128. ite«. Pavirtni tranko v drtevl SMS. V Llubllanl, v nedello 6. lunlla IS2«. Uhaja razen pendeljka * dneva po praznika vsak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri« obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 65 mm po K 1’20. Uradni rasglasi, poslano ter notice isti prostor K l*bO. Pri večjem naročilu popust v Glasilo jusoslov. socIialKO -dentokralkiiia sira n k©. £.- . rcs-s^esna itov. 1 krono. ___________________Uto IV. TfcSsfonska &t. 312. Naročnina: Po pošti ali ■ dosiavljanjem n c dom za cel j efo K 240, za pol letp . 120, /a četrt 'eta K 60, za mesec R 20, Za Nemčije celo leto K 312, za ostalo tujino in Ameriko K 860. Reklamacije za list 80 poštnine proste. Dpravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Naročnikom in prijateljem! . V hudih političnih bojih, kakršne “»amo danes, je potreben socialistični v«VJ*lk v vsaki delavski rodovini Aito,- S?dru8 in sodružica ga mora citati, če hoče slediti politiki in se bn 'v? zmotaru v delavskem to nam danes prete od od-Flt!h 10 neodkritih sovražnikov. Gibanje delavstva se danes nahaja v nticnem stadiju, v prehodni dobi. plasti zaradltega )e nujno potrebno, da čita vsak delavec lo vsaka delavka socialnodemokratičnl dnevnik »Naprej«, edini slovenski delavski dnevnik, ki pošteno zagovarja delavske interese in širi pravo čisto razredno zavest, kakor Jo je učil veliki učitelj Karl Martts. Zaradi draginje tiskovin imajo danes listi silne težave. Tudi nam se godi tako. V zadnjih tednih so se povečali tiskamiški stroški zopet domala za tisoč kron na dan. Zvišati Moramo tore! naročnino znatno, ker moramo zasigurati obstoj listu v interesu slovenskega proletarijata. Vse cenjene sodruge In sodružice pa vljudno opozarjamo na pomen dnevnika v času, ko se bližamo volitvam. Žrtvujte v Interesu proletarijata to malenkost in mi bomo storili tudi svojo dolžnost, zakaj bojevati se moramo vsi in vsi krepko podpirati svoja podjetja. Odslej bo znašala naročnina na »Naprej« po poStl ali s pošiljanjem na dom 20 K na mesec. Posamezna številka bo veljala 1 K. Naročniki dobe torei, če plačajo mesečno naročnino »Naprej« okroglo za 66 v na dan. Sodrugi in sodružice 1 Storimo za naš dnevnik vse, kar Je mogoče. S tem se obenem najbolje pripravljamo za volitve. Uprava »Napreja«. Objem naših nacijonalcev s knezom Auerspergom! Nadalitta razkritja! Veliko Auerspergovo fldejkcmis- *H> posestvo na Kočevskem ie bilo meseca marca 1919 vsled znane odredbe ministrstva za agrarno reformo razlaščeno Že takoj spočetka so hoteli razni pulitikarji izSLSin J IJS v r,lbrrUi in so se pulili za plev;, »do ga dobi več. Sumničili m dolžil; so drug diugega po /Slovencu« in po »Slovenskem Narodu«. Spočetka Je bil državni nadzornik neki Čeh, pozneje pa ie to mesto zasedel 'k. k. Hofrat Rustia v Ljubljani, kateremu le knez Auerspeg še vedno »Durch-laucht« in nekako bog. Knezov gozdarski svetnik Schadinger, hud nemški nacilonalec in zatiralec slovenskih delavcev, le ostal na svoiem mestu. dasi ie popolnoma nezmožen Auerspergovo posestvo ima da-pes 4,000.000 kubikov zrelega lesa »n povsod vpeljano lesno industrijo tzage). Vsak pameten čloVek Je pričakoval, da bo to razlaščeno veleposestvo država sama eksploatirala po svojih zmožnih organih, foi Jih ima dovoli na razpolago. Na ta način bi pomagala dvigniti našo valuto, zlasti ker ie danes Rusija šc nezmožna v tem pogledu konkurirati na svetovnem trgu Toda zgodilo se Je nekaj nepi ičakovanega. Madajoči stranki ,in JDS zvesti svojim kapitali-načelom pa ste sklenili med-H.Jepo|t,eno e- dr- Tavčar'.) mnt členila se ie znana sra- kril n^^b8, ^i smo 1° m* raz' - n- Qd države razlaščeno premože- Se več. Z glavnim poverjenikom za agrarno reformo, se je domenil, da bo on, »vojvoda in knez><. škandalozno pogodbo odobril samo pod tem pogojem, ako se razlastitev njegovega veleposestva prekliče Gospod