožna 10.000 kavcije, išče mesto v trafiki, pekarji. vinotoču ali kaj sličnera. Ponudbe na 01'as. oddelek »Jutra« pod šifro »520«. 27520- Šofer trezen in zanesljiv, vojašči i trezen m zanesljiv, vojaki- Vrtnar, pomočnika ne prost, neoženjen, zmo- mlnišeca- samca, veščr-a. v žen tudi popravil avtomo- proizvodnji vseh produk- bilov išče službo h kakr- tov vrta in rojenja rož, snemali avtomobilu. An sprejmemo. Pismene po- drej Topler, Gustan;^_ nudbe na naslov: Pr. Š. fioria.n. Gornja Reka Novega Marofa. " 27704-1 27519-2 Knjigovodja z večletno prakso, želi premeniti službeno mesto. — -pretno lir rnača ino sprej- I Zmožen je knjigovodstva, m*m -takoj v Linbljani. - slovenščine, srbohrvaščine \i«lov V oglasnem oddelku in nemščine v govoru in pi- —--- — . ' ----; v . * inul-a fnvlm Natakarico »Jutra«. 27718-1 tudi Hlapca zanesljivega in treznega, vajenega mesta sprejmem takoj v Krakovski nI. 27611-1 Učenko s primerno šolsko izobrazbo -preime trerovina s pa-p:r-em M. Tičar, Ljubljana Selenburgova ulica. Predstaviti se je v trgovini. 27587-1 Pomočnico prvovrstno — . kakor učenko sprejme Petrič Ana, Ljubljana VIT. Borutova ul. 4. p^leg mestne h:;ku »Jutra«. 27145-2 Brivski pomočnik (dober delavec in bubi štu-] cer, - išče mesto. Nastopi [lahko takoi. Naslov v ojl. 1 oddciku »Jutra«. 27677-2 potniki Čamernikova šoferska šola LJubljana, Dunajska e. 36 (Jaso • Auto) telefon 2236. I -r- , . ~ Prvi oblast, koncesijonirana TrgOVSkl pomočnik prospekt 15 »astonj — pi- iz Gorice, še ne 19 let lite ponj! 851 I star — sirota v svetovni vojni padlih staršev, išče službo — najraje v Splitu. Opremljen je z vsemi potrebnimi listinami ter ima večletno prakso, zmožen slovenskega in italijanske Fiksum in provizijo TOti" t nudimo potnikom za I govsko šolo v Gorici. Na- privatnih strank za Ljut>- K.lov p0Te 0g]3SI,; ljano in okolico ter vso >Jutras 27675-2 Dravsko banovino. — t o- nudbe na oglasni oddelek i . »jutra« pod šifro »Fiksum Mlada natakarica provizija«. 27662-5 I pridna in poštena, zmožna kavcije, išče meeto v prometnem kraju. Ponudbe nn "■"^u uvhuij" _ I o^las. oddelek »Jutra« pod zaslužijo potniki s prodajo ,grn00ta 23«. 27G94-2 preizkušene, vsakomur po- I trebne novosti. Z nakupom je prihranjen denar. Pišite jo fiiui.ujcu ucuat. * wuv i Šofer ^ ^. in pošljite znamko za pro- | vajen tudi popravil kroja-spekt na podružnico Jutra | Skih in čevLSrskih ?ival v M^boru pod šifro »Do- nih stroiev. išče sliifbo za ■bro idoč množinski pred- takoi. Naslov pove ojlas. . _ - 1 , _ _ 1____rt—-00 a met« pove 27093-5 I oddelek »Jutra«. -771 Parno žago popolnoma novo, v bogatem lesnem okraju, brez konkurence, ob kolodvoru ležečo prodam. Naslov v oglasnem o-ddelku »Jntra«. 27514-20 Stavbne parcele pod Rožn-ikom ugodno na prodaj. Naslov v oglas, oddelek »Jutra«. 27446-20 Vogalno parcelo pod Rožnikom ugodno pro-dam. Elektrika in vodovod tik parcele. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« 27445-20 Gostilno na prometnem kraju v Ljubljani iščeta v najem dve sestri, obe Izvežbani v gostilniškem poklicu. Vodili bi is-borno kuhinjo ln gledali na dober glas eo-stilne. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod -»Stara domačnost« 27468-17 2 mlajša dijaka sprejmem na dobro hrano in v zračno sobo na Miklošičevi cesti št. 6, levo stopnjišče, II. nadstropje, desno. 27710-22 tUHHwan}a Dvosob. stanovanje veliko, s kopalnico in vsemi pritiklinami oddam s 1. avgustom pri »Stadionu« ob Dunajski cesti. