Poštnina plačana v gotovim Prano - Cona Ur MO 306. V Ljubljani, v ponedeljek, 8. septembra 1941-X1X. Leto VI. hk(]«ina pooHaKenka M Ofiaieranje italijanskega In tujega izvora: Uniona PnbbUctti Ualiana & A-, Milano. (Jredolitvo ta npravat Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva t> Lubiana. Concescionaria aaclnaiva per la pabSHdH ffl provenienra itaiians ed asterai Uniona Pabblidt& italiana h. A, Milano, Pri Petrogradu so boji, najtežji Finci podiralo na KareHjski ožini in severovzhodna od Ladoškega jezera — Nemško letalstvo je napadalo Odeso, železnice in zbirališča Helsinki, 8. sept. s. V zadnjih treh dneh je imela finska armada velike uspehe v pokrajini okoli Ladoškega jezera, ki postajajo z dneva v dan bolj vidni, čete maršala Mannerheima so zavzele nove važne postojanke pri reki Sivaeri in tako dosegle dva največja cilja sedanjih bojev. Stalinov prekop je namreč zdaj blokiran in železniška proga, ki veže Leningrad z Murmanskom, je pretrgana. Helsinki, 8. sept. s. Pojavljajo se nova znamenja, ki govore o težkem položaju Leningrada. U jetniki, ki so jih v soboto Finci ujeli blizu Leningrada, so pripovedovali, da je mesto polno raznih beguncev, ki so razcapani pribežali iz oddaljenih krajev in sicer iz Karelijske ožine, iz Viipurija, iz baltiških držav,^ iz Poljske in nazadnje tudi pokrajin ob železniški progi do Murmanska. Računajo, da je v Leningradu v celem okrog pet milijonov ljudi. Od 1. septembra naprej pekarne v mestu ne prodajajo več kruha. Vse ceste v mestu so vedno polne množic. V ozračju pa neprestano bobne granate in letala. Berlin, 8. sept. s. Z uradnega mesta so sporočili, da so nemška bojna letala v noči od sobote na nedeljo bombardirala mesto in pristanišče Odese ter važno železniško križišče v neposredni bližini mesta. Bombardiranje je bilo zelo učinkovito in je povzročilo mnogo velikih in manjših požarov v mestu ter v pristaniških napravah. K poročilu pristavljajo, da je bil zadet v polno nek sovjetski 2000 tonski prevozni parnik in sicer v bližini otoka Oesel. Ladja^ se je v nekaj minutah potopila. Tri druge stražne ladje in hitri bojni sovjetski čoln so bili težko poškodovani po bombah letalstva v istih vodah. Sovjetsko protiletalsko topništvo, ki je poskušalo preprečiti nemški letalski napad, je bilo prisiljeno k molku. Na finskem bojišču so bili doseženi še drugi uspehi. Na odseku, ki ga je morala sovjetska armada blizu Viborga zapustiti, se je število ruskih ujetnikov povišalo na devet tisoč. Krvave sovražnikove izgube so velike. JONB končno poroča, da so nemške čete na več točkah severnega odseka odbile sovjetske oddelke, ki so se hoteli s pomočjo topništva ohraniti na svojih postojankah. Nemci so napadli sovražnika potem ko so odstranili iz tal vse mine. Samo na enem delu bojišča so 6. septembra nemški vojaki pobrali več kot tisoč min. Navzlic vsem ozemeljskim težkočam in srditemu ruskemu odporu, so nemške čete znale sovražniku prizadeti vedno hude izgube. Berlin, 8. sept. s. V pretejclem tednu so nemške pomorske enote povzročile večje izgube sovjetski trgovinski in vojni mornarici. Med operacijami je bilo zadetih 43 prevoznih ladij, ki so vozile čete in vojni material. Potopljeni so bili tudi trije rušilci, devet iskalcev min, devet drugih vojnih enot in tri patrolne ladje. Težko so bile poškodovane tri težke križarke, križarka »Kirov«, en rušilec, en iskajec min, met bojnih enot in osem prevoznih ladij. V ce^ loti znašajo sovjetske izgube 22 trgovskih ladij s 74.000 tonami, ki so jih vse potopila neinška letala, ter 31 trgovskih ladij in več pomožnih ladij, ki jih je uničila nemška mornarica. Več drugih ladij so videli goreti v Finskem zalivu, ker so zadele na nemške mine. Na uradnem nemškem mestu menijo, da je sovjetska mornarica y glavnem že uničena. Helsinki, 8. sept. s. Finsko vrhovno poveljstvo objavlja: Po daljšem odmoru se je znova začel razvijati napad, ki se je začel v juliju severo-vznodno_ od Ladoškega jezera. Po tridnevnem korakanju so naše čete prispele do reke Svil, potem ko so med svojim prodiranjem stalno morale odbijati sovražnika. Finske čete so napredovale za 75 kilometrov. Berlin, 8. sept. s. V zadnjih dneh so nemška letala, razvrščena na severnem delu vzhodnega bojišča, ponovila svoje napade na zbiranja sovjetskih čet južno od Ladoškega jezera. Več sto bombnih letal in Stuk je 6. septembra letelo nad sovražnikovimi postojankami in s svojimi bombami povzročilo sovražniku težke človeške in gmotne izgube. Pri vseh teh akcijah je nemško letalstvo izgubilo eno letalo. Na srednjem delu bojišča je nemško letalstvo usmerilo svoje napade večinoma na zbirališča čet in korakajoče oddelke med Dnjeprom in Azovskim morjem. Uničenih je bilo več oklepnih vozil. Helsinki, 8. sept. s. V zadnjih dneh niso na Finskem zabeležili nobenega sovražnikovega letalskega napada na notranjost države. Zato pa je bilo bolj delavno finsko letalstvo, ki je obmetavalo z bombami v Kareliji sovražnikove čete, topništvo, utrdbe, avtomobilske kolone, železniško progo proti Murmansku, več postaj in uničilo tudi tri tovorne vlake, ki so prevažali čete. Pri Ladoškem jezeru so Finci v letalskih spopadih zbili tri sovjetske bombnike in dve lovski letali. Tudi v Karelijski ožini so se finska letala živahno udejstvovala. V merodajnih krogih poudarjajo, da ima napredovanje finskih čet do reke Svil velik pomen, ker je med Ladoškim jezerom in jezerom Onega s tem pretrgan kanal, ki veže Leningrad s Severnim morjem. Berlin, 8. sept. s. Nemško letalstvo je včeraj izvedlo učinkovite napade na srednjem delu vzhodnega bojišča in razbijalo ter trgalo sovražnikove železniške zveze. Šest tovornih vlakov in več vlakov s četami, namenjenimi na bojišče, je bilo poškodovanih. Nek tovorni vlak, ki je vozil strelivo, je zletel v zrak. Velikanske eksplozije so nastale tudi zaradi poškodb drugih prevozov, ki so se približevali bojišču. Eno skladišče streliva je bilo zažgano, uničenih pa je bilo tudi veliko število avtomobilskih vozil. Bombni napad na letališče Nikosio na Cipru V severni In vzhodni Afriki nobenega posebnega dogodka Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 7. septembra naslednje vojno poročilo št. 460: Na suhozemski fronti v Severni in Vzhodni Afriki nobenega omembe vrednega dogodka. Angleška letala so bombardirala Tripolis, ne da bi povzročila človeške žrtve. Vrgla so nekaj eksplozivnih bomb v bližini Catanie, a ni bilo niti žrtev, niti škode. V noči na 6. september so naša letala bombardirala letališče Nieosia na otoku Cipru. Ugotovljeni so bili požuri in eksploiije. V prošli noči je protiletalska obveSčevaJna služba dala alarm v Rimu. Nekaj baterij zunanjega protiletalskega obrambnega pasu je dalo zaporni ogenj. Angleži vedno brezobzirne}*} pri Izberi sredstev Gondar, 8. sept. s. Na odseku Gondarja M Angleži pred neko našo' iftrjeho postojanko, ki jo je ščitilo minsko polje, zlorabili doma- činke, ki so jih presleparili glede nevarnosti in jih najbrže z denarjem zvabili. Poprej so I Angleži, kadar so se približevali minskim po- • ljem, uporabljali ovce za razstreljevanje min. Uporaba ubogih žensk v ta namen je čisto angleška in spominja na druge podobne nečedne dogodke v angleški kolonialni zgodovini. Več domačink, ki so zadele na mine, je bilo grozno razmesarjenih. Toda vse to ni imelo nobenega haska. Hiter odgovor naših vojukov je preprečil vse sovražnikove poskuse, da bi se naši postojanki približal. Posebni dopisnik agencije Stefani pa poroča iz operacijskega področja, da se angleško letalstvo nikakor ne ozira na načela človečnosti in vedno pogosteje krši mednarodna določila. Tako so Angleži že večkrat napadli cerkvie, bolnišnice in stanovanjske hiše. V noči na 5r september so angleška letala med napadom na nek kraj v Cirenajki bombardirala bolnišnico. Med bolniki je bilo nekaj žrtev. To dokazuje, da so Angleži v svojem bojevanju čedalje bolj brezobzirni. Duce čestita finski vojski Rim, 8. sept. s. Duce je poslal finskemu maršalu Mannerheimu sledečo brzojavko: »Ko so vaše čete po junaških bojih dosegle stare finske meje, mi dovolite, da vam pošljem tovariške pozdrave Italijanskih Oboroženih Sil skupaj i izrazi občudovanja vsega italijanskega naroda za vsa vaša dejanja, ne samo sedanja, in za vse napore, ki jih je storil junaški finski narod v miru in v vojni — Mussolini.