5 A- 60U>( Ubr fdnJ ^ K 4 Ji NIC* PRI.*iukSKI dnevnik PoStnina plačana v gotovini n 0 .. Abb. postaje I gruppo l^ena oUU 1IT Leto XXXV. Št. 290 (10.509) TRST, sobota. 15. decembra 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. RAZVOJ BOJA ZA PRIZNANJE PRAVIC SLOVENCEV V ITALIJI Demokratični boj za priznanje pravic Slovencev, ki živijo v sklopu italijanske države, se .je skozi čas opiral na vrsto mednarodnih dokumentov, ki vsebujejo kodekse in norme o splošnih človekovih pravicah in pravicah narodov ter narodnostnih skupnosti, predvsem pa na pravne norme, ki jih je v tem povojnem razdobju sprejela italijanska država oziroma so imele ali imajo veljavnost na celotnem ali delu ozemlja, na katerem živimo Slovenci. V mislih imamo prevsem državno ustavo, posebni statut londonskega sporazuma, statut dežele Furlanije - Julijske krajine in nazadnje osimski sporazum. Tudi Slovenska kultumo-gospodarska zveza je v vseh 25 letih svojega obstoja postavljala zahteve po izvajanju narodnostnih pravic Slovencev izhajajoč iz ustreznih členov in splošnega duha navedenih dokumentov. Pred jutrišnjim jubilejem SKGZ smo zato prosili člana njenega izvršnega odbora in njenega predstavnika v komisiji predsedstva vlade za pripravo zakona za globalno zaščito dr. Karla Šiškoviča, da nam v odgovorih na ustrezna vprašanja poda pregled razvoja naših prizadevanj za dosego narodnostnih pravic, tudi v luči stališč SKGZ. — Kako bi označili povojna obdobja v zvezi z bojem za priznajne slovenskih pravic v Italiji? — Predvsem je treba povedati, da so Slovenci, hi so pozneje prišli v okvir, italijanske države, že ta časa Avstrije uživali nekatere narodne pravice, zlasti na področju jezika, kulture in šolstva, čeprav je italijanska nacionalno libe-falna rvečina* v Trstu kratila te Pravice v tržaškem mestu. Primer Slovencev v Benečiji in Reziji je drugačen, ker jim tedanja Italija ni dala nobenih pravic in jih je skušala asimilirati po kratkem postopku. Vendar so se že tedaj Slovenci na posreden in neposreden način, zlasti na narodno mešanem ozemlju zavzemali za popolno formalno in vsebinsko enakopravnost. Ta položaj se je popolnoma spre-znenil s prihodom Italije (1918) na Goriško in na Tržaško, ko je prevladala nacionalistična mentaliteta In so italijanske okupacijske obla-*ti, pozneje pa po Rapallu (1920) civilne oblasti usmerile svojo politiko k potiskanju obstoječih in dosežnih narodnih pravic, s fašizmom Pa, ki je bil na narodnem področju nadaljevanje že prejšnje nacionalistične miselnosti in prakse, s ’ je Položaj spremenil v pravo genocid- no politiko in zato v prepoved vsakršnega javnega in zasebnega izpri-čanja slovenskega osebka, kar je Privedlo do temeljitih sprememb, katerih posledice občutimo še danes v ogromnem številu ustrahovanih in nasilno asimiliranih generacijah. — To je torej nekakšna predzgodovina v spoznavanju stvarnosti, v lateri so se znašli Slovenci v Ita-liii, preden se je začel njihov oborožen boj proti fašizmu in nacizmu, čeprav je bil njihov demokratični in antifašistični boj stalno in množično prisoten v vsem Predvojnem obdobju. Kitko pa ocenjujete povojno fazo? — Predvsem so se Slovenci v pr- vi fazi, v katero prištevam tudi vojno obdobje, borili za lastno suverenost in samoopredelitev kot nacija. V teh naporih so brez izjeme sode-iovali tudi Slovenci, ki so jih povojne razmere pustile Italiji. Ti napori so bili naravni in logični, saj SQ si bili v svesti, da bodo dosegli Uresničenje svojega lastnega osebka le v nacionalni državi. In to je bilo priznano celo v nekaterih delih in resolucijah naprednih gibanj (trostranska izjava KPI, KPJ in RPA leta 1934) in so izhajali, morda Ve tako jasno, tudi iz dela odbora Za narodne manjšine Lige narodov Pod vodstvom dr. Vilfana st. To obdobje se je zaključilo s podpisom >n ratifikacijo mirovne pogodbe z balijo, s katero so bili Slovenci, ki danes živijo v Italiji, razdeljeni na dve skupini: kanalski, rezijanski, beneški in goriški Slovenci so zopet Pripadli Italiji, tržaški pa so prišit v smislu mirovne pogodbe v okvir nameravanega Svobodnega tržaške-Ca ozemlja. Na ta način sta bili °be skupini teoretično in abstraktno Podvrženi dvema popolnoma različnima režimoma: Slovenci v Italiji režimu 15. člena mirovne pogodbe in poznejši ustavi (3. in 6. členu nove ustave in do ustanovitve avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine X. prehodnemu členu, v katerem se izrecno omenjajo Slovenci, ki naj bi do ustanovitve dežele Uživali pravice v smislu 3. in 8. člena), Slovenci na Tržaškem pa fežimu posebnega statuta STO, ki Uh je imel za popolnoma enakopravne in ni zanje diktiral «manjšinskih pravic*, marveč je predvideval advonarodni režim*. V tem obdobju so se morali Slo Venci v Italiji boriti za uresničenje Ustavne ureditve o «posebnih zaščitnih normah», medtem ko so tržaški Slovenci v bistvu vodili bitko za Popolno enakopravnost. Mi vsi verno, kako so zadeve v resnici potekale: Slovenci v Italiji so se znašli pod ofenzivo nacionalizma in nespoštovanja ustave, tržaški Slovenci pa so se morali dejansko boriti za «manjšinske pravice», ki •o jih delno dosegli le v štirih slo venskih občinah na Tržaškem, medtem ko je v tržaški in miljski občini (tu ne po krivdi uprave) prevladovala praksa italijanskega nacionalističnega nacionalliberalizma, ki ie težila k potiskanju in asimiliranju. — Torej stvarnost, v kateri so se Slovenci znašli pod pritiskom in pred nerazumevajočim stališčem »večine*. — Vsekakor. Italijanska država se je posredno na Tržaškem (ne smemo pozabiti, da je anglo - ameriška ZVU privilegirala položaj i-talijanske večine in države) in neposredno na Goriškem, Beneškem, v Reziji in Kanalski dolini pogosto sklicevala, da se razmere Slovencev ne morejo urediti, dokler se ne reši konfliktna tržaška situacija. Po Londonskem sporazumu, ki je imel svojo prilogo, s katero se je do neke mere znosno vsaj v teoriji u-redilo vprašanje Slovencev na Tržaškem. je prevladalo mnenje, da se bo polagoma uredilo tudi vprašanje ostalih Slovencev, kjer pa se je zelo poudarjeno izluščila resnica, da eni (goriški) imajo vsaj svoje šole, medtem ko so se drugi morali boriti z raznimi nacionalističnimi pristopi vsestranskega značaj-. — Po Londonskem sporazumu je šlo za pričakovanje in boj obeh (oz. vseh treh «vrst») Slovencev. Ali menite, da je bilo to obdobje «produktivno»? — Produktivno je bilo v toliko, v kolikor so bili Slovenci pod isto streho in se je razvijala zavest potrebe po enotnem reševanju njihovih problemov in se je začela o-blikovati določena suša zavest italijanskih demokratičnih sil, da je treba podpirati Slovence in njihov boj. Neproduktivno pa je bilo v smislu, da je italijanska država razen v malenkostih popolnoma ignorirala ustavo in posebni tržaški statut. Zato je med Slovenci in v italijanskih demokratičnih silah prevladalo mnenje, da bo moč preko bitke za ustanovitev avtonomne dežele doseči to, kar je bilo težko doseči preko bitke za uresničenje posebnega statuta in ustave. V tem smislu so slovenske organizacije, pri tem je SKGZ, igrale vidno po-budniško in povezovalno vlogo, in Slovenci v dveh delavskih strankah enotno nastopili z določenimi zahtevami, ki naj b'. prišle v obliki norm v statut dežele. Vendar je tudi ta boj rodil le malo rezultatov, ker so se Slovenci in njihovi prijatelji znašli pred izsiljevanjem večine parlamenta: ali omejiti n.: en -cm programski č’.su vprašanjr e-nakopravnosti Slovencev ali pa propast poskusa ustanovitve dežele, fe prvi ukrepi dežele, ki je kljub vsemu vzbujala večja pričakovanja samih Slovencev, so dokazali, da si država lasti monopol nad manjšin skimi zadevami in da noče na noben način uresničiti svoje ustavne in mednarodne obveze. — Kako je pozneje krenila pot boja Slovencev? — Slovenci in njihovi prijatelji, ki jih je bilo zaradi spreminjajočega vzdušja v Italiji in naših krajih v tistem obdobju čedalje več, so pr.šli do prepričanja, da je treba konkretno pristopiti k izdelava nju dokumentov, ki naj nakažejo pot rešitve. V tem smislu se je po rodila misel o globalni zaščiti, ki se je konkretizirala v nekaterih osnutkih normativnih posegov: predlogi KPI. PSI. Slovenske skupno sti (v prvem času skupno z gori-ško SDZ), SKGZ in clo razpusta tudi PS1UP. V to Mijo* se vkla-pljajo enotni nastopi Slovencev pri raznih organih in prvi pogovor z ministrskim predsednikom Italije E Colombom. V tem času pa je postalo zrelo tudi vprašanje rešitve tržaškega položaja In tu imamo osimske sporazume z osimsko pogodbo, ki so bili podpisani konec 1975. Ne smemo pozabiti, da so bili osimski sporazumi sad določene vendarle uzrete* politične situacije v Italiji in ne kot zadnje tudi posledica helsinške listine, kjer pa je nakazana tudi usmeritev k pravilnemu reševanju manjšinskih vpra šanj v Evropi. — Naj bi bili osimski sporazumi po Vašem res odskočna deska za rešitev problema? — Prav gotovo. Odpadel je še vedno oprovičevalni argument, da se zadeva ne da popolnoma rešiti, če se prej ne reši vprašanje meje med Italijo in Jugoslavijo. Po drugi strani ga je pogodba v svojem 8. členu in preambuli točno določila obveznosti obeh podpisnic do manjšinskega vprašanja, čeprav sta morda obe točki malce preveč diplomatski in nudita precej možnosti za restriktivno tolmačenje njunega pravega pomena. Zato je osimska pogodba z ostalimi sporazumi kot celota postala odskočna deska za konkretnejše postavljanje problema. In to se je opazilo v trenutku, ko je enotna delegacija Slovencev srečala ministrskega predsednika Andreottija in druge vidne voditelje italijanske države. Rezultat tega je bila usta novitev posebne komisije za sloven ska vprašanja pri predsedstvu vlade, istočasno pa poskus italijanske države, da izigrava osimsko pogodbo z znanim osnutkom dekreta o «uveljavitvi» posebnega režima na Tržaškem■ z nekaterimi tolmači in izročitvijo narodnega doma pri Sv. Ivanu Posebna -comisija pa se je izkazala kot boben, v katerem so odmevali vsakovrstni premiki in vplivi v italijanskem političnem življenju. zlasti pa v življenju s Slovenci poseljenih obmejnih krajev v Furlaniji Julijski krajini, Oseka v Italiji, strastno ter žolčno protivlje nje Osimu nekaterih krogov na Tržaškem in protislovensko razpoloženje v nekaterih ne le političnih krogih v Benečiji, so rodili rezul tat. da komisija v bistvu ni do sedaj opravila svojega dela in da se širjjo s čedalje večjo silo glasovi, kako nekateri politični krogi name ravajo trešiti* naše vprašanje: s popisi prebivalstva, z izključitvijo beneških, rezijanskih in kanalskih Slovencev, z nemogočimi izk'jučit-vami mestnih Slovencev v Trstu in Gorici, z ostro obrobljeno apartheid sko delimitacijo Batusolanda v nekaterih občinah na tržaškem in noriškem Krasu ter v goriških Brdih. Jasno je, da je takšna rešitev nesprejemljiva. teoretično in praktično, predvsem pa nesprejemljiva, ker po našem organi ki bi takšno rešitev želeli vsiliti, kršijo osimsko pogodbo in njen duh ter vse t;ste listine OZN ki jih preambula osimske noaodbe navaja kot na dnljn-e jamstvo za pravično in pra vilno rešitev vprašanja. Verjetno bo poskus omejevanja globalne zaščite naletel na od'očen odpor vseh Slovencev brez razlike in tistih italijanskih demokratičnih sil. ki hočejo konkretno in pravilno rešitev in se ne omejujejo na palernali-siične izjave dobre volje. — Kako torej gledate na razvoj položaja? — Težko je kaj predvideti. Ven dar vse bo odvisno od tega, ali bodo na tem področju ostali Sloven ci trdno enotni. ne da bi se ozirali na trenutne in kratkovidne koristi. če bodo Slovenci dobili odločno, konkretno in brezkompromisno podporo čimširšega kroga italijanskih privržencev razširjanja demokracije in preusmeritve italijanske države k drugačnemu aledanju rrazličnih*. med katere v prvi vrsti spadamo mi kot državljani re publike, če bodo Slovenci uživati učinkovito podporo matice, ki je sopodpisnica osimskih sporazumov, osimske pogodbe v vseh njenih členih s preambulo, ostalih mednarodnih dokumentov, ki jih preambula citira, in helsinške listine. Na vse to bo morala misliti tudi Ita lija. ki ne sme več odlašati ali predlagati rešitve, ki so v zasmeh demokraciji. Razgovor zapisal j. k. DVA ATENTATA NA USLUŽBENCA FIATA TER ROP POL MILIJARDE LIR TURIN TARČA TERORIZMA Napad sovpada z obravnavo o odpustih delavcev turinske tovarne TURIN — utiri dni po krvavem napadu na šolo za upravne kadre je bilo včeraj piemontsko glavno mesto ponovno žrtev nevarnega izbruha terorističnega nasilja. Dva uslužbenca Fiata ranjena v noge, pol milijarde lir v gotovini v rokah banditov, skoraj pet tu- vzdušja prave državljanske vojne: to je zaskrbljujoč obračun včerajšnjega napada na največjo avtomobilsko tovarno, ki pomeni neposredni izziv demokratičnemu javnemu mnenju in sožitju v državi. Teroristi so ponovno hladnokrvno izbrali za tarčo Turin ter stopili v akcijo prav na dan, ko je bila na sporedu sodna obravnava proti vodstvu Fiata, ki je po mnenju sindikatov ilegalno odpustila večjo skupino delavcev. Načrt prevratnikov je jasen: zaostriti položaj v tovarni ter zmanjšati pomen zmag in dosežkov delavskega razreda. Teroristični napad se je začel še pred šesto uro zjutraj pred obratom Fiat Mirafiori. Adriano Albertino, 37-letni načelnik oddelka karoserije, je komaj parkiral svoj avtomobil in se odpravil proti vhodu tovarne. Nenadoma sta se mu približala nezakrinkana moška, ki sta ga hladnokrvno ustrelila v nogi ter se hitro oddaljila z rdečim fiatom 127. Nesrečnega Albertina so streli zločincev zadeli v nogo, njegovo zdravstveno stanje je precej resno, čeprav po mnenju zdravnikov ni v smrtni nevarnosti. Niti eno uro pozneje so banditi (morda sta bila med njimi tudi terorista, ki sta ranila Albertina) skušali vdreti v Fiatov obrat Lingotto, a jim je roparski napad spodletel zaradi pravočasnega posega nekaterih paznikov. Žal pa so, skoraj gotovo isti roparji nekaj minut kasneje spretno odnesli iz blagajne velike Fiatove tovarne Rivalta kar .700 milijonov lir v gotovini, namenjenih plačam za delavce. O tem ropu poročamo na zadnji strani. Poiicija in karabinjerji so medtem mobilizirali vse razpoložljive sile, ko so teroristi cinično izkoristili zrhedb ter ponovno zahrbtno napadli avtomobilsko hišo. Približno ob deseti uri so se prevratniki z istim rdečim fiatom 127 približali nekemu stranskemu vhodu tovarne Mirafiori, izstopila sta dva terorista ter po krajšem zasledovanju ranila v noge 45-letnega paznika Micheleja Sacca. Moškega so sprejeli v bolnišnico, njegovo zdravstveno stanje pa ni zaskrbljujoče. Dramatični potek dogodkov jasno dokazuje, da je šlo za skrbno pri pravljeno in do podrobnosti premišljeno teroristično akcijo. Prisotnost fiata 127 na krajih atentatov potrjuje, da so uslužbenca avtomobilske tovarne ranili isti teroristi, kot sko- raj ni dvomov, da so tudi roparji biii v tesnih stikih z rdečimi brigadami, ki so prevzele odgovornost za oba atentata. Morda je celotna zločinska akcija «sad sodelovanja* med tako imenovanim političnim in navadnim kriminalom, kar bi dokazovala tudi aretacija nekega navadnega zločinca takoj po spodletelem ropu v Fiatu Lingotto. Varnostne sile v Turinu so ponovno dokazale, da niso usposobljene za učinkovito borbo proti stopnjevanju terorizma, saj ne razpolagajo niti z zadostnim številom ljudi, kar je spričo nevarnega položaja v tem trenutku nedopustno, (st) LONDON — Medtem ko manjkajo le malenkosti za sporazum o Rodeziji in v tej državi ponovno plapola britanska zastava, je rodezijska rasistična policija v Salisbury-ju zaprla komaj osnovani urad zveze afriškega ljudstva Zimbabveja in priprla odgovornega funkcionarja. NOVE PRISTOJNOSTI ZA GEN. DALLA CHIESA RIM — Teroristični izbruh v piemontskem glavnem mestu je močno odjeknil med političnimi silami in to prav v trenutku, ko je Cossigova vlada posvetila večji del včerajšnje seje ministrskega sveta prav nevarnemu naraščanju prevratništva in nasilja v državi. V trenutku ko pišemo, je vladna seja še v teku, iz neuradnih krogov se je izvedelo, da so glavne teme razprave reforma podrije ter zakonski odloki za ostrejšo borbo proti terorizmu. Nekateri «ki»o) ministrskega sveta so sicer že znani in zadevajo premestitve nekaterih visokih policijskih funkcionarjev ter karabinjerskih častn* kov. General Dalla Chiesa, znani načelnik posebnega karabinjerskega protiterorističnega oddelka, je bil imenovan za novega vrhovnega poveljnika diviziji »Pastrengo* ter bo tako načeloval karabinjerskim oddelkom v Lombardiji, Piemontu, v deželi Tridentinska -Južno Poadižje, v Venetu ter v Furlaniji - Julijski krajini. Na njegovo mesto je bil imenovan general De Lellis, vsekakor pa je jasno, da bo sedaj protiteroristično borbo v teh deželah koordinirala prav karabinjerska divizija »Pastrengo*. Ministrski svet je nato tudi imenoval nove prefekte prvega razreda v Milanu, Turinu in Genovi ter odredil znatno številčno okrepitev varnostnih sil v teh mestih ki so danes najbolj prizadeta od terorističnega nasilja. Novi prefekt prvega razreda v Turinu je Em-manuele De Francesco, ki je bil dolga leta kvestor v Rimu. (st) V BELGIJSKI PRESTOLNICI Šejk Jamani o zadevi ENI BRUSELJ — Saudski arabski minister za petrolej, šejk Ahmed Za-ki Jamani, je med svojim obiskom v Bruslju izjavil dopisniku italijanske TV, da Saudska Arabija ne bo obnovila pogodbe Petromin - Eni, dokler ne bo razčiščeno zapleteno ozadje, o katerem se te dni razpravlja v Italiji. Minister je tudi poudaril, da je dnevna proizvodnja 9,5 milijona sodov petroleja, ki jo Saudska Arabija garantira, dokaz zrelega in odgovornega odnosa do industrializiranih držav. Podražitev petroleja od 18 na 24 dolarjev za sod ni nerazsoden, saj se bo na tak način znižal dobiček petrolejskih družb, ki so imele do sedaj ogromno profita, ker jim je pač to omogočila nizka cena petroleja ki so jo dežele proizvajalke nudile. Na posebnem delovnem kosilu za ameriške poslovne ljudi, je Jamani izrazil upanje, da se bodo država članice OPEČ držale nove cene petroleja, ki so jo sprejeli tudi a-rabski emirati in Katar. To odločitev so sprejeli nekaj dni pred sestankom držav izvoznic petroleja, ki bo čez nekaj dni v Caracasu. Po njegovem bo ta sklep nekoliko zamrznil »vročo* razpravo, ki bi na tistem forumu lahko dvignila ceno petroleja za mnogo več dolarjev na sod. SREČANJE PREDSTAVNIKOV DEŽEL, POKRAJIN IN OBČIN P0J A V TERORIZMA V SREDIŠČU RAIPRA VE V OKVIRU KOMEMORACIJ ŽRTEV V MILANU Sedanja in marsikatera prejšnja vlada na zatožni klopi - Korenine sedanjega nasilja segajo v mračne dni, ko je prišlo do pokola na Trgu Fontana (Od našega poročevalca) MILAN — Deset let po pokolu v kmečki banki na Trgu Fontana, Milan, mesto, ki je bilo od nekdaj v središču zločinske teroristične ofenzive in kjer se je pred enim desetletjem začela črna mreža strategije napetosti, se ne spominja žrtev fašističnega prevratništva samo * dol-žnostnimi komemoracijami. Javni u-pravltelji in ljudje se .zavedajo, da so v tistih mračnih dneh korenine tudi današnjega političnega nasilja in skušajo analizirati prav tako dramatično sedanjost v luči dolgoletnih izkušenj boja zoper sovražnike demokracije ter omikanega sožitja. To je bil namen včerajšnjega srečanja predstavnikov italijanskih dežel, pokrajin in občin, ki ga je organiziral posebni pripravljalni odbor — predseduje mu predsednik lombardijske-ga deželnega sveta Carto Smuraglia, krajine Mario Colli — to je namen današnjega množičnega shoda na Trgu Duomo, kjer bo med drugim govorila predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti. In, če nam je dovoljena osebna ugotovitev, to je tudi najprasjilngjši način, da se mesto oddolži spominu žrtey kmečke ban kČl '#ri9hs!Snim bojem proti nasilju in prevratnišitvu, za demokracijo, pravičnost in napredek. V ne veliki dvorani palače Isim-bardi se je v deževnem in mrzlem milanskem popoldnevu razvila vneta in občutena razprava, kaj ukreniti v boju proti teroristom. Začnimo z analizo pojava terorizma: v teh desetih letih je bila italijanska demokracija tarča napada dveh terorizmov z nasprotnima političnima predznakoma, fašističnim in ultralevim. Absurdno bi bilo trditi, da gre le za dve plati med člani pa je tudi predsednik iste kolajne, Trg Fontana ni isto deželnega sveta Furlanije - Julijske l kot atentati v Padovi, Turinu, Ri- Manjšinska konferenca ni šla v pozabo V dvorani pokrajinskega sveta so včeraj predstavili predstavnikom tiska in raznih ustanov in organizacij prvi zvezek zbornika dokumentov z mednarodne konference o manjšinah, ki je bila julija 1974 v Trstu. (Poročilo na tržaški strani) ........ Nevaren vojaški zaplet med Iranom in Irakom TEHERAN — Kot strela z jasnega je včeraj obkrožila svet agencijska vest. da so 'raške oklopne enote ob podpori težkega topništva m pehote prekoračile iraško-iransko mejo ob reki šat el Arab in vdrle v Kuzistan. Nafte žejnemu Zahodu je zastal dih, saj .je prišlo do pro dora le 120 kilometrov od glavnih ležišč iranske nafte. Tri ure kasneje se je svet oddahnil: iranska vlada je sporočila, da so se iraške enote vrnile na svoje ozemlje. Vse se je pričelo z lakoničnim sporočilom teheranske televizije, da so iraške vojne enote s težko obo rožitvijo prekoračile mejo in spro žile ofenzivo v Kuzistanu. Napovedovalec teheranske televizije je še dodal, da soupada napad iraških plačancev s porazom Carterja in njegove vlade v konfrontaciji z od ločnostjo iranskega ljudstva. Ob koncu komunikeja pa je dodal' «Združene države Amerike se poslužujejo svojih agentov in lutkov nih režimov, da bi premaknile z mrtve točke položaj, v katerega so zašli.* Bagdad je takoj zanikal prodor. Iranski obrambni minister Ahmad Madani je prikazal vso zadevo kot običajen obmejni incident brez večjega pomena. Ameriško državno tajništvo se je skrilo za običajnim molkom, zagotovilo pa je, da so vesti o premikih sovjetskih enot na iransko-sovjetski meji neresnične. Kot rečeno je po treh urah bobnenje topov umolknilo. Rane in nerešeni spori med Irakom in Iranom pa so ostali. Prav na tem območju je poleti prišlo do hudih spopadov med iransko vojsko in arabsko manjšino v Kuzistanu. Bagdad je takoj podprl arabske avtonomiste. kar ie povzročilo napade na iraška konzularna predstavništva in obmejne incidente. Med drugim obstajajo med državama še vedno nerešeni ozemeljski spori ob reki Sat el Arab, ki so jih za časa ša-hovega režima zgladili, a so ponovno prišli v ospredje po Homeinijevem prevzemu oblasti. Toliko več. ker Homeini ščuva k uporu iraške šiite. Ob vseh teh dogajanjih na vlada v Washingtonu umirjen optimizem. Po Carterjevih izjavah so izgledi za izpustitev ameriških talcev iz veleposlaništva v Teheranu boljši kot pred dnevi. Iranske oblasti so po njegovem nekoliko omehčale svoje zadržanje in bi ga lahko v prihodnjih dneh celo spremenile. Carterjeva administracija pa se ne orne juje zgolj na čakanje temveč nadaljuje svojo diplomatsko ofenzivo. Danes bo o usocji, ameriških talcev razpravljalo haaško mednarodno razsodišče, in že sedaj je popolnoma jasno, da bo zahtevalo brezpo gojno osvoboditev ameriškega osebja in diplomatov, (voc) mu zadnjih dni; vsekakor pa te dogodke povezuje skupna nit, druži jih neki skupni imenovalec in sicer frontalna kontrapozicija med veliko večino državljanov, ki razpravlja. se med seboj sooča, včasih tudi ostro, a vselej na terenu demokracije, ki se demokratično bbri za razvoj in napredek ter majhnimi skupinami nasilnežev in prevratnikov, ki zasledujejo, navzlic nasprotnim ideologijam, skupen cilj: zrušen je demokratične ureditve, oblikovanje nesvobodne, avtoritarne in strogo represivne države. Fašisti se zanjo potegujejo zato, ker je to od nekdaj njihov cilj, ultralevi teroristi pa se opredeljujejo zanjo v zgrešeni in zablodni utvari, da je fašistična država lahko zibelka njihovih »revolucij*. Kako naj se konkretno borimo proti takemu sovražniku? Najbolj stvaren v prikazu te poti je bil predsednik piemontskega deželnega sveta Dino San Lorenzo, ki je v svojem izvajanju izhajal iz dogodkov zadnjih dni v Turinu. San Lorenzo je poudaril, da ima teroristična ofenziva nekatere skupne vsedržavne značilnosti, poleg tega pa tudi zelo specifične manifestacije. Turinska specifika, so napadi na zapore, na vmesne kadre proizvodnega sistema, na krajevne uprave; padovanska specifika je nasilje na univerzi, rimska specifika atentati na državne funkcionarje. Potrebno je zato razviti globalen koncept boja zoper nasilneže, obenem pa ta koncept prilagoditi posameznim razmeram. In to v krajih, v tistih desetih ali dvanajstih velikih mestih, kjer se je terorizem pojavil z največjo strupenostjo. Tam je treba osredotočiti glavne sile, tam morajo varnostne in obveščevalne službe razpresti mrežo svojih tipalk, tam je treba doseči najtesnejšo koordinacijo med raznimi organi in telesi javne varnosti. Vendar, kot je poudaril predsednik zveze italijanskih pokrajin Rava, temelj vsega je reforma policije, ki naj branilcem javnega reda zajamči res dostojanstvo človeka. Šele ko bo država dokazala, da zna dobro uporabiti sredstva, ki jih ima na razpolago že sedaj, ko bo znala hitro izslediti in kaznovati krivce, ko se ne bodo več ponavljali primeri, kot je bila preiskava o pokolu na Trgu Fontana, bo lahko govor tudi o drugačnih prijemih. Ukrepanje mora biti hitro in učinkovito, potrebna pa je tudi dolgoročna politična akcija, saj ni mogoče zahtevati od ljudi, zlasti pa od delavstva, višek državljanjske mobilizacije v kritičnih trenutkih, nato pa dopustiti, da sadove njihovega dela in boja uživajo le redki Sedanja in marsikatera prejšnja vlada so bile včeraj na zatožni klopi. Kaj pa levica? Kaj demokratične sile in organizacije? Te so — je ugotovil San Lorenzo — sedaj razdvojene med tiste, ki se opredeljujejo za prijavljanje teroristov in za odločno ter dosledno sodelovanje, z organi pregona po zgledu Guida Rosse, in tiste, ki iz strahu pred morebitnimi represalijami iz mlačnosti in iz strahu pred nediskrimini-ranim lovom na čarovnice molčijo ali se omejujejo le na neplodne pozive proti nasilju. Prizadevati si je treba, da prevlada prva težnja, kajti sodelovanje z organi pregona, prijavljanje res sumljivih dogodkov in oseb in denunciantstvo, je državljanska dolžnost vsakogar izmed nas. Levičarske demokratične sile so preji zahtevno politično in kulturno nalogo osamljanja teroristov in njihove zaplodne ideologije ter boja za novo in pravičnejšo družbo. Državi morajo nakazati pot preporoda, državljanom je treba vrniti zaupanje in jim omogočiti, da postanejo resnični sooblikovalci skupnih odločitev in izbir. Nujnost tega boja je prišla do izraza tudi včeraj: prostor, namenjen predstavnikom krajevnih uprav je bil natrpan, prostor, namenjen občinstvu pa na polovico prazen. VOJ MIR TAVČAR V Istanbulu ubili štiri Američane ANKARA — Turški radio je včeraj sporočil, da so ubili skupino štirih Američanov, ki so čakali v okraju Senligul, v Istanbulu, na avtobus. Mimo njih je privozil avto, iz katerega so še neznane Oselje začele streljati z avtomatskim orožjem. En Američan je bil pri priči mrtev, ostali trije pa so izdihnili v bolnišnici. Kljub naoetemu političnemu ozračju v Turčiji, se že več let ni zgodilo, da bi nad Američani ali zahodnjaki izvedli kak atentat. SEUL — Novi južnokorejski predsednik Čoi Kju Han je včeraj sestavil novo vlado, v kateri je od 19 ministrov le šest, ki jih je imenoval pokojni predsednik Park. NEW YORK - Niti v devetinsedemdesetem glasovanju ni generalni skupščini OZN uspelo izvoliti petnajstega člana varnostnega sveta. Članice se ne morejo zediniti glede Kube in Kolumbije, da ni nobena izmed dižav dosegla potrebne dvetretinjske večine. Danes pričetek tretje IV mreže RIM - Danes bodo po vsej Italiji stekle toliko pričakovane oddaje nove televizijske tretje mreže. Ta dogodek, kljub vsem težavam in zaprekam, bo pomenil v okviru televizijske informacije vsebinski preokret in dvig nivoja poročanja o raznih dnevnih dogodkih v naši deželi. Program tretje mreže se bo začel ob 18.30 in bo trajal do pri bližno 22. ure. v tem časovnem razdobju pa se bodo zvrstile oddaje o kulturi, družbenem življenju in pač o vseh vprašanjih, ki zanimajo sodobnega človeka. Velikega pomena bo tudi televizijski dnevnik, ki bo vsakodnevno poročal o dogodkih v naši deželi. PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 15. decembra 1979 OB PREDSTAVITVI PRVEGA ZVEZKA ZBORNIKA Dokumenti z manjšinske konference so še vedno nadvse živi in aktualni Pokrajinski predsednik Ghersi, nekdanji predsednik lanetti in odbornik Brezigar orisali pobudo predstavnikom tiska in raznih ustanov in organizacij Dogodek, ki je bil in ostaja še vedno izredne važnosti za družbeno politično življenje Trsta in naše narodnostne skupnosti še posebej in ki je močno odjeknil tudi širom po Evropi, je včeraj ponovno zaživel v vsem svojem pomenu v dvorani pokrajinskega sveta. Mislimo na znamenito mednarodno konferenco o manjšinah, ki je bila od 10. do 14. julija pred letimi leti in na katero smo zajeti v vrtinec vrtoglavega in stalno spreminjajočega se političnega dogajanja že nekoliko pozabili. Priložnost za ponovno osvetlitev tistih dogodkov je bila predstavitev prvega zvezka zbornika dokumentov s te konference. Pokrajinska u-prava, ki je izdala to prvo publikacijo, je želela s to pobudo seznaniti javnost. Tako so predvčerajšnjim predstavili zbornik vladnemu komisarju Marrosuju in predsedniku deželnega sveta Colliju, včeraj pa najprej predsedniku deželnega sveta Comelliju, nato predstavnikom tiska in popoldne še predstavnikom odbora, ki je pripravil konferenco, univerzitetnim predstavnikom, sedanjim in nekdanjim pokrajinskim svetovalcem, predstavnikom drugih krajevnih uprav, ter predstavnikom raznih slovenskih in italijanskih u-stanov. Med številnimi gosti so bili tudi nekateri ugledni znanstveniki iz matične domovine, kot dr. Klemenčič, dr. Jeri in dr. Jončič, ki so aktivno sodelovali na konferenci. Pobudo so orisali pokrajinski predsednik Ghersi, bivši predsednik Zanetti, ki je bil tudi predsednik odbora, ki je dal pobudo za konferenco ter odbornik za vprašanja kulturnega in gospodarskega razvoja slovenske manjšine Brezigar. S publikacijo zbornika dokumentov, o katerih je bilo med včerajšnjimi srečanji z več strani {»udarjeno, da so še zmerom aktualni in osnova za konkretno reševanje manjšinskih vprašanj, kakor tudi dragocen prispevek za zbliževanje med dvema tu živečima narodnostma, čeprav doslej niso privedli do zelo vidnih premikov, je pokrajinska uprava dokazala, da na konferenco o manjšinah in na vse, kar je ta razkrila, ni pozabila in da ji teli dati neko nadaljevanje. To kontinuiteto si zlasti želi naša narodnostna skupnost in vsi, ki so naklonjeni razvoju te skupnosti in ki zavračajo poskuse nazadnjaških sil, da bi skalile sožitje v teh krajih. V tem smislu je publikacija, četudi prihaja s precejšnjo zamudo, zelo pomembna. V prvi vrsti naj prispeva k seznanjanju širše javnosti s problematiko manjšin, kajti ravno nepoznavanje določene stvarnosti je večkrat tisti element, ki ga zlonamerne nazadnjaške sile uporabljajo v strumentalne namene. Vse te misli so bile izražene tudi včeraj, tako med dopoldansko tiskovno konferenco, kot med popoldanskim srečanjem. O pomenu pobude je najprej govoril predsednik Ghersi, ki je dejal, da predstavlja zbrana dokumentacija prispevek k reševanju problemov manjšine. Postati bi morala nekakšna osnova ne le za izvedence in raziskovalce pri njihovem znanstvenem proučevanju, temveč tudi vodilo političnim delavcem in upraviteljem, ki so poklicani, da pretvorijo v prakso določene u-gotovitve. Ravno tako bi moralo zbrano gradivo prispevati k razčiščevanju odnosov v našem mestu, ki so jih določene sile z votlo demagogijo skalile. Treba je skratka premostiti določena šovinistična stališča in k temu naporu so zlasti poklicane demokratične politične sile. Na koncu je predsednik Ghersi omenil tudi delo posebne komisije pri predsedstvu vlade, ki naj bi pripravila zakonski osnutek za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti, in izrazil željo, da bi se zadeva premaknila iz slepe ulice, pri tem pa se morajo v prvi vrsti angažirati vladni organi sami. O delu te komisije so govorili tudi drugi: Brezigar v svojem orisu pokrajinske pobude, na popoldanskem srečanju pa člana te komisije, deželni svetovalec Boris Iskra in ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta Karel Siškovič. Slednji je tudi konkretno predlagal, da bi dokumente z mednarodne kon ference o manjšinah poslali vsem članom posebne komisije v Rimu. Bivši predsednik pokrajine Zanetti .je med tiskovno konierenco (in to je ponovil tudi poi>oldne) izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do publikacije in je nato obudil s po mine na razdobje priprav na konferenco (pri tem je omenil zlasti težave, ng katere je naletela pokrajinska uprava zaradi diplomat skih zapletljajev in pritiska, ki ga je izvedla proti tej pobudi zlasti Francija), na konferenco samo in na čas po konferenci, za katerega je ugotavljal, da ni prinesel vseh tistih sadov, ki so si jih priredi telji želeli. Zaključil je vsekakor z željo, da bi te sadove pokazala v prihodnje. Brezigar je začel svoje izčrpno poročilo z ugotovitvijo da se je v naši državi na področju zaščito narodnostnih manjšin, zlasti slovenske. zelo malo spremenilo v teh letih po konferenci v Trstu. Ana liziral je nato stanje v drugih evropskih državah ter v svetu ter poudaril aktualnost, ki jo še zme rom ima tržaška konferenca za reševanje številnih odprtih vprašanj na tem področju. Obrazložil je nato razloge za hude zamude pri izdaji dokumentov s konference. Že v letu 1974 se je neka založba ponudila, da bi izdala zbornik, ki naj bi ga uredil prof. Tullio De Mauro, ki je tudi avtor včeraj predstavljenega zbornika. Pobuda ■aložniške hiše pa je propadla za- radi notranjih težav. Propadla je tudi zamisel, da bi izdajali revijo, ki naj bi obravnavala problematiko manjšin. Vmes je bila nato cela vrsta političnih dogodkov, ki so vso zadevo nekako potisnili ob stran. Medtem pa je bil podpisan med Italijo in Jugoslavijo osimski sporazum, ki je dal tej pobudi nove impulze. Tako je nova pokrajinska uprava poverila prof. De Mauru nalogo, da zbere dokumente in pripravi uvod, ki naj bi ažumiral problem manjšin. Po tem prvem zvezku, ki obsega dokumente prvega dne konference, bodo izšli še trije zvezki. Publikacija nima le zgodovinsko -znanstvene vrednosti, temveč ima vse značilnosti, da lahko postane dragocen priročnik za vse, ki bi radi poglobili vprašanje manjšin. Ta potreba pa je zlasti aktualna v Trstu, je dejal Brezigar, kajti prav v našem mestu je najbolj občutiti problem dezinformacije, ki je pri- spevala, da so določene sile lahko zagnale ravno okrog narodnostnega vprašanja takšen vik in krik. Brezigar je nato govoril o škodljivosti obujanja nacionalistične prikazni, ki predstavlja nevarnost za Trst, ki se ne sme zapirati samo vase. Našemu mestu je treba nasprotno zagotoviti ves razvoj in v tem okviru mora najti tudi slovenska manjšina svoje pravo mesto in doseči uresničitev svojih zahtev. V razpravo so posegli poleg že omenjenih Borisa Iskre in Karla šiškoviča, tudi občinski svetovalec SSk Aleš Lokar, dolinski župan Edvin Švab in odbornik goriške pokrajinske uprave Fabbro. ki je pozitivno ocenil pobudo tržaške pokrajine in izrazil željo, ki so jo izrazili tudi drugi omenjeni govorniki, da bi ta pobuda resnično prispevala k boljšemu poznavanju manjšine in k reševanju njenih problemov. S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Onesnaženje ozračja pri Sv. Soboti postaja vse bolj zaskrbljujoče 1 večino glasov je občinski svet odobril resolucijo, na osno vi katere bo ustanovljena posebna komisija, ki bo proučila pereče vprašanje upepeljevalnika na Pantalejmunu Vprašanje onesnaženja v ozračju, oziroma onesnaženja, ki ga pri Sv. Soboti, v Skednju in Valmauri, povzročajo upepeljevalnik na Pantalejmunu, nekateri industrijski obrati in livarna Italsider, je bilo o-srednja točka dnevnega reda sinočnje seje tržaškega občinskega sveta, ki mu je sledilo veliko število zainteresiranih prebivalcev. V razpravi je bila namreč resolucija, katere prvi podpisnik je bil radikalec Ercolessi — podpisali so jo še KPI, PSI in svetovalec Perco (LpT) in jo v obširni razpravi podprli še svetovalci Liste za Trst in SSk — in ki je obravnavala pereče vprašanje onesnaženja v ozračju v tem mestnem predelu. Glavni namen resolucije je bil v tem, da bi se u-stanovila posebna komisija, ki bi jo sestavljali predstavniki vseh sve- DRUUK VKSTI NA ZADNJI STKANI iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiimniiiiiiMiiiiiiiiiiiinifitaiiiifiiiiiiiMfiiiiiMiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiMiiiniiiiia PRED RAZPRAVO V DEŽELNEM SVETU Kritične pripombe enotne sindikalne zveze k dopolnilnemu dokumentu finančnega načrta Kriza na deželi je praktično zaustavila proces soočanja med sindikalnim gibanjem in deželnim odborom ■ Porazdelitev razpoložljivih fondov brez vsakega načrtovanja Deželno tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL je v prejšnjih dneh vzelo v pretres dopolnilni dokument k finančnemu večletnemu načrtu 1980 - 82. Istočasno je tudi razpravljalo o sedanjem političnem položaju na dežel ni ravni, oziroma o vzrokih in posledicah krize, ki so jo politične sile dejansko odprle. Deželno tajništvo sindikalne zveze je predvsem poudarilo, da je svoj čas pozitivno ocenilo nekatere točke programske izjave odv. Comellija o določenih političnih izbirah, ki jih je deželni odbor nameraval izvajati. Izkazalo pa se je, da niso ne posamezni odborniki in niti deželni odbor sledili tem izbiram, mnogokrat so ^ nekaterih problemov zavzeli popolnoma nasprotna stališča, kot jih je zagovarjala sindikalhh' žj^,zŽ,. T teip.