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 27013 21 Brivnico takoj pr.(jd?m ali oddam v najem." ponudbe na oglas, nddeiek »Jfitra«" pod šifro -Bodočnost št. 100«. 27661-19 Lep trgovski lokal v Celju na Kralja Petra cesti odda Vajt. 223-19 Lokal za'trgovino ali drugo obrt oddani v Florijanski ul. 22 27690-19 Okoli 150 hI vina dobrega, namiznega, okoli 10% jakosti. iz vinograda Mandičevac, po Din 2.30 v kupčevo posodo franka kolodvor Djakovo (Slavonija") proda Eva Geiger. Djakovo. 26815-3; Suhe gobe kupuje po najvišji ceni tvrdka Peter šetina, Radeče. Ponudite povzorčeno 27702-33 Malino vec fini. pravi, pristni,' ugodno dobite pri Lovru Sebenik, kuhanje sadnih Ljubljana. sokov 27712-33 S 150.000 Din pristopi inteligenten trgrvec k dobremu in solidnemu podjetju. Sodelovanje pogo; Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovec ali tovarnar«. 26792-15 3 gospode sprejmem takoj na hrano in stanovanje. Naslov v oslasncm oddelku »Jutra«. 27670-23 V centru mesta oddam s 1. julijem veliko opremljeno sobo. eventuel-r.o tudi z uporabo kuhinje in kopalnice. Naslov pove ozlasni oddelek »Jutra«. 27670-23 Opremljeno sobo oddam gospodu v Rožni ulici 8. 27698-23 Sobo lepo opremljeno, z električno razsvetljavo, v centru mesta oddam s 1. avgustom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra:. 27701-23 Sobo zračno in snažno, v centru mesta oddam solidni osebi Naslov v oglasnem-oddelku »Jutra«. 27706-23 Opremljeno sobo svetlo, v visokem parterju oddam s 1. julijem v Va-ljavčevi ulici štev. 19 — Koleri ia. 27705-23 2 stružnici 2 vrtalnika in kompletno ključavničarsko orodje S transmisijo ter 4-5 IIP elektromotorjem prodam. Ponudbo na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Sito«. 27631-29 Robkatnico (Schalmasehine) rabljeno, a v dobrem stanju, dolžine 850 mm, premera do 800 mm, za furnirje ?—I mm, pripadajoče škarje in stroj za brušenje nožev kupim. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifra »Stroji«. 27277-29 Lokomobila za pregreto paro 12 atm. 40 Ks, v zelo dobrem stanju naprodaj. Naslov pove osiasni oddelek »Jutra«. 27002-29 Zaslužijo se pletilni stroji v seziji v nekaj tednih sami, prodajo se zaradi preuredbe _obra'a popolnoma ohranjeni, zelo poccni: 8/40 po 850, 8/50 po 1000. 8/60 po 1300, 8- Stanovanje trisobno ali vsaj dvosobno s kabi.-ietom, za september ali oktober, v stari ali novi hiši, v mestn al! vsaj najbližji periferiji iščem. Ponudbe z navedbo skrajne -cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Družina odraslih«. 27623-21 Stanovanje 2 sob. kuhinje, kopalnice in pritiklin, išče družina brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pol »Za 1. avgust ali pozneje* 27-83-21 Stanovanje sob, kuhinje in pjitiklim, vili oddam v najem. — Naslov v oglasnem odelku »Jutra«. 27371-31 Večje stanovanje —4 sob, po možnosti v centru mesta ali v bližini otroške bolnice iščem. — Predpogoj: zračno, solnčno, suho in snažno. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Mimo«. 27313-2 v Dvpifi ni «'80, motorni jaqnardn! 