SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplaian 15 fld., za pol leta 8 gld., za žetrt leta 4 fld., u j eden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: 2a celo leto 12 »Id., xa pol leta 6 fld., za ietrt leta S jld., sa jeden mesec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 jld. 20 kr. ve« aa leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila tinserate) viprejema apravniltvo in ekspedleija v „Jiatol. TIskarni", Vodnikove ulice It. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SementSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, uviemii nedelje in prainike, ob pol 6 ari pspoldne.
^tev. 14.
V Ljubljani, v soboto 18. januvarija 1896.
Letu i It XXIV
Pod zastavo katoliške ljudske stranke.
i.
Pod tem naslovom piše „Prim. List" :
Pred vsem se nam zdi potrebno, da se s6 svojimi naročniki sporazumemo, kar se tiče stališča, ki ga mislimo zavzemati v politiki.
„Primorski list" se je pred tremi leti vstanovil z namenom, da bi zagovarjal in dejanski izvrševal t Primorji resolucije I. slov. katoliškega shoda. Teh resolucij smo se dozdaj trdno držali, in držati se jih hočemo tudi odslej. Mi se ne moremo pogajati z nikomer, kateri jih ne podpiše, ker one izražajo edino prava krščanska načela, brez katerih ni ^sne in večne sreče. Raji smo pripravljeni vstaviti list, kakor 8 pogajanjem in kompromisi tem načelom se izneveriti.
Za našo notranjo, avutriisko in slovensko, politiko najvažniša resoluciia je brezdvomuo nasleduja : .V obrambo naših verskih in narodnih pravic spoznava prvi »loveaaki katoliAki «b«d j»otr«bo V%sn« zvtize
katoličanov raznih avstrijskih narodov".
Ta tesna zveza avstruskih katoličanov nam je bila vže dolgo v mislih in željah kot vzor-stranka avstrijske politike. Večkrat smo vže duhove budili za to misel. Mislili smo si jo kot nekak „katoliški centrum". Pa tudi mnogi drugi so se ogrevali za tako stranko. Se hranimo pismo iz I. 1893, ki nam ga je poslal neki prijatelj iz goriških gor ; v tem pismu pričakuje od nas poziva za katoliški centrum, češ, položaj za vstanovitev katoliške stranke v državnem zboru je najvgodniši . . .
Kar smo dolgo tako želmo pričakovali, smo slednjič vender dočakali. Naše misli o katoliškem centru v državnem zboru so se vresničile v nedavno osnovani novi stranki, ki se je krstila za „katoliško ljudsko stranko". Ni nam do imena — imamo reč.
Mi izp znavamo pr gr»m te stranke, ker obsega vse, kar nam je sveto kot katoličanom in rodoljubom. Program kat. ljudske stranke je pred državnim zborom razglasil men voditelj v svojem govoru dni 10. dec. 1895. Besede D pauliieve jemljemo kot slovesno, uradno iziavo nove stranke in jim popolnoma verjamemo, dokler bi nas morda dejanja drugače ne prepričala.
1.	Ta stranka postavlja vero na prvo mesto — tudi v politiki. „Mi se imeuujerao katolška stranka, ker priznavamo katoliške nauke za najvišja temeljna načela uaše politike". Tako zatrjuie baron Dipauli, iu mi se ž njim povsem zlagamo.
2.	Ta stranka postavila narodnost na drugo mesto, in hoče ravno zato. ker je katoliška, biti pra-vičua vsem narodnostim. „Kakor doslej, bomo tudi v prihodnje «sem naiodom pravičnost izkazovali, nobenega naroda ne izključujemo". Besede istega voditelja nove kat. ljudske stranke !
3.	Ta stranka ima gor<o srce za ubogo ljudstvo in nižje stanove; temu ljudsvu hoče z deianiem poi;iagati in je pti«r*di<f>niti. Zitorej se bo „krepko poležala, da se v kratkem vstvarijo postave, s katerimi bo moč ohraniti naš kmetijski iu sreduii meščanski stan". Tudi t« besede so nam vzete iz srca !
4.	Ta stranka hoče tudi Zidom biti pravična t. j. odkazati jim hoče v katoliški Avstriji tisto mesto, katero |im tiče; hoče jih vkrotiti in podrediti krščanskemu liudstvu. S postavnimi sredstvi no vui-čevala judovski vpliv v časopisju v politiki, v gospodarstvu. Židovskega oderuštva mora biti kon>-c I Ta stranka >ma v svojem programu antisemitizem. In to je prav, to je kiščausko iu avstri|sko I Tudi nam v Primorji bi ne škodovalo neka| antisemitizma.
5 Zatorej hoče ta stranka živeti v priiaieljskem razmerji s krščanskimi socualisti. Ona sicer ne odobrava vsega, kar delajo duaajski autisemti, vender
pohvaluo pripoznava, kako potrebno in koristno je gibanie, katero so provzročili. Tako mislimo o krščanskih sociialistih tudi mi. Da. mi pritrjujemo Di-paulijevim besedam: „Kedor noče, da se Avstrija pojudi, mora hvaležen biti oni stranki, onim možem, kateri se s požrtvovalnostjo, z nesebičnostjo trudijo, da bi domovino zopet pokristijauili in njene prebivalce srečne naredili Tak bi pa tudi moral imeti pogum, to hvaležnost skazovati ne le v tihi sobi doma, ampak bi moral tudi javno hvaliti, kar je hvale vredno". Možje, ki tako govorijo, so se vže z dejanjem krepko potezali nasproti Badenijevi vladi za krščanske socijaliste.
To so možje od katoliške ljudske stranke. Njih program izpovedamo tudi mi.
V naših resnih časih je pred vsem potrebno, da jasno, določno mislimo in govorimo. Nič ni osod-t>iše kakor omahovati med raznimi strankami, brez načel, brez smotra.
Ako izvzamemo eden ali dva slovenska lista, še zdaj ni jaSuo, katero politiSko sUlišče nasproti katoliški stranki zavzemajo slovenski listi.
Želeti bi bilo, da bi se naši listi o tem izrekli: le tako bomo vedeli, pri čem smo t. j. ali imajo za nas še veljati resolucije I. slovenskega katoliškega shoda ali pa jih — vržemo v koš!
Svoje misli o tem pojasnimo v drugem članku.
Deželni zbor Kranjski.
(VII. seja, dne 18. januvarija.)
Ko je deželni glavar D e t e 1 a po 10. uri otvo-ril sejo in razdelil odsekom došle prošnje, poroča posl. K I u n o proračunu normalno-šolskega zaklada za I 1896. Potrebščina se proračunava na 359.775 gld., pokritje p* na 23.279 gld., torej se kaže primanjkljaja 336.496 gld. V primeri s primanjkljajem minulega leta bi bil letošuji višji za 7300 gld.
L I S T t K Dozdevna ljubezen.
Roman. — Spisal knez M. N. Volkonskij.
(Dalje.)
Da se kaj dela. da se ne zmrzne, ampak živi, potreben je cilj, potrebno je znanje svojega dela, nadaljeval je Bahtemin. ne poslušale ugovora. Govoril uže ni za Ilijo Dinitnjeviča. kateri le gledal na Štefana Aleks@|eviča čudi se in ne umi, čemu je vsa to. Govoril je, hodi po sobi z rokami na hrbtu in pripognjeno glavo, — to, kar je bilo v njegovej duši, ker zdelo se mu je potrebno izraziti z besedami to, o čemer je mtlčno mislil ves dan. — Ako pa ta cilj, ta tla, uidejo, odleti in izgiueio kakor dim? prašal je Bathemin. — Kai potem? Prav za prav je jeden cilj v življenji, najbistvenejši in najnaravnejši — dobivanje denaria in sredstev za ohranitev, a vse drugo je Beumnost. Ako |ih pa imam ? . . Kaj potem ? . . Veseliti in radovati se ? . . Dokler bi mogel, veselil bi se in radoval; zapomnite si pa da je vse to neumno, jako neumno ... A, naposled, ni moči samo radovati se. No, kje je pa delo ? . .
Pri tem je obmolknil in se zamislil.
Ilija Dmitrijevič gledal je, s>-di pri oknu, na
temni drevored, z dobroduš losiuešuim vidom ter deval palčico ua ustnice . . .
Služba? izpregovoril je zopet Bahtemin. — v službi |e vse neumnost, izvedenost. Deželna opravila so v večni p^sui o kmetu, njegovem umu, praktičnosti, energiji iu ponižnosti ? . . Svetuiej. pri njem nečesa u^iti se, njemu laskati se, pred niim se ponižujejo ... ali kaj še ne kvasijo I . . končal je po hipnem prestanku.
„Iu kaj še ou ne nakvasi I" mislil je med tem Ilija Dinitriievič, gledal ua r»zsr|euega Bahtemiua i» z vso dušo obžaloval, d. se ni vrnil v čitalnico, kakor je hotel. „Kak človek I a zakaj je tak?" Mislil je pristaviti svoi u^o-or, » Štefan Alet eievič ni mu pustil govoriti. Ilija Dmitriievič se je posmehuil v zadregi, odločil se počakati dokler ne utihne Bahtemin le zakur I papiročkn (ciKaretko).
„Jaz ra?,urnem grofa X govoril je Bahtemin, razburjen od zvukov lastnega glasa, — gr fa X, človeka z umom, z uen vaduo izobraženostjo, s čudovito trdno volio ... A ti pntlikovci I . . Grofa X so pustili, na njegovo mesto pa postavili „koga?" ah, to je strašoo I Seda| glejte kai delalo v vseh mmistersivih . . .
Bila |e uže jedna po poluuoči, ko je šr| I ij» Dmitrijevič s svet imi, dobrohotnimi a zas au mi
očmi iz Bahteminove sobe v temni prehod in, skrbno stopaje po prstih, doli po stopnicah.
Stefau Alek ejevič ga je spomnil.
„Na svidenje do jutri, šepetal je Ilija Dmitrijevič obračaje in smeje se. Ne zabite vaše številke, sicer jo pa vi vratar ... Na svidenje . . . Bahtemin vrnil se je v svojo sobo, truden, a nekako pomirjen, legel počivat in trdno zadremal.
II.
Drugi dan se je zbudil Štefan Aleksžjevič jako rano. Vstal je in šel doli, ko ni bilo še sedem ura. V jedilnici, ne še razsvetljeni s solncem, pripravljali iu pokrivali so postreščki mize. Bahtemin si je ukazal kavo. Prinesel mu jo je krasen, zdrav španski natakar, visoko drži prtič.
Bahtemin je nalil čašo in prašal, je li daleč do starega grada, — prašal, ne da bi res želel znati to daljavo, ampak bolj zat6. da bi slišal zvok človeškega glasa. Bilo mu je dolg čas.
„Ali hoče iti gospod peš?" prašal je Spanec, devaje prtič črez rame.
Štefan Aleksejevič mu je pritrdil.
Spanec se je za trenotek zamislil, nekaj pomislil in odločno odgovoril:
„O, kake pol ure! Vedno naravnost po stezici". In začel mu je razlagati pot.
S

