Po poiti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol lela „ 13 „ — „ četrt , , 6 „ 50 , mesec „ 2 „ 20, V upravniitvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h 10,-, 5,-, 1,70, pol leta četrt „ mesec Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Naročnine in inierete sprejema upravništvo t Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, cefrankovaua pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-mSkih ulicah St. 2,1., 17, Izhaja vsak dan. izvzerosi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 122. V Ljubljani, v torek 29. maja 1900. Letnik XXVIII. Vse leto 20 kron Pol leta 10 „ Gabilo na naročbo. S I. junijem se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v upravništvu: Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 26 kron. | Četrt leta . 6 K 50 h Pol leta 13 „ j Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo ,,Slovenca". Nove volitve v Italiji. Burni prizori so se vršili zadnje tedne v italijanski zbornici. Skrajna levica je skušala z obstrukcijo preprečiti takozvani »de-creto-legge«, ki omejuje svobodo tiska in zborovanja. Ko je vlada uvidela, da ne more zlomiti obstrukcije, odločila se je za pre-membo poslovnega reda. Naravno bi se bila levica taki premembi ustavljala z največjo silo obstrukcije. A vladi pokorna večina je sklenila, da hoče brez vsake razprave glasovati o premembi poslovnega reda. To je tudi izvršila, dasi vsled nepopisnega krika levice nihče ni čul ni znal, kaj se govori. To se je izvršilo dne 3. aprila. Pred glasovanjem pa so načelniki levičarskih strank izjavili, da ugovarjajo proti takemu nasilnemu postopanju in proglašajo vsak sklep kot nezakonit. Dne 15. maja se je zopet sošla zbornica. Poslanec Ferri je v imenu skrajne levice izjavil, da se hoče z vso silo upirati uporabi novega poslovnega reda. Poslanec Giolitti je predlagal poseben odsek iz vseh strank, da v dveh dneh poroča o premembi poslovnega reda. Ministerski predsednik general Pelloux je ta predlog odklonil, češ, da je itak izključeno vsako sporazumljenje. Nato je v zbornici zopet nastal nov bučen vihar, da je predsednik moral sejo zaključiti. Drugi dan je bilo zasedanje odgodeno in nato zbornica razpuščena. Ti dogodki niso brez pomena, v kolikor se tičejo ugleda in bodočnosti parlamentarizma. Komur je na tem, da parlamenti redno in pravilno delujejo, mora obžalovati surove in divje izgrede, in naj prihajajo od katere koli strani. Mi nimamo najmanjšega povoda, da bi se zavzeli za to a'i ono stranko v italijanski zbornici. Vse stranke so izšle iz revolucije, ne ta ne ona nima zgodovinske legitimnosti, vse so cerkvi sovražne in načelno zanikujejo ravnopravnost cerkve z državo. Boj divja za moč, a ne za pravico, za vladne jasli, a ne za ljudsko pravo. In kar se tiče vnanje politike, so vse stranke prepojene z idejami irredente. Vendar pa je v tem konkretnem slučaju vsaj na videz pravica na strani levice, ki se je protivila na-silstvu vlade in njene večine. Dne 3. junija se vrše nove volitve. To bode kritičen dan. Ne za narod, ki je doživel že mnogo kritičnih dnevov, ampak za vlado in njene rejence. Vlada v dekretu za nove volitve sama prizna, da ne more krotiti obstrukcije, da nima moči in poguma in pričakuje od naroda novega življenja. Ob enem pa so tudi združene stranke na levici izdale volilni oklic, v katerem vladi napovedujejo boj in svoje somišljenike vabijo na volišče. Torej boj med vladnimi privrženci in njihovimi nasprotniki. V nobenem oklicu ni ideje, ni načela ali stvari, ki bi mogla biti privlačno geslo volilnega boja. Vlada gre v boj za svoj obstanek, levica za sedeže ob vladni mizi. Kdo bo zmagal ? O tem ni dvoma, kajti vlada ima v rokah vsa sredstva, s katerimi se delajo volitve. S silo je Pelloux premenil poslovni red in še z večjo silo bode njegov aparat delal pri volitvah. Račun pa bode plačal narod, ki za svojo »prostost in neodvisnost« nosi težka bremena državnega dolga, korupcije in me-galomanije. Ako pa natančneje pogledamo v dušo italijanskega naroda, pridemo do prepričanja, da se Italiji bliža jako nevarna kriza. Parlament je bankrot, rušijo se stebri monarhije. Kakor-koli se izvrši volitev, kriza ni končana, ampak stopi le v drugo znamenje. Pod obliko parlamentarne krize se skriva druga, globja in nevarnejša. V parlamentu se že leta in leta bije boj mej republiko in monarhijo. Ko so dne 3. aprila levičarji zapuščali zbornico, klicali so: Živela konsti-tuanta, živela ustava ! Desnica in središče sta odgovarjala: Živel kralj! Ti trije klici označujejo struje v ljudskem gibanju. In če pomislimo, da je okoli 150 poslancev klicalo konstituanto in ustavo, moremo presoditi resnost položaja. Predlog poslanca Pantana o konstituanti označuje krizo in pravec vsega boja. Krožijo tudi glasovi, da bi se celo katoliki pridružili v boju za konstituanto. Ne vemo, koliko je resnice na teh glasovih, ki pa so le znamenje nezadovoljnosti v narodu. Pantanov predlog je v zbornici propadel, a našel je močen odmev na deželi celo v konservativnih krogih. Konstituanta ostane v programu skrajne levice in to geslo ostane zapisano na zastavi vseh, ki se bore proti nasilstvu. Italijo muči in mori stalna kriza. Iz delegacij. Avstrijska delegacija je včeraj nadaljevala v zadnji, oziroma že v predzadnji seji pričeto razpravo. Kot prvi govornik se je oglasil zunanji minister groi GoluhovBki. Odgovarjal je na razne opazke, želje in vprašanja, kar se jih je nabralo v teku dosedanje debate. Najprej je odgovarjal na trditev deleg. Kaftana, da v zadevi aneksije okupiranih dežel ni pisal nikake note kabinetoma v Berolinu in Rimu, in pravi, da tudi Szell ni nikdar kdaj tacega govoril. Trozveza je ostala, kar je bila pred dvajsetimi leti, mirovna zveza per excellence, in razmer ni prav nič Bpremenila. Takozvani luksus gla-sovir še ni tako slab, da bi se ga moralo vreči mej staro šaro, marveč glasovir je dober in polnoglasen ter ne potrebuje nikake poprave. Italija ni slab faktor v tro-zvezi. V Berolinu kakor tudi na Dunaju vživa veliko spoštovanje. Vse je prepričano, da Italija more in hoče spolniti dolžnosti, ki jih ji nalaga trozveza. Italija ne slabi tro-zveze v gospodarskem oziru in tudi ni dospela do skrajnih meja svoje moči. Ko bi ne bila zvezana z nami, iskati bi si morala drugega zaveznika, ker nobena velesila ne more ostati brez zavezništva. Minister se čudi, kako morejo zunanji upravi izražati nezaupanje glede krečanskega vprašanja oni delegati, ki so ji leta 1898 izrazili popolno zaupanje. Minister dalje polemizuje z del. Paeakorn glede razmer v Srbiji in pravi, da Avstrija nikdar ni protežirala Milana in da se sploh ne umešava v notranje srbske razmere. Izseljevanju avstrijskih podanikov v ino-zemlje posvečuje