l v: KIT O
■ —^

W iiefila ®f)9 KilSl€»l'Clt

Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in siccr vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold , za polleta 3 gold in '/ za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celolttno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še % gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo jc celoletno plačilo 8 «-old , polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold.	"	® ' r
očba na vSlo-
Ker s prihodnim mescam Kozoperskam druge kvatre nastopijo in z njimi se nova naročb rent jo'-- prične, prosimo vse tiste gospode, ki so ali le za ene kvatre naročeni, ali ki se prijemnikam vnovič pridružiti hočejo, se kmalo oglasiti, de pošiljanje ne zastane in de iztisov Slovenije ne zmanjka, kakor se je v pervih kvalrah prigodilo. Plača se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold, za pol leta 3 in pol
gold., za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje že pol gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo pa se plača za celo leto 8 gold., za polleta 4 gold. in za ene kvatre 2 gold.
Slovenski jezik in pisarnice.
Q> Kakor blisk je zablisnula črez Slovenio misel, da se ima naš materinski jezik upeljati v naše pisarnice, v nižje in višje učilišča. Ta želja je obče razprostranjena ne samo med domorodci, leuioč že med našim priprostim ljudstvam. Nem conam in nemškutarjeni sadaj prijateljsko svetujemo, da vode s silam ne za-jemljejo in se zastonj ne trudijo, nas v tem plemenitim prizadevanju zaderžovali. Sadaj se ne govori več, ali bodemo slovenščino u-peljali, ternoč sadaj se že le praša: kako bi jo naj ložeje in naj beržeje upe-Ijali?
Naj ložeje delo se brani, ako se ga napčno primeš, pa tudi naj težje si mnogo polajšaš, ako se ga ročno in umno lotiš; tudi bi vsaki pravi domorodec rad pomagal slovenščini v pisarnice in ueilišča, pa nekteri ne ve prav, kaj storili. Zato hočem tukaj progovoriti, kako hi se naš materinski jezik lehko in borzo v vse naše pisarnice upeljal. Od učilišč drugikrat.
Prizadevajmo si
1.	da se slovenščina upelje v opravila posebna (Privatgeschafte); slovenske družbe, čitavnice in tako dalje, naj upotrebu-jejo v vsih svojih dnevnikih (Journalcn), zapisnikih (Protokolen) in dopisih naš materinski jezik; ali kde kake napise napravimo, bodi kjerkoli hoče v Slovenii, naredimo jih po slovensko (pa pravilnejši kakor je tisti zraven železnice pri celjskim kolodvoru) ; ako domorodci pišemo kakemu Slovencu, pišimo vsigdar po slovensko, naj je on nam pisal v kterimkoli jeziku; od iskrenih domorodeov se morajo mlačni Slovenci učiti, slovenšino upotrebovati, pa ne domorodci od nemškutarjev nemškutariti. Po posebnih opravilih se bodemo pripravili in navadili slovenščino tudi v javnih opravilih upotrebovati. To jc popolnoma v našej oblasti, to nam nikdo ne brani in tudi braniti ne more: to prav lehko storimo, ker je že dve, tri leta med slov. domorodci navadno, dopisovati si v materinskim jeziku.
