Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo.
Leto XXXVI.
GlasiloJtoroSklh Slovencev
l§f	6- JuliJa mi- ‘
Velja
za Avstro-Ogrsko . . K 4‘—
» Nemčijo.............» 5-—
» ostalo inozemstvo . » 6'— za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 10 h.
Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20h za 1 cm» vsakokrat; minimum 24 cm». — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte, zahvale In izjave po 20 h za 1 cm». — Za male o glase se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 n za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravnlštvu 40 h posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26.
Poštnohranllnični račun št. 96.232.
Št. 27.
Splošna amnestija
za politične zločine.
Ministrski predsednik dr. vitez pl. Seidler je 2.t. m. v justičnem odseku prebral cesarjevo lastnoročno pismo o splošni amnestiji za politične zločine. Politika sovraštva in vračevanja, piše vladar, je privedla do svetovne vojne in se bo morala po vojni nadomestiti na vsak način in povsod s politiko spravljivosti. Amnestija se nanaša na kazni oseb, ki so bile od civilnega ali vojaškega sodišča kot civilisti zavoljo kaznivih dejanj obsojene:
Veleizdaja (§ 58—62 kaz. zak.), razžalitev Veličanstva (§ 63), razžalitev članov cesarske hiše (§ 64), motenje javnega miru (§ 65), vstaja (§§ 68—72), punt (§§ 73—75), nasilno postopanje proti zborovanju, sklicanemu od vlade v razpravo javnih zadev, proti kakemu sodišču ali drugi javni oblasti (§ 76, 77, 78), nadalje kazniva dejanja po članih L, IL in IX. zak. z dne 17. 12. 1862, drž. zak. št. 8 iz 1. 1863, pomoč h kateremu navedenih zločinov (§ 211—219). Če kazensko postopanje še ni pravomočno končano, se postopanje naj vstavi. Od pomiloščenja so izključene osebe, ki so zbežale v inozemstvo ali prešle k sovražniku. Amnestija odpušča tudi posledice dotičnih kazni kakor izgubo volivne pravice in možnosti izvolitve v javne zastope. Ta amnestija je čin cesarjeve hvaležnosti božji previdnosti in narodom za srečno odbito zadnjo ofenzivo na južnozapadni fronti. Za to amnestijo si je izbral cesar dan godu svojega sina, ki je poklican, da vodi enkrat usodo narodov v državi. Po tej amnestiji so torej prosti tudi poslanci Grafenauer i. dr.
Naš cilj in dr. Šušteršič.
Nastop jugoslovanskih poslancev na Dunaju je bil izredno srečen, krepàk. Naši poslanci so na Dunaju res pravi tolmači našega naroda. Ce bi bila vlada v Ljubljani dovolila splošno dostopen shod, bi bila videla, da je ves narod, Iz vseh dežel, v taboru naših poslancev in navdušeno pozdravlja njihovo delovanje in cilje, ki so jih
zastavili. Jasna je deklaracija jugoslovanskih poslancev, jasni so njihovi cilji. To je prav! Jasna in nedvoumna, morajo pa biti tudi njihova dejanja v dosego teh ciljev. Kogar pota ne bi hodila za zastavljenim ciljem, tega bi moral narod takoj poklicati na odgovor. Sedanji čas je tako važen, tako odločilen, in enotno postopanje ljudskih zastopnikov v narodni politiki tako potrebno, da bi moral ves narod takoj jasno in brezobzirno obsoditi vsakogar, kdor bi hotel ubirati druga pota; narod ne bi smel pripustiti, da bi se v komurkoli mogla poroditi samo misel, da je za rešitev za svetovni mir in monarhijo najvažnejšega vprašanja mogoča še katera druga pot, kakor so jo naznanili poslanci v svoji deklaraciji: Združenje vseh avstrijskih Jugoslovanov v okviru monarhije. To deklaracijo so podpisali tudi vsi poslanci našega juga. Katerikoli poslanec bi torej v svojem delovanju dal povod le za najmanjši dvom, da se morda ne giblje v okviru te deklaracije, ga mora slovenska javnost poklicati na odgovor. Ne gre za osebe, gre za načela, za cilj, za osebe pa v toliko, v kolikor so združene z načeli.
Na Hrvatskem, torej v onstranski polovici monarhije, je stranka, ki še sedaj vidi bodočnost hrvatskega naroda v edinstvu z Madjari; to so takoimenovaui unionisti. Teh vsa žalostna preteklost hrvatskega naroda ni spametovala. V tostranski polovici pa take stranke ni in je nikdar ne bode. Jugoslovani, ki imajo svoje zastopnike na Dunaju, so politično tako zreli, da bi bila vsaka intriga, ki bi kaj takega poizkušala, nemogoča.
Dr. Šušteršič je dal povod za tak dvom. Ker je dr. Šušteršič formalno celò načelnik Vseslovanske ljudske stranke, zato se zadevi ne moremo in ne smemo izogniti.
Za hrvatskega ministra v onstranski polovici je bil imenovan — Madjar grof Zichy. To je naravnost žalitev hrvatskega naroda. To so izrazile tudi vse hrvatske stranke, ne izvzemši niti unionistov. Dr. Šušteršič je pa grofu Zichyju povodom njegovega imenovanja za — hrvatskega ministra čestital. Obsojamo to in izjavljamo, da to ni bilo po načelih V. L. S.
Podlistek.
Oče.
(Prevci Josip Verhnjak.)
Dva moža sta si bila soseda in vsak izmed njiju je imel ženo in več malih otrok in nič dru-zega kot svoje delo, da jih preživi.
In eden izmed teh dveh je bil zelo nemiren sam pri sebi in je mislil: če urarjem ali če zbolim, kaj bode z mojo ženo in mojimi otroki? In ta misel ni šla od njega, in je glodala na njegovem srcu kakor gloda črv na sadu, v katerega se
In čeravno je prihajala ista misel tudi drugemu očetu, vendar ni ostala v njem; kajti rekel je: Bog, ki pozna vse svoje stvari in jih čuva, bode varoval i mene in mojo ženo in moje In živel je zadovoljno, medtem ko srce prvega m užilo ne za trenotek veselja ali miru.
Zgodilo pa se je, ko je prvi mož nekega dne na polju delal, ves žalosten in potrt zavoljo svoje skrbi da zagleda nekaj ptic, ki so v grmovje pohitele, se spet prikazale in se spet vrnile.
Ko se je mož približal grmovju, zapazi dvoje trnezd drugo pri drugem in v vsakem po vec šele pred kratkim izloglih, še nagih mladičev. Ko se je vrnil nazaj k svojemu delu, je povzdigoval od časa do časa svoje oci in opazoval ptice, ki so prihajale in odhajale ter svojim mladim živež
In glej, ravno v trenutku, ko se je ena izmed mater s polnim kljunom vrnila, jo zagrabi jastreb in jo odnese, in uboga, zaman se braneča mati presunljivo zavpije.