y
ib
7

f

Povikšanje primanjkljeja za 7300 gld. bi samo na sebi ne bilo tako strašno, ker iz primere s prejšnjimi leti razvidimo, da se število v naši deželi potrebnih šol čedalje bolj dopolnjuje in da vsled tega tudi troški za šolstvo ne naraščajo več v tako obilni meri, kakor v prejšnjem času, ko so leto za letom redno poskočevali za 10.000 gld. do 15.000 gld. — Ali letos treba nam je v poštev jemati neko drugo okoliščino, ki bode neugodno vplivala na deželno gospodarstvo sploh, in posebej tudi na proračun normalno-šolskega zaklada.
Po deželnem zakonu z dne 28. decembra 1884 poravnava se velik del šolske potrebščine z 10 odst. priklado na vse neposrednje davke, ki so podvrženi dokladi za deželni zaklad. Ti davki so zemljiški, na-jemarinski, hišnorazredni, pridobitni in dohodninski davek. Ti davki so po državnem proračunu od fin. ministerstva za 1.1895 predpisani z 1,546.985 gld., od katerih spada
na zemljiščni davek..... 637.900 gld.
„ najmarino....... 247.273 ,
„ hišno - razredni davek . . . 142.410 „
„ pridobitni davek..... 154.368 „
„ dohodninski davek .... 365 034 ,
Skupaj . . 1,546.985 gld. 10 odst. dež. naklada bi od tega zneska torej znašala 154.698 gld.
Ne sme se pa prezirati okoliščina, da mora država vsled uim skoraj vsako leto odpisovati večji ali manjši znesek direktnih davkov, kar dosledno vpliva tudi na deželne priklade. Zaradi tega od 10 odst. deželne naklade pri normalno šolskem zakladu redno odpisujemo okroglih 1000 gld. Uime lanskega leta, zlasti strašni potres, so pa toliko škode napravili naši deželi, da odpis 1000 gld. pri davkih ne bode zadostoval, ampak da bode treba računati z zdatnejšim zneskom. Finančni odsek [predlaga, da naj se v ta namen od 10 odst. deželne naklade za letos ne odtegne samo 1000 gld., ampak 6000 gld.; za ravno toliko se dosledno pomnožuje primankljaj, katerega je treba pokriti iz deželnega zaklada, in kateri vsled tega letos okroglo znaša 187.800 gld., to je za 11.800 gld. več kakor za 1. 1895, ko je znašal 176.000 gld.
Pri raz^avi o proračunu normalno-šolskega zaklada povdarjalo se je v finančnem odseku, da bi bilo želeti bolj intenzivnega nadzorovanja ljudskih šol po deželnem šolskem nadzorniku. To pa sedaj ni lahko mogoče, ker imamo za srednje ia ljudske šole samo jednega nadzornika, ki je z delom preobložen in se za nadzorstvo ljudskih šol ne more dosti pobrigati. Zato bi bilo želeti, da se skupno nadzorstvo deli in za ljudske šole nastavi poseben nadzornik, ki bi imel gotovo dosti opraviti. Manj posla bi pač imel deželni šolski nadzornik za srednje šole, če bi imel nadzorovati samo srednje šole na Kranjskem. Ali temu se kaj lahko v okom pride. Ce imajo za srednje šole na Gorenjem Avstrijskem in Solnograškem skupnega deželnega šolskega nadzornika in če je bil v prejšnjih časih tak skupen nadzornik tudi že za Kranjsko in Štajersko, vlada tudi zdaj ne bode v nobeni zadregi, deželnemu nad-
Bahteminu je bilo neprijetno poslušati ga. Ze nekolikokrat je dejal Špancu : „Hm !... da .. . dobro..." a ta ni utihnil, ampak govoril, dokler ga niso pozvali v klet.
Štefan Aleksejevič se je pokril in šel iz hotela.
Bilo je jutro in ni se še posušila ona tenka, prozračna megla, katera se je vzdigovala od zemlje v jasno poletno jutro, oznanjuje vroč dan. Solnce ni še palilo, ampak nežno je sijalo na vrhih dreves. Bahtemin je šel v drevored, obrnil se potem na cesto, prišel na pokopališče in začel korakati na goro. Dolgo je hodil, ne obračaje se, veseleč se gozdnega zraka in čuteč prijetno krepkost v vsem telesu. Naposled se je utrudil in ustavil, da bi zakuril papi-ročko, pogledal na Baden, ki je bil še pokrit s pro-zračnim dimom megle, skozi katero so lili na živahno zelenje, bele hiše in hotele zlati solnčni žarki, in vprvič je razumel njihovo krasoto.
„Kaka razlika v primeri s Heidelbergom 1" mislil si je, spominjaje se mračnih gor Heidelberga in one otožnosti, katero so mu povzročevale, in vedno češče in češče nstavljaje se na ovinkih, da bi videl Baden, korakal je dalje. Baden se je časi po-kazoval ves, časi skrival se v gostem zelenju, časi zagrinjal se z goro in samo zlati vrh grške kapele je bliščal v svitlobi. Bahtemin je hodil dolgo. Mesto
zorniku srednjih šol še drugod v nadzorstvo izročiti toliko šol, da bode imel dovolj primernega dela.
Zato fin. odsek vis. zbornici priporoča naslednjo resolucijo :
Slavni deželni zbor naj sklene:
Visoka vlada se pozivlje, naj v dosego inten-zivnejega nadzorovanja ljudskega šolstva že za šolsko leto 1896/97 imenuje posebnega dež. šolskega nadzornika za ljudske šole na Kranjskem.
Pri glavni razpravi ö proračunu normalno-šolskega zaklada oglasi se posl. dr. Schaff er ter stavi resolucijo, s katero se poživlja vlada, naj, če mogoče še to leto prične z zidanjem novega gimnazijskega poslopja.
Deželni predsednik baron Hein pojasnjuje, da je resolucija vzlasti tukaj neumestna, ker je stvar že vrejena, prostor določen, načrti izdelani in mini-sterstvu predloženi, torej je upanje opravičeno, da se z zidanjem prične še v tekočem letu, dotlej pa da moramo potrpeti.
Porečevalec K 1 u n se strinja s stavljeno resolucijo, katero zbor podpira.
V podrobni razpravi je posl. K r s n i k stavil resolucijo, naj se store potrebni koraki, da se učiteljsko mesto v Motniku iz četrtega prestavi v tretji razred.
Poleg tega je bila vsprejeta resolucija poslanca Hribarja, naj se za ljudske šole postavi poseben šolski nadzornik.
Pri tem povdarja baron S c h w e g e 1, naj se pri tem tudi primerno ozira na nemško šolstvo.
Posl. P o v š e v imenu finančnega odseka poroča o proračunu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1896.
Za šolo se proračunava potrebščina na 12.118 gl., in sicer znašajo plače 2920, doklade in petletnice 780, nagrade 250, ustanove 12 učencem 1200, potni troški 200, režijski troški 750, za šolsko kuhinjo 3000, vzdrževanje šolskih poslopij 468, za napravo v namakanje travnikov se podaljša že dovoljeni znesek 2400 in razni troški 200 gld. Pokritje za šolo pa znaša 9700 gld.
Za gospodarstvo pa se proračunava potrebščina na 5965 gld., pokritje na 5050 gld. Torej znaša vsa potrebščina za Grm 18.083, pokritje 14.750 gl., in se kaže primankljeja še 3333 gld.
Kakor znano, država [prispeva k šoli na leto 2400 gld., ostalo pokriva dežela.
Pri glavni razpravi o kmetijski šoli na Grmu je omenjal poslanec Lenarčič, naj vodstvo pri svojem poročilu loči račune za zavod in za šolo. — Obširno je govoril poslanec Schweiger o trtoreji ter predlagal nastopno resolucijo:
Deželnemu odboru se naroča, naj naroči vodstva na Grmu, da se na tamošnjem zemljišču kar največ mogoče prideluje ameriških trt, zlasti bilf; da se ameriške bilfe v večji meri požlahtnujejo z domačimi trtami, in da se direktno rodeča Jork Madeira iztrebi ter se mesto nje zasade Dilfe, prikladne tamošnji zemlji.
Omenjal je dalje, da ni nelojalno, kakor se mu je od nasprotne strani očitalo, ako po svojem
pol ure, kakor je govoril postrešček, prehodil je jedno, poldrugo uro in še vedno ni videl grada. Naposled začela je moleti nejasno siva stena skozi zelenje. Se deset minut — in Bahtemin je bil pri vhodu v grad.
Pod gosto senco dreves stale so zelene mize in k njim so bili po noči nagnjeni mokri stoli.
Na steni bilo je pribito kazalo: Gostilna, kava, pivo, sladoled. To kazalo je žalilo Bahtemina: ono se ni prilegalo k razvalinam, na katere je bilo pribito, k toplemu, laskovemu jutru in k čuvstvu, ki je napolnjevalo Bahtemina.
Levo za steno stala je nevelika hišica s plasti-ščem. Iz te hiše je prišel naglo postrešček, zasli-šavši stopinje Bahtemina, in prašal Štefana Alekseje-viča: „Ne želi-li gospod česa?"
Bahtemin je odgovoril, da mu ni treba ničesa, in šel dalje. Pri vhodu v ozki prehod z visokimi, sivimi stenami obdala ga je vlažnost in dušeči zrak listja in trave, še mokre od rose. Desno od vhoda vele so nekam široke stopnice in niso še prišle do konca razrušene, razpadajoče stene, ko so se opolzlo končale. Trava je rasla povsod: na zemlji, na stenah, na stopnicah.
Bahtemin je šel v veliko „dvorano" razvalin. Tam je tndi rastla trava povsod, a razven trave raslo je še nekoliko dreves, in jedno na sredi, po-
najboijšem prepričanju omenja stvarij, ki se mu »de vredne zboljšanja.
Posl. dr. Tavčar pravi, da ni hotel žaliti pri svojem zadnjem govoru o tej stvari c. k. živinozdrav-nika v Novemmestu, tembolj ker je omenil, da ni natančno poučen.
Poslanec Langer stavi resolucijo, naj se vrtnarju plača primerno vredi.
Podpornemu društvu za izpuščene kažujence v Mariboru se dovoli 50 gld. (Por. Murnik.)
Učit. vdovi Fil. Vidmar se podaljša miloščina 120 gld. za tri leta. (Por. Klun.)
Prošnja Terezije Tomec za podporo se s priporočilom odstopi dež. odboru. (Por. Žitnik.)
Prošnja podobčine Vrhpolje pri Vipavi gled6 podpore za vodovod se z ozirom na to, da priloženi načrt ni popoln in se bode deželni hidrotehnik o priliki poslal na lice mesta, odstopi se dež. odboru v primerno rešitev. (Por. Žitnik.)
Poročevalec izraža željo, naj bi c. kr. vlada za Kranjsko nastavila posebnega hidrotehnika, ki bi izvrševal, oziroma nadzoroval naprave takih manjših vodovodov, kakor ga je nastavila po jednega za Istro in Dalmacijo. Deželni odbor ima že do 70 prošenj za vodovode. Prosilci sami si ne morejo omisliti načrtov, in če jih dobi, so jako pomanjkljivi. Zato se naroča deželnemu odboru, da odpošilja svojega hidrotehnika na lice mesta. A ta je z delom preobložen in tako se vse vodovodno vprašanje vrši jako počasi in brez pravega zistema ali reda. Kranjska hranilnica je odločila 300 000 gld. za vodovode proti jako ugodnimi pogoji, dalje poljedelsko minister-stvo rado dovoljuje podpore, a nimamo tehniških močij in tako nujno delo zastaja.
Poročevalec Lavrenčič se pridružuje besedam poročevalčevim, a izraža željo, naj bi se vendar vrbpoljski vodovod ne odlagal predolgo in da se prosilcem dovoli izdatna podpora. — Predlog je bil sprejet.
Prošnja kmetijske podružnice na Čatežu pri Trebnjem glede podpore za vzgledni vinograd se s priporočilom odstopi dež. odboru. (Por. Lenkh.)
Prošnja županstva Medvode za podpoio proti škodi vode Sore v katastralni občini Draga 8e odstopi dež. odboru, da o prvi priliki pošlje hidrotehnika, ki bo preiskal poškodbe in primerno nasvatoval. (Por. dr. Papež.)
Pri tej točki spregovori poslanec P o v š e ter omenja, da je stvar nujna, ker voda odnaša rodno zemljo, da so prebivalci že sami veliko storili, zato naj se kmalu pošlje deželni hidrotehnik.
Prošnja občine Raka glede podpore za vodovod se odstopi dež. odboru, da hidrotehnik pregleda načrt, in ko bode načrt odobren, dovoli 30% skupnih troškov. (Por. dr. Majaron.)
Posl. P o v š e nato obširno poroča o pospeševanju vinoreje na Kraujskem.
Zaradi pomanjkanja prostora objavimo poročilo prihodnjič. Poročevalec v imenu finančnega odseka predlaga :
1. Pepinijera za vzgojevanje trt pri deželni prisilni delalnici ostane tudi še 1896 leta ter se
sebno krasno, veliko, sočno razsvetljeno z jutranjim solncem, razprostiralo je na dolgo in široko svoje mogočne veje in leno, veličastno gugalo ž njimi.
Vse okrog bilo je živo, a brezglasno. Razven Bahtemina in natakarja, ki je ostal pri vhodu, ni bilo, na videz, nobenega človeka v gradu. Samo svetloba in tišina napolnjevali sta grad, in Bahtemin se je odkril, ustavil in poslušal v tej tišini ter gledal na veliko drevo, ki je trepetalo v žarkih ne še pripekajočega solnca.
Mahoma so se pa razlegnili v gradu nekaki čudni, nerazumljivi, tanki glasovi . .. oglasili so se in obmolknili, a čez hip so se zopet oglasili, hitro razširili in napolnili ves zrak.
„Kaj je to ?" pomislil je Bahtemin in spomnil se takoj Eolove harfe, ki je iako lepo opisana v Bii-deckerju.
Zmešani, nerazumljivi, brezmiselno-jednostavni, tanki glasovi razlegali so se po zraku, kakor pre-zračne, dolge niti preje; razlegali so se, križali in motali ... Ves grad je bil napolnjen z njimi, s temi glasovi, a še vedno so se zlivali in motali, časi so se skušali razdružiti, časi zlivali se vedno gostejše in gostejše v jedno samo, neprobojeno mrežo, časi zamirali, časi ojačali se in vedno brezmiselno-veselo bebljali, priganjajo in podó drug drugega: lir—lir—
bode razširila, ako bo zadostno število ameriških trt. Zraven pepinijere se napravi matičnjak za ameriške trte.
2.	C. kr. vlada se naprosi, da za pepinijero potrebne ameriške trte brezplačno prepusti.
3.	Ceno cepljenim ameriškim vkoreničeuim trtam določi dež. odbor, ki pa jih revnejšim vinogradnikom, kmetijskim podružnicam in občinam sme tudi brezplačno oddajati.
4.	Revnim vinogradnikom, kateri so vsled trtne nši prišli v stiske, smd deželni odbor dovoljevati brezobrestna posojila, katera pa za vsakega posameznega posestnika ne smejo presegati zneska 200 gl., če vlada dovoli enaki znesek.
5.	Potni pavšal vinarskega potovalnega učitelja se od letnih 400 gld. zviša na 600 gld., ter se mu dovoli pisarniški pavšal 50 gld. na leto, če polovico prevzame c. kr. vlada.
6.	Za stroške v svrho pospeševanja novega vinarstva dovolijo se za 1896 leto sledeči zneski iz deželnega zaklada:
a)	Za pepinijero z matičnjakom
pri deželni prisilni delalnici vred . . 3.000 gld.
b)	za vinarskega potovalnega učitelja ........... 1.450 „
c)	za denarne podpore kmetijskim poaružnicam in občinam za uzorne vi-n grade, kakor tudi revnim vinograd-
) iom........... 1.500 „
d)	za kemična preiskovanja vino-
gradske zemlje........ 150 „
e)	za brezobrestna posojila . . 20.000 „
skupaj . 26.100 giu.
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. januvarija,
Volilna preosnova. V prvi seji državnega zbora bo s posebnim poročilom predložil Badeni vladni načrt za novo volilno preosnovo. V novi peti volilni skupini, v kateri volijo vsi tudi dosedanji vo-lilci, bodo volili vsi moški 24 let stari, samostojni in neomadeževani. Število novih poslancev bo 72, tako da bo novi državni zbor štel 425 poslancev. Od teh 72 poslancev iih pride na Češko 18, Dalmacijo 2, Galicijo 15, Spodnje Avstrijsko 9, Zgornje Avstrijsko 3, Solnograd 1, Štajersko 4, Koroško 1, Kranjsko 1, Bukovino 2, Moravsko 7, Slezijo 2, Tirolsko 3, Pred-arlsko 1, Istro 1, Goriško 1 in Trst 1. — Velika mesta volijo za-se, manjša skupno s kmetskimi občinami. V zadnjih se redno voli po volilnih možeh, vendar je dovoljena tudi direktna volitev, ako to dovoli dotični deželni zbor. Vsak volilec pete kurije sme oddati le po jeden glas, torej posestnik v mestu in na deželi sme v tej skupini voliti le na jednem kraju. — Tako listi poročajo, da se bodo glasile glavne misli Badenijevega volilnega načrta, ki se predloži državni zbornici. Gotovega pa nič ni, kako bo državni zbor prikrojil ta vladni načrt.
Štajerski deželni »bor. Včeraj je bila sedma seja. Predložena so bila razna poročila
dež. odbora, prošnje so bile izročene raznim odsekom. Načelnika obrtnega in fin. odseka naznanita, da se dr. Srnec in dr. Lipold nista udeležila treh sej v odsekih in sta torej po opravilnem redu izstopila. Dež. glavar odgovori, da bode zbornica v prihodnji seji volila namestnika. V imenu fin. odseka poroča Endres o nakupu vile v rogaških toplicah. Lastnik Kurtz jo je ponudil za 25.000 gl. Po nasvetu fin. odseka se ponudba odkloni. V dež. kulturni odsek je bil namesto dr. Radeya izvoljen dr. Kokoschinegg. Danes ima zbor osmo sejo.
Niije-avstrijski ces. namestnik bode, kakor se govori, v kratkem odstopil. Čuditi bi se ne bilo, kajti tudi njega se hoče Badeni odkrižati lepim potom, kakor je to storil s Thunom, katerega je prisilil, da je sam prosil za odstop.
Sv. Oče Leon XIII. je bil, kakor se poroča iz Petrograda od ruske akademije znanosti dne 11. t. m. imelivan častnim članom.
Hiisija. Knez Uhtomskij je pričel izdajati »Pet. Ved.« Politični svet je radovedno čakal na program novega lista. Knežji časnikar razloži svoj program v dveh člankih. V prvem opozarja rusko občinstvo na dogodke v Aziji, koder ima Rusija mnogo interesov. V drugem članku pa naglasa, da more Rusija le tedaj izvršiti svojo zgodovinsko nalogo, ako ostane zvesta svoji ruski posebnosti. Sadove zapadne omike mora prekuhati v ruskem duhu. Če tega ne stori, ostane le vsiljen gost v družini evropskih narodov. — Francoski ministerski predsednik Bourgeois je v svojem govoru v Lijonu naglašal, da hoče Francija vnanjo politiko nadaljevati v smislu prejšnjih vlad, torej v zvezi z Rusijo. Ta govor je seveda v Rusiji vzbudil za-dovoljnost.