10/120, rasehel-stroji, navi-jalni, čupalni in razni spe-c-ijalni šivalni stroji. Volneno predivo »Kamianic t vseh barvah na zalogi — cena konkurenčna. — Ciril Vajt, Celje. " 221-29 Ženitve in poroke posreduje najbolj vestno in diskretno koncesijoni-rani Zavod za sklepanje za- konov »Rezor«, Zagreb, pošta 3. Informacije ia prospekte pošilja proti vposla-oi poštni tuamki za 10 Din 213-24 Drobilec za kamenje CSteinbrecher) in motor 10 IIP 110 Voltov kupi tovarna Pelikan, Ljubljana VII. 27695-29 Kdo posodi mladi dami 3000 Din proti dobrim obrestim, za dobo 3 meseeev. Ponudbe pod ^Neizmerna hvaležnost« na oglasni oddelek »Jutra«. 27919-24 Zlata zapestnica (verižna) je bila izgubljena v petek ob 8. uri iz Krekovega trga. po Wol-fovi ulici in Zvezdi do Gradišča. Najditelj naj jo proti nagradi odda v ogl. oddelku »Jutra«. 27679-28 Petrovka V torek ob 8. uri na pošto. 27636-24 Znanja želim z nad 40 let starim, dobro sittiiranim gospodom, ki si želi miren dom- Fo-nudbe na og!a=ni oddelek .-Jutra« pod »Posestnika«. 27667-24 Očala sem pozabil 18. t. m. ob tri četrt na 9. na klopi v južnem delu Tivolija. Pošten najditelj naj jih proti nagradi odda pri vratarju Strojnih tovarn, Dunajska cesta 35. 27668-28 Spomini Štirisob. stanovanje vsem komfortom iščem za avgust ali r'mpreje. — njene ponudbo na oglas oddelek »Jutra« pod šifro Solnčna in mirna lega«. 27669-2 Stanovanje rbe, kuhinje in predsobe oddam s 1. julijem. Nadev pove oglasni oddelek »Jutrac. 27690-21 Zak. par brez otrok išče sobo in kuhinjo, ali sol-o s štedilnikom — na Miriu ali v okolici sv. Ja koba. Plača pol leta na prej. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27699-21 Stanovanje podstrešno, sobe in kuhi nje oddam s 1. avgustom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27700-21 1 ^ Sostanovalko sprejmem št. 14. Hrenovi ul 27613-23 Sobo lepo opremljeno io čisto oddam boljšemu gosj.odu ali gospodični za 300 Din v vili na Prulah, Janezi-čeva cesta M. 27612-2; Drva samo cepanice, brez okrog-lic. ponudite na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Drva«. 27686-13 Razpisujemo nabavo 380 m' jamskega lesa. in dveh ročnih jamskih ventilatorjev. Pogoji in podatki za pogodbo na dan 9. julija t. 1. se dobijo pu-d št. -2690 in' 2865 pri Direkciji drž. rudnika Zabukcvca. 27666-15 Trgovino z mešanim blagom. >na Gorenjskem oddam pod zelo ugodnimi pogoji v najem. Potreben kapital 30.000 Din Ponudbe na podruž. Jutra na Jesenicah pod značko »Priložnost«. 27816-17 Opremljeno sobo s komfortom in posebnim vbodom išče mlad dektor z julijem ali avgustom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko Cen-truin mesta«. 27645-23 2 vezani sobi opremljeni za eno osebo, v T. nadstr. v bližini sodišča oddani. — Ogledati med 10. in 17. uro. Naslov v oglasnem oddelku Ju-tra 27659-23 1 ali 2 stalni oseb mirni, »prejmem v čisto in opremljeno sobo s posebnim vhodom ter električno razsvetljavo, v centru mesta. Naslov pove osrlasni oddelek »Jutra«. 27634-23 Opremljeno sobo veliko, na solnčni legi, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom takoj oddam na Napoleonovem trgu 6/III. desno. 27692-23 I RAZRED ZASE in temu podobno se Cuje od strokovnjakov. Certotrop Preglejte ta aparat, kake prednosti ima in on vam bo ugajal. Dobiva ae v vseh boljših fototrgovinah. 191/5 na prošle dni, ki bili so, a več jih ni. — Otožno srce. 27673-24 Sotrpin! 30. v Z. nemogoče, lažje v M. Čakam Te pri običajnem vlaku, ako mogoče pridi! Piši! 27716-21 Senitv* Obrtnica dobra in samostojna, _se želi v svrho skorajšnje žc-nitve seznaniti z boljšim drž. uradnikom ali samostojnim obrtnikom. Resne pnnudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Resna ženitev«. 