Mož, ki je delal in vse to videl, je radi radi-tega dogodka postal še žalostnejši; kajti mislil je, smrt matere je obenem smrt otrok. Moji imajo tudi samo mene; kaj bode ž njimi, če mene zmanjka ...? In ves dan je bil teman in žalosten, ponoči pa ni spal.
Drugi dan, ko je prišel zopet na polje, sije rekel: pogledati hočem po mladičih uboge matere, brez-dvomno jih je že nekaj pomrlo. In stopil je v grmovje.
In medtem, ko gleda, najde male v dobrem stanu in niti enemu se ni poznalo, da bi trpelo. Tedaj se začudi in se skrije, da bi videl, kaj se bode zgodilo.
In čez nekaj Časa zasliši lahni krik in opazi, kako je privlekla druga mati v naglici živež, ki ga je bila nabrala, in ga razdelila med mladimi brez razlike, in bilo ga je zadosti za vse, in sirote niso bile zapuščene v svoji nesreči.
In oče, ki je nad previdnostjo božjo dvomil, pravi drugemu očetu, kar je bil doživel.
In ta mn poreče: Čemu se vznemirjate? Bog svojih ne zapusti. Njegova ljubezen ima skrivnosti, ki jih mi ne poznamo. Verujmo, upajmo in ljubimo, in nadaljujmo v miru svojo pot.
Če urarjem jaz pred vami, boste vi oče mojih otrok, če pa umrjete vi pred mano, bom jaz oče VčlŠih
In če umijeva oba, predno jih starost doseže, bodo imeli za očeta onega, ki je v nebesih.
nosile.
Grof Zichy in unionisti na Hrvatskem imajo znane zveze s stranko, ki se je v državnem zboru na Dunaju po svojem zastopniku jasno in odločno postavila proti deklaraciji naših poslancev. Baron Rauch z unionisti vred na Hrvatskem sicer ni prišel na krmilo in tudi znani unionist dr. Horvat pri zunanjem ministru grofu Czerninu na Dunaju ni ničesar dosegel, vendar pa vemo, kam meri to delovanje: „Hrvatska“ je te dni objavila članek, v katerem imenuje Slovence „balast-‘, ki ovirajo Hrvate v dosegi združenja Hrvatov. „ Jugoslovani“ piše, „bodo dosegli svoj cilj z boji, Hrvatje pa z nagodbo“ (z Ogrsko). Tako unionisti. To za naš dvom zadostuje, četudi nočemo z zagrebškimi „Riječi“ trditi, da je imel v isti zadevi na Dunaju tajno konferenco z grofom Czerninom tudi dr. Šušteršič.
Drugo napako je storil dr. Šušteršič na mirovni konfenci katoliških zastopnikov v Curihu. Predlagal je tam udanostno izjavo nemškemu cesarju. Katoličani vseh držav kot taki so v prvi vrsti poklicani in morda najbolj sposobni da posredujejo za mir, ki ga hoče naš presvitli, ljudski vladar. Toda tak kongres se mora v dosego svojega cilja izogibati vseh postranskih ciljev, ki niso namen kongresu. To je kongres tudi storil ter se predlogu dr. Šušteršiča ni priklopil, ki so ga iz imenovanega razloga odklonili tudi zastopniki iz Nemčije. Če je dr. Šušteršič storil to morda vsled mnenja, da bo rešitev Slovencev prišla iz Berolina in ne iz nas samih in moči monarhije — tudi taki politiki se namreč dobe pri nas kot bele vrane — ne bomo raziskovali.
Če dr. Šušteršič morda ni imel takih namenov, ampak samo zelò »nesrečno roko", pa naj javnosti zadeve pojasni. Če pa tega ne stori, pa naj izvaja posledice in odloži načelstvo V. L. S., katere izvršilni odbor žal že itak po načelnikovi krivdi par let ni imel nobene seje.
Državni zbor.
Nova vlada.
Novo ministrstvo se je dne 26. junija predstavilo parlamenta. Ministrski predsednik je v kratki izjavi povedal, da je ministrstvo le začasno in ima nevtralni značaj. — Grof Clam-Martinic pojde za guvernérja v Črno goro. — Nova vlada je rešila proračun. Zanj so glasovali tudi Jugoslovani. Dr. Korošec je označil stališče Jugoslovanov: Po obžalovanja vrednih poizkusih, omajati pravice avstrijskih narodov, je stopila danes pred nas vlada, ki pravi, da je njena edina naloga, pripraviti tla za sporazum narodov in ki trdi, da je nevtralna. Smatramo, da je pravilno, ako glasujemo za proračunski provizorij. S tem priznavamo monarhijo v trdnem zaupanju, da bo ona tudi nas priznala. Le ker še upamo v bodočnost, se postavljamo na to stališče. Morje solza in krvi se pretaka po jugoslovanski domovini, iz Bosne in Hercegovine slišimo vedno silnejše klice obupa vsled preganjanja. Ti dve krasni deželi ste skoraj ob prebivalstvo, grozi jim strašna bodočnost; zapostavljena in razžaljena toži Hrvatska, Dalmacija kliče na pomoč, prosi za rešitev iz lakote in bede, v Istri razsaja lakota in smrt, v slovenskih deželah nam odrekajo najnavadnejše pravice ter žalijo naša najplemenitejša narodna čustva. Ako bi v tem obupu kričal, bi s tem izrazili lej kar čuti naš narod. Toda dokazati hočemo svojemu ljudstvu, da še upamo; upati hočemo, dokler je še mogoče. Trdno smo prepričani, da se nam bliža svoboda, da se bližamo zedinjeni svobodni domovini. Vlada pravi, da hoče odstraniti vse ovire, ki so napoti demokratičnemu razvoju. Nedolžnim žrtvam se mora dati zadoščenje. Vse to so predpogoji, da se približamo notranjemu narodnemu miru, od katerega je odvisen zunanji mir.
Na vsem svetu zopet vstaja ideal človečanstva, obsoja se zatiranje narodov, ne odklanja se več
samoodločba narodov. Zdi se, da se bližajo oznanjevalci miru. Zaupamo v vladarja, ki je priprav^ Ijen storiti vse, da čimprej dosežemo mir. Glasujemo za proračunski provizorij; pristavljamo pa, da so ravnotako sklenjene in neomajne naše vrste v boju za svobodo, samostojnost in samoodločbo naše jugoslovanske domovine.
Čehi so glasovali proti provizorij u.
Med jugoslovanskim klubom in Čehi, pa tudi med Jugoslov. k. in Poljaki ter Eusini vlada slejkoprej najprisrčnejše razmerje.
Čudna vladna Izjava.
Na vprašanje posl. Daszynskega je ministrski predsednik dogovorno z zunanjim ministrom izjavil: Domneva, da je c. kr. vlada priznala pravico samoodločbe vsakega naroda za podlago trajnega miru, je napačna.