Prizadevajmo si
2.	da se v javne službe in pisarnice častniki in vradniki namestijo, kteri popolnoma slovensko znajo. Da nam za na-pred ne bodo ptujcov narinovali, kteri našega jezika ne znajo, moramo skerbno paziti na vsaki list oglasitelja (Amtsblatt, Intelligenz-blatt) vsih tistih novin, v kterih se javne službe za naše slovenske kraje oglašujejo, postavim: Gratzer- Klagenfurter- Laibacher- Triesliner-Zeitung, da v oglasu vsake take službe naročilo (ausdriicklich) stoji: „es wird die voll-konunene Kenntniss der slovenischen Sprache gefordert;" to je: da, kdor želi to službo dobiti, mora popolnoma slovensko znati. Ni dosti, ako samo stoji: muss sich iiber die Sprach-kentnisse ausweisen; da svoje svedočbe po-
kaže, to nam malo pomaga, mi le tirjamo, da slovensko zna. Ni dosti, ako stoji: die Kenntniss der slovenischen Sprache gibt den Vor-zug; kdor slovensko zna, ni za naše pisarnice samo sposobnejši, temoč kdor bi slovenščine ne znal, bi bil kakor peto kolo na vozu; za sadaj tudi ni dosti aii se reče: muss die slo-venisehe oder cine andere vervvandte Sprache konnen; še rodjenemu Slovencu mnogo truda dela, da po slovensko uraduje, človeku pak, kteri bi našega narečja ne znal, bi bilo to za sadaj skoro nemogoče, lehko pa bode, kadar se slovenščina upelje v učilišča, in kadar se narečja slavonska sbližajo inslože. —Naj bolje in naj ročnejši bi bilo, ako Iti nekteri domorodci v lijublani, kjer gotovo vse te Zeitung-e imajo, se te reči poprijeli. Kakor hitro v oglasu javne službe naših krajev ne stoji naročilo: „mora popolnoma slovensko zna ti," naj se v naših novinah „Slovenija" kratko tako le opomeni: „Ta in ta oblast je oglasila lo in to javno službo in ni pristavila, kakor bili mora, da, kdor jo dobiti želi, mora popolnoma slovensko znati. Zakaj ne?" Kratka beseda, pa bode gotovo pomagala___Dalje pazimo, vsaki v svojem kraju, ali se kde človek v javno službo postavi neznajoči slovenščine,
da se v novinah „SI
ovemja" oglasimo blizo
tako le: „Tam in tam je ta le javna služba človeku neznajočemu slovenščine dana. Zakaj to ?« — To nam tudi naj veči ncprijatelj za zlo vzeli ne more; že pod Meterniham je bilo zapovedano, da morajo uradniki in častniki na Slovenskim slovensko znati, pa ta zapoved se ni spolnovala, temoč vse je nekako na tihoma po nemškutarsko mučkalo tako dolgo, da smo imeli lepo zapoved —pri oblastih in v pisarnicah pa skoz in skoz nemščino. Sadaj smemo pa svobodno se oglasiti za svojo pravico, smemo svobodno govoriti pisati in tiskat dati, oglasimo se zato, saj nam je narodnost in nas materinski jezik zagotovljen, oglasimo semožko in pametno, da nam pravice ne ostanejo samo na papirju napisane.
Prizadevajmo si :
3. da se bodo pri naših oblastih svetovnih in duhovnih slovenska pisma in slovenski listi prijemali. Skerbimo, da se bodo slovenska pisma (Einlagen) spisovala in oblastim podavala, sicer bi jih sprijemati ne mogle. To storiti smemo. Naš verli domorodec Ambrož je še v Beč (Dunaj) po slovensko pisal, tudi iz štajerske so dva slovenska pisma v Beč poslali, in v cesarskej pisarnici so vse to drage volje sprijeli, zakaj bi naše oblasti v našej vlastnej deželi tega ne storile?—Ako bi pak nekaka oblast slovenskih pisem sprejeti ne hotela, samo v novinah „Slovenija" se oglasimo: „Ta in ta oblast slovenskega pisma ni sprijela."
(llalje sledi.)
Ijubjc na Štajerskim.
Al' prie smervit če se kosti Iztrunuti mnoga serca tuda,
Usahnuti mnoge kervi srodne, Dok sadašnja slavska zemlja huda Pretvori se u te njive plodne.
Pesniki so preroki naroda, torej jaz tukaj besede slavnega Preradoviča napomenim, katere sicer mnogo žalostnega, alj tudi veliko veselo-važnega za rodove Slave v sebi imajo. Ako se le nekoljko ozremo v različne zemlje slavjanske, gdo bode dvomil o istini tega izreka? Jaz ne mislim tukaj na neslogo, katera je skoz toljko vekov slabila Slavjane, jaz nemislim na sovražlvo, katero od naših sovražnikov rejeno, da ložej dosegnejo svoje sebične namene, je vladalo med rodovi jedne matere;-—jaz samo hočem govorili od nevernih Slave sinov, kateri so pozabljivši svojo krepko, lepo obdarovano mater se ptujoj, mačohi, brez odloga v sovražno krilo podali. — Na jednoj strani se šopirijo neumni nemškutarji, na drugoj se ošabno vzdi-gujejo lačni Magjaromani, na treljoj zviti La-homani---- Tudi raztrošeni udje drugih narodov, naseljeni med Slavjani se obnašajo, kakor da v njihovih žilah žlahtnejša kri teče od slavjanske. To so ljudje, kateri so o svojem prihodu na slavjansko celo svoje premoženje na ramici z seboj prinesli, bili so od krotkih Slavjanov dobrovoljno sprijeti, živeli so med njimi kot bratji, so obogateli, so bili častiti — z jednoj besedoj, bili so odraslli, kot v lastnej domovini.