dr. Lukan mu le dal na svobodno razpolaganje ves denarni depot o.l posestva, naložen v deželni banki, ki znaša več milijonov! Vse to pod pogojem, da daruje knez milostno en mililo« kron za slovensko tehniko. Država torei dovoli oholemu knezu, da ji daruje ta znesek od nienega denarja. Žalosten ta naš nacijonalizem ’ Žalostno to za ponos naših nacijonai-nih strank! škandali Naredbo centralne vlade ste skrili. da bi napravili sijaien kšeft in ukanili kmeta, delavca in državo! Državni denar ste izročili tujcu — knezu’ Dovolili ste mu, da podari od tega denarja nazai bori milijon kron* To so fakta’ Sedal kričite In zmerjajte! Sram Vas bodi vseh skupaj I 24. april. 11. nje se te hotelo razdeliti med nekatere strankine pristaše, ljudstvo, kmeta in delavca, pa grdo ogoljufati. Naredba centralne vlade v Bclgradu z dne 11. februarja 1920 določa, di se sme les veleoosesrev. kJ soadaio pod aerarno reformo, prodati le na iavnl dražbi. Kako- Je moglo torei priti do škandalozne pogodbe, ki smo k> mi razkrili in ki sta io »Slovenec« in »Večorni List* zagovarjala kot socl-jajno pravično, ravno tako kakor je besnel »Narod« (trgovska in obrtna zbornica1) nad našim razkritjem. Citirana naredba Je bila deželni vladi in zlasti tudi glavnemu poverjeniku za agrarno reformo znana. Vendar se io ni razglasilo, dokler ni bil les potoin koalicije med JDS in SI .S prodan pod roko. Začetkom maja letos je prišel knez Auersperg pogledat svoje posestvo. Vlada bi ga morala podučiti, da je naredba o agtarni reformi od marca 1919 še veljavna. Toda vlada ie to opustila, še več, pustila je, da Je visokost knez Auersperg sam si stiral razne vladne ^odredbe. Sam Je odstavil od države nastavljenega upravitelja kopališča Toplice, povišal Je takso za kopeli in »svojim« uradnikom zvišal plače za 120%. Odredil je, da se zopet uvede nemško uradovanje, skratka pokazal Je, da se smatra za neomejenega gospodarja kot »Herzog von GoMschee« in da se na državne odredbe pokašlja. Dogodki ob železničarskem štrajy ku so izzvali komentarje v slovenski žumalistiki. Oglasil se le Fran Govekar v »Slovenskem Narodu« z dne 28. aprila t. I. s člankom »Lpilog ali prolog?« Njegov članek ni samo individualen odgovor, marveč ga lahko smatram za kolektivno, tipična sodbo slovenskega meščanstva. In tu se moram naiprej dotakniti temelj ne razlike med pojmom »meščanstvo« in »buržoazija«, ki se zamenjavata tudi v socialističnem časopisju, kakor bi bilo to eno in isto, dasi ni. Najprej pomenja »meščan« prebivalca mesta nasproti vaščanu, ki stanuje na kmetih. V tem smislu so meščani vsi stanovalci mest: trgovci. obitniki, uradniki, delavci. Pri nas se nemški iz,raz »Burger« navadno prevaja z besedo, '-meščan*, dasi ima tudi pomen »državljan« (Staatsbflrger). Meščan ali državljan postane buržoazijec takrat, ako na podlasri svojega kapitala zahteva in izvala priviligiran političen vpliv v državi. Ta razloček ie lasno označil že Ferd. Lassalle y svojem *De-lavskem programu«. In l!d. Bernstein ie dodal v knjigi »Pogoji soci-ializma in naloge socilalne demokracije* temu Lassallovemu pojmovanju še okolnost, da ie treba poleg poli’ tičnega vsaj obenem gospodarskega privilegija, ako pravilno definiramo, kdo ie buržoazijec. S tega stališča hoče socijalna demokracija, da se sedanji kapitalistični red ^premeni v socijalistično družbo, a ne more logično zahtevati, da bi se meščanska družba Spremenila v proletarsko, *er to bi pome-njalo. da namerjamo proletarizirati sedanjo družbo. Ne proletarizirati, ampak narobe- proletarci nai Postanejo enako-oravni meščani ali državljani, pob* tično in gospodarsko, kar so doslej samo nekateri privilegiranci. Nasprotje le med buržoazno m proletariatom. a ne med proletariatom In meščanstvom ali državljanstvom, ker ni vsak meščan ali državljan že obenem buržoazijec, dasi Je vsak buržoazijec v kapitalistični družbi . priviligiran