246. številka. Ljubljana, petek 25. oktobra. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. istiHJa vsak dan, isvarmi* ^„-nctifljK«: te dneve po p.-»«niokih šolah in za dijake velja aniiaua cena in sicer Bi Ljubljano ,i Bfttrl lat* 2 gld. BO kr., po po i prejeman zh četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačne od četirtstopne petit-vrsto 6 kr., če se oararilo enkrat tiska, 6 kr.. če se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tinka. Dopisi naj s« izvole frankirati. Rokopisi se ne vračajo. — Uredn^itvo ja v f-i* bi' tai v Frana Kolmanovej hiši i*. 3 „giodalisk-a stolba". Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljali naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. ad oiuiatrati^ne reči, je v „Narodni tlakami" v Kolunmovej h Si. Cesarjeva zahvala. Uradni vojaški časnik je prinesel več zahvalnih pisem cesarjevih, in več odlikovanj višjih in nižjih oficirjev, ki so si zasluge za zasedenje Bosne in Hercegovine pri-lobili. V prvem pismu se zahvaljuje cesar v armadnem povelji vsej Bvojej vojski, v drugem v posebno srčnih besedi.h generalu Rodiču, v tretjim vojnemu ministru, v četrtem poveljniku v vojnej krajini. Vojski zahvaljevajoč se cesar pravi: „Moje vrle čete so k ljub u težavam iz* redno neugodnega vremena, slabemu potu, in noizogibljivemu pomanjkanju vsake vrste v sijajnih bojih zatile upor zapeljanega fanatičnega prebivalstva, one bo prihranile z izgledno možev ako disciplino, in svojo staro dokazano hrabrost čast Naših zastav, in rešilo bo svoj teški nalog v kratkem času. „Izgledna disciplina v boju, izredna ustrajnost na marših, katero bo vse čete in vsi oddeli brezizjemno dokazali, zasluži celo priznanje; to je vspeh požrtvovalne marljivosti, in trudnega dela mnozih let, katero je dobilo v ravno dovršenih dejanjih najlepše plačilo. »Zahvaljujem se poveljnikom za njihovo previdno in dejansko vodstvo pri operacijah; zahvaljujem bo generalom, oficirjem in vojakom druge armade; zahvaljujem se koncem vsem onim pri armadi, vojnem mornarstvu, in Nojih obeh deželnih brambovstvih, ki so bili poklicani, da so sodelovali pri reševanju teške naloge, za njih vBtrajnost, in soglaBno delovanje vseh skupaj, kar je te resultate pripeljalo, kateri bodo imeli odslej častno mesto v domoviuskej zgodoviui. „Z vzvišenimi čuti, samosvestno, gleda cela armada na vspehe našega orožja ; naj jej bode to močno podvizanje za neprenehljivo marljivost in neprestanega daljnega delovanja. Znano je, kako silno vsi nemški ust a-vorerni listi leta in leta vpijejo zoper „slo-vanskega generala" Rodičn. In Giskra siga je bil v državnem zboru še posebno privo-1(11. Na to vse odgovarja cesar s sledečim, v tacom glasu pisanem pismu, kuker ga nij ge nikoli nihče od avstrijskega cesarja dcbil, in ki skoraj da kaže, du je svetovalec okupacije baron Rodič — že za kuj višjega namenjen. Cesarjevo pismo se glusi: „Trenottk, ko priznajem vspesna dola Svojih čet, bojevavših se v Rosni in Hercegovini, kukor tudi dtjanja vseh oblastnij iu de lovttteljev, ki so pri pomirjen ju teh dežel dejansko udeleženi bili, ta treuotek mi jo prijetni povod, da izrekam tudi Vam za Vašo poselita) udano in vspešno delovanje mej tem znamenitim časom Svoje polno priznanje in hvalo. -Iz svoje inicijativo ste na to napelje- vali, da se je Trebinje hilro zasedlo, in s tem stvarno pripomogli k liitremu pomirjanju Hercegovine, na dalje z obvarovanjem dalmatinske meje proti napadom od Livna, in koncem z dobro pripravljenim sodelovanjem, da se je to utrjeno mesto zasedb), pridobili ste si po sebn i h uslug. „ Dajali ste ne le svojej vojski, nogo. celemu prebivalstu Mojega Vam v upravo izročenega kraljestva dalmatinskega z udanostjo za Mene in Mojo hišo, kakor tudi za domovino sijajen izgled. „Vaše zasluge, pridobljene za državo v več nego jednom polstoletji, dale bo Mi uže večkrat priliko, da sem Vam pokazal Svoje priznanje; izrazu Svoje zahvale pri-devam zdaj še zeljo, naj bi Vam zdravje in delavna moč dovolila, da bi Mi še mnoga leta z vesto in odlično služili." B-jj pri Livnu. (Privatno pismo slovenskega n'sorvista.) V Livnu G. oktobra 1878. Dragi prijatelj! Tvoje ljube/njivo pismo od 10. septembra mi je prišlo v roke 21. septembra, ko sem bil v Džarduku, to je, 4. ure od Travnika. Džardak je mala turška vas, a važeu kraj, ker leži na velikoj planjavi, in se od tod vidi na dve veliki dolini; ua tem mestu zdaj naši pi-jonirji veliko leseno hišo delajo, ki ima biti za Žandarmerijsko postajo. Lepa ti hvala za pismo in posebno tudi za prisrčna pozdravila prijateljev v prilogi, in prosim Te, da se vsem v mojem imenu zahvališ, ker jaz sam nijsem v stanu, vsakemu gospodu posebno pismo pisati. List je bil pravo zdravilo za me, ker bil sem