« Maršal Mannerheim je odgovoril takole: »Ekscelenca! Prosim vas, da izvolit« sprejeti mojo najglobljo zahvalo, kakor tudi zahvalo fin- skih oboroženih sil la plemeniti pozdrav, ki ste ga name naslovili v imenu naroda in junaške italijanske vojske. Lahko vam zagotovim, Ekscelenca, da je naša severna država sprejela s toplimi čustvi ta vaš pozdrav toliko bolj, ker se finski narod še vedno s hvaležnostjo spominja velikih simpatij in dejanske pomoči, ki jo je italijanski narod izkazoval v naši trdi zimski vojni. Vračam vam prijateljski pozdrav finskih oboroženih sil in vas, Ekscelenca, prosim, da sprejmete izraze mojega globokega spoštovanja — Mannerheim.« Nemška letala napadla Sueški prekop Angleži pa metali bombe no severozahodno Nemčijo Iz Hitlerjevega glavnega stana objavlja nemško vrhovno poveljstvo dne 7. septembra naslednje vojno poročilo: Operacije na vzhodni fronti potekajo nadalje po načrtu. Na morju okrog Anglije so uničila bojna letala v pretekli noči iz zavarovanega konvoja štiri tovorne parnike s skupno 13.000 tonami ter hudo poškodovala še neko veliko trgovsko ladjo. Manjše število angleških letal je v pretekli noči priletelo nad severozapadno Nemčijo in na norveško obalo. Bombe na stanovanjske predele, med drugim v Borkumu in Dortmundu, eo povzročile izgube na mrtvih in ranjenih med civilnim prebivalstvom. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 10, mornariško topništvo pa eno napadajoče sovražno letalo. Nemški letalski napadi na Anglijo v preteklem tednu Berlin, 8. septem. s. Pri avojih napadih na obrežje Rokavskega preliva in na zasedeno ozem- Nemške ugotovitve o spopadu med nemško podmornico in ameriškim rušilcem Berlin, 8. sept. s. DNB poroča: Informacijska služba Anglije in Združenih držav je objavila poročilo, po katerem se je 4. septembra zjutraj dogodil spopad med ameriškim rušilcem »Grear« in neko nemško podmornico in sicer tako, da je nemška podmornica napadla rušilec s torpedi. Toda torpedi so zgrešili cilj. Nato je rušilec prešel v protinapad na podmornico in je metal nanjo globinske bombe.^ Z uradnega nemškega mesta pa pravijo sledeče: 4. septembra je bila na severni širini 62 stopinj 31 minut in 27 sekund ter na vzhodni dolžini 27 stopinj b minut ob 12.30 napadena z globinskimi bombami neka nemška podmornica in sicer v nemškem blokadnem pasu. Nemška enota ni imela možnosti, da bi ugotovila narodnost napadajočega rušilca. Ob 14.30 je podmornica za svojo obrambo istočasno izstre- lila dva torpeda, ki sta zgrešila cilj. Rušilec je potem poskušal uničiti podmornico z globinskimi bombami, toda brez uspeha: Toda ameriški uradni viri kakor tudi objave mornariškega ministrstva trdijo, da je napad začela nemška podmornica, seveda zato, da bi ta incident dal osnovo za opravičbo napada, ki je v nasprotju z vsemi mednarodnimi pravili in katerega je zagrešil ameriški rušilec. Prav ta napad pa dokazuje, da je dal Roosevelt ameriškim rušilcem nalog, naj ne samo naznanjajo pozicijo nemških ladij in nemških podmornic Angležem, temveč naj jih sami tudi napadajo. Na ta način poskuša Roosevelt z vsemi sredstvi, ki jih ima pri roki, povzročiti spopade in prisiliti ameriško ljudstvo za vstop v vojno proti Nemčiji. lje, so imeli Angleži tudi pretekli teden precejšnje izgube^ ker sta protiletalsko topništvo in nemško lovsko letalstvo zbila 99 sovražnikovih letal. Pri svojih brezuspešnih napadih na nemško ozemlje, so Angleži izgubili 35 bombnikov, ki jih je zbilo protiletalsko topništvo, ali pa nemško nočno letalstvo. Nemška letala pa so izvedla svoje ofenzivne operacije podnevi in ponoči nad Veliko Britanijo ter bombardirala letališča, pristaniške naprave in železnice ob vzhodni angleški obali, kakor tudi na Škotskem in v srednji Angliji. — Močno so bile poškodovane razne pristaniške naprave ter glavna skladišča v Hullu, New Castleju in Thyneju. Nad Anglijo so nemška letala zbila 2 sovražnikova bombnika. Tudi nad morjem okrog Anglije je bilo nemško letalstvo zelo delavno. Zahodno od Pembrooka sta bili potopljeni dve trgovski ladji, med katerima je bila ena 12.000 tonska petrolejska ladja, ki je plula v konvoju. Blizu Washa sta bili potopljeni dve ladji z 10.000 tonami vzhodno od Sunderlanda pa ena 3000 tonska ladja, nekje drugje pa velika tovorna ladja in ena stražarska ladja, skupaj * 28.000 tonami. Druge štiri trgovske ladje pa so bile v polno zadete v noči na nedeljo. V severni Afriki so nemška letala uničila 22.300 ton sovražnikovega trgovskega bro-dovja, pri Suezu pa so zažgala dve tovorni ladji. Tako znašajo izgube Angležev v preteklem tednu več kot 80.000 ton trgovskega brodovja. Spomenik v Španiji padlim Italijanom Madrid, 8. septembra. & Na željo Duceja in generalissima Franca je bil v Saragossi postavljen spomenik italijanskim legionarjem, ki so slavno padli v Španiji. Spomenik je postavljen v obliki visokega stolpa z velikim križem, okrog katerega so postavljeni drugi manjši križi. Ob straneh se dvigajo štirje loki, ki tvorijo vhod v majhno cerkvico, ki se drži spomenika in kjer bodo vselej cerkvene slovesnosti v spomin padlih junakov. Štiri tisoč padlih Italijanov počiva sedaj na 170 vojnih pokopališčih, vendar bodo njihove zemske ostanke prepeljali in položili pod ta spomenik k večnemu počitku, razen 480 vojakov, ki ao padli pri zavzteju Santanderja in imajo že svoj spomenik. Denar za postavitev spomenika je dal Duce. Spominske svečanosti za Brunom Mussolinijem Forli, 8. sept. s Včeraj je prispel v Forli Tajnik Stranke v spremstvu članov narodnega di-rektorija. Minister Serena je takoj po prihodu odšel v sedež stranke, kjer je bila spominska svečanost. K svečanosti je prišel tudi letalski kolegij italijanske mladine, ki nosi ime po Brunu Mussoliniju. Tajnik Stranke je najprej pregledal oddelek avangvardistov, nato pa vstopil v veliko dvorano, kjer so se zbrali člani narodnega di-rektorija, višji funkcionarji stranke, federalni tajniki, mladinske organizacije in tajniki akademske mladinske organizacije iz vseh pokrajin. Navzoči so bili tudi zastopniki vseh vrst orožja ter pokrajinski zastopniki oblasti in stranke. Svečanost se je začela s pozdravom Duceju. Nato je Tajnik Stranke v daljšem govoru orisal življenje in delo ter žrtev Bruna Mussolinija in ga postavil za vzgled fašistični mladini. Tej spominski proslavi je sledilo cerkveno opravilo v tamkajšnji katedrali. Udeležili so se ga zastopniki prav vseh oblasti, kakor tudi vseh organizacij Stranke. Po končani službi božji so šli vsi dostojanstveniki izkazat poslednjo čast na grob Bruna Mussolinija. Vesti 8. septembra Grška vlada je sklenila razpustiti mladinsko organizacijo, ki jo je bil svoj fes ustanovil predsednik grške vlade, general Metaxas. V Nemčijo je na povabilo nemške vlade prispel včeraj madžarski pravosodni minister, ki bo ostal v gosteh več dni. Skupina kitajskih teroristov je izvršila atentat na dva člana japonskega konzulata, ki sta se nahajala v mestu Hankeu, ki ga imajo zasedeno Japonci. En častnik je ostal težko ranjen. Napadalcem se je posrečilo pobegniti. Japonske oblasti so takoj zaprle dohode v mednarodno koncesijo in začele s temeljito preiskavo. Velik načrt za elektrifikacijo države je sprejela bolgarska vlada. Obenem je določila tudi potrebne denarne zneske za izvršitev tega načrta. Obletnico priključitve srednje Dobrudže bodo na Bolgarskem slovesno praznovali 21. septembra. Slovesnosti se bo po vsej verjetnosti udeležil tudi kralj Boris. Več tisoč kitajskih delavcev, ki so bili zaposleni v japonskih tovarnah na Borneu, je moralo nazaj v domovino, ker so Angleži prepovedali sleherno obratovanje podjetij, ki so v japonskih rokah. Japonski univerzitetni študentje bodo po nalogu prosvetnega ministrstva ustanovili posebno organizacijo, v kateri se bodo člani vojaško vežbali. Vojaška predpriprava mladine bo tvorila sestavni del vseučiliškega učnega načrta. Ameriški republikanski senator Taft je hudo napadel Rooseveltovo politiko in rekel, da je predsednik odgovoren za narodno neslogo. Taft je obsodil tudi Rooseveltovo posegovalno politiko in rekel, da ameriško ljudstvo z njegovo politiko noče imeti nobenega opravka. Vsi incidenti, o katerih Roosevelt na široko govori, nimajo drugega namena kot ustvariti med ameriškim ljudstvom ugodna tla za dejanski poseg Združenih držav v evropsko vojno. Turški parlament bo na svojem zasedanju obravnaval zakonski osnutek, ki se nanaša na obsedno stanje. Vseboval bo tudi določila o ljudeh, ki prihajajo kot izgnanci iz pasov, kjer vlada obsedno stanje. Ti ljudje bodo pod stalnim državnim nadzorstvom. Bolgarski parlament je bil v soboto zaključen. Sprejel je nov obrambni zakon za varstvo naroda. Znova se bo parlament sestal 28. oktobra. Obrambni zakon predvideva posebno stroge kazni za tiste, ki bi se pregrešili proti varnosti države in