meščan ali državljan: politično in gospodarsko. Slovensko meščanstvo, kJ je iz-večine malomeščanstvo, pomenja, kakor druizod, tako tudi pri nas oni sloi prebivalstva, ki mu Je lastna mestna kultura in mestno gospodarstvo v nasprotju s kulturo in gospodarstvom na kmetih. Ta sloj ni izključno niti proletarski niti buržo-azijski, ampak srednji stanovi tvori- lo njegovo jedro. Ta sloj Je maloštevilen v primeri s kmetstvom in delavstvom. V kolikor se čuti gospodarsko krepkega, postaja buržoazij ski in zagovarja kapitalistično družbo: v kolikor se mu gospodarsko K odi slabo, se približuje socialističnemu pojmovanju. Žurnalistični glasnik tega meščanstva le tudi Fran Oovekar, ki glede, obžalovanja vrednih dogodkov na Zaloški cesti vzklikat Več srčnt kulture in manj politike! Pri tem vzkliku zastavljam pero. da ga ocenim, ker v njem vidim pozitivno vsebino Oovekaijevega članka za bo dočnost. Zahteva po srčni kulturi Je upravičena in potrebna: brez nle ni skupnega življenja! To kulturo naj dajejo oni. ki lo imajo, kar bi nai bili v prvi vrsti intelektualci. O tej vzgoji pa sem pisal leta 1905. v »Naših Zapis kih« n. pr. takole • Ako s svojim zgledom utrjujemo slabe, dostikrat naravnost surove navade in razvade naroda, to ni sredstvo, s katerim misli marsikdo, da deluje za zbližanje inteligencije z ljudstvom. Ljudje, ki nimajo niti trohice umevanja za ljudske potrebe,. stopalu časih s svoje vzvišenosti med izobražene mase ob trenotkih, ko se izgublja jasna misel. Ne da bi dvigali množice v višave iz nižin življenja, marveč jim zuščuJo in celo sami ponujajo nebrz- danosti. S tem se laskamo nezavedn-nosti. s tem utrjujemo slabost *n Ji dajemo spričevalo dopustnosti, a na zunaj imenulemo to narodno delo! —> Slovensko Izobraženstvo ie s svoiim govorjenjem m vedenjem, s svojo službo Bacchti in Veneri dajalo slab zgled svojemu narodu. A ne samo v družabnem življenju, tudi na polju umetnosti je nastopalo »narodno primojduJevstvo«, kakor Je nazv.tl Ivan Cankar to strujo v literaturi. Kako nizko smo bili takrat padli, tega fakta žalostni dokumen*. je zlasti slavnostna števi'ka humorističnega lista »Jež«, imenovana »Ooljufiva kača«, s parodijama >>Pod oknom« in »Nezakonska mati«, k? sta bili izdani za veselico na korist Prešernovemu spomeniku! In za nameček vsem tem raznim »Žanetom z Jblane« smo dobili še svetovno vojno, ki je dokončala započeto delo' Mani politike velja splošno za vse naše politično časopisje. Slovenska žcmalistika stoji na nizki stopnji: svetovna vojna nas Je za treno* tek iztreznila, a sedaj, ko smo si malo oddahnili, lahko zopet začnemo po stari navadi! Manj politike, to naj pomenja več stvarnosti, ved globoke kulture in zdravega gospo* darstva. a manj osebnosti, manj strastne polemike za malenkosti in manj kričave strankarske reklame\ Žurnalistična anonimnost Je plašč, za katerim se skriva nedostatek čuta za osebno odgovornost. Ali si moremo misliti, da bi se s podpisanim Imenom blatili in vedoma govoriH neresnico? Zurnalistika le 2a večino naroda skoro edino politično in po* učno berilo: tega fakta bi se moral zavedati vsak. ki urejuie liste in vanje piše, komur je res pri srcu umska in nravna blaginla ljudstva. Ne potrebujemo pikantnosti v političnem časopisju, ampak diskusije in orientacije o Javnih vprašanjih. Znak kulture ne more biti množina slabih ča< sopisov. Slovensko časopisje Je soodgovorno za podivjanost v našem političnem In socijalnem življenju. Proti koncu 1919. leta je sklical Janez Kalan sestanek, na katerem na) bi se bili pogovorili, kako omejiti strankarsko surovost v časopisju, a tegt razgovora sva se udeležila poleg sklicatelja samo Fr. S. Finžgar In lazi Na) poskusi Janez KaJan svojo srečo še enkrat morebiti se nas sedaj — post festum —, 2bere trikrat po troje ,. . ZakaJ več srčne kulture in manj poitike le treba nam vsem, zlasti pa delavskemu, kmetskemu