Natisov 15.000* ^lajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. ,:ročnina velja za Av-ijo: za celo lelo krone, za pol in četrt razmerno.zaOgr-4 K 50 vin. za celo ; za Nemčijo stane celo lelo 5 kron, za eriko pa 6 kron; drugo inozemstvo se Juni naročnino z ožina visokost poštnine. Naročnino je plačan' naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-nišlvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Ptuju v nedeljo dne 8. maja .J I nriia+oli Vtviniavatrn rtnmrwia tin ca vnn ia Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V« strani K 32, za '/4 strani K 16, za '/, strani K 8, za >/,, sirani K 4, za '/m sfrani K 2, za »/•« sirarn' K 1. — Pri večkratnem oznanila se česa primerno zniža. Stov. 19. 1910. XI. letnik. Škandali na Ptujski gori. Ploj častni tržan. — Jurček Topolovec zapira kmete. — Narodnjaška banda na begu. Pretekla nedelja dne 1. majnika bila je za Ptnjsko goro velepomembna. Prebivalstvo iz cele fare je namreč na ta dan dokazalo, da n e mara za politiko viteza brinjeve veje hofrata Ploj a. Kmetje iz cele fare so odločno Ploju pokazali, kje je pustil zanj mizar luknjo. In velika večina peštenih kmetov je javno svojo nezadovoljnost in svoje ogorčenje pokazala, da je neka gotovo klavrna gospoda, ki je prišla slučajno na občinsko krmilo, imenovala enega Ploja za častnega občana. N i k d o naPtujski gori ne mara hofrata Ploja, kakor k večjem le K1 e m e n č i č, ki ljubi tako vroče kognak, potem K n p č i č, ki je bil plačan od države in se sponaša ne vemo s čem, nadalje Jnrček Topolovec, ki' je prvikrat in zadnjikrat »rihtar" in ki sliši menda travo rasti, ker se pusti od zloglasnih hujska-čev v nesrečo zapeljavati, in še nekaj petolizcev teh možkev. Kmetsko -ljudstvo samo pa je v nedeljo presneto jasno pokazalo, da se požvižga na vse Plojeve laži in ebljnbe ... »Narodnjaki" na Ptujski gori pa so bili tako »pametni", da so pri tem slavljenju hofrata Ploja še pokazali vso svojo brezobzirnost in surovost. In to pot je Jurček Topolovec, po nesreči župan v trgu, napravil tako velikanski š k a n d a 1, da si ga bode pač vse žive dni zapomnil. Mož, ki je bil izvoljen, da varuje postavo in pravice tržanov, ta mož je vrgel cesarsko postavo ob tla in je nanjo pljunil. Kakor v srednjem veku roparski vitezi vboge tlačene kmete, tako je skušal Jurček poštenega naprednega posestnika g. Repa ?.treti. Brez vzroka in brez pravice ta „čedni" narodnjakarski rihtar g. Repo aprl in držal od 11. ure dopoldne do 8. ure zvečer v neki prokleti luknji, v kateri mora sleherni pes crkniti, ako se ga pusti 24 ur tam. Topolovec kot rihtar je pljunil na postavo, on je brez pravice zaprl poštenega človeka, on je podoben turškemu sultanu; ali mi mu garantiramo, da sije s tem sam jamo skopal. Nobena lumparija ne ostane nekaznovana, prej ali slej se vse maščuje. Mi smo vse korake storili, da bode politična oblast in sodnija temu Jurčku Topolovcn postave naučila. Kmetje in tržani pa so si svoje mnenje o temu človekn gotovo že napravili. Tako daleč pač še nismo, da bi en Topolovec poštene posestnike zapiral! Skrbeli bodemo, da ne zraste drevje v nebesa ... Da pa ves svet izve, kako nastopa narodnjaška banda, hočemo dogodke pretekle nedelje malo natančneje popisati. Omenimo, da se bodo s temi dogodki sodnija in tudi druga oblastva natanko pečali! Kaj je bilo? Prijatelj kognaka Klemenčič je menda duša 1 cele stvari. Mož je semtertja tudi trezen in tako je iztuhtal, da se mora hofrata Ploja »častnim" tržanom imenovati. Zakaj? Kakšne so Plojeve zasluge za Ptnjsko goro? Od Ploja vemo, da je prijatelj brinjevega grmovja, da se mu je že vrglo besedo „lažnik" v obraz, brez da hi se tega madeža opral, da se ga je vrglo iz deželnega zbora, da bode kmalu tudi iz državne zbornice odletel, da je človek, ki se je v svoji mladosti za Nemca delal, da je nemške podpore dobival, ki pa hoče danes vse Nemce žive požreti, čeprav še danes pošteno slovenski govoriti ne zna. Od Ploja vemo vse to in še več. Ali so ga Topolovec, Klemenčič o compagnia bella morda zato »častnim" tržanom imenovali? Mi tega ne vemo! Mi ne vemo, kaj je vzrok, da gotovi ljudje Ploju med škrice njegovega fraka lezejo. Ali to vemo, da je smatrala pretežna večina prebivalstva fare Ptujska gora to vsiljivo kleČeplaztvo pred enim Plojem za sramoto in za izzivanje. Ljudje se danes ne pustijo več od nikogar, tudi od hofrata ne, za norca imeti. Zlasti pa so bili kmetje zato razburjeni, ker jim je Ploj vedno vse mogoče podpore obljoboval, dobili pa ničesar niso. Podporo na Ptujski gori so narodnjaki med seboj razdelili! Velika množina revnih kmetov pa ni dobila nič! Iz tega vzroka je^bilo ljudstvo razburjeno in se je le smejalo tistim par »narodnjakom", kateri so vabili na Plojeve limanice. Od učiteljev a la Klemenčič se ljudje danes ne pustijo več politike učiti. En Jurček Topolovec morda še veruje, da je ta šomašter največji modrijan, ali ostali kmetje se lepo zahvalijo za to modrost. »Ljudska slavnost za Ploja je imela torej proti sebi — ljudstvo. Ni čoda, da je »narodnjakom" takoj srce v hlače padlo. Poklicali so hitro žan-darje na pomoč. Najmanje 8 žandarjev je varovalo dragoceno življenje hofrata Ploja in njegovih tovarišev. Zdi se nam, da je Ploj sploh zelo previden in strahopeten postal, odkar so ga v Ptuju 1. 1908 tako gorko pretepli . . . Plojeva „fana". Narodnjaki so tistega Ploja, ki se niti slovenskega jezika naučil ni, seveda s slovenskimi zastavami pozdravljali. Med največje »čestilce" hofrata Ploja pa spada gotovo naš vrli posestnik in krčmar g. Al. Repa. On ima Ploja tako rad, kakor par tisoč kron dolga. In g. Repa ve, zakaj »ljubi" Ploja. Ne morda samo zaradi tega, ker mu je skušal Ploj vedno kolikor mogoče škodovati. Pač pa v prvi vrsti zato, ker g. Repa dobro ve, daje Plojeva minister-ska politika največja nevarnost za našega itak dovolj vbožnega kmeta, /e iz tega stališča je hotel g. Repa hofrata Ploja počastiti. In — razobesil je Ploju raz svoje hiše »fano". Seveda, „fana" ni bila ravno iz same žide, tndi iz žameta ne, ampak za Ploja ni bila preslaba. Ta „fana" je namreč obstojala iz starih žakljov, v katerih smo pač nekaj raztrganih lukenj opazovali. Poleg tega je kinčala to imenitno „fano" tudi lepa, zelena brinjeva veja . . . Ljudje, kmetje in kmetice, pai so se veseli smejali. Vpili so: „Aha, to so tisti žaklji, v katerih smo dobili od Ploja obljubljeno koruzo". Drugi zopet so jekli: »Ni Čuda, da kmetje te koruze nismo v roko dobili: žaklji imajo