Ta izjava je zbudila med vsemi strankami veliko nevoljo. Posl. Seitz je rekel, da vlada s tako izjavo napeljava vodo na mlin sovražnikov. (Lloyd George je to med tem res že v nekem govoru uporabil. Ured.) Czerninova izjava je taka, da more podaljšati vojno in nanovo podžgati sovražnike.
Poslanci pri cesarju.
Cesar je nenadno zopet poklical k sebi posamezne poslance. Od «Jugoslovanskega kluba“ je bil sprejet vitez Pogačnik, ki je poročal ce-carju o zahtevah Jugoslov. kluba. Glede bodoče vlade je rekel, da Jugoslovani ne bi bili zadovoljni z ministrom brez portfelja, ampak da zahtevajo resortnega ministra in naj bi se po ogrskem vzgledu morda število resortnih ministrov pomnožilo.
Dr. Ribar
je v zbornici dne 28. junija zelo srečno pobijal vladno izjavo glede samoodločbe narodov in dokazal njeno nedoslednost. Navajal je iz Tez-nerjeve knjige, da tudi cesarjevih pravic ni smatrati tako, da bi se vladar pri tem ne imel ozirati na ljudstvo in njegove zastopnike. Govornik je prepričan, da vladna izjava ravno z ozirom besede prestolnega govora ne odgovarja niti stališču našega cesarja. — «Prepričani smo, da naš vladar, naš mladi cesar, ki si je tako hitro pridobil simpatije narodov, noče vladati po vzgledu samodržnih vladarjev, ampak da hoče biti ljudski cesar. Take izjave pa mu niso v uslugo. Prepričan je celò, da niti zunanje ministrstvo ni tako hudo mislilo. O miru pravi, da ga nihče ne želi bolj ko jugoslovansko ljudstvo.
Na počitnice.
Državni zbor bo imel seje še ta teden, prihodnji teden bo šel na počitnice. Vendar pa ne bo odgoden in bodo nekateri odseki delovali tudi med počitnicami. Poslanci bodo izvolili člane za delegacije. Zbornica bo rešila vladni zakonski predlog, da se sedanja volivna doba poslancev podaljša do 31. decembra 1918.
Predlogi naših poslancev
v državnem zboru.
Nekaj predlogov in govorov naših poslancev v državnem zboru smo že objavili. V naslednjem podamo nadaljne samostojne predloge naših ljudskih voditeljev.
Vojaške oprostitve oziroma dopusti. Poslanci Roškar, Pišek in tovariši v tozadevnem predlogu z dne 10. junija opozarjajo, da so skoro vsi za službo sposobni jugoslovanski kmetje in obrtniki v vojni službi. Čestokrat so prideljeni delavskim oddelkom in svojemu poklicu trajno odvzetij ker se jim dopusti redko dajejo in na kratek čas. Mnogo je pa moštva delavskega stanu v vojaških taborih brez primerne službe. Ker primanjkuje poljedelskih delavnih moči, se nazadovanje poljedelskega pridelovanja zelo čuti, čemur se da odpomoči le, če se pripuste zopet svojemu poklicu tisti, ki iz lastnega nagiba in vsled svoje zmožnosti zmorejo največje delo. S tujimi, kmetskega dela nezmožnimi močmi je uspešno kmetovanje, tem manj zvišanje produkcije čisto nemogoče.
Kmetijsko orodje je že tako obrabljeno in poškodovano, da ga brez kovačev, kolarjev, jer-menarjev itd. Za porabo ni več mogoče popraviti. Z dosedanjimi k večjemu 21 dni trajajočimi dopusti ni mogoče pomagati. Vsaj trimesečni dopusti o pravem času so potrebni, da se grozeča škoda odvrne.
Ljudska prehrana, vzdržanje, da, celò ugoden konec vojske je bistveno odvisen od domačega pridelovanja živil; zato je neobhodno potrebno, da se po domačih delavnih močeh pospešuje. Zato podpisani predlagajo : Visoka zbornica skleni: «C. kr. poljedelsko ministrstvo naj v sporazumu s c. in kr. vojnim ter z domobranskim ministrstvom
ukrene, da čimpreje dobijo samostojni kmetje in za kmetijstvo potrebni obrtniki trimesečni dopust, v posebnih ozira vrednih slučajih pa trajno oprostitev. “
Skrb za vojne begunce.’ Poslanci dr. Gregorčič, Fon in tovariši opisujejo v tozadevnem predlogu žalostno in bridko usodo beguncev. Poslanci ne tajijo, da je imela vlada v oskrbi za begunce dobro voljo, mnoge uprave zaslužijo v tem oziru popolno priznanje; toda nameni vlade se v vseh zadevah niso brez hibe izvršili in vlada ni imela svoje dobre volje za vse potrebne begunce ter je za oskrbo stavila pogoje, ki oskrbo omejujejo ali izključujejo. Zdravstvene razmere so bile izprva v taborih pod vsako kritiko. Človeški naraščaj pod dvema, tremi leti je skoro ves pomrl; umrljivost je med begunci še danes izredno velika. Hrana je slaba, vzrok so menda prekupčevalci, ki so iskali dobička. Obleka je bila po zimi različna in čestokrat nezadostna. Poizkusov beguncev, da bi si sami položaj izboljšali, niso trpeli. Bratska država na vzhodu je dala beguncem na meji vse vzeti, kar so sedaj onstran meje za drag denar kupili. Na več krajih so bile barake človeka nevredne, mokre, brez kurjave, brez oken. Boljše imajo begunci, ki so dobili na deželi streho in delo; zadnji čas pa jih proti njihovi volji pošiljajo v tabore.
Begunci, bivajoči izven barak, so dobili državne podpore 90 v na dan, pozneje 1 K in nazadnje 1 K 50 v. To podporo so dobili le do Drave; kdor je bival južno od Drave, ni imel pravice do podpore in so mu grozili s taborom, če je prosil podpore. Pozneje so preložili mejo čez Dravo, čez Štajersko pa ne.
Tako misli vlada, da ji ni treba skrbeti za begunce, ki so se nastanili na Primorskem, Kranjskem in Koroškem, kjer pri dobrih sosedih v domačim podobnih razmerah čakajo, kdaj se bodo mogli povrniti na zapuščene, večinoma podrte domove. Zaupanje v armado in zmago jih vzdržuje, da ne gredo dalje naprej. Zato pa ne dobijo državne podpore, čeravno so je tako potrebni kakor njihovi bratje dalje na severu.
Poslanci predlagajo: Visoka zbornica skleni: Vlada se poziva: 1. Naj za vojne begunce v vsakem oziru bolj skrbi; 2. da dà podpore tudi tistim beguncem, ki bivajo na Primorskem, Kranjskem in Koroškem; 3. da vojnim beguncem, ki imajo pravico do vzdrževalnine, ker so bili njihovi svojci poklicani v vojno službo, ne odteguje več vzdrževalnine.