27628-u ■t f i ^ s - - K romat, harmoniko kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod_ šifro »Kromatična«. 27650-26 2 pletilna stroja 8/50 in 12/36 poceni na prodaj v Zg. šiški, Celovška cesta 99. 27674-29 Pletarno dobro vpeljano prodam. — Lep lokal " in električna moč. Naslov v oglasntm oddelku »Jutra«. 27624-30 Posteljne mreže izdeluje najceneje le Alojz Andlovic, Komenskega ul. št. 34 (nasproti šole na Ledini). V popravilo sprejema vse vrste na lesenih in železnih okvirjih. Takojšnja postrežba. 27483 30 Pozor! Zlčne posteljne vloge dobite najceneje pri tvrdki Pavel Strgulec. Oosposvetska c. 13 (ko-Uzej). Sprejemam jih tudi v popravilo in sicer vložke v lesenih in železnih okvirjih ter železne zložljive postelje. 26635-30 Modroce predeluje in S I s 11 žimo prahu na specialnem stroju samo Rudolf Sever, Marijin trg št. 2. 129-30 ske opere irosp. Janko in gosp. Gostič. — 22: Prenos z Bleda. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Kon-rert radio - orkestra. — 16: Plošče. — 17: Narodne pesmi. — 17.30: Koncert lahke Glasbe. — 20-30: Prenos koncerta iz Ljubljane. _ 22.30: Poročila. _ 22.30: Koncert orkestra balala.ik- - ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22.40: Lahka večerna glasba. — PRAGA 17.10: Plošče. — 19.05: Koncert aodbe na pihala. — 20: Nastop gojencev vojaške glasbene šole. — 21: Orkestralen -koncert. — 22.15: Koncert na orgle. — BRNO 17: Plošče. — 19.05: Prenos vs<^a prourama iz Prage. — VARŠAVA 18: Kon-cert solistov. — 20.15: Orkestralen koncert. — 21.30: Sluhoigra- — 22.30: Prenos koncerta iz Katovic. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Koncert orkestra. — 15.20: Plošče. — 20: Barska mu-zika- — 21: Koncert Wa2nerjeve glasba — 22.40: Jazz - band. — BERLIN 19.15: Koncert lahke glasbe. — 22.30: Godba za ples. — KONIGSBERG 16.30: Koncert lahke glasbe. _ 19.25: Koncert tria. — -M(jHL- ACKER 16.30: Prenos koncerta iz Frank-f u rta- — 19.45: Orkestralen koncert. — 20.30: Spevoigra. — 21.30: Koncert filhar-moničnega orkestra. — 22.50: Godba za pl^s — 0.30: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 9.15: Lahka glasba. — 18.10: Koncert Griegove glasbe. — 19.50: Zborovski koncert. — 20.30: Koncert solistov. — Jazz-band. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.10: Plošče. — 21: Skladbe Musargskega- J Radio Izvleček Iz programov Sreda, 24. junija. LJUBLJANA 12-15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napov.jl časa, plošče, borza. — 18: Koncert radio-kvintetas. — 19: Portreti iz svetovne literature. — 19.30: Ruščina. — 20: Koncert delavske godbe »Zarja-. — 21: Prenos z Bleda. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 16: Plošče- — 17: Narodne pesmi. — 17.30: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Pevski koncert. — 21: Glasbene uganke. — 21.30: Spevoigra. — 22: Poročila. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Klavirski koncert. — 22: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 17.20: Plošče. — 19.30: Prenos opere »Vesele žene Wind-sorskes iz gledališča. — BRNO 17: Plošče. — 19.30: Prenos opere »Tosca« iz gledališča. — VARŠAVA 18: Orkestralen koncert. — 19.20: Plošče. — 20-15: Koncert solistov. — 21.25: Koncert komorne glasbe. — 23: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert orkestra. — 12.40: PloJČe. _ 15.20: Glasbena akademija. — 19 40: Pevski koncert. — 20.30: Poljuden glasbeni večer. — BERLIN 19.40: Prenos orkesiralnega koncerta iz Konigsberga. — 20.30: Dramski večer. — 22.30: Godba za ples- _ KONIGSBERG 16.30: Popgldanski koncert. — 19.30: Orkestralen koncert. — °0 30: Prenos vsega programa iz Berlina. — MUHLACKER 16.30: Orkestralen in pevski koncert. — 20: Prenos pevskega koncerta iz kolnske opere. — 21: Orkestralen koncert. — 22: Nabožne pesmi črncev. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert vojaške godbe. — 17.25: Violinski in pevski koncert. — 18.50: Madžarske narodne pesmi s cigansko godbo. — 20: Dramski večer. — Plošče. — RIM 17: Popoldanski koncert lahke glasbe. — 19.50: Plošče- — 21: Prenos opere >Carmenc. Četrtek, 25. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa. plošče, borza. — 18: Koncert salonskega kvinteta. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Gimnastič-ne vaje. — 20: Časnik in časnikarstvo. — 20.30: Koncert komornega kvinteta. — 21.30: Narodne pesmi pojeta člana ljubljan- SOKOL Zlet Celjske sofcolske župe Danes so se pojavili po Celju okusno i*« delani plakati, ki oznanjajo žiu.pni ziet celi« gke župe v dneh 28. in 29. junija. Prvi dan bo posvečen tekmam in proslav; Vidovega dne, drugi dan pa nastopu. 28. junija: od 6.—10. bodo tekme, nara* ščaja in članstva cele župe, ob 10. svečana proslava Vidovega dne skupno z garnizi io 39 pešpolka. Proslava bo združena s cerkve* nimi obredi. Sodeluje tudi Celjsko pevsko društvo. Ob 21. telovadna akademija na Glaziji, s sodelovanjem vojaške godbe. 29. junija: do 11. skušnje vseh oddelkov, nato' povorka skozi mesto. Popo!dne ob 16. javni nastop vseh oddelkov, nato Ijud* 6ka veselica. Sodelovalo bo okoli 3200 oseb. preko 600 članov ;n 400 članic. Glazija dobiva zopet novo lice. Gr^dbe* nik br. Kukovec izdeluje trodelne tnbune.-ki bodo nudile posetnikom okroglo 600 vzvišenih sedežev. " Na dan zleta bodo vozil" posebni vlaki v smeri Brežice * Celje in Velenje * Celje. Točnejša navodila izdeio v žuipncm vest* l niku. seznam voženj pa je priobčilo ze nedeljsko »Jutro« dne 21. t. m. Javni telovadni nastop savezne pred« njaške šole SKJ za članice v Ljubljani bo drevi ob pol 19. na letnem telovadisc-u Sokola I na Taboru. S tem nastopom se zaključi šestmesečni prednjaški tečaj. Vstopnine k javni telovadbi ni, sprejema« jo se pa prostovoljni prispevki. Ob stoletnici švicarskih gimnastov. Onenili smo že, da ie pričelo delovanje švicarskih jrimnastov 1. 1831. Leto kasneje ie bil na pobudo simnastov iz Curiha usta-n o vi' en savez vseh obstoječih društev, le-dai ie bil seveda šele začetek; samo društva Bern. Baden. Luzern. Arau in Curih so tvorila novo zvezo. Letos Da šteje švicarska telovadna zveza 1176 društev s 128.000 člani in 24.600 članicami ter kopami nara-ščaja. Švicarji so dali pobudo in or-sranizirali prvo telovadno eibanjp zlasti na Bolgarskem, kjer je Eyer vodil prvo junaško enoto v Sofiji Švicarski gimnasti so na znatni stoonii izvežbanosti ter predstavljajo v telovadnem svetu uvaženo edinico. Na "mednarodnih tekmah, kakor jih prireja Mednarodna telovadna zveza pa se niso izkazali. pač pa v orodni telovadbi na Olimpiadah. kjer ie prosta telovadba in ne spada v okvir telovadnih -tekem. Tudi se letos iz istih razlogov najbrže ne bodo udeležili tekem za svetovn^ "rvens+vo. Poljsko mesto Gdinj, ki krepko raste po vsestranski oodpori poljske vlade in bo v doglednem času strlo domišljavo ošabnost sosednega Gdanska. bo gostilo koncem