po**-— Patato. (jltinj . .ut' t8:«t 1339 pri'^7) IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni Številki Din 1*50. LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. -•Himna za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani, -dništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. * fto xiii. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 8. marca 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 29. Prezident T. G. Masarvk. Ob 80 letnici velikega moia. Češkoslovaški parlament je 26. februarja t. 1. izdal zakon, »zakon Masajk« imenovan. Kratek je ta zakon, a nam vse pove; dve točki ima: 1. T. (J. Masaryk si je pridobil zasluge za državo. 2. Te besede se morajo v večni spomin vklesati v kamen v obeh hišah Narodne Zbornice. Zasluge za državo so mu priznane, največja čast, ki so mu jo mogli izkazati. V enakih kratkih stavkih so slavili Rimljani svoje državnike in vojskovodje, podobno je počastila Focha in Clemenceauja velika Francija. — Masaryk je ustanovitelj Češkoslovaške republike, in to izrazi narod v kratkem stavku. Več kot tristoletno upanje naroda se je izpolnilo v tem možu. Realiziral je voljo do države, kakor so realizirali Kotlar, Jung-mann in Palakcky voljo Čehov do naroda. do narodnega duševnega in kulturnega preporoda. Masaryka so imenovali očeta domovine, v njem vrhuni volja do države, on jo je ustvaril. »Masaryk si je pridobil zasluge za državo«; v tem lapidarnem in preprostem stavku je vsebovano vse, kar more hvaležna država reči o svojem ustanovitelju. * * * Rojen je bil Tomo Masaryk 7. marca 1850. Njegova otroška leta so bila nemirna. Hodil je v ljudsko šolo, učil se je 'ključavničarstva, pobegnil je domov, se je zopet učil, šel je na srednjo šolo, maturiral je leta 1872, doktorat je napravil leta 1875. Začel je potovati, videl je Italijo in Nemčijo, šel je v Ameriko in se je tam poročil. L. 1878. ga vidimo kot docenta na dunajski univerzi, štiri leta nato pride na univerzo v Pragi. Profesor filozofije poseže v politiko in postane prvoboritelj za pravice malih narodov. Nenavadno visoke zmožnosti ima; zmeraj je tam, kjer je resnica. Nikdar se ne ustraši in se tudi nepopularnosti ne boji; v borbi proti kra-Ijedvorskemu rokopisu je v začetku sam, vse je .proti njemu, a on vstraja in zmaga. Ob izbruhu vojne se je vračal iz Italije in Švice domov; a so mu rekli, naj nilkar ne hodi nazaj v Avstrijo. Ostal je v Švici in je kmalu začel v besedi in pisavi nastopati proti bivši monarhiji. Šel je v Pariz in je postal tam predsednik češkega zunanjega odbora, ki se je nato prelevil v Češkoslovaški Narodni svet. Izdajal je najrazličnejše publikacije v vseh svetovnih jezikih in je seznanil «vet s težnjami malih narodov, z njih željo po prostosti. Bil je povsod okoli, bil je v Rusiji, na Japonskem in v Ameriki. Ko je o Božiču leta 1918 prišel domov, ga je sprejel narod tako, kot more napraviti to le najgloblja hvaležnost. * * * Osemdesetletni predsednik Češkoslovaške republike je od večine političnih strank v republiki priznan danes kot voditelj javnega mnenja ne samo oficijelno, temveč 'tudi. faktično. Njegov posebnostni ugled izvira iz njegovega političnega takta in iz njegovega programatičnega delovanja. Vzvišen je nad vse osebne in strankarske koristi; njegovo prizadevanje gre za tem, da služi državi in da faktični položaj pravilno spozna. Osebnih ambicij nima. Njegovi nazori izra-stejo iz podanega položaja, skuša jih formulirati in porabiti za programa-tično delovanje. Ustava daje inicijativi predsednika malo prostosti; a nemogoče je s paragrafi vezati aktiviteto take velike osebnosti. Masarykov vpliv na potek političnega življenja je zelo močen, zlasti zunanjo politiko ima trdno v svojih rokah. Srednji Evropi manjka v nasprotju z Anglijo, Francijo in Švico filozofič-no ideologična in moralno predelana teorija javnega življenja; njenemu nacionalizmu in socializmu, njeni demokraciji in kulturi preti