luknje in vsa koruza se je stresla" ... Z eno besedo: ljudstvo se je zabavalo in smejalo. Naj bode ta šala zdaj dobra ali slaba; na vsak način ni to noben zločin, zaradi katerega bi se smelo poštonoga posestnika zapreti. In vendar se je to zgodilo ! Jurček divja . . . Okroglo ob V« 8. uri je g. Repa prvič to svojo „fano" razobesil. Nakrat mu prinese občinski sluga pismo, v katerem zahteva rihtar Jurček, da naj g. Repa „v 5 minutah (!!) „fano" doli vzame, drugače mu jo bodo dali s silo doli vzeti." — G. Repa je pismeno odgovoril, da vzame svojo „fano" doli, ako narodnjaki to tudi storijo. Za vsako silo pa dela župana odgovornega. Ob V» 9- uri prišel je rihtar z 2 žandarjoma in 1 obč. odbornikom (znanim od Nemcev živečim Gojkovičom). Zahtevali so, da Repa „fano" doli vzami. On pa je rekel: „če imate Vi postavo, te si jo pa doli vzemte". Zahtevali so „v imenu postave" ključ in odnesli Repove žaklje proč (žakelj je bil sicer 1 K vreden in g. Repa ga do danes še ni nazaj dobil. Morda se hrani res Plojeva koruza v njem) . . . No, Repa je imel hvala Bogu Še nekaj^žakjjev.. in jih je zopet van izobesil. Ob pol 11. ari pride županov Jurček zopet z 2 žandarjoma in — pričeli so g. Repo v samotni kotiček siliti ter so tam nanj nemško (!!) govorili. Repa jim je dal ključe in je rekel: Ako je „fana" protipostavna, naj jo doli vzamejo! Ali zahtevali so, da naj Repa to stori. Vkljnb temu, da je tako postopanje podobno nasilju, je g. Repa rekel, da sname „fano", ako se mn to „v imenu postave" zapove. Na mesto da bi se to storilo, se je pa g. posestnika Repa a r e t i-ralo. Zupan in 4 žandarji so ga gnali iz hiše, polne gostov, brez klobuka, tja v zapor. To je pravica, kaj ? Zaradi ene šale človeka aretirati in s 4 žandarji gnati, brez klobuka, v slabem vremenu ? ! Tako pravico deli na Ptujski gori Jurček Topolovec. Mi ne vemo, v koliko so te aretacije orožniki krivi. Aratacijo izpregovoril je tit. stražmojster Božič. Vodja žandarmerijske komande pa je g. stražmojster Planine, o katerem se pripoveduje, da je posebni prijatelj Klemenčičeve gospode. Poizvedeli bodemo tudi to. Upamo pa, da so orožniki veliko bolje postavo vpoštevali, kakor en Jurček. In zato nosi bržkone tudi Jorček vso odgovornost! Pošteni mož v zaporu. Brez pravice in proti vsaki postavi je Jurček Topolovec zdivjal ter g. Repo aretiral. Ž e zaradi tega bi moral Jurček dobiti brco, da bi kakor „laftbalon" iz županskega stolca odletel. Ali kar je naprej zagrešil, je še hujše. Prignal je g. Kepo s pomočjo orožnikov v t. zv. »občinski zapor". Ta »zapor" je neka v hribu narejena luknja, v kateri niti kače in škorpijoni ne bi mogli živeti. Vrata imajo polno odprtin, tako da prihaja veter skozi. Pod nogami nič kot mokra zemlja, povsod polno pajčovin. Vso pohištvo obstoji iz ene „prične" brez vsega. Niti v Sibiriji nimajo takih »zaporov". Kmetje so se splošno pomenkovali, da bi jrh bilo sram, ako bi imeli take svinjske hleve . . . In v tem »zaporu", v tej za roparje preslabi luknji je moral pošteni g. Repa brez vzroka od 11. ure dopoldne do 8. ure zvečer biti. Bil je pri mrzlemu, nezdravemu vremenu v tej jami brez suknje in brez klobuka. Ob 4. uri prinesel je oče g. Repa klobuk in suknjo, ker se je bal za Re-povo zdravje. Ali niso mu pustili stvari notri dati! Le skozi oknu podobno odprtino je mogel oče klobuk notri dati! T e-k o m i> ur, v katerih je moral g. Repa po krivici v zaporu sedeti, ni dobil ničesar zajesti. Jurček se je pri Plojevi pojedni menda zastonj mastil, g. Repo pa je pustil lakoto trpeti. Občinski odbornik g. Wedeuig je prišel ob 1. uri z nekim tovarišem k Jurčku in zahteval, da se da g. Repi jesti. Pa vse ni nič pomagalo. Vkljub temu, da je bil rihtar opozorjen, ni storil svoje dolžnosti in je pustil raje po nedolžnem zaprtega, poštenega moža v mrazu, mokroti in lakoti! Fej, stokrat fej takemu nečloveškemu postopanju! Zanimivo je tudi, da ključavnice zapora niso bile zaklenjene. Zunaj stoječi ljudje so jih doli vzeli in jih g. Repi v zapor dali. Ali g. Repa zato ni pobegnil. Stvar izgleda ravno tako, kakor da bi se nalašč vrata odprta pustilo, da bi g. Repa ušel. Potem bi imeli Jurčki vzrok, proti njemu nastopati. Ali Repa je bil bolj zvit . . . Pribiti pa moramo še sledeče: Trije kot poštenjaki znani posestniki (med njimi 2 obč. odbornika) so šli k županu Topolovcu in so hoteli 1000 kron kavcije položiti, ako se g. Repo izpusti. Rihtar Jurček pa tega ni sprejel. Tu se pač vidi, da se je g. Repo n a-1 a š č, iz same nagajivosti in predrzne ošabnosti zaprtega držalo. Mi razumemo to prav dobro in čas bode prišel, ko bode i Jurček svojo napako razumel . . . Plojeva slavnost. Na Plojevo slavnost, ki se je vršila deloma pri Hufnaglu, deloma pa pri Lasniku, je prišlo okroglo 30 tujcev. Med njimi smo opazili ptujskega advokata dr. P e r m e v c a, mariborskega advokata dr. R o s i n o, nadalje celi kup šri-barjev teh gospodov. To je bila vsa „lajbgarda" nesrečnega hofrata, ki se je pač takoj želel, da pride kmalu zopet v Jurzovo kočijo. Od domačinov ni skoraj nobeden s Plojem držal. Celo najzagriženejši »narodnjaki" so menda raje ko-gnak pili, nego bi se potegovali za „izgubljeno stvar." Prvi je pričel govoriti dr. Fermevc iz Ptuja, katerega se je preje enkrat smatralo za precej „mirnega" in „nepolitičnega" advokata. Mož je postal zdaj že gorak v Ptuju in pričel javno proti vsemu nastopati, kar ne trobi v zviti rog „Narodnega dnevnika" ali „Sloge". Pravzaprav je smešno, s kako vnemo se zdaj ravno „narodna stranka" za Ploja zavzema, proti kateremu je svoj čas kandidate postavljala. No, dr. Fermevc je pač mislil, da mu bode na Ptujski gori vse gladko šlo. Pa se je zmotil. Komaj je izpregovoril ves prestrašen par besed, ko je stopil vrli naprednjak in občinski odbornik g. W e d e n i k naprej in je dejal: Je že dobro, da imamo enega kmeta (Mariniča) za častnega občana; ali dohtarjev ne maramo, zdohtarji proč. In ljudstvo je kovaču ploskalo ter vpilo: Proč, pfuj d o h-tarji, pfuj Ploj, živio Wedenik, hura, hura, Ploj naj se gre solit, s Plojem proč, živio kmeteki stan itd. Kakor je Fermevc in pozneje Ploj sam usta odprl, že so kmetje od vseh strani nanj vpili. Ploskanje posameznih „narodnjakov" je bilo v večnem „fej "-klicanju komaj slišati. Takega častnega sprejema si Ploj pač ni predstavili Mislil je, da bode vse pred njim na kolenih ležalo, ali zdaj so pa kmetje pljuvali in mu fige kazali. Zanimivo je tudi, da se štiri občinski odborniki na Ptujski gori niso