Kak pa se obnašajo zdaj med Slavjani, saj hvaležno temu velikodušnemu narodu, me bole vprašali?—Z žalostnim sercom vam moram povedati, da smo si (utique nonnullis ex-ceptis) strupene gade v njedru krepčali. Ako sta samo dva gde med Slavjani, že hočeta gospodovati nad vsimi drugimi, — komaj pogledajo na Slavjane, katere si za sužnost v-stvarjene mislijo; celi narod hočejo na svoje namembe prisiliti, ako ravno bi bile za Slavjane smertonosne.
Z temi le neprijateli našega naroda se bomo naj prej borili, kasnej še pridejo zvuna-nji sovražniki, katere pa bomo z združenimi močmi že premagali (ako Bog da in sreča junaška!)
Ostavivši mnoge primere hočem tukaj samo od jednega govoriti.
Ljutomir (Luttenberg) je terg na Štajar-skem daleč okoli od samih Slovencov obdan, ino tudi v njem prebiva samo kakih 7 tverdih Nemcov, ostali vsi pa so Slovenci, kateri še dobro nemški ne znajo. Na pr. 15. velkega serpana so vpeljevali novega dekana, gospoda Cvetko-ta. Na večer mu napravijo nekako bakljado, kadar so kričali: der hochwurdige Herr Kreisdcchant lebe wohI! (to je po slovensko: hodi z Bogom!) Za Slovenca sicer ni sramota, ako nežna dobro nemški, alj sram ga bodi, če neče Slovenec biti, ako ravno po-
polnoma nemški.... zna; tode smešno je od Ljutomircov, da samo kvarijo nemščino, in že mislijo, da so kakih 200 let pred drugimi Slo venci, da tedaj iz gole častiželjnosti ino ne umnosti tajijo svojo lastno mater. — Meni se samo čudo zdi, kako je mogoče, da se celi Ljutoniir od nekterih pritepenih Nemcov za nos voditi da, kateri pa tudi drugo neso, kot pet parklov na roki jednega samega nemškutarja-mi ga dobro poznamo.—Ali še morde dvomi jo o prihodnih srečnih časih Slovencov?—Ako pa našo nesrečo želijo, ker zdaj nam nasprot delajo, spadajo v versto tistih, z katerimi se bomo pervo borili za svoje pravice. Tak naši sovražniki pa se morajo celo poboljšati alj pa prijeti po svojih delili zasluženo kazin in ta mora biti, in bode — ostra.
Kar se je bilo 28. velk. serpana v Ljuto-miru zgodilo, ste brali v 19. listu Slovenije Brez vsega vzroka so oborožani planili na mirno slovensko mladez, samo zato, da je imela slavjansko zastavo ino trakove. Slavjanske pse so jih imenovali, in ker se niso imeli z čim hraniti, so jih do kervavega zbili ino pse na nje hujstili; jednemu so čerleno kapo vzeli, slavjansko zastavo so raztergali v blato vergli, po njej cepetali ino potlej se bahali z capicami: „to vam je pesja zastava, na spomin slavne (!!) zmage se mora shraniti v občinskem hramu." Jedan pisar, tedaj človek, kateri bi saj ustavo moral razumeti, je pri (ljakili najdene slavjanske časopise n. p. 89. broj Novin d. h. si. razcesal.
Nečem vam dalje popisovati dneva, kateri je Ljutoniir v Abdcro spremenil, samo še ne koljko napoinenuti hočem, iz čega vsaki lahko sprevidi, da je tukaj samo golo sovražlvo Slovencov, ino sploh Slavjanov vzrok bil.