takrut ravno malo „marotu. — Dobil sem tudi tvojo listnico, v katerej si mi poročil veselo novico, da sem od vojaščine oproščen. Govoril sem o tej stvari z našim pol-koMiim adjutantom, iu ta mi je povedal, da je o tej zadevi pisanje k polku došlo, da me pa iiro i ne more domov izpustiti, dokler se primeren transport ne najde, ker jedne ga samoga moža ne morejo iz Bosue puščuti; zato moram čukuti, mislim pa, da bom kmalu šel, ker zdaj smo bližje dalmatinske meje, in imamo do Spljetu samo 12 ur hodu. Moj pravi namen je dem s, popisati ti marš iz Travniku v Livno, potem boj, kakor vzetje tega mesta, poskusil bom, če se mi delo posreči. Znano ti bo, da je mitu brigada II. avgustu v Travnik viiiui\irulu, iu du smo bili tam skoraj celih 7 tednov. Znano ti bo tudi, du je Travnik zanemaren, in du je čuda dola treba bilo, da se je red napravil. Prvo je bilo treba ulice popravil/, ker po njih je bilo tako kamenje, da bi si bil človek kmalu noge polomil, voziti se je bilo nemogoče, in Turki so le jahali po mestu. Ko je bilo to dovršeno, začeli smo cesto popravljati, ki drže iz Travnika proti Jajcu in Umjaluki, in tako v druge bližnjo kraje. Potem smo 12 ur okolo Travnika po vaseh orožje pobrali, in ko je bilo tudi to dovršeno, je prišlo povelje, da imamo iti v Livno. Mesto Livno se je uže prej dostikrat imenovalo, in vsacega vojaka je obletel strah pri tem imenu, ker vedeli smo, da je Livno jedno najbolje utrjenih mest, da bo treba hudega boja, du bode marsikateii naših vojakov tam smrt našel; zato smo bili precej potrti. — Česar smo se dolgo bali, prišlo je 22. septembra. Ta dan je došlo povelje, da imamo drugi dan, to je 23. septembra, odmarširati proti Livnu. — Šli smo torej 23. septembra zjutraj ob G. uri naš domači polk, in 10. lovski bataljon. Marširali smo celih 8 ur, in še le v selu Dolenjem Vakufu ustavili se, ter po noči menažo kubali. — 24. septembra smo zopet zgodaj odrinili in marširali do K u p res a, kjer smo se v lepej velikej dolini utaborili. — Marš do Ku-presa je bil strašno težaven, ker pot gre skoraj po najvišjih hribih, kar jih je v Bosni. Omeniti moram tukaj, da je sel lažen naše gorske baterije tudi jeden oddelek poljske ar-tilerije 12. polka, ki je bil preje v Ljubij:mi,'gz nami; ta oddelek je bil iz Sarajeva k nam v Travnik donel, in je moral z nami v Livno. — Na maršu proti Kupresu so morali naši pi jonirji ua več krajih pot na novo delati, moste črez vodo napravi jati, in zato je Šlo strašno počasi dalje. Jeden voz z muuicio se je na nekem klancu strgal in doli v dolino padel, tako, da smo ga morali pešci z velikim trudom zopet v tir spraviti, dve kolesi sti se zdrobili, in nadomestili smo jih z reservnimi kolesi. V taboru pri Kupresu so došli k nam še sledeči polki: št. 2G, veliki knez Mihael, (Magjari in ogorski Slovenci), — št. 20, lini. Scndier, (banatski Srbi, ki so bili več let na Dunaj i), — jeden bataljon polka št. 4G, (Suchsen-Meiningen), — in 1 bataljon \Veber-cev. Vsi ti so prišli iz Sarajeva, samo polk št. UG je došel iz Ključa; imeli so tudi soboj posamezne oddelke poljsko artilerije. Zvedeli smo dalje v Kupresu tudi, da ima nam v pomoč priti Se brigada ChikOB, obstoječa iz dalmatinskih brumbovcov, in iz polka št. 21, (t/aii. buron llaischueh), to so Cehi, ki so v Dalmacijo prišli iz Josefstadta na Češkem, (to se ve, du je morala brigadu Cbikos od dalmatinske meje proti Livnu murširati). — Bili smo torej 24. septembra uže jako močni, ker smo bili pomnoženi z gori navedenimi polki. Do zdaj je bilo lepo vreme, a uže v noči nu 25. september je zučelo deževati, tako, da Brno bili zjutraj uže vsi do kože m >kr i, vendar i« bilo treba odriniti, in Sli Brno vsi do sela Šuica, kjer smo se, se ve da na prostem utaborili. Noč je bila mirna, tako Brno skoraj celo noč pri ognju svoja mokra oblačila su 'ili. Vas Suica leži samo dobre 3 ure pred Livnom, bili Bmo torej uže prav blizu sovražnika, zato smo morali vso noč stražiti. Zvedel He je v tej noči tudi bojni načrt našega komandanta, vojvode Wflrtemberga, kako se bojevati pri Livnu. Skleneno je bilo namreč, da drugi dan, to je 20. septembra, mesto Livno koiikormogoče tesno oklenemo in 27. septembra napade m o. Imel je, kakor gori navedeno, tudi gcneral-major (!hikos s svojo brigado ob pravem času priti, in svoje odkazano mesto pred Livnom /usesti. — Vse to se je drugi dan, 20. sept., res /podilo. Sli smo iz Šuice v več kolonah 20. septembra zjutraj, in smo uže okolo 4. ure popoludne Livno obkolili in se okolo mesta postavili. Tudi ta dan je deževalo, in nas je posebno megla pri delu zadrževala. Turki iz Livna, ki so se ve da naš prihod po svojih ogleduhih izvedeli, bo bo na hribu četrt ure pred Livnom zbrali in postavili v bran. To nesreči je na