GEOGRAFSKO - DEMOGRAFSKA IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE NOVIH OBČIN NA ŠKOFJELOŠKEM* Avtorji predloga bodoče ureditve lo kalne samouprave v Republiki Sloveniji predlagajo, da bi bila republika v bodoče razdeljena na 230 do 250 novih občin. Poprečno velika občina bi bila velika 81 km2 in bi imela cca. 8000 prebivalcev. Občine bi se preko ca. 20 pokrajin pove zovale z republiko. V primerjavi s sedanjim številom ob čin (62) je predlagano število novih občin sorazmerno veliko, vendar je nove ob čine potrebno razumeti bistveno druga če. Med ljudmi še vedno velja stara predstava o občinah, njenih pravicah in dolžnostih. Bistvena značilnost novih občin bo predvsem dinamičnost in večje upoštevanje interesov prebivalcev posa meznih relativno ozkih območij. Izhodišča za oblikovanje novih občin Po osnutku zakona o lokalni samou pravni naj bi bodoča občina: - imela najmanj 3000 prebivalcev, - prebivalcem zagotavljala uresniče vanje skupnih interesov in dajala osnovne pogoje za življenje kot so trgo vina z osnovno preskrbo, zdravstveni dom, pošto, banko, določeno stanovanj sko in komunalno opremljenost, - bila oblikovana tako, da bi njene meje potekale po mejah katastrskih ob čin. Na tej podlagi je predlagatelj zasnove novih občin v Republiki Sloveniji anali ziral in upošteval: - upravno razdelitev v nekaterih so sednjih državah, - ekonomsko-funkcijsko regionaliza- cijo (oskrbno-storitveno zadostnost po sameznih regij - občin) - velikost občin (število prebivalcev) - nekdanjo in sedanjo delitev Slove nije na upravno-teritorialne enote. V razpravah o bodoči upravno pro storski ureditvi Slovenije si vsekakor lahko pomagamo s primeri iz tujine, čeprav avtorji sami priznavajo, da so take primerjave lahko vprašljive zaradi drugačnih geografskih razmer, gostote prebivalstva ipd. Pa vendar so primer jave s sosednjimi državami zaradi že uveljavljene evropske listine o lokalni samoupravi in sprejetih zakonov o lo kalni samoupravi lahko zanimive. Sosednja Koroška se je na primer od ločila za še sprejemljivo spodnjo število prebivalcev občine 2000 ali poprečno 2580 prebivalcev, ZRN za spodnjo mejo 4000-5000 prebivalcev, kot poprečno pa 8000-10.000 prebivalcev, Italija 5000 prebivalcev in poprečno 7000 prebival cev. Zaradi večjih gostot so poprečne veli kosti občin manjše od naših predlaga nih: v Avstriji je poprečna velikost ob čine 34 km2, v Italiji 37 km2, v Švici 15 km2 ipd. Ekonomsko-funkcijske regije so na stale na podlagi spontane gravitacije prebivalcev k posameznim središčem (centralnim krajem). Gravitacija k posa meznemu oskrbno-storitvenemu centru je v prvi vrsti odvisna od števila in kvalitete oskrbno-storitvenih dejavno sti, ki jih tak center ima (govorimo o pritezni moči centra). Na ta način so se izoblikovala širša ali ožja gravitacijska zaledja in glede na pomembnost tudi hierarhija centralnih krajev. Najnižji stopnji centralnosti ustreza obseg lo kalne gravitacije. To so ponavadi centri krajevnih skupnosti z minimalno os krbno-storitveno funkcijo za prebivalce, * Avtorjevo predavanje v okviru Blaznikovega večera dne 21. maja 1992 v galeriji na Loškem gradu. 