Nemško cesarstvo bo s šumnimi veselicami prihodnje dni praznovalo svojo 25letnico. V ta namen se na cesarskem dvoru v Berolinu delajo velike priprave. Vendar se zdi, da slovesnost ne bo tako sijajna, kakor bi to radi imeli dvorni krogi. Mnogo so se trudili, da bi za to slovesno priliko dobili v Berolin Bismarcka, ustvaritelja novega nemškega cesarstva. Sam cesar ga je nedavno obiskal in listi so poročali, da ga je ob tej priliki nagovarjal, naj pride ob oni slovesnosti v Beroliu. Vendar Bismarcka ne bo. Le od daleč bo obhajal to slavnost. Socijalni demokratje se nič ne menijo za to 251etnico, razven da se ž nje norčujejo. Listi poročajo, da bo cesar ob tej priliki izdal razglas na svoje podložne ter da bo mnogo kaznjencev pomilostil. — Kdo ve, ali bo nemško cesarstvo obhajalo tudi 50letnico svojega obstanka? Znamenja razdora v državi kažejo, da težko.
Na Havarskem že mnogo let namesto neozdravljivega kralja vlada regent Luitpold. 2e več časa pa narašča želja prebivalstva, da Bavarsko dobi novega kralja. To željo je že v zbornici in nedavno na nekem shodu naglašal dr. Schadler, član cen-truma. Poslušalci so mu živahno pritrjevali.
lir—lir, lar—lar—lar—lsr in zopet lir—lir—lir—lir —lar—lar—lar.
In mahoma, kakor da bi kdo odpihnil peno, so se ti zmešani glasovi kakor razširili, utihnili, vzdignili in obtičali v zraku in iz-za zmešane, hipoma raztegnjene mreže zaslišal je Bahtemin posebno, prozračno, a krasno godbo.
To je bilo jeden trenotek. Potem je godba z nova izginila in zakrila se z zmešanimi nitmi, be-bljajočimi jednolično lir—lir—lir ... A le jeden trenutek je slišal to godbo. Začel je zopet poslušati z mučnim pričakovanjem in iskreno željo, zaslišati jo z nova . . . Čakal je. Tanki glasovi so se vlekli, a godba se ni povrnila. Čakalo ga je novo očaranje.
Za velikim drevesom stala je deklica, obsenčena s soinčno svetlobo, stegnivši vrat in spustivši roke, poslušala iste glasove in čakala, vzdrževaje sapo.
Bahtemin je videl njen smehljaj, njen tanko očrtan profil in vso njeno ljubko, lahko podobo, v svetlej obleki in velikem slamnatem klobuku. Solnce je pogledalo v dvorano in svetilo že s pekočimi žarki, toda kakor da je vstopilo in svetilo samo zato, ker je bila tu ona, ki je sestavljala vso krasoto rojenega dne, solnca, divne godbe, razvalin in zelenja, dreves, zemlje in pekočega, visokega neba. Mladostno, radostno čuvstvo življenja objelo je Bahte-mina.
A hipoma so se ustavili glasovi v zraku, zatrepetali in raztajali. Močneje so se stresle veje in zašumele z listjem. Solnce je razsvetljevalo bolj in bolj grajski kotiček, ona je še vedno poslušala umolkle glasove, še vedno jih je slišala sama v sebi. A Bahtemin je stal in bal ganiti se, gledal na njo, in davno pozabljeno čuvstvo napolnjevalo je njegovo dušo, z vsakim hipom vedno bolj in bolj razsvetljujé jo, kakor solnce grajske kotičke.
Zadej so se zaslišali koraki nekih novih pose-titeljev. Ona se je stresla, obrnila in ogledavši naglo grad z velikimi, iz pod klobuka bliskajočimi črnimi očmi, zapazila Bahtemina, spoznala, da je gledal na njo, zmajala z ramenom, kakor otroci, ko so v zadregi, iu trudó se, ne izdati svoje zadrege, ne gledé na Bahtemina, šla skozi vhodne dveri.
Bahtemin je šel k drevesu, pri katerem je stala ona, ustavil se za trenotek in stopal potem, obrnivši se na desno, po stopnjicah na vrh.
Na vrhu, med rogli razvalin, stale so nekrasne, priproste, dolge omare z nategnjenimi strunami v njih. Veter, pesni in strune so molčale.
Bahtemin je šel do konca hodnika, ne da bi opazil harfe, in še le med dvema poslednjima ro-gloma je zagledal pri vračanju postavljeno omaro.
„Kaj je to?" mislil je in pazno gledal, ustav-ljaje se. „Da, Eolova harfa," spomnil se je z nova in šel nizdol.	(Dalje sledi.)
Socijalne stvari.
Kmečko vprašanje.
(Dalje.)
Jožefinstvo, kakor nazivljemo cerkvi sovražni vladni sestav minolega stoletja, je pri nas uničilo veliko število samostanov, posestva pobralo)'in pod piškavo ceno prodalo posamnikom. Desetkrat in še več pod ceno so si tako nekateri pridobili zemljišča, ki so bila preje po svojem bistvu revežem, sirotam, vdovam, znanosti in umetelnosti v korist. Jedna krivica rodi drugo. Država je pobrala zemljišča samostanom in cerkvi; trpeli so pa vsled tega največ kmetje, katerim so novi posestniki, ki niso imeli doslej nobene zveze ž njimi, jeli jemati njihove pravice in pobirati njihova posestva.
Vse to priznavamo in po tem navodu se lotu-jemo vprašanja, v kakšnem razmerju je kmečki stan naših dnij do veleposestva, oziroma do plemstva, ki je vsaj po imenu še vedno večinoma zastopa.
L. 1873 je bilo v naši državni polovici 4931 velikoposeRtnikov-volilcev; 1. 1891 pa že 5402. O njihovi politični nadvladi, ki je posledica krivičnega volilnega prava, ne govorimo, a povdarjati moramo, da je zelo žalostuo znamenje, da te veleposestniki množe po številu in po obsegu zemljišča, ki je sku-pujejo ali pripravdujejo od kmetičev. Najbolj nevarno je v tem oziru skupovanje planin v lovske namene, ki se po vseh alpskih pokrajinah širi in sploh veleposestvo, ki vničuje kmetičem pašo in 8 tem živinorejo. Pri nas imamo Borna v tržiških planinah, industrijsko družbo, v savski dolini alpinsko montansko družbo, ki nagaja kmetom krog Blegoša in kakor se nam poroča novejši čas tudi verski zaklad (oz. država) v Bohinju.
Tudi Korošci, Štajerci, Solnograjci i. t. d. imajo take kmečke krvosese. Tako je n. pr. knez Lippe pokupil 1500 oral planin krog Steyerlinga za lovski revir.
Tisti, ki nevarnosti tacega pečetja nočejo razumeti in ki celo pohvalno pišejo o tem (n. pr. naš „Slovenski Narod"), ali ki obrambo proti temu na-zivljejo hujskarijo, nimajo smisla za narodnogospodarske pogoje našega ljudstva iu s socijalno-politič-nega stališča jih po pravici imenujemo sovražnike naše narodnosti in v gospodarskem oziru pravcate liberalne kosmopolite.
V Dolenji Avstriji je zemljišč 3,454.596 oral. Teh imajo kmetje samo 24.559, drugo spada državi (52.826), cesarski hiši (34.841), obrtnim podjetjem (64.115), cerkvi (94.882) in veleposestnikom, katerih je 247 (566.444). Samo devet večjih veleposestnikov ima 157.000 oral.
Morava meri 2,222.190 hekt. Nad 1000 gold. zanesljivega davka plačuje 145 veleposestnikov, ki imajo 525.632 hekt. (23% vsega) v vrednost 1191/, milij. gld.
Slezija ima 36 veleposestnikov z 134.226 hekt. zemljišča (26% vse zemlje) v vrednosti 191/* milijonov gld.
Na Češkem je 360 oseb, ki plačujejo nad 1000 gld. zemljiškega davka. Veleposestva imajo 1,448.638 hekt. (27.88%) vseh zemljišč, ki znašajo 5,196.700 hekt. 33 veleposestnikov ima 846.181 hekt., vrednih 138 milij. gld. Cerkev, kateri se očita toliko bogastvo ima skupaj 2% zemlje.
Galicija meri 13V» milij. oral. Izmej teh spada 5-37 milij. oral veleposestvu. (39%„%); v mnogih okrajih je več nego polovica zemlje v errajščinskih rokah. Veleposestnikov je po številu 2700 ; a mej temi jih ima 147 polovico vsega zemljišča, pripadajočega veleposestva torej 27j milij. oral. Mej temi jih je 48, ki imajo skupno 1,187.000 oral, to je osmina cele Galicije. Parcelovanje kmečkih zemljišč je ondot grozno.
Ti podatki zadostujejo, da izprevidimo nezdrave, gojile razmere. Mi, ki stojimo na stališča krščanske pravičnosti, obsojamo tiste, ki hočejo z revolucijo izpremeniti to žalostno stanje. Nam je zasebna last sveta in zato ne moremo rovati proti pravnim lastnikom, pač pa je naša naloga , da zahtevamo od njih, naj izpolnujejo svoje dolžnosti in da zakonitim potom poskrbimo, da se to nesorazmerje mej malimi in velikimi posestniki polagoma izpremeni in izravna.	(Dalje sledi.)
Slovstvo.
„Vrtec" s prilogo „Angeljček", katerega že
tretje leto urejuje prof. Anton Kržič, je slav. c. k r. deželni šolski svet v Gradcu z odlokom z dne 28. dec. 1895, št. 10.274 priporočil
za šolarske knjižnica vsem slovenskim šolam na Štajerskem.
Naj še omenimo, da je tudi slavni c. k r. deželni šolski svet kranjski že dne 3ega oktobra 1S83 št. 1383 s posebno okrožnico „Vrtec" priporočil v naročevanje vsem okr. učiteljskim in šolskim knjižnicam. — Tako priznanje in priporočilo z višjega mesta pa tudi v resnici zasluži ta ilustrovani mladinski list, ki zna lepo strinjati koristno s prijetnim ter je že nakopičil v svojili 25 letnikih veliko ¡zbornega dušnega živeža slovenski mladini. Jako pametna je bila misel novega urednika, da je glavnemu listu pridejal še prilogo, ker sedaj se lahko tvarina tako razdeljuje, da podaje „Vrtec" berila že nekol;ko bolj odrasli mladini, „An-geljček" pa bodi odmeujen mlajšim čitateljem. — Sploh pa beseda, ki jo je Gospod izrekel v obče: „Ako ne boste kakor otrok, ne pojdete v nebeško kraljestvo", velja tudi ponekoliko o berilu, da tudi odraslega poštenjaka mika in lika dobro mladinsko berilo.
Vsak nepristransko sodeči mladinoljub mora priznati ureduikov trud bodisi glede vsebine ali glede oblike. List prinaša lepe povesti, daljše in krajše, budi domovinsko čustvo z mičnim pripovedovanjem raznih dogodkov iz domače avstrijske zgodovine vnema mladino h koristnemu opazovanju v prosti naravi, skuša na prijeten način razširiti krog raznovrstnega znanja itd. Osobito pa moramo opozoriti na to, kar urednik sam povdarja v vabilu k naročbi — na mladeniške pesmi. — Zadnji letnik je priobčil v „Vrtcu" 52 in v „Angeljčku" 42, to-raj malo manj ko 100 daljših in krajših pesmic, izmej katerih so nekatere — naravnost lahko rečemo — klasične. Ne lo za folske knjižnice, marveč tudi za vse domače družine, kjer imajo otroke, priporočamo „Vrtec" prav toplo. Celoletna naročnina za „Vrtec" s prliogo vred je 2 gld. 60 kr.
Cerkvena umetnost.
Odbor društva za krščansko umetnost je, kakor smo brali, sklenil izdajati perijodični časnik, kateri naj bi imel namen pri nas razširjati večje zanimanje za n šo cerkveno umetnost ter seznaniti občinstvo z našimi cerkvenimi umotvori preteklosti in sedanjosti ob jednem pa društvu postaviti tudi trdno podlago in razširiti njegov delokrog. Misel sicer ni nova, kajti že o priliki prvega katoliškega shoda hoteli so nekateri, da se v resolucije, zadevajoče cerkveno umetnost tudi ustavi izdajanje časopisa za cerkveno umetnost, a takrat se je zdelo to neizpe-Ijivo in zato se je ta dostavek tudi izpustil. [Kar se je takrat zdelo neizpeljivo, ima se sedaj uresničiti. Zato z veseljem pozdravljam ta korak društvenega odbora, a ne morem zatajiti bojazni: bo li ta list mogel uspevati in se vzdrževati ali ne ? Žalostna skušnja me v tem potrjuje. Pri nas manjka pravega veselja do cerkvene umetnosti in do pisateljevanja v tej zadevi. Razun modroslovskega polja nimamo nobene tako zaraščene ledine, kakor ravno na umetniškem polju, ftriva temu je nebrižnost in pa nevednost.
Podlago za cerkveno umetnostno slovstvo postavil nam je velezasluženi gospod kanonik Flis s „stavbinskimi slogi". Kako vse premalo se je do sedaj spečalo te knjige mej svet in še tisti, ki so jo kupili, kolikor jih je, da so jo prebrali ? Potem takem ni čuda, da se imenovani pisatelj ne more odločiti za izdajo druzega dela. Razun zanimanja za cerkveno umetnost pa je tudi pomanjkanje aka-demično izobraženih pisateljskih močij. Ne rečem, da bi ne imeli sempatje sposobnih mož, a tem ne dostaja časa, da bi se popolno žrtvovali in z vsemi močmi in vsestransko se uglobili v našo cerkveno umetnostno slovstvo, zlasti bo šla trda za urednika nameravanemu listu. Več ali manj gradiva odšlo bo s tem listom i nekaterim drugim listom (Muzejska izvestja, Zgodovinski zbornik), ki so dosedaj od časa do časa kaj prinašali za slovstvo cerkvene umetnije. Zato mi je pa bolj všeč nasvet nekega odbornika, ki je svetoval, naj društvo poda vsaj v začetku, dokler se do dobra ne opomore in utrdi, svojim udom kako majhno delo, tičoče se cerkvene umetnosti, morebiti tudi mesto tega kako umetno posneto podobo iz naše cerkvene umetnije. S časoma ¡pa, ko se društvo bolj utrdi, naj začne izdajati svoj časnik No, morebiti so pa moja bojazen in pomisleki neutemeljeni in prazni. Bog daj, da bi res tako bilo I Potem pa želim novemu listu, katerega z veseljem pozdravljam, obilno sreče, odboru pa, ki se je tako visoko uspei častitam h temu koraku.
Ker t>em omenjal, da nebrižnost in nevednost tako zelo pri nas zavirata razvoj cerkv. umetnostnega slovstva, naj navedem tu nekaj pripomočkov, kako bi se temu v okom prišlo.
V prvi vrsti bi nam v tem znala pomagati si. družba sv. Mohorja. Vsako leto nam podaje toliko lepih knjig in to iz vseh polj človeške znanosti in vednosti, kaj ko bi jedenkrat poverila tudi kakšnega veščaka, ki bi spisal poljudno knjigo o cerkv. umetnosti ter jo potem razširila po vsem slovenskem svetu. Tako delo bilo bi v resnici kulturne važnosti za Slovence. Kot podlaga, če prav prestava Sacken : Baustile, bi izvrstno služila v ta namen.
Mej višjimi izobraženci bi v tej zadevi, seveda v bolj vednostni obliki, lahko storila kaj več „Matica Slovenska".	(Konec slčdi.)
Vabilo k družbi sv. Mohorja.
Naši čč. gg. poverjeniki se morajo mnogo truditi, preden naberejo toliko i^evilo udov, kolikor jih je štela Mohorjeva družba v zadnjih letih in zlasti v ravno preteklem letu. Potem pa, ko dojdejo vpisovalne pole v Celovec, je mnogo dela, da blagajnik vse zneske uknjiži, vse ude pregleda ter nove zapiše v bratovske bukve iu na podobice, pole pa uredi za imenik in natisk; a kaj še je dela potem, preden tiskarna ves ogromni imenik dovrši I Da vse to doženemo o pravem času, treba je, da novi in stari udje za goda pristopajo k družbi. Naj se to že zdaj godi; saj ne bo več dolgo, ko po družbenih pravilih nabiro končamo. Do dne 5. sušca je zadnji čas, do katerega imajo gg. poverjeniki doposlati vpisane ude in udnino ; kdor se oglasi pozneje, nima )ravice do vseh knjig po jednem goldinarju, ampik mora plačati za knjige po pravilih toliko, kakor po knjigarnah in tu veljajo knjige od jednega leta še čez 3 gld. 50 kr.
Zatorej prav lepo prosimo častite naše poverjenike, vse duhovnike in rodoljube, naj ob vsaki ugodni priliki v cerkvi kakor zunaj cerkve zopet svojo zgovorno besedo zastavijo v korist Mohorjeve družbe iu njenih udov, da nas letos ne bode nikakor manj, ampak kar mogoče še več od lanskega leta. Seveda bo to marsikje že težko šlo, zakaj v nekaterih župnijah so — hvala Bogu — že na vrhuncu in ne morejo višje, a z druge strani je le še dosti krajev, kjer bi se dalo še mnogo udov pridobiti, ako se ljudstvo bolje in večkrat opomni na Mohorjevo družbo ter se jim razložijo velike in mnogovrstne koristi, ki udom dohajajo iz nje. Gotovo duhovnik in vsak pošten človek z bridkostjo opazuje in ga srce boli, ko vidi, kako neotesana je tu in tam mladina včasih še celo starina, in koliko se nahaja pri ljudeh še res prave dušne grdobe. Kaj storiti, kako opomoči ? Jeden na j gotove j ših pomočkovjeMohorjeva družba! Skušaj človeka zanimati za njene knjige, za njih berilo, pa ga boš ali ohranil nepokvarjenega ter ga še više olikal, ali pa mu boš premenil neugodno podobo v tako, da bo zopet človeku dostojna in naposled božja. V to delovati — kdo bi ne hotel, kdor ima srce, na pravem mestu: duhovnik za svojo izročeno mu čredo, predstojnik za svoje podložnike, oče in mati za svoje otroke, gospodar za svoje domače ljudi!
Knjige izidejo tiste, kakor so napovedane v „Glasniku družbe sv. Mohorja" v letošnjem Koledarju. Večinoma so tudi že v stavku in deloma v tisku dovršene, le na „Zgodbah sv. [pisma" delujeta najbolj njih marljivi gosp. pisatelj in potem tiskarna, družbenega koledarja za 1. 1897 pa se bomo kmalu lotili. Za zadnjo to knjigo prosimo g g. pisatelje še prav mnogih dušnih prispevkov.
Molitvenik „Marija Devica, m a j n i -kova kraljica" se dobi vezan v platno z ru-dečo obrezo po 40 kr., v usnje z zlato obrezo po 60 kr. doplačila.
Bog nam blagoslovi v novem letu Mohorjevo družbo tako, da bo Slovencem v časno iu večno srečo, pa v veliko Čast pred svetom ! Torej ne nazaj — ampak le naprej!