tistej liniji ravno naš polk marširal, in tako prvi trčil na sovražnika. Vnel se jo mal pa hud boj, in Turki so se uže črez kake pol ure v mesto nazaj pobrali. Fri tem boju bo bili major Krče k, stotnik Sala m on, in lejtenant Sever ranjeni, in sicer prvi lehko, zadnja dva pa te A ko. Salamonu sti bili obe stegni prestreljeni, Se-verju roka zdrobljena, major Krček je dobil košček kroglje v roko. — Čudno jo pri tem boju, da bo nobednemu druzemu vojaku nij nič zgodilo, in da so bili samo oni 3 oficirji poškodovani. Vreme je bilo namreč megleno, in ti oficirji so šli predaleč naprej, zato so jih Turki precej ugledali, in na nje streljali. Da ti bo situvacija bolj razumljiva, bo mi primerno zdi, da ti tukaj nekoliko Livno opi fiem. VeB svet okolo Livna je jako kamenit, tako, da nij skoraj nobednoga drevosa. Mesto je skoraj skozi in skozi zidano, kar nij sem še nikjer v Bosni videl, in leži ob znožju gole skozi in skozi kamenite gorske planote. Na strani, kjer smo mi domarširali, so mali griči polni samih sivih skal, kakor pri nas na Krasu, od dalmatinsko strani pa je velika ravnina. Livno je skoraj samo jedna črta, prične se v ravnini, in gre naravnost v breg, do kakih 3—40O' visoke kamenite planote. Tik te planote na najvišjem kraju je na živih skalah uzidana glavna tvrdnjava, in v zvezi s to več velikih fort, vse iz trdnega zidovja. Te forte so zvezane z meBtom po votlih zidanih pokritih podzemeljskih vhodih. Rasen teh tvrdnjav je še 7 majhnih fort, ki so tudi na živih skalah ob bregu omenjeno planote pripete ali uzidane. Mesto ima kakih 0 000 prebivalcev, večina Mohumedancev, 8 mošej, in eno kristi-jansko cerkev. — Dobi so tukaj precej dalmatinskega vina in drugih stvarij, kar kaže da je morala biti tukaj nekdaj živahna kupčija. — Kakih 300 korakov pred mestom ravnmi je frančiškanski samostan flori ca najlepše poslopje, kar sem jih videl v Ilosni, zidano v modernom Stilu, in prav veliko in prostorno. Zvečer 20. pr. m. so bili na planoti nad Livnom kakih 100O korakov od moHta postavljeni: Kubnovci, 10. bataljon lovcev, polk Scudier in 1 bataljon Webercev ; na druge strani onkraj meBta doloma na planoti, deloma ob bregu planote brigada Chikos (dalmatinski brambovci in polk R^ischah); na nasprotnej Rtrani na ravnini proti Dalmaciji in sicer od ceste, ki pelje od Suice, do brigade Chikos pa polka št. 20. veliki knez Mihael in št. i G. Sachsen- Meiningen. — Topovi, 40 na številu, so bili na devetih krajih okolo mesta postavljeni. — Tako je bila naša pozicija zvečer ob 5. uri 2G. sept. (gori omenjeni frančiškanski samostan je bil tudi uže 20. Rept. od naših zaseden). Drugi dan 27. Rept. se je imel boj začeti, in bo imeli zlasti naši nrti leristi h svojimi 40 TIhnciji glavno nalogo. Noč jo bila od 20. na 27. sept. precej mirna in tudi deževalo nij. Turki v mestu so bili strašno osupneni, ko so videli, da smo jih v tako obilem številu obiskali, kar niJRO pričakovali. — Radi bi bili zdaj vsi iz mesta pobegnili, a bilo je prepozno, ker mi smo T/vno na vaeh straneh tako na prostem oklenili, da bi Se mičck ne mogel uiti; morali ho so torej tudi zoper svojo voljo bojevati, ali podati 'se. — TTŽe v noči na 27. sept. jo došlo povelje od glavnega komandanta Wilrtemberga, da imajo pešci priho Inji dan vsa svoja zasedena moda samo držati, a ne dalje iti, in da imajo Ramo artileristi flvoje delo ob '/98 uri zjutraj začeti, in to zato, da bi naših ljudij kolikor mogoče malo padlo. Ker je bilo pričakovati, da bodo Turki na enej ali drugej strani poskusili uiti, nam je bilo Btrogo ukazano, da imamo vso noč paziti, in tako je prišlo, da nij celo noč naših nobedon očesa /stisnil. Celo dolgo noč Hmo stražili, patrolirali od jednega oddelka do druzega, in tako s teSkim srcem pričakovali jutra. — Ko je bila po strašno dolgem času zjutraj 27. sept. 7 ura, smo pešci svoja prejšnja mesta zasedli, topovi ro pe na njim odkaznne grif.e, dostikrat s pomočjo peščev postavili, in ob 8 uri He je iz vseh 'l O topov začelo bombardiranje turških tvrdnjav in fort. Nijsem ti v stanu popisati vtiHa, kntorega je to bobnenje na nas napravilo; pokalo je tako strašno, da sem mislil, da bom OgluMl in da se mora zdaj in zdaj zemlja udroti. Turki so s svojimi topovi iz tvrd n jave in fort lo slabo odgovarjali, in so večiidel lo na ono naših baterij streljali, ki jo bila na ravnini pri frančiškanskem samostanu postavljena, proti našemu polku so padle samo tri topovske krogle, pit nijso nobednoga zadelo. — Naši topni čarji ho i/vrstno zadevali, tako da sti uže črez ure dve turški fortl vt hnili, in da so Turki tisti forti zapustili in v druge /božali. Roloh pit ho je videlo, da ho bili Turki uže po n/t ure trajajočem bombardiranji jako potrti in zme šani, in da bi ho