minister vso pozornost. Poročila o izgonu iz Prusije niso resnična. Sploh so se zdatno zboljšale tozadevne razmere v Nemčiji. Sicer je pa vsaka država LISTEK. O Levčevem „Slovenskem pravopisu" in njega kritikah. Spisal dr. K. Štrekelj. (Dalje.) Eno nedoslednost vendar po pravici očita isti kritik Levčevemu pravopisu in posredno Pleteršniku, namreč v pisavi besed, katere se v edninskem imenovalniku končujejo na soglasnik + rec s pregibnim e. V tem padežu se e, ki zastopa prvi i, v končnici i.ci. in se izgublja šele v sklanji, za knjižni jezik ne sme nikedar puščati v nemar, dasi se je v navadni izreki po delovanju analogije drugih padežev že mnogotero obrusil. Če se namreč dandanes govori na zapadu gdburc, je to posneto po ostalih (kosih) padežih: gdbrca, gabrcu (kar se na zapadu izgovarja gdHrca, gdbi.rcu). Zgodilo se je tukaj nekaj enr.kega, kakor v literaturnih hrv. oblikah: štioc, aeteoc, vladaoc, koc namesto štjelac (pri ogrskih Slovencih števec 'bravec'), setelac, vladalac, kolač. Prava je pisava gabrcc, kar je po zapadni izreki izgovoriti gdbruc, po vzhodni pa gabrcc; najbolje je to razvideti iz primerov s povdarjenim zadnjim zlogom: čebrčc, stebrčc, igrčc (kar se izgovarja jigr-i.c), rebrdc. V imenovalniku je torej vselej pisati rcc: poprec, kebrcc, ništrec, ke\drec, p o1! št rcc, piskrec, ostreč, sve-drec, vosgrec, vetrec, dobrec, modrec 'modrijan', modrec 'Mieder'. Saj delamo enako pri končnici ek, kjer pišemo prav: cukrek, fratrek, kebrek, kuštrek itd. V sklanji se seveda izgublja ta e in potemtakem imamo: čebred, ste-bred, igred, rebred; poprca, ništrca, vetrca ... kakor tudi: botrka, kebrka . . . Tako je tudi pisati: Štajerec ^tt . /. v . •.« j. .......... n 1. ____ / _ i.. rabimo te tujke). Kar je rečeno o tvorbah na soglasnik -f- rec ali rek (iz ta., veljA o enakih tvorbah, v katerih na mestu r-a stoji i, Ij, n, nj, m, samo da stopi v teh primerih, ker knjižni jezik ne pozna zlogotvornega t, V n, n, m, zapadni izreki odgovarjajoči polglasnik v obliki e-ja pred t, /j, n, nj, m: koslec— kose\ca, oriec — ore\ca, os\ec — oselca, krhljtc — krheljca, šrebljčc — šrebeljca, cofljec — cofeljca, cedljec — cedeljca, kegljec — kegeljca, pisljec — piseljca, krcvljec — kreveljca, rogljec — rogelj ca, punkljec — punkcij ca, pušljec — pušeljca, firtljec — flrteljca, mandljec — mandeljca, in potemtakem tudi: angeljec ali ange\cc — angeljca ali angc\ca (hrv. angjelac — angjeoca), agnec — agenca, jagnjcc — jagenjca, jarmec —jarentca, šandarmec — žandaremca. To velja potem seveda tudi za pridevnike: angeljski, jaremski, sandaremshi. Pisave r, er za stari zlogotvorni r v slovenščini se je doteknil tudi gospod Milivoj Ivanov v "»Edinosti" št. 197 (zjutranje izdanje). Z drznim vzletom fantazije misli dokončno in resolutno rešiti to vprašanje. Po njem je ,,mehki r samoglasnik („n. pr. rdeč, rja, rkelj, rt, rž... in v izvedenkah, potem med dvema soglasnikoma v glagolih in besedah, v katerih za njegovim zlogom sledi naglašen zlog, n. pr. brzdati, vrtčti, vrstiti, Trnvvec, tvrdo, Grmdn ..."), „tvrdi" r pa je soglasnik (,.n. pr. v končnem zlogu: dober, moder, Ciper, Koper, Oger in v izvedenkah doberšen, moderši /.'/, cipcrski... potem v vseh besedah, |v| katerih ima njegov zlog naglas, in sicer nepremičen naglas po vseh pregibih, sklonih in številih, naj so jednozložne ali večzložne, n. pr. čerkati, čertati, kerpati, terd, stern [prav pa je strniščej, tverdo, berdo . .."). To zares „jednostavno" pravilo o mehkem in trdem r-u (samoglasniki se lahko artikulirajo, zato so silo in težavo, zato so ,trdi'H) sloni na trhlih bergljah. Gospod Ivanov je razloček povdarka prenesel na sam r, in sklepal, da je z r-»m bistveno spojen. To je toliko prav, kakor da bi kedo o narečjih, ki poznajo r, trdil, da je le nepovdarjen samoglasnik res samoglasnik, povdarjen pa soglasnik! Napačnost tega nauka razvidimo najbolje iz tega-le premišljevanja. Gotovo se je nckedaj v slovenščini kakor v hrvaščini govoril r veliko bolj splošno kakor danes, zlasti tudi v začetku besed. Dandanes pa je vsem narečjem, tudi tistim, ki so ohranila r, nekako zoprn ravno začetni r. Mnoga devajo v nekaterih besedah predenj h, druga a ali e ali pa so si pomagala s polglasnikom za njim. To je tem bolj čudno, ker ravnajo tako tudi vzhodnoštajerska narečja in prekmurščina, ki jim r ni tuj. Tako imamo v vzhodni štajerščini hrsati za raati, hrtalec ,rilec', ar-desen, ardeselj, ardeči, arja, zaarjaviti, arjari, arjuti. arjiijem. arženi kruh (prim. Jlešič, Slovenica v Archivu f. si. Phil. XXI. 205); na Ogrskem se govori: erja, erjavi, erdčči, erjuje, erjiijouči in zelo navadne so oblike glagola rck-,\: erkouči, erčdmo, erčč, crččtc, crkli, crkle, kjer je er za re posnet iz imperativa crci = rci (staro-slov. nci). Na zapadu seveda ni izreka arjdv, irjav čudna, ker tam sploh ni izgovarja pa sc tam tudi pogostoma: redeč, rčja, rejav (rijav), rež fraš), v Ribnici rtija. To torej, da sliši Ivanov r ravno tam, kjer se ga sedaj narod povsod izogiblje, nam jasno kaže, koliko se njegova najdba strinja z resnico in koliko smemo verovati njegovemu ušesu. Njegov sklep, da naj bi pred r »m nikjer ne izpuščali e-j», s čemer sc strinja s Skrabcem, izhaja tedaj iz čisto drugačnih premis kakor Skrabčev; Ivanov nam stavi v vzgled »Ruske", katerih jezik vendar hodi v tem oziru čisto drugačno pot in nima za r samo »polglasnega c*. kakor hoče Ivanov natvezti neveščim dolžna skrbeti v prvi vrsti za domače prebivalstvo, posebno ob državnih mejah. Obširno je odgovarjal grof Goluhovski delegatu Parishu glede vmešavanja podrejenih organov v naše notranje politične razmere. Minister taji vse in izjavlja, da bi kaj tacega takoj preprečil, ko bi se res dogajalo. V nekem specijalnem slučaju je minister zasačil avtorja nekega članka, ki se je pečal z notranje političnim vprašanjem, in mu dal ukor. Minister končuje z apelom, naj se vse stranke združijo v složnem delu ter pomislijo, koliko je že izgubila naša monarhija na ugledu in moči vsled notranjih prepirov. Ako ne izrabimo zadnjega trenutka, pravi minister, ako ne pričnemo z resnim delom, potem mi je nemogoče tako voditi zunanjo politiko, kakor se zahteva. Pomislite, da moramo v bližnjih treh letih rešiti velike naloge. Določiti moramo carinski tarif, dognati nagodbo z Ogersko in skleniti pogodbe z inozemljem. To je ogromno delo za najde-lavneji parlament. Ako se razmere kmalu ne spremene, ne moremo izvesti teh vprašanj. Kaka škoda bi sicer navstala za našo domovino, o tem mi pač ni treba govoriti. Za ministrom se je oglasil še poročevalec marki Bacquehem in potem se je pričela nadrobna razprava V specijalni debati se je zopet oglasil zunanji minister ter posebno zavračal trditve nekaterih delegatov