nevarnost, da postanejo samo odmev tujih idealov, priborenih drugod s težkim delom. To nevarnost je Masaryk spoznal takoj v začetku svojega političnega delovanja in se je proti nji boril; opirajoč se na duševno preteklost naroda se je trudil, da izgradi njegovo UGODNOSTI ZA LJUBLJANSKI VELESEJEM. Minister trgovine je na priporočilo uprave za zaščito industrijske svojine izdal rešenje, s katerim se priznava predmetom, ki bodo razstavljeni na ljubljanskem velesejmu v času od 29. maja do 9. junija 1930, prvenstvena pravica za pridobitev pravice zaščite industrijske svojine v smislu čl. 160. zakona o zaščiti industrijske svojine. * * * ZRAČNI PROMET V DRŽAVI SB PRIČNE. Po zimskem odmoru se v prihodnjih dneh zopet otvori zračni promet Zagreb —Dunaj in Zagreb—Beograd. Proga z Beogradom se otvori 17. t. m. ter odleti ob 8. uri zjutraj prvi avijon de sezone proti Beogradu. Dne 31. marca o pol dvanajstih pa se odpelje prvi avijon proti Dunaju. * * * OTVORITEV TELEFONSKEGA PROMETA GUŠTANJ-DUNAJ. Po odloku ministrstva štev. 6656 od 15. februarja t. 1. je bil 25. februarja 1.1. otvorjen telefonski promet Guštanj— Dunaj po telefonskem vodu Maribor— G raz. Pristojbina za navadno go vorilno enoto je 3-45 zil. fr. ali Din 37 95. * * * VINSKA TRGOVINA V DALMACIJI. Iz Splita poročajo: V mesecu februarju se je zastoj v dalmatinski vinski trgovini nadaljeval. V inozemstvo so prodali vsega skupaj pet vagonov vina, manjše množine so prodali v okoliške ideologijo na večnih načelih religije in morale. Zmeraj je skušal narodovo življenje podrediti neki svetovni meri. To Masarykovo ideologično delovanje je neprimerne vrednosti in le na njegovi podlagi je mogel doseči praktične uspehe. iPred vojisko je bil Masaryk v pivi vrsti politik, bolj politik kot profesor, politik z navišjimi etičnimi in religioznimi cilji, z najfinejšim čutom za literaturo in filozofijo; tega čuta se je»po-služil slednjič za politične namene. Za filozofa je resnica cilj, za politika sredstvo; politik se zanima za konkretno igro sil, ki obvladajo javno mnenje, filozof za ideje, na katerih ta igra temelji. Masaryk se na katedru ni nikdar čutil domačega; večkrat je povdarjal, da je imel že od začetka politične aspiracije. In politik smatra aktualnost za važnejše kot večne principi je; zato se predsednik Masa-ryk ideologično večkrat razlikuje od profesorja Masaryka. To moramo vedeti, če ga hočemo globoko razumeti. »Masaryk je za Češkoslovaško svetovna zgodovinska osebnost; on predstavlja za češki narod takorekoč legitimacijo, na koje podlagi je bil sprejet v družbo samostojnih narodov«, pravi profesor Radi z univerze v Pragi. In pristavlja: »Njegovi nauki so za zunanji svet merilo za presojanje življenja Češkoslovaške države; veliko smo svetu obljubili in ob osemdesetletnici našega predsednika čutimo, da je prevzel naš narod težke dolžnosti.« Slava velikemu Masaryku! kraje. Cene so se gibale med 20 in 24 Din po alkoholni stopnji, za opolo in črno vino med 18 in 23, samo za boljša bela in črna vina med 26 in 27 Din po alkoholni stopnji. * * * RAFINERIJA GOB V JUGOSLAVIJI. Iz Splita poročajo, da so v Krapanju zgradili pred kratkim rafinerijo gob, ki bo v morju nabrane gobe pripravila za trgovino. Doslej so pošiljali neprepari-rane gobe v Italijo, od koder so kot fabrikat prišle v trgovino in je tako Jugoslavija lastne gobe kupovala za drag denar od italijanskih rafinerij. Pravkar otvorjena rifinerija zaznamuje že prve ugodne zaključke. Preparirane gobe so vposlali merodajnim oblastvim in so jih razstavili v Splitu in pokazalo se je, da so izborne kakovosti in da bodo najbrž v kratkem času izrinile inozemsko blago z naših domačih trgov. Zadruga v Krapanju je kupila doslej na leto okoli 150.C00 kosov gob v inozemstvu in bo mogla to število sedaj sama preparirati. * * * PRIDELEK GLIV V DALMACIJI. Po poročilu iz Splita je bil pridelek | oliv spravljen v mesecu februarju pod streho. V Severni Dalmaciji