in meščanskemu časopisju, ki so glas-nfki lavnega mnenja1 Dr. Dra«. Lončar. LISTEK. & P. Cehov: Znameniti ljudje. (Poslovenil Fran Pogačnik.) I. Svatbe Olge Ivanovnc so se udeležili vs’ njeni prijatelji in dobri znanci. »Poglejte ga! Ni li res. da je na njem ne-*aJ posebnega j*« Je nagovarjala svoje prijatelje kažoč na moža, kakor bi želela pojasnit* Semu Je poročila preprostega, čisto navadnega 1® neznamenitega človeka. Njen mož. Osip Stepanič Dimov, je b'I zdravnik v činu titularnega svetnika. Oprav llal je svoje posle v dveh bolnicah, v em kot Izreden ordinator, v drugi kot prosektor. Vsak dan od devetih zjutraj pa do poldne je sprejemal bulnike in posloval v prvi bolnici, a popol dne se je vozil s konjsko železnico v drugo bolnico; kjer je raztelešal trupla unulih bolni kov Njegova zastbna praksa le bila malenkostna, kakih 500 rubljev letno. To bi bilo vse. KaJ nal še povemo o njem? Nasprotno Olga Ivanovna ;n njeni prijatelji Pa dobri znanci niso bili kar tako navadni ljudje. Vsak med njimi je bil na ta ali oni način znamenit in že znan, imel že ime in se štel za ženitnega, ali sicer še ni bil znamenit, a je iir.d polno bleščečih nad. da postane. Tu smu kneli priliko videti umetnika od dramatičnega gledališča, ki le bil vel;k, že davno priznan talent, lep, razumen m skromen človek, izboren recitator, ki le učH Olgo Ivanovno deklamirat’. Dalje le bil tu operni pevec, dobrodušen debe-luhar, ki je zdihovaje uverjal Olgo Ivanovno, da se sama unonablja: ako bi ne bila malomarna in bi se lotila stvari, bi se razvila v od; lično pevko. Bilo je nt-kaj umetnikov, zlasti žanrist, animalist in pejsažist HjabovskiJ, krasen. plavolas, mlad človek pri 25 letih, ki »► imel na razstavah lepe uspehe in Je prodaj svojo zadnjo sliko za 500 rubljev. Popravljal je Olgi Ivanovni njene študije in pravil, da lahko iz nje še kaj postane. V družbi smo opa zili viclomčelista, čigar inštrument ie plakal »n ki je Javno izjavljal, da zna izmed v.seh znanih mu žensk spremljat! edina Olga Akimovna Končno je bil med njimi literat, še mlad, a že znan. ki fe pisal novele, drame in povesti. Se kdo? No. §e Vasilij Vasiljevič graščak in posestnik, diletant-ilustrator in vinjetist, ki Je silno ljubil stari ruski slog, bilino in epos. Na papirju, porcelanu in okajenih krožnikih Je proizvajal pravcata čuda. Sredi te umetnišKe svobodne, po usodi ljubljene družbe.^ ne&ne in skromne, ki se ie spominjala zdravnikov ie ob bolezni. In katerim je bilo ime Dimov prav-tako nepomembno kakor Sidorov ah Tarasov, sredi te družbe sei je počutil Dimov tujega, ne- potrebnega in neznatnega, dasi je bil visoke rasti in širokotleč. Zdelo se Je, kakor da nosi izposojen frak in da ima brado kot trgovski pomočnik. Nasprotno pa bi, ako bi bil prijatelj ali umetnik, govorili, da spominja na Zola. Igralec ic pravil Olg, Iv:tnovni. da je s svojimi predivasthni lasmi in v poročni obleki zelo podobna vitki v'šnji, ko Je spomladi vsa pokrita z btlim cvetjem. >>Ne, poslušajte!« ga Je prekinila Olga Ivanovna in ga zgrabila za roko. »Kako se je to moglo tako nenadoma zgoditi? Poslušajte, poslušajte! Moram vam povedati, da sta bila moj oče in Dimov zaposlena v isti bolnici. Ko Je ubogi očka zbolel, le Dimov vse dni in noči prečni ob njegovi postelji Tolika požrtvoval nost! Poslušajte, Rjabovskil In vi, pisa telj! Poslušajte, to je zelo zanimivo' Stopite bližje! Kolika požrtvovalnost’ Kako iskreni sočutje» Tudi Jaz ponoč: nisem spala in sem sedela pri očetu in — zgodilo se Je. Moj dobri Dimov se ie zaljubil vame do ušes. Res je, pota usode so čudovita! Po očetovi smrti je prihajal k meni, me srečaval na ulici in me lepega večera, meni nič, tebi nič, — zasnubil. Kakor strela z jasnega neba! Vso noč sem prejokala in se sama vanj smrtno zaljubila. Kakor vidite, sem sedai njegova žena. -- Ali ni res, nabijem ie nekai silnega, mogočnega, medvedjega? Sedaj je njegov obraz obrnjen proti nam le za deloma in slabo razsvetljen, a ko se oi:rene. si oglejte njegovo čelo! RjahovskiJ, kaj rečete a tem čelu? — Dimov, o tebi govorimo.