glede kršenja nevtralnosti v sedanji vojski v Južni Alriki. Delegat baron Dipauli pozdravlja ministrova izvajanja o trgovsko-politiških razmerah, naglaša važnost veterinarskega vprašanja pri sklepanju novih trgovskih pogodb. Paziti se pa mora, da inozemlje s pomočjo novih pogodeb ne oslabi naših interesov, katere mora zunanji minister varovati z vsemi silami in v vsakem slučaju. Govornik označuje trozvezo, posebno pa zvezo z Nemčijo oporo naše politike in se zavaruje proti očitanju, kakor da bi bila njegova stranka proti zvezi z Nemčijo. Baron Dipauli upa, da se spremeni sedanja napačna češka politika, in svari pred vmešavanjem zunanje politike v notranjo, ki se ne sme tirati v strankarski boj. Delegat Pacak izjavlja, da so izvajanja njegove stranke sicer ostra, toda ne nedostojna, in protestuje proti ravnanju grofa Goluhovskega z delegati. Na predlog poročevalca je delegacija izrazila ministru neomejeno zaupanje in odobrila nespremenjen proračun Vsprejeta je bila tudi resolucija delegata Demela, naj se ustanovi efektivni konzulat v Melbourne. Nato se prične razprava o vojnem proračunu. Politični pregled. V Ljubljani, 29. maja. Dunajske občinske volitve. Včeraj je volil dosedaj po večini židovsko-liberalni prvi volilni razred. Židovski kapitalisti so imeli dosedaj v tem razredu 22, krščanski socijalci 17 mandatov. Včerajšnji dan je pa znatno spremenil položaj liberalcev tudi v tem razredu kapitalistiških volivcev. Izmej 22 mandatov, ki jih je bilo vsled resignacije liberalcev popolniti pri včerajšnji volitvi, so jih dobili židje le 14, krščanski socijalci so pa v posesti sedem novih mandatov. Za jeden mandat se vrši ožja volitev. Z vspe-hom smejo biti krščanski socijalci popolno zadovoljni, kajti čuditi se moramo, da so mogli toliko doseči napram ogromnemu židovskemu kapitalistiškemu aparatu. Krščanskim socijalcem je že brez četrtega razreda zagotovljena dvetretjinska večina, v njih posesti je že 112 mandatov, mej tem ko jih imajo liberalci le 20. Delež krščanskih so-cijalcev v novem volilnem razredu, ki gre po jutranjim prvikrat na volišče, tudi ne bo najmanji, kajti sama Židinja je že v nedeljo priznala, da si pribore vsaj štiri petinke ako ne vseh mandatov. To boli in peče dunajske in sploh avstrijske židovske liberalce. A boli in peče pa ta židovski poraz tudi gospodo pri »Narodu«, ki niti z besedico ne omenja sijajnega izida pri ožjih volitvah v drugem razredu in tudi o prvotni volitvi v petek ra-zun po Penižekovem receptu zverižene brzojavke ni objavil niti vrstice. Tako je »prvi« list na Slovenskem inlormiral svoje bravce O *mag i krščanskega Dunaja na hajamo v avstrijskem časopisju le dvoje sodb. Židovski in od njih podkupljeni in vzdrževani listi ne morejo dovolj črno naslikati vseh sleparij, ki jih je baje izvela vladajoča stranka pred in med volitvami, ter samo z zabavljanjem in rotenjem hlade jezo in žalost svojih bravcev nad tolikim porazom. Seveda se pri tej priliki govori tudi že o razpadu »umetno« vzdrževane večine in polomu. — Vse drugače misli in čutila se izražajo v Židom nasprotnih listih. Trezni, neodvisni politiki vedo, kaj pomeni zmaga krščanskega Dunaja nad židovskim liberal-stvom in brezverstvom ne samo za Dunaj marveč za vso Avstrijo, ako se hoče dosledno vztrajati na pričeti poti. Praška »Politik« piše mej drugim : Poraz liberalcev je prišel ravno v pravem času. Istodobno, ko se v državi zopet resno misli na obnovitev liberalno-centralistiškega regima, so se podrle v osrčju države njega glavne opore. Česar Dunaj ne mara, to naj bi bilo dobro za celo Avstrijo ? Dogodek na dunajskih tleh naj vse merodajne kroge resno opominja k nujnemu delu, posebno pa še one, ki še vedno nočejo uvideti, da je za vedno odzvonilo li-beralno-nemškemu nasilstvu. Kaj se zgodi z našim parlamentom ? Avstrijski obnemogli parlament bo ali razpuščen, ali odgoden, ali pa bo še toliko časa zboroval, da reši proračunski pro-vizorij in najvažneje investicijske predloge. Vse je zavisno od tega, kako se završe najnovejša pogajanja mej voditelji parlamentarnih strank in vlado. Ako se Cehi ne udajo, je nemogoče parlamentarno delo in potem pošlje vlada poslance zopet za dalj časa domov ali pa takoj razpusti parlament, po poročilu »Galičanina« že 9. junija. S tem pa niso zadovoljni Poljaki. Ti možje 60, kakor pravijo, popolno prepričani, da bi se potom novih volitev ne zboljšal parlamentarni položaj, marveč nasprotno še zdatno poslabšal. Niti v čeških, niti v nemških radikalnih vrstah bi se ne spremenilo na bolje, pač pa na slabše. Posebno slabo, pravi krakovski oficijozni »Czas«, bi se pa godilo poljskemu klubu. Nove volitve bi mu gotovo ne bile v korist, ker bi znatno zmanjšale število njegovih članov. — Možje so sedaj povedali, kje jih čevelj žuli. Boje se novih volitev, ker bi po njih precej obledela slava poljske žlalite in ljudstvo bi z glasovnicami v rokah malo drugače sodilo o delovanju »svojih« zastopnikov, kakor se pa sedaj glase sodbe v oficijoznih glasilih. Mladočeški klub in obstrukcija. Izvršilni odbor mladočeške stranke se je so-šel v petek k štiriurni seji ter se posvetoval o nadaljni parlamentarni taktiki mlado-češkega kluba. Komunikeja odbor o tej seji ni izdal, ker ni prišlo v seji do nikakih sklepov. Razgovor je bil o nasvetih desniških strank ter o vladnem kompromisnem predlogu, ter je bil zelo živahen posebno o ul timatumu desnice ter o grožnji, da se po Binkoštih osnuje nova parlamentarna večina brez Cehov in s pomočjo levičarjev. Čule so se v tem oziru zelo ostre besede. Tudi glede nadaljevanja obstrukcije ni prišlo do konečnega sklepa, iz razgovorov se je pa videlo, da je precejšni del čeških poslancev proti obstrukciji. — Skoro ravno tako se je izvršila zadnja seja mladočeškega kluba, pri kateri tudi ni prišlo do nobenih sklepov in pri kateri so se številni klubovi člani izražali za takojšno opustitev obstrukcije. Kaj se toraj zgodi v bližnjih dneh, sicer še ne more nihče napovedati, a gotovo je, da ne manjka mnogo do opustitve obstrukcije. Najnovejša pogajanja v Budimpešti bodo baje k temu še več pripomogla. Parlamentarne volitve v Belgiji so se izvršile včeraj. Njih izid je tak, ka-koršnega je bilo pričakovati po novem proporcionalnem volilnem zistemu in ki je bil dobro znan parlamentarni večini že tedaj, ko je odobrila novi volilni zakon. Kolikor se da posneti iz dosedanjih poročil, je izvoljenih v poslansko zbornico 84 katolikov, 68 liberalcev in soc. demokratov ter 1 krščanski demokrat. V senatsko zbornico je izvoljenih dosedaj 47 katolikov in 29 liberalcev. Ta senatska večina se bo še znatno pomnožila, ko bodo izvršene volitve ostalih 26 senatorjev, ki jih volijo provincijalni svetniki. Do potrebne dvotretjinske večine sicer i-: -:„„ ..Hi, " natski zbornici, toda večina je povsodi zdatna in ne taka, kakoršno slika sinočnji »Narod«, rekoč, da bo večina znašala komaj deset glasov in še ta ne bo zanesljiva. Pomisliti pa treba, da so katoliki sami ustvarili sedanji, vsestranski pravični volilni red, dobro vedoč, da bo pri tem nekoliko trpela njih lastna stranka. Sami pristni liberalci priznavajo, da sedanji volilni zistem zagotavlja deželi bolj primerno razdeljeno zastopstvo. Dopisi. Iz Laškega okraja. (Nemška predrznost in surovost.) Na praznik Gospodovega vne-bohoda so napravili, kakor vsako leto, ognje-gasci Laškega trga izlet v Rimske toplice, kjer so svojo hudo žejo izprva s pivom, pozneje pa s krvjo gasili. Prišli so proti štirim popoldne z laško godbo in žnjimi cela druhal tržanov možkih in ženskih in otrok šolarjev ; vsi so imeli hrastovo listje za klobuki, kakor bi bili ravno z želodove paše prišli. Tisti majhni pobalini so imeli razun hrastovega perja tudi frankfurtarske trake, in se ve cigarete v ustih. Vedli so se nad vse predrzno, izzivali so z vednimi heil-klici, in nemškim petjem, ki je tako slabo bilo, da so se jim celo nemški topli-čarji smejali. Nerazumljivo je, zakaj se ti nemčurji hočejo tako neusmiljeno blamirati s svojim petjem. Kakšni Nemci so ti želo-darji, se je videlo iz tega, da so pri nekaterih mizah slovenski govorili, ker nemški skoraj čisto nič ne znajo. Eden govornikov je svojo napitnico sklenil z besedami: »die Biirgerschait, \vo uns so behilllich ist, soli leben, heil!« Kakor že omenjeno, bili so otroci silno predrzni, v topliškem ribjeku so začeli ribe loviti in onega, ki jih je svaril, so kar napadli. Pri postaji in magacinu so se okrog klatili, in ko jim je delavec rekel proč iti, so odrašeni pritekli in ga napadli in bili. Dvakrat je rabuka nastala, v tretje pa, pred odhodom ob '/, 9. uri pa je bila kar bitka, ker je par domačih lantov prišlo na pomoč. Nemčurji so bili oboroženi, imeli so seboj jermene z železnimi kroglami, kamor je udaril, se je precej kri pocedila; neki mesar je baje volovsko žilo imel. Pa vkljub temu in vkljub velikemu številu se je tem predrznim nemčurjem slaba godila, marsikdo se je z obvezano glavo ali roko domu v hrastov trg pripeljal. Pravijo, da je tudi neki mesar G. ki Slovence strastno sovraži, in od Slovencev živi, nekaj toplih dobil. Vsi pa naj na kolenih Boga zahvalijo, da niso fantje nič vedeli o tem poprej ; ako jim je že ta četvorica ali petorica tako hrbte pogrela, kaj bi bilo, ako bi jih več prišlo ! Ko so ognjegasci prišli, so heil-ali; pozneje pa heul-ali! posebno ženske so kričale, kakor bi bil sodni dan. To je pa tudi neznana korajža bila, da se je kakih 50 nemčurjev lotilo kakih dveh ali treh neoboroženih, nepripravljenih Slovencev. Ko se jim je slaba godila, so začeli vpiti : »saj smo mi tudi Slovenci!« S svojo brutalnostjo bodo Laščani tako daleč prišli, da ne bodo smeli nikamor več iz trga. Kakšen vrišč in hrušč je bil na sv. Jožela o polnoči, ko so slovensko zadrugo bombardirali; krčmar je moral streljati, — ali policaj ni nič slišal. Radovedni smo, kaj bo šolsko oblastvo reklo, da se otroci takih narodno-demonstrativnih izletov udeležujejo. In koliko so taki stariši vredni, ki otrok, ako jih že seboj vzamejo, ne nadzorujejo, ter pustijo, da okrog škodo delajo in mirne ljudi nadlegujejo V Laščani pa naj pomislijo, da s svojim terorizmom ne bodo svojega namena dosegli, ampak ravno nasprotno. S svojo budalostjo in brutalnostjo so v laški okolici Slovence šele prebudili, da se zdaj svoje narodnosti zavedajo ; okolico laško so predramili pred dvema letoma pri aferi s slovensko zastavo in z letošnjim napadom zadruge, sedaj pa pri Rimskih toplicah. To je blamaža. Dnevne novice. V Ljubljani, 29. maja. Vdanostna izjava presvetlemu knezoskofu ljubljanskemu. Iz Kamnika nam je došla nastopna brzojavka : Pri bir-movanju na Vranji peči zbrani slavimo danes petdesetletni r oj st v e n i d an našega " " " i' " ° " " t ir n i n r I r Antona Jegliča. Preuzornemu našemu nadpastirju duhovščine in vsega vernega ljudstva izražamo tem povodom globoko spoštovanje, zvesto pokorščino, iskreno ljubezen! — Iz dna srca se pridružujemo tej vdanostni izjavi tudi mi in z nami vsi rojaki, ki poznajo vse vrline našega vladike, proseč Boga, naj ga škofiji in narodu ohrani še mnoga, mnoga leta! Umeščeni so bili: dne 28. maja č. g. Matija Slak, kapelan v Mengšu, na župnijo Brdo, danes pa č. g. Ignacij F e r t i n, dosedaj župnik v Belipeči, na župnijo Zasip in č. g. Simon Š m i t e k, dosedaj župnik na Dobovcu, na župnijo Kresnice. „Kauderwalsch". »Slovenski Narod« je s v o j o , meni podvrženo razvpito definicijo slovenskega knjižnega jezika obravnaval tudi v št. 119 v uvodnem članku ter delal seveda mene odgovornega za to, kar je pregrešil on sam, da so jo namreč začeli zlorabiti naši politični nasprotniki, ker jo je spravil v zvezo z mojim imenom. Ker vidi, v kako zagato je zašel in da se po pošteni poti ne more več rešiti iz nje, misli z nesramnim sutnničenjem in z lažjo prepričati svet, da je resnica na njegovi strani. To se mu posreči tedaj, kadar dokaže, da je »ne mešajte«! toliko, kakor »mešajte«! Očita mi, da skušam ovreti naravni razvoj slovenskega jezika, in druge neumnosti; za naravni razvoj slovenskega jezika sem se potegnil s svojim svarilom ravno jaz, ker vem, da tudi v jeziku natura non dat sal-tum! Tudi ne delam jaz z našim jezikom nobenega poskusa, želim ga ohraniti in napraviti lepega, čednega in čistega; poskuse pač delajo tisti, katere sem grajal v svojem spisu. Vlada, katero vtika »Slovenski Narod« v polemiko, je tukaj popolnoma nedolžna; želeti je, da bi bila taka povsod! Dasi me je že štirikrat pozvala, naj vendar predložim oceno, tega nisem storil, dokler nisem natančno premislil in prerešelal vseh prigovorov in zagovorov; nejasnega in nerešenega ostane tako še dosti dovolj. — »Narodova« pomagateljica »Edinost« nadaljuje obrekovanje Miklošiča; če mu že pomaga v tem — finem delu, naj mu vsaj poišče v Miklošičevih govorih tista mesta, v katerih je »Slovence v nič deval«; »Narod« ji bo zelo hvaležen za to delo usmiljenosti. Da bi bil jaz moral »Narodu« odgovoriti na grdi napad drugači, kakor sem odgovoril, mi je novo; dosedaj sem vedno slišal: Auf einen groben Klotz gehort ein grober Keil. Da so začeli nemški in laški listi zlo vporabljati moje ime za »Narodove« izmišljene in podvržene besede, za to naj prijemlje »Edinost« svojega bratca ljubljanskega, ne mene, ki jih nisem izgovoril. »Edinost« bodi tudi prepričana, da ni moja ocena pravopisa obrnjena zoper nobeno osebo, ampak da stvarno rešela vse, kar je bilo izjavljenega. Če se včasi malo zgrejem, ni tega nikakor kriva osebna mržnja, ampak drznost samo-zaupno v