V Celovcu, dne 16. prosinca 1896.
Odbor.
Tedenaki koledar.
Nedelja, 19. januvarija: 2. po razgl. Go spod; evang.: O ienitnini v Kani Galilejski. Jan. 2. Ime Jezus. Ponedeljek, 20. januvarija: Fabi-jan iu Boštjan mm. Torek, 21. januvarija: Neža d. m. Sreda, 22. januvarija: Vincencij in Anastazij m. m. Četrtek, 23. januvarija: Zaroka M
D., Rajmund Pen. Petek, Timotej šk. So bo tja, 25. januvarija: Spreobrnj. sv. Pavla. — Lunin spremin: Prvi krajec 23. januvarija ob 3. uri 4 m. zjutraj. — Solnce izide 20. januvarija ob 7. uri 41 minnt; zaide ob 4. uri 42 minut.
Dnevne novice.
v Ljubljani, 18. januvarija.
(Deželni zbor kranjski) je završil danes sejo ob 2. uri. Jako obširna je bila razprava o pospeševanju vinoreje na Kranjskem, ter sta poleg poročevalca Povše-ta zlasti poslanca Schweiger in Lavrenčič poja8uovala neugodne razmere vinogradnikov ;er prosila pomoči v tem oziru. Koncem seje je poročal poslanec Jelovšek o prošnji županstev Borovnica in Preserje zaradi imenovanja živinuzdrav-nika s sedežem v Borovnici, stvar se izroči dež. odboru, da pri vladi izposluje c. kr. živinozdravnika za vrhniški okraj, nadalje isti poslanec poroča o Jiošnji občin Crnivrh, Godovič, Spodnja Idrija in Idrija, da se mitnica na Colu zopet preloži na dosedanje mesto. — Poslanec Lavrenčič prosi vlado, naj v tem oziru vstreže želji ljudstva. — Prihodnja seja je v sredo ob 10. uri.
(Zvezi kranjskih posojilnic v Ljubljani) je'kot ustanovnik pristopil preč. gosp. generalni vikar in stolni dekan dr. Henrik Pauker pl. Gla -feld s 50 gld. Bog povrni in obudi še mno i tako plemenitih podpornikov.	•'><>
(Škofovska posvetovanja) na Dunaju so se sklenila dne 14. t. m. popoludne.
(Socijalno - demokratične rožice.) Iz Zagorja, 17. januvarija. Da je glavni boj socijaldemokracije naperjen proti veri, cerkvi in duhovništvu, to mora biti popolno jasno vsakemu, kdor se količkaj bavi 8 socijalnim vprašanjem. Priča naše trditve je njeno časopisje brez izjeme, bodisi slovensko, nemško, francosko ali drugo. Priča nam je njeno slovstvo, razni shodi, pri katerih leti bombe in strele na papeža, škofe, duhovne do zadnjega kapelana. Bode li soci-jalna demokracija po tej poti dosegla boljšo priliod-njost, o tem jako dvomimo, to naravnost zanikamo. Da pa dosega z lažmi drugi svoj namen, namreč zaslepljenost svojih pristašev, razširjanje brezverstva in novodobnega paganstva, to moramo žalibog pogosto potrditi. Vsled tega je vsacega poštenega človeka sveta dolžnost, na vso moč, z vsemi poštenimi sredstvi ustavljati se temu za vesoljno človeštvo tako nevarnemu toku, kolikor najbolj mogoče ovirati njega razvoj, kajti sad njegov bila bi neizogibna splošna revolucija, kakoršne človeštvo še ni doživelo. In ker se ravno cerkev najodločneje ustavlja tem krivim in pogubnim naukom, katere je Leon XIII. določno in odločno zavruil v posebni okrožnici, odtod vedni in najpodleji napadi na duhovščino sploh, kckir tudi na posamezne osebe. Resnico naše trditve naj pojasni naslednji slučaj, katerega je prinesla dunajska soci-jaldemokratinja „Solidarität" v prvi številki letošnjega leta. „Kaj se v Zagorju vse dogaja. (Kolegi steklarskega obrta nam pišejo.) Na Štefanov dan hotela je tudi tukajšnja katoliška družba svojim pobožnim udom napraviti veselje. To veselje naj bi bilo ne iz papirja, tudi ne iz voska, marveč iz mesa in krvi. Zato so pripeljali v društveno dvorano kravo in osla, kakor nekdaj v betlehemskem hlevu. Gospod kapelan se je prikazal kot augelj in neka gospa je predstavljala Petra. Mej gospodom kapelanom in gospo je nastal (dvogovor) pogovor, katerega ne moremo tukaj navesti. Ljudje v Zagorju so zaradi tega majali z glavami in začudeni se povpraševali, spada li to tudi k veri in nravnosti? Neumno vprašanje! Gospod župnik in gospod kapelan morata vendar bolje vedeti, kakor navadni ljudje, kaj je dobro in kaj je slabo. Dobro je vse, kar počneta ona dva, nasprotno so pa slabi le hudobni socialdemokrati, ki vodijo delavce v prosveto in organizacijo." — Je-dina resnica v celem dopisu je, da je bila veselica na dan sv. Štefana, vse drugo so same laži. Krave in osla nihče ni imel čast videti v društveni dvorani. Ti dve nedolžni živalici prepuščamo novemu „strokovnemu društvu za steklarje" v Zagorju, naj jih vsprejme le v svoje okrožje, da bode potem vseh udov 22. Da bi se gospod kapelan prikazal kot an-gelj in gospa kot Peter, je zopet popolna laž. Prič imamo 300 do 400 oseb, ki so se udeležile veselice. Gledi govora s kako gospo, vsled česar bi ljudstvo zmajevalo z glavami, nihče niti pičice ne ve, to so slišali samo socijaldemokratični steklarji. Gospod kapelan pa želi in zahteva, da ta govor natisnejo vse socijaldemokratičue trobente ; samo da poročajo
resnico, kar ¡e pa pod milini nebom nemogoče. — Ni se nam zdelo vredno, razbrskavati blato socialdemokratskih listov. A ker se razširjajo take bnda-losti, neumnosti in laži mej našim ljudstvom, smo primorani pokazati resnico. Ako menite, socialdemokrati zagorski ali drugi, z nami imeti boj, pripravljeni smo vsikdar ia povsodi, če gre za življenje in smrt. Toda vedite, da je naše orožje uma svitli meč iu resnica. Da bi se vojskovali na tako poba-linsk način, iu to z blatom, kakor vi, to je pod našo častjo in v tem oziru vas prav globoko obžalujemo in pravimo le: Sram vas bedi I
(Črnomaljski vodovod.) Deželni odbor je sklenil razpisati zgradbena dela za črnomaljski vodovod.
(Zadnji „Delavec") ima zopet mnogo lepega gradiva, da se podkurja socijalno-demokralična strast. Jasno smo dokazali njegovo ,resnicoljubnost' glede na plače tobačnih delavcev in vendar še ne miruje. Da ne bo vedno skakal na stran in se kregal zaradi stvarij, o katerih ni bilo govora, mu še jedenkrat ponavljamo točke, katere smo mu izpričali: 1. Posl. Klun je v proračunskem odseku naglašal, da morajo biti delavci v tobačnih tvornicah tako plačani, da morejo pošteno prerediti sebe in svoje družine ; 2. Kot poročevalec ie zagovarial in priporočal, naj se zboljšajo delavske plače v tobačnih tvornicah, utemeljujoč 800.000 gld. vstavljenih mej fabrikacijske troške; 3. proti posl. Pient&ku, ki je zahteval za vse vrste jednake plače, je zagovarjal načelo, da se morajo plačevati delavci po razmerah dežel in okrajev; 4. glede na prošnjo iz ljublianske okolice je zagovarjal slobodo pngamnikov iskati si tam dela in zaslužka, kjer ga je volja. — V tem smislu naj si spopolni poročilo, katero je bajé prinesla „Wiener Ztg." in — mir ž njim I
(Zgorela je) 15. t. m. v Smartnem pod Šmarno Goro štiriletna Frančiška Živalic. Mati odšla je prat, pustila otroke same, ki so prišli do žveplerik in pro-vzročili ogenj. Nekaj ur potem, ko so našli dete, umrlo je v groznih bolečinah. Čuvajte otroke in ogenj I
(Trtna uš) se po kranjskih viuogradih še vedno razširja. Od 10.836 ha vinogradov je dosedaj okuženih oziroma opustošenih že 7664 ha. ki se raz-dele po polit, okrajih tako-le: krški okraj od 4474 ha vinogradov opustošeoih 3117 ha; novomeški od 2972 ha — 1570 ha ; črnomaljski od 2189 ka — 2105 ha ; postojnski od 1201 ha — 870 ha. Najbolj vničena je tedaj trta v črnomaljskem okraju, kjer je le še 83 ha zdravega trtja.
(Razpisana je slnžba cestarja) na tržaški ozir. drugi državni cesti. Mesečna plača v početku 18 gl. Prošnje do 26. februvarja t. 1. c. kr. deželni vladi kranjski.
*
* *
(Iz celovške škofije.) Mil. knezošk< f se je povrnil dne 16. jan. z Dunaja. — Premeščeni so gg. kapelani: Rud. Perne iz Zabme v Šmarno ; Jos. Br abe neo iz Št. Urbana v Motcico in Jakob K u n e š iz Motnice v Št. Urban. — Umrl je dne 15. jan. č. g. Val. K reiner, vpokojeni župnik v Meiseldingu.
(Koroške novice.) Dirko na saneh bodo dnó 2. februvarija imeii v Trgu. — V Tinjah se je obesil dne 10. t. m. 31 letni kmetski sin J. Janeš. Pil ga je rad. — Nemškonacijonalni „Volksverein" bode zboroval dnó 19. t. m. v Št. Pai lu in dne 18. v Volšberci v labudski dolini. — Župnika v Pater-nijonu so povabili na poseben način k osnovnemu shodu „Südmark-" podružnice. Po n >či pred shodom prilepili so mu vabila na hišna 'ratal — Pri zadnji seji lokalno muzejskega društva v Beljaku je poročal načelnik A. Piko o izpokinah. ki so se vršile lansko leto v Peravi ob Beljaku. Našlo se je več prstauov, uhanov itd. iz brona. Izkopane starine so slovanskega postanka!
(Iz Celovca) dné 17. januvarija. Celovška t r -g o v i n s k a zbornica je v svoji seji dne 13. januvarija vnovii izvolila predsednikom dosedanjega predsednika pl. Hillingerja, podpredsednika Moro ta. Hillinger je že 28 let zborničen član in že 23 let
zborničen predsednik.
* *
(Semnji po Slovenskem od 21. do 25. jannva-rija.) Na Kranjskem: 20. januvarija v Novi Vasi na Blokah, v Kamniku, na Dovjem, Kočevju ; 21. v Višnji Gori, Novem Mestu ; 22. v Vrhpolju. Na štajerskem: 20. januvarija pri Št. Andražu, v Arnuši, pri Sv. Mohorju, v Bučah, Vren-skih Goricah; 21. na Teharjih; 22. v Št. Ilju iu v Mozirju ; 25. v Gomilici iu Artičah, v SI. Gradcu.
Na Koroškem: 20. jau. v št. Vidu. Na Primorskem: 20. j a n. v Sežani.
Društva-
(Katoliško društvo za delavke) obhaja jutri v nedeljo Jezusovega imena svoj društveni praznik po nastopnem vsporedu : Zjutraj ob 7. uri cerkvena slovesnost v mestnožupni cerkvi sv. Jakoba. 1. Praznični govor društveuega predsednika, preč. g. kanonika Janeza Rozmana. 2. Sv. maša z» umrle društvene člane. Mej sv. opravilom poje društveni zbor. 3. Po sv. nnši skupno sv. obhajilo. — Zvečer ob 6. uri v društveni dvorani na Zabjaku št. 8 shod za redue in podporne člane. Slavnostni govor je prevzel č. g stolni vikar Fr. Birk. — K obilni udeležbi vabi	odbor.
(Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali: Goriška ženska podružnica 100 gld. udnine; č. gosp. mestni kapeUn Franc Frjančič 1 gld. 50 kr.; slavna Prva dolenjska posojilnica v Metliki 5 gld.; gosp. Viktor Kraje, c. in kr. polkovnik vTarnovu. 1 «Id.; slavno vredništvo „Slovenskega Naroda" v Ljubljani po gospodu J. Nolli ju od 1. oktobra do 31. dec. 1895 nabranih 525 gld. 87 kr.; slavno Telovadno društvo „Sokol" v Ljubljani 10 gld.; slavna goriijesavinjska posojilnica v Mozirju 25 gld.; moška podružnica na Vrhniki 12 gld. 44 kr.; ženska podružnica na Vrhniki 14 gld.: iz nabiralnika gospoda Ivana Grudua na Vrhniki 2 gld.; podružnica v Podgradu v Istri 17 gld.; č. g. dekan Anton Rogač za veliKovško šolo 5 gld.; Mohorjani v Hruš ci 2 gld. 40 kr.; č. g. Štefan Jenko 1 gld.; prva belokraujska ženska podružnica v Črnomlju 61 gld. 20 kr. udnine; moška podružnica v Postoiini po gosp. J. Pikel-nu 100 gld. pouroviteljnine. — Vsem častitim darovalcem in darovalkam ter slavnim posojilnicam prisrčno zahvalo za toliko radodarnost!
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Vabilo na javni obrtniški shod,) kateri se bede vrši! v nedeljo, dne 19. januvarija leta 1896 v salonu Koslerieve pivarne na Marije Terezije cesti ob 3. uri popoludne. — Vspored : 1. Prisilne delalnice iu malo obrtništvo. 2. Nova obrtna predloga. 3. Razgovor o peticiji ljubljanskih obrtnikov na državni zbor. — Ker je vspored velike važnosti za malo obrtništvo, nadejam se, da se bodete gotovo odzvali prijaznemu vabilu.	Sklicatelj.
Telegrami.
Dunaj, 17. januvarija. Pri današnji seji je dr. Lueger ostro napadal Ogre ter priporočal, naj vlada avstrijska porabi ves vpliv, da nasproti Ogrom brani koristi avstrijskih obrtnikov in kmetovalcev.
Dunaj, 17. januvarija. Princ Ferdinand bolgarski misli v kratkem odstopiti. Ta novica kroži danes na berolinski borzi. Tudi na Duuuju pravijo, da je stališče knezovo zelo omajano, vender o tem ni nič gotovega znanega.
Dunaj, 17. januvarija. Iz Bolgarskega pravijo poročila, da so vse novice glede odstopa Ferdinandovega neresnične.
Dunaj, 17. januvarija. Poročila o veliki zmagi Italijanov v Afriki, ki so se širila po Italiji, so neosnovana. V zadnjem času ni bilo nobene večje bitke v Afriki.
Celovec, 17. januvarija. Poslanec Stein-wender in tovariši so vprašali dež. predsednika, kedaj da razveljavi odlok okr. šolsk. sveta v Spittalu, ki zabranjuje pisati učiteljem v politične časnike ter jim naroča, da se ne smejo brez dovoljenja okr. šolskega sveta ob nedeljah in praznikih ter o počitnicah podati se iz mesta svoje šolske službe.
Praga, 17. januvarija. Ces. namestnik Thun je odgovoril na interpelacijo Pfeifer-jevo, zakaj je vlada umaknila predloge glede zadružne organizacije in rentnih domov ter pojasnil, da se bo v novem vladnem načrtu še bolj povdarjalo avtonomno stališče. Vlada bo pri pričetku državnozborskega zasedanja zopet predložila ta predrugačeni načrt ter poskrbela, da se kmalu reši.
Praga, 17. januvarija. Deželni maršal je izjavil nasproti poslancu dr. Pacaku, da namestništvo ni zadržalo nobenega brzojava iz Budejevic na cesarja in da so zato neutemeljena vsa očitanja poslanca Pacaka.
Carigrad, 18. januvarija. Pravijo, da je dobil bulgarski eksarh naroČilo podati se v Sredec, da ondi vse potrebno vkrene zaradi prekrščenja prestolonaslednika.
Berolin, 18. januvarija. Povodom današnje spominske slavnosti objavilo se je cesarjevo pismo, v katerem cesar izreka nado,
da ostane uesarstvo tudi v prihodnje krepko in mogočno. V ta namen pozivlje cesar vse slojeve, naj skupno delujejo v blagor cesarstva brez ozira na strankarske koristi. Nemčija naj tudi v prihodnje ostane zaščitniea miru. Nadalje objavlja uradni list razna po-miloščenja civilistov in vojakov, ter ustanove za zasluge vzlasti na socijalno- političnem polju. Cesar še posebe v lastnoročnem pismu izreka zahvalo Bismarku za njegove neven-ljive zasluge, katere si je pridobil za vstano-vitev nemškega cesarstva.
London, 18. januvarija. Avstrija in Nemčija sta svetovali Italiji, naj vse poskusi, da čim preje konča vojsko v Afriki.
najdlstije tužno
\CASEL1HE
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih aapnih in prebavnih organov, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej noseč (I.)	nosijo.	10 3
Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača.
Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
Umrli ho:
17. januvarija. Angela Scbnider, zasebnega uradnika hči, 7 l(1 meseca. Marije Terezije cesta 6, ošpice.
V hiralnici:
15.	januvarija. Mar ja Dimnik, gostija, 73 let, ostarekst.
V bolnišnici v Vod matu:
11. januvarija. Uretin Uršula, samska beračica, 70 let, naduha. — Stebalj Frančišek, samski ubožec, 60 let, ostarelost.
13.	januvarija. Žnidaršič Marija, samska ubožica, 70 lot, naduha. — Rudan Janez, samski dninar, 18 let, pleuritis meningitis.
14.	januvarija. Vogric Uršula, samska gostija, 80 lot, pljučnica. — Robida Ana, vdova gostija, 85 let, ostarelost.
16.	januvarija. Kolar Alojzija, dninarjava žena, 30 lat,
jetika.
Tu) «i.
16. januvarija.
Pri Slonu: Knaack, Friedinan, Drach, Weiss, Haas, Kafka, Rossler, Waller z Dunaja. — Uratarič iz Krnova. — Pajnič iz Novega Mesta. — Neuheim iz Frankobroda. — Havliček iz Maribora. — VVechsner iz Budimpešte. — Wakonig ií Litije. — Moline iz Tržiča. — Novak iz Železnikov. — Miiller iz Trsta.
Tržne cene v Ljubljani
dne 18. janu arija.
	gl	kr.		gl.	kr.
Plenica, m. st. . .	7	80	Špeh povojen, kgr. .	—	64
Rež, „ . . .	7	30	Surovo maslo, „ .	—	80
Ječmen, n . . .	6	40	Jajce, jedno . . .	—	3
Oves, r . . .	6	8u	Mleko, liter . . .	—	10
Ajda, r . . .	7	50	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, ,. . . .	6	50	Telečje „ „ .	—	(54
Koruza, „ . . .	5	Bi	Svinjsko „ „ .	—	60
Krompir, „ . . .	2	60	Koštrunovo ,. t, .	—	40
Leča, hktl. . .	12	_	Piščanec ....	—	55
Grah, „ . . .	12	—	Golob.....	—	17
Fižol, .....	10	—	Seoo, 100 kgr. . .	2	40
Mas'o, kgr. . .	—	90	Slama, 100 „. .	2	70
MaJ, „ . .	—	70	Drva trda, 4 kub m.	7	-
Špch svež, „ . .	—	60	„ mehka, 4 „ „	5	
Meteorologično poročilo.
čas opazovanja
17 9.
18
7. zjutraj 2. popol.
Stanje barometra v mm.
Tempera-1
tura ' Vetrovi po Celziju
7351
+W
sr. vzh.
738-5	—1*4 I si. j vzh. skoro oble.
740 0	+12 I si. jvzh. oblačno
Srednja včerajšna	temperatura +01°, in za 2 6 nad normalom.
Nebo
jasno
e« at
S C a
J3 • 3
00
P. Hugolin Sattner.
Dobijo se	41 3-2
v ljubljanskem frančiškanskem samostanu.
Cena 50 kr.t po pošti 3 Kr. reč.