junija in početkom julija poljske Sokole cele severne Poljske. Ziet, ki ga bo tamkaj priredila pomorjanska delnica poljskega Sokolstva, bo miren in dosto* jan6tven memento Gdansku, obenem pa krepak korak sokolske in slovanske misli tamkaj ob Baltiku. IZJAVA Podpisani obžalujem, da sem obdolžil g. Ivana Češnovarja komunizma in mu očital, da jc bil zaradi istega kaznovan, ter se m« tem potom zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Trbovlje, dne 24. junija 1931. Kačič Kari, pekovski moster Trbovlje. Ali ste že naročnik edine slovenske ilustrovane tedenske revije »»življenje in svet44? Repertoarji MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda. 24 : X Y Z. B in C. Gostovanje članov zagrebške drame. Povišane dramske cene. Četrtek. 25.: X Y Z. A in C. Gostovanj® članov zagrebške drame. Povišane ne. Zadnja predstava v sezonL / P. Rosenhayn: (Dagabund v frafcu Roman Pobesila je oči. »Tako je videti.« In ko ga je potegnrla ira hodnik, h šepetaje vprašala: »Kje je državni pravdnik? Clifford je rekel, da straži hišo.« »Poslal sem ga k zadnjemu izhodu.« Tako govoreč je s samozadovoljnim nasmeškom stopil v budoar. »K zadnjemu izhodu?« je vprašala. »Ta hiša sploh nima zadnjega izhoda.« Pokimal je. »Saj zato. Zaradi gotovosti.« Spustil se je v mali gobelinasti naslanjač, kakor da bi bil tu doma. Vklopila je stičnik kuhala za kavo. »Ali hočete cigareto?« Nagrbančil je čelo. »Čujte!« Prisluhnila je; iz tišine so se bližali koraki, ki so čudno zveneli. »Nekdo prihaja po stopnicah,« je dejala. Pokimala je. »Za vse slučaje pojdem v sosednjo sobo,« se je nasmehnil. »Vi seveda ne veste, da sem tu.« Položil je roko na kljuko, in ko se je še enkrat ozrl, je pokazal na drugo skodelico. Z opreznim nasmeškom jo je postavila nazaj v omarico. Izginil je v sosednji sobi. Oprezno je utipal stikalo. Posvetilo se je. Bila je plesalkina spalnica. Naglo je pogledal okoli sebe in zajel v oči vsa svilena čudesa, ki so bfla razložena po stolih in blazinah; a pogled mu je obstal na usnjati skrinjici, ki je stala zraven oblačilne omare. Previdno je krenil skozi sobo in jo odprl. V sto in sto barvah se mu je zableščalo naproti; rubini, safirji, briljanti. Zavil je skrinjico v svileno odeio. ki jo je vzel s postelje, odprl okno in jo vrgel v svetlobno dvorišče, kjer je zamolklo udarila ob tla. Ko je spet zapri okno, je slišal v sosednji sofcf glasove. »Cascapol je tukaj!« je rekel glas državnega pravdntkcL »Na tajite. In vi ste njegova sokrivka.« Siri Lana je odgovorila nekaj nerazumljivega — nastalo je pričkanje — nato so se vrata spalnice odipda. Koraki so planili noter, nekdo je obrnil stikalo; začuden se je sklona državni pravdmk Mac Coy k možu, ki je negibno ležal na tleh. »Gospod prefekt — vi tu gori? Mi smo misKli, da je Cascapol ...?« *Markiz« se je trudoma vzravnal. »Da, b9 je tu — odkril sem ga pod — posteljo. Nato je — pobegnil — zakHcal sem — skozi okno — redar tam spodaj — ga je prijel. In potem sem — omedlel.« »Kako ste dobri!« je rekel držaATii pravdnik. »Ker sem omedlel?« »Ne — oprostite — ker ste ga dali prijeti!« »Kako ste vi dobri, da ste prišli!« »Tu diši po kavi,« je rekel državni pravdnik. »Cujte, gospodični Siri Lana, temu gospodu ni dobro, to menda vidite, čeprav ste samo iz Indije. Dajte mu čašico kave.« Plesalka, ki je osuplo gledala prizor, je molče nalila skodelico. »Prefekt« jo je na dušek izpil. Nato se je globoko oddahnil, rekoč; »Hvala Bogu — čutim, da mi odlega.