svet poslane trditve, kakoršnih je nekaj objavil tudi v tržaškem listu gospod Ivanov; za nje ne delam seveda vredništva odgovornega, ampak tamkaj podpisanega, meni sicer neznanega pisatelja. K. Šfcrekelj. „Slov. Narod" še zmerom slepari svoje bravce z lažjo, da je dr. Mravlag pravni konzulent ljubljanskega škofa. Dokazali smo že z avtentičnim odlokom c. kr. finančne prokurature v Gradcu, da je c. kr. finančna prokuratura v neki partiku-larni pravdi gornjegrajske grajščine postavila svojim pravnim zastopnikom dr. pl. Jabornegga, ta pa je na mesto sebe pooblastil svojega kompanijona dr. Mravlaga — vse to pa brez vsakega vpliva ljubljanskega knezoškofa, d i, celo brez vsakega vpliva gomjegrajskega oskrbnika. To je v »Popravku«, poslanem »Narodu«, moral dobesedno potrditi tudi dr. Mravlag sam. Kjub temu »Slovenski Narod« še vedno zavija, češ: dr. Mravlag je vendarle zastopal upravni urad v Gornjem gradu, torej ga je v to postavil škof ali vsaj njegov oskrbnik. Ali je c. kr. finančna prokuratura ljubljanski škof? Ali so »Narodovci« tako zabiti, da ne vedo več, kaj je c. kr. finančna prokuratura, da ne vedo, kaj se to pravi: c. kr. finančna prokuratura jc postavila gornjegrajski graj ščini p ravnega zastopnika? Kaj 7.ahit,i — ti hlane.i lihpralizma nn In t.aUn zlobni!! Le do tega jim je, da bi oblatili Škota, pred čegar svetlim značajem mrka umazana sebičnost nemškutarsko • liberalne klike] Župani kranjskega okraja, kakor smo zvedeli, so predložili vladi pravila »okrajne županske zveze za kranjski okraj« v potrjenje. Veseli nas, da se naši vrli žu pani tako pridno združujejo v krepke, koristne okrajne županske zveze. Več okrajnih županskih zvez Be je že ustanovilo in kakor čujemo, se tudi po ostalih okrajih župani gibljejo. Tako je prav ! Gg. župani pogumno naprej! Stavka vv Vevčah. Včeraj zvečer si je ravnateljstvo zmislilo nekaj, kar nikakor ne služi v pomirjenje duhov. Ker delavci niso zadovoljni, da bi se pri ženskem delu zvišal zaslužek samo za 6 vin. in pri moškem 10 vin. ter zahtevajo nekaj več, za-povedalo je ravnateljstvo onim delavcem, ki imajo stanovanje v tovarni, in teh delavcev ni mnogo, da morajo tekom 24 ur zapustiti tovarniška stanovanja. Delavci so sklenili, da se umaknejo le sili. Na pritožbo proti are-tovanju Briclja je danes prišel odgovor iz Gradca. Sodišče ga ne izpusti. Krščanski socijalci so izročili stvar odvetniku. Glede are-tovanja Briclja pričakovati nam je zanimivih odkritij. Postopalo se bode tudi proti vsem, ki bo poslali na kako mesto napačne ovadbe in naznanila. Glede potrjenja računov bolniške blagajne tudi še ni izrečena zadnja beseda. Solnčno mrknenje včeraj popoldne se je v Ljubljani le prav slabo opazovalo. Ob začetku (4 u. 5 m.) so debeli oblaki pokrivali solnce, in ko se je 6 minut pozneje prikazalo, je lunin rob že toliko sezal v solnčni krog, da je priprosta projekcija na papir (v zadnji štev. »Dom in Sveta« omenjena) otemnitev razločno kazala. V daljnogledu (60. in 96. povečanje) sc je videl lunin rob vsled jako valovitega in vlažnega zraka zelo nedoločno. Med vednim zatemnevanjem po oblakih se je bližal lunin rob gruči soln-čnih peg, katerih dve največji vštric ležeči je točno ob 4. u. 30 0 m. sr. ljublj. časa pokril; 45 sekund pozneje še tretjo. Takoj potem pa so zopet zagrnili solnce debeli oblaki, da največje laze ob 5. u. 5 m. ni bilo moč opazovati, in tudi ne konca mraka ob 6. u. 6 min. Odslovljeni starosta. Iz Zagorja se nam piše: Kakšen vrišč in hrup so zagnali po »Narodu«, »Rodoljubu« in »Rudečem praporu« v imenu narodnosti in našega Sokola nekateri naši liberalčki, katerih gnezdo je naša c. kr. pošta. Hoteli so v tla poman-drati vse, kar ni trobilo v njihov rog. Toda njihovega terorizma je bil prej konec, kot smo mislih. In ta konec je pokazal, kdo ima prav. Lastna stranka sokolska je spoznala, da so njeni voditelji njeni grobokopi, grobo-kopi narodnosti pri nas, da so oni krivi, da imamo zopet nemčurski občinski odbor, ker zmerni možje bodisi enega ali druzega narodnega prepričanja niso nikakor mogli iti ž njimi. Na izvanrednem občnem zboru Sokola so strmoglavili starosto in povsodpredsed-nika Maura in podstarosto poštarčka Modica. Bil je pa tudi zadnji čas, ker sicer bi bil Sokol propadel. Celo »Narod« jih je po-gruntal in že davno več ne sprejema dopisov od naših patentiranih »Narodovcev«. Iz Rima. Iz zasebnega pisma povzamemo nastopno poročilo o zadnji velikanski cerkveni slovesnosti, pri kateri sta bila proglašena svetnikom Jean Baptiste Delasalle in Rita Dacascia, kar smo o tem kratko pred dnevi omenili mej brzojavi. K slavnosti dne 24. maja so prihiteli verniki iz vseh delov sveta. Naš poročevalec pravi, da je bilo v Rimu nad 50.000 romarjev iz Francoske, Portugalske in Laške. Srečen je bil, kdor si je mogel priboriti vstopnico. Ljudje so oblegali cerkev celo noč. Ob '/s 5. uri je peteri vojaški kordon obdal cerkev, a množica je pretrgala kordon. Ob 7. uri zjutraj je bil dovoljen vstop v cerkev skozi špalir vojakov, ob 8. uri so zaprli cerkev. Zbranih je bilo v cerkvi nad 60.000 ljudij. Stražilo je do 1500 vojakov. Romarji in romarice so imeli posebne oddelke, tudi rešilna družba je bila na mestu, da jo takoj posredovala s svojimi zdravniki, ako je kdo v gnječi oslabel. Ob '/i9- uri se je pričel sijajni sprevod duhovščine v cerkev, v kateri bo bili postavljen^c^ Škotov iz vseh delov sveta je bilo v slavnostnem sprevodu in nad 40 kardinalov. Predno so prinesli svetega očeta, prosili so reditelji množico, naj sv. očeta ne razburja s klici, zato je množica pozdravljala svetega očeta le z mahanji z robci. Sveti oče je čvrst ter je prijazno smehljaje delil svoj očetovski blagoslov. Ko je sveti oče prebral dekret proglašenja svetnikom, zapel je hvalnico Bogu in v trenotku so pričeli zvoniti vsi rimski zvonovi. Kardinal Oreglia bral je na to sveto mašo. A ko so nesli sv. očeta v spremstvu vsega njegovega dvora nazaj v njegov dom, tedaj se ljudstvo ni moglo vzdržati klicanja in od vseh stranij so zagromeli mogočni slava-klici velikemu Leonu XIII. Bil je to nepopisen prizor udanosti sinov in hčera svojemu ljubljenemu očetu. Zvečer je bila sijajna razsvetljava arkad in kolonad sv. Petra cerkve. Židovski „maček" po porazu. Liberalizma so siti najbolj oni, ki so tra največ vžili, zato sta Dunaj in Pariz liberalce vrgla pri volitvah. V manjših mestih, kakor n. pr. v Ljubljani, še sedaj liberalne fraze, prepisane iz židovskih listov, »inteligenco« Blepe. Jako zanimivo jo, kako sedaj po dunajskem porazu rabinec dr. M. Rosenmann bere levite judom zaradi njih političnih grehov. Morda bosta Tavčar in Malovrh, ki pitata slovensko »inteligenco« z žaltavo judovsko hrano, tudi to judovsko samoizpoved našla (gl. »Reichswehr« št. 2262). Rabinec pravi, da je judovstvo zato tako politično propalo, ker je bilo brezvestno in podlo v svojih napadih na krščanstvo. Judje so bili vedno najgorečnejši liberalci, framasoni in socijalni demokratje. Katoliška zavest se vzbuja in s tem je treba odslej judom računati. Katoličani ne trpe več na Dunaju, da dan na dan najgrše napade in najpod-lejša obrekovanja meče na katoliško duhov-stvo ono časopisje, pri katerem so prvi vodniki judje. Katoličani se ne dajo več zasra-movati, zavedajo so svojega dostojanstva, vidijo podlost liberalizma, in v svojem gnjevu se obračajo najprej proti onim, ki so sovražnikom krščanstva na čelu — in zato lete sedaj judje iz zbornic! Rabinec sedaj svetuje judovskim žurnalistom, da naj bodo bolj previdni, naj več tako brezobzirno ne žalijo katoliškega mišljenja, naj se odpovedo vodstvu liberalnih in socialističnih strank, ki so spravile Izrael ob kredit, in da naj vendar že enkrat nehajo s svojo neumno frazo: »Klerikalizem je sovražnik ljudstva!