hoteli Ploj eve slavnosti udeležiti. Cast tem možem! ^Narodnjaki" so seveda vsi obupani kakor zajci okrog letali. K u p č i č n. p. je tekel urnih pet po žandarje in hotel, da naj ti Wedenika aretirajo. Pa tako mogočen ta Kupčič še dolgo ni, da bi se poštene posestnike na njegovo komando zapiralo! Seveda so se tudi pane Klemenčiču kar sline od jeze cedile, menda tudi zato, ker zdaj niti ^narodnjaki" v njegovo krčmo ne zahajajo in bode tam kmalu Haberca s svojimi špe-glami edini gost. Nervozno je skakal tudi dr. _- 2 — Fermevc okoli. Hotel in zahteval je, da n a j se kmete zapre. Mi se le čudimo, da niso kmeteke pesti zagrmele po njegovem hrbtu. Kaj ti to si bo d e j o kme tj e n a P tujski gori pač odločno izprosili, da jih bodejo prvaški dohtarji iz Ptuja, ki živijo od kmetskih grošev, lovili kakor sinter pse . . . Vso ljudstvo je bilo torej odločno proti Ploju in je bilo zlasti zaradi nepbstavnega postopanja proti g. Repi razburjeno. Pri Lasniku je nastopil m. dr. tudi vrli kmet Andrej Marzidovšek, ki je hofrata Ploja zaradi podpore tako ojstro okregal, da se bode fini gospodek tega gotovo zapomnil. Tndi kmetice so prišle in vpile Ploju v obraz: kje je podpora, kje je obljubljena koruza itd. Z eno besedo : "Km e tj e so vso slavnost preprečili in prireditelje osmešili. Mislimo, da P 1 o j in ^narodnjaki" na Ptujski gori ne bodejo nikdar več kaj podobnega priredili. Proti večeru (okroglo ob pol 6. uri) so se ti „gostje" tudi že odpeljali. Ploj je prišel v Ptuj bled kot zid. Neki »gost" iz Maribora je na poti izgubil klobuk; ni prišel nazaj ponj . . . Razno. Medtem so se kmetje v vedno večjem številu pred „zaporom" zbirali. Mogočno je donel klic: Dajte g. Repo vun, odprite vrata! Ljudstvo je bilo tako razburjeno, da je bilo vsak hip bati, da naskoči zapor in reši g. Repo. Zupan Jurček pa se ni hotel pokoriti ljudski zahtevi. Kaj ko bi se ljudstvo ne držalo nazaj? Kaj ko bi res razbilo tisto prokleto luknjo in vrglo v njo Jurja samega? Prišlo bi do prelivanja krvi in kriva bi bila tega edino TopolovČeva trda glava. K sreči se je dalo ljudstvo vendar pomiriti! Zanimivo je, da je bil Topo-lovec večkrat v zaporu. Mislil je, da ga bode g. Repa morda prosil. Pa se je hudo zmotil! Zvečer ob 8. uri pa je Topolovec s stražmojstrom Planincem prišel in g. Repo izpustil. Omeniti moramo, da ima g. Repa vsled tega nasilnega postopanja rihtarja veliko škodo. Kajti hiša je bila polna gostov in gospodar —-zaprt. Najmanj© 200 K je g. ** e p a izgubil. Za to svoto denarja je rihtar odgovoren! Tndi v zaporu je g. Repa nekaj denarja izgubil. Ko je prišel drugi dan z dvema pričoma k Topolovcu, da mu naj da ključ zapora, da si poišče izgubljeni denar, mu Topolovec ni hotel ključa dati. Poslal gaje k stražmojstru, češ da ima ta ključ. Stražmojster pa je zopet rekel, da ga ima rihtar. Eden teh dveh gospodov se je torej lagal. Na vsak način pa pri-bijemo, da se je Topolovec bal, da bi kdo ta svinjski zapor videl. Ali mi mn garantiramo, da bode prav rad ključ najdel! G. R e p a je valed prestanih ur v tem zaporu nevarno obolel in je moral zdravniške pomoči poklicati. Vse to so stvari, katere ima ta čedni rihtar š svojimi hujskači na vesti! Za danes dovolj! Pretekla nedelja je dokazala, da ljudstvo na Ptujski gori ne mara za Ploja in zaničuje njegove pajdaše. To kmetsko raza „;„„„ ljudstvo je pa tudi vidilo, da mu hočejo raster »narodnjaki" hujskači vso pravico vzeti in & ^ey0 nočejo celo kmete v zapore metati. Zato jI o poz: kličemo: Kmetje, ne pustite se.il t r e t i! Združite se in bodite trdni kot skalff čas bode prišel, ko bode imela kmetska besei ------ zopet veljavo! 99 Politični pregled. si'- mesf Na Dunaju so se vršile te dni nadomesti: mesc občinske volitve, pri katerih so seveda klerikale Od i (ali krščanBko-socialci) zmagali. Vendar pa » znan vidi, da prebivalstvo ne mara več za dr: GaB manovo politiko, ki zoperstavlja klerikalizm vsak drugi interes. de-e: Laški Špijon. V Gorici je bil knjigovodji g^ Peter Andreini zaradi vohunstva v prid liaSm in proti Avstriji na 7 mesecev težke ječo ob» ^ jen. Andreini je bil pravi vzor „neodrešenih' p^ laških irredentevcev, ki postajajo vedno boj gy.j predrzni. pov€ Dopisi. liton Zopet nesreča zrakoplova. Pri mM Weilburg i Nemškei ponesreči je zopet t lika vojal ladja za z» „z. nI Zrakoploi Das z*rsror!xZepeUin-LuffechirffzDbci VVellbora^.L^Fin posamezni deli so predrli balon. Človeško življenje pri temu ni bilo izgubljeno. kaže nt slika, kal je bil tai, po nesrj je popoli ma razi 6 dni so h-pospravlji Okostje r koplova 1 bilo iz m minija vse Zbir posl cijo. isto Rajhenburg. Včeraj dne 26. t. m. ob pp 12. uri predpoldan se je ponesrečil 26. le strešni pokrivač Tone Hribar iz Maribora, kal je pokrival tnkajšno novo cerkev z eterni Nesrečnež je padel iz enega novih stolpov S| m. visočine in je padel najprve na cerkve« streho in od tam na drugo, potem šele na tli Razmesaril in polomil se je tako strašno, daj čez eno uro umrl. Mladi delavec je kazal ljudij preveč svojo korajžo in srčnost, ker je tudi d; 18. t. m. na obeh po 80 m visokih stolpahoj velikem viharju križe ali rože nasajal. Sliši es da je imenovani že dvakrat pri takem delu taka so 16. p. m. kramarico Pohl iz Beljaka umorili sti, da in oropali. em vi Pazite na deCO. Iz Granitztala se poroča, "^ da je prišla 2 letna hčerka posestnika Budi- * "kr bauer z roko v mašino za rezanje krme. Stroj je tal je odrezal otroku tri prste. ■ če j< Iz tira skočila je v Arnoldsteinu mašina. !il;or Vlak je imel 3 urno zamudo. Druge nesreče niHma' , .. " ° vitna bll°- », kjer h hrat ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ lopoln Volkovi. Iz Serajevc se poroča, da so bili prebi- 3, stal valci Mioca in okolice vkljub mili zimi hudo od volkov I vzan nadlegovanj. Volkovi so predrzno v hleve silili in ropali oi. G koze in ovce, aka v »mini par. V Budimpešti je oženil neki 62 letni Iničar fabrični vodja 12 letno deklico. Imel je namreč z dobro nezri razvito deklico razmerje. Mati ga ie vsled tega h ženitvi *o, h prisilila. Takoj po poroki je šla deklica za 4 leta v klo -m pa šter. Potem šele bode pri „možeku spančkala", ako bode asih c ta še na skušnjave tega sveta mislil. Oj ti nori svet I ii kat Velikanska povodenj je bila na Srbskem. V , bi s Kragujevacu se je 800 hiš podrlo. Povsod je polno raz- na pc valin, blata in mrličov.v Škoda je velikanska. kupci Blazna mati. Žena trgovca Andrcc v Leipzigu iz svi prerezala je najprve svojim 4 otrokom, potem pa sebi gostil; vrat. Storila je to v blaznosti. Vsi so mrtvi. Obglavili so v Luzernu svinjskega trgovca lluffa, i in s ki je umoril 4 osebe. Muff se je pred smrtje popolnoma pa s spokoril. i čist; -------------------------------------------------,___,.