proti osebam, ki državo predstavljajo, kakor tudi za tiste ki uničujejo državno premoženje. Švedska policija je prijela mnogo komunistov, ki so imeli tudi tajno radijsko postajo in so vohunili v korist neke tuje države. Iz zaplenjenih dokumentov se je ugotovilo, da so komunisti dobivali precejšnje denarne zneske za svoje delo. Ob začetku tretjega vojnega leta je Hitler podelil vojno kolajno za zasluge sto nemškim delavcem, zaposlenim v vojni industriji. Ti delavci so si odlikovanje zaslužili z vestnim delom v najtežjih okoliščinah. Odlikovanja jim je izročil v imenu Hitlerja voditelj nemške delavske organizacije dr. Ley. Nov zakonski osnutek za povečanje davkov je Roosevelt predložil amerikanskemu kongresu. Novi zakon naj bi povečal davčne dohodke države za več kot tri milijarde dolarjev. Po novih določilih bi morali davke plačevati tudi tisti sloji, ki doslej niso plačevali ničesar. Zaradi tega se je ameriške javnosti polastilo razburjenje, ker ve, do so vsa ta zvišanja namenjena le pokritju visokih vojnih izdatkov, ki jih teria Rooseveltova bojevita politika. Velikanski angleški vojni izdatki Rim, 8. sept. s. Angleški zakladni minister Kingsley Wood je izjavil v soboto, da bo dala Anglija Rusiji vso pomoč, ki jo rabi v obliki neomejenih kreditov. Minister je tudi izjavil, da troši Anglija dnevno po dvanajst milijonov funtov šterlingov za vojno, od česar odpade deset milijonov na vojni material. Minister je priznal, da je davčno breme v Angliji silno težko in da noben drug vojskujoči se narod ne nosi toliko bremen kakor ravno angleški. »Vem, da bomo zmagali« Velik govor maršala Kvaternika ob priliki, ko so odprli prvi velesejem v svobodni Hrvaški Zagreb, 8. septembra, s. V soboto so v Zagrebu zelo slovesno odprli prvi velesejem v svobodni Hrvaški. Slovesnosti so se udeležili poleg Številnih drugih tudi maršal Kvaternik, vsi hrvaški ministri, zastopniki vojske, zagrebški nadškof, številni voditelji ustaškega gibanja, podtajnik za propagando, zagrebški župan, italijanski in nemški poslanik, voditelj italijanskega vojaškega zastopstva ter predstavnik zastopstva fašistovske stranke z vsemi člani te delegacije, poslaniki Madžarske, Romunije in Slovaške in mnogo drugih članov diplomatskega zbora. Predsednik velesejma je imel pri tej priliki kratek otvoritveni govor, v katerem je podčrtal zgodovinsko nacionalno delovanje poglavnika, ki je spet vzpostavil neodvisno hrvaško državo. Z enominutnim molkom so vsi na.vzočni počastili spomin na ustaške mučenike. Potem je govornik omenjal žalostne čase jugoslovanskega gospodstva. Ko je predsednik velesejma končal svoj govor, so navzoč-ni živahno vzklikali poglavniku, Duceju in Fiih-rerju. Za njim je spregovoril maršal Kvaternik, ki je pri otvoritvi tega prvega velesejma v neodvisni Hrvaški zastopal poglavnika. Zahvali! se je italijanskemu in nemškemu poslaniku ter vsem drugim diplomatskim zastopnikom, ki 60 s svojo navzočnostjo počastili to manifestacijo. »Zlasti se zahvaljujem« — je nadaljevali maršal Kvaternik — »vojaškemu zastopstvu naših velikih zaveznikov, ki so tu navzočni in s tem dokazujejo, da nismo združeni samo na bojnem polju in na političnem po-prišču, pač pa tudi tam, kjer si zagotavljamo naš obstoj, t. j. na gospodarskem polju.« »V strahotni vojni smo« — je končal maršal Kvaternik svoja izvajanja — »in moramo vedeti, da je to vojna bosratih proti revni Evropi. Plutokrati, ki so se združili z boljŠeviki, skušajo razdejali evropsko celino, jo izstradali ter si razdeliti surovine, toda zmotili so se: Vodita nas dva največja genija zadnjih tisoč let: Duce, genialni voditelj rimskega imperija in Flihrer velikega nemškega Reicha. Vem, da bomo ob strani naših velikih zaveznikov zmagali! * Marijanska pobožnost na Rakovniku Ljubljana, dne 8. septembra 1941. Kakor vsako leto na praznik Malega Šmarna, taiko so tudi letos prihiteli številni romarji od vseh koncev in krajev na rakov niš ko pobožnost. Leto za letom prihajajo na ta dan številni Marijini častilci pred njen oltar in molijo za mir, Da, rakov-niška pobožnost na praznik Malega Šmarna ima namen izprositi mir, ki naij bi zajel ne le naš pač pa tudi druge narode. Že na včerajšnjo nedeljo so prišli na Rakovnik romarji ne le iz mesta, ampak tudi iz oddaljenejših krajev. Vsi so hiteli tja, od preprostega delavca, kmečkega človeka do uglednega meščana. Včerajšnji dan pa je bil šele nekakšen uvod v današnje slovesnosti. Da bi moglo priti na rakovniško pobožnost čim več romarjev, je železniška direkcija dovolila romarjem polovično voznino, kar se seveda skrom- nejšemu žepu precej pozna. Včerajšnjo nedeljo ni bilo na Rakovniku nobene posebne slovesnosti. Sv. maše so bile kakor običajno, samo s to raizliko, da je bila cerkev vedno napolnjena do zadnjega kotička. Prave romarske slovesnosti pa 60 bile šele danes, na praznik Marijinega rojstva. Ob 10. dopoldne je imel kanonik Vole slovesno sveto mašo. Ob tej priliki je bila tudi primerna pridiga, o Mariji kot največji priprošnjici miru. Razen slovesne 6vete maše so bile seveda še druge ob stranskih oltarjih. Ob 2. popoldne pa se bodo začele na Rakovniku romarske pobožnosti. Upajmo in našim romarjem tudi želimo, da bi jim bilo vreme naklonjeno in da jih ne bi motil dež. Prav iz 6rca pa želimo, da bi globoke moli h'e vernikov izprosile nam in vsem narodom spravo in miri Letošnji izgledi za žetev V primeri z lansko je letošnja žetev kar izvrstna Ljubljana, 8. septembra. Dosedai so prihajala kar dobra poročila o žetvi v Ljubljanski pokrajini, ki je za glavne žitne vrste že zaključena in na srp čakata 6amo še proso in ajda. Posebno dobro je obrodil letos iečmen, pa tudi pšenica in rž nista dosti zaostala. V primeri z lansko žetvijo, ki je bila v naših krajih zelo slaba, je letošnja kar izvrstna, mogla pa bi biti seveda še boljša. Prehranjevalni zavod zbira sedaj podatke o žetvi, ki pa prihajajo seveda počasi in je dose-daj zbranih podatkov komaj o dveh, treh občinah, o drugih občinah pa se nanašajo poročila le na posamezne kmetije in polja. Preden bo V6e statistično gradivo zbrano in preden bomo točno vedeli, koliko kruha bomo sami pridelali, bo preteklo še nekaj ča6a. Predvsem se moramo zavedati, da slovenski kraji prav za prav nikoli niso bili aktivni glede preskrbe žita. To se pravi, da smo morali vedno žito uvažati. Prejšnja dravska banovina je imela samo dva okraja, ki sta sama zase pridelala dovolj žita, namreč Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo. Ta dva okraja sta sedaj pripadla Madžarski^ Kljub ugodni letini bo morala Ljubljanska pokrajina torej letos žito ali žitne izdelke — moko, testenine, zdrob — torej še uvažati, enako, kakor je bilo to dosedaj. Kmetski kraji bi se ob pravilni porazdelitvi še nekako sami preživljali, toda tu imamo več obrtniških krajev., kjer niso pridelali nič imamo več obrtniških krajiv, kjer niso pridelali nič žita. Vse to bo treba prehraniti in umevno je, da ima Prehranjevalni zavod polno skrbi, kako preskrbeti za vse dovolj hrane. Naši mlini meljejo Nove razmere so poživile v Ljubljanski pokrajini stare mline. V prejšnji državi 60 slovenski mlini nekako odmirali. Velemlini v Banatu so kar sami mleli žito in ga uvažali v Slovenijo, tako, da domači mlinarji niso imeli kaj posla. Tisto malo žita, ki smo ga doma pridelali, to je bilo hitro zmleto, ako ni šlo, kot recimo pri koruzi, za živalsko hrano. Prosa skoraj nismo več poznali, ali le kot pičo perutnini. Stope so po mlinih povsod utihnile. Letos gremo torej nazaj k našim dobrim, starim častitljivem mlinom, ki jih ženejo potoki. Zanimivi 60 pri-■ori v neposredni bližini Ljubljane, kjer je zopet ožvelo nekaj mlinov. Tako pride stara ženica in človek ji ne bi prisodil, da sama zmore tolikšno breme za pot kakšnih osmih kilometrov: prinesla je vrečo koruze, okoli 50 kilogramov. Mlinar jo vpraša: »Mamica, kje ste pa dobili koruzo?« Ženica pa Odvrne: »Sama sem jo pridelala, lanska je Še, za kure sem jo hranila, sedaj pa nimam nič več kokoši, jo bom pa sama pojedla.