* le kr kt nila možu. »Pridi sem’ Podal svojo pošteno roko RJabovskemu! Tako' Bodita prijatelja!« Dimov se je dobrodušno in naivno smehljal, podal Rjabovskeinu desnico in dejal »Me zelo veseli. Hkrati z menoj Je dcvršU vseučiliške študije tudi neki Rjabovskij. AH ni va5 sorodnik ?« II. Olga Ivanovna Je štela 22, Dimov 31 la!, Po poroki sta si uredila krasno življenje. Olga Ivanovna je v sprejemnici okrasila vse stene 9 svojimi in tujimi študijami, v okvirjih in bre* n;',h, in ustvarila med klavirjem in ostalim PQ* hištvom krasen kotiček s pomočjo kitajskih solnčnikov, stojal, raznobarvnih krp, ktndža« lov, kipov in fotografij. V obedniri je oiepua stene z lesorezJ, obesila nanje opanke .n srp, postavila v kot koso in irrablje — in imela obednico v ruskem slngu. Spalnico je, da b! bila podobna skalni duplini, drapirala s temnim suknom, obesila nad posteljo benečansko sve< tilko In postavila pred vrata meža s helepardi*. Vsi so priznali, da imata mlada zakonska zelt prijazno gnezdece. (Dalje prih.) Politični pregled. + Minister za narodno zdravstvo g. Rafajlovič le vsled smrti v rodbini zadržan voditi svoje posle. Zato mu le postavljen za namestnika minister za sociialno politiko dr. Kukovec. + Italijanska zbornica je sklicana za 19. junij. Na dnevnem redu le proklamacila vlade. -+ Tešlnskl plebiscit za katerega se bije med Poljsko in Češko tako hud boi, stoii pred vratmi. Cim boli se bliža, tem boli napete so strasti in tem mani izbirčni so v sredstvih eni in drugi. Naše časopisje, ki črpa tozadevne informacije večji del iz nacionalističnih čeških listov, slika Poljake kot nekake razbojnike, ki skušajo podjarmiti »češko« Šlezijo. Govore in pišejo o poljskem terorju, Za plebiscit i Neštete pritožbe nam prihajajo f> Koroške o ravnanju tamkajšnjih klerikalcev ta nerazsodnih fanatikov. Zdi se nam. da le prav vlada napravila v tem pogledu veliko napako, ker je poslala, oziroma namestila tam ljudi, ki dostikrat niso primerni za take kraje. Vrhutega pa se le zanesla ogabna kranjska klerikalna politika na Koroško, ki nam že tukal preseda zaradi svoje nelojalnosti. Z vso brezobzirnostjo zatira ta elita naše sodruge in delavce »ploh, tako, da se moramo Čuditi poti pežljivostl koroškega delavstva. Same krivice In tiranija. / Glede plebiscita smo mi precizirali svoje stališče. Ponovno priporočamo, da glasujeta slovenski delavci za Jugoslavijo, nemški delavci pa po svojem preudarku. Vsekakor pa imamo pri tem pred očmi, da bomo potem. ko nastopijo normalne razmere, pošteno obračunali s tistimi, ki lažejo o nas, ki nas zatirajo, ki nam prepovedujejo shode in tako dalle. Krivice so tako velike, da naravnost Želimo, da bi vsi tisti zlobni hulska-či pripadli Jugoslaviji da bi Jim potem povedali, da na KroSkem ne bodo več delali neumnosti. Vsa hujskanja proti socijalnim demokratom so zlobna, ker nam poli-tikarji sami omejujejo vsakršno svobodo. Boj za plebiscit bi pospeševala ljubeznivost, dobrohotnost in organizacija, nikdar pa ne neutemeljeno nacionalno hujskanje, obrekovanje in terorizem. Vidimo se pri Filipih! Takrat vam pokažemo delavsko voljj in zavest! Kako agitiralo meščanske stranke »za« plebiscit na Koroškem. Iz St. Jakoba v Rožu se le koncem meseca aprila v temni noči vračal posestnik Knez od svojega soseda domov. Dvajset korakov pred hišo skoči tolpa za njim in ga udari z žilovko po glavi, da obleži nezavesten. — Prejšnji dan je bil napaden posest nik Šuster F. iz St. Petra, ko se je vračal Iz St. Jakoba proti svojemu domu. Tolpa ga le tako pretepla, da je ležal štiri dni doma. — V Talah pri P(l potres in zaradi tega ss podraže ameriški čevlji za dva ali tri dolarje. — Premog bo letos dražji, kajti v