------------------- iroma lore, i poč z v z vin lanj s ) toči žino i po v t veh . Pri ■ pa i napo kajt -fekat ne f vari. ; ide v na lal škod vepler očnirr i glav o iz i ži vin i oglj in vi : vino udi zi to se r ne vino krat: in, pc toči ni tre rdilo baja i ;, aki i priti v ter ker z in i va kis de in ., da kojil-lom, ne pi . Nila amp: Drabo 'ake v pij ipa ti tako inu, 1 oka t jih r e ali vino ateri : jhov avnosl eče 4 v pos osebn ireide ■sakon ■no to . prirr. Gospodarske. Kakšno ima biti vino, ki se toči in kako naj se ž nJim ravna. Kakšno naj bo vino, ki se toči, je zelo važno, da ve ne le gostilničar in vinoto-čilec, ampak tudi vinogradnik in vinski trgovec, ker se ravno v vinotočih, gostilnah in restavrantib, posebno pa v vinorodnih krajih, proda največ vina. Pri vinu, ki se toči ali prodaja na drobno, ne gre le za navadna in cena vina, ampak večinoma za boljšo in izborno vinsko kapljico. Iz prej navedenega vzroka se mora pobrigati ne le vinotočilec in gostilničar, ampak tudi vinogradnik za to, da se pridobi kolikor mogoče mnogo vinopivcev. Da se pa to doseže, ne zadošča, da se toči le naravna-pristna vina, ki so brez napake in po zmerni ceni, ampak da okus teh vin pivcem kolikor toliko ugaja. Če se v nekaterih krajih dandanes manj vina spije, kakor se ga je popilo nekdaj, ali pa da ni število vinopivcev narastlo, vzrok je temu gotovo le nepravilno ravnanje i Božji pot Marija Višarji na Koroškem. Krasni je romarski cilj Marija Višarje na Koroškem. Sredi v gorovju v nebeški visočini leži s prijazno svojo cerkvico. Letos je že 550 let, odkar obstoji ta božji pot na sosednem Koroškem. Ustanovljen je bil ta kraj namreč leta 1360. Milijoni romarjev so med tem časom že tukaj sreče in tolažbe iskali. Samo lansko leto je obiskalo Marija Višarje 40.000 romarjev. Kakor znano leži ta kraj v bližini Trbiža (Tarvis). ooooooooooooo Ali si se že na „Štajerca" naročil ? Ako ne, stori to takoj ? OOOOOOOOOOOOO - 5 - se teči. V takih krajih se dobi malokdaj kovina in posledica temu je, da šo pivci prisiljeni piti pivo. Pri današnjih ugodnih pro-h ztejah pač ne bo vinotočilcu težko, zadovoljiti fe goste glede okusa vina. Saj si nabavi prav lahko čna vina in jih med sebo tako zreže ali zmeša, da taka, kakor pivcem ugajajo. Kdor vino toči, mora da bo točil vedno enaka vina. Prinaša naj pa em vino tako na mizo, da bo vino pivca takorekoč naj ga pije. Dasiravno se v marsikaterem kraju Istost vina mnogo ne gleda, kljub temu bi se mo-jkrteti, da se bo točilo le čisto vino, kajti če je dobro n brez napake, zgubi takoj na do-je le količkaj megleno t. j. ni ni nikdar takšni bilo, če bi bilo popolnoma čisto. Kdor toči vina, naj poskrbi, da bodo pravilno vstarana ali t j. da se pri točenju ne spremene. V takih kjer vinogradniki vin pravilno ne starajo, bodisi, hranijo v ptemizlih kleteh, v katerih vino ne popolnoma, ali pa jih premalo ali celo nič ne prestara viDa zavro in postanejo motna, kakor hitro vzame iz vinogradoikove kleti in postavi v drug Gostilničar, ki taka vina kupi, je primoran sta-ka vina še nadalje, ako jih hoče prinesti na mizo. čar pa, ki se mora ukvarjati z nadaljnim stara-nezrelih vin, pa mora založiti v vina precejšnjo ker mora imeti v kleti večjo množino vina, pa mora imeti tudi prostorno klet, kakoršne se ih celo za drag denar ne dobi. Prejšnjemu nedo-ega zelo občuti tak, ki toči vino po nizkih se prišlo najlaže v okom, ako bi vinogradniki poJdtku pričeli z vinom pravilno ravnati in od-ipcu kolikor mogoče dozorelo vino. Če bi od-svoje kleti taka vina, pripomogli bi marsikate-stilničarju, da bi mnogo več vina potočil. Sicer tud. starejša, dasi še ne popolnoma zrela vina in sicer s prisilnimi sredstvi za staranje vin, popa s filtriranjem, da ostanejo tudi v točilnici vsaj čista Vendar pa zgube filtrirana vina na svežo-postanejo nekako ubita, čimur pa se lahko , ako se jih po filtriranju pusti nekoliko časa čivati. Ako bi pa vinogradniki sami pravilno vinom in ga umetno starali, potem bi imel nom malo ali prav nič c pravilo, vsled tega anj stroškov. Prav pogostoma pa greše tudi oni, točijo in denejo na pipe sode, ki so v razmerju o vina, ki ga potočijo, preveliki in točijo potem več tednov. Drugi puste sode, iz katerih to-:hi odprte ali pa jih zamaše z veho prav na Pri takem ravnanju pa vino cihne in se pokvari. j pa ne ravna tudi oni prav, ki pušča vino dalj napol praznem sodu, bodisi da sod na vehi tudi kajt: tako ohranjeno vino zvest in -se.ga pulitfi ekateri pokade napol prazen sod z žveplom, da pokvari. S tem se sicer preprečj, da se vino ali navadno se žvepla vino preveč. Po tej v vino toliko žveplene sokisline, da pride to-ina lahko ne le v navskrižje z vinskim zakonom, škoduje obenem tudi pivcem na zdravju. Preo-eplena sokislina ali žvepleni dim, ki dospe v vino očnim in pogostim žveplanjem, provzroči pivcem glavobol in pogostoma mislijo potem pivci, da to iz alkohola, ki se ga je morda dodalo vinu. li vino dalj časa v napol praznem sodu, izloči se ogljenčeva kislina, ki se nahaja že od narave m in vino dobi potem okus po zvešenem. Ako se i vinom, ki se toči, na tak način, potem pride tudi zslo solidna in reelna vinska tvrdka ob dobro Ako se ne potoči mnogo vina v kratkem času, naj kar ne deva na pipo velikih sodov, ampak naj se Ji vino v primerno majhne sode ali take, ki se v kratkem izpraznijo. Ako so ravna z vinom na ačin, potem se ni bati, da bi se vina polotil kan. Be toči vino iz manjših sodov in se ga v kratkem si treba pokaditi z žveplom, zlasti tedaj ne, če Utrdilo v prevrtano veho tako pripravo, skozi ka-rihaja ■/ sod popolnoma čist zrak. Še boljše nego je, ako se stlači v sod s posebno pripravo in z lim pritiskom ogljenčeva kislina. Ogljenčeva kislina v tem slučaju površino vina, ne pusti zraku do ker zrak do ojega ne more, se ne poloti vina in ne cik. Ako se rabi za vino, ki se toči eva kislina, potem se lahko dene na pipo tudi sode in ni strahu, da bi vino v sodu trpelo, še pa, da bi se pokvarilo. Dobro je tudi, če se one iz kojih se toči, napoji ali impregnira od znotraj finom, ker stem se prepreči ne le, da vino ne n ne postane plehko, ampak zabvaniš tudi usuši-Nikar naj se ne rabi za točenje vina kovina-p, ampak vedno le lesene. Ta poslednje naj se