Prišli so bili 4 Magjari v Ljutoniir (ogledovat, ino na svojo stran vabit ljudi, kakor se je na več krajevih bilo pripetilo) ter začnejo v kerčmi magjarski popevati. štirje slovenski djaki v tistoj gostivniei si mislijo, ako tukaj Magjari smejo magjarski, bomo mi na Slovenskem tudi slavjanski smeli popevati, ino tak tudi storijo. Na to pride jedan izmed pervili častnikov ljutomirskih, ter Magjaram, nekoljko vina obeča, ako te slovenske tljake pretepejo ino iz gostivnice veržejo — pa bili so spamet-nejši od njega. — Tedaj Nemec ima oblast Magjaru dopustiti, da Slavjana na slavjanskej zemlji preganja?! — Zakrite si obraz slavjanski rodoljubi, verni sinovi Slave— alj prišel
dan bo odrešenja---- Poleg lepili slavjanskih
zvezdic bomo nosili belo-černe trake na znamenje, da hočemo v svobodi živeti, alj pa za svobodo vmreti. Pomislite samo k našim sosednim bratom, kak bežijo tam ponočne ptice
pred belim dnevam---- o da nam je samo za
dva tedna Jeiačiča bana!
Storjena krivica se je pri c. k. poglavarstvu v Gradcu tožila, de se nam zadosti po ustavnoj poli, ker mi nečemo vračevati milega z dragim, tudi ne hlepenimo po osveli (Bache) Kakor se nam bo ta reč rešila, bomo v Sloveniji razglasili.
V Ljutomiru se znajdejo nektere gospe rojene Slovenke kmetijskega stanu, od katerih znaš vsaki dan slišati besede: „jaz se sramujem , da sem slovenskega roda." Jaz se ne serdim in tudi ne smejem čez take besede temoč vsmilujem se čez toliko nevednost in neumnost. — Ako se mi rojeni Slovenci Nem-com v naročje podamo, bodo se nam gotovo sladili alj samo na videz, od kod pa smo prišli, nam nigdar ne bodo pozabili.
Jeden učiteljski pomočnik (dobro ga poznamo) je bil naprošen k novoj maši popevat priti. Prišel je, alj ker je zapazil slavjansko zastavo, je odišel brez odlaganja. — Priporočimo ga za učitelja vsim domorodcem! — Od okrožniga dekana g. Cvetko-ta se govori, da je pri šolskem ogledovanji posebno nemščino priporočal — tega pa nemoremo verjeti, na koljko g. C. poznamo.
Tudi pritepeni nemškutarji v okolici motijo
ljudi, ker jim pravijo, da, ako je z Nemci ne potegnejo, vino nikake cene ne bode imelo. T je sicer prazna, dok še Austria stoji, alj vendar, če mi hočemo za dnarje svoje narodne pravice prodavati, te nismo svobode vredni onda naj smo sužni drugih narodov, dokler slovensko koleno ne pogine.'—Gerda sebičnost nigdar ni kaj spametnega zvalila, toraj se takim nemškutarjem vsegdar dolge ušesa vidijo Dva izmed tih sta ljudem, ko so sena sloven ske prošnje podpisavali, pravila, da bodo vsi podpisani obešeni.
Tudi bližni uradniki se slovenskim pravi cam močno vstavljajo, ter nemškutarjem družijo. Na videz so ti rodoljubi, oni pravijo, da spoznajo pravičnost slavjanskega zahtevanja, da hočejo vnireti za Slavjanstvo... znajo tudi
prav krasno nemškutarje obrekovati..... pa
njihove djanja jim debele laži očitajo.—To so ljudje brez značaja (Character), ker po kri-vičnoj poti hodijo, in ako se z Nemci snidejo ga ni hujšega zatiravca Slavjanov od njih Znam vam za dogodbe, ptice kukavice! od katerih vi mislite, da so Slovencom skrite — alj za ušesami se hote praskali, kadar le nekoljko ohrabreni vsim Slovencom vaše imena ino djanja oznanimo.