je bil zaključek slabši kot lani, v Srednji in Južni Dalmaciji pa boljši Letošnji pridelek cenijo za 15 odstotkov nad lanskim. Kakovost je letos izborna, a so cene vsled obilnega pridelka vseeno •padle in je tudi povpraševanje precej slabo. Navadno olje se plačuje po 9 do 11 dinarjev za 1 kg. Reklama in prodaja. Naloga dobrega prodajalca je: 1. Vzbuditi potrebo; 2. interesenta prepričati o dobroti in potrebnosti blaga; 3. ostati v spominu kupcu tako, da ta ob vsaki priliki spontano kupi v isti prodajalni. V takem slučaju vlada med prodajalcem in kupcem idealno razmerje, ki ga je treba doseči v poslovnem in gospodarskem življenju. Dobra reklama ima isto nalogo, kakor smo jo prej opisali in deluje pri tem na široke mase — na stotine in tisoče ljudi. Ker se pa reklama ne more podrediti, niti prilagoditi posamezni osebi, mora imeti sugestiven vpliv. Vsaka najmanjša možnost premišljevanja ali dvoma mora biti izključena. Interesenti morajo priti do prepričanja, da je za njih propagirano blago življensko potrebno. Da še več! Reklama se mora razviti do pojma, ona mora biti vodnik, ki pelje interesenta skozi labirint, kakor »Odok, »Elida«, itd. Samo izvrstna reklama, toda obenem tudi dobro in odlično blago, je moglo ustvariti poprej omenjene pojme. Mi torej vidimo, da mora kupljeni predmet odgovarjati našim obljubam, to je, mora imeti res one lastnosti, ki smo jih mi povzdigovali. Tu ne sme biti nobenega pretiravanja niti laži. Dalje je potrebno, da reklama za posamezni predmet stalno traja in da se ne usta- 1 vi reklama tako dolgo, dokler je sploh možno, da se bo predmet prodajal. Da se mora reklama razvijati paralelno z duhom časa in modo, ni treba posebej povdarjati. Aktualni •dnevni dogodljaji vesele vsebine, kakor tudi simboli za svečanosti in praznike v izložbenih oknih, ki so lepo okrašena, vzbujajo pozornost mimoidočih. Vsi predmeti, ki jih hočemo prodajati, morajo biti razstavljeni v izložbenem oknu, ali pa na vidnem mestu v trgovini, tako da se jih takoj vidi. Blago, za katero nikdo ne govori in katero nikdo ne ponuja, se mora samo ponujati in samo zase govoriti. Reklama mora dalje iti roko v roki z lepotnim tipom mode in se mora prilagoditi kulturnemu nivdju. Način reklame pa ne sme žaliti estetičnega niti etičnega čustva, pa naj gre za kakršen koli predmet. Reklamo moramo iizvesti tam, kjer prihaja največ ljudi, z drugimi besedami, tam kjer mora vsakomur pasti v oči. Debra reklama mora biti vedno lepa, jasna, razumljiva in dobro čitljiva, slike morajo biti jasne in svetle. Vsebina mora biti kratka in jedrnata, barve se morajo harmonično izpopolnjevati, tekst pa mora vsakogar prepričati. Danes v času tehnike igra takozva-na gibljiva reklama veliko vlogo. Čudovito razvita svetlobna reklama pritegne nase pogled s tem, da nam prikaže slike, ki se pojavljajo druga za drugo. Mehanično gibljiva reklama potegne nase tudi pogled interesenta, n. pr par lepih ženskih nog z lepimi nogavicami in čevlji, velikanska stek’enica, iz katere teče vino v kozarec itd. Ravno tako je tukaj omeniti rek’amo živih ljudi, n. pr. mane-kine v velikih modnih trgovinah. Dalje so očinkovita reklama pbkusne poizkusu je v delikatesnih trgovinah, sploh povabila za brezplačno in neobvezno predvajanje. Ne sme se po-' zabiti na reklamo potom inseratov v j dnevnih časopisih, ki ima predvsem namen povečati detaljno prodajo in ! rek’amo v strokovnih časopisih, ki pride v poštev za prodajo na veliko in za špecijalne predmete. Dalje je ome- L •niti pismeno propagando kot korespondenco, ki se po večini obrača direktno na posameznega interesenta. Še enkrat je treba povdariti, da mora biti reklama absolutno resnična, kajti prav nespametno bi bilo privabiti z mamljivimi besedami odjemalca in pretiravati lastnosti blaga, kajti s tem odjemalca že pri prvi prodaji za vedno odbijemo in izgubimo pri lem tudi dober glas. Isti učinek imajo pri reklami pretiravanja, kajti tudi tukaj ni