porabo naj se pred uporabo pa namoči s parafi-Take s parafinom napojene pipe ne postanejo in v pipi se ne napravi na plesen in ne cik, če pipa tudi več časa v sodu. Kovinaste pipe, pa tako dobro pocinjene ali celo iz čistega čina, vinu, ki so se ustavlja v pipi, slab okus. Iz ena-zroka naj se ne rabi za vino tudi cinastih vrčev, se jih rabi ponekod, ampak toči naj se vino rajše ene ali posode iz kamenine. Napačno je tudi, ako ča vino po več časa v odprtih posodah v točil-kateri so že tako različni duhovi, kajti vino se duhov zelo rado navzame. Ako se ne prinaša ivnost iz soda na mizo, naj se dene v stekle-ieče 4 do 5 1, katere dobro zamaši in postavi v )do s hladno vodo. Tako ravnanje se pri-jposebno za take slučaje, ki se ne potočiTnnogo preide več ur, preden se vrč vina izprazni. Go-vsakumur znano, da je vino okusno le tedaj, če :rno toplo. Ako ni klet ali prostor, v katerem se i, primerno gorak, potem je treba poskrbeti, da se vino primerno ohladi ali pa ogreje, preden se prinese na mizo. To se pa doseže najlaže s tem, da se denejo z vinom napolnjeni vrči ali steklenice v kakšno posodo, v kateri se nahaja primerno top'a voda. Paziti pa se mora obenem, da se vino preveč in tudi prehitro ne ohladi. Zato nikar postavljati posode z vinom naravnost v led, da bi vino ohladil, ampak laje v vodo in le če je ta pregorka, naj se vrže v djo kose ledu. Ko se vino pije, niso tudi kozarci brez pomena, kajti vino zadobi popolno voljavo te tedaj, če se ga pije iz primernega kozarca. Za vino naj se rabi toraj le kozarce iz čistega, brezbarvnega stekla. Za fina vina naj se pa vsame tanke kozarce z obrušenim gornjim robom, ker Če se vino iz takih kozarcev pije, diši boljše, kakor če se ga pije iz kozarcev iz debelega stekla. Ti poslednji se smejo rabiti le za navadna, nova in še motna vina. Po .,Wein-Ztg." Oberlajtnant Hofrichter — priznal. Kakor znano, je oberlajtnant Hofrichter že mesece sem v preiskavi. Dolži se ga namreč večkratnega poizknšenega umora s strupom. Kakor znano, dobila je pred 5 meseci cela vrsta oficirjev generalštaba pisma s pilnami, katere so se ponujale kot nekako zdravilo. Te pilne pa so bile s ciankalijem zastrupljene. Eden do-tičnih oficirjev je tudi pilne zavžil in bil takoj Oberleuln.Hofrichrer " har ein fiestandnisabgelegr * -* mrtev. Takrat so oberlajtnanta Hofrichterja zaprli, ker so ga sumničili. Ali mož je vedno tajil. Zdaj pa je vso krivdo priznal. Videl je namreč, da ima vojaška sodnija dovolj dokazov. Poskusil je umoriti vse tiste oficirje, ki so bili pred njim, tako da bi po njih smrti sam avanciral. Hofrichterja bodejo gotovo na smrt na vislicah obsodili. Tudi njegovo ženo so zdaj zaprli, češ da je kot priča po krivem izpovedala. Eden Hofrichterjevih profosov je dobil tudi že večletno ječo, ker mn je pisma nosil. Hofrichterjeva slika, ki jo tukaj prinašamo, je precej natančna. Loterijske številke. Gradec, dne 30. aprila : Trst, dne 23. aprila : 50, 84, 85, 41, 71. 68, 50, 73, 5, 8. Kdor hoče na naše inzerate odgovor, naj priloži vprašalnemu pismu retur-marko. Brez marke ne pošiljamo odgovora. Vfak hirmanec j'e nesrečen, ako pri birmi ne dobi I58hnel-urc, kajti le tako hoče vsak imeti. Zahtevajte torej takoj veliki cenik od firme Max Bohnel, Dunaj IV., Margaretenstrasse 27/27, ki se ga vsakomur zastonj in franko posije. Kdor vpošlje to notico, dobi 5°/„ rabata. Naravna Franc Jožef-ova grenčica je preizkušeno zdravilno sredstvo za močne, dobro re-jene osebe, ki so nagnjene h protinu, pri katerih se gre zato, da se s pospešitvijo prebave uredi presnavljanje in odstrani na zanesljiv in lahek način valovanje krvi. „Franc Jožef-ova" grenčica se je vsled prijetne lastnosti, da celo v malih količinah in brez vsakih nadležnih postranskih pojavov zanesljivo učinkuje, izvrstno obnesla. Priporočajo jo prve zdravniške svetovne avtoritete in se dobiva v lekarnah, drogerijah in prodajalnah rudninskih voda. 10 l-JEVE mm kocke goveje juhe 1 kocka za V« litra najfinejše g'oveje juhe samo prava m,Ig8i h 7, imenom in Za prah neprodorne kavalirske ure, ploščo pravo srebrno ohišje («. kr. puncirano) s šarnirskim pokrovom za odpreti, popolnoma neprodoren za pran, arab. ali rimske Številke, 3 zlati kazalci in izvrstno dobro remontoar-kolesje s patent-postavljenjem kazalcev s tem, da se izvleče krono. Cena za kos K 12-— z dvojnim mantel j nom K 15 — v jeklu, nikeljnu ali goldinu K 7*— K temu primerne moderne srebrne verižice K 4—. 3 leta garancije. Pošlje po povzetju. Max Bohnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse štev. 27/27 Ceniki zastonj. 358 fiika za opeko v (Migu pri Mariboru n. D. m priporoča od svojih izkušenih, kobranib (gekollert), proti vremenu trdnih izdelkov iz ilovičnega materijala mašiasko, stensko, dimniško opeko, nadalje rekontra Zackenziegel. Pressfalz-, (izdelano po originalu Wienerbergj, Strangfalz- (zistem Stadler in Steinbruck) in Biberschwanzziegel. 15 kosov moje ,,Doppel-PreGfalz" in „Straogfalz"-opeke krijejo en kvadratni meter strešne plošče. — V 10 tonskemu vagonu se naloži 6000 kosov Biber, 5000 kosov Strangfalz in 4000 kosov PreCfalz. Razpošilja se na nevarnost spremljevalca. — Z velespoštovanjem ton krnit £SH Zastopniki v posameznih krajih se iščejo in dobijo primerni rabat. Prodajalna mesta v Mariboru: Roman Pachner's Nflg., Postgasse in Ferdinand Rogatsch, trgovec s stavbinskim materijalom, Reiserstrasse 26. Jos. Kasimir trgovina s špecerijo, barvami in z mešanim blagom nasproti W. Sirk's Nil. in filijalka nasproti minorit-ske cerkve v PTUJU priporoča svojo bogato zalogo najfinejše Surove in žgane kave, ruski čaj, kognak, rum, slivovka, najfinejše kandite, župne kocke, mineralne vode, najfinejše namizno olje, bučno olje, jesihova esenca in za izdelovanje žganja itd. Semena za vrt, polje in travnik, stelja iz šote najboljša stelja, klajno apno, Lukulus, najboljša svinjska krma, karbolinej, teer, strešna papa, Portland-cement i. dr. mn. 360 Priložnostni nakup! 396 S^* Hiršbart samo K 4-— plemeniti hinSbart z lepim rajfom, 14 cm dolg, z okvirjeni iz starega srebra in jelenovem grandlom, vse skupaj samo K 4"— Fenichel, —— Redka priložnost. : Pošlje po povzetju: Gemsbartbinder, Altmiittergasse 3/1, Dunaj IX. 93 — « — ©©©©©©©©©© Za sv. birmo! Molitvenike, ko. škofijsko tolrpe v veliki Izberi, i usnju, celuloida ali » slonovi kosti, kakor tudi take z velikimi Wia«i, priporoča W. Blanke, v Ptuju, nasproti nemiki cerkii. 