217 ki v center gravitirajo (trgovina z meša nim blagom, nepopolna OŠ, sedež KS ipd.) V praksi gravitacija, predvsem k centrom višjega ranga (občinsko, regij sko središče) ni več jasna in se med seboj prepleta (npr.: Kranj - Ljubljana). Zahteva predlagatelja v osnutku za kona (osnovna preskrba, zdravstveni dom, osnovna šola, banka...) bi ustre zala opremljenosti centralnih krajev na II. - III. stopnji. Po različnih avtorjih so to bodisi pomembnejša lokalna središča, bodisi mikroregionalna ali ruralna (tudi industrijska) središča. (Na Koroškem je bil poudarek na velikosti območja, ki ustreza krajevni skupnosti in se v kar največji meri ujema s šolskim okolišem, ki leži v njenem območju). Naše bodoče občine bi morale imeti najmanj 3000 prebivalcev. Ta meja lahko glede na dane (geografske) raz mere niha. Postavljena meja ima po na šem mnenju socio-ekonomski pomen. Pomeni, da je pripravljalec predloga po skušal določiti sprejemljivo mejo v šte vilu prebivalcev, ki na eni strani še omogoča optimalno uresničevanje inte resov v lokalni skupnosti, na drugi strani pa še zagotavlja minimalno ekonomsko raven funkcioniranja bodoče občine, saj bodo njeni prihodki med drugim odvisni tudi od števila davkoplačevalcev. Dobra osnova bodočim občinam je vsekakor nekdanja in sedanja upravno- teritorialna razdelitev Slovenije saj je bila in je odraz določenih družbenih in ekonomskih integracijskih procesov. Avtorji še posebno izpostavljajo kra jevne skupnosti, ki so postale temeljne lokalne celice združevanja in uveljavlja nja krajevnih interesov in potreb. Predlagana zasnova novih občin na ozemlju današnje občine Škof ja Loka Po predlogu bi bilo ozemlje današnje občine razdeljeno na pet novihobčin in sicer: Žiri, Gor. vas, Poljane, Šk. Loka in Železniki. Meje predlaganih občin se 218 NEKATERI PODATKI O PREBIVALSTVU PO BODO&H OBCfNAH OBČINE VSI PREBIVALCI ŠTEVILO 1971 SKOFJALOKA 13754 POLJANE 2349 GORENJA VAS 3959 ŽIRI 4056 ŽELEZNIKI 6730 SKUPAJ 30848 1981 17210 2580 3338 4405 7082 35275 1991 19085 2928 4285 4831 7693 38622 RAST 71/81 2.2% 0.9% 0.1% 0.8% 0.5% 1.3% 1 81/91 1971 1.0% 1.2% 0.7% 0.5% 0.8% 0.9% 1169 831 1090 394 1246 4748 (MEČKO PREBIVALSTVO ŠTEVI 1981 583 488 608 216 800 2893 LO 1987 573 375 538 192 710 2388 RAST1 71/81 -6.7% -5.2% -5.6% -5.8% •4.5% -5.5% 81/87 -a 2% -4.3% -Z0% -20% •20% •20% MOEKS DELEŽ STARANJA2 1971 1981 8.4% 3.4% 35% 18.8% 27% 152% 9.7% 50% 188% 11.3% 15% 6.7% 45 53 58 57 46 povprečno letno razmerje med prebivalci starimi 0-14/nad 64 let bolj ali manj pokrivajo z mejami nekd- njih matičnih okolišev. Na višjem nivoju bi se naše občine povezale z drugimi srednjegorenjskimi občinami na območju Kranja in Tržiča v pokrajino. Največ prebivalcev bi imela občina Šk. Loka (19085), najmanj pa občina Poljane (2928). Podobno velja za število zaposlenih, saj bi občina Šk. Loka prev zela kar 55 % vseh zaposlenih v gospo darstvu in negospodarstvu sedanje obči ne. Najstarejša bi bila občina Gor. vas, sledijo Žiri, Poljane, Železniki in Šk. Loka. V obdobju 81/91 je imela najhi- trejšio rast prebivalcev »občina Poljane« (1,2% pop. letno), sledijo Šk. Loka. (1,0 % pop. letno), Železniki (0,8 %), Gor. vas (0,7 %) in Žiri (0,5 % pop. letno). Opravljene so bile nekatere analize, ki nam lahko služijo za presojo upraviče nosti predlagane zasnove občinske deli tve: 1. Analiza ekonomsko- funkcijskih območij ob čine kaže, da se prebivalci na mikrore- gionalni ravni (tudi pomembnejša lo kalna središča) povezujejo s štirimi mi- kroregionalnimi središči: Šk. Loko, Že lezniki, Gorenjo vasjo in Žirmi. To po meni, da so se v občini izoblikovale štiri mikroregije: škofjeloška, selška, poljan ska in žirovska. Meje mikroregij se ujemajo z mejami predlagane delitve na nove občine. Raz lika je seveda v delitvi poljanske mikro regije na Poljane in Gorenjo vas. 2. Analiza dnevne migra cije oseb, ki opravljajo po klic. Popisni podatki iz 1. 1981 (za 1. 