bilo mesto lahko uže dopo ludno vzelo. To so pa vendar nij zgodilo, in moral je biti Hnm hudič ta dan s Turki v zvezi, ker ob uri je prišel gost tanek dež, in precej potem tako posta mogla, da so 2 sožnja pred sohoj nij videlo; mesto Livno, ki smo jo prejšnji dan in fio zjutraj popolnem dobro pred sohoj videli, je bilo zdaj tako skrito, kakor da bi bilo pod mernik povezneno. Naši topovi so morali utihniti, in postala jo za nekaj časa taka strašna tiliota, kakor v grobu. Zdaj so je zopet delo pešcev pričelo, ker morali smo stražiti in patrolirati, ko preje Ipo noči, ker se nij skoraj nič videlo, in ker se jo bilo bati, da bodo turške pošasti na jednoj ali drugoj strani prodrle, in poskusile uiti. Dragi prijatelj ! tega dneva no bom pozabil dokler bom živ. Dež jo padal ves božji dan, mokri do kožo smo se plazili po trobubu z mrzlo puYko v roki od jednega mesta dff druzega, in pazili, kje se bo Turek pokazal, .Tedni so kleli, drugi na glas Roga prosili, da bi dež pojenjal, in da bi se zlasti sitna megla razgubilrt, ali bilo je vse zastonj, ker ta dan nam nij bil namenjen v Livno doiti. Proti poldnevu se je malo razvedrilo, naši tapnvi po seveda takoj svojo delo prič.oli, ker bilo je vse pripravljeno in Čakalo vremena, ko duša svetega raja, ali uže črez Vt ure je bilo tako tpmno, ko) orai in zopet je nastala tista morilna tihota. P>ili smo uže vsi potrti; lačni trudni in do kože mokri, smo se morali zopet po skalah plaziti, kakor kače. Kakor ima naš polk povsod mnogo dela, tako je bilo tudi pred Livnom. Turške pošasti ro mislile, da na proi ome-njonej planoti nad mestom nli naših vojakov, znrad toga ro ho okolo d voh popoludne Iz rvo-jih tvrdnjav vzdignili, in ravno tam, kier je bil naš polk in 10. bataljon lovcov postavljen, poskusili prodreti in uiti. Ko smo iih ugledali, smo začeli s tako srditostjo na nje Rtreljati, da smo skoraj vsakega na oni svet poslali, ki se ie na planoti pokazal. Pri tej priliki io bilo od našega polka 14 ranjenih in jeden mrtev. Turki so kmalu zopot nazaj v tvrdnjave zbežali, vendar so še na več: krajih ob planoti nad mostom poskušali odhitati. Največ so iz-mej naših pri teh turških izletih trpeli s Kuh-novci, "\Veberci, 10. bataljon lovcev in dalmatinski brambovci. (Ti zadnji so jako interesantni voinki, imajo rudečo okroglo kapice, zgoraj široke, spodaj oske hlače, dolge pušk«, vsaki jeden revolver in ieden handžar) — Še le ■/! na 5 popoludne je sitna megla kar v trenotku 'zginila, in vidoli smo zopet Livno pred soboj. — Začelo je zopet kar na enkrat unisono streljanje iz vseh naših topov, in zdaj ne Ramo v tvrdnjavo in forto, ampak tudi v mesto; videti je bilo namreč, da Turki tvrdnjavo zapuščajo, in se nazaj v mesto in v hiSe vlačijo. Metali so se razen navadnih topskih krogel (hohlgosehosie) tudi ognjene strele (brandgesehosse), in Livno je VRled tega uže črez pol uro na treh krajih pravRvitlo gorelo. Po mestn je bil straSen Htrah in obup, kakor v Jeruzalemu, ko ga je cesar Titus oblegal. Slišali so se Črez stokrat Ali ah-klici, rio-vonie Turkov in jok kristijanov. Zadnji so prosili, da bi se Turčini podnli, a Turki so kristjane, kakor so jo pozneje zvedelo, klali in jih silili, še dalio proti nam bojovatl se. Trije turški bratje Čižmiči so več Kristijanom V noči glavo odrezali, ker ro nijso hoteli zoper nns bojevati. — Vsemu boju pa je naredila konec noč, ki je mej tem prišla, in mi smo bili ravno tam in no daljo, ko prejšnjo no6\ Proti večeru še lo jo dež pojenjal, vzdignila pa ho je t ah o mr/la in huda burja, da so mokri nnši plašči kar zmrznili na nami. Poskusili smo ogenj napraviti in kuhati, nli nij bilo mogočo, ker drva, ki smo jih po bližnjih turških kočah nabrali, so bila mokra in burja nam jo žrjavieo sproti odnašala tako, da se šo posušiti nijsino mogli; pač pa smo morali stražiti in patrolirati, kakor prejšnjo noč. TA noč jo bila najstrašnejša, kar jih jo bilo do zdaj. 1'greti se nij bilo mogočo, kamor sem roki vtaknil, jo bilo vse mokro in zmrzlo, vsi udjo ho utrpneli, in mislil sem, da nas bo vseh konec. — Proti jutru nam je došlo povelje, da se moramo mestu kolikor mogoče približati, in tudi topovi so se bolj blizo mesta postavili. Namen jo bil namreč, ako se Turki drugi dan no podajo, mesto zapaliti in popolnoma zrušiti. Pričakovali smo fcopet, ko prejšnjo noč, teško dneva, ker gotovo je bilo, da bo drugi dan marsikdo od nas padol, in v večnost odrinil. Bili smo uže vsi trdi in zmrzneni, ko jo začelo daniti ho, drgnili smo si oči in roke, in so tako zopet na boj pripravili. Deževalo nij, vreme jo bilo lepo, in tudi burja je nekoliko pojenjala. Šli smo vsi pešci čisto blizo mesta in naši topovi so Re do sto korakov blizo mesta premaknili. Do */•&• ure iG mI° vse t&Oi pešci