Alaski je bila huda zima. — V Chicagu se zopet podraži voznina na poulični železnici. Vzrok je ta, ker ljudje radi plačajo vse. kar pride. — Sipe bodo tudi dražje in sicer zato, ker le bila huda povodenj na Rumun-skem. -- Cena ledu poskoči za 15 odst., ker se lansko leto niso obnesli češplje v Mezopotamiji. - Stenska barva bo stala 10 centov več vsled tega. ker so divje koze v Alpah pobegnile tako visoko, da jih Italijani ne morejo dobiti. — Sladkor se podraži za 50 centov zaradi plebiscita v Kočevju, kjer se le prebivalstvo izreklo za monarhijo namesto za sovjetska republiko. — Kalif v Bagdadu je zbolel in na Finskem le zmanikaln nojevih peres. — Zobotrebci se tud; podraže, in sicer zato, ker je Lucifer odredil, da škrbavih nun ne sprejme več v pekel, ker ne morejo škripati. • Polovične vozne cene /a dijake. Prometno ministrstvo »e odobrilo. kem vlaku še poseben vlak. ki odide iz Ljubljane okoli pol 6. zjutraj; v Vetrinj pride ckoll 9. ure: vrne se zvečer okoli 22 ure (10.) s Rudarsko glavarstvo in okrožni rudarsHl urad v Ljnblianl se preselita v petek, dne 4. junija iz dosedanjih prostorov na Redjevi cesti št 3 v poslopje Kranjske hranilnice. KnaJ-ljeva ulica št. 9, I. nadstropje, levo. Vsled preselitve se stranke dne 4. in 5. Junila sprejemajo samo v nujmh zadevah. — Rudarsko glavarstvo. Pozor! Opozarjamo na današnji oglas železne trgovine Franc Fran-geschev naslednik Rupert Jeglitsch v Mnriboru, Oosposka ulica St. 11. Popravek. Vest o povečanju dodatkov vpokojencem južne železnice se pravilno glasi tako: Po poročilih komisarijata ministrstva za promet v Ljubljani bo upravni svet južne železnice povečal dodatke upokojencem te železnice za 500 (ne za 50) do 700%. To povišanje velja od 1. maja dalje. Češka obec v Ljubljani V.vbor zve na mimofšdnon vahiou hroma-du, dne 7. června o 8. hod večerni v hotelu »Union«. — Na programu de* plfto»aci volbv (misto pfedsedv, jed-natele a 2 členu vfboru) — Pfijdte všichni! — V^bor. k. Samomor pod Rožnikom. Včeraj dopoldne so prenesli najdenega obešenega v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Tekom včerajšnjega dneva so ugo^ tovili njegovo identiteto. Obešeni je uslužbenec južne železnice Karol Ja-reš. rodom Ceh iz Jaromiia, ter Je bil okrog pol leta zaposlen pri lužni železnici. Zakaj ie izvršil samomor, še ni bilo mr^oče dognati. Saje so se vnele včeral zvečer v hotelu »Union*. Škode ni nobene. gibanje v Srbiji majhno, je naravno, da so bili v politični delavski stranki in v sindikalnih organizacijah odločujoči eni in isti ljudie. Tako je bHa tam strokovna organizacija vedno dekla politične organizacije In obratno, kar pa smo pri nas na Slovenskem že davno premagali in orebo-ieli. Po vojni je politična stranka srbskih socljallstov takol stopila na skrajno levlgo. Starih Hudi poznanih celemu svetu, ni skoro nič. Ali so poginili ali pa stole ob strani, kakor n. pr. Dragiša Lapčevič, ki je danes sicer formalno komunist, ki pa ne soglaša z vsem tem, kar se godi v stranki. On je pri drugi Interenacljo-na!l, kakor vem Iz lastnih opazovanj, zelo dobre zapisan in najjasnejša glava francoskega socializma. naslednik nepozabiega Jauresa, s Renaudel ga ima silno rad, V Palais Bourbon v Parizu mi le to prišlo na ušesa. In Batimbach iz Geneve ml je pravil o njem. Toda Lapčevič je vojak in se podreja disciplini. Mislim pa, da nima prav. Toda redal ie v Belgradu komunizem Buharina silno moden, kar mi je tudi umljivo. Zivijenske prilike tam ,co tako silno žalostne, kakor men da nikjer na svetu, niti v Bolgariji ne. Sindikat belgrajsklh trgovcev Je Silno nesramen In pleni ljudstvo, da Je groza. Poleg vsega ie mentaliteta n' Novice. — Klerikalcem v album. Včeraj* šnll »Slovenec« cidra v svojem uvod* niku odlomek iz razprave s. SpieU berga takole: »Socialist Fritz Spiei* berg pa ie izrekel v berlinskem »Vor« wSrtsu« dne 9. avgusta 1919 o