Mi vse, od katerih smo bili govorili, dobro poznamo, tode nečemo z njihovimi imeni oskru niti svojega slovenskega časopisa, — bomo pa je za se zapisali, da se nijedan ne pozabi, kadar pride dan povračila. Prosimo rodoljube iz vsih krajev, naj si marljivo zaznani vaj o naše prijatele in sovražnike.—
Ljutomirci že spoznajo storjeno krivico, in se izgovarjajo, da so tisti dan bili vsi pijani (ala vam je na čast!); da so djaki liteli zastavo na zvoniku razviti (le si jo sami kupte, ako jo hočete imeti); da so kričali, naj živi iria, Jelačič (to ni res; kričali so naj živi Košut, Frankobrod! jel da?); tla je bilo na zastavo všito: Tod und Verderben den Deut-schen (to zastavo so stotine ljudi vidile, ino kose od nje še zdaj imate, dokažte tedaj); da so je hoteli pregovoriti, naj z Slovaki deržijo alj niste jim ne besedice pustili pregovoriti) t.d. Alj Abdera je Abdera, dok se ne zruši. Kako pa v resnici mislijo, nam kaže sledeče pismo na jednega djaka od g. Nedveda, oskerb-nika branečke grajšinc, kateri je tisti dan še Ljutomirci o toj reči se pogovarjal. Glasi se tako le:	.
Lieber Herr M....! Ich babe auf heute I. Kimovca) eine Besprechung und Ausglei-liung angeordnet, sehr lieb ware es mir, \venn Sic dazu kamen, um zu boren, dass nur Missverstand (prosimo še tedaj Ljutomirce za azglas „na svoje preljube slovenske djake!") zu allen diesen Gehassigkeiten Vcranlassung gab. Sie konnten bei dieser Gclegenheit Ilire Ansicht vortragen und ich zvveifle nicht, dass cs zur Vereinigung kom m t; indem die Lutten-berger slavisch gesinnt sind (to se mora v djanju skazati, da prazne besede ne veljajo
Austriansko Cesarstvo.
Dunaj.
Nj. vel. Cesar je ministru deržavniga zidarstva, Švarcerju, na njegovo prošnjo dovoljil iz službe odstopiti in je za ta čas, dokler se naslednik ne izbere, njegove opravila ministru kmetijstva, obertnije in teržtva izročil.—Kakor doklada k Dunajskim novicam dne 23. Kimovca pove, bi bilo povelje na cesarsko armado poslano, de naj ustavnimu Cesarju priseže.
Ker je dozdajna šola za rudarstvo v/Stavnici (Schemnitz) na Ogerskim ogerska šola postala, na kteri se bo vse le po madžarsko učilo, je naše austrijansko ministerstvo napravilo že za prihodno leto enako začasno (pro-vizorno) šolo v Vordernbergu na zgornim Štajerskim. —
Deržavni zbor je imel 22. dne K. sejo, v kteri je bilo govorjeno o oznanilih odborov za prošnjo in za denarstvo. Bieger je napovedal, de bo v kratkim predlog storil zastran prisege vojšakov na ustavo. —
Iz Frankfurta se zve, de je tam zopet nur, vojšaki so premagali; Frankfurt je še v stanu obsede in pod vojaško postavo. Začetniki punta so jo večidel pobrisali. Dva uda narodniga zbora iz desne plati sta ob življenje prišla, namreč Lichno\vsky in Auers\vald. Ves ta ropot pa narodniga nemškiga zbora ni dosti motil; on se je svoj pot pomenkoval čez Grund-reehte des deutschen Volks. Ministrov novih ti zidarji nemške velikosti še zdaj nemajo.
V nedeljo ob petih zvečer je bila perva božja služba dunajske nemško-katolške srenje sobi muzikalniga družtva, pri kteri se je mnogo ljudi obojiga spola znašlo. Pridigarja Itonge in Wagner sta govorila, llonge bo mende v Gradec šel, svoj nauk razširjat.
Dne 24. t. m. je bila poslancu Kudlichu )akljada napravljena, ker je on pervi v zboru vinetijških reči omenil.
Kakor se iz Milana zve, je vojska z Sar-dinskim kraljem še dalej do konca Oktobra vstavljena. Nihče več ne dvomi, de bo v tem času mir sklenjen.
Baron \Velden, maršallajtenant je izvoljen za General-governerja v Dalmacii.
Slovenske dežele.
/
Koroški Ljudi so
smo se že prepričali) und aueli in Betreff Fahne ihre Ansicht vorbringen mdehten.
nic. der
Ihr ....