čg; su so le nekateri odborniki in samo predsedstvo deželnega odbora sodelovali s sindikalno zvezo, z ostalimi odborniki pa ni bilo praktično nobenega stika. Na osnovi teh ugotovitev je sindikalna zveza iz- razila globoko nezadovoljstvo nad delovanjem deželnega odbora. Kljub temu pa se je že skoraj uresničila konkretna pobuda, da bi prišlo do sestave deželnega načrta za obnovo in razvoj, ki bi moral po eni strani pomeniti pravi preobrat v metodah upravljanja v naši deželi, po drugi strani pa bi predstavljal nekakšno osnovo za konkretno soočanje o bodoči dejavnosti deželne uprave ter o kriterijih porazdelitve razpoložljivih fondov na teritoriju in po sektorjih. V poletnih mesecih se je o vsem tem razvila poglobljena razprava: zaključke tega soočanja pa bi bilo treba preveriti ob predstavitvi raz vojnega načrta, torej v prvih dneh meseca septembra. Odprtje krize je praktično zaustavili)' ta proces. Nekatere politične sile so namreč pustile ob' 'štrahi vsžtktšno razpravo o konkretnih vprašanjih, predvsem o načrtovanju in vso pozornost posvetile izključno političnim formulam. Sindikalna zveza nadalje poudarja da je nemogoče prikrivati vsa velika tveganja, ki jih je odprla deželna kriza. Tveganja so vedno nevarna, v naši deželi, ki ima veliko nerešenih problemov, pa so vedno negativna. Prihodnost je tako rekoč zavita v gosto meglo, nekaterim političnim silam, ki niso hotele nikoli sprejemati metode načrtovanja, pa je kriza nekakšen alibi, da se sestava in izvajanje načrtov preneseta na nedoločen datum. V luči teh ugotovitev je dopolnilni dokument k finančnemu načrtu, ki praktično spreminja proračun za leto 1980 iz izključno tehničnega dokumenta v dokument, v katerem so navedene prioritetne izbire za uporabo velikih vsot (več kot dve tretjini globalnega fonda, ki bi moral služiti za razvojni načrt), kot izvleček načrta brez vseh tistih elementov, ki bi jih moral razvojni načrt vsebovati. Nadalje se v njem ne upoštevajo družbene sile, kakor je tudi brez vsakega osnovnega dokumenta, ki bi opravičeval tako porazdelitev fondov. Zato se sindikalna zveza ne more izreči o višini predvidenih nakazil, o izbirah za posamezne sektorje, čeprav se nekaterim sektorjem (n. pr. prevozom) posveča premalo pozornosti. Nemogoče pa je, da bi se zaustavilo dodeljevanje fondov v korist produktivnega sektorja in družbenih storitev v deželi v pričakovanju da se politični položaj razčisti ter da se končno sestavi razvojni načrt. Sindikalna zveza illliiMiiimiiiiiiiiliiliilMilllMiiilillimimiiiiiniiiiMiiiiimminiiiiiiiiiiiiiiiiMfiHiiiiiiMiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiii Kozakova Afera na odru Kulturnega doma v Trstu Zadovoljiv odziv slovenskih šolnikov na včerajšnjo stavko Včeraj je bila vsedržavna stavka učnega, neučnega in vodstvenega osebja na šolah. K njej je pristopil tudi Sindikat slovenske šole. Vse kaže, da je bila udeležba v stavki na slo venskih šolah še kar zadovoljiva To velja predvsem za vi* - »■ Na pobudo borčevskih organizacij V^PI-ANPI, ANED in ANPPIA bo jutri, 16. decembra, ob 15. uri na openskem strelišču spominska svečanost za Tomažičem, Kosom, Bobkom, Vadnjalom ter Ivančičem, ki jih je posebno sodišče obsodilo na smrt. Govorila bosta sen. Jelka Gerbec in Edoardo D’Amore. ....................................................iifiiimiiiiiiiiimiiMimiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiu. OB 30. OBLETNICI PRVIH SVOBODNIH VOLITEV Milje zveste demokratičnim načelom Na slavnostni seji občinskega sveta spregovoril tudi slovenski svetovalec Ferluga Te dni se je na trgovinski zbornici sestal vodilni svet Ustanove za industrijsko cono EZIT. Po poročilu predsednika E. Antoninija so prisotni odobrili proračun za poslovno leto 1980, v okviru katerega namerava EZIT uresničiti vrsto javnih del v skladu z urbanističnim načrtom za dolino pri Orehu ter nadaljevati študije o možnosti uresničitve skupne industrijske cone. Javna dela v dolini pri Orehu, ki jih namerava EZIT opraviti v prihodnjem letu. so predvsem dograditev železniške proge Trst-Žav-lje, priprava zemljišč za nove industrijske pobude, urbanizacija območja. ki se razteza med bodočo hitro cesto za Lakotišče m Ul. Flavto ter speljava vodovoda in plinovoda vzdolž doline pri Orehu. Kar zadeva tehnične študije v zvezi s skupno indpsjpnjsko cono, je predsednik Antoniih deial, da so kartografske in geotehnične raziskave območja doslej napredovale v skladu z določenimi roki in je zdaj EZIT pripravljena prevzeti nove naloge, ki bi ji jih vedno v zvezi s skupno cono lahko poverile Prešernovo gledališče iz Kranja bo v ponedeljek, 17. decembra ob 20.30 gostovalo v Kulturnem domu v Trstu s Kozakovo dramo Afera. Dvajset let je, kar je drama nastala in vendar ni to delo, kakor trdi dramaturg Taras Kermauner, nikakor izgubilo svoje svežine in aktualnosti, nasprotno, *razkrilo je vrsto plati, ki nekdaj niso bile dovolj vidne. Včasih je bil v ospredju spor. Danes je v ospredju nerazreš-Ijivost, v katero se zapletajo tudi — in najprej — tisti, ki so najdosled-nejši, najčvrstejši najbolj tvegajoči. Spoznanje o tem, da se usodi i-zogniti ne da.* Kritiki, ki drami niso bili naklonjeni, so avtorju očitali preveliko idejnost, vendar pa nam novo branje lahko potrjuje misel, pravi dalje Kermanuner, *da viharijo to dramo izjemno močne človeške strasti. Revolucija je pač čas, v katerem so vse strasti in želje ideologi-rane; a izza njih strmi kar je trajnejše od stališč». Veliko upanja je bito v nas, ko smo se pred tridesetimi leti podali na prve svobodne In demokratične volitve v miljski občini. Te volitve bi bile morale pomeniti prvi korak na poti ustvarjanja bolj človeških odnosov ter uresničevanja načel protifašizma, ki naj bi odpravila vsaj najhujše krivice, storjene slovenskemu človeku v teh krajih. Žal ni bilo tako: že takoj ob umestitvi svobodno in demokratično izvoljenega občinskega sveta so Slovence globoko prizadela določena stališča nekaterih svetovalskih skupin. V brk demokratični ustavi so nam še naprej odrekali celo narodnostno pripadnost in še danes Slovenci nismo zakonito zaščiteni, kot bi morali biti. Te grenke besede so privrele iz slovenskega občinskega svetovalca na listi KPI/Frausin Kiljan Fer-luge med sinočnjo slavnostno sejo občinskega sveta v občinski telovr linici Pacco ob 30. obletnici prvih svobodnih in demokratičnih volitev v miljski občini. Po zaigranju italijanske himne je župan Bordon sporočil, da so pomenljivo prireditev brzojavno pozdravili predsednik deželnega sveta Colli, predsednik deželnega odhoda Comelli s podpredsedniko Co-lonijem, tržaški župan Cecovini, tržaški škof Bellomi in pokrajinska u-prava. Sledili so priložnostni govori načelnikov vseh svetovalskih skupin, to so oili Rondi (PLI), Dfagan (KD), Colombo (PRI), Derin (PS Dl), Trame (PSI) in Fontanot (K Pl). Izhajajoč iz različnih stališč so vsekakor poudarili globok pomen slavja in nakazali smernice nadaljnje dejavnosti v demokraciji in svobodi proti fašizmu in terorizmu, tu pa tam je kdo tudi kritično ocenil dosedanje delovanje občinske uprave. vendar tvorno in v znamenju demokratičnega pluralizma. Po enominutnem molku v spomin na preminule člane občinske uprave je spregovoril župan Willer Bordon, ki je pozdravil najprej župana dolinske občine Edvina Švaba in predsednika koprske občinske skupščine Maria Abrama ter zatem jedrnato orisal dejavnost občinske u-prave od leta 1949 pa do danes, njene težave in njene uspehe, ki nedvomno nadkriljujejo neuspehe. V marsičem je miljska občina postala zgled drugim občinam v Italiji, tako npr. glede ureditve šolstva, kot tudi glede stanovanjske politike. Navedel je načrte za izboljšanje socialnih struktur in turističnih zmog- ljivosti in poudaril okoliščino, da prebivalci lahko osebno sodelujejo pri snovanju ter uresničevanju tovrstnih programov. Dotaknil se je bežno seveda tudi političnih spletkarjenj proti interesom Miljčanov ter poudaril voljo slednjih, da se — Italijani in Slovenci skupaj — borijo še naprej za pravičnejšo družbo v demokraciji in prijateljskem sožitju. Tedaj se je tudi izrecno zavzel za celovito zaščito slovencke narodnostne skupnosti. Sledilo je podeljevanje spominskih kolajn in drugih priznanj vsem dosedanjim občinskim svetovalcem, Tržaška federacija PSI in slovenski socialisti kličejo DUŠANU HREŠČAKU ob visokem življenjskem jubileju še na mnoga srečna leta. * v predsednikom podporne ustanove E CA in podjetja ACNA ter še predstavnikom športnih, folklorističnih, glasbenih in pevskih društev. Med temi je tudi slovenski pevsl.i zbor »Jadran*, (dg) Avtomobilist zbil pešca Sinoči kmalu po dvajseti uri se ja na Trgu Garibaldi, v bližini trgovine Ariston, pripetila hujša nesreča, ko je avtomobilist zbil pešca. 59-letni Marino Manzin je hotel prečkati cesto na neoznačenem mestu. Tisti trenutek je pridrvel s svojim avtomobilom fiat 128 45-letni Mario Sorigni iz Ul. della Tesa 25 in zadel v Manzina. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico z avtom Rdečega križa, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v dveh mesecih, razen če ne bodo nastopile komplikacije. Marino Manzin si je namreč pri padcu zlomil desno ramo in golenico desne noge. flllll Ml MMvmmMIMII Hill MMMMIIMMIMMIII MIMI IIIIMIMlMIMIIMMMMIMMMIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIttlllll S KONFERENCE NA TRGOVINSKI ZBORNICI V mednarodni blagovni menjavi narašča pomembnost kontejnerjev Do leta 1988 naj bi kontejnerski promet dosegel 530 milijonov ton • Konferenco je organizirala družba «Trieste - Consult» Ob obletnici smrti Pinka Tomažiča se ga vedno z žalostjo spominja mama in daruje 25.000 lir za Dijaško matico in 25.000 lir za Glasbeno matico. Paula Petrovič daruje 10.000 lir za SPD Igo Gruden. Za Društvo slovenskih upokojen-cev darujeta Milena Lavrenčič 5.00® lir in Grozdana Čebohin 4.000 lir-Ob prvi obletnici smrti Janka Modrijana daruje žena 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Berta Pertota daruje Josip Šušteršič 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. dežela ali pristojna ministrstva. Po odobritvi proračuna je načelnik tehničnega urada EZIT ing. Pecorari pedal poročilo o geomor-foloških študijah, ki jih je EZIT po naloga deželne uprave opravila na italijanskem delu kraškega ob-močia, kjer je po osimskih sporazumih predvidena uresničitev skupne industrijske cone. Potem ko je opravila to delo. je EZIT prejela od dežele naročilo za nove znanstvene raziskave v skladu s sklepi italijansko-iu^oslo-vanske mešane komisije. Dežela je namreč ustanovi naročila študijo za uresničitev kartografije v merilu 1:5000 in 1:1000 ter študijo geoteh-ničnih elementov. Kartiranje, ki ga je EZIT opra- ... , ,A ...... vila v sodelovanju?.* Geodetski-; ijful-pravo iz sosedne republike, je zdaj >rto praktično končano.'"Delo’ je " vodil prof. Marussi, vzporedno s tem oa je kartiranje potekalo tudi na jugoslovanskem delu izbranega ob močja. V tem okviru so strokovnjaki označili na terenu vrsto topo grafskih točk (konkretno gre za več desetin količkov iz nerjavečega jekla), ki niso v nobeni zvezi s perimetraci.jo cone, ki jo predvide vajo osimski sporazumi, saj obsega označeno območje tudi infrastrukture severno od «cone», ki so daleč od njenih predvidenih meja. Kartografsko delo je kakor rečeno praktično že zaključeno. Kar zadeva geotehnična raziskovanja na severnem delu območja kjer je po osimskih sporazumih predvidena cona, je EZIT v sode lovanju s tržaško univerzo in speri-mentalnim geofizikalnim observato rijem razpredla mrežo merilnih točk (10 m x 10 m) ter označila vsako točko z lesenim količkom. Meritve, ki jih opravljajo na teh točkah, bo «pregledal» elektronski računalnik, ki bo tako lahko odkril prisotnost morebitnih podzemnih jam. Doslej so postavili 15.000 takih količkov (na 150 ha), opravili meritve na 7.500 točkah (75 ha), elektronski računalnik pa je pregledal podatke 2.000 točk (20 ha). Geodetska raziskava se sedaj nadaljuje in strokovnjaki predvidevajo da se bo zaključila v prvi polovici prihodnjega leta. Predavanje o Edvardu Kardelju Narodna in študijska knjižnica prireja v sredo, 19. decembra ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma predavanje na temo «Misel in delo Edvarda Kardelja s posebnim ozirom na narodno vprašanje*. Predaval bo Franc Šetinc, sekretar izvršnega komiteja predsednika CK KPS, avtor pred kratkim izšle knjige Misel in delo Edvarda Kardelja. Istega dne pa bo ob 17.00 urj v prostorih NŠK v Ul. sv. Frančiška 20, odprta knjižna razstava Kardeljevih del. NŠK se je odločila za to pobudo v prepričanju, da bo le ta naletela na odobravanje naše široke javnosti, saj bo predavatelj v živi besedi prikazal lik človeka, revolucionarja, državnika, marksističnega mislece in pisatelja, čigar misel in delo segata v mednarodne razsežnosti Razna obvestila Uprava občine Dolina sporoča, da bo danes, ob 16. uri v gledališču Prešeren v Boljuncu konferenca o motokrosu. Državno učiteljišče A. M. Slomšek in osnovna šola Oton Župančič vabita starše in prijatelje mladine na proslavo mednarodnega leta o-troka, ki bo v Marijinem domu pr* Sv. Ivanu danes, 15. t.m., ob 11* uri. Sekcija KPI Lonjer in Zveza komunistične mladine prirejata danes, 15. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Lonjerju praznik včlanjevanja. Prisoten bo član federacije. Vabljeni so vsi člani in simpatizerji. Državni poklicni zavod za industrijo in obrt išče za takojšnjo zaposlitev tri tehnične pomočnike. Zainteresirani naj se javijo v tajništvu šole v paviljonu B — bivše S. Čili' Ob smrti dolgoletnega občinskega upravitelja Vladimira Cibica izraža zgoniška občinska uprava iskren® sožalje prizadeti družini. Ob nenadomestljivi izgubi član® Vladimira Cibica izreka sekcij® PSI Zgonik - Repentabor občuteno sožalje prizadetim svojcem. Tržaška pokrajinska federacij® PSI in slovenska komisija izrekata svojcem ob bridki izgubi tovariš* Ladota Cibica iskreno in globoko sožalje. Blagovni promet s kontejnerji je v lanskem letu dosegel po vsem svetu okrog 286 milijonov ton, število kontejnerjev v prometu pa je znašajo 2,2 milijona kosov. Po mnenju raziskovalcev londonskega «Stunford Research Institute* pa se bo ta promet do leta 1988 dvignil na 530 milijonov ton blaga, število kontejnerjev v prometu pa na 5,4 milijona kosov. O izsledkih posebne študije, ki jo je na tem področju opravil omenjeni londonski inštitut, je poročal včeraj na konferenci z naslovom »Kontejnerski promet v letih 80» strokovnjak za prometna vprašanja dr. J. Pezier. Konferenco, ki je potekala v glavni dvorani trgovinske zbornice, je organizirala tukajšnja družba »Trieste Consult*, ki ji predseduje dr. M. Modiano. V svojem poročilu je Pezier obravnaval tudi vprašanja, ki zadevajo zavaroval- stvo v prometu ter je v tej zvezi dejal, da se bo V prihodnjih letih vzporedno s prometom povečala tudi škoda, ’-i jo zavarovalnice beležijo na tem področju. Okrog 50% vse škode nastaja zaradi neustreznih naprav na kopnem in v pristaniščih, je dejal predavatelj, in sicer nosita pri tem glavno krivdo dva dejavnika: kraje in okvare na kontejnerjih. Na konferenci je spregovoril tudi načelnik oddeleka za tehnologije in promet pri EGS dr. E. Leonardi, ki je obravnaval vprašanje varnosti v kontejnerskem prometu. V razpravo so posegli še dr. Modiano, predsednik Združenja za preučeva-1 nje problemov zavarovalstva iz Ženeve F. Padoa, ki je sicer Tržačan, deželni odbornik za promet Cocianni in nekateri drugi izvedenci. Dotrpel je naš ljubi nono in oče VLADI CIBIC Spremili ga bomo iz mrtvašnice glavne bolnišnice danes, 15. decembra, ob 13. uri v domačo župno cerkev na Proseku, kjer bo pogrebna sv. maša ob 14.30. Dokončno se bomo poslovili od našega dragega na proseškem pokopališču. Hči Marjetica, sinova Rado in Vili z družinami Prosek • Devinščina, 15. decembra 1979 Sporočamo žalostno vest, da je v miru preminila KLEMENTINA SANCIN roj. KRANJC Pogreb bo danes, 15. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev in na pokopališče v Skednju. Žalujoči: hči Mira, sestra Kristina ter drugi sorodniki Trst, 15 decembra 1979 Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/C PRIMORSKI DNEVNIK 3 GORfSKI DNEVNIK 15. decembra 1979 Gledališča VERDI Danes oli 18. uri tretja predstava Opere Lea Delibesa «Lakme». ROSSETTI Danes, 15. t.m., ob 16. uri (konec ob 18.20) red «prost» in ob 20.30 (konec ob 22.50) red «prva sobota* Pirandeliovo delo «1 giganti della »lontagna*. Gostuje turinsko stalno gledališče. Režija Mario Missiroli. V abonmaju odrezek št. 4. Rezervacije pri osrednji blagajni za ponovitve do 21. decembra. AVDITORIJ V sredo, 19., in v četrtek, 20. t.m., dve izredni predstavi gledališča Črni teater iz Prage: «Teden sanj*. Parter 6.000 lir, galerija 3 tisoč, abonenti 50 odst. popusta, študentske skupine 2.000 lir. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in za šole pri tajništvu gledališča Teatro Stabile. ?&!talno**0 GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom ETBIN KRISTAN KATO VRANKOVIČ igra v treh dejanjih Danes, 15. t.m., ob 19.30 Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja PRIMOŽ KOZAK AFERA V ponedeljek, 17. t.m., ob 20.30 Popust za abonente SSG. Prodaja vstopnic ob delavnikih od 10.30 do 12.30 ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma Kino Cappella Underground 16.00—22.00 «Killer elite*. Nazionaie 16.00—22.00 «Amarsi? Che casino*. Ariston 16.00 «Fedora*. Ritz 16.30 «La patata bollente*. Renato Pozzetto, Edvvige Fenech, M. Ranieri. Barvni film. Prepovedan mladini ood 14. letom. Eden 16.30—22.15 «L’infermiera nel-la corsia Lei militari*. N. Cas-sin., L. Banfi. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 «Bocca da fuoco*. S. Loren. Grattacielo 16.30—22.15 «Senza buc-cia*. L. Čarati, O. Karlatos. Fenice 16.00 «Sbirn, la tua legge e lenta... la mia no!» M. Merli, M. Merola. Mignon 16.00—22.00 «Oltre le gran-di montaghe*. Barvni film. Filodrammatico 15.30—22.00 «La pornomatrigna*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristalio 16.00 «11 prato*. I. Rossel-lini, M. Placido. Moderno 15.00 «L'aragosta a cola-zione*. E. Montesano. Barvni film za vsakogar. Aurora 16.00 «Assassinio su com-missione*. Capitol 16.00 «Chiaro di donna*. R. Schneider, I. Montand. Vittorio Veneto 16.15 «Caro papa*. V. Gassman. Volta (Milje) 16.00 «Zio Adolfo in arte Fiihrer*. A. Celentano. Aldeharan 16.30—22.00 «Gli extra-terrestri torneranno*. PD RDEČA ZVEZDA - SALEŽ obvešča, da bo prva vaja o-troške folklorne skupine danes, 15. t.m., v društvenem prostoru v Saležu od 14. ure do 15.30 ZA VSE OTROKE Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1980 Celoletna............................... 38.000 lir Polletna . , . ....................... 25.000 » Mesečna................................. 5.000 » Celoletna naročnina za Primorski dnevnik v višini 38.000 lir se lahko plača samo do 30. aprila. Tistim, ki je do tega datuma ne bodo poravnali, bomo za celoletno naročnino zaračunali 60.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revijo DAN ter jim nudili MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj, NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 Tel. 794672 Uprava: Gorica, UL XXIV. ma|a 1 Tel, 833-82 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: tek. račun štev. 1192 ^3 Si an m BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA organizacij,: trgovin In~p6"dj«$}— - sprejemamo na upravi Primorskega dnevnika — Ul. Montecchi 6 — tel. 794672 še danes, 15. decembra 1979 Za naročila po tem datumu ne moremo jamčiti objave. ' A !‘T‘M A p, j ;<"\\ A : ""V""\K /1 /"\j v j A......A \i / ^... ' -1 "A.■. . . • ; •■*., •« * V /v/" S Air • • i v II j * K i Z V zmagaj pri Svetem Jakobu 1. nagrada 2. nagrada' 3. nagrada ■< FIAT RITMO TV-COLOR STROJ ZA POMIVANJE 60L 5p. PHONOLA 26” POSODE CANDY P440 4. nagrada 5. nagrada rezervna nagrada Pralni stroj Radio z legistratorjem Prenosni radio IGNIS AWF 710 HITACHI 4000 PHILIPS 091 . če kupuješ pri S. Jakobu v pooblaščenih trgovinah, dobiš listke za loterijo zastonj SAN GIACOMO NEGOZI ADERENTI **••. : : :\ : • • • • • .* • • • • • • • . v .