du*> ševnem razpoloženju sodbo: Dušev« nost in znanje sta popolnoma neznana pojma. Kdor razpolaga z nad desel šlogejji in jim zna nadeti primerno frazersko obliko, ta si ve pridobiti na vsakem političnem zborovanju sijajen uspeh... še nikdar nista nevednost in praznota duha tako triumfira* la kot danes. Neodgovorni elementi deloma zelo temne preteklosti, terorizirajo z nevedno, razburkano maso politično življenje. Mirnejši, pamet« neišl socialisti... a umikalo vznevo* ljeni in deprimirani v ozadie. Nočejo sl več razbijati glave ob steni neumnosti, omejenosti In zlobnosti ter čakajo trenutka, bo bo razsodnost ib pet zmagala.« V zvezi, kakor naval* »Slovenec« Spielbergove besede, n® pomenijo te isto kakor v originalu. Vsekakor pa pada očitek Spielbergov na klerikalce, ker ti računajo edino * nerazsodnostjo množic. Isto velja z* vse tiste, ki delalo na razkolu v de1 lavsklh vrstah. Mirnejši socialisti p* delajo dalje pametno, ker vrste zavednega delavstva so še strnjene ta zmagujejo s svojim kulturnim in gospodarskim delom, — Nesreča Danes opoldne se Ji pred parlamentom pripetila nezgoda, da je avtomobil povozil in poškodo* val g. Bogdanoviča, uradnika v mini-strsivu za zunanie stvari. G, Bog' danovič ie ranjen na glavi in so g* prepeljali v bolnico. — Milijonska tatvina v spandafl-, skl chadetl. kjer Je bilo pred letom dni ukradenih 160 milijonov romunskih lejev, Je prišla na dan. Storilce štiri osebe, ki so teda? vršile vojašk^ službo in stražile ta zaklad, so zaprli. Tatovi so priznali zločin. Trije so za ukradeni denar nakupili posestva, četrti pa ea je zapravil. — Antična najdba. Iz Rima poročajo: V okolici Rima ie bilo odkrito te dni etruščansko svetišče s pol¥* chronovo votivno skupino štirih bo* gov v naravni velikosti. Najbolje J# ohranjen kip razsrjenega Apolona. Domnevajo, da izvira skupina iz 6- stol^tla med Krisfom. — Požar v Kanad1. »Times« poročajo iz Toronta, da so vsled trajne suše v Južno-vzhodni Kanadi izbruh« nili veliki gozdni požari, škoda V Novem Brunšviku in Novem Škod" skem znaša nad 2 milijona dolarjev. — 126 letoi starec umrl V Omahl v severni Ameriki i? preminul neki Tom Morris, 126!etni starecsamec. Bil le rojen na Amdeškem v leta 1794. V Ameriko ie dospel pred 50. leti Spominjal se je Napoleonovih vojsk. Ker mu le pred 100 leti umrla zaročenka, le ostal vse življenje sa-mec. Kultura. Ivan Cankarjevi noveli »Bela krizantema« In »Nina« sta izšli v češke® prevedu v Založbi J. Bučka v Prostč-lovu. Prevel iu je d?. Merka, znan prevajalec iz slovengčlne. Pripominjamo, da se na čehoslovaškem *Plob izvanredno veliko prevaja iz vseh svetovnih jezikov in v vseh panogah literature. To bi nam služilo lahko v dober vzeled! teh ljudi in onih njihovih podkupljen-cev, ki sede v raznih ministrstvih kot načelniki, Inšpektorji sekretarl! In pisarji vseh mogočih klas, povsem drugačna kot naša. Pri vsem slabem* kar najdemo pri nas, smo mi Slovenci v obče nekako solidno ljudstvo. Nam se pozna stroga in disciplinirana nemška šola. Vsal zdi se nam, da Je k rad n ja in goljufija in podkupovanje nekaj, kar Je orepovedano, čeprav natančno ne vemo za dotični paragraf kazenskega zakonika. Skratka: Socijalistična stranka v Srbiji je slabo organiziran bol obupancev prott korupciji In kapitalistični prcpalosH — kakršne v tej veliki ta preprosti meri pri nas danes vsal še ni najti. Pri nas v bivši Avstriji smo dosegali uspehe tudi s pametnimi na" sveti, s pozitivnim delom, z vztrajnostjo, s samovzgojo Itd. — tam doli vse to ni bilo mogoče. Zaman pripo4 vcduieš n. pr. povprečnemu srbske" mu radikalcu o socialnih reformah. Sai mi »c celo prijatelj dr. Jež pri svo» Jih Invalidih skoro omagal In ti ljudje, v teh strašnih razmerah, so bili, ki so diktirali stavko Ž«-lezničarjem v vsej Jugoslaviji in i® do dane«* do konca vodili Stev. 128. RAPRBJ. Stran 3. Iz stranke. Živilski delavci, l.iubliana ena In trt. plačajo prispevek vsako nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne v društvenih prostorih, &elenburgova ulica 6, II. nadstropje Društvo živilskih delavcev v Ce "u vabi odbornike in odbornice na tpesečno scio. ki bo vršila dne 6. junija 1920 točno ob 9. uri dopoldne v Prešernovi ulici št. 6 v Celju. Izlet. Planinski odsek »Svobode« V Trbovljah priredi v soboto, dne 12. m. izlet na Mrzlico. Odhod v soboto cb 8. uri zvečer. Opozarjamo vse podružnice »Svobode«, da se tega izleta udeleže. Natančni spored objavimo prihodnji teden. Vpoš!