Za boj proti tuberkulozi in spolnim boleznim so vložili predlog posl. dr. Franc Jankovič in tovariši. Predlog navaja, kako se te bolezni širijo. V Gradcu n. pr. je aprila 1.1. od 576 oseb umrlo 190 torej 33 odstotkov na tuberkulozi, torej vsak tretji. Isto je na Dunaju. Tam je od 6223 v 1. 1914 naraslo število smrtnih slučajev v 1. 1915 na 7810 in v letu 1916 na 9651. Prve tri mesece leta 1917 je že 3076 oseb umrlo ua tuberkulozi (jetiki). Isto velja o spolnih boleznih, ki imajo za družinsko življenje, naraščaj in javno moralo strašne posledice. Vlada je v tem oziru storila že veliko dobrega.
Posl. Brenčič in tovariši so vložili predlog za pomoč No vi v asi, občina Šmarkež pri Ptuju, kjer je vsled povodnji majnika 1917 vas nevarno ogrožena.
Posl. Gostinčar in tovariši so vložili predlog za oskrbo z živili rudarjev in prebivalstva v Idriji.
Posl. Jarc in tovariši so predlagali, da naj vlada v južnih kronovinah začne pridelovati tobak in takoj napravi poizkuse. Pred vojsko smo dobivali tobak največ iz tujine, 1. 1913 154.553 meterskih stotov v vrednosti 18,017.000 K. Ozir na valuto zahteva, da se s tobakom skušamo sami oskrbeti. Izkušnja v Dalmaciji uči, da so za to primerne zlasti južne vinorodne dežele (Primorsko, Kranjsko, Štajersko), v katerih je trtna uš veliko vinogradov uničila.
Poslanci Hladnik, dr. Jankovič in dr. Benkovič so vložili predlog za podporo vsled potresa poškodovanih posestnikov v brežiškem okraju.
Sladkor za vkuhavo sadja. Posl. dr. Lovro Pogačnik je pri ministru za ljudsko prehrano posredoval glede dobave sladkorja za vkuhavo sadja in napravo domačega vina — petijota. Minister je obljubil, da navzlic težavam, ki jih povzroča pomanjkanje premoga v sladkorni industriji, odporaore obojni zahtevi.
Rekvizicija živine in žita. Poslanci dr. Šušteršič, Roškar, Brenčič, dr. Laginja, dr. Sesardič, Schweiger in Huber so se oglasili pri ministrskemu predsedniku dr. pl. Seidlerju v zadevi rekvizicije živine. Poslanci so opozorili ministrskega predsednika na izdatno zmanjšanje števila živine in so zahtevali, da se rekvizicija izvaja pravično in za vse dežele enako. Posebno naj se pritegne ogrska državna polovica.
Ministrski predsednik je obljubil, da bo njihove želje proučil in upošteval. Isti poslanci so se oglasili tudi pri ministrstvu za prehrano s podobno pritožbo glede rekvizicije žita.
Posl. Roškar (Jugoslovanski klub), Cha-loupek (češki agrarec), Dam m (nemški agra-rec), List (nemški krščanski socialec) so vložili interpelacijo zaradi diferenc pri cenah živine, ki jo je vojaštvo rekviriralo v avstrijskih deželah, po naših dnevnih cenah, plačalo pa po ogrskih cenah. Vsota, ki je ostala na škodo kmetu, je bila prvotno določena poljedelskemu ministrstvu, polastilo pa se je je finančno ministrstvo kot vojni dobiček. Interpelantje in z njimi vsi kmečki poslanci v zbornici odločno zahtevajo, da se ta denar, ki je pridržan kmetu, porabi zgolj v kmečke namene, posebno v pospeševanje kmečke produkcije.
Cerkveni zvonovi. Poslanci Hladnik, dr.Korošec in tovariši so vložili predlog glede cerkvenih zvonov, ki jih rekvirira vojaška oblast. Z odredbo c. kr. domobranskega ministrstva z dne 22. maja 1917 se morajo rekvirirati vsi cerkveni zvonovi, ki so jih prvič pustili in ki nimajo umetniške in zgodovinske vrednosti. Država rabi kovin za vojsko. A od cerkvà se je že silno veliko zahtevalo. Kranjska dežela šteje 324 župnijskih, 11 samostanskih, 1001 podružničnih cerkva ter 230 kapelic. Dežela je dala doslej 3000 zvonov. In sedaj naj pobero še to, kar je ostalo. Bogoslužni in javni oziri zahtevajo, da ne pobero vseh zvonov. Naj bi država, ki rabi kovine za vojsko, iste poiskala v bogatih hišah, vilah, gradovih, gosposkih kočijah. Po vojski bo treba novih zvonov. Zvonarne ne bodo zmogle dela. Bati se je, da se v tej vojski tako razpasli kapitalizem polasti tudi tega. Poslanci predlagajo torej: 1. Pri drugi rekviziciji cerkvenih zvonov v župnih in pokopaliških cerkvah naj se ne ohranijo le zgodovinsko važni zvonovi, marveč tudi oni, ki so bogoslužju in javnemu interesu neobhodno potrebni. 2. Država naj pospešuje ustanavljanje zadružnih zvon ar n, ki naj jim preskrbi potrebni materijal brez posredovanja raznih central in prekupcev.
Preganjanje Slovencev začetkom vojske. Posl. dr. Verstovšek je interpeliral zavoljo preganjanja Slovencev začetkom vojske. Navaja obširno posamezne slučaje in zahteva odločno, da se nedolžnim žrtvam dà zadoščenje in se najstrožje kaznujejo odgovorni činitelji, ki so povzročili te krute krivice.
Kako je z vojsko.
Rusi začeli z ofenzivo.
Na pritisk Angleške in Francoske so Rusi po dolgem obotavljanju in odlašanju začeli dne 29. junija ofenzivo. Da bi čete podžgal, je izdal vojni minister na armado dnevno povelje.
O tej ofenzivi poročajo iz vojnega poročevalskega stana: Rusi so se za svojo ofenzivo kar najbolj obsežno pripravili. V prostoru, določenem za napad, so pripravili velike mase posebno iz-vežbanih in moralično mnogovrednih čet, tako garde, sibirske in transamurske divizije, številna metala min in topove vseh kalibrov, med njimi tudi železniški top največjega kalibra, ki ga je pa krogla iz možnarja izločila iz boja.
Rusi poročajo, da se v Petrogradu zbirajo ženski oddelki, ki prisegajo, da se udeležijo ofenzive v prvih vrstah. Tej organizaciji načeluje kmetica Boškarova, ki se je bila udeležila že več bitk in je bila že šestkrat ranjena. Prva kompanija bo kmalu odšla v najsprednejšo bojno vrsto.
Rusi napadajo z veliko silo. Imajo velike izgube. Prve štiri dni pa se jim kljub vedno novemu naskakovanju ni posrečilo, prodreti našo fronto. Na fronti 50 km so postavili v boj nič manj kakor 20 divizij, ki pa so bile kljub svoji premoči skoro povsod s hudimi izgubami zavrnjene. Rusi so zasedli le vas Konj uhi. Zelo hudi boji se vršijo na obeh straneh vasi Brzožan ob Zloti Lipi. Ruske napade uspešno odbijajo naše, nemške in turške čete.