• • • • • • \ -• Koncerti Jutri ob 11. uri bo v Avditoriju koncert komornega ansambla Verdijevega gledališča Za Tržaško koncertno društvo bo v ponedeljek, 17. decembra, ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert komornega orkestra «LA GRANDE ECURIE ET LA CHAMBRE DU ROY». DANES V KRMINSKEM MESTNEM GLEDALIŠČU Javna razprava o razvoju gospodarstva na Krminskem Poročili sta pripravila prof. Nanut m arh. Busolini TRŽAŠKA CESTA ZAPRTA Šolske vesti ^UlllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllilMIlUIIIIIMIIlllll Včeraj-danes AT,- Danes, SOBOTA, 15. decembra KRISTINA Mice vzide ob 7.39 in zatone ob 3.22 — Dolžina dneva 8.43 — Lu-8 vzide ob 3.07 in zatone ob 14.14 Jutri, NEDELJA, 16. decembra ALBINA reme včeraj: na j višja temperatu-8 9,1 stopinje, najnižja 7, ob 18. ri 9 stopinj, zračni tlak 1009 mb 8da, veter 6 km na uro jugovzhod-'k, vlaga 95-odstotna, padlo je 9,2 >jb dežja, nebo pooblačeno, morje }>rno, temperatura morja 11,8 sto-'nje. ROJSTVA IN SMRTI Rodila STA SE: Timmy Suf-sr in Michela Rocco. UMRLI SO: 45-letna Biancama-'a de Gironcoli, 75-letna Maria tanich vd. Kucich, 62-letni Giulio tighi, 84-letni Giovanni Canciani, 0-letaa Maria Tancabel vd. Dui-jovich, 88-letna Maria Barba vd. ■osic. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois* vabi starše III.A, III.B, IV.A in IV.B, V.A in V.B razreda na med-razredni sestanek in govorilno uro, ki bo v sredo, 19. decembra 1979, ob 18. uri. Dnevni red: 1. Poročilo razrednikov in razgovor s predmetnimi profesorji; 2. Sledi govorilna ura s posameznimi predmetnimi profesorji o učnih uspehih. PD SLOVENEC iz Boršta in Zabrežca vabi danes, 15. t.m., ob 20.30 v prosvetno dvorano na KULTURNI VEČER Na sporedu je nastop ženskega in moškega pevskega zbora Valentin Vodnik iz Doline. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE tečaj za specializacijo v knjigovodstvu Udeležence vabimo na prvo predavanje, ki bo v prostorih TTZ «žiga Zois* dne 18. decembra ob 19. uri. Sporočamo vsem, da je na razpolago program in koledar predavanj na sedežu SDGZ, Ul. Cicerone 8. Ob priliki odprtja družinske posvetovalnice bo danes, 15. decembra, ob 16.30 v čitalnici občinske knjižnice na nabre-žlnskem trgu JAVNO ZBOROVANJE na katerem bo upravni odbor posvetovalnice predstavil novo službo. Na razpolago je še nekaj mest za ZIMOVANJE za otroke ki ga prirejV. Komisija za do raščajočo' mladino pri SKGZ od 23. do 30/‘‘decembra 1979. Vpisovanje in informacije na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 v uradnih urah, tel. 74-42-49. Zainteresirani naj se vpišejo takoj! V Krminu bo danes dopoldne, na pobudo tamkajšnje občine, javna razprava o gospodarskem razvoju Krmina in njegovega področja. Kot je znano, je že pred več kot letom dni krminska občinska uprava naložila strokovnjakoma, ekonomistu prof. Vladimiru Nanutu in urbanistu arh. Robertu Busoliniju, nalogo, naj izdelata študijo o gospodarskem načrtovanju in razvoju kr-minskega področja. Potem ko sta, že pred nekaj meseci. prof. Nanut in arh. Busolini, izročila osnutek študije občinski u-pravi, je prišlo do razprave v raznih kratovnih in gospodarskih krogih v Krminu. Razpravljali so o osnutku tega načrta tako gospodarstveniki kot sindikalisti. Na žalost ni razorava v nekaterih rajonskih konzultah naletela na pravilen odmev, kajti člani teh konzult so pokazali precej nezanimanja za taka vprašanja. Po vseh teh sestankih so bili prvotnemu osnutku dodani nekateri pooravki. Danes dopoldne, raznrava orične ob 10.30, bosta prof. Nanut in arh. Busolini predložila svoj načrt. Predstavil ju bo župan Zar. V dopoldanskem delu razprave bo naiprej na vrsti prikaz načrta, predvideno je tudi, da bodo že v dopoldanskem času sodelovali zastopniki pokrajine in dežele. Razprava se bo nadaljevala popoldne, od 15.30 dalje. Konferenca bo v mestnem gledališču v Krminu. Seja rajonskega sveta za Placuto in svetogorsko četrt V sredo, 19. decembra, se bo na sedežu v Carduccijevi ulici sestal rajonski svet za Placuto in sveto-gorsko četrt. Razpravljali bodo o sodnih izgonih v Ul. del Santo. Seja bo ob 18.30. NA BOŽIČ IN SILVESTROVO Javni lokali bodo odprti celo noč Goriška kvestura sporoča, da bodo javni lokali ob božičnih in novoletnih praznikih lahko odprti preko predpisanega urnika. Lastnikom, o-ziroma upraviteljem pa ni treba za to vlagati posebnih prošenj. Lokali bodo lahko odprti vso noč (do šeste "urerizjutraj) 24. in 25. decembra ter 31. decembra. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Cavaria 1, Trg Giotti (sv. Frančiška) 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Oberdan 2, Ul, T. Vecellio 24. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovanec INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732 627 LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel 228 124; Bazovica: tel 226165; Opčine: tel 2110(11. Prosek: tel. 225141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina' tel 200-121; Sesljan: tel. 209 ,197, Žavlje tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. PRODAM odlično domačo slivovko in neškropljena jabolka. Lukač, Kovčiče 17 pri Markovščini. ODVETNIŠKA pisarna išče strojepisko. Telefonirati na št. 040 — 31-385. PRODAM mizo dolgo dva metra. Telefonirati ob delavnikih na tel. št. 741670 od 10. do 13. ure. SONČNO ogrevanje sanitarne vode in stanovanj vam po ugodnih cenah nudi tvrdka Bogdan Butko-vič, Sovodnje, Ul. Impero 64 — tel. (0481) 882123. DAJEM v najem lekarno tel. 911119. AVTOMOBIL 1100/R v dobrem stanju s plinsko napeljavo prodam. Telefon 53874 Trst. OD DANES dalje vabi na domačo kapljico in prigrizek tudi Robert Pipan iz Mavhinj na novi št. 22/D (blizu gostilne Urdih). TOPLEJE vam bo in prihranili boste, če obložite stene vaših stanovanj z leseno oblogo. Vse potrebno dobite v Saležu v mizarski delavnici — Boris Grilanc, telefon 229-190 KLEPARSKA obrtniška delavnica Mučič Mario išče vajenca ali delavca že strokovno izobraženega. Javiti se v Ul. Tagliamento 11, Štandrež - Gorica. Tel. 5301 MOTORNO kolo Honda 400 F letnik ’78 ugodno prodamo. Informacije na telefon št. 824528 v večernih urah. OSMICA - Franc Gec, Podlonjer 168, toči belo in črno vino. KUPIM 80 - 120-basno harmoniko v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 228451. PARCELO , ri Briščikih ugodno prodam. Površina 5.600 kv. m. Infor macije na tel. 225-534 vsak dan od 9. do 11. ure. DELAVCA za namestitev pohištva in mizarskega pomočrika s šofer skim dovoljenjem nujno iščem. Telefonirati na t V št. 54-390 ali 571 326. PRODAM fiat 126 letnik 1975. prevoženih 40.000 km, zelo dobro o-hranjen. Informacije pri meha nični delavnici Panarella, ((lica Matteotti 21. PRODAM avtomobila Fiat 125 Spe-cial in Lancia Fulvia GT 1300 po zelo ugodnih cenah. Telefon (0481) 870-59. ZAVAROVANJA za življenje m za vašo imovino vam nudi agencija ŠVAB Ass. Generali, Ul. Genova 14, Trst, tel 61 034 in Ul. Sa lici I Ončina. tel 211489 VELIKO IZRIRO vsakovrstnih stro jev za domačinstvo; hladilniki štedilniki peči, barvni televizorji radioaparati, avtoradio, nadome stni deli in drugo dobite po u godnih cenah v poznani trgovini JAKOB VATOVEC, Ul. Machia velli 28, Trst — Izvažamo po celi Evropi. Slovenska novosti v Državni knjižnici V goriški Državni knjižnici v Ul. Mameli so nabavili v zadnjem času naslednje nove slovenske knjige; A. Brvar; Osemnajst pesmi plus dodatek. Ljubljana, mladinska knjiga, 1979. M. Dolgan. Pripovedovalec in pripoved. Maribor, Založba Obzorja, 1979. P. Kunaver: Moje steze, Maribor, Založba Obzorja, 1979. F. Milčinski: Pravljice. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1979. F. Rudolf: Fotosinteza Linhart. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1979. D. Rupel: Prijazno življenje. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1979. C. Se-menzato: Svet umetnosti. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1979. Stokrat na zdravje. Slovenske ljudske napitnice in zdravice. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1979. Uredimo si stanovanje. Nasvete izbral R. Goock. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1979. C. Wilmot: Boj za Evropo. Maribor, Založba Obzorja, 1979. Mednarodno pevsko in prijateljsko srečanje v Foijanu V občinski telovadnici v- Foijanu bo danes zvečer mednarodno pevsko in prijateljsko srečanje. Poleg domačega pevskega zbora bosta nastopila še dva zbora z Reke, baletna skupina iz Foljana ter ansambel glasbil, ki ga sestavljajo učenci fo-ljanske osnovne šole. Poleg gostov z Reke, pričakujejo v Foijanu tudi goste iz Zahodne Nemčije in Avstrije. Prireditev se bo pričela ob 20. uri. Z avtom zbil kolesarko Petintrideset dni se bo zdravila Gabriella Benfatto, 39-letna gospodinja iz Ronk, Ul. Santo Stefano 17. Včeraj okrog 12. ure je namreč postala žrtev prometne nesreče v Romianu. Benfattova Se je peljala s kolesom, v bližini križišča Goriške ulice in Ulice Brigata Modena Dvosmerni promet čez most 9. avgusta V teku današnjega dne bodo spremenili dosedanji enosmerni promet po Ločniškem mostu 9. avgusta. Uvedli bodo na tem mostu dvosmerni promet s pomočjo semaforjev. S tem bodo delno razbremenili gost avtomobilski promet skozi Štandrež, kar je opaziti, odkar so pred nekaj dnevi zaprli Tržaško cesto. Vsaj za nekaj dni ne bodo uvedli druge zapore železniškega podvoza v smeri Podgore. S tem bodo vsaj nekoliko olajšali vstop v mesto, ki je v teh dneh zelo otežko-čen zaradi številnih gradbenih del na raznih upadnicah. pa jo je z avtom fiat 500 povozil 24-letni Claudio Blasutti. Menda je do nesreče prišlo, ko se je Blasutti skušal ogniti fiatu 850, s katerim je v križišče pripeljal 23-letni Vincenzo Cestani iz Gorice Tumova ulica 24. • Goriška občinska uprava namerava sestaviti prednostno lestvico, samo na osnovi naslovov, za občasno nadomeščanje vzgojnega o-sebja v zavodu Lenassi. Prošnje z izkazili o šolski izobrazbi sprejemajo do 10. januarja prihodnjega leta. SLOVENSKO pSTALNO *' GLEDALIŠČE V TRSTU GIUSEPPE BERTO NEZNANI BENEČAN Jutri, 16. decembra, ob 19. uri v župnijski dvorani v DOBERDOBU. Tržaško cesto, na odseku med letališčem in železniško progo, so te dni zaprli za ves promet in bo po predvidevanjih zaprta vsaj osem mesecev. To je povzročilo izredne prometne težave predvsem v štandre-žu, skozi katerega zdaj poteka večji del prometa med Gorico in okolico. Morda se bo stanje izboljšalo, ko bodo vzporedno s sedaj zaprtim odsekom Tržaške ceste zgradili makadamsko cesto a■■«•l•■l•ll■llllll■ll■>ll■l■■ll■■■■■■ll■lll■■l■l■llll■lfllfllVlatll|lallllfll,allllBlallal,lalllav,,l,,llallllllll,Btalllllaaal,ll1l,,a,,aaa,al,,l,,l,,,a,laa|l|a|l||Bagva||||||ltl|t|alVI,||,tala||lllllgBllnt||a||tV|||||l|atl||aall|||tl|Ja|alTva||l||,|l,lllla,ll,a|||||IV VČERAJ PRED GORIŠKIM OKROŽNIM SODIŠČEM Kazenska obravnava zaradi napada na videmskega taksista Pred sodniki 25-letni Guenther Neff m 18-letni Karl Erat Pred goriškim okrožnim sodiščem je bila včeraj kazenska obravnava proti 25-letnemu Guenther-ju Neffeju iz Šmohorja na Koroškem in njegovemu 18-letnemu prijatelju Karlu Eratu iz Beljaka, ki sta bila obtožena povzročitve telesnih poškodb v obtežil ni h okoliščinah in to na račun 501etnega teksista iz Vidma. Ger mana Paolija. Dogodek se je pripetil, kakor smo svoi čas obšir no poročali 27. junija letos, v prvih jutranjih urah, v neposredni bližini goriške železniške postaje. Dogodek je takrat vzbudil val ogorčenja v Gorici, saj je šlo za prvo tovrstno nasilno dejanje v našem mestu. Nekateri so ga o-značili kot poskus ropa in uboja, v kasnejši preiskavi pa se je izkazalo, da ni šlo za tako hudo ijejanje, čeprav sta mladeniča nesrečnega taksista pošteno prebun-Ifgla in ga tudi ranila z nožem, da se je moral1'neka j dni1 Ždra viti v goriški bolnišnici. Nepoštena pot obeh mladeničev, ki sta si menda zaželela romantično potovanje po Italiji, se je začela v Vidmu, kjer sta sedla v Paolijev taksi ter ga zaprosila naj ju potegne do Gorice, kjer naj bi noč prebila v nekem disko-klubu. Stvari so se zasukale nekoliko drugače, in to v neposred ni bližini železniške postaje, kjer je Paoli ustavil ter zahteval plačilo. Namesto tega je eden od mladeničev (menda je to bil Neff) potegnil nož ter ga nastavil Paoli-ju na vrat, menda z namenom, da ga prestraši. Prišlo je do pre rivanja in končno je šoferju uspelo pritisniti na hupo. Napadalca sta se ustrašila ter zbežala, ne da bi karkoli ukradla, kmalu zatem pa je prispela na kraj tudi policijska obhodnica, saj so ne kateri, prav zaradi hupanja postali pozorni na dogajanja saj je hupanje zbudilo nekatere stanoval ce v bližnjih hišah, ki so o tem obvestili policijo. Napadalca sta sprva zabrisala vsako sled za seboj. Izsledili so ju šele nekaj dni zatem v Foggi in to na podlagi sodelovanja z avstrijsko policijo, s katero imata menda tudi odprto račune. V goriškj zapor so ju pripeljali 12. julija letos in sta torej odsedela že dobrih šest mesecev. Sodišče je s pomočjo prevajalca na včerajšnji obravnavi najprej zaslišalo oba obtoženca, nato pa še žrtev napada in nekatere druge priče. Tako Neff, kakor Erat sta večkrat zašla v protislovje in podala različne izjave. Večkrat je prišlo tudi do nesporazumov zaradi prevajanja. Vnovič se je torej pokazala nujnost namestitve strokovno usposobljenih oseb za prevajalsko službo na sodišču. Javni tožilec je poudaril, kako ni nobenega dvoma o krivdi obeh mladeničev in kako je treba pri odmerjanju kazni upoštevati tudi nekatere obtežilne okoliščine ter predlagal, za vsakega zaporno kazen enega leta in štirih mesecev. Zagovornik, odvetnik Giannattasio, je skušal zavrniti tožilčeve ugotovitve glede obtežilnih okoliščin ter predlagal, da bi sodišče Erata o-prostilo, ker da ni zakrivil kaznivega dejanja, v kolikor taka rešitev ne bi na že star znanec policije, sodišče ni upoštevalo olajševalnih okoliščin ter ga je obsodilo na 6 mesecev zapora in 3 mesece aresta. Včerajšnje zasedanje goriškega o-krožnega sodišča se je pričelo s kratko komemoracijo te dni umrlega častnega sodnika dr. Sara Finizia. OB 25-LETNICI Jutri {jubilejni koncert mladinskega zbora «Standrež» Mladinski zbor štandrež praznuje 25-letnico delovanja. Jubilejno proslavo bodo imeli jutri, v nedeljo, 16. decembra, ob IS. uri v prosvetnem domu «Anton Gregorčič» v štandre-žu Na koncernu, kjer bodo, podelili tudi priznanja.,.bodo poleg sedanjega mladinskega zbora Štandrež sodelovali še mladinski zbor «Kekec» «• Gorice, mladinski zbor «F. B. Sedeji> iz Števerjana in mladinski zbor iz Doberdoba. Zbor, oziroma zbore ki so si sledili, vodi že od vsega začetka Elvira Chiabai. Zbor je prvič nastopil v štandreški cerkvi ob božiču 1956. V kasnejših letih je zbor nastopal tako v domačem prosvetnem domu kot v domači cerkvi, na malih ce-cilijankah in v drugih krajih. Število mladih v zboru niha stalno med dvajsetimi in štiridesetimi člani. Predavanja 3. ŠTEVILKA «IL TERRITORIO* Raznolik izbor člankov v polletni tržiški reviji Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem vabi vse člane in nečlane danes, 15. t.m., ob 16. uri v Gregorčičevo dvorano na Korzu Verdi 13, kjer ho IV 'adl i Černe predaval o Kitajski in predvajal krat-kometražni film o tej oddaljeni de želi. Na naši delovni mizi leži že tretja številka revije «II. territorio, ki jo dvakrat letno izdaja večnamenski kulturni center za. tržiško področje. Revija je prva ki skuša kar se da najbolj široko objavljati prispevke o življenju in delu na tem področju goriške pokrajine, ki mu pravijo Bi-siacaria. Doslej takih publikacij ni bilo, izhajale so le občasne beležke ali pa knjige o tem ali onem dogodku, o tem ali onem področju in vasi, o tem ali onem društvu ali ustanovi. «11 territorio» skuša, to so uredniki povedali že v prvi številki, prikazati življenje v preteklosti in sedanjosti na tržiškem področju. Vendarle je tudi v tej tretji številki čutiti. da niso še uredniki našli enotnega gledanja na to kar mora biti revija. V njej najdemo vse o vsem gledano z vseh zornih kotov, To je sicer tudi v skladu s pluralistično družbo, saj najdemo v reviji članek najbolj levičarskega pa tudi najbolj kd-hščHtiiiSjh&tjcfpiAČaAri seveda je tudi vsebina članka v skladu z miselnostjo. piecg. pa članek o ljudskih izročilih ih članek 6 polilično-gospo-darskem vprašanju. Morda je tako tudi prav, ker je to edina revija, ki izhaja na tem področju in mora prav zaradi tega objaviti vse o vseh vprašanjih in gledano z vseh zornih kotov. Naj omenimo le nekaj člankov iz tretje številke. Dva sta tokratna članka slovenskih sodelavcev. Karel Černič in Pavel štrajn objavljata članek o «težavnem internacionaliz-mu med julijskimi socialisti» in se v njem ogrevata za teze Dušana Kermaunerja. Direktor novogoriške j knjižnice Jan Zoltan pa objavlja spis o vlogi knjige v najzahodnej-šem, jezikovno mešanem predelu Socialistične republike Slovenije. Precej drugih člankov je zgodovinskega značaja. Sergio Tavano objavlja članek o povezavi med tr-žiškim področjem in Gradežem v antičnih časih, Giovanni Demeio nadaljuje z razpravo o katoliškem MiiiiiHimtianiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiriiimiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiirttiiMiHiiMumii PODROČNI NAČRT UREDITVE JAVNEGA PREVOZA 0SE3 Cilj: publicizacija vseh avtoprevoznikih podjetij Uskladitev cestnega, železniškega in zračnega prometa * Dokument so predstavili političnim delavcem in upraviteljem na Goriškem Večja usklajenost med cestnim, železniškim, zračnim in vodnim prometom ter bolj gospodarna uporaba obstoječih sredstev. To sta dve o-snovni izhodišči novega področnega načrta ureditve javnega cestnega prevoza oseb v tržaški in goriški pokrajini. Dokument je pred kratkim, kakor smo že poročali, soglasno o-dobrila skupščina članic konzorcija za četrto prometno območje, ki ob-segfi tržaško in goriško pokrajino. V četrtek zvečer so ta dokument predstavili tudi krajevnim upraviteljem in predstavnikom političnega življenja na Goriškem. Predstavitev je potekala v pokrajinski sejni dvorani in sta se je poleg drugih u- deležila tudi deželni odbornik za bila mogoča pa oprostitev zaradi promet in telekomunikacije Cocian- pomanjkanja dokazov. Neffu naj bi sodišče prisodilo najnižjo možno kazen, ki naj bi bila vsekakor pogojna, saj sta fanta že odsedela po šest mesecev. Po krajšem posvetu je sodišče tako Erata kakor Neffa obsodilo na 10 mesecev zapora, torej bosta morala ostati v ječi še nekaj mesecev, in na plačilo sodnih stroškov. Včeraj so sodili po hitrem postopku tudi 23-letnemu Goričanu Robertu Spini. 