smo čakali smrtnonosnega napada iz mesta, top ničarji pa povelja, pripravljene — nabasane topove zažgati. — Preteklo je Se kake V* ure, potem pa so začeli naši peski polki, ki so bili v kloštru, kar v kolonah naravnost v mesto marširati, ravno tako je Sel naS prvi bataljon iz planote proti prvej forti. Nam, ki smo bili malo bolj zad, se je to nerazumljivo zdelo in mislili smo, da so mora vsaki čas pričeti strašno klanje in streljanje. Numesto tega pa so pokažejo naenkrat iz najlopših in viSjih hll bandera in belo ru deče zastave, preeel na to se zaaliSi „goneral-marS" in marširali smo vsi kar v kolonah v mesto. Bili smo preio fizično in mornlično potrti, a zdaj je začela kar nova kri po naših zilnh teči, in bili smo vsi okoli 12.000 mož na enkrat v mestu in po vseh ulicah. — Turki so se bili namreč po noči, ko iim ie mesto gorelo, spametovali in so naSemu orožjn podali. Zasačili smo v tvrdnjavi jeden bataljon in 5 oficirjev redno vojsko, in okoli HOO oboroženih Turkov. Najprvo smo jih razorožili, iim puško pobrnli, potem pa vse v veliki frančiškanski samostan zatvorili. Prvi ho marširali mej nnSimi bajoneti vojaki redne voiske. se veda pred njimi oficirji, in potem vsa druga turška cignnija vsake bazo, bogato oblečoni, in na pol nagi bosi potepuhi. Patrulje so so precej po vseh ulicah mesta razposlale in videl sem, ko som bil ravno pri cesti, ki pelje iz mesta v večkrat imonovani kloSter, kako bo patrulje vsaki trenotok po 3 ali A Turke, ki so bili orožje proč vrgli in se poskrili, pri jele, in mimo mone v samostan odvajale. Dragi prijatelj! tu sem zopet na mestu prigodinjev in občutkov, ki Re ne dado popisati. Videl sem, ko je naša Rtraža, 5 mož, nekega Turka peljala, kristjani so šli za njim, kakor besni psi, zdaj pa zdaj He je joden kristjanov v tega Turka zaletel in ga s teškim kamenom po glavi in obrazu udaril; vršilo so je to pobijanje v pričo straže, ki nij bila v Htanu braniti, tako dolgo, da ie ta Turek mnlo korakov pred kloštrom poginil, pobit od samih besnih kristjanov. Zvedel sem pozneje od kristiianov, da je bil ta Turek jeden brnt strahovitih, silovitih C'ižmičev, in da je v protekloj noči lastnoročno trem kristijanom bratom glave odrozal zato, ker so nijso hoteli zoper nas bojevati. Takih slučajev, ki človeku srce pretresajo, bi lahko Se več navedel, ko bi bilo prostora. Zdaj jo bilo torej Livno v naših rokah; boj pri Jajcu jo bil veliko hujši in ljutojSi, a ta boj jo bil Interesantnejli. Jaz sem v znd-njej noči oba moja prstana zgubil, bil bi sicer žalosten, a ko jo Livno brez Sturma padlo, sem bil popolnem revanžiran, in iz srca vesel, dn sem zopet zdravo in cele ude odnesel. Ko smo oboroženo Turke zaprli, so je začelo preiskavnnje po mestu zoper one, ki so orožje proč pometali, in so poskrili. Šli ko Turki, kar se da hitro iz mesta, in vse nam prepustiti — hiše in vso drugo nepremakljivo blago. Jodnega tistih Turkov, ki so na nas streljali, so na poziv kristijanov ravno tisti-krat ugrabili, ko je bil kot turška ženska maskiran na konju, hoteč pobegniti. Pobrali ro mu masko, in ga zaprli v samostan. — To He je zgodilo vse 28. septembra do večera. Vsi naši oddelki vojaški ro tisto noč zunaj okolo mesta spali. Nokaj jih je bilo v tvrd-njnvah in fortah, nekaj po ulicah v mestu, večina pa na ravnini pred Livnom. Drugi dan 30. septembra popoludne se je izvršila smrtna kazen nnd tremi Turki, dva sta bila vodja vse vstaje v L'vnu, jeden jo bil siloviti ČižmiČ. Vsi trije so bili nže stari dedci, in so prav pogumno umrli, samo jeden je nekaj protestiral, a naš oberstlejtenant pl. llraun mu je rokel, da ga bo po vojaškem pravu posekati dal, če no molči. Zaveznli ho jim potem oči, in dalmatinski brambovci so dali vsakemu po 3 svinčenke, in tako jo bila eksekucija končana. — Drugih, okolo 100 Turkov, je bilo odpeljanih 30. septembra v Dal mnrijo, in od tnm najbrže v kako avstrijsko tvrdnjavo, ostali pa so še v samostanu zaprti, in ne vem, kaj se ima ž njimi početi. Kdor jo dober, in se da rad rabiti, ga imajo radi, in ga tudi pri vsakej priliki porabijo; tako so nnšemu polku in 10. bataljonu lovcev godi. — Komaj Hino Livno vzeli, uže Rino morali, ves naš polk in 10. bataljon lovcev, 1. oktobra Livno zapustiti, in 10 ur daleč v veliko selo Glamoč odmarSirati. Čuti je bilo, da je tam nekaj vstašev zbranih, in zato smo morali zopet mi nesti kožo na proda'. Vendar nij bilo razen teškega mnrša nič hudecrn. ker Turki so nam uže nasproti orožie prinesli in rekli, da se podvržejo. — Bili smo tam dva dni, potem smo pa 5. oktobra zopet v lavno primarširali. — Z laj ho uže vsi drugi vojnški oddelki Livno zapustili, jedini naš ljubljanski polk jo tu v garniziji, in ima Livno dominirati. Minulo je užo tri dni, kar smo