Dnevne vesti.
Visoko odlikovanje. C. kr. prvi državni pravnik v Celovcu g. Viljem Portugall je odlikovan z redom železne krone IH. razreda.
Iz službe vojaških kuratov. Vič. g. Arnold Liptay, vojaški kurat v Celovcu, je bil odlikovan za svoje požrtvovalno delovanje z duhovniškim zaslužnim križcem II. razreda na belordečem traku. — Vič. g. Franc Osterc, vojaški kurat v Celovcu, je prestavljen v Gradec. Vsled svojega prijaznega vedenja in marljivosti v službi si je pridobil pri svojih predstojnikih, pri vojaštvu in občinstvu veliko simpatij.
Fellerjev blagodišeči, krepilni, bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z zn.
nEISA'FIUID’'
odpravi
GLAVOBOL.
Predvojne cene: 12 steklenic franko 7 K 32 h. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 67 (Hrvaško). Čez 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil.	VIII- d
Sodalitas ss. c. J. V četrtek, dne 12. julija t. L, ob 2. uri se vrši sestanek v navadnem lokalu. Referenta čč. gg. Frauc Umnik in Franc Meško bodeta poročala o zunanjih in notranjih misijonih. Čč. gg. duhovniki se vabijo k obilni udeležbi.
Za ravnatelja na privatnem učiteljišču sester uršulink v Celovcu je imenovan in od deželnega šolskega sveta potrjen g. profesor dr. Fr. Kotnik, sedaj v vojni službi kot nadporočnik.
Imenovan je za ministrskega tajnika v notranjem ministrstvu g. okrajni glavar dr. Jožef Ferjančič, sin g. Ferjančiča v Celovcu.
Zrelostni izpiti na c. kr. državni realki v Celovcu so se vršili dne 2. t. m. pod predsedstvom g. dež. nadzornika drja Karla Rosenberga. Izprašanih je bilo 8 učencev, ki so vsi izpit prestali, dva, namreč Štefan Edtl-Palm in Emil Triplat z odliko.
Trgovina z likérjì trgovca Strohja v Celovcu je vsled pičlosti blaga od 1. julija zaprta.
Smrtna kosa. Dne 3. t. m. je umrl v Celovcu vpokojeni podpolkovnik g. Karel van de Castel.
Razpisani notarski službi na Koroškem. Vsled smrti g. c. kr. notarja Antona Svetine prosta služba notarja v Pliberku, kakor neka vsled premestitve prosta notarska služba tega okraja ste razpisani. Zakonito opremljene prošnje je vložiti do 21. julija 1917 pri notarijatski zbornici v Celovcu.
Novi dvekronski bankovci pridejo z 9. julijem v promet. Kdaj se potegnejo dvekronski bankovci z datumom 5. avg. 1914 iz prometa, se
bo razglasilo.	.
Spange44 odpravljene. Naš cesar je odredil, da je odslej naprej v naši armadi odpravljena vojaška kazen „špange.“ Zopet znak izredne Iju-domilosti našega mladega vladala. Slava mu!
Zavarovanje vojnega posojila. Opozarjamo na oglas zavarovalnega oddelka c. kr. avstiijskega vojaškega vdovskega in sirotinskega zaklada v
današnji številki. ^
Cerkveni shod v Dolini pri Grabštanju. V nedeljo dne 8. julija se vrši pri Manjini božji poti v Dolini prvi veliki cerkveni shod s sledečim sporedom: Na predvečer ob 9 uri rožni venec, litanije z blagoslovom. V nedeljo ob 7. uri tiha sv. maša, ob 8. uri maša z blagoslovom in še ena tiha maša. Ob VJO. uri slovesni odhod z Najsvetejšim, pridiga in pri lepem vremenu slovesna sv. maša pod milim nebom. Ure so razumeti po novem času. Spovedavalo se bo v soboto zvečer in v nedeljo, da vsakdo lahko prejme sv. zakramente. Častilci Marijini! Pridite v obilnem številu! Izdajalski sovražnik, ki je porušil naši tako prij ljubljeni Marijini svetišči, ne more porušiti svetišč ljubezni in zaupanja do Marije tako močno zgrajeni v srcih vernih Slovencev. Poklonimo se Mariji v duhu pokore, da nam pri svojem ljubem Sinu iznrosi vsakdanjega kruha in po strašni nevihti naših dni mavrico miru na obzorju nove, pomla-
jeDe Gozdni "požar. Dne 30. junija je začela proti sedmi uri na večer goreti gozdna parcela med
Hodišami in (J^ko^k J^j^o^pose^tniki Ja^ez
Ot i Ležbah. Škode je «nd»
le kakih 1500 kron.	.	, f Tatvin a)
«v Anton v Slov. goricah. (,1 divina.,
T“dÌ ^e“
"" ^ »Tum °Po3	v“»S veVSt
V sob movič
mo otiMir ne na prostem in ne pod Ključem. o“ŽTrŠupU V S Jakoba1 Horvata,0 posest-
nika v Župetincih. Gotovo je mogel opazovati, kdaj so domači odšli od hiše in kam so shranjevali ključ. Ker je vse zopet pošteno zaprl in zaklenil, tako da niti niso tatvine takoj opazili. Odnesel je nekaj denarja, pol hleba kruha, meso iz tunje (kible) in nekoliko žganja, kar ga je ravno bilo še za zdravilo. Zvečer se je zopet vrnil, da bi še odnesel, kar je poprej pustil. Pa to pot ni imel tako sreče, kakor po dnevu, ker skrbna gospodinja Liza ga je zapazila in nagovorila, na kar jo jo tat urnih krač popihal. Najbrž pa mu bodo le prišli na sled. Želi se pač, da se tukajšnja domača žandarmerija malo bolje briga tudi za tatove.
Našim p. n. naročnikom.
Vse cenjene naročnike prosimo, da nam ostanejo zvesti tudi v drugi polovici leta 1917. Koroški Slovenci, zavzemite se za svoje glasilo kar najbolj mogoče!
Z naročnino zaostale naročnike vljudno prosimo, da storijo svojo dolžnost brez odlašanja. List nas stane mnogo denarja in se morajo stroški zanj redno plačevati.
Prijazno opozorimo, da je treba naročnino plačati vnaprej. Prosimo, da se pri vplačilih zapiše na položnico ali nakaznico tudi tista številka, ki je tiskana v zgornjem kotu naslovne pasice, da vemo, za katerega naročnika je namenjena poslana naročnina. Ta številka nam pri vknjiženju poslanega denarja delo zelo olajša ter izključi vsako pomoto.
Kdor list nanovo naroči, naj posebno zapiše, da je nov naročnik.
Uredništvo in upravništvo ..Mira".
Vojaška pisma.
Bojno polje, 25./6. 1917.