9. decembra letos nekaj po 23. uri ga je policijska obhodnica presenetila na ulici, medtem ko bi ob tistem času moral biti že doma. To niti ne bi bil kdo ve kako težak prekršek, če fantu ne bi popustili živci, tako da so ga trije policaji le s težavo ukrotili ter mu seveda, kakor v takih primerih določa zakon, nataknili lisice. Ker pa je Spi- ni ter deželni svetovalec Brancati. Obstoječa prometna ureditev na Tržaškem in Goriškem ni zadovoljiva, je pa sad dosedanjih nenačrtnih posegov, je dejal predsednik konzorcija, profesor Osvaldo Ferrari, ki je takoj za tem pripomnil,, da tudi novi načrt ni čarobna palica, ki bo na mah odpravila vse težave neskladja in pomanjkljivosti. Predstavlja pa osnovo za uspešno reševanje nekaterih najbolj nujnih vprašanj, če hočemo dejansko izboljšati to vrsto uslug. Tako je ena glavnih nalog prizadevanje za razširitev prometnih povezav predvsem na primestnem območju, dalje publicizacija vseh obstoječih podjetij (na Goriškem naj bi tako odpravili še zadnja tri zasebna avtobusna podjetja), integracija različnih načinov prevoza, pri- znanje večjega pomena železnici, razširitev strojnega parka, ob pomoči dežele, i Ferrari se je dotaknil tudi gradnje nekaterih cestnih infrastruktur na Goriškem. Tako je omenil težave, ki se pojavljajo v Tržiču zaradi zastoja pri gradnji obvoznice, ki bi zelo služila tudi tovornemu prometu iz in v pristanišče. Kar 97 odstotkov prometa se namreč odvija po cesti in samo 3 odstotke prevzame železnica. Tako razmerje bo treba v prihodnje, s primernimi ukrepi, nujno spremeniti. Sicer pa, je dejal Ferrari, predstavlja četrti pometni bazen nekatere specifične lastnosti. Tržaška in Goriška obsegata ie kakih 9 odstotkov deželne površine, Živi pa na tem območju kar 36 odst. deželnega prebivalstva, kar je treba vsekakor upoštevati* pri urejevanju in načrtovanju javne prevozne službe. Predsednik konzorcija je nato obravnaval tudi nekatera vprašanja javnega prometa v večjih krajih, kjer bi bilo treba poskrbeti za razširitev avtobusne službe na vsa področja mest, hkrati pa zavarovati pred prometom zgodovinska središča, z urejanjem večjih parkirnih prostorov za zasebna vozila in ne nazadnje z izboljšanjem avtobusnega prevoza. Poročilu profesorja Ferrarija je sledil prikaz različnih podatkov o sedanji ureditvi prometa ter o načrtih, kako bi bilo v bodoče mogoče izboljšati usluge na tem tako pomembnem področju javnega življenja. političnem gibanju pred prvo svetovno vojno na tem področju, Galliano Fogar pa primerja delavske stavke v severni Italiji v letu 1943 s položajem v tržiški ladjedelnici, kjer se je protifašistični duh širil zlasti po zaslugi slovenskih delavcev, ki so bili seznanjeni z delovanjem prvih partizanskih enot na slovenskem ozemlju. Carlo A. Borioli objavlja še en zanimiv članek o življenju v letih Zavezniške vojaške uprave po drugi svetovni vojni. Avtor je napisal že celo vrsto člankov o tistih časih v raznih goriških listih in revijah. Gualtiero Pin in Edino Val-covich pa preučujeta razvoj delavskih stanovanjskih stavb v Panzanu, delavskem naselju pred ladjedelnico. Ne smemo mimo uvodnih razmišljanj Rimlda Rizzija o vlogi občin v kulturnem razvoju na našem področju, primerjalnega članka med beneškimi in bizjaškimi ljudskimi izročili, pa še drugih objav in razprav ter krajevne kronike. (m. w.) rio L> Izleti Slovensko planinsko društvo sporoča, da bosta smučarska avtobusa jutri vozila po običajnem voznem redu in sicer: prvi avtobus bo odpeljal s Koma ob 7.30, drugi pa iz štandreža ob 7.20 ter iz Sovodenj ob 7.30. Priporoča se točnost. Razna obvestila V zvezi z izvajanjem zakona IVA priredi SDGZ informativni sestanek, ki bo v sredo. 19. decembra, ob 19.30 na sedežu PD «Briški grič* na Valerišču v števerjanu. SDGZ Travnik 11 (II. nadstropje), obvešča, da so uradi odprti vsak dan od 8. do 17. ure. Folklorna skupina v Gurici obvešča svoje člane, da bo prva vaja v ponedeljek, 17. decembra, ob 20.30 v prostorih telovadnice v Ul. Brass. Obveščamo nadalje vse, ki bi radi pristopili k skupini, da to lahko storijo s tem, da se predstavijo kar na prvi vaji. ŠD Juventina priredi silvestrovanje v domu Andrej Budal v Štan-drežu. Pohitite z rezervacijo miz. SKGZ obvešča, da bo jutri, 16. decembra na razpolago avtobus za udeležence proslave 25-let-nice obstoja SKGZ, ki bo v Kulturnem domu v Trstu. Avtobus bo odpeljal s Travni.ca ob 8.30 ter bo vozil skozi naslednje vasi: Štandrež (postajališče na trgu pri cerkvi), ob 8.35, Sovodnje (pred Kulturnim domom), ob 8.40, Peč (postajališče pred gostilno pri Bajti) ob 8.45, Devetaki (pred gostilno) ob 8 55, in Jamije (pred gostilno Pahor) ob 9.05. ‘Kino (1 vriva VERDI 17.00- 22.00 «Ma che sei tutta matta*. B. Streisand in R. 0'Neal. Barvni film. CORSO 17.30-22.00 «Marito in pro-va*. G. Jeckson in J. Segal. Barvni film. VITTORLA 17.00-22.00 «Le ragaz-ze del porno show». Prepovedati mladini pod 18. letotn. Tržič EXCELSIOR 16.30-22.00 «Rocky 2». PRINCIPE 16.30-22.00 «11 maggio-lino tutto matto*. J\om i-vriva in ukolicu SOČA (Nova Gorica) 18.00-20.00 »Človek pajek*. Ameriški film. SVOBODA (Šempeter) 18.00-20.00 «Safari rally». Ameriški film. DESKLE 19.30 «Koma». Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 25-76. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves. dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salu-te, Ul. C. Cosulich, tel. 72-480. PRIMORSKI DNEVNIK 4 15. decembra 197& Otrok od rojstva do mladostništva OBLIKOVANJE UČNIH NAVAD Načrtno oblikovanje navad je dolgotrajno delo, ki zahteva mnogo potrpežljivosti in truda |§j| ' ......:... ... ■ •• ................................. S prehodom v šolo se življenje našega malčka močno spremeni. Sprejeti bo moral celo vrsto obveznosti in te usklajati z že utrjenimi navadami. Razvijati se mu bo začel čut odgovornosti in potreba po večji organizaciji. Povsem odveč je poudarjati, kako pomembna je prisotnost staršev v tem obdobju. Otroku bo treba pomagati, da z veseljem in brez prevelikega napora opravlja svoje nove dolžnosti. Tako kot doslej bomo tudi sedaj pazili na vztrajnost in prijaznost. ko bomo otroku oblikovali nove navade, in so vezane na šolsko delo. Tudi tokrat se izogibajmo vsiljivosti in togosti, čeprav sc znajdemo kot starši pod večjim pritiskom kot doslej. S težavo se namreč izognemo dejstvu, da bi storilnost našega otroka ne primerjali s storilnostjo sošolcev; učiteljica nas večkrat zaprosi za pomoč, glede na dejstvo, da je otrok še nezrel in da bi bilo primerno resneje nastopati. Taki pritiski nas večkrat privedejo do nestrpnosti do malega učenca. Pri oblikovanju novih navad je pomembno paziti na dva de javnika; čas in prostor Ko otrok pride iz šole, bomo pazljivi na njegovo duševno stanje in pomagali mu bomo. da ga bo razumel: «Zdi se mi. da si imel v šoli slab dan. .», «Ha-zumem, da te boli, ker nisi naloge izdelal kot ostali otroci. . * Danes izgledaš posebno vesel. . .». Po kosilu naj se otrok razvedri in šele nato naj sede k domači nalogi. Ni namreč primemo, da učenec opravi nalogo še pred kosilom, ker je umsko še preutrujen in ker se na tak način skuša čimprej otresti neugodnih obveznosti. V nalogo ne bo vlagal potrebnega truda in kar je še najpomembnejše mu delo ne bo prijetno. Otroka navadimo, da prične z nalogo vedno ob isti uri. V začetku bomo mi klicali otroka k delu, dokler mu ne bo pisanje nalog ob istem času prišlo v navado. «Navado časa» si bo otrok osvojil takrat, ko bo ob običajni uri kar sam sedel k svojemu delu. tudi če ga ne bomo poklicali. Če mu navada časa še vedno dela težave in je otrok že v višjih razredih osnovne šole ter pozna ip'0, mu s tem sredstvom pomagajmo. Sam nai odloči ob kateri uri bo začel s šolskim delorrj koliko časa bo porabil za vsak predmet, kdaj si bo načrtoval odmor in kako bo šolske obveznosti usklajeval z izvenšolskimi dejavnostmi (odbojka, glasbena vzgoja, taborniki. . .). Če nas za nekatere predmete prosijo za pojasnila ali pomoč, .jim skušajmo pomagati, po drugi strani pa se moramo s svojo pomočjo pravočasno ustaviti, da ne postanejo pri delu preveč odvisni od nas. Pred očmi moramo . vedno imeti končni cilj, ki je samostojnost otroka in sposobnost organizacije pri delu. V primeru da ima naš učenec še vedno težave pri osvajanju navade časa. je priporočljivo, da se o tem problemu pogovorimo z učiteljico. Vsak otrok ima svoj razvojni ritem in glede na to nekateri u-čenci osvojijo prej, drugi kasneje navado časa. V največjo pomoč pri tem nam bodo naše potrpljenje, vztrajnost in ljubeznivost. Tudi pri oblikovanju »navade prostora* veljajo nekatera enostavna pravila. Otrok naj piše nalogo vedno na istem prostoru lastna soba, vedno isti del kuhinjske mize. . .). Potrudimo se, da je prostor v katerem učenec dela prezračen in primerno osvetljen ter o-grevan (17 do 18 stop. Č). Skušajmo mu nadalje pomagati s tem, da okolje ni preglasno. Taki pogoji mu bodo pomagali, da bo u-čenec hitreje in uspešneje opravljal svoje delo. Med dobre učne navade sodi tudi navada smotrne organizacije dela. Že v prvih letih šolanja skušamo otroku predočiti prednosti organiziranega dela. Pomembno je, da učenec pristopi k šolskemu delu tako, da si že prej pripravi vse kar bo rabil za delo. Tako mu ne bo potrebno dela stalno prekinjati in iskati zdaj ravnilo, potem radirko, nato zvezek ali barvice. Stalno prekinjanje nekoliko zahtevnejšega dela, lahko zelo hitro preide v navado, ki se bo kasneje težko znebil. Oblikovanje navade smotrne organizacije dela zahteva že sposobnost načrtovanja dela, zato jo bomo uvajali postopoma. Najprej bomo opozorili otroka naj ima pri roki že ošiljene svinčnike, barvice, pripravljen zvezek, radirko. . . Kasneje bomo od njega zahtevali, da za te stvari sam poskrbi in pričakovali, da si bo načrtoval čas učenja za posamezne predmete. Tako se bo izognil že znanemu kroničnemu pomanjkanju časa. Pomembne in dobre navade so tudi urnost, natančnost in temeljitost pri delu. Tako mu bo ostal čas še za druge aktivnosti izven šole in čas za rekreacijo. Neprimerno je, da učenec cele popoldneve presedi pri knjigah. Če se to dogaja pomeni, da si otrok ne zna organizirati dela (pogosti premori, preskakovanje misli na nešolske snovi. . .) ali pa, da je učiteljica zanj prezahtevna. V takem primeru je priporočljivo, da se starši o zadevi pogovorijo z učiteljem in mogoče še z drugimi starši. Učenci nižjih razredov osnovne šole naj bi svoje popoldanske šolske obveznosti opravil nekako v eni uri. V poprečju je otrok pri šestih, sedmih letih sposoben približno 15 do 20 minut zbranega dela. Po tem času mu uvedemo kratek 5 min. odmor nato pa naj spet nadaljuje z delom. Tako se bo navadil na to, da bo delal vedno zbrano in hitro. Bolj mu bo koristil aktiven odmor, kot dolgo posedanje pri knjigah. Naveden čas pa ne velja za vse učence enako, saj moramo vedno upoštevati individualne razlike in posebnosti posameznika. V višjih razredih osnovne šole naj bi popoldansko delo zavzelo učencu približno eno uro in pol intenzivnega dela z vključenimi krajšimi odmori. Takojšnja pohvala učenca po dobro opravljenem delu je zanj največja nagrada. Otroka skušamo usmerjati s tem, da raje pohvalimo kar je naredil dobrega, kot pa z grajanjem ponesrečenega. Njegovih obveznosti šolskega dela in drugih dolžnosti pa nikoli ne podkupujemo z denarjem ali i-gračkami. Načrtno oblikovanje navad je dolgotrajno delo, ki zahteva mnogo potrpežljivosti in truda. Ugotovljeno je, da učne navade v več kot polovici primerov odločilno vplivajo na učni uspeh, zati ni vseeno, kakšne in katere učne navade ima osvojene naš učenec. Zdenka Prebil - Stranj Sanja Baiss Novost na knjižni polici Slovensko-španski slovar V zbirki slovarjev, ki. jih izdaja Državna založba Slovenije je izšel nov slovar, slovensko - španski slovar. Gre ža slovar, katerega doslej še nismo imeli. Zato je njegova izdaja toliko pomembnejša. Pripravil ga je avtor mnogih naših slovarjev, profesor dr. Anton Grad. ki je svojim številnim učnim pripomočkom dodal novo, pomembno delo. Pred desetimi leti, leta 1969 smo dobili špansko - slovenski slovar istega avtorja, kot prvi slovar slovenskega in španskega jezika. Čeprav sodi španščina med najbolj razširjene jezike sveta, saj jo po- teg v Španiji'goVdiCz izjemo Brazilije vsa Južna Amerika in Srednja Amerika, smo prvi slovenski slovar za španski Jježik dobili dokaj pozno. Sedanji slovensko -španski slovar je dopolnilo prvega, špansko slovenskega slovarja. Slovar bo koristen za vse, ki i-majo posla ali se ukvarjajo s lem pomembnim svetovnim jezikom. Seveda pa tudi ta slovar, kot špansko - slovenski, ni mogel zajeti celotnega besedišča in bogatega jezikovnega fonda evropske in ameriške španščine. Slovar je namenjen tistim Slovencem. ki že poznajo osnove španskega jezika in španske slovnice ali se seznanjajo z njo. Uporaba slovarja, ki ima tudi zemljepisna imena je olajšana s kraticami ali s pojasnili. Ker ima španščina malo nepravilnih glagolov, pač pa imajo posamezni glagoli ob spregatvi manjše pravopisne in glasovne posebnosti, je na koncu slovarja obiavlien pravopisni seznam enih kot drugih z njihovimi posebnostmi. Avtor je dodal tudi razpredelnico spregatve pravilnih španskih glagolov. Tako Gradov slovensko - španski slovar zapolnjuje precejšnjo vrzel v naši slovarski publicistiki. Prav bo prišel vsem tistim, ki potujejo v Španijo ali Južno Ameriko, vsem prevajalcem, kulturnim in javnim delavcem, pa tudi vsem, ki se iz kateregakoli nagiba uče španščine. V soboto je ob 25-letnici SKGZ v dvorani prosvetnega društva «1. Irinkos v Cadadu predaval boriš Hace Zaradi tehničnih razlogov bomo objavili tedensko rubriko «Z valutnih tržišč* v prihodnjih dneh. Italijanska federacija založnikov časopisov in Vsedržavna federacija italijanskega tiska Federazione italiana editori giornali e Federazione nazionale della stampa italiana Natečaj za 75 štipendij za vpeljevanje v časnikarski poklic Člen 1 Italijanska federacija založnikov časopisov, sporazumno z I-talijansko federacijo tiska razpisuje natečaj za 75 štipendij, ki bodo razdeljene v letu 1980. Člen 2 Natečaj je namenjen izključno italijanskim državljanom, ki so rojeni v letih 1950 — 1961, ki so vpisani v sezname, ki jih predvideva člen 4 zakona o mladinski zaposlitvi (zakon 285 — sl. junija 1977 z nadaljnjimi spremembami) in ki imajo vsaj diplomo višje srednje šole. Člen 3 Podelitev štipendij obvezuje o-biskovarije v razdobju dvanajstih mesecev, od 1. aprila 1980 dalje, uredništev, h katerim bodo štipendisti dodeljeni po neprizivnem mnenju paritetne komisije F1EG - FNS1. Člen 4 Znesek vsake štipendije je določen .v višini 3.500.000 Ur ter bo izplačan v dvanajstih letnih o-brokih. Štipendistom bodo povrnjeni potni stroški od kraja stalnega bivališča-do določenega mesta po železniških tarifah drugega razreda. Štipendisti bodo zavarovani z zavarovalno polico i proti nezgodam. člen 5 FIEG si pridržuje pravico, da prekliče štipendijo, z naknadno izgubo še neizplačanih obrokov, na škodo tistih, ki ne bi, po nepreklicnem mnenju paritetne komisije FIEG - FNSl izpričali zavzetosti ali zanimanja oziroma bi se odrekli uredništvom, katerim so bili dodeljeni. Člen 6 Prošnje za udeležbo pri natečajih je treba izročiti sedežu Fl EG — tajništvo za štipendije, Ul. Piemonte 64, 00187 — Rim • Roma, v roku in ne čez 21. januarja 1980. Na prošnjah, ki naj bodo izpolnjene na nekolkovanem papirju. naj interesenti navedejo bivališče. naslov kandidata, diplomo srednje višje šole ter zadevno re-dovanje, kakor tudi morebitn» diplome z zadevnim redovanjem. o-ziroma obiskovanja in redovanja vseučiliških in povseučiliških tečajev. Vsebovati bodo morali tudi kratek «.curriculum o izkušnjah in panogah za katere se kandidat zanima. Prošnjam je treba priložiti naslednje dokumente: 1. rojstni list na nekolkovanem papirju; 2. potrdilo na nekolkovanem papirju o vpisu v sezname, ki jih predvideva čl. 4 zakona o mladinski zaposlitvi (zakon št. 285 od 1. 6. 1977 z nadaljnjimi spremembami) ter datum vpisa; 3. spričevalo o diplomi višje srednje šole z redovanjem; 4. morebitne diplome oziroma potrdila o obiskovanju vseučiliških in povseučiliških tečajev z navedbo opravljenih izpitov z zadevnim redovanjem; 5. potrdilo na nekolkovanem papirju o vpisu v volilne sezname; 6. potrdilo na nekolkovanem papirju družinskega lista. Vsa študijska potrdila, ki se nanašajo na točki 3 in 4, je treba predložiti v izvirniku oziroma v overovljeni fotokopiji, kot predpisuje zakon. Ne bodo upoštevane prošnje, ki bi prispele na FIEG, tajništvo za štipendije, po 21. januarju 1980. Glede prihoda prošenj bo pričal izključno žig z datumom tajništva za štipendije, ki bo vtisnjen na prošnje še na isti dan prihoda. FIEG - tajništvo za štipendije-ne prevzema nobene odgovornosti za morebitne zamude oziroma poštne, brzojavne nevšečnosti in niti v primeru če se prošnja izgubi o-ziroma če kandidati prejmejo z zamudo obvestila, ki so jim naslovljena, če se je to zgodilo zaradi opuščene al/ zakasnele najave o spremembi naslova, ki je naveden na prošnji. Člen 7 Najvišje število kandidatov, ki naj bi prišli v poštev pri izpitih o katerih je govor v naslednjem členu 9, znaša 1500 enot. Paritetna komisija FIEG — FN Sl si pridržuje pravico predhodne izbire kandidatov, ki naj bi prišli v poštev za izpite, na osnovi datuma vpisa v sezname mladinskega zaposlovanja, študijskih diplom in starosti. Kandidatom, ki se bodo udeležili izpitov bodo povrnjeni potni stroški, Za razdalje večje od 500 km, v znesku 20 tisoč lir. Člen 8 Potek natečaja bo nadzorovala komisija devetih članov, od katerih bo štiri imenovala FIEG, štiri pa FNSI. Komisiji bo predsedoval deveti član, ki ga bosta sporazumno imenovali FIEG - FNSl. Člen 9 Kandidati bodo morali opraviti izpite, ki bodo razčlenjeni na tri naslednje preizkušnje in ki jih bo treba opraviti v enem dnevu. 1. članek o aktualni temi s katero bodo kandidati seznanjeni s čitanjem besedila časopisne a-gencije. Ta spis ne bo smel biti daljši od ene tipkane strani z lasttiim strojem, oziroma dveh strani rokopisa. 2. Preizkus sinteze daljšega članka ali agencijskega besedila z največ petnajstimi tipkanimi vrstami, oziroma tridesetimi rokopisa. 3. Preizkus aktualnosti in informacije, ki bo razčlenjen na vprašanja in na katera bo moral kandidat odgovoriti pismeno. Trajanje vsake preizkušnje bo komisija določila na začetku izpitov. Vsaka preizkušnja, popravljena v anonimni obliki, bo ocenjena v devedesetinkah. Na podlagi povprečja točk, ki so bile dosežene v treh zgoraj omenjenih preizkušnjah, bo izdelana lestvica za dodelitev 75 štipendij. Vpisa v lestvice se bodo lahko udeležili samo kandidati, ki bodo dosegli pri vsaki od treh poizkusen) oceno, ki ne bi bila nižja od 54/90. V primeru enakovrednosti dveh ali več kandidatov v dokončni lestvici se bo izbiralo po vrstnem redu na temelju naslednjih preferenčnih kriterijev: 1. Starejši datum vpisa v sezname mladinskega zaposlovanja ; 2. Redovanje pri diplomi višje srednje šole; 3. Morebitna diploma, oziroma o-bisk vseučiliških in povseučiliških tečajev z zadevnim redovanjem; 4. Nižja starost ftphdklatov. Če še bo iido'ott' žmfopmalcev odrekel štipendijiSfrreH začetkom njene veljavnosti, bo štipendija dodeljena drugemu usposobljenemu kandidatu po vrstnem redu lestvice. Člen 10 Izpiti, ki se nanašajo na člen 8, bodo v Rimu. Za pristop k omenjenim izpitom bodo morali kandidati imeti enega od naslednjih dokumentov: a) Poštna izkaznica; b) potni list; c) osebna izkaznica; č) vozniško dovoljenje. Omenjeni dokumenti morajo biti vsestransko veljavni. Izključeni bodo kandidati, ki ne bi imeli enega od teh dokumentov, ali pa bi ti ne bili pravilni, oziroma bi bili zapadli. Člen 11 Izbrani kandidati bodo dodeljeni s kriterijem izmen in z vnaprej določenimi roki časopisom, periodičnim listom in nacionalnim časnikarskim agencijam, kjer bodo opravljati enoletni tečaj zg poklicno oblikovanje. Po opravljenem tečaju bodo kandidati, ki naj bi po mnenju paritetne komisije FIEG — FNSl bili usposobljeni za pristop k časnikarskemu poklicu, priporočeni založniškim podjetjem, v svrho prednostne zaposlitve kot časnikarski praktikanti. Člen 12 Dobitniki štipendij bodo prejeli pravočasno obvestilo o datumu in kraiu namestitve. Kandidat, ki bi odbil enega od določenih sedežev, bo avtomatično izgubil pravico do štipendije. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 02.00 - 07.00 San Francisco; Tenis Združene države — Italija 9.30 - 12.30 Piancavallo: Smučanje 12.30 I mari delTuomo 13.30 DNEVNIK 14.00 San Francisco: Tenis 15.30 Rim: Košarka Banco di Roma - Pagnossin 17.00 Natalinsieme 18.00 Človek Nila 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz parlamenta 19.20 Happy days — TV film Un cugino imbroglione 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Fantastico: Glasbeni program v sodelovanju z Loterijo Italija, vodijo Beppe Grillo, Loretta Goggi in Heatler Parisi. 21.55 Potovanje Charlesa Darvvi-na, 6. del 23.00 DNEVNIK — Vremenska slika 23.15 San Francisco: Tenis: Združene države — Italija Drugi kanal 12.30 Sem jaz, William! 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Iz našega žepa 14.00 Dnevi Evrope 14.30 Odprta šola: Program za mladino 17.00 Peter, risanka 17.05 Fiabe incantate 17.40 Piaceri 18.15 Sereno variabile: Tednik o turizmu 18.55 Izžrebanje loterije 19.00 DNEVNIK 2 — Dribbling Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Organizacija 21.35 Zver, film Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 18.30 II pollice 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Tuttinscena 20.00 Teatrino 20.05 V poklon Robertu Rossellini-ju: La preša di potere di Luigi XIV 21.35 DNEVNIK 3 22.05 Teatrino JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Jakec in čarobna lučka 8.20 Z besedo in sliko Ankine risbe 8.50 Tehtnica za natančno tehtanje 9.20 Pustolovščina 9.50 Po sledeh napredka 10.20 Noseča ženska: Oddaja iz cikla človeško telo 10.50 Živeti drugače 11.30 A. Tolstoj: Trnova pot, nad. 14.25 Poročila 14.30 Sreča na vrvici, slov. film 16.00 Tekma v vaterpolu 17.00 Košarka: Partizan — Cibona 18.35 Naš kraj 18.45 človek naš vsakdanji 19.15 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 J. Dieti: Župan našega mesta, TV nad. 21.00 Sladka ptica mladosti, ameriški film 22.55 TV DNEVNIK 23.10 TV kažipot Koper 17.00 Košarka: Partizan— Cibona 18.30 Pallanuoto 19.30 Otroški kotiček 19.45 Stičišče 19.58 Dve minuti 20.00 Risanke 20.15 DNEVNIK 20.30 Grof Montecristo, film Režija: Robert Verna v Igrata: Piere Richard Wilm. Michele Alfa 22.30 Italija z neba: Lacij, 2. del 23.00 Pregled sporeda za naslednji teden Zagreb 15.00 Dnevi za prihodnost 16.00 Tekma v vaterpolu 17.00 Košarka: Partizan - Cibona 18.45 Pesnikova vedrina 20.00 Celovečerni film 21.30 Akordi Kosova ŠVICA 16.45 IVultimo bivacco, film 18.25 Jazz magazine 19.25 Scacciapensieri 20.45 Papa ha... quasi sempre..-ragione..., film 22.00 športna sobota TRSTA 7.00, 8.00, 9.00. 10.00. 11.30, 14.30, 15.30, 17.00, 19.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro po nase; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah; 9.05 Iz arhiva; 9.45 Plesni orkester RTV Ljubljana; 10.05 Radijski koncert; 1135 Sodobni sound; 12.00 Bom naredu sfzdice, čier so včas gteSPjJfiuiKJMjtalske dp- line; 12,30 Pesem poje o... 13.15 Glasba , po ..željah;,,,,lf 10 Otroško okence: 14.30 Vse lepo, vaš Peter!; 16.30 Poslušali boste; 17.05 Mi in glasba; 18.00 Kulturna kronika; 18.05 «Odločitev»; 18.45 Vera in naš čas. KOPER (Italijanski program) 7.30. 8.30 9.30. 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30. 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Hi-Fi magazine; 9.15 Knjiga na radiju; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. .; 10.15 Orkester Morodor; 10.32 Pesem dneva; 11.00 Kirn svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Glasba; 12.05 Glasba po željah: 14.00 Plošče tedna; 14.33 Pojejo Crown Heights Affair; 14.45 Kirn Parade; 15.00 Poslušam, poslušaš; 15.45 Vittorio Borghesi; 16.00 Istrski akvareli; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz. . .; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Glasbeni vveek-end. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.00, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Med rojaki v zamejstvu; 13.37 Tipke, godala, pihala; 14.00 Moja generacija; 14.37 Glasbeni notes, 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.30 Aktualna tema; Pogovor o jeziku; 16.35 Glasbena medigra; 16.40 Jugoton, RADIO 1 7.00, 8.00. 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 7.30 Glasbeno prebujanje; 10.03 Black-out; 11.00 Lo stadio dri centomila; 12.03 Glasba; 12.30 Prvi, drugi in...; 13.35 Iz rocka v rock; 14.03 Sei personaggi >n cerca di bambino; 14.25 Smo tudi mi: 15.03 Un& nuvola di sogni rossa e gialla; 16.15 Sham poo; 17.00 Radio 1 jazz; 17.30 Lorenzo da Ponte; 18.00 Obiet tivo Europa: 18.35 Un’edicola ! t(ftS.V8.dS?' noi; 19.15 Prisluhni večeri' šč: 20.00 Dober večer . zdravnik: 20.30 Black-out; 21.30 Glasba iz Ul. Asiago 7; 23.00 Preden zaspiš, draga! RADIO 2 7.30, 8 30, 9.30, 12.30. 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila: 6.C0 - 8.45 Dnevi: 9.05 Una car-riera sentimentale; 9.32 Tradot-ta e abband.onata; 10.13 La ■corrida!; 11..00 Plošče; 12.4.) Alto gradiimento; 13.40 Sound Track; 15.00 Giuseppe Tartini: 15.45 Hit parade: 16.37 In Con-cert; 17.55 Marionette, che pas' sione; 21.00 Koncert iz Rima; 22.45 A distanza di anni. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00. 10.00. 11.00. 12.00, 14.00, 15.00, 19.00. 21.00 Poročila, 6.20 Rekreacija: 6.50 Dobro jutro otroci!; 7.30 Iz na ših sporedov: 8.08 Pionirski ted nik; 9.05 Z radiom na poti; 9.4» Turistični napotki; 10.05 Sobotna matineja- 11.05 Zapojmo pesem: 11.20 Po republikah in pokrajinah; 11.40 Zapojte z nami; 12.1® Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači nan pevi; 13.00 Danes do 13.00; 13.3® Priporočajo vam. . .; 14.05 Glasbena panorama; 15.30 Zabavna glasba; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Škatlica * glasbo; 18.30 Mladi mladim: 19.35 Lahko noč, otroci!; 194:) Minute z ansamblom Jožeta Burnika; 20.00 Sobotni zabavni \e' čer; 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Lirični utrinki: 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe. Bob Woodward I Carl Bernstein I S I NIX0N0V PADEC 55. &««« Prevedel Dušan Dolinar I i i i i m Nixon je uro po vrnitvi iz Čamp Davida že klical Buzhardta k sebi v pisarno. Predsednik je dejal, da je vso reč temeljito premislil in našel tudi rešitev. Slonela je na tem, da pravosodni odbor predstavniškega doma ni hotel opredeliti prekrškov, ki utemeljujejo odpoklic. Predsednik je opazil, da je St. Clair že zagotovil potrebno — rekel da je, češ ker odbor ne mara opredeliti utemeljitve za odpoklic, tudi predsednikovi pravni zastopniki ne morejo ugotoviti, katero gradivo je pravzaprav pomembno za pravdo. Nixon je rekel, da prav gotovo ni zavezan izročiti odboru vsak košček papirja ali traku, ki bi utegnil biti v kaki zvezi z megleno predstavo tega ali onega člana odbora, kaj pravzaprav tvori obsodbe in odpoklica vredno ravnanje. Nekateri člani bi ga radi obsodili in odstavili zaradi bombardiranja Kambodže ali zato, ker je zajezil rast zveznih financ. Ves postopek je naravnost nezaslišan, je rekel predsednik. V sodobnem procesu ne bi porota prejela prav nikakršnega dokaznega gradiva, če bi tožilec vodil preiskavo brez omejitev ali če tožbe ne bi opredelil. St. Clair je opazil, da stališče odbora pušča odprtega nekaj manevrskega prostora. Predsednik je zdaj začel razlagati, kako ga namerava izkoristiti, četudi je ozek. Merilo za presojo njegovega vedenja ob VVatergateu so njegova dejanja, ne pa pogovori, ki so k njim vodili, pa tudi ne možnosti, ki jih je tehtal pred dejanji. Buzhardt je pritrjujoče prikimal in Nixon je nadaljeval. Predsednik, ki se sooči s trditvami, da so njegovi najvišji sodelavci ovirali pravico, nima druge izbire kot to, da pretehta prav vsako možnost. Nekatere od teh možnosti utegnejo zveneti slabo. Tisto, kar je pomembno, je seveda končna odločitev. Njegova končna odločitev pa je bila zmerom takšna, da je treba preiskavi omogočiti, naj se razvija dalje. Prav na tem navsezadnje sloni velik del vse zgradbe, ki jo je postavil St. Clair. Prečrtano gradivo ni v nikakršni zvezi z njegovimi dejanji — saj ni delal drugega kot to, da je glasno premišljeval, otipaval položaj, preizkušal sodelavce, pretehtaval možnosti. Iz prepisov s trakov ni izločil nič takega, kar bi bilo povezano z njegovimi dejanji. Predsednik ima preprosto rešitev: povsod, kjer je kaj črtal, bo enostavno vključil ustrezno frazo — « gradivo, ki ni povezano s predsednikovimi dejanji, je izločeno.« Breme prehaja tako z ramen pravnikov na moja ramena, je rekel Buzhardtu. Buzhardt ni čisto do konca doumel, kaj ta fraza pomeni, je pa razumel, za kaj gre To se seveda pravi, da se lovimo za slamico, a morda bo le kaj zaleglo. Kadar pravnik prikazuje kako gradivo, kot da ni v zvezi s pravdo, v resnici pa je povezano z njo, se to seveda križa s pravniško etiko. Kljub temu stranka še vedno lahko trdi, kar sama hoče, si je govoril Buzhardt. Buzhardt, St. Clair in Haig so se o tem še enkrat temeljito pogovorili. Predsednik očitno želi izbrisati gradivo, ki je povezano s sporom. Vendar pa nje same veže širša odgovornost. Če naj ima predsednik še kako možnost, potem je treba odboru nekaj dati. Nekaj je boljše kot nič. Predsednik je delal dalje. Buzhardt in Haig sta začela iskati vzvod, po katerem bi pritisnila nanj, da bi pri nekaterih izpuščenih delih prepisov popustil. Spoznavala sta, da bo odbor videl vse tisto «izločeno gradivo«, kar utegne delovati nanj še huje, kakor če mu ne bi izročili ničesar. Še enkrat sta se namerila k predsedniku. Če naj prepisi delujejo kolikor toliko prepričljivo, bo Bela hiša morala predlagati nekakšno preverjanje. Preteklo jesen se jim je nekaj podobnega skoraj posrečilo s Sten-nisom. Ali ne bi nemara dovolili Rodinu in vodilnemu republikanskemu članu odbora Edwardu Hutchinsonu, da bi prišla v Belo hišo in poslušala trakove? Predsednik je bil videti zaskrbljen. «Bosta prišla takoj?« je vprašal. Buzhardt mu je zagotovil, da bodo do tega minili še meseci, če bosta v resnici sploh kdaj prišla. Zelo verjetno je, da bosta ponudbo odklonila z utemeljitvijo, da ima samo ustrezen strokovni svetovalec v odboru toliko značaja, da lahko prav presodi gradivo. Toda grožnja s to možnostjo je Haigu in Buzhardtu vendarle dala priložnost za pritisk na predsednika. Če boste tole izrezali, sta mu govorila, Rodino in Hutchins°^ pa bosta prišla sem in to odkrila, bo vse skupaj trikrat tako hudo, kakor če zadeva ostane vključena. Kljub temu je predsednik hotel črtati še več gradivo. Prepis0^ izpred 21. marca 1973, ko naj bi bil po lastni trditvi Deana prvič slišal za prikrivanje, sploh ni maral izpusti' ti iz rok. Buzhardt ga je opomnil, da Doar, Rodino in pravni zastopnik republikanske manjšine Jenner vztrajno zahte' vajo posnetek razgovora z Deanom z dne 17. marca. P°' leg tega bi predsedniku koristilo, če bi jim izročil vsa) del tega pogovora. Zatrjeval je namreč, da je 17. marca prvič zvedel za vlom v pisarno Ellsbergovega psihiatra-Trak podpira, nemara celo dokazuje njegovo trditev. Predsednik je sklenil izročiti odboru štiri tipkane str®' ni dolg odlomek iz petinštirideset minut trajajočega P°' govora — del, kjer pravi o vlomu pri Ellsbergovem Ps|' hiatru: «Zdaj prvič slišim za to.» Ni pa maral izročiti stega dela pogovora, kjer je šlo za prikrivanje zadev v zvezi z VVatergateom: Dean mu pove, da zvezna preiskava vodi k Haldemanu, predsednik pa odvrne: «To mora' mo preprečiti. Ne smemo pustiti, da zadeva pride Haldemana.« Pravnika in Haig so sprejeli njegovo odločitev. Pred' sednik je hotel izločiti tudi prepis pogovora s Haldem®' nom in Ehrlichmanom z dne 14. aprila zjutraj. Buzhardt je rekel, da se pogovor očitno nanaša b* Watergate. Na dolgo in široko so besedovali o hudodel' ski naravi Haldemana in Ehrlichmana in o tem, kak° sta zaporedoma žrtvovala Jeba Magruderja, Johna Mi*-' chella in morebiti še Deana, da bi rešila sebe, * PRIMORSKI DNEVNIK 5 PORT ŠPORT ŠPORT 15. decembra 1979 SMUK NA PIANCAVALLU ZA SP! V B LIGI I T A ■ 'V T /^( ~W T A m T A V TTnrrrv -ar a Na lestvici za svetovni pokal vodi Wenzlova PIANCAVALLO — Marie Therese Nadig (Švica) je zmagovalka včerajšnjega smuka za svetovno prvenstvo. Progo «nazionale», dolgo 2820 m, z višinsko razliko 560,5 m je prevozila v 1’41”29, s poprečno brzino 100 km na uro. Na drugo toesto se je uvrstila Annemarie Moser Proll (Avstrija), na tretje mesto pa presenetljivo dobra, izrazita sniukačica, Čehoslovakinja Jana Sol-tysova. Proga je bila za spoznanje počasnejša od prejšnjih dni. V sredo *n četrtek so tekmovalke vozile po *edu in so imele na svoji strani tudi lepo vreme. S tekmovalnega vidika so se pogoji včeraj bistveno Poslabšali. V zgornjem teku je ponagajala megla, pa tudi sneg «brem-*ovec», ki je padal med tekmo, je Progo nekoliko upočasnil. Čeprav je bila proga izvrstno speljana (podobna je bila zasneženi avtocesti) je bilo na tekmovalni prosi nekaj padcev s hudimi poškodbami. Pri brzinah od 100 do 135 km Ja uro drugače skoraj ne more biti. Francozinja Laurence Moenne -Laccoz je padla v ciljni strmini 300 •Petrov pred ciljem, ker so ji moči Pošle. Zadobila je samo udarce. Kanadčanka Chris Mc Cready si je v Sgomjem teku pri padcu zlomila Piščal in golenico. Avstrijka Comelia Proll, ki je zasedla 15. mesto, pa je v izteku zrušila na tla, ker P je odpovedalo srce. Tekmovala je 2 vročino in «nabita» z zdravili. Hiter zdravniški poseg je preprečil naj-nujše. Kakor vidimo je tudi v alpskih disciplinah boj za naslove trd in čestokrat nečloveški. Najboljša Italijanka Jolanda Plank Se je s časom 1'44”94 uvrstila na ‘3. mesto, Cristina Gravina (Italija) 1’45”50 pa na 26. mesto. Jugoslovanke se v smuku niso Pomerile, ker zanj tudi niso pripravljene. Ta alpska disciplina, ki sahteva posebne priprave, zaenkrat ni v programu ne ženske ne moške Jugoslovanske vrste. Jugoslovanska ekipa se je na včerajšnji prosti dan •Ped «koli» pripravljala za današnji slalom. S to tekmo se zaključi letošnji del ‘finskega svetovnega pokala, v okviru katerega so bile na sporedu tri t^kme, v Val D’Iseru, Limonu in na Piancavallu. Ekipe danes zapuščajo mancavallo, ker odhajajo preživljat Praznike na svoje domove, 6. in 7. Januarja pa se bo »igra* nadaljevala v nemškem smučarskem središču ^fronten. V svetovnem pokalu za ženske i-•Pajo kaj povedati Wenzlova, Nadi-?°va in Prollova. Neprimerno več "Pen se pojavlja v moškem svetov-Pcm pokalu. Italijanski kolegi so sicer nekoliko razočaranj na$, AVtfjp fkipo, zato pa so polni hvale nad Jugoslovanskim «plazom». »Tvoji so prišli v samo svetovno »Pico* — me je pobaral televizijski komentator Alfredo Pigna — «Križaj Je velik šampion, pa tudi ostali so •Pu takoj za petami.* Čutil je za "olžnost, da mi pove, kako je prejšnji dan med direktnim televizijskim Prenosom iz Madonne di Campiglio Povedal, da je ta izreden uspeh pripisati inž. Vogrincu, ki je trener, menežer in šofer jugoslovanske ekipe. Danes ob 9.30 sta na sporedu dva leka v slalomu. Gorazd Vesel LESTVICA SMUKA K Therese Nadig (Švi.) r41"21 2. A. M. Moser Proll (Av.) 1’41"48 3. Soltysova (ČSSR) 1'41”66 L Bader (ZRN) 1'41"89 5. Wenzel (Liech.) 1’42”41 6. Epple (ZRN) r42"42 '• Graham (Kan.) 1'42”46 K Mittermayer (ZRN) 1'43”50 »• Dirren (Švi.) 1’43"68 JO- Haaser (Av.) 1'43"75 JI. Zechmeister (ZRN) 1'43”96 J2. Nelson (ZDA) 1'43”99 J3. Bischofberger (Švi.) 1 ’44"08 J4- Fjieldstad (Norv.) 1’44’Te 15. Proll (Av.) 1'44''28 ‘3. Plank (It.) r44”94 26. Gravina (It.) 1’45”50 , LESTVICA KOMBINACIJE L Wenzel (liech.) 8,57 2. Moser Proll (Av.) 20,88 3. Epple (ZRN) 23,65 4. Serrat (Fr.) 44,00 5. Fjeldstad (Norv.) 6. Soltysova (ČSSR) 7. Haaser (Av.) 8. Kreiner (Kan.) 9. Wiesler (ZRN) 10. Quittet (Fr.) 56,71 59.94 61,87 63.95 65,23 72,32 Na mednarodnem veleslalomu Križaj zmagal v Kranjski gori Bojan Križaj je včeraj zmagal v Kranjski gori na mednarodnem smučarskem tekmovanju v veleslalomu, na katerem je nastopilo kar 106 tekmovalcev iz 13 držav. Za njim so se po vrsti uvrstili Nockler, Strel, Kuralt, Žirov, Kai-wa, Trojer, Cerkovnik in drugi. NOGOMET JUTRI V REPNU Samski proti poročenim Kot je v drugih vaseh postala že tradicija, bosta v nedeljo s pričet-' to Varmost (Forni di Sopra) ju- namreč prvo srečanje med omenjenima ekipama, ker do letos ekipi sploh nista imeli na razpolago svojega igrišča, zdaj pa sta sklenili, da bi v prihodnosti oostala tudi pri nas tovrstna tekma običajna. Za ta «zgodovinski» spopad vlada mrzlično pričakovanje, saj bomo lahko videli nekaj nogometašev, ki do sedaj niso prikazali občinstvu svojih nogometnih sposobnosti. Ekipi sta precej izenačeni in obe računata na zmago. Torej, v nedeljo smeha ne bo manjkalo, zato ljubitelji nogometa v nedeljo vsi v Repen. Z. S. BRUSELJ — V nogometnem srečanju v okviru kvalifikacij za o-limpijske igre v Moskvi je Belgija premagala Španijo z 2:1. Lestvica skupine: Belgija (ena tekma) 2 točki, Francija (1) in Španija (2) 1. OBVESTILO SMUČARSKI KLUB UNION priredi enodnevni izlet v Rav&sclet- kom ob 10.30 na repemskem pravokotniku preverili svoje moči enajsterici poročenih in «ljedih». To bo tri, 16. t.m. Vpisovanje še danes od 17. do 19.30 na sedežu, Ul. Val-dirivo 30/11, tel. 64459. BOR JIK BANKA DREVI V TRSTU PROTI ŠESTERKI CUS MODENA v Zenska ekipa Bor Intereuropa pa gostuje drevi v Schiu Tudi drugi konec tedna v decembru na odbojkarskih igriščih ne bo pester. Mladinke bodo danes in jutri sklenile prvi del prvenstva, odbojkarji Bora JIK Banke pa bodo odigrali drugo prvenstveno tekmo pred domačimi gledalci. ŽENSKA B LIGA Po dveh prepričljivih in neopo-ročnih nastopih bo šesterka Bor Intereuropa drevi opravila drugo gostovanje v Schiu. Medtem ko so naše zastopnice dvakrat zmagale, je Pallavolo Schio dvakrat ostai praznih rok. Prvo srečanje je Schio izgubil doma z Castelgombertom, drugo pa v gosteh z novincem lige Spineo. Nasprotnice so Tržačankam dobro znane iz lanskega prvenstva. Končni obračun je izredno ugoden za slovenske igralke, aj so lani kar dvakrat zmagale (s 3:2). Vrsta Bor Intereuropa je tudi tokrat favorit. Nasprotnice so izredno dobre v o-brambi in lovijo včasih tudi nemogoče žoge. Njihova hiba pa je igro ob mreži — blok in napad — ker so razmeroma manjše rasti. Po dveh iiMiiitniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiriiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiii NOGOMET V 2. AMATERSKI LICI Jutri igrajo zadnja srečanja pred dvotedenskim premorom Zaskrbljenost na Proseku zaradi prestrogih ukrepov disciplinske komisije * Tekma Lihertas-Zarja na sporedu že danes - 113. AL na Goriškem le Sovodenjci na domačih tleh 2. AMATERSKA LIGA Jutri bodo odigrali pare predzadnjega, 14. kola zimskega dela prvenstva, nakar bo sledil dvotedenski premor. Prvenstvo se bo nadaljevalo v nedeljo. 6. 1. 