izpopolnjena obljuba, ker odjemalec je nezadovoljen in se nikoli več'ne vrne. Nasprotno pa mora bili reklamni tekst pri vsej isvoji resničnosti tako sestavljen, da takoj vpliva na interesenta in ga prepriča v tem, kako potreben je propagirani predmet, tako za duševno, odnosno telesno ali zdravstveno stanje interesenta. Največje važnosti pa je začeto reklamo vzdržati in izvesti. Posebno važno pa je sledeče: Okolica prodajalne, vljudnost prodajalca, odnosno prodajalke, so stvari, ki ise najbolj globoko vtisnejo v dušo kupca in to mnogo bolj kakor najboljša reklama, ker ta slej ali prej izgine izpred naših oči. Radi tega vidimo, da vsak trgovec lahko uspešno dela zase reklamo in to predvsem s svojo osebno vljudnostjo. Gospodarski februar v Franciji. V kolikor se more pregledati ko-njunlkturni razvoj od začetka leta, se na industrijskem polju ne more ugotoviti nobena omembe vredna sprememba. Kovinska industrija, merjena ob produkciji železa, jekla, valjanega blaga, železne rude, premoga in koksa, se je mogla obdržati na višini preteklih šestih mesecev, in brezpogojno k nji spadajoča avtomobilu« industrija, ki je prestala težko ‘krizo, je resno na potu do zboljšanja. — O zunanji trgovini Francije smo poročali v št. 26 »Trgovskega lista« in smo videli, da se je vrednost importirane-ga blaga zelo znižala, vrednost eks-porta pa da je nekoliko narasla, tako da je letošnja januarjeva pasivnost dosti manjša od lanske. — Če ise more govoriti o kakšni krizi v francoski industriji, se le-ta omeji prvič na obrt luksuznih predmetov, drugič na hotelsko industrijo, ki si še sedaj ni mogla odpmoči od posledic newyorškega borznega kraha, in slednrjič v veliki meri — vsled dogodkov na bombaževem trgu — tudi na domačo tekstilno industrijo, ki je primorana prodajati s precejšnjo izgubo. — Pbložaj električno industrije, kemične produkcije, plinove in gradbene obrti itd. je še nadalje ugoden; in tudi položaj francoskega poljedelstva ni tako slab, kakor ga slika francosko agrarno časopisje. — Razvoj cen v Franciji kaže šestmesečno naraščanje cen v mali trgovini na indeksno številko 614 in v januarju zopet padec na 604, dočim nadaljujejo cene v veletrgovini svojo baisse naprej, kakor skoraj v vseh drugih deželah sveta. Tako se more govoriti v Franciji kljub zvišanim tarifam na plin, vodo in elektriko in kljub precejšnjim davčnim bremenom o majhnem padanju življenskih stroškov, kar se pač malo čudno sliši. — Davčni dohodki Francije kažejo še zmeraj izborno blagajniško stanje države; v decembru preteklega leta so znašali 4200 milijonov frankov in so narasli v januarju ponovno, na 4470 milijonov frankov. Ti dohodki ustvarjajo stalni previšek državnih blagajniških prejemkov nad proračunskimi številkami, kar ni morda nikjer drugje na svetu. To previsno gospodarstvo, ki je pa za borzo in za ban-karetvo v najvišji izmeri škodljivo, je povzročilo tudi zadnjo ministrsko krizo. V Franciji čakajo sedaj na novo znižanje davkov, k čemur se more v takšnem davčnem obilju živeča država brez nadaljnaga odločiti. Brez dvoma je, da se morejo te davčne redukcije poznati v gospodarskem življenju Francije le v dobri luči in da morejo predvsem poživiti naravnost grozljivo neprijetno nedelavnost borze. Tarifne spremembe za premog in gradbeni materijal. V številki 119 > Saobračajnega ves-nika« je objavljen razpis generalne direkcije državnih železnic G. D. Br. 102.372/29 — G. D. Br. 12.081/30 z dne 17. februarja 'tega leta. S tem razpisom se ukinja prejšnji razpis generalne direkcije državnih železnic o podaljšanju povišanj vozarinskih postavk po 31. marcu in to za les za 'kurjavo, premog, apno, pesek, kamen in opeko. Istočasno se uvedejo tablice novo-kreiranih vozarinskih postavk št. 32, 33, 34, 35, 36, 37 in 38 in se za poprej navedene predmete v lokalni tarifi od 1. marca 1929 naprej zamenjajo dosedanje postavke z novimi na sledeči način: Na strani 30 v izjemni tarifi št. la — inozemski