čisto sami tukaj. Druzega posla nij. kot dosti straž, ker vsnki dan gre razen \ oficirjev 200 mož v službo. Vendar smo tukaj veliko na boljšem kot v Travniku. Imamo mnogo dalmatinskega vina in posebno dobrega moštn, ki ga zdaj Dalmatinci brez skrbi v mehoh do-našajo. Govori so, da bo naš polk nadomeščen, in do 28. oktobra v Spljet poslan. Bog daj. da bi bilo res, mi smo dozdaj zadosti storili, ker prehodili smo vso Bosno, od Berbira ali staro Gradiške do Livna, to jo i. ure do dalmatinsko meje. Morili smo so v treh hudih bojih in zmirom sijajno zmagali, zaslužili bi torej, da hi nas jodenkrat izpustili. Ali naš brigadir, nadvojevoda Janez Salvator, je ponosen na nas, ker smo fantje od fare, in nij nemogočo, da še Novi Bazar obiščemo. Zdaj imam dosti časa, če no drugod, pa na straži, vreme je tudi lepo, čeravno Hnmo takrat, kadar smo kje blizo hiš. Zdaj huio v Livnu po hišah vkvartirani, Turki so zbežali, in tako je več hiš brez gospodarjev. Zgodi se dostikrat, da ho kak turški capin v naše hišo priklati, in pravi, da je hiša njegova; čeravno je prej še videl nij. Tako so v hišo, kjer sem jaz v stanovanji, v dveh dneh trije potepuhi došli, rekoč, da je njihova hiša, in da bi radi po hiSI pogledali. Jaz jih so ve da zapodim in zavrnem na kajmak ama, ki ju še zdaj v Blttžbl v Livnu, in zdaj nam služi. Rad bi ti še „(1 i v i s i o n s 1)6 le h lu od 80. septembra pridejal, da so prepričal, kako močno nadvojvoda VVUrtembsrg naš polk pred vsemi dru« zimi hvali in odlikuje, pa no morem ga dobiti. — S trm jo moj list pri kraji, in želim, da bi te pri boljšem stanji našel, kot je tvoj zadnji mene. Bog poživi tebo in vse druge prijatelje! Politični razgled, Motriti* f<* «l«**«*le. V Ljubljani 24. oktobra. V riršnnnem z fnn-n jo 22. t. m. poleg uže včeraj povedanih rečij na koncu na vrsto prišla tudi znana „T a g o s p o s tu- A u e r-spergova Rtvar, namreč ministrova obdol-žitev, da ro nekateri ustavoverni poslanci podkupljivi. Poslanec Schiinerer je namreč predsednika Rechbauerja interneliral, ali je dobil pismo od Auersnerga in od urednika „Tagespostow dr. Svobode, (v katerem ta pravi, da h Sy*em vred s prisego potrdita, da jo ministarski predsednik res poslance podkupljivosti dolžil) IJechhnuor se je hotel izviti, češ, da kar Re ie zunaj te zbornico godilo, naj ostane zunaj. Ali poslanec Schiinerer jo rekel, dn tu gre za čast zbornice ter predlagal, naj Rechbansr oni pismi izroči zbornici v pretres. R■•chbnuer je nejevoljen odgovoril, naj Schiinerer prineso ta rvoj predlog pismeno, kar je ta obljubil. V prihodnjej seji, v petek bomo torej več slišali o tem Skandalčku. iMrrnt/c ho od Migjnrov dobili zopet jedno brco. Magiarski odsek za verifikacije neče potrditi hrvatskih poslaneov, ker se v protokolu njihovem reče, da so voljeni v „državni zbor dežel krono sv. Štefana", a ne v „ogerski državni zbor". Dostojen odgovor na to bi bil, da bi Ilrvatjo potem sprejeli Vrbaničev pred'og, in sploh nič volili, niti v „ogerski", niti v zbor „dežel sv. Štefana". Vnmile države. V Srhi H bodo 10 novembra volitve v narodno skupščino. Da nijso bilo užo prej, kriv je slučaj, da organizacija novodobljonih krajev Se nij bila dovršena. Novim krajem se je dalo 25 poslancev in sicer okraiu Nišu 1, okraju KurSumlju 3. Laskovcu fi, Vranji 0. Pirotu 0, a rečena mosta voliio po jednoga. Iz teh krajev so sn Turki večjidel izselili. V mestu Nišu na pr. j« bilo prej 2500 mohnmedanskih družin, zdaj iih jo komaj 70. Sodi so po dozdanjetn stenji, da ie Srbija na okupiranem ozemlji pridobila 300 000 duš. Telegram iz t,t»mf*nnw poroča: „Daily Nevvs" javlja iz Simle 21. okt.: Vojska z Afganistanom je zdaj neizbežno gotova. Emir afganistanski je angleškemu poslancu rekel: „Naredite kar h o č o t o , konec je v božjih rokah." Ta odgovor so jo vladi v London telegra tiral, in v sredo ho pričakuje odločen odgovor, kaj da je početi. — Tudi Reuterjev bureau poroča iz S:mle; Odgovor emirov jo neugoden in nespravljiv. Poslednji telegram poroča i/, Bombava 22. oktobra: „Gazzetto" javlja, da jo prodiranje britansko armade proti Kahulu odloženo do prihodnjega leta. Ruski general Šeheko je iz #iV**i ■■*•#•#"/«' t.olegraliral 21. okt. in sicer iz Izmaila, da je t;« dan proglasil združenje do/daj rumunske Besarabije z Rusijo, Oolna meja jo do Truta in do Dunava raztegnena. Veselje vsega prebivalstva jo veliko. Iti'sinarhov4* „Nordd. Allg. Ztg." govori o imenskem glasovanji pri socijali.st.skej postavi, in končuje s/oj članek takolo: „Do-kler bodo stranka obstala, ki so na vnanjo kot zastopnica katoliško cerkve kaže, v resnici pa, kakor je zadnje glasovanje pokazalo v najbolj sovražnem vedenji zoper državno oblast z vsemi le zanika j oči m i tendencam i, in zatorej v nnravnostnem