1980, ko bo na sporedu zadnje kolo. Kot kaže, bo jutrijšnji zavrtljaj precej naporen za naše enajste rice. zato smo se obrnili do nekaterih predstavnikov naših klubov in jim zastavili nekaj vprašanj. Sovrana — Primorje Bolj kot o tekmi med Sovrano in Primorjem se na Proseku govori o dfečipHnBklhs ukrepih po srečanju Baxter - 'Primorje, ki jih je komisija- 'izrekla Se tč'‘ta teden Kar štirje nogo — Vesna Po porazu, ki ga je ekipa Domia doživela proti Rosandri je ra zumljivo, da se za Vesno obeta težko gostovanje. Kriška enajste rica pa se je v letošnjem prvenstvu v gosteh vedno dobro odre zala. saj je več kot polovico zbranih točk osvojila prav v gosteh. Po prvem prvenstvenem uspehu na domačih tleh v derbiju s Pri morjem je seveda morala v ta boru Vesne na višku in zaradi tega smo prepričani, da se bodo Križani vrnili domov vsaj s to*ko B.R. 3. AL na Goriškem V nedeljo bodo na Goriškem od igrali 12. kolo prvenstva tretje-kategomikov. Od naših predstavnic bodo le Sovodenici odigrali na domačih tleh, medtem ko hode Štandrežci in Doberdobci gostovali Brazzanese — Mladost Verjetno gre za najzanimivejše srečanje tega kola. saj se srečata ekipi, ki si delita tretje mesto na lestvici. Po našem mnenju bi za Doberdobce remi pomenit že dober rezultat, še posebno če upo števamo dosedanje rezultate, ki jih je Mladost uresničila na tujem. Sicer je tekma zelo odprta in vsak rezultat bo lahko prišel v poštev. Naj omenimo, da bodo slovenski igralci nastopili brez Ma-rizze, ki je bil v nedeljo izključen z igrišča. Audax — Juventina Na igrišču v Ul. Baiamonti se bosta srečali obe mestni ekipi in se zato predvideva zanimiv dvoboj. V Juventino se bodo vrnili ziključeni Radikon, Klanjšček in Medeot, kar bo brez dvoma pozitivno vplivalo na igro štandreške enajsterice. Rezultat je odprt v vse smeri, čeprav bi verjetno obe ekipi podpisali izenačenje. Juventini pa bi zmaga vrnila elana za uspešnejše nadaljevanje prvenstva. Sovodnje Vermegliano Sovodehjčem ^e ponuja izredna priložnost, da zaključijo serijo negativnih rezultatov, ki traja vrsto tednov. Slovenski prestavniki se bodo namreč pomerili z Vermeglianom, ki ima enako število točk na lestvici. (pr) KOŠARKA Pavonejeva «azzurra» RIM — V ženski kadetski košarkarski reprezentanci Italije bo na turnirju v Pescari od 27. do 30. decembra igrala tudi Tržačanka Pavonejeva (članica SGT). porazih se bodo domačinke branile na vse kriplje. Po izredno uspešnem startu pa je razpoloženje naših deklet na višku: ker bodo odšle na pot z najboljšo postavo, so upi še toliko bolj optimistični. MOŠKA B LIGA Po prvem, pekočem porazu so se odbojkarji Bora JIK Banka v drugem nastopu oddolžili in prvenstveni obračun spravili v ravnotežje. V drugem domačem nastopu bodo imeli v telovadnici Monte Cengio na drugi strani mreže CUS iz Modene. Po prvem spodrsljaju v Mestrah so vseučelišniki iz zibelke italijanske odbojke doma prepričljivo premagali Legnano s 3:0. Drevišnji gostje imajo tudi najboljši količnik v setih in so tako na odličnem tretjem mestu lestvice. Kljub temu, da je nasprotnik tudi v lanskem letu igral v B ligi, ne spada v ozek krog favoritov za vrh razpredelnice. Srečanje bo slej ko orej dokaj izenačeno, toda glede na dejstvo, da naši zastopniki igrajo doma, se bi moral jeziček na tehnici nagniti na njihovo stran. Z zmago pa bi se naši odbojkarji tudi najboljše oddolžili za uvodno razočaranje. Po prometni nesreči Urnaut niti to pot ne bo mogel še stopiti na igrišče. Že samo njegova prisotnost na klopi pa bo za borrovce velika opora. MLADINKE V tej konkurenci se bo v obeh skupinah končal prvi del prvenstva. Mladinke Sloge odhajajo v goste k vodeči OMA A in nimajo večjih možnosti za uspeh. OMA A je še nepremagana. Na Proseku pa se bosta v slovenskem derbiju spoprijela Kontovel in Sokol. Vsaj na papirju so favoritinje domačinke. Kljub temu, da Bor igra v gosteh pri OMA B, je nesporen favorit za zmago in ima s tem možnost osvojiti drugo mesto na končni lestvici. G. F. KOŠARKA POKAL PRVAKOV ODLIČEN START REAL MADRIDA Prvo kolo finalne skupine evropskega košarkarskega pokala prvakov je za nami. O ^jugoslovanskem derbiju* med Partizanom., in-. Bosno smo, obširno poročali. Od izidov tega, prvega kola pa nedvomno preseneča zanesljiva zmaga Real Madrida-v -Bologni proti Sinudyneju. Španci so v tem srečanju pokazali, da so glavni favoriti za končno zmago. Veteran Brabender je bil najboljši na igrišču, dosegel je kar 35 točk, toda zelo dobro sta igrala tudi Američan Walter (21) in državni reprezentant Llorente (12). V bolonjskih vrstah je največ pokazal Krešimir čosič (20 točk). Američan McMil-lian je sicer dosegel 19 točk, s prikazano igro pa je razočaral. V tem, uvodnem kolu preseneča tudi tesna zmaga Makabija nad Den Boschem. IZIDI 1. KOLA Partizan Beograd (Jug.) - Bosna Sarajevo (Jug.) 96:93; Sinudyne Bologna (It.) - Real Madrid (Šp.) 85:94; Makabi Tel Aviv (Izr.) -EBBS Den Bosch (Niz.) 87:86. LESTVICA Real Madrid 1 1 0 94:85 2 Partizan 1 1 0 96:93 2 Makabi 1 1 0 87:86 2 Den Bosch 1 0 1 86:87 0 Bosna 1 0 1 9:396 0 Sinudyne 1 0 1 85:94 0 PRIHODNJE KOLO (20.12.) Bosna - Makabi; Sinudyne - Den Bosch; Real Madrid - Partizan. BOKS PESARO — Drevi se bosta v športni palači v Pesaru spopadla za naslov italijanskega boksarskega prvaka s superwelter kategoriji Luigi Minchillo in izzivalec Vincenzo Ungaro. Minchillo je letos aprila osvojil naslov, ki ga bo tokrat prvič branil. DAN KS SOBODA, 15. DECEMBRA 1979 ODBOJKA MOŠKA B LIGA 19.00 v Trstu, Monte Cengio Bor JIK Banka - CUS Modena ŽENSKA B LIGA 19.15 v Schiu Pallavolo Schio - Bor Intereuropa MLADINKE 18.00 na Proseku Kontovel - Sokol NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trstu, Ul. Flavia Libertas - Zarja 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 2 1 X 1 X 2 X X 1 2 1 IIIUHHIIIIIIIHHIHIIIIIIHIIIIIIIIIHIIIIIIIItllltltlHIIHIIHIIIIIHItlllllllllHIHIIIIItllHIIIIItllllHIIIIIIItllllHHIHIIO NAMIZNI TENIS V ZENSKI A LIGI V letošnji prvi domači tekmi Kras proti Fiatu iz Rarija Srečanje bo drevi ob 18. uri v nabrežinski telovadnici Danes ob 18. uri bo ženska ekipa Krasa prvič nastopila pred svojimi navijači v nabrežinski občinski telovadnici v okviru 4. kola namiznoteniškega prvoligaškega prvenstva. V goste prihaja najmočnejša ekipa prvenstva, še nepremagani FIAT Carrelli iz Barija, kateremu se je lani za las izmuznil iz rok državni naslov, ki je bil prej štiri leta zaporedoma v posesti ekipe iz Barija (bivši GBC) po tesnih zmagah v odločilnih dvobojih prav nad Krasom. Vendar pa se je letos ta ekipa, kateri res ne primanjkuje finančnih sredstev, znatno okrepila in je zvabila v svoje vrste (z zelo ugodnimi profesionalnimi pogodbami) vse odlične igralke, ki so bile razpoložljive M)' »tržišču*. Poleg svojih starih igrajk La (Jiftia, Pascale in Valente FIAT uvršča še bivšo državno prvakinjo Bevilacqua iz Milana, Bocale iz Novare ter bivši igralki državnega prvaka AGMA Marano Strino in Carranan-te, ki sta s svojim odhodom poz-zročili odstop te ekipe iz prvenstva. Tolikšen izbor prvovrstnih igralk seveda omogoča trenerju, da vsakokrat pošlje za zeleno mizo tisle igralke, ki so najbolj v formi in ki so primernejše z ozirom na karakteristiko igre njihovih nasprotnic. Prvo mesto ekipe FIAT na lestvici ne predstavlja zato nobenega presenečenja in po našem mnenju je državni naslov že oddan. Proti takemu tekmecu bo naloga slovenskih deklet izredno težka in realne možnosti za osvojitev zmage so res minimalne. Vsaj na papirju ne more druga igralka Krasa nikakor zmagati in tako ima FIAT dejansko dve zmagi že v žepu. Zato bo za Kras tokrat nastopila mladinka Damijana Sedmak, katere na sprotnice dobro ne poznajo in bi utegnila s svojo napadalno igro, že ker nima česa izgubiti in ne bi smela biti psihično obremenjena, pripraviti prijetno presenečenje. Vse upe polaga Kras v Sonjo Milič, ki se bo proti svojima večnima tekmicama Bevilacqui in La Gioii potegovala za osvojitev obeh točk, kar je Vsekakor v nijenih možnostih. Vendar pa njena naloga bo vse 'prej Kot, Tšhka in ljubiteljem namiznega tenisa se obeta res prvovrstna predstava, ne glede na to, kdo bo slavil. Če bo potek dogodkov tak, kakršnega smo predvideli, bo za proglasitev končnega zmagovalca odločilna igra dvojic, ki pa predstavlja pravo neznanko. Vendar pa par Milič-Blažina, ki igra vse bolje, ni že vnaprej brez možnosti. Kljub rahli prednosti v korist gostij iz Barija je po našem mnenju možen vsak rezultat, o končnem zmagovalcu bo odločala vsaka točka, kar povečuje privlačnost drevišnjega srečanja. —bs— ■llllllllllllll1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 lllllllllllIIIIlllllllllllllllllllililllllllllllllllllllllllllllllliailllllllllllllllllllllllllllllliaillllllllllllllllllllllllllllllllllllllll lllllllllIIIllllllIIlllllllllllllllllUlilllllllllllllll KOŠARKA NASE PETERKE V RAZNIH PRVENSTVIH Nekaj zelo zanimivih srečanj Jadranovci (D liga) se bodo jutri spoprijeli z Inter jem 1904 - V promocijskem prvenstvu bo Bor drevi igral važno tekmo s Stello Azzurro, Kontovel pred težko nalogo z Barcolano - Koliko točk v mladinskih ligah ? D LIGA STANJE: Jadran in Sagrado sta že matematično uvrščena v na slednjo fazo. Za tretje mesto pa se borijo še vse ostale ekipe saj ima tudi zadnjeuvrščeni Don Bo sco še teoretične možnosti, seveda v primeru, da bi osvojil vse tek me. S katerimi ekipami pa se bo Jadran spoprijel v drugi fazi? Naj verjetneje bodo to Riva del Garda, Thermal Abano in San Marco, ki so trenutno na zadnjih treh mestih v prvenstvu C-2. Inter 1904 — Jadran NASPROTNIK: pred prvenstvom je hila kipa, ki jo že vrsto let vo di trener Micol, celo med favoriti. Po dobrem začetku pa so interjev-ci popolnoma odpovedali ter so nizali poraz za pou,zom. «Prebudili» so se šele v zadnji tekmi, ko so nasuli Don Boscu kar 104 točke. FORMA: adranovci s*artajo v vsaki tekmi na zmago, čeprav so z mislijo že v drugi fazi. To se je poznalo tudi v prejšnji tekmi, ko so igrali sproščeno in dopustili nasprotniku, da je dal kar 109 košev (sami pa kar 115). Inter' bo seveda, igral z vse drugačnim razpoloženjem, saj bi mu nov par točk prišel zelo prav. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Stella Azzurra — Bor NASPROTNIK: Stella Azzurra je nedvomno največje presenečenje tega prvenstva. Ekipa, ki se je lani uvrstila na predzadnje mesto, je letos po štirih kolih še edina nepremagana. Ali je to sad boljše priprave ali pa novih igralcev (brata Peretti in Masala, ki so igrali pri Don Boscu), ki so se letos priključili že solidnim Milanu ter nekaterim mladincem, vsekakor sodi Stella Azzurra med nevarnejše ekipe v prvenstvu. FORMA: borovci so se dokaj tru- dili, da so premagali šibko Alabar-do, sicer pa še niso zaigrali, kot znajo. Stella Azzurra pa je prav gotovo ekipa, ki je v teh prvih tekmah pokazala najboljšo formo ter premagala celo Rifle in Barcolano, ki sodita v ožji krog favoritov. PREDVIDEVANJE: predvideti je izenačeno tekmo, Stella Azzurra pa je nekoliko favorizirana. Kontovel — Barcolana NASPROTNIK: tudi letos je star-tala Barcolana z velikimi upi. ki so se delno izjalovili po porazu s Stello Azzurro. Sicer pa lahko ra čuna trener Romoli na dobre igralce, kot so Neppi (bivši igralec Ala barde), Perin in Covi. FORMA: Kontovelci so doslej imeli lažje nasprotnike, v zadnjem kolu pa jih je slabo vreme prisililo na počitek. Sicer pa je bil ta začetni del prvenstva za kraško ekipo, ki je novinec v ligi, zadovoljiva Bar colana pa prihaja na Kontovel z moralo na višku, laj je v zadnjem kolu premagala celo favorita št. ena Rifle. PREDVIDEVANJE: Barcolana ima več možnosti Kontovelovci pa lahko izkoristijo prednost domačega igrišča. MLADINCI Hurlingham — Bor NASPROTNIK: Huringham letos ne bo ponovil uspeha iz lanskega prvenstva, ko je bil pokrajinski prvak. Ekipa je zelo mlada, a uvršča nekatere perspektivne igralce, kot so Deste in Floridan. PREDVIDEVANJE: le malo možnosti za borovce, ki pa so proti temu nasprotniku na nasprotnem igrišču vedno zaigrali zelo dobro. Ferrovlarlo — Jadran NASFW)TNIK: Ferroviario je praktično že pokrajinski prvak, razpolaga pa z igralci, kot so Sossi, Bellussi in Prandi, ki redno nastopajo v članski ekipi. PREDVIDEVANJE: praktično zapečatena tekma za Jadran. KADETI Don Bosco A — Polet NASPROTNIK: Don Bosco A sestavljajo igralci letnika 1964, ki si nabirajo izkušenj za prihodnje prvenstvo. Sicer pa je tu več dobrih igralcev: Bortolot, Di Iorio, Agosti-nis. PREDVIDEVANJE: vsekakor je Don Bosco favorit, če pa bodo pole-tovci zaigrali kot v nedeljo, bo zmaga domačinov vse orej kot lahka. Inter A — Kontovel NASPROTNIK: Inter A je ena izmed boljših ekip v skupini. Od posameznikov so še posebno nevarni Radovani, Brandolisio in Petronio. PREDVIDEVANJE: štiridesetod-stotne možnosti za Lukševo ekipo. Bor — Saba NASPROTNIK: Saba sodi med boljše ekipe v prvenstvu. Frizzat-tijevi fantje še niso okusili grenkobe poraza ter so premagali celo prvo ekipo Don Bosca. Vsi igralci se odlikujejo po dobrem metu iz rdzdft1 j6 PREDVIDEVANJE: morda bo Bor pripravil presenečenje. NARAŠČAJNIKI Alabarda — Bor NASPROTNIK: z Don Boscom je Alabarda favorit v skupini; ekipa ima visoke in tehnično dobre igralce, kot so Bobicchio, Giovanmni in Nigris. PREDVIDEVANJE: le formalnost za Alabardo. Kontovel — Italsider NASPROTNIK: ena slabših ekip v skupini. Najbolj sta se v tem prvem delu prvenstva izkazala Pre- lov?! in Rirtlfl PREDVIDEVANJE: edinstvena pri- ložnost za Kontovel, da se dokoplje do prvih prvenstvenih točk. DEČKI Sokol — Alabarda NASPROTNIK: verjetno najmočnejša ekipa ne le v Trstu, ampak v deželi. Ima visoke in hitre igralce. ki izvajajo dobro «press-obrambo*. Med posamezniki: Emanuelli, Ceppi in Babic. PREDVIDEVANJE: le teoretične možnosti za Sokol. Polet — Saba NASPROTNIK: Saba je ena izmed slabših ekip, doslej pa je zaigrala le nekoliko boljše od pole-tovcev. Tudi v tej ekipi je več i-gralcev, ki so mlajši od norme. PREDVIDEVANJE: Saba je favorit, poletovci pa imajo v tej tekmi možnost, da pridejo do točk v prvenstvu. Inter 1904 — Bor NASPROTNIK: nevarna ekipa, ki ima v Di Biagiu, bivšemu igralcu Libertasa Corsiju in Guastiniju svojo glavno moč. PREDVIDEVANJE: Mesesnelovi varovanci morajo nujno zmagati, če želijo obdržati stik z vrhom lestvice; to jim bo predvidoma tudi u-spelo. ((PROPAGANDA® Bor — Libertas NASPROTNIK: Libertas naj bi ne bil med hujšimi nasprotniki v tem prvenstvu. Najnevarnejša igralca sta Topolovec in Odinal. PREDVIDEVANJE: verjetno bo to prva zmaga Bora v prvenstvu. Kontovel — Inter 1904 NASPROTNIK: med favoriti v skupini, lahko računa na dobre i-graice, kot sta Lombardi in visoki center Lorenzi, PREDVIDEVANJE: skoraj nobene možnosti za Kontovel. MARKO CICIBANI 15.30 v Dolini Breg A - Muggesana * • * 14.45 v Miljah Fortitudo B - Primorje • * • 14.45 v Dolini Breg B - Muggesana NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 18.00 v Nabrežini Kras - Fiat Carelli Bari KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 20.30 v Trstu, Istrska ulica Stella Azzurra - Bor DEČKI 15.30 v Nabrežini Sokol - Alabarda PROPAGANDA 15.00 na Kontovelu Kontovel - Inter 1904 JUTRI NEDELJA, 16. DECEMBRA 197» NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Ribiškem naselju Sovrana • Primorje * * * 14.30 v Dolini Breg - Čampi Elisi * * * 14.30 v Trebčah Primorec - S. Marce * * * 14.30 pri Domju Domio - Vesna 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Krminu Brazzanese - Mladost * * * 14.30 v Gorici Audax - Juventina * # • 14.30 v Sovodnjah Sovodnje - Vermegliano ZAČETNIKI 10.00 v Trstu, Kampanele Chtarbola A - Primorje * « • 10.00 v Dolini Breg - Rosandra NARAŠČAJNIKI 10.45 pri Domju Domio - Primorec # # * 10.30 v Križu Vesna - S. Vito » * • 10.45 v Dolini Breg - Zarja KOŠARKA D LIGA 11.00 v Trstu, Ul. della Valle Inter 1904 - Jadran PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 na Kontovelu Kontovel - Barcolana MLADINCI 15.00 v Trstu, športna palača Hurlingham - Bor « * * 11.45 v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario - Jadran KADETI 11.30 v Trstu, Istrska ulica Don Bosco A - Polet * * * 12.00 v Trstu športna palača Inter A - Kontovel * * « 9.00 v Trstu, stadion tl. maj* Bor - Saba NARAŠČAJNIKI 9.30 na Kontovelu Kontovel - Italsider * « « 15.00 v Trstu, Ul. della Valle Alabarda - Bor DEČKI 17.00 v Trstu, Ul. della Valle Inter 1904 - Bor # * * 11.00 na Opčinah Polet - Saba PROPAGANDA 11.00 v Trstu, stadion «1. maj* Bor - Libertas ODBOJKA MLADINKE 9.30 v Trstu, Zandonai OMA B - Bor • « * 10.30 v Trstu, Galilei OMA A - Sloga *&* SNEŽNE *** RAZMERE NEVEJSKO SEDLO 50 ZAVETIŠČE G1LBERT1 170 F. DI SOPRA 10 PRAMOLLO 75 ZONCOLAN 50 SAURIS 20 TRBIŽ 15 VIŠARJE 100 OVČJA VAS 15 SAPPADA 25 30 PIANCAVALLO 15 - 70 KRVAVEC 30 VOGEL 65 KANIN 90 KRANJSKA GORA 0 25 POKLJUKA 20 SORIŠKA PLANINA 40 NEVEGAL 10 30 LIVIGNO 100 - 120 AURONZO 15 OBVESTILA ŠD Mladina organizira jutri, 16. t.m., smučarski izlet v Sappado. Odhod ob 6. uri izpred spomenika v Križu. Prijave pri Stojanu, tel. 220-423. S P D T obvešča, da je odhod avtobusov za smučarski tečaj ua Zoncolanu ob 6.30 izpred sodnije v Trstu, zbirališče pa ol. 6.15. En avtobus bo čakal oh 6. uri v BoMnncu, ob 6.10 v Borštu ter ob 6.15 na cesti naj Ricmanji. Priporočamo točnost! • • • SK DEVIN sporoča, da zaradi pomanjkanja snega v nedeljo odpade napovedani smučarski tečaj. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRST Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) /9 46 72 (4 llnlfe) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 3.500 lir — vnapre) plačano celotna 32.000 lir. Letna naročnina žo inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revl|a «DAN». V SFRJ številka 3.50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00. letno 500.00 din. zo organizacije in podjetja mesečno 65.00, letno 650.00 din Poštni tekoči račun za Italllo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Stran 6 15. decembra 1979 Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 L|ubl|anO, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 mml 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300. sožalju 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Jull|ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežs. v Italiji pri SPI. dlan italijansketeffi zveze časopisnih Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska I \m iTrsf založnikov FIEG 1 NAČRTNA MNOŽIČNA AKCIJA POLITIČNEGA KRIMINALA V TURINU Roparji vdrli v obrat Fiat Rivalta ter odnesli kar pol milijarde lir Spodletel roparski napad v drugi podružnici avtomobilske tovarne - Banditi do potankosti vedo vse, kar se dogaja v F.atu TURIN — Včerajšnji dan bo gotovo ostal v spominu, kot dan množičnega zločinskega napada na največjo italijansko avtomobilsko tovarno. Dvem krvavim atentatom proti uslužbencem Fiata je treba namreč prišteti še rop. ki je prinesel banditom kar pol milijarde lir plena ter spodleteli roparski napad, ki pa bi lahko imel tragične posledice, čeprav, ni še točnih dokazov, kaže, da gre za isto teroristično tolpo, ki je verjetno že dali časa temeljito načrtovala to «akci-jo» ter je razpolagala s podrobnimi informacijami o vsem. kar se dogaja v Fiatovih tovarnah v Tu rinu. V mestu ni še niti odjeknila vest « atentatu na načelnika oddelka karoserije Fiata MiraJiori, ko je poseg skupine paznikov obrata Lin-gotto iste avtomobilske hiše po vsej verjetnosti preprečil rop v uradih iste tovarne. Malo pred sedmo uro, ko prične z delom prva jutranja izmena, je skupina roparjev, po vsej verjetnosti tudi teroristov, oblečena v plave delovne kombinezone, hotela prekoračiti vhodna vrata tovarna. Novi obrazi so se pa- znikom zdeli sumljivi ter so nekatere vprašali za osebne dokumente, ti pa so v zameno proti njim naperili orožje ter se nemudoma oddaljili z avtomobiloma, ki so ju nekateri očividci že videli na kra ju prvega včerajšnjega atentata. Pred begom pa so banditi še lažje ranili v glavo nekega paznika, ki jih je hotel zaustaviti, v avtomobil pa so dobesedno «stlači1i» še dva druga paznika, a so ju kmalu nato izpustili. V primeru, da bi pri šlo do aretacije kakega bandita, bi moška gotovo prišla lahko prav kot talca. ' Preteklo pa je samo nekaj minut, ko je iz Fiatovega obrata Rivalta prišla vest, da so oboroženi roparji odnesli iz blagajne približno 500 milijonov lir. ki so bili namenjeni trinajsti plači za delavce. Rop je bil skrbno pripravljen, saj so banditi neopazno splezali čez zid tovarne, vdrli v urade, kjer je tudi blagajna, onesposobili nekatere uradnike ter se polastili pol milijarde lir v gotovini. Z isto spretnostjo in gotovostjo so se roparji mirno oddaljili, ponovno splezali čez zid ter se skoraj neopazno odpe- ljali z dvema avtomobiloma, v ka terili so jiii pričakovali pajdaši. Tudi tokrat so bili banditi oblečeni v plave delovne kombinezone, zato je moč sklepati, da gre za iste zločince, katerim je nekaj minut prej spodletel rop v obratu Lingot-to. Ni dvoma, da so bili banditi zelo dobro informirani o poslovanju blagajne, saj so vdrli v urade nekaj trenutkov pred odprtjem, ko je bil še ves denar v železni blagajni. Približno ob deseti uri pa je prišlo še do sklepne teroristične akcije v okviru dramatičnega napada na Turni: pred vhodom v tovarno Fiat Iveco so zločinci hladnokrvo ranili v noge 45-letnega paznika. Odgovornost za atentata na uslužbenca avtomobilske tovarne so prevzele rdeče brigade s telefonskim pozivom nekemu časopisu. Neznani terorist ni omenil rop- v obratu Rivalta, čeprav ni dvomov, da so roparji «delovali» v tesnem sodelovanju s teroristi in to dokazujejo številne okoliščine, ki so gotovo sad istega ciničnega in zločinskega načrta. Vprašanje je le, če je celotno teroristično akcijo izpeljala ista •iMiiiiiiiifiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiHiiiMiniiiiimiifMiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiNiu* PO ŠESTIH MESECIH VLADANJA KONSERVATIVCEV Nespoštovanje predvolilnih obljub povzročilo politično krizo v Kanadi Vlada premiera loea Clarka prejela v parlamentu nezaupnico pri glasovanju o proračunu - Zaskrbljenost zaradi predčasnih volitev sredi arktične zime OTTAWA - Zaradi borne razlite šestih glasov .je pred sinočnjim >adla kanadska konservativna vla ia. Parlament ji .je odrekel zaupa-tje, ob pomembnem proračunskem Vasovanju, ker je vlada hotela pribiti davčni vijak. Izhod iz sedanje trize je mogoč samo s predčasni-ni volitvami, ki bodo že v prvih nesecih prihodnjega leta. Po celih 200 dnevih zapušča vod itvo države 40-letni Jce Clark, ne-ccnformistični vodja progresivne conservativne stranke, ki mu je lspelo. da je zrušil mit o nepre-■nagljivosti liberalcev. Orožje, ki ga je s pridom uporabil v predvolilni tampanji proti liberalnemu pre nieru Trudeauju, ga ie sedaj potepalo. Nova demokratska stranka e narhreč v parlamentu predložila -esohjcijo, ki jo ie večine podprla, s katero je obtožila Clarka, da ne »poštuje obvez iz predvolilne kam-»nje.’ Clark je v svoji predvolilni vnemi obljubljal predvsem znižanje iavčnega pritiska. Iskal oa je gla sov tudi med kanadskimi Židi, ko je obljubil, da bo kanadsko veleposlaništvo v Izraelu premestil iz Tel Avdva v Jeruzalem, a obljube saradi ostrih reakcij v vsem svetu ni mogel izpolniti. Bržkone bodo predčasne volitve v prvih dneh februarja in že seda.i |e jasno, da bodo konservativci pogoreli. kljub temu da liberalci niso še našli novega voditelja, ki bi nadomestil odhajajočega Trudeau-ja. Dosedanja gospodarska politika konservativcev je bila vsestransko neuspešna, v zunanji politiki je Kanada molčala, če izvzamemo ne srečni predlog o veleposlaništvu v Jeruzalemu Vsekakor pa si nobena kanadska stranka ne želi predčasnih volitev sredi hude ark lične zime, ko bi bila udeležba na volitvah izredno nizka, (voc) TRIDENT — Po vsej tridentinski deželi je včeraj močno snežilo. Snežne padavine so zajele področja nad 500 metrov višine, ceste so prevozne, tako zaradi snega kot za radi poledice, le z verigami ali snežnimi gumami. Tudi v piemont skem glavnem mestu Turinu je včeraj snežilo. Na splošno se gostinci veselijo snega, saj so že bili v strahu, da za novoletne praznike, ko je naval turistov, ne bodo smučarske proge dovolj zasnežene. Sodobna poučna zgodba o prometu NEAPELJ - Včerajšnji dogodek v neapeljskem središču je zgovor na priča o vedno večji napetosti, ki jih sodobno življenje v Italiji, verjetno pa tudi drugod, zahteva od ljudi. Kmalu po 11. uri je neka voznica, sredi najbolj gostega prometa, skočila iz svojega avta in zbežala. To dejanje je povzročilo preplah med drugimi vozniki in mimoidočimi. še posebno ko je nekdo ugotovil. da sta na zadnjih sedežih dva velika zaboja, v katerih so domnevali, da je razstrelivo. V da našnjih dneh je ta domneva opra vidljiva, saj teroristi vsak dan bolj pritiskajo in ustrahujejo. Na kraj so takoj prihiteli agenti Digosa, letečega oddelka, gasilci, minerci in dva rešile*!. Občinski oo-licaji pa so blokirali ceTdtno področje in oddaljili radovedneže, ki so navalili okrog avta. Vendar se je kriminalka kmalu končala, ko se ie voznica vrnila k avtu. Agentom Digosa se je opravičila, rekoč: «Lahko me odpeljete v zapor ali plačam globo, storite, kar hočete. Avto sem zapustila, ker nisem več strpela v njem. Ne morem več pre našati tega prometa.* Agentom ni preostalo drugega, kot da so gospo opomnili in ji dali globo. Morda se bo odslej odločila, da se poda v mesto peš. V Celovcu izšel Koroški koledar CELOVEC — V Celovcu so v četrtek predstavili letošnji knjižni dar Slovenske prosvetne zveze. Poleg Koroškega koledarja za le'o t^O. že tridesetega po vrsti, sta v zbirko vključeni tudi dve izvirni koroški knjigi, ki so ju ob tej priliki predstavili javnosti. Gre za ^spomine» dr. Franca Petka, odličnega koro-škoslavenskegq politika medvojnih iti povojnih let ter dolgoletnega predsednika slovenskih političnih organizacij. ki sta jib, izdali Slovenska matica in Založba Drava Borovlje. Petkove ^spomine*, ki jih je za objavo pripravil dr. Janko Pleterski ob sodelovanju dr. Toneta Zorna, je predstavil dr. Franci Zwitter, podpredsednik SAZU akademik dr. Bogo Grafenauer pa je v kratkih predstavitvenih besedah med drugim dejal, da je ob pomanjkanju tovrstnih spominov za politično zgodovinopisje i izid petkovih spominov še toliko bolj pomemben. Druga knjiga, ki so jo predstavili. je dvojezična slovensko - nemška slikanica «Tinček ujame sonce*, ki sta jo ob letu otroka pripravili Marica Kulnik (tekst) in Zorka Loi-skandl - Weiss (ilustracije). Slikanico je predstavil predstavnik založnika, glavni urednik Mladinske knjige Borut Ingolič. Poleg omenjenih treh knjig sta v knjižni dar slovenske prosvetne zveze vključeni še 'TaVaža Kmecla «S prijatelji pod macesni* in Mihaila Laliča «Prvi sneg*. (Sindok) skupina banditov ali pa različni vodi ene in iste prevratniške skupine, (st) VČERAJ V RIMU Policija odkrila neofašistično oporišče in aretirala tri osebe RIM — Rimska policija jc včeraj aretirala tri neofašiste, odkrila njihovo skrivališče in zaplenila precejšnjo količino orožja in eksploziva. Že pred dnevi so varnostni organi poostrili nadzorstvo v Ul. Ales-sandria, včeraj ob pol sedmih popoldne pa so se agentje približali sumljivemu avtu, iz katerega je pet oseb nekaj razkladalo. Ob pogledu na agente je eden iz peterice potegnil iz žepa pištolo in pričel streljati, ostali pa so se razbežali. Agenti so takoj odgovorili s streljanjem in zajeli tri neofašiste, ostalima dvema pa je uspelo zbežati, kljub temu, da so agentje takoj obkolili vso območje. Od aretirane trojice sta dva, 23-letni Roberto Nistri in 22-Ietni Giuseppe Di Mitri, že stara znanca oolicije, medtem ko je 21-letni A-lessandro Montani povsem neznan v policijskih krogih. V avtu skupinice so agentje odkrili zaboj z italijanskimi ročnimi bombami SRCM («paradajzovke»), v kleti bližnjega bloka pa pravo orožarno. Poleg ročnih bomb je bila klet natrpana z eksplozivom, karabinkami «winchester», brzostrelkami, samokresi in z municijo. Zaradi preiskovalne tajnosti ni znano točno število orožja, ki so ga v avtu in kleti odkrili, a med drugim se je izvedelo, da so neofašisti imeli tudi nekaj oficirskih uniform finančnih stražnikov, policije in zapriseženih stražnikov. V Saveivi »mrla dva narkomana SAVONA — Dva mlada narkomana, ki sta bila na zdravljenju v neki kliniki v Albisoli Marini, sta umrla v noči med četrtkom in petkom. 18-letna Monica D’Andrea in 20-letni Romualdo Croce sta se skušala rešiti odvisnosti od heroina, ki ju je že čisto zasužnjila. Že mesec dni nista uživala mamil, predvčerajšnjim pa ju je verjetno prijatelj oskrbel z drogo, Monica m Romualdo, ki sta bila prijatelja sta si prijateljsko razdelila tudi usodno dozo mamila in si ga vbrizgala v žilo. Mamilu so bile verjetno primešane strupene primesi, saj sta se po injekciji kmalu počutila slabo in nato Dostopoma zdrknila v globoko nezavest. Po nekaj urah sta kljub pomoči zdravnikov izdihnila. Torej spet dve žrtvi, ki s svojo smrtjo kričeče o-pozarjata javnost, da je treba problematiko uživanja mamil v Italiji resno vzeti v roke in iskati hitrih ter učinkovitih rešitev. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiniKiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMinuiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiu S SKLEPOM 0 NAMESTITVI JEDRSKIH IZSTRELKOV V EVROPI V Bruslju končano zasedanje ministrskega sveta NATO Set ameriške diplomacije Vanče se bo pogajal z Moskvo o popuščanju napetosti v Evropi, vendar brez prisotnosti evropskih predstavnikov TRŽAŠKI DNEVNIK ŠE S KONFERENCE O LADJEDELSTVU Skupna zmogljivost ladjedelnic ne sme pasti pod 380.000 brt Energetska kriza narekuje gradnjo novih ladij za prevažanje premoga V zaključnem dokumentu tudi predlog o ukinitvi nakupov ladij v tujini Kakor smo poročali v četrtkovi številki, se je vsedržavna konferenca o ladjedelstvu, ki jo je organiziral v sredb v tukajšnjem avditoriju Stalni odbor za vprašanja ladjedelske industrije zaključila s sprejetjem dokumenta, ki so ga prireditelji posveta že poslali pristojnim vladnim organom. Dokument obsega popis krize, ki je v zadnjih letih zajela italijansko iadjedelstvo, in poudarja, da je treba v državi brezpogojno ohraniti skupno Iadjedelstvo zmogljivost v višini 380.000 brt, k čemur je treba Danes popoldne v čarboli Zaključna prireditev ob mednarodnem letu otroka Danes ob 15. uri bo v športni palači v Čarboli, Ul. Visinada 3, zaključna slovesnost v okviru prireditev ob mednarodnem letu otroka. Te so obsegale vrsto kulturnih in športnih manifestacij na pobudo krajevnega rajonskega sveta in s sodelovanjem tržaške občine in pokrajine pod pokroviteljstvom UNI CEF. V bogatem programu bosta nastopila tudi folklorna skupina škedenjske slovenske osnovne šole «Ivan Grbec* pod vodstvom Walterja Surine in pevski zbor iste šole pod vodstvom Dušana Jakomina. V vhodni veži športne palače bo razstava risb, fotografij in keramičnih izdelkov, ki so jih pripravili šolarji iz čarbole in Skednja. dodati zmogljivost, namenjena gradnji vojnih ladij. «Sektorialni» načrt za razvoj ladjedelstva, ki ga je v smislu parlamentarne -.resabicije z dne 3. oktobra letos dolžna pripraviti vlada, pa mora biti sestavljen tudi ob sodelovanju Medministrskega odbora za industrijsko načrtovanje, samega parlamenta in prizadetih dežel. Kar zadeva «začasne posege*, se pravi tri zakonske osnutke za gradnjo novih ladij, za kreditiranje gradnje in za popravila na starih plovilih — «začasnost* naj bi trajala do konca leta 1981 — dokument naglaša, da je treba omenjene posege izpopolniti s sestavo spiska novih naročil, ki naj obsega tudi primemo število ladij za priobalno plovbo in ladij za prevaža nje premoga. Te ladje, ki bodo pri šle do polne veljave predvsem pri nujnem prehajanju z naftnega k drugim energetskim virom, so v tem trenutku še posebno perspektivne in zaradi tega so delegati prisotni na konferenci sklenili ustanoviti posebno študijsko skupino, v kateri so predstavniki deželnih u-prav in sindikalnih organizacij, za preučitev teh specifičnih vprašanj. Delovna skupina bo februarja pri- hodnjega leta organizirala o teh problemih posebno posvetovanje. V zvezi s tremi «začasnimi» posegi dokument nadalje poudarja, da sc pristojne oblasti v Italiji spričo hudega zastoja v domačem ladjedelstvu dolžne preprečiti nakupovanje starih, še posebno pa novih ladij v tujini. Dokument poudarja tudi nujnost poslovne povezave med deželami, v katerih delujejo ladjedelski obrati. Takšna povezava bi omogočila «pra-vičnejšo* porazdelitev novih naročil med posameznimi ladjedelnicami. Vse ladjedelnice, pri katerih je prisoten javni kapital, bi morale nadalje priti pod okrilje Zavoda za industrijsko obnovo IRI, slednji pa bi moral poskrbeti za funkcional-nejšo povezave med ladjedelnicami in sorodnimi obrati, kakršni so železarne. elektronska industrija, strojegradnja in državno pomorstvo. Na koncu se dokument ustavlja tudi ob problemih, s katerimi se soočajo italijanski obrati za popravljanje starih ladij in v tej zvezi naglaša, da je vlada dolžna za- gotoviti finančno kritje za izgradnjo vseh dokov v načrtu oziroma že v gradnji. Danes v Nabrežini uradna predstavitev družinske posvetovalnice V sredo, 12. decembra, se je na občinskem sedežu sestal upravni odbor nabrežinske družinske posvetovalnice. Odbor, ki ga sestavljajo predstavniki občinskega sveta, operaterjev in uporabnikov ter predstavniki sindikatov in ženskih organizacij, je na seji izvolil koordinatorja. Odbor je določil tudi delovni urnik omenjene službe, ki bo uradno predstavljena danes na javnem zborovanju v novi dvorani nabrežinske knjižnice. Nova oočinska služba bo najprej delovala v Nabrežini štiri ure tedensko, kasneje se bo ta služba razširila tudi na občini Zgonik in Re-pentabor. V procesu proti Knapinskemu Lugnani še naprej predsednik porote Kazenska sekcija tržaškega prizivnega sodišča je zavrnila zahtevo Bromislava Knapinskega, ki mu pO' rota sodi zaradi lanskega umora zla* tar ja Giacomina Barucha, da pred' sednika Lugnanija nadomesti nekdo drug. Zahtevo je oslonil na točki 2 in 3 člena 64 kazenskega postop-nika, češ da je predsednik porote sovražno razpoložen do njega. Proces se torej nadaljuje v P°' nedeljek, 17. t.m. zjutraj pod Lugna-nijevim predsedstvom. NA POBUDO SSk V Gročani javni sestand o prevozili V sredo, 12. t.m., je Slovenska skupnost ponovno sklicala v Gročani javni sestanek o prevozili. Predstavnika sekcije Zobec in Gombač sta poročala o srečanjih s predsednikom ACT Lanzo ter odgovornim tehničnega urada inž. MortellaM-jem. Predstavniki Sekcije so naleteli pri vodstvu ACT, v tem oziru, na razumevanje ter takojšnjo priprav; ljenost sodelovanja pri vzpostavitvi prevoznih povezav kraškega predela naše občine ter ostalim predelom tržaške pokrajine. Predsednik ACT Lanza se je obvezal, da bo osebno posredoval problem o pomanjkanju prevoznih povezav naših vasi deželnemu odborniku za prevoze Cocian-niju, predsedniku IV. prometnega bazena Tarondu ter tržaškemu odborniku De Roti. V ČASU ZIMSKIH PREHLADOV VAM PRIPOROČAMO Piili! Slehernemu, zlasti pa vsem, ki so že občutili težave zrelejših let, slabotnim otrokom, ljudem pri napornem telesnem in umskem delu in skratka vsem, ki bi radi storili kaj koristnega za svoje zdravje, še preden bi ga načela bolezen. medex (Poseben dopis) BRUSELJ — Uradno bo Sovjetski zvezi sporočil sklep NATO o namestitvi jedrskih izstrelkov v Evropi ameriški državni tajnik Cyrus Vanče. On bo tudi skušal postaviti temelje za neuravnovešena* pogajanja o popuščanju napetosti z moskovsko vlado. In on bo skušal začeti pogajanja o sporazumu SALT 3. Na včerajšnji tiskovni konferenci, potem ko so ministri NATO odobrili sklepni komunike ob koncu zasedanja evropske skupine atlantskega pakta, generalni tajnik zavezništva Luns ni imel nobenih pomislekov in je neposredno odgovoril na vprašanja časnikarjev, da bo pogajanja tudi v imenu evropskih držav vodil šef ameriške diplomacije Vanče, ki pa je kasneje sam dejal, kot da bi to za Evropo bilo veliko darilo in velika koncesija, da bo vsake tri mesece poročal o svojih prizadevanjih. Bi se kdo morda rad pritožil? Seveda ne. o tem ne more biti diskusije, saj je bilo vse popolnoma pravilno: Vanče je bil tokrat predsednik zasedanja, torej njemu gre naloga, da se pogaja. Vprašanje je, kakšna bo reakcija Sovjetske zveze. Četrtkov komunike sovjetske tiskovne agencije TASS ni kaj prida spodbuden. «Popolnoma logično je. da Kremelj ne more biti zadovoljen z namestitvijo jedrskih izstrelkov v Evropi,* je dejal Luns, «ko pa bodo sovjetski voditelji te- meljito proučili naše predloge za pogajanja o skrčenju oborožitve, se bodo tudi sami zavedali, da so ti predlogi zelo trdna osnova za nadaljnja pogajanja.* Tega mnenja seveda ni sovjetski zunanji minister Gromiko, ki je že dejal, da utegne namestitev pershingov in cruisov v Evropi ogroziti vsa bodoča pogajanja. Vendar so Američani s potekom in sklepi bruseljskega zasedanja zelo zadovoljni. Carter, ki je doživljal celo vrsto porazov v zunanji politiki, je končno zabeležil uspeh v Evropi, ki prevzema nase težko breme, saj je še bolj izpostavljena jedrski nevarnosti politično pa v vsej tej zadevi sploh nima besede. Edini, ki jih je Carter kolikor toliko upošteval pri pogajanjih o namestitvi jedrskih izstrelkov so bili Francozi. In prav njihovemu predlogu o začetku pogajanj za popolno razorožitev v Evropi, o čemer naj bi začeli razpravljati prihodnje leto v Madridu, so Američani posvetili veliko pozornost. S svoje strani je francoski dnevnik «Le Figaro* včeraj podrobno naštel vse protiiranske ukrepe, ki jih Američani mislijo predložiti v OZN od bojkota iranskega petroleja, do bojkota trgovinskih izmenjav s Teheranom ter iranskih pristanišč ob Indijskem oceanu in Perzijskem zalivu. Ni npbena skrivnost, pravi francoski dnevnik, da je Vanče v Italiji naletel na zelo pozitiven sprejem, v Bonnu na previden odgovor, v Londonu in Parizu pa na zelo resne pomisleke. Tako je bilo še enkrat jasno, da je samo Italija podprla ameriško vlado na celi črti, čeprav so italijanski predstavniki v OZN prisegali že stotič, da o gospodarskih sankcijah proti Iranu sploh ni bil govor PAOLO PASSARINI RIM — V starosti 71 let je umrl znani duhovnik Riccardo Lombardi. Bil je poznan zaradi svojih izjemnih govorniških sposobnosti, ki so ljudi kar očarale, zato se ga je o-prijel vzdevek «božji mikrofon*. Lažna duhovnika oropala jezuitsko kurijo RIM — Dva roparja sta preoble čena v duhovnika okradla jezuitsko kurijo v Rimu. Okrog 10.30 sta stopila v poslopje in ker sta bila oblečena v talar, nista vzbudila nobe nega suma. Podala sta se v ekono mat, kjer sta s pištolami blokirala štiri duhovnike, ki so pripravljali plače. Potem ko sta si prisvojila večjo vsoto denarja, sta roparja zbežala in izginila kot kafra. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA je v teh dneh ob sodelovanju z založniško družbo DRAVA iz Celovca izdalo dragoceno knjigo KRAS KOSOVEL-SPACAL Ob knjigi je v teh dneh Lojze Spacal izdal še mapo s tremi grafičnimi listi. Ročni in podpisani odtisi avtorja so razmnoženi v 60 izvodih formata 35x50 cm Ob prelivanju poezije Srečka Kosovela, ki je prevedena v italijanščino in nemščino, in občudovanju Spacalovih kraških grafik boste doživeli nepozabne trenutke. Knjiga je veren dokument vrhunske umetnosti. liidilčd (foitp&iM UUCA SV. FRANČIŠKA 20