premog iza plinarne, tvornice umetnih gnojil, elektrode, topilnice rude in livarne — je treba v predzadnji' vrsti popraviti znižano vozarinsko postavko št. 25 na 32. Na strani 31 V izjemni tarifi št. Ib — koks — je treba v predzadnji vrsti popraviti znižano vozarinsko postavko s 25 na 32. Na strani 32 v izjemni tarifi št. lc — domači premog — je treba v predzadnji vrsti popraviti znižano voza-rinsko postavko št. 26 na 33. Na strani 32 v izjemni tarifi št. Ib — premog za Vojvodino — je treba v predzadnji vrsti popraviti znižano vozarinsko postavko št. 30 na 37. Na strani 40 v izjemni tarifi št. 18 — apno in gips — je treba prečrtati zadnji dve vrsti in vpisati kakor slede: Vozarina se računa: ad 1. apno — po znižani vozninski postavki št. 35; ad 2. igibs — po znižani vozninski postavki št. 28, ako se vozarina plača najmanj za 10.000 kg cd tovornega lista in voza. Na strani 41 — zemlja in pesek — v izjemni tarifi št. 20 je treba v predzadnji vrsti popraviti znižano voza-rinsiko postavko št. 27 na 34. Na strani 41 v izjemni tarifi št. 21 — kamen — je treba v predzadnji vrsti popraviti znižano vozarinsko postavko št. 29 na 36. Na strani 42 v izjemni tarifi št. 24 — opeka in krš — je treba prečrtati zadnji dve vrsti in napisati kakor sledi: Vozarina se računa: Opeka — an 1. po znižani vozarin-ski postavki št. 36; krš — ad 2. po znižani vozarinski postavki št. 29. Ako se vozarina plača na najmanj za tovorno težo vporabljenih vozov od tovornega lista in voza. Za les za kurjavo po izjemni tarifi št. 2a in 2b se ukinja 203/ povišanje vozariniskih postavk. V izjemni tarifi št. 2b — les za kurjavo — se predvideva, da morejo biti pošiljke namenjene za potrošnjo doma in se morejo na namenjeni postaji odpeljati z navadnimi vozovi ali industrijsko železnico radi iztovorjenja. Reekspedicija ni dovoljena. Vse te spremembe veljajo od 1. aprila tega leta naprej. Nove določbe za uvoz blaga v Mehiko. Mehikanski konzulat iz Beograda nam sporoča, da so nove določbe za uvoz v Mehiko stopile v veljavo dne 1. januarja 1930. Po teh določbah se ukinjajo konzularni računi. Vsaki pošiljatelj blaga, namenjenega v Mehiko, mora poslati prejemniku račun v štirih izvodih. Prejemnik mora te račune ob priliki carinjenja prezentirati. Računi morajo vsebovati sledeče podatke: 1. naznačen je vrste blaga, količino in vrednost; ‘2. mesto prodaje in izvor; 3. znake — No. — številke in vrste kolijev; 4. datum računa in podpis prodajalca. Računi morajo biti izdani predno blago prispe v Mehiko. Ako kateri od goraj omenjenih podatkov na računu manjka, se mora plačati kazen 10 do 15 pesov. Pošiljke vzorcev morajo biti opremljene s spremljevalnim pismom, katerega mora podpisati pošiljatelj. To pismo mora nositi naziv »Nota de Moestras«. Vse gornje določbe veljajo za uvoz blaga v Mehiko po morju. Pošiljke za Mehiko po kopnem morajo biti opremljene z manifestom v petih izvodih. Ta menifest mora vsebovati sledeče podatke. 1. mesto, kamor je namenjena pošiljka; 2. znaki, No., številke kolijev in njih vrsto; 3. bruto težo; 4. specifikacijo blaga; 5. skupno število kolijev, v številkah in besedah; 6. mesto in datum izdanega računa in podpis pošiljatelja; 7. ime osebe, ki bo na meji prevzela blago in izvršila carinsko manipulacijo za prejemnika. 'ti dokumenti se morajo poslati radi vidiranja mehikanskeniu konzulatu v Zedinjenih državah Severne Amerike in sicer onemu, ki je najbližji obmejnemu mestu, v katerega se roba uvaža. Ako bi teh dokumentov ne bilo, je treba plačati za blago dvojno carino. Ako bo kateri od zahtevanih podatkov izpuščeu, je treba plačati za kazen K) do 15 pesov več carine. NAMERAVANA KOMERCIALIZACIJA JUGOSLOVANSKIH DRŽAVNIH RUDNIKOV. Jugoslovanska vlada se spričo nezadovoljivih poslovnih zaključkov državnih rudnikov na novo peča z vprašanjem njih komercializacije, ki so jo že večkrat nameravali in zopet opustili. Sicer se je v železnih rudnikih Zenica, Ljubija in Kakanj pokazala