protivii s pravimi koristmi cerkve samo politično cilje pred očmi ima; dokler se okolo te stranke vsi elementi shirajo, kateri vsa narejenja nemške države in pruske dežele s slepim sovraštvom pro-gnnjujo, ilotlo bodo vsako poskušaujo zastonj, kulturni boj (zoper kat. cerkev) po mirnem porazumljenji končati. Nasproti tukej stranki tudi vsa dobra volja od strani rimskega stola nič no pomaga, in ne daje poroštva, d a b i s e v N e m č i j i povrnil cerkveni mir. " Sicer pa socijalistovska postava uže sad rodi. Komaj je potrjena bila, užo bo iz P.crlina javlja, da jo policijsko predacdmAtvo razpustilo 4tin društva m M tiskovin prepovedalo. Domare stvari. — (Odlikovanje.) Včerajšnja „\Viener Ztg.u razglaša imena tistih oficirjev, ki ho za Hvoje In.J>ro vedenje v boscnskih bojih od 2b. julija do 5. septembru, prejeli nulićna odlikovanja. Od 1 j u b 1 j a na k e g a polka 6t. 17. prejeli ho red železne krone III. vrste z vojno dekoracijo, h katero je zvezano povzdignenje v dedni viteški Btun: oberit T riderik Priuger, (svak dr. Itazlugu), major Kristijan Kurče k, utotnikTeod. Drenik, uadlejtenunt A le k h. jš k r e n i; oficiruki za hI u ž ni križ z vojno dekoracijo ho prejeli od našega polku: stotniki Avgust S u I a m o n, Henrik K o p r ž i v u, A u d r e j Slivnik; nudlejteminti: Mihael bukuuuc, Matej Trašnikur in Jakob Modrijan; lejteuant Leopold Ambrožič in reseivni lejteuuut I*'rune baron Mac Neven O'Kellev. Ctaamku najvišjo pohvalo so prejeli nusledui oficirji našega polka: stotniki A. S t r o h m a v e r, F r. S t o j a u, Jakob Kavčič; rese r v na lejtemiuta H en rik Fabriotti in Ivan Hossetti de S ca u de r, in lejteuant J ur noj Andrej k a. Kur je bilo polkov v zudnjej vojni, pri no-beduem nijso oficirji dobili toliko odlikovanj, kakor pri nudili Kuhuovcih. Skoraj dosegli so pa nas polk oficirji primorsko - dalmatinskega polka st. 22 (V\ tber), pri katerem ju tudi 10 oficirjev dobilo vojni zuslužui križec z vojno dekoracijo, in je bilo b eticirjev pohvaljenih, mej njimi goriški Slovenec, uudle|teiiaut Kari V e ud rum in. l/.mej drugih, v Ljubljani, ali po Kruujskem iu Slovenskem sploh znanih olicirjev, so dobili odlikovanje: red železne krone 1. vrste z vojno dekoracijo: Inu. vojvoda W(irtomberg; viteški križ Leopoldo-vegu reda z vojuo dekoracijo: giu. Adalburt Sunite, oberstlejteuuut Kvgcn Albori, oberst Ljud. Kinnurt (št. 47), artilerijski oberst K d. V rauk; red železne krone 111. vrste z vojno dekoracijo: obcr.d, Tu vi 11 os t i ne k, major Cutiuelli in uadlejtenunt Ka 1 bacil er od hrvatskih Leopolduvcev št. 53; artilerijska stotniku K II p e r in (J U111, in reuervm lejteuant A. markiz (Jozani (Ljubljančan), ge-nijski stotnik U e ur i k Vesel (Ljubljančan); oficirski zuHlužui križec z vojuo dekoracijo: stotnik ltegovič Lovretič, pl. tiebuuor, uadl. KrunjČevič, VViesinger in lejtenanti Musetigg, Iiadičevič, VVickerhuuHer od hrvutskegu polka 8t. 03., stotniku ai tilui ijnka I lulkievuc/. iu du Kresne, uudlejtouuuti Itigcle, Oustoiger, Mate i na iu Puie; mej artilerijskimi oficirji, ki so prejeli cesarsko polivalo je tudi Slovuuoc lejteuuut JOB. To m še. Vseh odlikovanih uli ciljev jo blizu 200. — (Tubor v Dolini.) Vči ruj se num je iz Trsta pisalo, da se bodo dobivale polo-vično vozno karto za tabor v Dolini v Istri. Donos pak smo prejeli sledeči protivno govoreč telegram: „Vodstvo železnice nij privolilo znižano vožnje taboritoiu „ KdiuoHt". — (Umrl) jo 21. t. m. Anton Z ni" duršič, priden dijuk II. razredu ljubljanske realke, doma iz 1'odgoncu pri Dohrcpoljali. Zjutraj je še v šolo prišel, po noči je umrl. — (Na K o z 1 e r j e v e m vrtu), kjer delujo priprave za aldanjo novega nranilnič nega poslopju, nušli so te dni nekoliko rimskih novcev iz časa česat' Av. jstu. Izdatelj m urednik Jouip Jurčič. — (Vipavska Čitalnica) napravi 27. oktobru vesel.co v avojej dvoruni v Taboru, l'rogrutii je: 1. Itaznovrstno petje. II. Kua se mora omožiti. Vesela igra v enem dejanji. 111. Ples. Vstopnina in sede/, navadno. Začetek oh 7. uri zvečer. Vse čeatito občinstvo vabi uljudno k tej veselici odbor. — (V s e j i d e ž e 1 n e g u o d b o r a k r u nj skegu) 19i t. m. potrdilo se je, da se napravi na alapakej vinogruduej iu Hlldjerejskej šoli še drugu šolska soba, kakor tudi pisuruu. Na tej soli izstopil je jtden jednoletui štipendist in su je viucar službi odpovedal, kur d. odbor na znanje vztine. Proti pritožbi, da tukajšnje glediščno podjedništvo vstopnino po samovolii zviksuje, sklene se, du se bode od slej to natanko nadziralo, vodja pu na kou-ttaktne določbe opoiueml. — 1'obiranje D% duv-kovske prikludu za leto 1H70 v kamenskom okraju zu cestne potrobe hI;lene se zdaj objaviti, iu možne pritožbe sprejemati. Prošnja