377 Pekovski učenec 335 «e takoj sprejme v pekariji pri Jo«. Ornig v Ftujn. Mladi pomočnik in en učenec 383 !b takoj sprejmeta pri Robert amsehek, mizarski mojster, Kotle (KiihtUch), Koroško. Mizarske pomočnike za hišno opravo, tako tudi dva učenca 379 a. to obrt, vzame za stalno delo in dobro plačo (reorR Kobale, mizarski mojster v Slov. Bistrici. Pridni viničar sse a večimi delavskimi močmi, strog, soliden, delaven, sprejme se za večje gorice. Vpraša se pri g. Kari Kasper v Ptuju. Ledični, delavni vrtnar ki se razume na sajenje zelenjave in rož, se sprejme. Prepisi spričeval z naznanilom zahtevo plač na F. C. Schwab v Ptnjn. 392 Zidana hiša 390 z 2 sobama, kuhinjo, kletjo, 2 lepoma hlevoma, vrtom in malim vinogradom se proda za 1800 K. Vpraša se pri .Simon Rsschl, Rabliorf st. ;i(l pri Ptuju. V gostilni „Schweizer-haus" v Ptuju »88 (Volksgarten) se kupujejo mlade koko&i, perutnina in „kic* po . najboljših cenah. Novo zidani, 389 X umetni mlin X na mestu brez konkurence se po ceni proda. — Naslov. firosaegger, zgornja Knngota pri Maribora. Učenec 3% zmožen nemškega in slovenskega jezika, se sprejme v trgovini z mešanim blagom Heiirich Primus v Arzlinn, Vojnik pri Celju. Gotovi kostumi, 149 bluze, šose, spodnja krila, srajca, dobro domače delo, tudi po meri pri Mar e Wtsiak. Maribor, Domgasse 82 poleg Hauptplalz. Epilepsia, Krči, Nervozno stani«. Izredni uspehi ; u.um „KpileptikoM" »ost. varor. Cena K T—. Zahtevajte zdravniško razpravo št 96 aatlonj od glavne zaloge. Aptthokt nr Aintria, Dunaj IX, ali pa naravnost od fabrik*: Prit. SchwtH»»>**tk*k«, Prukfirt n Mail. 1 Hemoroide! - •- -- - Bolezni želodca! Izpuhi na keži! - - Brezplačno naznanim na željo vsakomur, ki trpi na boleznih želodca, prebavljanja, odvajanja, ustavljenja krvi, liems-riiiilah, llehtah, odprtih no-gah, vnetja itd. kako je bilo mnogo bolnikov, ter so leta dolgo trpeli, ozdravljenih in to hitro ter trajno." Stotero priznanjevalnih in zahvalnih pisem. Bolniška sestra Klara, Wiesbaden 56, Walkrouhlstr. 26. ■ ■ 201 Učenec gu se sprejme v pekariji Bcrner. Maribor. Malo posestvo 15 m. od Maribora (Haupt-platz), obstoji iz njiv, travnikov, visokega gozda in lepega vrta za zelenjavo, dvorišče in stanovalna hiša s 3 sobami, kabinet, kuhinja, še čisto davka prosto, lepo gospodarsko poslopje za 3 kose goveda in 8 svinj, zelo primerno za pen-zionista ter za vsako obrt, se proda pod lahkimi plačilnimi pogoji. Vpraša se pri gosp. Jos. Tschech, Pobrei, Damm-gasse 299. 839 Krepki pekovski učenec ne pod 16 let star, se sprejme takoj ali pozneje s polno oskrbo pri g. Wieschanz, pekarija, Mitterndorf, MUrztal na zgor-______njem Štajerskem. 338 Denar brez vsacega truda in kapitala!! Zamorc zaslužiti vsakdo, brez da zapusti svoj posel, tudi v najmanjšem mestu od 50 do 100 K mesečno. Tudi gospodje. Blagovolite poslati svoj naslov z K 2-50 (tu.di v markah). Za to svoto dobite franko vzorec original stroja, patentiran od c. kr. urada, za vsako osebo in vsako domačijo neobhodno potreben stroj. Točna odpošilja-tev inopis pri vsakemu kosu (povzetje 50 vin. več). N. Olama, Dunaj VI, BrUckengasse 161. Učenec 370 se takoj sprejme i dobrimi pogoji v trgovini z mešanim blagom Vitus Mory v Pliberkn na Koroškem. Učenec 369 zmožen nemškega in slovenskega jezika, se sprejme pri A. 0. Svaršnikn, trgovina z mešanim blagom v Monsbergn pri Ptnjn. Za kmetijstvo se sprejmeta en fant in ena dekla. Naslov: Gradec, gostilna Triestcrstrasse 54. 3*8 ! ^ Na prodaj je 836 zemljišče, tri četrt ure od Maribora v kat. občini Vodole (VVadlberg) občina Leitersberg v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki in lep sadonosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudba na Karola Sark, c. kr. uradnik v pokoju, Maribor Poštna ul. 9. Oblastveno aut. m civilni geometer Karl Hantich drža* no izkušeni gozdni gospodar in inženir. Filijalna pisarna: Maribor ti. Dl\, Gerichts-hofgasse, nasproti okrožne sodnije se priporoča za zanesljivo izpeljavo vseh v njegovo stroko (merjenje) spa dajočih del. F. C. Schwab, Ptuj oddaja najceneje rafiiabast, la. vrste, bakreni vitriol, žvepleni prah, teer, karbolinej. Brizgalnice (šprice) proti peronospori. Perl moser Portland-cement. Jaboljcno vino> 100 litrov 5 kron. Pridni trezni 387 Žagar („Sagemeister") ki se razume najbolje na rezanje trdega lesa, ki pozna ma-šine, ki mora sam tudi z roko delati, se čimpreje sprejme. Stanovanje, kurjava in razsvetljava prosto. Nadalje pridni trezni lesni mojster (Holzineister) ki mora biti stalno tam, kjer se les podira, pri delu z lesom, se sprejme. Stanovanje in kurjava prosto. Prosilci za te dve službi naj svoje prošnje s prepisi spričeval, ki se ne vrnejo, in zahtevo plače, nadalje z dostavkom, da znajo nemško in slovensko govoriti in vsaj nemško tudi pisati, pošljejo na gozdno oskrbništvo „Hammer'\ pošta Ptujska gora pri Ptuju. Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno! 276 Prevzetje edine razprodaje me spravi v položaj, za le K 4*90 oferirati elegantno, ekstra ploščo amerik. 14 kar. zlato-dable Švic. žepno uro. Ista ima dobro idoče £6 urno Anker-kolesje premirane znamke „Speciosau in je na električni poti s pravim zlatem prevlečena. Garancija xa precisnost i leta. 1 k. K 4 90 z k. K 9 38 VsakiTuri doda se fina pozlačeno verižico zastonj. Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, ev. denar » nazaj/ — Pošlje po povzetju E. H0L2ER, Krakov«, Stradam W2B. Lesno podjetje (Holzgeschalt) :i97 na štajerskem, razne vodne žage, z velikimi gozdovi vred proda Franc Cleinscich v Tvimbergu na Koroškem. Podgorje (Maria-Elend) na Koroškem. Dne 17. maja t. I. se vrši tukaj S9* živinski sejem. ~*3p| Obiskan bode gotovo kakor lansko leto tudi letos prav dobro! Pozor vinogradniki! 45.000 cepljenih trt imam na prodaj več vrst; Silvanec zeleni, laški Rizling, beli Burgundec, Mosler, zlatnina bela, Ribola goriška in več drugih vrst, tudi rudečih, cena je kot 12 kron naprej za sto komadov, imam tudi več tisoč korenjakov, cena 4 krone sto komadov. Cenik na zahtevo I Imam tudi razna vina, bela, rudeča in črna. Cena od 30 do 40 vinarjev liter; pošiljam od 56 litrov dalje. Josip Cotjfi, trtnar in vinogradnik, Vrkpolje, p. Vipava (Krajnsko.) 