lepa akti-viteta, a ni misliti na njen dvig, dokler se kapaciteta z modernizacijo obratovanja ne more zvišati. Za modernizacijo bi bile pa potrebne investicije v znesku 600 milijonov dinarjev. Aktivni so bili tudi rudniki Kreka, Bukinje, Breza in Rudnik, ki so dali v zadnjem zaključnem bilančnem letu 15)27/28 okoli 32 milijo-; nov dinarjev, nasprotno so bili pa z 10 'A milijoni dinarjev pasivni rudniki Ugljevik, Banjaluka, Vrdnik, Vareš in Zabukovica. Spričo vsega tega naj se ustanovi za 18 državnih podjetij — 14 premogovnikov, 2 železna rudnika, 2 solini — delniška družba, v kateri pa hoče imeti država dve tretjini osnovne glavnice, da si ohrani merodajni vpliv. Mislijo tudi na prodajo nekaterih rudnikov, za slučaj, da bi se ne mogla dobiti za komercijalizacrjo nobena skupina interesentov pod pogojem, da si ohrani vlada merodajni vpliv. Propustitev delniške večine zasebnemu kapitalu sedaj ne pride v poštev. Kvallfctna povsod! folV GLASOVALNA PRAVICA DELNI CARJA. Načelno važen sklep je napravila Izvozna banka na svojem občnem zboru 3. t. m. Sklep se naslanja na znano novo ureditev glasovalne pravice delničarjev po najnovejši odredbi ministra za trgovino in industrijo. V pravila ,so sprejeli določbo, ki da en glas trem delnicam. Doslej ni smel imeti delničar več kot 10 glasov, ne glede na število delnic. čltajte In razširjajte »TRGOVSKI LIST«. Trgovska pogajanja med Jugoslavijo in Bolgarijo se bodo pričela v Beogradu; pot k njim je vsled končne ureditve obmejnih razmer prosta. Pred pogajanji o trgovski pogodbi se bodo vršili razgovori o zopetni vzpostavitvi telefonskega prometa med obema deželama. Jugoslovanska državna gospodarska konferenca, ki bi se imela vršiti v aprilu v Dubrovniku, je z odobravanjem vseh trgovskih zbornic preložena na majnik. Lesno industrijsko d. d. bodo ustanovili v Beogradu in ji bodo dali delniško glavnico osem milijonov dinarjev. V jezeru Vrdna v Dalmaciji bodo pričeli z umetno ribjo rejo. Donesek reje ob polnem obratu cenijo na letno tri milijone dinarjev. Ogrska Hipotekama banka je imela v preteklem letu 411.000 pengo čistega dobička in 'bo kot lani izplačala dividendo 4-25 pengo = 10'625%. Pridelek sladkorja na Javi je cenjen na 2,700.000 ton, kar je precej manj kot povprečna trimilijonslka produkcija rzad-njih let. 55.000 ton kubanskega sladkorja je bilo prodanih te dni v Rusijo; ker gre za nov prodajni trg, so znižali ceno za poldrug dolarski cent pri funtu. . Enajst bombaževih predilnic v Španiji se je fuzioniralo v skupno podjetje z imenom »Union Industrial Algodone-ra« in z glavnico 40 milijonov peset. A1-goddn — bombaž. Izvoz srebra je Ruska državna banka ustavita. V Londonu je doseglo srebro nov padec Avstralska pšenična zveza je tik pred ustanovitvijo. V vsaki državi br zveza separatno urejena, pristop far-merjev bo obvezen. Ceško-moravska Kolben-Danek d. d. je osnovala neodvisni sekciji za 'zdelo-vanje aeroplanov in aeroplanskih motorjev. Delala bo tudi z italijanskim kapitalom s tvrdko Isotta Fraschini. Donos davkov od piva v Češkoslovaški je znesel lani 401 milijon- Kč. Za 19 milijonov več kot 1. 1928. V zadnjih petih letih se je donos direktnega davka od piva zvišal za skoraj 30 odstotkov. Na občnem zboru Vereinigte 8tahl-werke je označil generalni ravnatelj Vogiler sedanji položaj kot neugoden. Zaposlenost znaša 70 odstotkov lanske zaposlenosti. Dividenda je 7-odstotna. Banca Commcrciale Italiana izplačuje letos zopet 13-odstoteo dividendo; njena glavnica znaša 700 milijonov lir, rezerve so narasfle na 580 milijonov. Rumunske tovarne železa so izrekle svojo pripravljenost za vstop v Mednarodno zvezo surovega jekla. Češkoslovaška Agrarna banka bo iz čistega dobička v znesku 6,719.000 Kč izplačala 4-odstotno dividendo ali 26 kron na delnico (lani 25 Kč). Mednarodnemu kartelu špirita bo pristopil Ogrski kartel špirita; dobili bo eksportni kontingent 150.000 hektolitrov. Nemškega kalija v januarju in