« »Zapeljem vas v vaš hotel.« »To bi bilo zelo ljubeznivo.« Odšla sta po stopnicah. Ko sta prišla dol, je rekel markiz: »Pozabil sem vam povedati: Lopov je imel s seboj svoj plen — kamne, zaradi katerih ga zasledujem. Vrgel jih je v svetlobno dvorišče — v rumeni usnjati torbici; bodite tako prijazni in pomagajte mi, da jo poiščem.« »Drage volje. Patterson, dajte svojo svetiijko.« Mala žarnica je zažarela; po kratkem iskanju so našli skrinjico nepoškodovano med šaro na dvorišču. »Kako naj se vam zahvalim, gospod državni pravdnik, da ste mi tako olajšali posel!« *M! smo vasi dolžniki, gospod prefekt! Omogočili šte nam, da smo prijeli tega zločinca.« Poklicala sta avtomobil: Waldorf Astoria Hotel! * • » Drugi večer okoli osmih je stopil državni pravdnik v obednico hotela Waldorf Astoria. Dvorana je bila dokaj prazna in Mac Coy je stopal mimo redkih kramljajočih skupin, ne da bi se veliko oziral na desno in levo. Markiz ga je že pričakoval; z vso ljubeznivostjo mu je vstal naproti. Zdrava rjava barva njegovega obraza je pričala, da se je bil med tem do dobra spočil. »Danes vas ne izpustim tako kmalu, gospod državni pravdnik. Odškodovati se morava za prečuto noč in upam, da me boste odklonili, če vas povabim.« Mac Coy je neodločno prisedel. »Slišim, gospod markiz, da ste bih pri aretirancu?« Mož iz Teherana se je zasmejal. »Seveda sem bil!« »Še ponoči?« »Da; mislite si — nekaj v tej istoriji mi ni dalo zaspati. To je, kakor po izkušnji vem, roagon kriminalista, ki mi pravi; tu se je zgodila napaka. Najti jo moraš in gledati, da jo popraviš. Poznam se, da nimam miru, dokler ne ukrenem, kar treba. Nu, kratko: ko sem pokadil tucat cigaret, sem vzel avtomobil in se odpeljal na policijsko ravnateljstvo. Tam sem se dal odvesti v aretirančevo celico; vaši ljubeznivi zaslombi sem dolžnik za to, da so mi brez obotavljanja ustregli. Ogledal sem si jetnika, govoril z njim in po perzijski navadi pokadil z njim cigareto: to razveže jezik in naredi glavo čisto in misli žive.« »Hm! Kaj ste izvedeli od njega?« »To. kar sem domneval. Jetnik je Cascapol.« »Res? Ali vam je sam priznal?« »Kakor sem rekel, gospod državni pravdnik.« In z nekam začudenim nasmeškom je markiz dodal: »Ali ga niste danes zaslišali?« Mac Coy je malodušno mahnil z roko. »O pač. Trikrat sem poizkusil. Pa ni šlo in ni šlo.« 207 PRVOVRSTNA PUCH KOLESA Hi V. VOK. Ljubljana, Tavčarjeva nI. T ~ Podružnice: Kranj, davni trg št. 104, Novo mesto ~ PO SOLIDNIH CENAH IN TUDI NA OBROKE (Se} nadležnim tascem, pomeni manipulacija z »DULMIN««kremo za odstranitev las. Kajti to preizkušeno sredstvo odstrani naglo vsako odvisno in le* poti sovražno rast las na mečih, ramenih, pod pazduho, na tilniku ki obrazu, ki močno zmanjšuje milino vsake žene. »DULMIN«zkrema za odstranitev lase učinkuje naglo, brez bolečin, in odstrani lasce z enostavnim mazanjem v 3—5 mu nuiah. Ona je bela, mehka in voljna kakor Gold=krema, skoro brez so\>onja in se ne posuši. Z večkratno uporabo ovira »Dulmin« porast las. Je najzanesljivejše in najprijetnejše sred; stvo sedanjosti za odstranitev lase. Dobiva se povsod! Dr. M. ALBERSHEIM, Frankfurt al M., Pariz, Lx>ndon. KREMA Zli OBSTRAlfJEVflHJE KOCIN ^f Skladišče za Jugoslavijo: JugofaJutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek, Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. ysi x Ljubljani.