;e Viit.
rs
primes k bobovi kavi edl^o zdrava
kavina pijača.
Bobi so povsod, pol kile au 25 kr.
kvarilo! Zarmli ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom
Kathreiner
JtsT Lesno volno (fino onianje) kot najboljše JEST" najceneje in najčisteje zamotalno gradivo Jtšr" lesene oboje za posiljatve vzorcev vsake vrste; čistilne treščice za pivovarne in 3KS" tovarne octa; zaboje vsake oblike in veli-3KS" kosti in za vsako rabo; s stroji izdelane zob-JS3T nike, lngijenično čiste; špecij ali teto : ¡gžf izključno patentovane cevke za smotke, jfST kakor tudi druge v lesno stroko spada-2£ST joče predmete ponuja
Grajsko - Kolovška lesna industrija
v Jarsali pri Mengšu na Kranjskem
Pojasnila, kakor tudi prevdarki troškov se dajo radovoljno.
9 (6-3)	jFeliks Stare.
<Č
>cn
4? C v o
•TI
cc
>CC
O -O
2
Večna luč!
Podpisani — vstrezajoč splošni želji prečast. duhovščine, da se pridobi trajna, lepa vi ena luč — jamči z gotovostjo s svojim, njemu garantiranim pristnim oljkinim oljem in najnovejšimi stenji trajno, lepo in najcenejšo večno luč, ki vstrajno neprenehoma, tudi v hudem mrazu, močno gori, in za katero popolnoma zadostuje 32 klg. olja po 48 kr. klg. za celo leto. — Stenji podpisanega gore tudi v vsakem pristnem olju.
Cene podrobnostim in poduk (kar prilagam vsaki pošiijatvi) odpošiljam na zahtevo brezplačno.
Nadejaje se obilnih naročil od prečast. duhovščine in cerkvenih oskrbništev, zagotavljam točno in vestno postrežbo.	,r , .. „ „
\alentin Kofol,
4 5—5	farni cerkvenik
v Kanalu na Goriškem.
2
C O
s
Cfi< p
2
o ft) 3
s—i.
¡o
domače zdravilo
i ¡e lekarne
It. Fragner-ja v Pragi,
je staro, najprvo v Pragi rabljeno domače sredstvo, katero rane ohranuje čiste ter zabranjuje in olajšuje vnetje
in bolečine ter je oblajuje V lončkih po 35 kr. in 25 kr.; po pošti 6 kr. več. — Razpošilja se sleherni dan. 46 26-1
jftP Vsi deli ovitka imajo poleg razvidno oblastveno potrjeno varstveno znamko.
Glavna zaloga:
B. Fragner, lekarna „pri črnem orlu" v Pragi.
Mala strana, na vogalu Spornerjeve ulice 203.