februarju so prodali 3,890.000 stotov proti 3,100.000 stotom v istih lanskih dveh mesecih. Srednjeevropski kartel rotacijskega papirju je namen pogajanj, ki se vršijo v Pragi med papirno industrijo Češkoslovaške, Nemčije, Avstrije in Italije. Gre v prvi vrsti za izrabo posebnega načina, ki omogoča velik prihranek lesa pri produkciji. Papirna industrija upa, da se bodo do leta 1934 dosegli tudi mednarodni dogovori o trgovini z rotacijskim papirjem. Za stabilizacijo turške valute na temelju sedanjega tečaja so ustanovili sklad enega milijona turških funtov; polovico je dala vlada, 'polovico konsorcij bank. Ceno unnetne svile v Franciji bo vrhovno vodstvo te industrije zopet zniža- lo, in sicer z veljavnostjo s 15. t. m. Cdntralna banka čeških hranilnic bo iz čistega dobička v znesku 4,500.(XX) Kč izplačala zopet 7-odstotno dividendo ali 82 Kč. Ncwyorški borzni sedeži so zopet dražji; predzadnji je stal 410.000 dolarjev, zadnji 415.000. vi zaslužite, Se imate MAGGI ie“ izdelke za juhe ikarjava 26 stalno v zalogi! Petletni gospodarski program sovjetske Rusije. Ze v eni prejšnjih številk, v .kateri smo gorovorili o prodiranju ruskega lesa v Evrqpo, je bil nekoliko omenjen Kusi je. Ta program bo se imel izvršiti v Rusije. Ta program se bi imel izvršiti v dobi 1928/29 do 1932/33 in sovjetska Rusija hoče v ta namen koncentrirati vse svoje sile. Načrt za tako dolgo dobo je sicer popolen movum v svetovni gospodarski zgodovini, toda je popolnoma v skladu z delavsko in (kmetsko državo, 'ki sloni na državno-kapitalističnih načelih. Tudi isocijalisilična država s svojim gigantskim gospodarstvom ne more delati brez načrta, ki ne bi bil preračunan do najmanjših podrobnosti, kajti v nasprotnem slučaju bi ise lahko dogodilo, da bi posamezne gospodarske celice delale vsaka po svoje in tako onemogočale gospodarski povzdig in s tem zrušile celo novo državno konstrukcijo. V začetku je državna komisija za načrt (Gosplan) izdelala dve varijanti za 5-letni načrt itn sicer eno kot minimalno in drugo kot optimalno. V nasprotju z miimalno varijanito, ki računa deloma z možnostjo slabe žetve v dobi 5 let, se ne ozira optimalna varijanta v nobenem pogledu na slabe žetve in računa s povečanjem dohodkov ipoljedestva. Ker je ruska komunistična stranka vedno optimistična in ima vedno najboljši uspeh pred očnni, se je’ odločila za optimalno varijanto. V ospredju 5-letnega načrta, iz katerega bomo posneli nekatere najvažnejše točke, stoji industrija!izačija. Prehod k industrijsko-agrarni državi ise naj bi Izvršil v tako hitrem tempu, kakor ga niso mogle doseči evropske držaive, pa tudi ne Združene države Severne Amerike. V primeri z letom 1927/28 naj bi se število obrti procentuetno povečalo, v letu 1932/33 za 249-4, težka industrija za 255'4, in lahka industrija za 201’1 Pri tem naj bi ise investicije le v majhni meri krile iz rednega budžeta, temveč po "večini iz tekočih dobičkov državne industrije. Investicije za poljedelstvo ”aj ibi se povečale samo za 178-9%. — nvesit krije v celotnem narodnem gospodarstvu, ki so znašle iv letu 1927/28 približno 7-112 milijonov rubljev, naj bi se povečale v letu 1982/33 na 17-142 milijonov rubljev. Kar tiče industrijsko produkcijo, ki je znašala leta 1927/28 približno 18-3 milijarde, se naj bi povečala N letu 1932/33 na 4iHl2 milijarde, to pomeni itorej porast za celih 236%. Na kakšen način si boljševiki (predstavljajo to povečanje, istovskega sira 60, sirčka 14, eno jajce 1 Din. Pijače: 1 liter starega vina 20, novega 16, piva 10, žganja 25—30 Din. Kruh: 1 kg belega kruha 5, 1 štruca v teži 50 dkg 2-50, 1 štruca v teži 100 dkg 5, 1 kg črnega kruha 4'50, štruca v teži 55 dkg ‘2'50, 1 štruca v teži 110 dkg 5, žemlja, mala 050, žemlja v teži 11 dkg 1, l.kg polbelega kruha 4-80, 1 štruca v teži 52 dkg 2'50, 1 štruca v teži 104 dkg 5 Din. Sadje: 1 kg orehov 11, luščenih orehov 40, suhih češpelj 7—10, stihih hrušk 8 Din. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 72, Santos 52, Rio 36, 1 kg pražene kave I. vrste 84, II. vrste 60, II. vrste 44—52, čaja 60—140, kristal belega sladkorja 13, sladkorja v kockah 15, medu 16—20, kavne primesi 20, riža I. vrste 12, II. vrste 8, III. vrste 5, 1 liter namiznega olja 20, olivnega olja 24—40, bučnega olja 18, vinskega kisa 3‘50, navadnega kisa 2, petroleja 7’50, špirita denat. 12-50, 1 kg soli 2-50, celega popra 68, mletega popra 70, paprike 40, sladke paprike 48, testenin I. vrste 12, II. vr- ste 8, mila 15'50, karbida 7, sveč 17, kvasa 32, marmelade 20—30 Din. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 4-10, št. 0 4-10, št. 2 3-90, št. 4 3'35, št. 5. 3, št. 6 2-70, št. 7%2, ržene enotne moke 3’10, pšeničnega zdroba 4‘15, koruznega zdroba 3, pšeničnih otrobov 1'50, koruzne moke 2-10, ajdove moke 4-70, kaše 3-80, ješprenja 4, ovsenega riža 7 Din. Žito: 100 kg pšenice 230, rži 200, ječmena 200, ovsa 210, prosa 300, koruze 150, ajde 280, fižola 400—500, graha 1500, leče 1600 Din. Kurivo: 100 kg premoga, črni trboveljski 45, zabukovški 48, rjavi 25, kubični meter trdih drv 120—130, 100 kg trdih drv 36, kubični meter mehkih drv 110, 100 kg mehkih drv 28 Din. Krma: 100 kg sladkega sena 100, polsladskega sena 85, kislega sena 75, slame 60, prešana stane 8 Din več. Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate italijanske 16, endivije italijanske 12, 1 krožnik regrata 2-50, motrfvilca 2-50, 1 kg radiča 12—14, poznega zelja 3, kislega zelja 4, ohrovta 3, karfijola 8 do 9, 1 komad kolerabe 0-50— 1, 1 krožnik špinače 2-50, 1 kg čebule 3, česna 12, krompirja 1’25,1 komad repe 0'25 do 0-50, krožnik kisle repe 2'Din. * * * Mariborski trg, dne 1. marca 1930. Slaninarji so pripeljali iz 15 občin na 71 vozeh 292 zaklanih svinj, 1 bika in 6 telet na trg, kateri je bil to pot izredno dobro založen in obiskan. Cene mesu se od preteklega tedna bistveno niso spremenile. Tudi domači mesarji jih niso nič spremenili. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 1200 komadov. Piščance so prodajali po 15—30, kokoši 40—50, race in gosi 60—80, purane 100—150, domače zajce 10—30, kozliče 75—100 Din za komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompir se je prodajal po 1—1-75, solata 8—10, čebula 2 do 3, česen 14—16, maslo 40—60, sir 22—90 Din za kg, ohrovt 1—s}-50, kar-fiol 5—15, zeljnate glave 1—6 Din za komad, kislo zelje 4, kisla repa 2, hren 14 Din za kg. Sadje: jabolka 3-50—8, posušene slive 10—12, datelji 44—70, orehi 40^46 Din za kg, limone 0-75 do l-50, oranže 1—2'50 Din za komad. Cvetlice domače 0‘50—2, francoske in italijanske 3—8 Din za komad. — Lončena in lesena roba se je prodajala po 1—>100 Din, brezove metle 1-75—2-25, lesene grablje 8—10 Din za komad, koruzna slama 40 Din za vrečo. Seno in slama na mariborskenu trgu. V sredo 26. februarja so kmetje pripeljali 16 voz sena, 4 voze otave in 6 voz slame; v soboto 1. marca pa 20 voz sena, 3 voze otave in 7 voz slame na trg. Cene so bile senu 75—110, otavi 90—100, slami pa 85—90 Din za 100 kg. HH s. Tovarna vinskega kisa, d. z o. z. Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina Zahtevajte ponudbo ! Tehnično in higljenično najmo-demeje urejena kisarna v Jugoslaviji Plsnrnu: Ljubljano, Dunajska ceslo la, II. nadstr. Telefon Met. 2389. r Brzojavi: Krispercoloniale Ljubljana Telefon štev. 2263 ANT. KRISPER COLONIALE Lastnik: Josip Verlii Veletrgovina kolonijalne r^rV Zaloga špirita, raznega robe • VelepraZarna _ . _ . _ žganja ijti konjaka - kave - Hlini za difave L J U D L J H N H Mineralne vode ToCna postraSba DUNAJSKA CESTA 33 Canlfcl na raspolago Ustanovljeno leta 1840 Govorniki! Pevci! SportaSi! poizkusite «( 99 VALDA pastilje. V* bodete prijetno iznenadeni. Dobite jih v vseh apotekah in drogerijah. Zahtevajte jih samo v škatljicah z naslovom • • VALDA II TISKARN) Merkur Od dobrega najboljši je samo GRITZHE8-UUI-U1SB Šivalni stroj in kolo tlcgan