Cenjeni g. urednik! Po prestanih težkih in napornih dneh pošiljamo s Krasa iskrene vojaške pozdrave vsi podpisani svojim sorodnikom, znancem in koroškim rodoljubom, kakor tudi tovarišem-vojakom na vseh bojiščih. Smo skoraj vsi malo otolčeni in zelo zmučeni, pa vendar prav Židane volje, posebno kadar pridemo skupaj, če nam čas dopusti. Živimo med Čehi, Poljaki in Madjari. Zelo radi beremo poročila naših tovarišev v „Miru“ ; Strašna je vojska in vroči so dnevi, vendar smo dobre volje, ker moremo biti pri odločevanju naše ljubljene domovine deležni z lastnimi prsi. Ne moremo pa popisati doživljajev vsakega posebej v teh strašnih bitkah; ko smo si pripovedovali med seboj svoje dogodke, je vsak prišel do zaključka: Bog me je rešil. Torej čast Njemu in slava na vekomaj. Ko je izbruhnila vojna, se je o koroških Slovencih veliko strašnega govorilo, posebno o duhovnikih. Marsikdo je mislil, da so koroški Slovenci najslabši na svetu. Cesar je pa pohvalil naše fante in naše može; cesar je pohvalil naše duhovnike, kateri so morali prestati največji naval obrekovanja in veliko sitnosti, ki so že zapisane v zgodovini kakor svetovna vojna. In gotovo pride čas, ko bodo vse to obžalovali vsi, ki so tega krivi. Usoda tistih časov je zadela tudi enega, ki služi kot prost vojak pri naših strelcih in je priljubljen pri vojakih in pri častnikih. Življenje v fronti je nekaj zanimivega. Razen bomb in granat nam ničesar ne moti miru, nič ne vemo za svet in kaj se na njem godi. Edini „Mir“ nam prinaša novice iz domačih krajev in zelo redko kaka dopisnica. Mi držimo z božjo pomočjo mejo države, ko se po celem svetu majajo cesarstva in padajo kraljestva. Posebno zanimivo je brati, kako se drsajo ministri. Danes šele vemo in gotovo tudi vi doma, da je treba dobrih mož na pravem mestu, dobrih, kakor je naš presvitli vladar Karol, ki je za mir in pravico vseh svojih podložnih. Bog ga podpiraj in njegovo željo in trud za mir, da bi prišel zlasti čas počitka in pravice. Gotovo boš tudi ti, ljubljeni slovenski list „MirH dobil takrat nove hlače in prav velike žepe, iz katerih boš delil potem tudi zgodovino koroških Slovencev. H koncu vas vsi prav prisrčno pozdravimo: Jurij GOzellt z Djekš, Celestin Mel-hior iz Kloštrske fare pri Grebinju, Franc Lobnig iz Vovberskih gor, Stefan Janez iz Rude, Logar Janez v Dobrlevasi, Matevž Gruntner iz Glinj, Ivan Piskernik iz Železne Kaple. Jožef Bratušek iz Maribora.
Na koroSkem pogorju, dne 29. junija 1917.
Danes ti moram naznaniti, dragi „Mir“, žalostno novico. Podjuna je izgubila zopet vrlega slovenskega sina, narodnjaka, ki sploh padajo kot snopje na polju. Dne 27. t. m. popoldan je razsajal ljut topniški ogenj. Tone Rudolf z Bistrice pri Pliberku, sin vrlega župana in posestnika pod sivo Peco, je šel po vodo, da ugasi svojim tovarišem žejo. Nazaj grede ga zadene sovražna mina, da je na mestu izdihnil. Umrl je ravno ob 5. uri popoldan. Drugega za drugim požira vojska, pa ljudje se tega ne zavedajo. Zapustil si me, dragi Tone, ljubi moj tovariš, in počivaš tukaj na zapuščeni planinci. Suh smrekov venec in lesen križ na tvoji gomili sta ti sedaj tovariša, dokler tudi nju ne zagrne odeja minljivosti. V cvetu let, šele 24 let, star si se moral ločiti od svojih dragih, a upamo, da se snidemo nad zvezdami. Zadobil si mir, ki ti ga nihče ne more vzeti. Kot stari tvoj prijatelj ti kličem: Naj ti bo zemljica lahka! Starišem njegovim pa moje srčno sožalje!
Jurij Nachbar.
Sedmograško 25. 6. 1917.
Mnogo lepih in srčnih pozdravov iz Sedmo-graškega vsem koroškim Slovencem. Zahvaljujem se za „Mir“, katerega prvo številko sem prejel. Prav zadovoljen sem ž njim. Tukaj je prav lepo, posebno sedaj, a lepše bi bilo, da bi se mogel vrniti v ljubo koroško domovino v Spodnji Dravograd, v katerem sem živel srečno toliko let.
Anton Pliman.
Tirolska fronta 25. junija 1917.
Italijan nas hudo napada in je svojo jezo izlil dne 18. junija močno na nas. Hotel nas je zasuti s svojimi granatami, pa vse zastonj. Njegov načrt se je ponesrečil in nas ni niti za korak nazaj premaknil. Ker nas na tleh ni mogel premagati, nas je. pa skusil v zraku in je poslal koj drugi dan 18 tistih „zrakopolžev“. Samo dva moža in nekaj konj je bilo ubitih, drugega ni bilo hujšega. Gospod Cadorna bo gotovo dolžil slabo vreme, da nas ni mogel premagati. Pa nas tudi nikoli ne bo. Naše geslo je: Vse za vero, dom, cesarja! Pozdravljam vse čitatelje in čitateljice „Mirove“, posebno pa Gorjance in Gorjanke!
Šimen Kompoš,
topničar pri težkem topničarskem polku.
Bolečine odpravljajoča sredstva, ki se jih po-
užije, niso za vsakega primerna. Marsikdo prične od njih bljuvati, mnogokrat pokvarijo želodec in škodujejo živčnemu zistemu. Pač pa je Fellerjev zunaj rabljivi, jako blagodejni rastlinski esenčni fluid z zn. ,Elsa-fluid“ zanesljivi odpra-vitelj bolečin za vsakogar. Obdrgnenje in masaže s Feller-jevim fluidom učinkujejo neposredno na bolečih delih trupla, pomirijo živce, odpravijo povzročitelje bolečin in oživljajo krvno cirkulacijo. Tako pri bolečinah v hrbtu in v strani, pri bodenju in trganju se pokaže bolečine odpravljajoči učinek tako hitro, kakor pri drugih bolečinah na raznih mestih trupla. Predvojne cene: 12 steklenic tega zdravniško priporočenega domačega sredstva pošilja povsod franko za samo 7 K 32 h lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 67 (Hrvatsko). Kdor trpi na pomanjkanju teka, naj skrbi za živahno izmenjavo snovi s Fellerjevimi milo odvajajočimi Rhabarbara-kroglicami z zn. ,.Elsa-krogliceu. 6 škatljic stane franko 5 K 57 h; naročiti jih je na zgorajšen naslov. Te prave „Elsa-kroglice" učinkujejo hitro, sigurno in niso nikdar neprijetne ali škodljive; torej imajo vedno prednost pred drugimi drastičnimi odvajalnimi sredstvi. Oba „Elsa‘‘-preparata zaslužita pošteno, da se ju vsakomur priporoča, (iv)
Uradnikom
aktivnim vseh kategorij,
pr ofesorj em in učitelj om,
katerih neobremenjena služnina znaša najmanj K 2300'— na leto, dalje
ponzi j oni st om,
ki imajo vsaj K 1400'— pokojnine, dovoljuje
posojila
na podlagi življenjskega zavarovanja, proti zaznambi na služnino, oziroma pokojnino na prvem mestu in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5 do 25 letno amortizacijsko dobo
„SIi A.VI J A"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Sprejmejo se tudi potniki za življenjsko zavarovanje s stalno plačo in provizijo.