Glejte Slovenci, na Soči, naAdrii... tako se obnašajo izdajavci naroda v naših sloven škili krajevih! Pol leta smo na poboljšanje čakali, treba je zdaj, da čverstej postopamo, ako nečemo po rakovoj poti. Naši bratje na Serbskem se vojujejo za svoje prirodne pra vice, vKrakovi, v Pragi so zapečatili svobodo z svojoj kervjoj, Iliri so že na Ogerskim (iz Medjiinurja so Magjari bežali, da jih niso mogli doiti), kjer se bodo kervave bitke bile za slavjansko svobodo; storimo tudi mi po mogočnosti, da saj svojo žemljico gadov očistimo.— Sklenem z besedam Mijata Stojanoviča: A tko žali danas poginuti Za pravicu i svog roda sriecu, Nije vriedan, da ga zemlja nosi, Nije vriedan, da se Slavjan zovc; Cern mu obraz pred Bogom i svietom:
Ognjoglav.
Q Iz Koroške, 21. Kimovca. deželni sbor se je tu une dni razšel. ga bili že močno nevoljni in ne samo Nemci, kakor sem zadnikrat pisal, temoč tudi Slovenci so se serdili in so bili tako razkačeni in razdraženi, da so jednega svojih poročnikov (De-nitirten) zdravo nabili, ko se je k domu po-vernil, ker je zoper Slovence in slovenstvo govoril. Pisal seni Vam tudi, da se v tem sboru celo nič ni od slovenstva govorilo, pa to ni resnica. Od početka sicer nikdor ni hotel nič vedeti in nič slišati od Slovencov, v poslednjem času so pa nekteri moži prav resno, pametno in niožko za slovenstvo se zauzeli in ga branili; pred vsimi pa gospod Ooktor. Bulic, Slovcnec rojen v Borovljah in Milonik, po domače Zdižen v Strajej vesi pri Žili. Ta dva moža sta krepko v deželnim sboru dokazovala, da na Slovenskim morajo uradniki popolnoma slovensko znati in da se v učilišča (šole) mora slovenščina upel-jati. Sklenil je tudi sbor skoro jednodušno, da se ima v Celovcu učitelj sla venskega jezika in slovstva postaviti, samo dva Nemca sta se temu opirala in jeden slovenski (!) poročnik. Učitelj slavenščine je gotovo za vse Korošce, nemške in slovenske, potreben, kakor ribi voda, in skoro bi rekel, da je za Nemce še potrebnejši, kakor za Slovence. Slovenec saj od doma že slovensko zna, ako ravno neslovničko (ungrammatikalisch), in ako je mu potreba, se more tudi brez učitelja za silo slovensko pisati naučiti, pa kaj hoče začeti siromak Nemec, neznajoči slovenščine? Od leta do leta, skoro bi rekel od meseca do me-
seča, od ledna do tedna bode znanost slovenskega jezika potrebnejši; od vsili uradnikov in častnikov na Slovenskim se bode terjalo, da morajo popolnoma znati po slovensko govoriti in pisati, nekteri bi se rad slovenščine naučil pa kako brez učitelja? Iz tega vsaki lehko spozna, da je za Koroško učitelj sla-venščine v Celovcu neobhodno potreben.—-Mi bi želeli, da bi se zmiraj več doinorodcov tako oglasilo, kakor sta se g. Rulic in Milonik za Slovence in slovenstvo oglasila. To lepo in domorodno djanje teh dveh možov nas toliko bolj veseli, ker smo njeju poznali, kakor huda nemškutarja še pred nekterimi meseci, in ker sta sadaj perva javno v sboru tako krepko govorila za naš narod in za njegovo srečo. Milonik tudi naše novine »Slovenija" marljivo bere, jih svojim sosedam posodjuje in jim kar-bodi razlaga, kar se v njih posebno važnega za Slovence znajde. Mi njeju zato pozdravimo: Živila domorodca Rulic in Milonik!
Iz Štajerskiga. Mila mati Slovenija je bila 17. Kimovca v Ormožu venčana. Kmetje videči zaničovanje svoje narodnosti, spoznajoči radikaliste in frankfurtiste, zdramljeni po vročili Slavjanov mislih, in spazeči himbenost nemškutarov, so na vse strani razpise poslali tega obsežka: Slovenci! pridite v nedeljo bomo slovensko zastavo na (oren postavili. To kaj nam je mili Ferdinand naš presvetli cesar dal, hočemo celcinu svetu pokazati, naj vse, in vsi znajo, de ga ljubimo, in vse za njega in svoje pravice postavimo. Imenovanega dne po rani sv. maši se je mirna množina kmetov zbrala, ko se je per cerkvenih vratali narodno znamenje razvilo, zaslavnjak je bil g.Kardinal lastnik pušenskega mlina, z rudečo kapo na glavi. Po tem se poda slavjanska čeda od farne cirkve na terg in zapoje milo pesem: Bože živi našeg carja itd. Potem pak ni bilo konca gromovitih glasov: Živi o mili Ferdinand! Živio ltadecky! Živio ban Jelačič! Živio regiment Kynsky! Živeli vsi domorodci! vsi Slavjani! Celi dan so ljudje veseliga obličja po tergu se prehajali in zvečer pa k plesu se zbrali. Nemškutari pak so tak zaperte okna celi den, in celo noč imeli, kak de bi tisti dan čista kuga ali kolera po Ormožu klala.