ScRicfit
p aient
~ovo
milo
z znamko „labiul" je najboljše izmed kateregakoli mila.
Nictl
Liniment. Gapsici comp.
18—3 iz lekarne Blohter-jeve v Pragi 296
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo ie dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-11
Richter-jev liniment s,sidro'
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno.
Richter jeva lekarna
pri zlatem levu .v Pragi.
Velikansko izber
vseh mogočih predpustnih predmetov
i m a
Franc Karo I Riscnius,
Dunaj I., Singerstrasse 11, Mezzanin.
Prosim, pazite na naslov, kajti nimam nobene podružnice. To je najstarše, najslavnejše in najboljše podjetje.
Vedno najnovejše po nizkih cenah na debelo.
Originalne japonske jako komične papirne čepice, 10 kom. 40 kr. Nove kotilijonske ture, 6 parov po
50 kr. in dražje. Kotifijonski redi v zlatem in srebrnem kartonu vtisnjeni, 10 komadov 6 kr. in dražje. Fini crepe - redi 10 kom. 30 kr. in diažje. Kotilijonski trakovi v novodobnih barvah 10 kom. 15 kr. in dražje, na željo tudi v kuver-tih v kakoršnemkoli številu sortirani.
Priznana okusna izvršitev dekoracij
za plesne prostore. Dekoracije za plesne dvorane se
posojujejo in prodajajo. Originalni novi pariški šaljivi in norčljivi predmeti 10 kom. 50 kr. in dražje.
Barvasta efektna razsvetljava za kotilijonske podobe, komad
po 10 kr. in dražje. Nenevarni salonski umetni ogenj, dekoracije za zlate dobitke, Gledališki odri se posojujejo in postavljajo, ne da bi se kaj
poškodovale sobne stene.	31 3—2
âDwT Ceniki zasto n j.
Brzojavka.
Kadi p o r 11 š e n j a hiše, v kateri imam prodajalnico, preselil se bodem v kratkem	W
na Sv. Petra cesto štev. 4
M vslecl te preselitve pa prodajam odslej vse zimske in JK tudi druge predmete
Ustanovil leta 1767 Joh. Jak. Samassa v
8
25 do SO dostotkov ceneje.
57 3-1
Ignacij Žargi,
Sv. Petra cesta št. 4.
Otvorjenje tesarskega obrta.
Podpisana usoj&ta si si. občinstvu javljati, da sta ustanovila s parno močjo delujoči
tesarski obrt
pod tvrdko
Ji. dferančič S JI. JLžman
na Karlovski cesti — Tesarska ulica v Ljubljani.
Priporočata se v vsa v tesarski obrt vštevajoča se dela zagotavljajoč solidno, trpežno in natančno izvršitev po najnižji ceni. Skrb jima bode, da zadovoljita kar možno spoštovane svoje naročnike.
Velespoštovanjem
s 3-3	Ji ¿fsrancio 6 tJl. Jlžman.
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
Menic in vrednostij
O. in kr. ^ <1 v orni
zvona,!9 60
Albert Samassa
v Ljubljani.
Livarna harmonično in melodično ubranili
as^r
zvonoy.
-s» so,
Zaloga cerkvene priprave iz masivnega brona, svečnikov, lestencev, svetiljk, altarnih križev, kanon-tablic, loncev za cvetlice itd.
najboljše konstrukcije za razno uporabo : za pivovarne, tovarne, rudnike itd itd.
Vodnjake (štirne)
— popolne vodovodne naprave, kletne sesalke in potrebščine, cevi iz kovanega železa, cevi iz gumija in ko-nopne cevi,
kot: različne pipe in ventile, predmete za sklepanje in zapiranje pri napeljavah cevij, priprave za kopališča, varnostne priprave za parne kotle, mazilne priprave itd.
Livarna za medenino in kovino po modelih.
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Wien,
I. Bezirk,
at t
, Parterre
T3tm-nniiAni 1 n o n d rrn onilo domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev, katera naj oenj. i X ipUI UUllIld ll&ZdllCtllllCl naši naročniki in čitatelji „Slovenca" blagovolijo uvaževati.
Odlikovana
sta bila na svetovnih razstavah
z diplomo in svetinjo
v Bruselju (Belgija) 1888. 1. na Dunaju 1892.1.
izdelovatelja orgelj v Kamnigorici (Gorenjsko)
priporočata se prečast. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom v izvrševanje
S" mmik mth^msk. orgelj
— In vsakovrstnih poprav. ——