Podrobna pojasnila daje brezplačno
Generalni zastop banhe ..Slavije" v Ljubljani.
poleg ..Hramhiega in posojilnega društva1*. Kršfianska tvrdka ludi zbirače najbolje plačujem.
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah Odgovorni urednik: Otmar Mlhàlek.
Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.
V zalogi Dražbe sy. Mohorja
u Celovcu
je nanovo izšla knjiga:
(Slovenslii Boffine).
Priredil msgr. Valentin Podgorc.
Mehko vezana K 4-—, za družnike K 3-—, po pošti 60 vin. več. — Trdo vezana K 6-80, za družnike K 5T0, po pošti 60 vin. več.
Po HajyiSJem naročilu Hieg.^ e. in Hr. flpost.Peličansfpa
3Z. cip. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija Ima 21.146 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 626.000 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron.
Žrebanje se vrši javno na Dunaju Zfi. julija 1917.
Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrafle 5, pri kr. ogr. loterij dohod, ravnateljstvu v Budapešti, IX., glavni colninski urad, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce srečk brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
6d c. kr. glavnega ravnateljstva državnih loterij
(oddelek za dobrodelne loterije).
V zalogi Marne Družbe sv. Mohorja v Celovcu ,
je izšla knjiga:
Slouensho-nemšlii m nemšfto-slovensiii !
slovarček.
Sestavila dr. J. Šket, c. kr. vlad. sv., in S t. P o d b oj, c. kr. prof.
Cena v prt vezani knjigi je K 2-40, po pošti K 2-50.
Dobi se v vseh knjigarnah.
PridohiMite „IHirn" navili naročnitov !
Vabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Ojekiah
ki se vrši
v torek, na god sv. AlekSa, dne 17. julija 1917, dopoldne po sv. maši, v lastni hiši.
Spored:
občnem rtom “ 0d0brenie zal>is,lika » “dW'» 2. Poročilo načelstva
l SXt.r>vSkvega Zatljua“ za L 1916-
5. Slučajnosti.
Načelstvo.
j illllllllllllll!,lllll*llllllllllllllllllllllllllll,ll||i|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiB
^^ Cslovcii
je nanovo izšla knjiga:
Kristisovc žifljenje in mi
v premišljevanjih in molitvah.
Poleg Gašparja Erharda za Slovence priredil Stefan Kociančič.
Dva dela, duga izdaja.
Cena: Mehko vez. K 7'20, za družnike
E 5 40, po pošti franko K 1-20 več _____
V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 12' , za družnike K 9—, po pošti franko - K 1-20 več.
MM
Eramvdol Je,»rojstvo za Po-
svctlc in sivc lXo in brad“ M^ra^èmn^po-
barva. 1 steklenica s poštnino vred K 2'70.
Rvdyol Jve0rdainaM
pordeči bleda lica. Učinek le Čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2-46. — Povzetje 55 h več — Naslov za naročila:
3an. Ernlich, drožerija pri angelu, Brno 638, Morana.
Umetna gnojila
prodaja Kmetijska zadruga Ražje
(Kranichsfeld), Štajersko.
Preskrbite se zdaj z gnojem, potem ga ne bo več.
500 kron
Vam plačam, če moj pokončevavec korenin „Bia-BalBam“ ne odstrani Vaših kurllli očes, bradavic in trde kože v treh dneh brez bolečm._ Cena lončku z zajaračujočim ‘ ^ ~ 'i lončkov
—-----... priznal-
Kaschau (Kassa),
'-.v»!«* IVZUV-iV u z, Z. ujm_
pismom K V76, 3 lončki K 4-60, 6 lončkov K 7‘SO. — Na stotine zahvalnih in pr mh pisem. Kemény, Kasohan fk':
______	‘-i poštni predal 12/301 (Ogrsko).
V zalogi Oružlio so. Mohopja u Celovcu
je nanovo izšla knjiga:
Izbrani spisi dr. Jožefo Vošnjaba
I. zvezek:
Troje anplslali češčenj.
Povest.
C e n a : Mehko vez. 80 h, za družnike 60 h % po pošti franko 10 h več.
^dino ^ovensk^tarodno trgovsko-obrtno podjetje
V Celovcu, Velikovika cesta št. 5.
Podpisano vodstvo hotela Trabesinger
se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slo-venskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, po zimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer prijetno slovensko družbo. Slovenski potniki in rodoljubi, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni „Hotel Trabesinger" v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
it: ' • ••
vodstvo hotela Trabesinger.
Opcinska Štedionica u Drnišu
(Dalmacija).
Hranilne vloge koncem leta 1916...K 1,137.683-37
Rezervni zaklad ...	oe .o«
/-ju ,.	ft 95.180*92
uorestuje hranilne vloge koncem vsakega polletja s
4 Mo brez odbitka.
Občina Drniš jamči za varnost s celo svnin	a- •
» ceio svojo davčno močjo in z vsem
svojim premoženjem, vrednim
milijonov.
Hranilnica je pod državnim nadzorstvom Zavod uživa pupHarno varnost ter se vsled tega sprejemajo tudi vloge mladoletnih, sirotinskih in cerkvenih zakladov
Podeljuje amortizacijska hipotekarna posojila po 6%.
Vlil. o. kr. avstrij sko
razredna loterija.
Nad 16 milijonov kron dobitkov
in sicer:
1 à K 700.000—
1 à „ 300.000-—
1	à „ 200.000'—
2	à „ 100.000'—
1 à „	80.000'—
1 à „	70.000'—
ter mnogo dobitkov po K 15.000'—, 10.000'—
2 à K 60.000'—
2	à „ 50.000'—
3	à „ 40.000'—
3 à „ 30.000'—
2 à „ 25.000'—
11 à „ 20.000'—
5000'—, 2000'—, 1000'—, 800'— itd.
Vsaka drucya srečka zadene.
Dobitki se izplačujejo takoj in brez vsakega odbitka.
Cena srečk za II. razred:
K 80'— za celo srečko „ 40'— za polovico srečke „ 20'— za četrtinko srečke „ 10'— za osminko srečke.
Žrebanje drugega razreda 10. in 12. julija 1917.