353 Gostilniška otvoril Podpisani naznanja uljudno, da. otvorij nikorii t. 1. novo gostilno pri mestnemu |anjoa (Oasthans ,.zntn Stadtpark") v Ptnjn naspr ritskega kloštra. »Stavnt Imel bode vedno najboljša vina, ireisrT.ez p] pivo, nadalje mrzla in gorka jedila. Z!asrj| o t • priznano dobri zajutrk (Fruhstuck.) I'■■A Svojim znancem in prijateljem zagotovi PjM«*W da bode postrežba vedno tako dobra in uri bre va, kakor so je bili v prejšni njegovi^«— * navajeni. Na mnogoštevilni obisk vabi Fr. Strolti3™"a 373 gostilničar (naspr^ OI 111 _________________________i k. Za netij-Išče se „šafer" ali ,gospena- zmožen nemščine in slovenščine. Razumeti se % na dela v kleti in oskrbo živine ; želi se V travništvu, vinogradništvu in sadjarstvu. vanje, kurjava, razsvetljava, vrt, zdravnik, 720 K na leto. Pri zmožnosti povišanje pla ne doseže ono definitivnih gozdarjev. Prepui ki se ne vrnejo, ter kratki popis življenja jej „Herrschaftsposten" na upravo tega Štev. 110. Razpis ofei** Od okrajnega odbora v Rogatcu ;om oferta oddajo zgradbena dela na cestiujgj^j Kostrivnica. Alois Tozadevni troški so v proračuni označeni: ■*■• a) Zemeljska dela in šosiranje tej|l.(jS ka materiala..........K . ^^bj^bavakarrienja (Bruchstein) wv£ra. in šotra...........• kla c) zgradbe objektov . . . . . ■__ Skupaj K0^^ Oferte naj se loči po zgorajšnih kah in naj se jih pošlje najka 15. maja 1910 frankirano okrajnemu I Rogatcu. Na kuverti je izrecno pj „ofert" označiti. Pred predložitvijo oferta oddati j znesku 10'/» proračunske svote. Ta vf torej v okroglih zneskih : ada).....K 500- » b).....„ 620-- . c) ■....., 350-1 Natančni ofertni pogoji, proračui] in načrti se zamorejo od pferentov, pisarni v Rogatcu med navadnimiL urami vpogledati. Tam se dobi tudi *** za oferte. >uh____ Okrajni odbor Rogatec, ■". maja .,,„s,„..kl 8 liOslC' Načelnik ; J. Sifflbstno -n _____jE ■---------■ ~ "oroča Pozor IsaacLetoTragjgJ.8 Zdaj je čas, cabirati zdravilno zelenjad: Bezgov cvet, Jelovi in smrečnati pogoyj0 z sok, Lipino cvetje, „Spitzwegerii, y\Q\ in druga zdravilna zelenjad kupuje vsakoB plačuje dobre cene " ' e so KARL GOLLESGH, MARIBOI poš Bff-KuharT k d\ema oseboma se sprejme. Opravki •« tudi druga dela v hiši. Prednost ima/llKf in tiste kuharice, ki so že služile m T7"irLC. Steinalbrer oskrbnik v Negovi. poŠta Ivanji I HP do 320 HP. te,I s d Jajcenejsa obratna moč PSIl sedanjosti. Pri uri in lil' 1-3 vinarja. Ed-[nostarna raba, obrat brez presledka. p Motenja iz-J j učeno. Po- ^ zad« gori brez ostan I kot, torej brei uma« me! 5a"?sti in dimnik. Za [kmetij ike na- J^ /obrat, 4O/žage in G5/ električen /no razsvet-.•*Jj^ /ljavo poseb-V*%! / no dobro. .^^ I Proračuni cs*/ troškov, infor-£s? / maciji in pro-▼ / spekti zastonj. Na vprašanja se takoj odgovori. Obrat se lahko ogleda. illi Gradec ftnnenstrasse 30. 25* Več vili podobnih stanovalnih hiš • SD***°m ?re^ n'^° 'n 'rtom za zelenjavo bo pod "(boljšimi plačilnimi poa'»ji pr«da. Vpraša se pri [g. Alois Riegler, Maribor, Flbssergasse 6. 345 Meščanska parna žaga. N*em lentnera trgu (Lendplatz) v Ptuj* pa** kiahivc« in plinanke hiie postavljena j« aova parna žaga vsakemu v porabo. rara w les hlodi, itd. po zahtevi takoj rai-'tja. Viakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati is iDghati i- t. d. ;asnf)- 1 od ' je vadi] in astma se utpeSno odstranijo po rabi mojega leta sen najbolje znanega E«cal.vptus-olja (avstralski naravni produkt). Cena originalne steklenice I K 59 h. Popis z mnognni sakralnimi pismi sastonj in poStnine prosto. Eucalvptus-milo, najboljše sredstvo proti i, teti (Leberflecke), finasai gumi, saoEuli, in nečistosti obraza. — Eucalyptus-bonboai edino vplivni prati kažlju, oslovskemu ka- Slju, astmi itd. 210 ERN8T HESS == KlingantluU i. S. ==— Se dobi v Ptuju laiuina „pri za- morcu" H. Molitor. Za sveto birmo! [iporoči svojo bogato zalogo: voščenih vencev, kšnobarvne svilnate trake, bele rokavice in gavice; lakaste, rumene in Črne čevlje vsakšne velikosti. dje za fantiče: fine klobučinatne in slam-klobuke, narejene obleke, bele srajce, ovratnike in kravate. ne so jako nizke in postrežba zelo solidna ; BOK pošlje se tudi po poštnem povzetju. —— FRANC HOINIG = j odna trgovina v Ptuju, nasproti gledališča (teatra). m rnajo 3 na ranfl Sadni mošt garantirano brez dodatka vode iz Mošancker-jaboljk se po polovnjakih iz kleti v Krčevini pri Ptuju proda. Vpraša se pri g. Jg« Rossmann, Ptuj Untere Draugasse 16. 344 Vozički za otroke {Kinder-Sitz- ond Liegewage«,) v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 12, 16, 20, 24, 30, 35, 40-50 K. Cehe so nizke, »ozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže. 3*7 BRATA mimo. trpina v PTUJU. Portland-cement (Perlmoser) po najnižjih cenah pri Franz MakeSCh, trgovina z železom, kovinskim blagom in orožjem V PtUJU. 220 fabrikant v Ptuju p§| ponuja v nedoseženi kakovosti §1 Strangfalz — opeko m |g| Doppelfalz -~ opeko Biberscbvvt#iz — opeko nadalje v najboljši kako-vosti Weisseneski ....--i Portland-ceraent ter izvrstno apno. i ieisini eskno! 4£0O metrov 82 cm Širokega rumburSkega platna preje 86 h zdaj 55 b. 3000 metrov 15-.I cm širokega kloSterskega platna za rjuhe ,..-.>;.. k' 1'ln ..)... It' 1-::l QUIA k«... "n"..m,...;u 1-......J *tAi^±\. ali K;inr. aobrjh tkainin cajgov, cela sirokost za tubne, preje K 1-70 zdaj K 110. 2600 metrov težkih damast ročnih obrisače* (Handtuch) preje K 110 zdaj 80 h. 3000 melrov krepkih .Rand-tuchov« za gospodarstvo, preje 80 zdaj 50 b. 860 k. staronenskih platnenih namiznih prtov preje K 3-50 zdaj K 260. 6000 metrov čisto težkih oksfordov za srajce preje 1 K zdaj 70 h. 2100 metrov krasno i zbranih plavih drukov z zidanim svitom, preje 70 h, zdaj 50 h. Težki dvojni, druk, preje 90 h zdaj 68 h. Krasni Stofi z« dame enobarvni; vsake barve, preje 3 K zdaj K 195. Krasno iz-brana perilna voljna, svitla ah temna preje 90 h, zdaj 65 h. „Kaufliaus zur Sudbalm" Graz, Annenstrasse 68/17. »73 Vkljub tem izrednim cenam se izvrši naročbe čez K 20-—, brei nadaljnih troskov. (•zj- Ilustrirani cenik zastonj in franko. *W Ap°^er t A. Thierry'1" balzam (Postavo* rarstv«) Edino pristen z nuno k.t varnostno znamko. Vpliva proti krču v želodcu, napenjanju, zaslinjenju, motenju prebavlje-nja, kaslju, boleznim pljuč, bolečinam v prsih, hripavosti itd. Zunaj čisti rane, odstrani bolesti, 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali ena velika posebna steklenica K 5-—. Apotekar A. Thlsrry'Ja ealno pristno centifolien-mazilo vpliva zanesljivo pri bulah, ranah, vnetju se taki stare vrste, t dozo K 360. Adresira se naj na apoteko angelj-varuha JI. Thierry v Pregradi pri Rogatcu _______Dobi se v največih apotekah. 