« Mlinar je dandanes uradna oseba in se dela, kakor da bo zmlel koruzo šele pojutrišnjem, v teku tedna pa gotovo, toda ženica vztraja, da mora takoj zmleti koruzo, ker jx)t nazaj je dolga. No, mlinar je uvideven in ji ustreže. V nekaj minutah je koruza spremenjena v moko... Pojdite danes v mline in povsod boste videli take prizore, pogajanje za merico, zmerjanje mlinarjev, zakaj za stan kmečki tradiciji so mlinarji največji grešniki in pa prošnje za hitro mletev. Pivo iz koruze dobimo Letos je težava 6 pivom. Za pivo je potreben namreč posebne vrste ječmen z nekoliko večjimi klicami v semenu, kakor običajni jedilni. Takega ječmena Ljubljanska pokrajina ne prideluje. Za hmelj, ki daje pivu barvo in okus, se bo že dalo nekako urediti, toda odkod dobili ječmen. Tudi za pivo se bo našel izhod in morda bo ta rešitev boljša, kakor je dosedanja. Dobimo namreč pivo iz koruze. To se pravi ne iz celega koruznega semena, pač pa iz klic kali, ki jih ima vsako koruzno seme. Taka kal pri mletju moke ali zdroba odpade, je pa zelo oljnata in vsebuje polno hidratov, torej je primerna za izdelavo piva, olja in 'rugega. Ker ječmena za pivo ne bo, bodo pivovarne pač prihodnje leto uporabile te kali koruznega semena za pivo. Gotovo je, da se bo pivo po barvi in okusu nekoliko spremenilo, toda, ko se ga privadimo, bomo sjioznali, da koruzno pivo ni nič slabše kakor dosedanje ječmenovo. Novi časi, nove razmere, zahtevajo novo preureditev in zlasti preureditev pri hrani in pijači. Lastnikom ribiških izkaznic Pred nedavnim smo objavili poziv lastnikom ribarskih izkaznic, v katerega pa se je vrinila pomota. Objava se glasi pravilno takole: Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino poziva vse imetnike »ribolovnic« in »ribarskih izkaznic«, ki so jih izdala bivša jugoslov. upravna oblastva za ribolov v 1. 1941, da iste v lastnem interesu čimprej predlože zaradi prežlgosanja svojim pristojnim Okrajnim glavarstvom, oziroma Mestnemu poglavarstvu v Ljubljani. Himen. Danes dopoldne sta se poročila v škofijski kapeli ugledni prijatelj našega lista g. šoukal Metod, uradnik Vzajemne zavarovalnice in gdč. Vogrinec Tonči, uradnica tvrdke »Tehna«. Poročil ju je stolni župnik kanonik dr. Tomaž Klinar. Za priči pa sta bila ženinov 6ošolec g. Vahčič Marjan m ženinov brat sodnik g. Šoukal Ciril. Bog daj I obilo sreče in blagoslova! Velesejemski prostori čakajo pripravljeni Ljubljana, dne 8. sept. Zadnja dela na velesejmskih prostorih gredo h kraju. Velesejem bo pod novo streho sprejel industrijske, trgovske in poljedelske razstavljalce. Po 20 letih je velesejem končno le dobil svoje stalne in lepe prostore. Pomen velesejma narašča zlasti zaradi novega plodnega sodelovanja med Pokrajino in ostalo Kraljevino. Med industrijskimi podjetji so na prvih mestih tvornice Fiat in Montecatini. Največja italijanska avtomobilska industrija gradi svoj paviljon, ki bo tudi na bodočih ljubljanskih razstavah stalno predstavljal veliko tvrdko. Nedaleč odtod bo tudi paviljon podjetja Montecatini, ki bo zalagalo velesejem z različnimi industrijskimi pridelki. Lahko rečemo, da bo ta velesejem zbudil splošno pozornost in bo opozoril zunanji svet na ljubljansko mesto, ker bodo tu zastopane velike narodne industrije in najbolj znana trgovska in tehnična podjetja. Ves velesejem bo po svoji arhitektonski urejenosti predstavljal lepo središče vseh industrijskih panog. Zaradi zemljepisnega položaja bo glavno mesto nove pokrajine imelo prav posebno važno vlogo po vojni, ker se bodo tu okrepili odnosi med raznimi pokrajinami in se bo osredotočila industrijska, trgovska in poljedelska delavnost ljubljanskega področja. Preimenovane ulice in ceste v Ljubljani Ljubljana, dne 8. septembra. Prav je, da svojim čitateljem navedemo vse ulice, ki so bile doslej preimenovane v našem mestu, da se bodo vedeli ravnati in iskati naslovljence, ki jih ne bodo mogli najti na starih cestnih naslovih. Sicer smo o preimenovanju nekaterih ulic že pred časom spregovorili, v današnji številki pa bomo navedli vse preimenovane ulice skupaj. Najprej bomo imenovali ulico kakor se je doslej imenovala, takoj potem z novim imenom: Aleksandrova cesta — Ulica 3. maja; Ameriška ulica — Gostilničarska ulica; Bazoviška ulica — Mokronoška ulica; Beogradska ulica — Albanska ulica; Bleiweisova cesta — Cesta Viktorja Emanuela III.,; Carja Dušana ulica — Marconijeva ulica; Doberdobska ulica Kraška ulica; Dvorakova ulica — Knafljeva ulica; Fiignerjeva ulica — Škofja ulica; Gaje-va ulica — Verdijeva ulica; Jasna poljana — Hubadova ulica; Karadžičeva ulica — Zbašni-kova ulica; Knafljeva ulica — Puccinijeva ulica; Kobaridska ulica — Parmova ulica; Komenskega ulica — Petrarkova ulica; Kongresni trg — Mussolinijev trg; Kosovska ulica — Kapusova ulica; Kralja Petra trg — Rimski trg; Kumanovska ulica — Quagliova ulica ; Majke Jugoviča ulica — Kokaljeva ulica; Masarykova ulica — Cesta Soške divizije; Mišičeva cesta — Peruškova cesta; Moškerčeva cesta — Poljedelska cesta ; Nanoška ulica — ostane Nanoška ulica; Ruska cesta — Javornikova cesta; Sarajevska ulica — Videmska ulica; Sokolska ulica — Prijateljeva ulica; Srbska ulica — Štefanova ulica; Suvoborska ulica — Ulica sv. Marka; Švabičeva ulica — Mandelčeva ulica; Tyrševa cesta — Bleiweisova cesta; in končno Žerjavova ulica — Cerkova ulica. Cankarjevo nabrežje tlakujejo Včeraj so začeli tlakovati Cankarjevo nabrežje. Z asfaltiranjem so začeli pri Trimostovju in so doslej že prišli do Vidmajerjeve trgovine a semeni. Tudi Cankarjevo nabrežje bodo tlakovali na ta način, kakor je na primer tlakovana prenovljena Vegova ulica ali pa Erjavčeva cesta; to se pravi, nabrežje bodo obnovili z gmoto smole in drobnega peska, kar se je doslej še vedno dobro obneslo. Mestna občina si res prizadeva, da bo naše mesto, kar se ulic in cest tiče, lepo urejeno in zasluži za svoje prizadevanje prav gotovo vso pohvalo. Popravila na Ižanski cesti Ižanska cesta je že od nekdaj veljala kot ena najboljših ljubljanskih cest, posebno od Mokarja naprej. Doslej so mestni vozniki navozili ob rob Ižanske ceste že cele gomile kamenja in delavci čakajo le še deževnega vremena, ki je najpriklad-nejše za posipanje cest. Tudi cestni valjar je že pripravljen, da bo začel mleti, ko bo prišel čas zanj. Najprej bodo utrdili Ižansko cesto od karlovškega mostu pa do mostu, ki vodi čez Išco. Tako bo že od nekdaj dobra cesta tudi zanaprej zmožna za vsak, še tako številen promet, ki pa ga na tej cesti ravno ni preveč. Današnji slovesni shod križanske moške kongregacije se prične izjemoma četrt ure pozneje (ob 18.i5), da se ga morejo udeležiti tudi oni, ki bodo event. zaposleni do šeste ure. Po prvem delu slovenskega atletskega prvenstva vodi Planina s 110 točkami pred Ilirijo (87 točk) in Elanom (3 točke) Dva nova slovenska rekorda Ob lepem vremenu se je pričel miting z malo i zamudo. Udeležba atletov je bila mnogoštevilna, pa tudi občinstva se je precej nabralo. Proti koncu prireditve je prišel na tekmovanje predsednik pokrajinskega odbora CONI-ja, g. Buratti. Rezultati 60 v splošnem dobri; v tekih in metih so nekoliko boljši kakor v skokih, to pa zaradi slabega zaleta. Ker je prvenstvo moštev in {>oedincev obenem, je vsak prvoplasirani v posamezni disciplini »slovenski prvak za leto 1941.« in prejme v trajno last lepo izdelanega metalca diska, vsak finalist pa prinese klubu odgovarjajoče število točk. Prvo mesto 6, drugo 5, tretje 4, četrto 2 in peto 1. Sta-fete štejejo dvakratno. Planina vodi z velikim naskokom že prvi dan. Ima dobro pripravljeno in izenačeno moštvo. Še metalci, na katere sploh nismo računali, so se izkazali. Rezultati: Na 800 m je postavil nov rekord Košir. Prejšnjega je posedoval Nabernik I. iz 1. 1939. s časom 1 *58 9. 1. Košir P 1 ;57,4, 2. Oberšek I 2;01,0, 3. Megušar I 2;04,8 Točke: Planina 11, Ilirija 9. Rezultat v skoku v višino je dober, vendar za MilanoviČa, ki naj bi 21. septembra nastopil v Mi. lanu, odločno preslab. Po tako lepem napredku, ki ga je zadnjič pokazal, je zopet zaostal. 1. Milanovič I 170 cm, 2. Lužnik P 165 cm, 3. Omahen P 165 cm. Točke: Planina 11, Ilirija 9, Elan 1. 400 m zapreke. Zmagal je sigurno Skušek z dobrim časom. Njegov rekord znaša 57,5. 1. Skušek P 58,8, 2. Kraner P 1;01,2, 3. Pleničar 1 1;01,5. Točke: Planina 12, Ilirija 9. 200 m: Lušicky zopet prihaja v formo in bo danes najbrže Šušteršiču precej nevaren na 100 m. 1. Lušicky P 23,8, 2. Bratovž P 24,2, 3. Kren-čič I 24,8. Točke: Planina 14, Ilirija 7. Met kladiva je razveseljiv ter se je izpopolnila praznina med prvimi in drugimi. Vsekakor je presenetil z dobrim metom junior Planine Marjan Bačnik. 1. Stepišnik I 39,18, 2. Zupančič I 3. Hlade I 38,95. Točke: Ilirija 16, Planina 5. 5000 m: Tu bi sodniki morali biti bolj pazljivi, da ne bi prišlo do neljubih prizorov. Kienov čas je še kljub temu dober. 1. Ki en P 16;14,2, 2. Glonar I 16;45,0, 3. Jan P 17 ;35j4. Točke: Planina 10, Ilirija 11. Skupno število točk do sedaj: Planina 63, Ilirija 61. Skok r daljavo: zaradi slabega terena Je s po-centimetrsko borbo zmagal Lončarič. Zanimivo je, da je prvih pet tekmovalcev Planincev. 