Srečke prodaja
Podružnica
Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Kolodvorska cesta št. 25.
Pošilja se tudi po pošti in na bojišče.
Za zunanja naročila zadostuje dopisnica,
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva ulica št. 7.
-------------- uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in ------------
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica št. 7.

Vabilo
na
občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Tinjah
s sedežem v Slov. Šmihelu
ki se vrši
dne 15. julija 1917, ob uri pop., v Slov. Šmihelu v hranil nični H prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1916.
4.	Volitev načelstva.
6. Volitev računskih pregledovalcev.
6. Slučajnasti.
Opomba. Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, vrši se na istem prostoru in z istim dnevnim redom čez pol ure drug občni zbor, ki sklepa brezpogojno.
Načelstvo.
□ Raramente IZ
kakor mašna oblačila, pluviala, vela, plaščke za ministrante, cerkveno perilo, birete, kolarje, šmizete, kelihe, oiborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi
oddelEb za paramcnte Jožefovega društva v Celovcu.
Vino Z
za brizganec (Spritzer) in namizno zdravilno slatino
razpošilja po povzetju
A. Oset, Guštanj, ll°l'°ili°-
Kupim vse vrste stare in nove steklenice, zamaške in sode.
Pisarna dr. Janko Brejca,
odvetnika v Celovcu, sprejme takoj
= steno cj ra fin j o =
veščo slovenske in nemške stenografije in že iz-vežbano v poslih 'odvetniške pisarne.
Plača po dogovoru.
Kdor še ni poshusil
kosijive Gorenjske kose S,,lo
njo, ker je najboljša in najbolj priljubljena vsakemu kmetovalcu. Izdelana je iz samo fine srebrno-jeklene kovine, tako, da je lahka kot pero. Kosi tudi lahko ž njo vsaka ženska ali otrok.
Dobi se edino le v
Prvi gorenjski razpošiljalni
Ivan Savnik, Kranj
Gorenjako.
Dolgost in cene Gorenjske kose so:
cm 60	66	60	65	70	75	80	85	90	95
pesti 5	51/,	6	6Va	7	7Va 8	81/,	9	9'/a
K 3-50, 3-70, 3-90, 4'10, 4'30, 4'50, 470, 4:90, 5'20, 5'50
Dobe se tudi dobri brusni kamni, komad 1 K, boljši K 1-60.
W Zahtevajte cenik z več tisoč slikami zastonj! “l*»
Zavarovanje vojnega posojilo
c. kr. avstrijskega vojaškega vdovskega io sirotinskega zaklada
na podlagi svoje pogodbe s
Podaljšaj svoje življenje!
Svoje življenje je mogoče podaljšati, zabraniti bolezni, belane ozdraviti, slabotne krepiti, omahujoče utrditi in nesrečne razveseliti 1
Kaj je za vsako boleznijo?
Oslabelost živčne moči, žalost, izguba ljubih prijateljev ali svojcev, razočaranje, strah pred boleznijo, napačen način življenja in mnogo drugih vzrokov.
Veselo srce
je najboljši zdravnik! Je pot, da postaneš vesel, da se Tvoja nrav poživi, da zadobiš novo upanje, in ta pot se ti pokaže v spisu, ki ga dobi vsak, ki piše ponj, takoj in
čisto zastonj!
V tej drobni knjižici se razlaga, kako se v kratkem da brez motenja v poklicu nadomestiti moč živcev in mišic, kako je mogoče izboljšati in odstraniti utrujenost, slabo razpoloženje, raztresenost, oslabelost spomina, nevoljo do dela in razne brezštevilne druge prikazni bolezni. Zahtevajte to pisanje, prineslo Vam bo npapolne ure.
Naslov: Ernst Orsech, Berlin S. W., MarkgrafenstraBe 63, odd. 477.
c. kr. priv. zavarovalno družbo na življenje Avstrijski Phònix na Dunaju.
Zavarovanje naj vsakemu omogoči, s čisto malimi sredstvi podpisati vojno posojilo, in obenem z izpolnitvijo te patriotične dolžnosti skrbeti tudi za svojo družino.
Vsaka zdrava oseba v starosti 18 do 55 let more pristopiti. Vsak znesek od K SCO1— do K 4000’— se more brez zdravniške preiskave zavarovati.
Vplačila za vojno posojilo se dajejo v malih delnih zneskih tekom 16 ali 20 let.
Podpisano vojno posojilo še bo po preteku 15 ali 20 let Izplačalo podplsovateljn samemu, v slučaju, da prej umrje, pa takoj po smrti njegovi družini neobremenjeno.
Zavarovanje velja od prvega trenotka za vsak sfnčaj smrti, zlasti pa za slučaj v vojni. Plačati ni treba nobenih kolkovln in postranskih pristojbin, nobenega domika za neizpodbitnost in nobenega vojnega domika.
Vplačila od prvega trenotka ne zapadejo. — Tudi če se vplača le ena ali prav malo premij, se zavarovanca izplača v gotovini ves znesek vojnega posojila, odračunši še ne-vplačanl zastavni dolg.
Polni donos obresti od podpisanega vojnega posojila gre neskrajšano zavarovancu v dobro. — Imovina obresti se po volji zavarovanca ali nabira za zvišanje zavarovalne glavnice ali pa vnaprej od premij odračuna. V zadnjem slučaju je za zavarovanje od nominala K 1000'— avstr, državnega posojila
že začenši od prvega leta plačati le sledeča posebno nizka premija:
Za zavarovanje na	letno	polletno	četrtletno	mesečno
15 let ..............K 49’—	K 25’—	K 12-75	K 4’30
20 „	..............„ 35’ -	„ 17-85	„ 9-10	„ 3-10
Ta premija se zmanjša polagoma do petega leta za zavarovanje na
15 let ..............K 47-25	K 24-10	K 12-28	K 4-17
20 „	................. 33-96	„ 17-32	„ 8-83	„ 2-99
in tudi v sledečih letih ne sme tega zneska prekoračiti.
Po vsem predvidenjn bodo še nadaljne obresti v dobro narastle, tako da bodo resnična vplačila še nižja. V nobenem slučaju pa zavarovanec nima tudi vinarja ne vplačati več kakor zgoraj navedene premije.
Visoke obresti vojnega posojila so mn za vso zavarovalno dobo zajamčene.
Pojasnila in prijave se zaenkrat še dajejo in sprejemajo pri
Zavarovalnem oddelku c. kr. avstrijskega vojaškega vdovskega in sirotinskega zaklada, pri deželnem uradu v Celovcu, in pri okrajnih uradih v Šmohorju, Št. Vidu, Špitalu, Beljaku, Velikovcu in Volšpergu.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
Delniika glavnica: K 10,000.000. Rezervni zaklad: K 1,500.000.
Prodala srečke razredne loterije.
Kolodvorska ulica št. 27.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice: Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun. Hakup in .prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst.
Srečke na obroke, promese k vsem žrebanjem.