« Vozni red na gorenjski železnici bode od 1. junija t. 1. dalje naslednji: I z Ljubljane bodo odhajali vlaki z južnega kolodvora ob 747 zjutraj, ob 11-51 opoldne, ob 4 06 popoldne in ob 12 05 opolnoči. Zraven teh še tudi ob 7 09 zvečer samo do Jesenic, pa ob nedeljah in praznikih ob 5'41 popoldne do Podnarta. Dohajali pa bodo v Ljubljano na južni kolodvor vlaki ob 515 zjutraj, ob 11-16 opoldne, ob 4 38 popoldne in ob 8-51 zvečer. Zraven teh še ob 745 zjutraj z Jesenic in ob nedeljah in praznikih ob 8-20 zvečer s Podnarta. — Dolenjska železnica bo od 1. junija naprej odhajala iz Ljubljane (južni kolodvor) ob 6-54 zjutraj, ob 105 opoldne in ob 655 zvečer, dohajali pa bodo vlaki z Dolenjskega na južni kolodvor ob 821 zjutraj, ob 2 32 popoldne in ob 8 48 zvečer. — V Kamnik bodo od 1. junija odhajali vlaki ob 7 28 zjutraj, ob 2 05 popoldne, ob 6*50 zvečer, in ob nedeljah in praznikih še tudi ob 10-25 zvečer. Dohajali pa bodo iz Kamnika vlaki ob 6 49 zjutraj, ob 11-06 dopoldne in ob 6-10 zvečer; ob nedeljah in praznikih pa še tudi ob 9-55 zvečer. — Južna železnica nam še ni poslala svojega voznega reda. Slavčeva »Ljudska slavnost« bode dne 3. junija pop. ob 4. uri na Koslerjevem vrtu. Veselica, za katero je obče zanimanje, bode imela na vsporedu naslednje pevske točke : Fran Gerbit-: »Pevski poziv«, zbor. Josip Bartl: »Spomladni klic«, zbor s tenor-samospevom. F. Bazin: »Hannibalov prehod preko alp«, veliki zbor. Jos. Pavčič: »Pred bojem«, zbor. Petje vodi društveni pevovodja gosp. H. Benišek. Izmej godbenih točk omenjamo slovanskih : Parma: »Rokovnjači«, koračnica. Šebek: »Slovanska balada št. 2«. David: »Narodne pesmi«, potpourri. Gretsch: »Slovanska četvorka«. Na vsporedu so dalje razne hndske ,W in zahnv*. 7v,*,r v sijajen umetelen ogenj. — V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v ponedeljek, 4. junija. Vstopnina 40 vin za osebo, društveniki prosti. Železna trgovina »Merkur" v Celju jela je včeraj v ponedeljek dne 28. t. m. delovati. Začetek kaže, kako potrebna je bila ta trgovina, in res hvaležni moramo biti gospodu Peter Majdiču, da je zmagal vse zapreke, ki so se stavile temu podjetju. Opozarjamo vse narodnjake, da posluje tr govina na debelo in drobno. Ljubljanske novice. V ljubljansko bolnico so pripeljali težko ranjenega Ladstatterjevega mašinista Japelna iz Domžal. Vnela se je na njem obleka. — Traverza padla je včeraj na delavca Jerneja Cerneta iz Zg. Ilrušice. Zdrobila mu je nogo. — V perilo se je zagledal včeraj postopač Martelanc iz Trsta. V neki veži je imela shranjeno perilo neka perica. Martelanc je odnesel perila kolikor je mogel na »tantel-markt«. Ko je perilo ondi oddal, šel je zopet nazaj v vežo, a tu mu je veselje pokazil stražnik Bergant, ki je takim gospodom vedno sila postrežljiv in jim da zastonj spremstvo na rotovž. — Poročil seje znani mesarski mojster gospod L o v š e. — Javni nasadi v Ljubljani. Ker se je v poslednjih časih večkrat zgodilo, da so cvetlice iz javnih nasadov bile potrgane ali celo poruvane, prosi mestni magistrat občinstvo, naj samo nadzoruje javne nasade in naznani vsakogar, ki jih poškoduje, da se bode proti njemu kazensko postopalo. Na božji poti na Zaplati bode bin-koštni torek živahno vrvenje. Kumljanci iz St. Jurija, Dola in Polšnika ter iz sv. Križa bodo priromali tja prosit za lepo vreme in odvrnenje hude ure in toče. O tej priliki bode tudi skupni shod Marijine bratovščine iz Dola in Polšnika in ustanavljajoče se svetokrižke. Tat v dimniku. Nek tuniški tat Greppi je našel žalostno smrt v — dimniku. Hotel je okrasti delavca Ovetto, ki je pa prišel prezgodaj domov. Tat se je skril v dimnik. Delavec si je zakuril za večerjo, a ni se malo čudil, da dim tišči nazaj v kuhinjo. Drezal je v dimnik in opazil, da je dimnik zamašen. Drezal je dalje in končno pridrezal iz dimnika — mrtvega tatu. Tatu je zadušilo. Brod čez Savo je dovolila dež. vlada posestnikoma Antonu Urbajsu in Antonu Koritniku iz Savske vasi proti voznini 4 oziroma 10 h za osebo in 20 oziroma 60 h za živino po stanju vode. Pokradli so dosedaj ne popolno znani tatje posestniku Balkovcu v Preloku raznega blaga in gotovine v znesku 236 kron. Nove zalepke po 10 in 6 vin. so že v prometu brez vsakega besedila. Prve so višnjevo sive, druge rumenkaste barve. Pogreša se 381etni slaboumni Pavel Zemljan iz Krašce pri Moravčah. Pogrešajo ga od 20. t. m., ko je odšel baje na Štajersko. Truplo utopljenca so zapazili v nedeljo v Savi pri Zagorju in na Zidanem mostu, a ga radi narasle vode niso mogli spraviti na suho. Od raznih strani. V Pulj je prišel šef generalnega štaba F. Z. M. pl. Beck. — »Lege N a z i o n a 1 e« občni zbor se je vršil včeraj v Arco na Trentinskem. — U strel il se je železniški uradnik Siegel v vozu II. razreda mej vožnjo na Dunaj. Bil je sin tukajšnjega nadzornika skladišča juž. železnice. — Imenovan je pravni praktikant v Celju Karol Fallochini avskultantom. — Osebna dohodnina je dala državi 1. 1899 v Mariboru 50.328 gld., Celovcu 60.535 gld , Gorici 55.843 gld., Gradcu 519.067 gld., Ljubljani 84.705 gld. — Za slov. umetniško razstavo v Ljubljani oglasilo se je doslej 22 umetnikov in umetnic. — Turško vseučilišče namerava sultan ustanoviti v Carigradu. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 29. maja. Cesar pojde 16. junija v Išl. Dunaj, 29. maja. Pri volitvi v prvem volilnem razredu je bilo izvoljenih 14 liberalcev in 7 krščanskih so-cijalcev. Potrebna je jedna ožja volitev. Tiihpraloi so i/.ombili sechun mandatov BudimpeSta, 29. maja. Ministra Rezeka je tu cesar vsprejel v avdijenci. V kratkem se bodo tu vršili razgovori o nadaljnjem postopanju v kvotnein vprašanju. Korber je prišel sein poročat cesarju o položaju. BudimpeSta, 29. maja. (C. B.) Avstrijska delegacija nadaljuje glavno razpravo o vojnem ordinariju. BudimpeSta, 29. maja. Govori se, da bode državni finančni minister Kal-lay odstopil radi napadov na njegovo delovanje glede Bosne. Sedanji ogerski finančni minister Lukacs bode baje njegov naslednik. Budimpešta, 29. maja. Deputacija bosenskih inohamedancev je izjavila, da niohamedanci zapuste Bosno, ako ne bode vsprejeta pri cesarju in ako faktorji, do katerih se je že obrnila. ne bodo upoštevali njenih želja. Praga, 29. maja. Češki listi dvomijo, da bi levica dala Cehom tako zadoščenje, da bi mogli opustiti obstrukcijo. Samo vladi bi bilo to mogočo proti volji levice. »Narodni Listy" pravijo, da bi po razpustitvi drž. zbora dobila levica dva glasa večine, ker bi si pridobila nekaj konservativnih mandatov in bi jo vlada podpirala. Kljub temu bi drž. zbor ne mogel delati. Brno, 29. maja. Moravskih nemških strank odbor je proglasil Korber-jev jezikovni načrt za Moravsko za ne-vsprejemljiv. Brno, 29. maja. Policija je za češko slavnost nameravani slavnostni sprevod prepovedala. Tientsin, 29. maja. Vstaja se zelo širi. Železniški promet mej Pekingom in Tientsinom je ustavljen. Več voz razbitih. uslužbencev umorjenih. Uporniki se bližajo Pekingu. Vojska v Južni Afriki. Z bojišča v Južni Afriki jc došlo danes le dvoje malopomembnih poročil. General Rundle je zasedel Senekal, mesto, ki leži jugovzhodno od Kroonstadta na cesti mej Winburgom in Betlehemom, in po poročilu iz Kapstadta je došel general French v Johannesburg. O tem poslednjem dogodku pa menda Robertsu še ni nič znanega, sicer bi bil o dohodu angleških čet v drugo glavno mesto transvalsko gotovo že obširneje sporočil. bplošno je presenetilo londonske kroge poročilo, da se je Rundle bil z Buri in da j) general Botha dobil nove moči, ker je Roberts že sporočil, da ni južno od reke Vaal več nobenega Bura. London, 29. maja. Reuterjev urad poroča iz Mafekinga 23. t. m.: 0 angleških izgubah za časa obleganja se nastopno poroča: Od 44 častnikov je ubitih 5, ranjenih 25, jednega pogrešajo. Od 1175 mož je ubitih 61, ranjenih 108, 26 jih pogrešajo, 16 jih je umrlo za boleznijo. Izmej domačinov je bilo ubitih 353 in ranjenih 297 mož. London, 29. maja. Večerni listi poročajo iz Senekala 27. t. m., da je zasedel mesto general Rundle s topništvom in pehoto. Z nekaterimi granatami je pregnal sovražnika. Ubitih jo več Burov, Angleži so izgubili 11 mož. London, 29. maja. Iz Kapstadta brzojavljajo 28. t. m., da je general French došel v Johannesburg. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alcssandro Manzoni. prevel I. B—č. (Dalje). To je zopet nekaj! — misli si Renzo, in se napoti za možem, ki si jc bil naredil iz razklanih polen in desk butaro in jo jc nesel na plečih. Za drugimi vred gre po cesti, ki drži ob severni strani stolne cerkve in se zovc po stopnicah, ki so bile tedaj tam. Četudi bi bil rad videl, kaj se bo.zgodilo, vendar se Renzo, ki jc baš prišel s hribov, ni mogel premagati; ko zagleda velikansko stavbo, ustavi se in jo občuduje z odprtimi usti. Na to se požuri, da bi došel moža, katerega si je izbral nekako za vodnika. Ko pride okolo ogla, ozre sc še na pročelje stolnice, ki pa sledi svojemu možaku, kateri se obrne proti sredini trga. Čim bolj sta šla naprej, tem bolj na gostem je stalo ljudstvo, a možu se je vsakdo umaknil. Rezal je valove množice, Renzo pa mu je šel vedno za petami in prišel ž njim v sredo množice. Tu je bil prazen prostor, sredi pa kup žarečega oglja, ostanki gori naštevanih stvarij iz pe-karije. Ljudje naokolo so ploskali in cep-tali z nogami, iz tisoč grl so se čuli vskliki radosti, a tudi nejevolje. Mož vrže butaro na gromado. Drugi podneti ogenj z loparjem, katerega ročaj je bil uže na pol odgorel. Dim se zgosti in poveča; plamen šviga in kričanje se podvoji. „Živela obilnost! Smrt njim, ki nas stradajo! Smrt draginji! Pogine naj svetovalstvo! Pogine naj skupščina! Žije naj kruh!" Resnično razdiranje sit, nišk, pečij, in razdevanje pekarij še nikoli niso posebno pripomogli do tega, da bi „živel kruh . . ." Toda za take misli treba uže metafizične bistroumnosti, katere ljudstvo nima. Toda čeprav nismo vsi metafiziki, vendar moramo precej uvideti to nesoglasje, ako tudi stvari le sam6 od daleč opazujemo. Če pa mnogo govorimo ali slišimo govoriti o kaki stvari, izgubimo tudi svojo sodbo o nji. Tudi Renzo je to precej spoznal, in ta misel se mu je obnavljala v glavi, kakor smo videli. Obdržal jo je pa za-se, kajti ni ga videl obraza med množico, s katerega bi se bralo: »Brat, če ne delam prav, posvari me, hvaležen ti bodem!" Ogenj se je uže polegel; nikdo ne pride več z novim netivom, in ljudje se začno dolgočasiti. Kar poči glas, da množica oblega pe-karijo na Cordusio, na bližnjem trgu, kjer se je križalo več cest. Navadno pri tacih okoliščinah prvo poročilo o kaki stvari do-tično stvar še le res prouzroči. Jedva sc novica razširi, bi množica uže bila rada tam. ,.Jaz grem; ali greš ti ? Jaz grem; pojdimo!" čuje se povsod. Gneča se začne premikati in odpravljati. Renzo ostane zadaj, premika se skoro le toliko, kar ga vleče za sabo valeča se reka. Premišljuje, ali bi se odtegnil vrišču in poiskal v samostanu očeta Bonaventura, ali pa bi šel gledat še to komedijo. Zopet premaga radovednost. Sklene pa, opazovati od daleč in ne pomešati se med gnečo, da mu ne potro kostij ali da se mu ne zgodi še kaj hujšega. Ko se zamore bolj prosto gibati, potegne iz žepa drugi kruh, vgrizne ga in gre za lomastečo vojsko. Ta je uže odšla s trga v kratko in ozko ulico di Pescheria vecchia,1) odtod pa pod obokom na trg de' Mercanti.2) Ko se je valila mimo dolbline, ki deli stebrišče poslopja, katero so tedaj zvali ,kolegij doktorjev', pogledal je skoro vsakdo na ogromni kip, ki se je dvigal ondi; z resnim, čmernim in temnim obrazom jo gledal don Filip II. na množico in je navdajal s svetim strahom, čeprav je bil iz kamna, stegujoč svojo roko, kakor bi hotel reči: ,Čakajte, zdaj pridem jaz, sodrga!' Tega kipa ni več tam vsled čudne do-godbe. Okrog sto sedemdeset let po naši povesti premenili so temu kipu namah glavo, vzeli so mu iz roke žezlo in mu potisnili vanjo bodalo. Od tedaj naprej so zvali kip ') Stara ribja ulica. ') Kupčijski trg. spomenik Marca Bruta; takti popravljen je stal par let. Ljudje, katerim Marco Bruto ni bil posebno všeč, marveč so imeli proti njemu tajno jezo, vrgli so mu vrv okolo vratu, potegnili ga nekega jutra doli in ga vlačili po cestah, kažoč mu vzbuljene oči in iztegnjene jezike. Ko so ga dovolj spa-čili in premenili v čuden nestvor, vrgli so ga v nevem kakšen kot. Kdo bi bil povedal kaj tacega Andreju Biffi, ki ga je klesal! S trga de' Mercanti zavije gneča pod drugim obokom v