1. Lončarič P 6,19, 2. Bačnik P 6,16, S. Bratovž P 6,15. Točke: Planina 20, Ilirija 1. Krogla: Tudi tu se je razvila borba za mesta. Zmagal je rutinirani Stepišnik, medtem ko je Hlade, rekorder, odpovedal. 1. Stepišnik I 12,16, 2. Merala P 11,95, 3. Hlade I 11,61. Točke: Planina 8, Ilirija 13. Sledila je najbolj zanimiva disciplina današnjega dne: Šest štafet se malokdaj pojavi na startu. Čas prvih treh je dober. Pri prvi štafeti Planine je pa pretekel 100 m progo vsak jiosamezen tekač pod 11,3 kar je naravnost odlično. Prejšnji rekord 46,2, ki ga je imela tudi Planina, je znatno poboljšan. 1. Planina I. 45,1 nov slov. rekord v fiostavi: Bratovž, Lušicky, Lončarič, Šušteršič; 2. Planina II. 46,0; 3. Ilirija I. 46,0; 4. Planina III. 46,7; 5. Ilirija II. 46,9; 6. Elan III. 47,2. Točke: Planina 29, Ilirija 12, Elan 2. Končno število točk: 119 Planina, 87 Ilirija, 3 Elan. Tekmovanje se bo danes z zanimivejšimi disciplinami nadaljevalo ob pol 5. Ljubljana : Novo mesto 5:5 Ljubljana, 8. septembra. Včeraj je gostovala Ljubljana v Novem mestu proti domačemu Elanu. Tekma se je končala neodločeno 5:5, kar je za domačine prav častno. J. N. VOL K H A M E ===== R O S O J AN 1 Z G O D O V 1 N S K 1 R O M A N " 111 i Med pogovorom je nanesla beseda, da je Markvard vprašal, ali je res, kar trdi ljndsko izročilo, da bi bil samostan že štiri sto let star, kar naj bi izpričevali dve pismi, ki da ju hranijo. Opat je vstal, stopil v sosedno sobo, odkoder je prinesel nekaj listov. »To sta tisti pismi. Latinski sta, a le prepis. Prvo pismo je pisal neki Otius, ki je bil velik posestnik v teh krajih in je najbrž izhajal iz rodu rimskih naseljencev. Pisal je odtod sinu, ki je živel v Rimu. Takole mn je pisal: ,Otius svojemu sinu Poppu pozdrav! Izvedel sem, da si pozabil na krepost naših prednikov, kar napravijo le izprijeni sinovi, in se izneveril bogovom svoje domovine. Jaz in tvoja mati želiva vedeti, kdo je zdaj tvoj novi bog. Vrni se kmalu. Dotlej pa bodi zdrav! Za vlade našega vojvode Gorazda v letu 68?.‘ Sin je pa odgovoril: ,Tisti, ki je ustvaril nebo in zemljo in morja in brezna m vse, kar je v njih: postal človek, rojen iz Marije Device: v treh osebah en Bog: Sin z Očetom istega bistva in tako tndi Duh, ki iz njiju izhaja. Ta je večni Bog, ki ga jaz, Poppo, rnzsvetljen od svetega Duha, priznavam, ki bo prišel godit žive in mrtve, čfgar vsenrročnosti in vsepri- čnjočnosti s svetim spoštovanjem priporočam svoje preljube starše. Zdravstvujta, oče Otius in ljuba mati Irn-burga! V letu 687. po Kristusovem rojstvu, ko je bil predstojnik Cerkve Sergij L‘ »Gorazd,« je nadaljeval opat, »je bil prvi krščanski knez Koroške. Pod njim in njegovim naslednikom Kajtimarom se je krščanstvo po prizadevanju svetega Modesta, katerega truplo počiva v cerkvi Gospesvete, zelo razširilo. Po še živeči pripovedki ntegne biti res, da se je Otius, ko se je vrnil sin, spreobrnil in ustanovil naš samostan. Po smrti vojvode Kajti-mara so Slovenci, ki so bili tedaj gospodarji dežele, odpadli od krščanstva, podirali cerkve in kapele, preganjali in morili duhovnike in porušili tudi naš samostan. Po zmagah Karla Velikega so začeli prihajati v deželo Nemci in krščanstvo je prišlo spet do moči. Salzburški nadškof Arno je poslal sem od Sv. Petra benediktince, ki so obnovili Osoje, a vendar živeli v veliki revščini, dokler se jih ni usmilil cesar Karlman, ki je bil za svojega očeta vojvoda Koroške in je sto-loval v naši soseščini v Blatnem gradu. Ker je poznal našo vnemo pri širjenju krščanstva, nam je kot cesar sezidal lepo novo cerkev in nam odstopil gospostvo Trebinj, sto dvajset kmetij in mnogo sveta okoli samostana.« Opat je vzel tretji list, ga razgrnil in rekel: »To je ustanovno pismo z dne 9. septembra 878. s cesarjevim podpisom in pečatom. Pa le nekaj čez dvajset let se je mogel samostan veseliti cesarjeve naklonjenosti, ker potem so vpadli v deželo Madžari, ki so vse oplenili in menihe pregnali, šele v času sedanjega cesarja Henrika III. smo se spet tu zbrali pod opatom Adelhardom, mojim prednikom, in živimo mirno pod varstvom junaških Dletrichsteinov.c Ob teh besedah je opat vstal, se odkril in se gospodoma poklonil. Gosta sta odšla in ker se je tudi gospa Berthiida odpočila, so zajezdili spet konje, in jilh vzpodbodli proti domu. aslednjo nedeljo je bilo na gradu Dietrichstein že od ranega jutra vse živo. Kolničar s spodnje La-bodske doline in Lichtensteinec od Zgornje Mure sta s svojima ženama prišla že prejšnji večer, takoj po maši grajskega kaplana pa je prijezdil iz Landskrona Kheven-hiiller z ženo in tremi dečki, katerih je bil posebno vesel Oton, ki sicer ni imel tovarišev, da bi se igral z njimi. Potem so prišli še Hardekar, mlad vdovec, z dvema dečkoma, Štabenjski, WaldensteiL nec in več koroških gospodov, ki niso bili posebno oddaljeni in so jih zadnje tedne vabili posebni sli z Dietrichsteina. Zadnji je prišel s starim patrom Ecelinom opat Wolfram, ki je prej opravil doma še božjo službo. V jedilnici so se lesketale na mizi težke srebrne čaše in posode s cvetlicami; na sredi se je postavljal pozlačen pav z vsem perjem okoli vratu in z vsemi peresi v repu, v krogu pa so bili razpostavljeni lepi krožniki z marcipanom, medenimi kruhki, sitom iz kntine in drugimi sladčicami. Divjačina in ribe so razsekane pokrivale največje sklede. Tudi sočivja in sadežev ni manjkalo, čemur so se gostje ne malo čudili, in italijanskih vin je bilo na izbiro. Prvi je vstal domačin in napil cesarju, nakar bi se morali oglasiti s svojimi trobentami, piščalmi in pokrovkami godci, ki pa so napitnico preslišali, ker so bili v spodnjem koncu dvorane dečki pri svoji mizi preglasni. Naknadno so sicer godci svoje opravili, a vendar je zavladala v družbi mučna tišina, ki jo je prekinil stari Lichtensteinec. Vstal je, vzel čašo v roko in glasno zaklical: Najvišje dovoljene cene na živilskem trgu Z odlokom št. 873 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino določene najvišje cene veljajo od danes, 8. t. m. zjutraj do prihodnjega ponedeljka, 15. septembra zjutraj, ko bodo sto-pile v veljavo v petek, 12. t. m določene cene. Najvišje cene, ki je dovoljeno po njih prodajati blago v Ljubljani, so naslednje: Domači krompir 1.10 L. na drobno: koleraba 1 L.; rdeča pesa 1 L.; nizki stročji fižol 1 L.; visoki stročji fižol 2 L.; fižol kifeljčar v stročju 2.50 L; novi luščeni fižol 2.50 L.; rdeči korenček brez zelenja 2 L.; rumeno korenje 0.50 L.; repa na drobno — pod 10 kg — 0.70 L.; repa na debelo 0.50 L; zeljnate glave na drobno izpod 10 kg 0.70 L.; zeljnate glave na debelo 0.50 L ; ohrovt 0.80 L.; glavnata solata 2 50 L.; endivija 2 L.; kumare 1.20 L.; večje kumarice za vlaganje, ki jih gre 30 na kilogram, 3 L.; majhne kumarice za vlaganje, ki jih gre okrog 125 na kilogram, 8 L.; jedilne buče 0.50 L.; domača čebula 1 L. Opozarjamo, da je prepovedano prodajanje domače rdeče čebule po ceniku bele uvožene čebule. Šalota 2 L.; češenj, ki ga gre 25 glavic na kilogram, 2.50 L.; liter luščenega graha 3.50 L.; kilogram graha v stročju 2.50 L.; mehka špinača 2.50 L.; trda špinača 1.50 L.; kislo zelje 2.50 L.; kisla repa 2 L.; domači paradižnik 2 L.; liter lisičk ali parkeljcev 1 L ; kilogram štorovk 2 L.; kilogram velikih razvitih jurčkov z odprtim klobukom 6 L.,^ saj je treba razrezati najmanj 10 kg zdravih jurčkov in jih posušiti za en kilogram suhih gob, ki jih sedaj trgovci plačujejo po 65 L.; majhni jurčki za vlaganje z zaprtim klobukom 10 L.; liter suhih namiznih malin 3.50 L.; kilogram mokr:h malin za vkuhavanje 3.50 L.; domača namizna jabolka I. vrste 3 L.; II. vrste 2 L.; domača jabolka črviva, obtolčena, nagnita in nedozorela za vkuhavanje 1.50 L.; domače breskve 3 L.; domače slive 3 L.; domače rumene slive 3 L.; domače češplje 3 L.; domači ringlo 3 L.; domače hruške od 2 do 4 L. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo vse cene za kilogram. Na novo opominjamo prodajalke in gospodinje S Hrvaškega Sodelovanje nemške milice s hrvaškimi oblastmi. Voditelj nemške narodne skupine na Hrvaškem Altgeyer je imenoval za poveljnika nemške milice na Hrvaškem kapitana Hellerja. Objavljeno je tudi bilo, da sodeluje ta nova milica pri preganjanju komunistov okoli Doboja v Bosni. Pri tem boju je bil ubit Nemec Draxler, ki so ga potem slovesno pokopali. Neupravičene živilske nakaznice. Ljubljanski mestni preskrbovalni urad je ugotovil, da nekateri družinski poglavarji ne vrnejo živilskih nakaznic onih svojih družinskih članov ali podnajemnikov, ki so iz kakršnega koli razloga odšli iz družine ali jih pa sploh ni več v družini, n.pr. da so umrli, se preselili, odšli v bolnišnico, v jetnišnico, da »o v ujetništvu, po počitnicah ali na dopustu na svojem službenem mestu itd., ter zato neupravičeno nabavljajo živila na te njim nepripadajoče karte. Zato mestni preskrbovalni urad opominja vee one, ki so v taki neupravičeni posesti živilskih nakaznic, naj jih takoj vrnejo svojemu trgovcu, da jih ta izroči preskrbovalnemu uradu, ali naj jih pa sami prineso v preskrbovalni urad, da se tako ognejo kazenskim posledicam zaradi protizakonitega neupravičenega prisvajanja živilskih nakaznic. Posebno pa opozarjamo na novo, da je nakaznica popolnoma neprenosna in sme nanjo dobivati živila samo ti6ti, ki je na njej napisano njegovo ime. Sicer pa mora vsak družinski glavar sproti naznaniti preskrbovalnemu uradu vsako spremembo v staležu svoje družine. na red pri kupovanju in prodajanju, predvsem pa na to, da je dovoljeno prodajati in kupovati po nižjih cenah, nikakor pa ne prodajati in tudi ne plačevati po višjih cenah kot so določene. Posebno pa opozarjamo tudi prodajalce sadja, predvsem pa jabolk, da morajo imeti cene prav tako napisane kot branjevke. Listke s cenami že ves teden dele živilski nadzorniki prodajalcem brezplačno ter ne bo prav nobenega izgovora, če bi zalotili kako prodajalko s sadjem brez vidno naznačene cene. Zato ponavljamo, da morajo biti cene sadju napisane in, če kdo ne more sam takoj napisati, dobi pravi listek brezplačno pri živilskem nadzorniku. Sadje brez vidno označene cene bo zaplenjeno in prodajalec najmanj odstranjen s trga. Oblasti so poskrbele za najstrožje nadzorstvo in tudi za najstrožje kazni, da bo na ljubljanskem živilskem trgu izkoriščanje prebivalstva gotovo v najkrajšem času popolnoma odpravljeno. Seveda pa te cene ne veljajo samo na vodnikovem in Pogačarjevem trgu, temveč veljajo prav za vso ljubljansko mestno občino in torej tudi vrtnar ali kmet v Dravljah, na Barju, v Mostah in kjer koli drugje to stran občinske meje ne sme svojega blaga prodajati dražje. Kako je z govedorejo v naši pokrajini v rodovniške knjige vpisanimi kravami. To sicer ni veliko, toda živali so izbrane, vse pod mlečno kontrolo in po njih redijo dobre plemenske bike za vso pokrajino. Povprečna molznost rodovniških krav je znašala v zadnjih letih 2150 litrov na leto. Sivorjavo govedo, katero so hotele oblasti uvesti pri nas svoj čas, se ni obneslo, kmetje se Ljubljana, 6. sept. Takoj po ustanovitvi Ljubljanske pokrajine so poznavalci živinorejskih razmer ocenili, da imamo v Pokrajini okrog 110.000 glav goveje živine. Po zadnjih ugotovitvah Prevoda, ki je popisal vso živino na področju Pokrajine, pa je imamo le 98.426 glav. Po statističnih podatkih iz leta 1040, r-. ~ „,„1.' je bilo na ozemlju današnje Ljubljanske pokrajine » to pasmo nisi strinjal, m so ^ ^tah prl skupno 90.810 glav goveje živine. Od tega števila I udomačeni simodolski P«®1:. je bilo telel pod enim letom 12.000, juncev in telet od 1—2 let 1E.559, telic in krsv nad 2 leti 44.252, bikov 426 in volov 18.573 glav. Ker je v Ljubljanski pokrajini 34.500 kmetijskih gospodarjev, pride po tem štetju na eno gospodarstvo povprečno 2.4 govedi; na 100 ha travnikov in pašnikov pa 51.6. Ce pa primerjamo število goveje živine s številom prebivalstva, vidimo, da pride na 100 prebivalcev skoraj 26 glav goveje živine. V posameznih okrajih se te številke seveda oddaljujeo od teh povprečij. Razmeroma najmanj živine na 100 ha travnikov in pašnikov, in sicer 26,1 glav, pride na kočevski okraj, kjer je veliko slabih planinskih pašnikov. Podobno je stanje v hribovitih in nerodovitnih krajih (Logatec, Črnomelj), dočim je v nižinskih krajih z boljšo zemljo in ugodnejšimi podnebnimi razmerami znatno več živine na 100 ha pašnikov in travnikov. Tako je na primer v ljubljanski okolici 78,6, v novomeškem okraju 76,3' in v krškem okraju 93,7. To so podatki iz leta 1940 Sicer pa samo število živine ni zadostno merilo za »tanje živinoreje, merodajna je tudi teža živine. V okolici Ljubljane prevladujejo težki tipi, dočim je živina po oddaljenejših in hribovitih krajih, kot v čmomeljskem in kočevskem okraju, mnogo lažja. Povprečna teža je po zadnji Prevodov! statistiki za bike in vole 400 kg, za krave in junice 330 kg, za junce z enim letom pa 180 kg. Povprečno tehta eno govedo tedaj nekaj nad 300 kg. Kakšne pasme goveje živine imamo? V naši pokrajini prevladuje, razen v ljubljanskem okraju, sivorjavo alpsko govedo, ki ima kot pasma naziv sivorjave dolenjske živine, ali »dolenjske sivke«. Ta pasma še ni povsem enotna, niti kar se barve tiče, niti glede kakovosti. Pred prvo svetovno vojno in prva leta po njej smo uvažali k nam iz Švice in Vorarlberga plemenske bike montafonske pasme. Ti biki so prinesli dobro mlečnost, a manj zaželeno temno barvo. Zadnja leta smo uvažali prave švicarske rjavosive, torej svetlejše barve, močnih kosti in zelo lepih oblik. Te pasme so bile križane s staro domačo sivko. Sivorjavo govedo, ki 6icer še ni izenačeno, je vendarle izvrstna živina. Odlikuje se po svoji veliki odpornosti proti jetiki, po prav dobri mlečnosti, dobri rasti, sposobnosti za delo in lepih oblikah. Najboljšo tovrstno živino najdemo po malih rejskih otokih okrog živinorejskih zadrug. Smotrna selekcija goveje živine je poverjena »Zvezi selekcijskih organizacij za sivorjavo dolenjsko govedo«, ki ima svoj sedež v Ljubljani. Na ozemlju pokrajine je doslej v tej zvezi včlanjenih 32 živinorejskih organizacij s skupno 1500 Novice iz Države dolci se kaj dobro obnesejo posebno na Ljubljanskem barju. Po Prevodovi statistiki, ki je bila izdana letos 5. junija, je bilo v naši pokrajini skupaj 98.426 glav goveje živine, ki je tehtala skupaj 30,026.656 kilogramov. Če računamo 20% letni prirastek na teži, je to nekaj nad 6 milij. kg žive teže letno, ali preračunano na čisto težo mesa pa 3,300.000 kg govedine in teletine. Pri tej proizvodnji mesa pride pri številu 350.000 prebivalcev v pokrajini na osebo letno 9 in pol kg govejega ali telečjega mesa, kar je seveda prav malo. Primanjkljaj med lastno proizvodnjo in porabo smo prejšnje čase krili z uvozem iz drugih krajev. Tako smo uvozili leta 1940 v pokrajino 297 bikov, 1319 volov, 5123 krav, 170 telic in 2913 telet, kar je približno 1,500.000 kg mesa. Seveda pa smo tudi precej izvozili. Izvoz bi dal 800.000 kg mesa. Ali je mogoče pri nas še dvigniti mesno proizvodnjo? Na Dolenjskem je svoj čas cvetela reja volov. Če bo mogoče kmetu nuditi primerno krmo in primerne cene za pitane vole, bi mogli ta cilj v doglednem času doseči. Pa tudi drugod po pokrajini bi se dala reja živine pospešiti, samo da bodo imeli kmetje in živinorejci v oblasti dovolj podpore. V primeri s številom krav je število rojenih telet v naši pokrajini zelo nizko. Po cenitvi ži-vinozdravnikov je ena tretjina krav stalno ali začasno jalovih in je jalovost bolezen, ki naši živinoreji zelo škoduje. S primernimi živinozdrav-niškimi ukrepi bo mogoče zmanjšati neplodnost krav na znosnejše število. Če bi jo mogli zmanjšati za polovico, bi pridobili s tem vsaj 7000 telet letno in bi s tam več kot izravnali primanjkljaj na telečjem mesu. Seveda pa bi s plodnostjo krav tudi močno dvignili njih mlečnost. Če računamo, da je jaiovka dala za 500 litrov manj mleka kakor zdrava krava, je to pri 7000 kravah 3 in pol milij. litrov mleka na leto. Naša živinoreja bi mnogo več donašala, če bi zmanjšali jalovost. Prav namestu bi bile tudi znatne denarne žrtve, da bi odpravili jalovost in na ta način dvignili plodnost in mlečnost, kar bi se gotovo izplačalo. Naboj vrgel v ogenj. 11. letni Nino Losi se je igral s svojimi sovrstniki v vasi Monticelli d’0n-gina. Na polju je našel patrono in jo odnesel s seboj domov. Tam je njegova teta ravno pripravljala večerjo. Deček je vrgel naboj v ogenj, toda že hip nato se je razlegal po hiši močan pok in delci razstrelka so ranili teto in dečka. Posebno nevarne so'dečkove poškodbe, ki bo najbrže tudi ob desno oko. Zapustil nas je za vedno naš nad vse ljubljeni in skrbni oče, brat, stric in tast, gospod Ivan Reitz železniški uradnik v pokoju v visoki starosti, previden s tolažili svete vere. Na zadnji poti spremimo blagega in nepozabnega očeta v ponedeljek ob petih popoldne z Zal iz kapele sv. Andreja k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica se bo brala 9. septembra ob 8 zj. v farni cerkvi sv. Nikolaja. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI Zapustila nas je za vedno naša ljubljena, nepozabna soproga, teta, svakinja in tašča, gospa Hermina Stafer roj. Besek soproga strojevodje drž. žel. v pokoju Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, 8. sept. ob pol 6 popoldne z Zal iz kapele sv. Frančiška k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. septembra 1941. Globoko žalujoči: Ivan Stajer, soprog; Dragica, Ada poroč. Paumgarten, hčerki; Norbert Paumgarten, zel. 3000 ljudi sprejetih pri papežu. Preteklo sredo je sv. oče sprejel v Vatikanu okrog 3000 vernikov. Med njimi je bilo 350 zakonskih parov, dalje nad 600 vojakov in 50 ranjencev. Sprejemi so se začeli ob devetih dopoldne, ko so prišle prve romarske skupine s številnimi duhovniki. Poldrugo uro kasneje je papež sprejel večjo skupino nemških meščanov, potem častnikov in vojakov, za njimi pa veliko skupino italijanskih vojakov in ranjencev. Sv. oče je obhodil vse romarje, ki so bili razvrščeni po številnih dvoranah, in jim podelil apostolski blagoslov. Vselej so verniki navdušeno pozdravili poglavarja katoliške Cerkve. Italijanska železniška mreža. Konec lanskega leta je imela vsa italijanska železniška mreža 22.940,6 kilometrov. Od tega je odpadlo na državne železnice 16.997,6 kilometrov in sicer je bilo 16.402 kilometrov normalnotirnih in 595,5 pa ozkotirnih prog. Industrija je imela 5943 kilometrov svojih železniških tirov in sicer 2785,4 kilometra normalno- in 3.157,6 kilometra ozkotirnih. V celem je prišlo povprečno po 74 kilometrov železnic na vsakih 1000 kvadratnih kilometrov površine in po 51,1 kilometra železnic na vsakih 100.000 prebivalcev. Naraščanje števila učencev in dijakov v Italiji. Število obiskovalcev ljudskih, srednjih in visokih šol v Italiji je vsa povojna leta stalno naraščalo. V šolskem letu 1926-27 je bilo vpisanih na vseh šolah 3,770.318 učencev, medtem ko jih je bilo v šolskem letu 1938-39 že 5,629.986, eno leto kasneje pa 5,715.455. Razen tega je treba vzeti v poštev tudi učence zasebnih in podobnih Šol, katerih je bilo nekaj več kakor 700.000. 170.000 lir pozabila v vlaku. Nedavno je v brzem vlaku blizu Milana pozabila neka ženska svojo torbico, v kateri je imela 170.000 lir. Zenska je začela denar pogrešati precej pozno, potem ko so se potniki vlaka že raztepli na vse strani. Pa vendar je denar našla neka poštena ženska in ga odnesla shranit postajnemu načelniku. Ko je lastnica izvedela za veselo novico, da je bil ves njen denar najden, je razpisala nagrado 4500 lir za pošteno najditeljico, ki ni povprašala po najdenini, ki bi ji po vsej pravici pripadala. Toda najditeljica se ni oglasila. Sele na ponoven poziv, da bo nagrada ukinjena, če se poštena najditelji-ca ne bo oglasila, je prišla k postajenačelniku neka mestna uradnica iz Milana in povedala, da ima pravico do nagrade. Toda postajenačelniku se je zdelo, da ženska ni prava in zato je 4500 lir oddal železniški upravi, sodišče pa bo sedaj najbrže moralo odločiti, ali ima uradnica res pravico do nagrade ali pa je morebiti hotela na nepošten način priti do lepih tisočakov, vsote. Tako je policija v Genovi zasledila družbo, ki je stalno igrala hazard pri nekem lastniku Koledar Danes, ponedeljek, 8. septembra: Mala Gosp. Torek, 9. septembra: Peter Klaver. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 43; mr. Trnkocz? ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Selenburgova ul. 7. Zaradi preureditve prostorov v naši podružnici na Miklošičevi cesti ostane ista (lo preklica zaprta in sprejemamo vsa naročila le v centrali uprave — Ljudska tiskarna — Kopitarjeva ulica. Umetnostno - zgodovinsko društvo priredi četrtek 11. sept. izlet v Čatež in v Zaplaz. Odhod iz Ljubljane z vlakom z glavnega kolodvora ob 7.51 zjutraj, povratek v Ljubljano ob 18.10. Za prehrano naj vsak sam poskrbi. Seznam? davčnih osnov vrtnarjev, izdelovalcev kovinske galanterije, kovinarjev, kovino-tiskarjev, livarjev, elektroinstalaterjev, ključavničarjev, strojnih ključavničarjev, dimnikarjev, kisam, tiskarn, vzorcev ženskih ročnih del ali »predtiakarij«, izdelovalcev pogrebnih potrebščin so poleg drugih že razgrnjeni na mestnem poglavarstvu ter opozarjamo interesente naj si jih do 18. septembra ogledajo v vratarjevi sobi v pritličju leve hiše mestnega magistrata. Sladkor In maščobe bo mestni preskrbovalni urad trgovcem razdeljeval v soboto, 6. septembra, od 8. do 12. ure po naslednjem redu: trgovcem z začetnico A—J od 8. do 9. ure, od K—M od 9. do 10. ure, od N—R od 10. do 11. ure, od S—2 od 11. do 12. ure. Milo bo razdeljeno pozneje. Trgovce in občinstvo opozarjamo, da bo mogoče mast dobiti samo na odrezke za mast, t. j. na vsako nakaznico po 200 gramov. Na odrezke za slanino se bo pozneje dobilo po 100 gramov presnega masla, zato naj trgovci ten odrezkov ne prevzemajo od strank in naj jih ne režejo od kart. Kdaj bo razdeljeno milo in presno maslo, bo objavljeno o pravem času. Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Igor Zagrenjen: Zavetje v pečevju Deset so jih Francozi ujeli v Mrzlem dolu, petnajst se jih skriva na Repen-škovi planini. Dva so ubili, ko sta tekla od domače hiše v breg. Kar tam sta morala ležati, da so se muhe pasle po truplih. Nobeden jih ni smel pokopati. Stari župnik V Globokem je zvedel za to reč — jera je prinesla to novico v Senožet pa se je odpravil kakor je betežen in^ star, z obvezano glavo tja gor. S križem v roki je rotil pesjane, naj ga puste, da jih pokoplje, da ne bodo zgnili zunaj kakor mrhovina na dežju in soncu. Prijeli so njega, mežnarja in oba cerkvena ključarja, ki naj bi pri pogrebu pomagala pokopavati. Klešnik j® bil iz Mrzlega dola in Virnik z Go-ljave. Pa ti? omejali so se sivolasemu možu, eden, to je bil tisti Pjer, pa ga je prijel za nos in ga tiščal in stiskal zanj toliko časa, da je ubogi gospod postal čisto plav v obraz. Malo je manjkalo, pa bi bil omedlel. In kaj so na koncu krajev napravili s starim možem? Kakor hudodelca so ga uklenili, prej pa te še moral tistemu seržantu, Dantonu, očistiti prah s čevljev. One tri, mežnarja, Kleš-nika in Virnika, ki so se bili ž njim podali kar v sredo gadje zalege, pa so najprej privezali vsakega k enemu drevesu na vrtu tako, da so moleli roke kvišku, za vejo. Potem pa so jim raz-česnali obleko, strgali ž njih srajce in iih bili, dokler ge niso pokazale na životu krvave srage. Stari Klešnik je omedlel, kar zmanjkalo ga je, postrani ga je zaneslo, meže je visel v omedlevici, bled kakor smrt. Potem so zagnali vanj čeber vode, mu jo vlivali na glavo in se zraven spakovali, da je vse ljudstvo, kar ga je oddaleč oprezovalo izza plotov in skozi grmovje, naglas jokalo. Nazadnje so vse štiri navezali enega na drugega, tako, da so vrvi šle od rok do rok, zadnje konce pa je imel v rokah sam Danton. In tako so krenili skozi vas. Danton je vpil nad njimi tako nekaj — kakor se je dalo razpoznati — kot bi poganjal živino na njivi. Kadar se mu je zazdelo, je zamahnil z bičem in opledel tistega pred seboj, ki se mu ga je najbolj zazdelo. Onih štirih pa ee ni oglasil nihče. Tu pa tam je kdo zavzdihnil, to je tudi bilo vse. Izza enega ogla so jih gledale ene solzne oči, iz grmovja druge. Preč od poti so neki molili, se tolkli po glavah in prsih, drugi pa so stiskali pesti in kleli v onemogli Jezi ali pa se metali od togote, ki si ni mogla dati duška, po tleh, pulili travo in bili s pestmi v zemljo, ki pusti, da se take reči na njej lahko gode, ko Je bilo veiv dar rečeno, da se bo odprla in požrla tiste, ki s krivico in nasiljem ugonab-ljajo krotke. Ta žalostna procesija Je šla dol po hribu, ljudje pa oddaleč seveda, vštric žnjo. Kdo bi si upal blizu. V Glavnik so gnali nedolžne, v temno ječo so jih pahnili, zraven onih, ki so jih bili hudobci v človeški podobi že prej prignali. Tako strahotna se je zdela ta vest, da Jeri sprva ni hotel v Senožeti nihče verjeti. Nekaj pa se jih je odpravilo dol 'in ko so prišli nazaj, so jo potrdili. Za tako reč tudi tu, kakor so hiše samotnih kmetov daleč ena od druge, ni bilo treba dosti, da se je raznesla. Kmalu so jo vedeli vsi. To je blo pa že preveč. Kaj takega tudi tisti nejeverniki, ki so mučili prve kristjane skorajda niso počeli. Tega ne sme nobeden delati, božja kazen bo zadela prav gotovo vsakogar od tistih, ki so si nakopali na dušo to pregreho, tako so si govorili. Stari Vresk kar ni in ni mogel verjeti, da bi bilo res, kar so mu prinesli na uho. Tone, ki je šel sam dol in se prepričal, kako je bilo, pa ga je nazadnje le preveril. »Pekel naj jih požre,« je potem zavpil stari Vresk in kar videlo se Je, kako mu je huda kri oblila obraz. >če so pa taki, potem pa ne bo prav nobene škode, če bo ob tisti url, ko Jih bo Gospod Bog udaril in zmlinčil za