župun-stvu v Dobličub, nuj se nastavi priHužoui poljski čuvuj, katerega je občinski odbor odbil, zavrže se z ozirom na poljsko postavo veljavno zu Kranjsko. — Od okrajnega cestnega odbora v Trebnjem projektirano preloženje 2000 sež. dolzegu dela okrajne ceste črez Staro vas v Mirno, iu subvenciju, oziroma posojilo do 2000 gl. iz deželnega zaklada ho potrdi, nuspiotm projekt FJrtllO (»asperftica so ovrže. — Pritožba proti razdelitvi okrajnega cestnega odbora ljubljanske okolice, po katerej se bode cesta pri Mariji Devici v Polju in v Zalogu po pruvljula, se tudi ovrže. — Vodstvo tukajšnje deželne bolnice je naznanilo, da je iz potrebe nastavilo provizorno medicinca Stavda iz Prage za aekundurja, in du mu je potuino povrnilo, kar deželni odbor nu znanje vzorne. Na dalje se izreče e. kr. vladi za Kranjsko pritrjeitje, ker se je razpustil občinski zastop pri Šmihlu v postonjskem okraju. — Od občinskih zu-tttopov Dolenja vus v Kočevju in Žužemberku skleucne takse se potrdijo. — Pogodba občine Trata v loškem okraju za prodajo svoje hiše, odpošlje se nazaj, da se popravi. Koncem se sklenejo Se ruzne plače, podpore, remuneracije in honorari iz deželnega fonda. — (D u h o v e n s k e spremembe v 1 a-vantinskej Škofij.) Kr. Šrol oskrbuje župnijo sv. Jurja nu Pesnici, numesto bolclinegu ondotnegu župnika g. Iranca Pukšicu. Kr. Oz« mec ju postal provizor pri sv. Mariji nu Vurni-bergu. — Prestavljeni ho gg. kaplanju Jožo Barnab k sv. Marku pri Ptujem; Jane/. Ču-gran k sv. Martinu pri Vunubergii; Gregor Dupelnik zopet v Itočico, iu Anton Pernat v BrežiCO. — Novomušnik Jožo Kotnik ju umesten za kupluuu pri materi bužji na Kulobji. — Umrl jo Jakob I lole, Župnik pri materi božji na Vurinbcrgu, .'JO. septembru. — Ituz-pisani sti lati: v Uucboiibuigu, do 12. no vembra, in imitcru bo/jo na Vurinbergu do 13. novembra t. I. — (Po p r u v o k.) V predzadnjoj številki „Slovenskega Naroda" naj se glasi v govoru dr. Zamika na diugej strani, v druzein pro dalu, v ladnjlh dveh vrsticah, namesto: „Imenovanje učiteljev, to je representucijo, naj bi imele občine, pravo imeiiovuiijo pa bi izročil jaz deželnemu šolskemu svetu", tako le: „luiu no vanje učitelju v — p ru z o n t ac i jo — naj bi imele občino po svojih zastopib, pravu po-trjuuja naj bi pa imel duželni šolski svet, kakor gu ima zdaj." ("'estiti udje „ Glasb ene matice" 80-vabijo k izrednemu občnemu zboru« kateri bode duo 21. novembru t. I. ob 11. uri dopolnilne v čitalnični^ dvorani. Dnevni red : Imenovanje častnih udov. V Ljubljani, dno 23. oktobra 1H78. Odbor ,,<eno matice". Tujci. 23. oktobra: Pri Nlouui BaOh i/. Dunaja. — LtDgJtl iz Ranila — Lotto i/. Dunaju. — kipold i/. Ilirijo. — A 11 ;i 11 rn> i/. Novoga iiiohI.'i. 1'ri IMmII*iii Kolin vt, Gradcu. — rilctfor iz. I.incii. — JiimI i/. Dunaja. — M umi i uit tor i/. KauiŽ.o. — l'Vuiind i/. l)iinu.|;i. - YVoi«n || 1'rHta. 1'ri b»VHrHk<>iu tlvorni A kolon (a Dunaja. — 1'ikido i/, lijnbljauo. Duuajaka borza 2 1 oktobra. (Jbvino tolojri aliouo porodilo.) Knotni drž. dol^ v bankovoib . , on KIik . m . 75 kr. Knotni tlrž. dolg v arobru , 80 Zlata rinila........ . 71 80 lSiJU dri. poHojilo . . . . - . . 111 50 Akciju narodni banko . . . . 7H!1 _ 7f» 00 Napol......... n 40 69 m n — n J. Debevec v LJubljani, Gradifičo, rlmaka conta 57/10, pripiirofia; treboveljski premog (Pri ma < Uuuz - Si II ck koli le), in SrV bukova drva, tne ii/.n i*avsk«»Huiin, pu ■• n j ■■ Iv. i<-j •> unli natrosili« •a 1, 9 ali večkratnim dova>.anjoiu nn iiihhoo. — Plačln ho ob priliki vročlio. — UIkkovoU naj hh natanmi' uaal(»v n.. znanki. (861— 1) Vabilo. Vhoiii p. n. |>i'l|nl «»l |oan ^Ivnlli, ka- tnrim jo na toni Iož«>ćo, da bo ohiiovu. •/.:% Kranjsko sauioHtalno iillj, vabijo ho h tem k poavotovtnju o pranav^enen na- črlu Hlatutov v nedeljo 5. novembra t. 1. 00 'J. uri popoludno v ^oHtilni va |>oHl" (Bobnal(e) v Boballonburgosjli ulloahi Za odbor: (868) Franc Miillcr. (loslilna „pri lipi" ). v Ljubljani, v židovskih ulicah. Udano podpiianl hhmj ■] h tem DMnanJatl, da ho bodo ti ^(»Niilii'Hki pronio i jutri "opnt odprli. Njo va prva Hkib bodo /.uiiroiii, il.-i bodu /.djam hv«>,( h p. n. c utov v vaakem oiirtt vitregol /. naj- bolJHii iu najo.oiioJHo poslrc/.lii). H») Hp<>nio\mijeni (:i(j2~i) Jurij Simon. :-------:--——-----———-——rr-r-.------rrrs—r— esa • —1 K.irk« VVIt iMiipioidon Hnschatiit. nI« HiiHtim umi PrnlHwiirili||slcs Dio Rogonmilntol, \Vj»i;oiu!ockon (Pladirn), llrllciiilagcn, EelUtoOt k. k. 1™ 1 •':ilu ili von M. J. Elsinger & Sohne in Wien( Nouhaii. Zollerffaase 9. l.irlrmiitrn dri k. lin it h. KlIruktiiliilHtn iimiN. Si MuJ. 1 K i ie|{Bin«rin«i vlrlrr 11 um« iillllt »uu«tnli r n etc, etc. i (, 1 *.».*—66) Juutuiua in tisk „i Urodu« imka^e*.