ulico ,de fustagnai', odkoder se vsuje na trg Cordusio. Vsakdo se ozre na označeno pekarijo, kdor pride na trg. Našli pa niso množice prijateljev, kakor so pričakovali; samo par jih je stalo blizu zaprte prodajalnice, kakor bi se obotavljali. Pri oknih so stali oboroženi ljudje, da bi se v sili branili. Ko to vidijo, čudijo se nekateri, drugi se smejejo. Ta se obrne, da obvesti one, ki prihajajo; oni se ustavi, ta se hoče vrniti, oni kriči: „naprej! naprej!" Ljudje se prerivajo sem ter tja, gneča sedaj stoji mirno, sedaj se zopet zaziblje ter se posvetuje v neznosnem kriku in viku. Tedaj se začuje iz množice nesrečen glas: „Tu blizu je hiša oskrbnikova! Poiščimo si sami pravice, ropaj mo!" Završalo je, kakor da to ni bil nov predlog, marveč uže domenjena stvar. „K oskrbniku! k oskrbniku!" — Samo ta glas se je mogel razločiti. Druhal se napoti proti ulici, kjer je stala hiša, katera se je imenovala v tak6 nesrečnem trenotku. (Dalje prih.) Umrli no: 27. maja. Magdalena Cirk, starinaiica, 55 let, Stari trg 32, krvavenje na nogi. V bolnišnici: 24 maja. Makso LoSan, inženčr, 45 let, nephritis ehron. 25. maja. Domenico Treppo, delavec, 42 let. embolia art pulm. — Marjeta Turk, posestnika žena, 50 let, combustio tetanus. 26. maja. Fran Rozman, kajžarja sin, 2 leti, jetika. — Fran Udovč, dninar, 65 let, jetika Cena žitn na dunajski borzi dne 28. maja 1900. Za 100 kilogramov. Pšenica za maj - juni gl. 8 02 do gl. 8 03 » » jesen . » 8 25 » » 8 26 Rž za maj - junij . » 7 53 „ » 7 55 » » jesen ...» 7 64 » » 7 65 Turšica za maj-junij » 5 73 » » 5-75 » » jul.-avgust » 5'79 » » 5 80 » » sept. -okt. » 5 89 » » 5 90 Oves za maj-junij . » 5'39 » » 5 41 » » jesen . . » 5 54 » » 5*56 Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306-2 m. srednji zračni tlak 736-0 mm. « | čas opa-q j zoTanja Stanje barometra r mm. Temperatura po Celziju VetroTi Nebo a ■s ;» ce g *c * «* ► 28| 9. zveč. | v37 1 | 16 8 s), szall. del. jasno 40 15'6°. p(,l 7. zjutr. j .36'6 1 12 8 1 si. ssvzh. i jasno H2. popol. 734-6 21-3 sr.jjvzh. |del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 17-3" normale: Zahvala. 485 1—1 Podpisana urada se najtopleje zahvaljujeta gosp. Franc Kolmann-u, veletržcu v Ljubljani, za veledušni dar tisoč kron, katere je daroval kot lond za napravo novih orgelj v tukajšnji farni cerkvi. Begunje, dne 25. maja 1900. Župnijski in županski urad. Svarilo. V »Slovencu« z dne 23. t. m. naznanja neki Jakob Jesih, da proda posestvo v Dobruiijali st. 29 z opravo in živino vred. To posestvo je lastnina pod kuratelo danega Antona Jesiha in ker ga je Jakobu Jesihu izročil v svoji blaznosti, teče sedaj zaradi tega posestva pravda. Vsakdo se torej svari to posestvo kupiti. 486 3-3 Matija Remc, sodno postavljeni kurator Antona Jesiha. Naznanilo. Na prodaj je na lepem kraju, ob glavni cesti stoječa enonadstropna hiša v Ribnici U. 74, 8 petimi sobami in dvoriščem, katera je primerna za trgovino ali pa krčmo. Cesta mimo hiše pelje tudi na kolodvor. Vsa v pojasnila o tem daje gospodar g. Franc Cešarek v Ribnici. 492 2-1 Josip Kraljic pečarski mojster Lukovica pri Domžalah priporoča slav. občinstvu, prečast. duhov-ščini, gg. podjetnikom in društvom svojo zalogo vsakovrstnih glinastih pečij in štedilnih ognjišč po najnižji oenl. 461 3-3 Emajlna glasura, mete , kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, že-lezje, les. kositar, kameniti predmeti, vodovodne škoklje, kojim da porcelanu slično prevlako V škatliicah po V, in 1 Ko. se dobiva pri tvrdki BRATA EBERL V Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila po povzetju. 228 3 12—1 sa, stoječa pri farni cerkvi v Kamniku, z dvema pravicama do drv itd., se prostovolino proda Pojasnila daje Leopold Svetec v Kamniku. 489 3-2 Vožnjekarte in tovorni listi AHEKIKO. Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade 9 Pojasnila daje : BC«-«I «§♦»:*» l^i ii I«' Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20, ali pa 17 25—19 ANTON REBEK t Ljubljani, Kolodvorske ulice 34. jjf Odlikovan n o. kr. >» " 14" naprej z jednoletnim jamstvom. V zalogi imam tudi zraven spadajoče lepe zlate, srebrne in double-verižice, uhane, zapestnice, križce, srčke itd. vse veliko ceneji nego povsod. — Priporočam se uljudno FRAN ČUDEN urar v Ljubljani, nasproti rotovžu. fr P- fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr - -v -V. ' / .'1 1> unajska lili a 1 h a Hranilne vloge na knjižice s 4%• Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 65 razvlnkuliranje obligacij. Živnostenska banka na Dmiafii, I., Hermigasse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Beservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju. Budejevicah, Pardubicafi, Taboru, Benesavi. (glavi, Moravski Ostravi. 1> 11 n a j s k a, borz a . Dne 28. maja. Skupni državni dolg v notah ... 9n- Skupni državni dolg v srebru......96' Avstrijska zlata renta 4°/0.......114 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 93' Ogerska zlata renta 4°/„........114' Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........90 Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. . . 1772 Kreditne delnice, 160 gld........711 London vista ......... . 242' NernSki drž. bankovci za 100 m. nem.drl velj 118 95 75 70 35 75 90 50 82 ■27 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dnč 28. maja. 3-2% državne srečke 1. 1854. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/„, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 . . . 23-66 19-26 90-60 11-38 168 — 158-25 202 25 93-20 138-50 250 — Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred, banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice > > južne železnice 3°/0 » » južne železnice 5°/„ » » dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld. ... . . 4°<0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudeče^a križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 » liudimpeSt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld...... 107- — 94-25 412-50 118-25 99-50 398 — 335-— 4050 20 — 13-— 63-50 Saimove srečke, 40 gld...... St. Gendis srečke, 40 gld...... VValdsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. Aki-ije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr . . Splošna avstrijska stavbinsKa družba . Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... 175-25 183-178-— 48---283 50 6295--750- — 105-— 169 — 478-50 415 — 275— jfdT Nakup ln prodaja "fcJB vsakovrstnih državnih papirjev, arečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družba „.vfl E It C II I., Nollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. 66 nt Jkg~ Pojasnila TtJtt v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti JtdC naloženih glavnic. "fJEt