62 Elegantna! Solidna I Krasno, ekstra močno ohišje, platirano, z brušenim facetten-robom ohišja, ppsrebreno kovinsko cifernico, zlati kazalec, 1 kos 7 K — po povzetju pošlje J. Schonberger Dunaj IX|1., PonellangMM 45/86. :m nrzrz: Ceniki zastonj in franko. ■ ■ - ■ ali Beimaa. Cenjenim gospodinjam Zagreb. priporočamo na j tople je pravi : Francko v: pridatek k kavi fil kot najboljši kavni surogat, XfaJJ. hrv.-alav.-daj. fleiel.-vlad. uit« 31. Jul. 1900; at. 3767. izdelovan iz tozemskih surovin t domači tovarni Jk* Henr. Francka sinov t Zagrebu. varstv... *,»*•*. i I7S71 011. manufaklurno trgovino JohannKoss, Celje na kolodvorskem prostoru na voglu (Stadt Wlen) i priporočamo zaradi njene solidnosti in nizkih cen najtoplejše. 170 15 Josef Murschetz kamnosek in trgovina s stavbenim materijalom v Ptuju (pri železniškem prehodu) priporoča svojo veliko zalogo lepih nagrobnih kamnov po najnižjih cenah. Nadalje apno in cement (prvorazredno blago). Cementne cevi vsake velikosti se najceneje oddaja. 315 Varstvena marka „Anheru Liniment Gaspici comp. nadomestilo za anker>pain*expeller -JMI je znano kot odpeljajooe. Izvrstno In bolečine odstranjajoco sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 1'40 in K 2 —. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v Skatljab z našo varstveno znamko „Anker", potem se dobi pristno ^^^^ to sredstvo. pS^cj Dr. Richter-jeva apoteka „zlatl les" UT/J v Pragi, Elisabetstr. st. 5 nov. ^SžJ Razpošilja se vsak dan. 637 Garantirano pristna originalna naturna vina. 5S1 Štajersko deželno vino, belo..........'T. . K 28 — štajersko vino iz gore, belo .......... I » . „ 32-— Štajersko Siler-vino, najfinejše ....; .*..!,. „ 82-— Terrano, rdeče krvno vino ..........1.. „ 32-— Silvanec, beli, fino namizno vino .......... „ 36'— Risling, beli, fino namizno vino........... „ 40-— Velefina bela, stara namizna vina.......... „ 48-— pri 100 litrih prodaja in razpošilja od vinske kleti t v«likem poslopju Sparkase Otto KUSTER, Celje na Štajerskem. V. SCHULFINK trgovina s špecerijo 29S t Ptuju (Ilauptplatz) priporoča svojo bogato zalogo vsega špecerijskega blaga, ter riža, kave, sladkorja, namiznega olja, olja iz pešk, semena za deteljo, „raffia", bakreni vitriol in gnmi za cepljenje. Styria-bicikelni Novi modeli 1910. Gena za gotov denar: Styria-bicikelni (Stras- senrad) K 140—160. Styria-bicekelni (feinst. Strassenrad K 180—200. E Styria-bicikelni (Halb-rennmaschine) K 240—260. (Halbrennmascbinen) spatentStyria-Glockenlager. Ze rabljene, toda še prav dobre bicikelne od 60 do 100 K. Po ugodnih pogojih prodajava na obroke samo zanesljivim kupcem in proti dvanajstmesečnemu plačilu in sicer samo nova kolesa. Na zahtevanje vsakomur, ki misli bicibel kupiti, se pošlje cenik. Styria bicikelni so dandanašnji najimenitnejši fabrikati, in največja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. V zalogi imava tudi vse posamezne dele bici- kelnor in tudi Reithoferjeve zračne cevi (Luft- schlauche und Lanfmantel.) Brata Slawitsch, Ptuj generalna zastopnika za okraje 266 Ptuj, Ormuž, Rogatec in Središče. Naročila naj se pošljejo na naš naslov, ker fabrika posameznih koles ne razpošilja in ne proda privatnim osebam. Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin JlL llllP HhL f EhBMl (Štajersko) priporoča najnovejše vitale mlatilne stroje, stroje za rezanje krme, šrot-mline, za rezanje repe, rebler za koruzo, aesalnice za gnojnico, tri-jerje, stroje za mah, grabijo za mrvo, ročne grablje (Handschlepp- und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, »troj za koinjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične preie, preže za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Differential Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", daje največ tekoči ne, se dobije le pri meni. Angleške nože (Gnastahl), rezervne dele, prodaja malin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in Iranko. Ljudska kopelj mesl kopališča v Ptuji Čas za kopanje: na delavnikih od 12. 2. ure popoldne (blagajna je od 12. d zaprta); na nedeljah in praznikih od 11 ure opoludne. 1 kopelj z vročini zrakom, paro ali „brl _______z rjuho K —"60; postrežba K—j Ceno perje za 1 kg. liri. Slišani! 3 K; t if) h; na pel beliš 2 KI' i K; belli Beukii 6 K I najfinejših, ineient-Vclik, j 6 K 40 b, 8 K; 1 kg. I" ------sen) sivega 6 K, 7 K; L_ najfinejši prsni 12 K. Ako ■• vzame & K, potem i B^f- SatM« postelje "SM iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenegzi 1 taieat, 180 cm. dol«, 116 cm. Širok, z 2 flaniair vsaka 80 cm. dolga, 68 cm. Široka, napolnjene z nori traiiuH in flavmastim perje« u pestelje 16 K; pel-iii dane 24 K; posamezni tikesti 10 K, 12 K, lil rievi« Mttlie 3 K, 8 K 50, 4 K. S« posije p* pi 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev fraake i Kar ne depada denar nazaj. S. Bonbon, Dasahanlti Bfthmerwald. Cenik gratis m franke. V mestu Brežice na proda se zaradi preselitve prosto stoječo, er.onjj zelo masivno zidano, skoraj novo stanovalno hišo z vrtom za zelenjavo in kinč, dve njivi in pl je zelo nizka 32.000 K pri naplačilu z dogoj Hiša obsega: 10 sob, 4 kuhinje, 2 vclbani 1 kleti, dervarnica na dvorišču s 5 odd., vodnjak j rišču. Hiša je v najemu in nosi okroglo 1400 I Hiša je 15 minut od železniške postaje oddaljei na okrajni cesti, na prometa bogati kolodvori primerna je torej za VSafcO Obrt, istotako za j nista ali privatnega. Pri objektu nahajajoči sei istotako ob cesti in se zamore porabiti kot lq| beni prostor. V bližini se mnogo zida. — Va pri g. Konrad Meuhold, hotelir v Slov. ali pa pri upravi „Stajerca." Otročji vozički v zelo velikem izbira se dobivajo že od 12 kron naprej v novi veliki ma-nufakturni trgovini Jobamt Kos* Celje na kolodvorskem štoru. pro- Na zahtevanja se poSlje cenik poštnine prosto,! K 5« z dvojnim manteljnom K 7-— iz garantirano pristnega mke'jna, ki | ostane skozinskoz bel i in z drugim manteljnom za prah. Kolesje je za železniške Štra- ! pace s posebno krep- \ kimi osami in kame-nji narejeno, tako da ako ura doli pade aH I sejo sune, se ji nič ne zgodi; gre čisto natan -ko na minuto; zavežem se torfj za vsako uro po 14 dnevni izkušnj i denar vrniti. Garancija 3 leta. Zahtevajte msr eenik brezplačno z nad 1000 slikami specialist samo boljših ur in fabriena zaloga ur, zlatega ter srebrnega blaga Mariboru P. 1. Prava srebrna remontoar, nataj kakor slika, močno, masivno oh»j lepa, barvana cifernica, najfinejše lesje, vse v kamenju tekoče K 1! Ista z dvojnim manteljnom „ 1 Srebrne ure v ceni kvaliteti „ Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blanke v I 56