1991 še niso dostopni), obdelani za ob močje predlaganih novih občin pokaže jo, da v Šk. Loki 77 % vseh, ki opravljajo poklic, opravlja poklic doma (na ob močju predlagane občine Šk. Loka), v Železnikih 83%, Žireh 91%, Gor. vasi 58 % in Poljanah 37 % vseh, ki oprav ljajo poklic, opravlja poklic doma (ob močje občine Poljane). Najbolj »samoza dostna« v zaposlitvenem oziru je predla gana občina Žiri (žirovska mikroregija), malo manj predlagana občina Železniki (selška mikroregija) in predlagana ob čina Šk. Loka (škofjeloška mikroregija), najmanj pa predlagani občini Gor. vas in Poljane; še posebno pri slednji je potrebno poudariti, da je zaposlitveno močno vezana na Šk. Loko. 3. Gravitacija na osnovne šole. Ta deloma zamegli predlagano delitev na mikroregije oziroma bodoče občine, saj na osnovne šole v Šk. Loki gravitirajo učenci iz Selške doline (vključujoč Bukovico, Bukovščico, Le nart nad Lušo) in Poljanske doline (vključujoč Log nad Šk. Loko). 219 DNEVNE MIGRACIJE OSEB, KJ OPRAVLJAJO POKUC -DOPISI 981/ IZ 5K0FJAL0KA GORVAS POLJANE ZRi ŽELEZNIKI DR. DSC. SKUPAJ SALDO SKOFJA LOKA 30R. VAS »OUANE MM ŽELEZNIKI DRUGE OBC SKUPAJ «31» 77X 41 0.5% 13 02% 12 0.1% 158 2% 1672 20X 6270 100X 499 26% 1101 58% 41 2% 133 7% 0 107 7% 519 50% 88 8% 388 37% 2 02% 2 0.2% 38 4% 1881 100X1035 100% 73 3.7% 23 1.2% 7 0.4% 1786 31% 0 71 3.6% 1940 100% 441 14% 4 1% 0 0 2616 83% 90 17% 3151 100% 1106 78 4 150 57 — 1335 3006 1333 459 2063 2833 1978 + 736 -548 •576 •123 -318 -583 220 4. Fizično-geografska re- gionalizacija. Ta analiza (kriterij) morda za tvorjenje lokalnih skupnosti ni neposredno pomembna, dejstvo pa je, da je fizični prostor vplival na nastanek ekonomsko-funkcijskih območij občine. Urbanisti, planerji in mnogi drugi, ki so proučevali naš prostor, se strinjajo, da (poleg drugih) lahko ločimo štiri naravne regije: Žirovsko kotlino, Poljansko in Selško dolino ter Šk. Loko z okolico. Zelo jasna naravna meja med Žirovsko kotlino in Poljansko dolino poteka v fužinarskih tesneh, med Selško dolino in Šk. Loko pa v Soteski nad Veštrom. Bolj nejasna naravna meja je med Po ljansko dolino in Šk. Loko. Zaključek Ni dvoma da so avtorji predloga kon cepta oblikovanja novih občin v Repu bliki Sloveniji opravili izjemno pomem bno delo. Na ozemlju današnje občine Šk. Loka predlagajo pet novih občin, katerih meje bi se bolj ali manj pokrivale z mejami nekdanjih matičnih okolišev. Kljub temu ugotavljamo, da je doseda nja politika policentričnega prostor skega razvoja v naši občini forsirala razvoj štirih mikroregionalnih središč, s katerimi so se prebivalci življenjsko po vezali. Na podlagi analiz in na podlagi izku šenj sosednjih držav (kjer se zaradi laž jega reševanja komunalnih problemov že kaže tendenca večanja občin) bi morda kazalo razmišljati o oblikovanju štirih novih občin: Šk. Loki, Železnikih, Gor. vasi in Žireh. Upravičeni pomisleki bi bili lahko pri postavljanju mej med predlaganima občinama Sk. Loka-Žele- zniki in Šk. Loka-Gor. vas. Glede na možnost, ki jo predvideva zakon v zvezi z ustanovitvijo mestne občine (občine, ki predstavljajo geograf sko, gospodarsko in kulturno središče gravitacijskega območja ter imajo nad 10.000 prebivalcev) naj bi tak status dobila bodoča občina Šk. Loka. Vsekakor bo predlagani model razde litve na nove občine v praksi še potrebno preverjati, dokončno pa naj bi se o tem izrekli tudi prebivalci sami. Marjan Potočnik Viri Poročevalec 30-3/92 zvezek I, II Poročevalec 6-10/92 - Predlog za iz dajo zakona o lokalni samoupravi z osnutkom zakona 221