Od leta 1880. do leta 1895. sta
izdelala 55 novih orgelj in izvršila nad 200 poprav.
Priporočilna pigma
najboljših veščakov so na razpolago.
Matija Horvat |
S* {evljarskl mojster v Ljubljani, sv. Petra oesta 32 f * priporoča «e prečast. duhovščini in slav. obcinstru *
*	v naročanja raznovrstnega	£
__■ obuvala	j
I katera izvršuje cenó, poSteno, iz zanesljivega blaga ' i	od najpriprostejse do najfinejše oblike.

IVAM JAX
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 13.
Zaloga šivalnih strojev in
ceniki zastonj pristrojsv za vozarenje.
in franko.
HENRIK ZADNIKAR
Izdelovatolj cerkvene posode v Ljubljani
Sv. 1'etra cesta št. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo cerkvene posode, svečnikov, lestencev, ■vetilnio, kadllnio itd. v raznem zlogu izvršenih. Vsprojema tudi naročila na nove predmete ter prenavlja stare, obrabljeno. Delo pošteno iz zanesljive kovine po nizki ceni.
izdelovatelj cerkvenega orodja in posode
'v Ljubljani, Poljanska cesta št.8, pol. Alojzljevišča
priporoča se prečastiti duhovščini, eer-kvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje
| monštrano, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križev itd.
iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni.
BRATA EBERL, črkoslikarja
tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko oerkvljo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita In usnje.	_
Alojzij Zorman
trgovina z moko v Ljubljani, Florljanske ulice št. 7 priporoča vsakovrstno moko po različni ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko.
Prodaja na drobno in debelo ter zagotavlja uljudno postrežbo.
4 Josip Rebek preje Ahčin +
S	ključavničar	^
v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 ^ priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim 4
t predstojništvom in p. n. občinstvu v vsako- ▲ vrstna stavbinska kllučarska dela J 1 Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, * T ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej A še se priporoča v izdelovanje cerkvenih T 8pominikovin nagrobnih ograj. Zaloga in T napeljevanje hišnih telegrafov in telefonov. ■	Delo trpežno in natančno, cene nizke.
I GABRIJEL 0ZELJ |
T tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 *
*
^ se priporoča preč. duhovščini in si. ob- j..
činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko 4 A spadajočih predmetov, kakor: garnitur, A ] divanov, žimnatih in modrocevna peresih j
itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po Št najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci- * t ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- j $ tere tudi špalira. Osobito se priporoča za Jjf delo na deželi.	^
Franjo Toman
podobar In pozlatar, Križevniški trg 1, Ljubljana
se priporoča preč. duhovščini za izdelovanje cerkvenih In sobnih del po nizki H> ceni in priznano natančni izvršitvi. V zaje logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), ]Jj slike, cofe, krogljice za vrvi itd.
rnWm Jtfc « » 1» « » 9
svedar v Oorioi, Solkanska oesta[9.
priporoča prečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu pristne
■i** čebelno-voščene sveče
klg. po 2 gid. 45 kr. Za pristnost jamči s svoto ■■■■ 1000 kron. ■■■■
Pošiljatev franko za naročila v Avstro-Ogerski monarhiji.
SL IVAtf Uit AN SL
Ljubljana, Gradišče št.8, Igriške ulice št.3
priporoča p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo
pečij, glinastih snovij, štedilnikov itd.
in vseh v to stroko spadajočih del po -== nizkih cenah. ==—
fffffffffflffffffffflffffff
JERNEJ ČERMELJ
trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo
v Ljubljani, Semenišče (za vodo) priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo bogato zalogo vsega v
gospodinjstvo spadajočega blaga
po najnižji ceni.
§ Na najnovejši način umetne	%
| zobe Ivi zobovja |
J ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja ^ a plombovanja in vse zobne ope- a « racije, — odstranjuje zobne bole- » ^ čine z usmrtenjem živca	j
t zobozdravnik A. Paichel |
5 poleg čevljarskega mostu, v Kohlerjevi » J	hiši, I. nadstr.	^
Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvitke in med priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu
OBOSZaAV DOLENEC svečar In lectar, trgovina z medom In voskom
v Ljubljani, GledalISine ulloe št. 10.
Dobiva se tudi mčd v satovji, pitanec | in medenina prav po nizki ceni. Zaloga | in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, medenega žganja, lastnega izdelka. Kupuje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek in suho satovje.
II Drag. Matkovič II
jj	brivec in vljasuljar
3 v Ljubljani, Stolni trg Stcv. 11
se priporoča v najtančnejše izvrševanje jI vseh v brivsko in vljasuljarsko obrt
!J spadajočih del. Postrežba je uljudna in J| vsestranski pozorna.
^in vseh v ! stroko ;
\ Brata Appe
^izdelovatelja lončenih pečij
; v Kandiji pri Novem mestu
(na Dolenjskem)
fepo°rs°vojo	\ sPadajočih
zalogo >fx ^^f,tTp-?in0 J 0g,n)11Z" _	Jr del&nih predmetov po
sT^StP' prav nizki ceni. — Zaloga v Ljubljani je v Židovski ulici, zastopnik g. Kališ na Prešer-a	novem trgu. »
I HMinnAi^^
Zaloga rezilnega orodja HH % ■■
9 OP 1» kirnrgičnih inštrumentov.
Ljubljana A|ni7ii V/aninO Ljubljana Stari trg 6. H'UJ£I| V alllllU stari trg 6.
priporoča prečastiti duhovščini in slav- j
nemu občinstvu nože, ikarje, britve
itd. iz najboljšega jekla po nizki ceni. Brušenje in poprave izvršuje točno.
jn Franc Pavšner	S
Ijj	W <M> nasproti c. kr. gimnaziji
♦ se priporoča preč. duhovščini in si. občin- ♦ ft stvu v naročila na duhovniško In ol-nj vllno obleko po poljubnem kroju, zago-i-n tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno ¡i] postrežbo in kar možno nizko ceno. Q'H5HSHSEHE5ES*H5HHZ5HSaSHSfi
FI1. TOIEC |
pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 £ se priporoča preč. duhovščini in si. ob- * činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, križevih potov, podob svetnikov itd. zagotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno.
Alojzij Erjavec pr. Zor
čevljar — Ljubljana, čevljarske ulice 3
se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje
raznovrstnega obutala
katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cenó.
Največja in najcenejša
tvornica stolov in klopij
za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavoda itd. itd.
Andreja Boucona
v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče
O I
a
ct o
■S - s
m
S. rt
a
.a
JU
«S C
O b>
I LUKA VILHAR ^JSS^kx I
Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne
priporoča svojo zalogo
zlatih in srebrnih
žepnih ur, nihalnih, stenskih in ur budilnic
po najnižjih cenah.
I I I I I
- P" ii a j ii * ¿ j i ii u c ii a ii. ^
$ Poprave Izvršuje natančno In točno. % »■»♦»«♦»«♦»■«♦»i»*»«»» ^♦»»♦»«♦»^♦»i»
| Fraao Sp.n.žas' | | pleskarski mojster, t Ljubljani, Rimska cesta 9 f
j se priporoča preč. duhovščini in si. ob- i J činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- %
tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri • novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo * y in cenó. Prenavlja tudi obrabljene predmete, f.
| Fr. ŠiSka	|
§	Marije Terezije oesta št. e	$
t se priporoča v podkavanje konj in razne- « vrstnih voz, ima tudi v zalogi	&
f raznovrstne vozé in sani $
J ter jih izdeluje po najnižji ceni.	^
mizarski obrt In zaloga pohištva v Ljubljani j
Dunajska cesta v Medjatovi hiši
priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu | svojo izvrstno urejeno
zalogo divanov, žim-| nic, omar, stolov, postelj itd.
Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago.
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra oesta 16
priporoča se čast. duhovščini in si. občinstvu
za izdelovanje vsakovrstne obleke.
V zalogi ima
narejene obleke Hčr
za gospode in dečke, dalje površnike, ne-premočljive haveloke, haveloke iz veljblo-dove dlake (Kameelhaar), mantile in plašče za gospe itd. Bi!) Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči.
i Tapetniška kupčija %
iOBBEKA
\! v Ljubljani, Šelenburgove ulice 1 %
! I dobroznana preč. duhovščini, priporoča J i svoje izvrstne
<! modroce na peresih
! [ (Federmatratzen) po 10 gl., nadalje ilm-< i ntoe, dlvane ln vsa v tapetniško I obrt spadajoda dela 000*9*000000*00*0000*
•<s> £
•e»
res
S c
Ki"
A