vselej s svojo pestjo pade njih vse, naj bo odrasel človek, staro ženšče ail pa otrok v zibeli I Taka živina dela sramoto božjemu stvarstvu. To je vse skupaj povr-žek hudiča. Iz otroka, pa naj ima ie tako nedolžne In mile o&i, to Je prav go- tovo zraste zlodej, ko mu požene pod nosom prvi mah. To Je že tak narod. Naj bo katerekoli starosti, hudičevo seme je, ki hoče prerasti svet in ga zadušiti s ščavjem peklenske hudobije. Oh, le zakaj zdaj nisem tvojih lee za sladkorno boleznijo, ali, če se učeno izrazimo, na diabetike. Za te pravijo, da se bo vojna srečno končala, če bodo njen konec le dočakali. Tudi prejšnja svetovna vojna je bila namreč številnim diabetikom v veliko srečo. Pravijo, da jih je v tistih dolgih letih vojne umrlo približno polovico manj, kot pa v prešnjih mirnih časih. Dolgo so to nazadovanje umrljivosti sladkornih bolezni pripisovali dejstvu, da so ljudje v vojnih časih pojedli mnogo manj mesa kot prej. To mnenje pa se je p>ozneje izkazalo za zmotno, napačno. Diabetikom namreč mesna hrana prej koristi kot pa škoduje, seveda, če ni mastna. Da je med prejšnjo svetovno vojno umrlo toliko sladkorno bolnih manj kakor v mirnih časih, je bil glavni vzrok v racionrranju maščob, ki so za diabetike res najhujši »strup«. In če poleg tega primanjkuje, kar se v vojnem ca6u rado zgodi, še kruha, krompirja, riža, testenin ali drugih živil, ki vsebujejo škrob, kako se potem sladkomik ne bi pozdravil. Imeti pa mora seveda dovolj takšne hrane, ki ga kljub po-maniikanju sladkih, mastnih in močnatih jedi drži pokoncu. Res bi bilo zanimivo vedeti, kako bo sedanja vojna vplivala na takšne bolnike in koliko jih bo, ki jim bo prihranila smrt, ali celo vrnila zdravje. T. Suralli CdROUNICd pustolovsHi roman Legros ni mogel razumeti, kaj naj to pomeni. Vzbujale so se mu vse mogoče misli. Bil je besen. Rad bi bil odložil slušalko, toda zdelo se je, kot da bi bila pribita v njegovi roki. Poslušal je proti svoji viol ji. Vsa kri mu je planila v obraz .Stiskal je desnico in krčevito zvijal prste, kakor da bi hotel pograbiti neznanega obtoževalca za vrat... In vendar je poslušal nevidnega sovražnika, ki je neizprosno nadaljeval: »Posrečilo se vam je izvabiti prijatelju dvesto tisočakov, da bi z njimi kupili delnice družbe MEIX, o kateri 6te vedeli, da je na robu propada. Toda v pesnici jih niste kupili. Ko je podjetje propadlo in vas je Beraud ves zaskrbljen vprašal, kaj je z njegovimi delnicami, ste bili tako nesramni, da ste •kušali igrati rešitelja in mu rekli, da se vam je posrečilo prodati delnice pred polomom in da ste zanje dobili petdeset tisoč. Na ta način ste z lahkoto prišli do lepe vsote stopetdeset tisoč frankov. Ukradli ste jih svojemu prijatelju in njegovi hčerki. Saj se je on vse življenje trudil, da bi ji presikrbel nekaj premoženja, da bi ji ne bilo treba živeti v revščini. Prokleti tat!« Legros ni mogel odgovoriti ničesar na strašno obtožbo. Neizprosni krvnik pa je nadaljeval: »Pozneje vas je začela peči vest zaradi tega dejanja. Toda nikakor niste hoteli vrniti tega, kar ste ukradli. Našli pa ste čudovito rešitev. Mislite, da boste mogli odškodovati hčerko vaše žrtve s tem, da jo poročite. Hočete jo na ta način rešiti iz revščine, v katero ste jo pahnili s svojo sleparijo ’in ji hočete dati kot miloščino to, kar ste ji ukradli. Njen oče pa je umrl od žalosti zaradi poloma. Im vi ste začeli dvoriti gospodični Deliji. Umazan pajek na lovu za lepim metuljčkom.« Te zadnje besede so bile izgovorjene z velikim razburjenjem. Neznančev glas je izdajal silno jezo. Tudi odvetnik se je ves tresel od jeze, vendar pa je bil v popolni oblasti onega skrivnostnega glasu. Zdelo se je, kakor da bi ga neka tajna sila začarala,, kakor da bi neko nadnaravno bitje hotelo razgaliti vso njegovo notranjost, celo to, kar je bilo njemu samemu neznano. In glas je nadaljeval: »Ostaneta ti samo dve poti: ali vrneš Deliji to, kar si ji po krivici odvzel, se za vedno odpoveš upanju, da bi ona postala kdaj tvoja in se sam naznaniš po- liciji ter zadostiš v ječi za svoj zločin, ali .. .< in sedaj je glas postal še bolj nizek, pošasten in počasen. Besede so počasi padale v odvetnikovo dušo, ki je bila že čislo uničena: >•.. ali ... umreti zaradi slučajne nesreče ... sredstvo za to je prav lahko najti ... Svetujem ti to. Še več. To od tebe izrecno zahtevam! ... Zahtevam! Razumeš? ... Prva možnost ne pride v poštev, ker bi se brez potrebe izpostavljal sramoti. — Tvoj spomin bi bil za vedno proklet. Moraš torej izginiti a pomočjo kakršne koli slučajne nesreče. Ne preostaja ti drugega. Moraš to storiti 1 Saj že Čutiš, da se ti bliža zadnja n«*. Bolje je, da izgineš takoj, ne da bi pustil za seboj kakršno koli sled o svojih zločinih, ne na bi onečastil svoje ime, ne da bi okusil ječo. » Odvetnik je še vedno krčevito držal slušalko v roki. Bil je smrtno bled. Mrzel pot mu je pokrival čelo. Njegove oči so bile široko razprte nn so izražale smrtno grozo. Jezik mu je v ustih ne-kalko otrdel, da ni mogel spraviti iz sebe nobene besede. Skrivnostni glas ga je kakor začaral. Zdelo se mu je, da vidi pred seboj pošast s plamtečimi očmi. Bile so to velikanske oči, ki so se divje upirale vanj in. ki jih je obdajal strahoten sij, ki jih je delal še bolj grozne. Bile so to oči zmaja, ki so se bleščale v strahotni temini. Legros se je ves tresel. Čutil je, da mu pohajajo zadnje moči. Neka skrivnostna sila ga je tlačila. In neizprosni zločinski glas ni odnehal: Ni nobenega drugega izhoda zate. To je pač tvoja usoda. Ne moreš se proti njej boriti. Tvoja pot je začrtana in ne moreš je več spremeniti. Legros je bil že popolnoma v oblasti onega usodnega glasu. Bil je pri polni zavesti, toda ni se mogel braniti. Njegova volja je popolnoma ohromela. Zdelo se mu je, da ga mučijo strašne sanje, kakršne povzroča človeku uporabljanje mamil. Zdelo se mu je, da prihaja oni glas, kateremu se ni mogel ustavljati, in onostranstva. Besede, katere je slišal, so se globoko vtisnile v njegove možgane. »Odpri drugi predal na desni strani svoje pisalne mize ... Hitro! ... Se malo bolj!... tako! ... Sedaj vzemi samokres!... Naprejl ... Ne smeš oklevati! ... Moraš! .. .< Res je odvetnik za hip okleval. Zdelo se je, kot da bi se njegova volja za hip vzbudila. Zadnjega ukaza ni izpolnil tako hitro, kakor prejšnje. Obstal je, držeč roko na odprtem predalu. Globok vzdih se mu je izvil iz prsi, kakor da bi se bil rešil moreče more, ki ga je tlačila. Toda takoj ga je znova prevzelo čustvo, da ga neznani morilec vidi. Nič hujšega kot to, če imamo občutek, da nas nekdo gleda, ki ga pa mi ne moremo videti. Znova se ga je lotila otopelost. Nje- gov duh, ki se je za hip dvignil, se je zopet uklonil pod skrivnostno silo glasu, ki se je zdelo, da prihaja iz podzemlja. Roka mu je kar sama od sebe zlezla v v predal, našla samokres, ga prijela in ga potegnila iz njega. Neznanec pa se je znova oglasil: »Prav! Bodi vendar pameten! Vzemi sedaj še cunjo, s katero navadno snažiš samokres ... Tako! ... Položi jo na mizo ... Sedaj dvigni samokres! ... Nameri ga proti sencu! .. •« • Toda v tem hipu je čar oslabel in skoraj izginil. Nekdo je s stopnišča s skrajno previdnostjo odprl vrata, ki so vodila v predsobo odvetnikove delovne sobe. Odvetnikov duh se je okrenil proti temu rahlemu šumu, ki je slicil glodanju male miške v nočni tišini, kakor da bi v njem iskal rešitve. Polagoma se je volja začela znova zbujati. Njegova levica se je stresla in počasi se je slušalka začela oddaljevati od njegovega ušesa. Sapa. ki mu je prej zastala, se je začela sedaj zopet polagoma sproščati. Odprl je usta, da bi zakričal. Toda nobenega glasu ni mogel spraviti iz sebe. Zadušil mu ga je v grlu glas, ki je prihajal iz slušalke, ki je bila že precej oddaljena od ušesa: »Nikar! ... Raj vendar počenjaš?... Naprej! ... Nikakor se ne moreš oprostiti svoje usode ... Umreti moraš! ... Si razumel? Moraš! Dobro veš. da zate ni več prostora na svetu. Hitro! ...« Legros se ni mogel več upirati. Njegova volja je izginila. Naglo je zopet pritisnil slušalko k ušesu, kakor da bi se zavedel, da je storil nekaj nepravilnega, ko jo je odmaknil. Njegov duh je bil premagan. Čutil je, da se ne more več upirati in da ni zanj nobene rešitve več. Za Ljudsko tlak » Ljubljani: Jote Kramart* - IidajalelJ: tol Jo*« • Kr. m hor^ltt 10 U» - Uradalltva Bodla — Urednik: Mirko J avornik — Rokopisov at »raftamo “ »Slovenski dom« Izhaja vsak •» v n i 1» »b 12 t Kopitarjeva uiiea S/Ul — Oprav«: Kopitarjeva ulica 8, Ljubljana — X • I e I • a #tev. 40-01 do 40-05 — Padralafaai Mara nate