|lte zaostalo naročnino za »NAPREJ«, da se Vam pošiljanje istega ne ustavi. Mi pl. . (yestl LDU.) 11 ALIJA VEDNO NEZADOVOLJNA Nakor javlja brzojavka '5,ln**> le italijanski ministrski predsednik Nitti izjavil predsedniku taliianskega oddelka reparacijske komisije, Bortoliniiu, da smatra Italija delež, ki ga dobi iz odškodnine, ki jo tnora plačati Nemčija, za nezadosten, ker ni Italija dobila nobenega deleža pri razdelitvi nemških kolonij in nemškega brodovja. madžarska tajna organe ZACI.TA NA DUNAJU. Dunaj, 4 »Korrespondenz Herzog-, doznava: Oblasti so na Dunaju se mudečemu madžarskemu na.dpo-rocniKu Salasu zaplenile brezžičen rzojav, ki ga je namestil v svojem stanovanju in za katerega Je bil naje Posebnega telegrafista. Saias'ie izjavil, da ie aparat namenjen za Budimpešto in da ga Je namestil le pro-vizorno v svojem stanovanju. Dej^l ie- da ga ie nameraval preiskusiti. Končno pa Je izjavil, da ie biezžična naprava last madžarske vlade V resnici je kmalu potem prišel zastopnik madžarsKega poslaništva, ki je ponovil -alasovo izjavo, Naznanili sc mu aKo preJkiži toza' vla-to n ,,e(no izjavo madžarske laJv, Do danes na ra izjava ni bila Podana. — V političnih krogih so Uverjeni, da gre za brezžičen brzo-]av> čigar naloga je, kar najhitreje Posredovati z madžarsko vlado v ^Prašanju madžarske propagande v Avstriji. Lakota v aschu na češkem. , Draga, 3. »Bohernia« javlja iz ^sclia, da je ondotno prebivalstvo že sest tednov brez kruha in da tudi ni oobdo nobenih nakaznic za moko, ta-° aa s° se ob zadnjem sejmu doga* 'aie plenitve in drugi izgredi. Orož-ništvo in vojaštvo ie moralo nastopiti z orožjem. Položaj v asehkem in- dustrijskem okrajn je Jako Kritičen ta bati se je resnih dogodkov, ako se nemudoma ne uvede dovažanje živil. madžarska podpisala mirovno pogodbo _ Pariz, 4. Madžarska mirovna pogodba je bila danes ob poluštirinaj-stih popoldne podpisana. BUDIMPEŠTA ŽALUJE Budimpešta, 4. Povodom podpisa mirovne pogodbe so ostale danes vse prodajalne zaprte. Ob desetih dopoldne so začeli zvoniti vsi zvonovi. Vsa prometna sredstva so stala deset minut. V državnih In mestnih uradih je delo mirovalo istotako deset minut. Zvečer so bila zaprta gledališča in zabavišča. DEMENTI. Berlin, 3. »Berliner Tageblatt« prinaša pod naslovom »Zbiranje reakcionarnih čet za puč pred Berlinom« vest, da se je v nekaterih predmestjih berlinskih ugotovilo zbiranje čet proti povelju. Trdijo, da so prikorakale južne-nemške čete, zlasti bavarski oddelki v bližino Erknerja, Fangschleutena, Foersterskega gozda in Potsdama. Uradno se ugotavlja, da so vse te trditve popolnoma neutemeljene. KRASIN PR! DR. BENFŠU. Pariz, 3. Kakor poroča »Daily He-raldc, ie prišel Krasta snoči v čeho-slovaško poslaništvo, kjer se ie raz-govarjal z zunanjim ministrom dr. Benešem. List pripisuje temu sestanku veliko važnost z ozirom na vesti o razponi Cehoslovaške in Poljske. ČIČER1N PROTESTIRA PRI BENEŠU. Moskva, 3. Ljudski komisar za zunanje posle Cičerin je dne 29. maja poslal protestno brzojavko čeho-slovaškemu zunanjemu ministru Be-nešu proti odvažanju vojnega mate-rijala preko Cehoslovaške na Poljsko, ki se je izvršilo prav tedai. ko sta vladi obeh držav imeli pričeti pogajanja glede izmenjave vojnih ujetnikov in državljanov. BOLJŠEVIKI ZASEDLI TEHERAN. New York,