»9
13
•H. • »o
S ®

4P' £
V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri
Jakobu Zalazniku
dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štrukljl, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. Priporoča se za naročila ob primicijah, svatovščinah, Imen dneh in raznih slovesnostih.


ss


NJega Svetost
papež LEO XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. * dr. Lapponi-ju g. lekarnarju G. PICCOLI-ju t v Ljubljani prisrčno zahvalo za do-
Tinkture za
(Cena Jedni steklenlSlol 10 kr.) V

Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim
Piccolijevo želodčno tinkturo,
katera krepča želodec, povečuje slast, po spešuje prebavljenje in telesno odprtje
i
:
Naročila točno izvršuje proti povzetju
G. Piccoli,
lekarnar „pri Angela" v Ljubljani, na Dunajski cesti.

Tesarski obrt
v
Nove nlice št. 5
Xx.1 X'1' T 'i' T x'
Se priporoča v vsa tessirska stavbena dela.
— Cene porsein terpežnemu, zanesljivemu delu primerno nizke.
Domača tvrdka!	Domača tvrdka I
658 26—20
Ivan Zakotnik
mestni tesarski mojster
in zapriseženi izvedeneo o. kr. deželne sodnije.
Z I I I I I X X X X I I I I. t X X X X X
Ustanovljeno leta ISTO.
Izdelava perila
za gospode, gosp6 in otroke
Da debelojin drobno.
Cena in blago brez konkurence.
¿t -2 m
S >
o
a
cA
N ©
I p.
O
o o
I
m O
a
Srajoe za gospode,
beli chiffon, gladke nn pi.il>, brei ovratnika. brei miniti. 87 Tr.t jedn» od gld. 110 do 110 l«t „ „ 6'85 ,. 15 — Srajoe za deik«, Ti Teliko.tih, sicer knkor gornje jedn« od gld. 1 •— do 140 i"t „ „ 575 ,. 7'75 Bvltloe za goapode, « rr.t
jedne 80 kr. do gld. 1-40 ie.t gld. 4 50 do gld. 7 60 Dvanajat ovratnikov od gld. 1-80 do 2-20. Dvanajat maniet od gld. S'30 do 4*60.
12 predlog:
(Vorbemden) od gld. 3-85 do 5'—
/ /

ff cr
H-
O
•o
%
o
B
o <
o ►t
«2. <D d o< K* o
Za kroj brez graje in za točno postrežbo
jamči tvrdka
•T. O Hamann
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. In kr. častnikov in o. In kr. mornarloo.
■2KJP Cenike nemške, slovenske, laske pošilja nn zahtevo brpzplačnn	8 3

Vsak dan sveži ^ (3.3)
ustni Grofi so ¿oso Pn
v Ljubljani, na Starem. Trgu Atev. 21.
Naznanilo in priporočilo.
Preč. duhoščini in g) občinstvu z mesta in na debeli javljam n»juljudneje. d» sem po potresu ln. aprila opustil prodaiiilnico v Gledališki ulici v Liubl.jani, ter imam odslej glavno zalogo	336 52 36
nairaznovrstr» e)Hh klobukov
cilindrov, čepic, slamnikov itd.
samo na Starem trgu (pod Tnato) it. I poleg čevljarskega mosta
Priporočam se ob jed-nem v obilo nakupovanje zagotavljajoč dobro blago po nizki ceni.
VelespoJtovanjem
J. SOKLIČ
v Ljubljani, Stari trg. št 1. g
Lepa kočija (Landauer)
dvoaedežni kupej,
dvojica angleške konjske oprave
je ceno naprodaj na Rimski cesti št. 17. 53 2—2
Konjski cvet
(pomnoženi reatitucijski tok)
steklenica 1 gld., 5 steklenit 4 gld. rabi se za drgnjenje t krepilo konjskih udov. Ta
cvet, mnogo let po izkušenih iivinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepllen, lajfia otrpnelost konjskih udov ter sluii v krepilo pred in v restituc'jo (očvr-ščenje) po kakem trndapolnem delu.
Mm rili siia za živino,
za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d.
Rabi se skoro401ct z najboljšim vspe-hom večinoma po hlevih, ako živlnče nemore Jesti; zbolj-
—„— juje mieto,
Zamotek z rabilnim navodom "vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
priporoča in lazpošilja na vse strani a prvo pošto
lekarnar 113 6 Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko.
| iillllllllBiillBIlillliiil 1		
m	Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča:	
1	Slovensko-nemški slovar.	»P
m	Izdan na troške rajnega knezoškofa Ant. Al, Wo 1 f a.	m
m	Uredil	
p 1 (rjfet	M. Pleteršnik.	i
IB® m m IfiB	Dva zvezka (118 pol vel. o^m ), nevezana 11 gld. 50 kr., vezana v polfranc. izvirnih platnicah 14 gld. 50 kr	i® TO
\m	HlllililllllliSiillllll	

**
**
V zalogi Katoliške Tiskarne v Ljubljani izšlo je ravnokar:
12 Marijinih piimlj
za mešan zbor zložil
Janez Pogačnik
op. 8.
Cena partituri 50 kr. Vsak glas velja 10 kr. Po pošti 5 kr. več.
S & i k d i IS J j V
Dnč 17 JanuvarlJa.
ikupni državni dolg v notah	100 i
Skupni državni dolg v srebru.....100
Avstrijska zlata renta 4%......122
ivstrijska krons» r&nta 4%, 200 kron	100
Ogerska zlata renta 4% ...	121
Ogerska kronska renta K%. 200 kron . .	'-'it
Avstro-ogerske banine delnice. 600 gld. .	9K9 Kreditne delnice, 160 gld . . 359
Liondon vista . . . . . .	121 Nemiki dri. bankovci za 100 m. nem. drl. velj. 59
iO mark .... . .	11
K) frankov (napoleondor) .	9
Italijanski bankovci . •	44
1 to. cekini..........5
«S
8> o r % a.
	Dne 16. JannvarlJa.			Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	197 gld. 50 kr. 133 . - .			
45 kr	i% državne srečke t. 1854. 250 gld.	145 gld.	- kr	Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18		60	
80	5% državne srefike 1. 1860. 100 gld.	1*8 .	—	Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove' srečke, 40 gld........	23		26	
65	Državne srečke 1. 1864, 100 gld. .	192 .	—		66		_	
30	4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron	98	50 „	St. Gendis srečke, 40 gld.......	71		_	
V<	Tišine srečke 4%. 100 gld. .	141	75 .		52		-	
05	Ounavske vravnavne srefike b%	128	—	Ljubljanske y..... Akcije anglo-ivstrijske banke. 200 gld.	22		-	
—	Dunavsko vranuvno posejilo I. 1878	105	— „		165		75	f
—	Pdsojilo goriSkeg» mesta	112	— „	Akcije Ferdinandovesev.železn.,lOOOgl.st.v, 3H60		<»	—	r>
70	4« kranjsko iletelno posojilo	—	n	Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	466	«		„
45	7,astavTia |inma av. osr zem.-kred.banke4 %	99	n	Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	100	9	—	
88 .	Prijoritetne obveznice državne železnice .	220	- _	Dunajskih lokal, železnic delniška družba	62	O	—	n
62 V,	južne ielezaice 3%	169	70 „	Montanska družba avstr. plan.....	83	„	60	
20	južne želeieice 5%	131	50 „	Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	159	b	—	M
72 „	dolenjskih železnic 4%	99	50 „	Papirnih rubljev 100........	128	n	—	t»
Nakup tu prodala %S
rsakovrstnib državnih papirjev, srečk, denarjev na
ta varovanje ia ¿gube pri trebanjlb, or zzrubam« najmanjšega dohir.k K a I a n t n a izvršitev naročil ne bortt.
Merti^rnlcna delniška družba
rc u c i
«olizBils it K) Dunaj, MinahilftrstrasM 74 8
64
M>£~ Pojasnila %M v vseli («ipaSartklh in Inančnlh stvareh.
potem o kursnih vrednostih vseh ipskulesijskih vrsdnsstn> papirjev in veetel sviti za dosego kolikor je mogoče visooe«» >brestovanja pri popolni varnosti af naloženih ft 1 bv n 1 o. Tfc