Jamničar.
Hervaška In slavonska dežela.
Reka 14. Kimovca. Podžupan in banski pooblastenec Jožef Bunjevac se je že v tem kratkim času, kar je tukej, znal vsem prikupiti in občno spoštovanje zadobiti. Danas je bila deržana skupšina, ktero je Bunjevac začel z lepim hervaškim govoram. Izbrano je poslaništvo na bana, ki mu ima v imenu mesta svojo vdanost izreči (Ergebenheitsadresse).
Od Legrada 15. Kimovca. I)e se meje domovine naše od vsakteriga napadanja od strani Madžarov in njihovih tovaršev zavar-vajo, je naše poglavarstvo odločilo, de se kor-don od Sauriča noter do Oseka tik poleg Drave potegne. Za čuvanje tega kordona so razpostavljeni narodni stražniki. (Nov.h. si.d.)
Osek 16. Kimovca. Naše mesto je izne-nada narodno poslalo; Madžaroni se večidel spreobračajo, ali pa gredo čez Dravo, in narodne bandera se vidijo vihati v dolnjim in gornjim mestu. Posebno je Madžaram serce vpadlo, ko so pred nekimi dnevi slišali, de je komandant Jovič cesarsko povelje dobil, se banovini zapovedim podvreči. (Agr. Z.)
Ceska dežela.
V Pražki deputacii, ktera se je 16. t. m. z veliko slovesnostjo v Beč podala, je blo o-koli 200 mož; med temi je blo 80mesčanskih granatirjev z njihnim majorjem, nekoliko namestnikov vsili mesčanskih stražnikov, enako število namestnikov narodne straže in en poslanec akademijskiga kardela.
Deputacia je imela trojni namen; vunder le dva razdelka sta važna, namreč:
Pervi : Bečkim narodnim stražnikam svojo
vdanost skazali z izročenjem bandera, in se vnovič z njimi pobratiti.
Drugi: Bojno ministerstvo poprositi za do-voljno število pušk za Pražko narodno stražo in akademijsko kardelo.
Tretji je bil posebni namen Pražkih meščanov, posebno granatirjev, de bi se neraz-pušenja in nevverstenja v narodno stražo zagotovili. Perva dva razdelka sta bila dovoljena. 20. dan je bojni minister deputacio sprejel in povedil, de je neka strahljiva stranka iz Prage vnovič v Beč poročila, 28. kini. hoče »Svor-nost" zopot vzdigniti se, bojni minister tedaj pred 28. dnevam ne more več pušk dovolili. Ko so pa to trije poslanci (Kolenali, Ilaklik, Fingerbut) razjasnili in zagotovili, de svoje glave zastavijo, ako bi se kaj nepostavniga zgodilo, jim je bojni minister zaupal, in zopet 3000, tedaj v vsim skupej 0000 pušk do-voljil.	(Slav. C. BI.)
Novica, de je knez Vindišgrec iz Prage poklican k laški armadi, ktera se že nekoliko dni po več časopisih raznaša, mendeima vendar nekaj v sebi.
Tudi grenadirji, in nekteri drugi odseki sedajne posadke (Besatzung) pojdejo v kratkim za svojim mojstram. Kadar bode primerna doba, povemo nekaj več od te dogodbe in njenih vzrokov.	(Narodni noviny.)
Ogerska dežela.
V Miavi 20. Kimovca. Slovaki so se vzdignili. Ali niso se vzdignili zoper kralja in postavo, ampak zoper ljudi, ki kralja vka-njavajo in poslave v zlo obračajo. To že veste, de so se na Dunaju zbirali dobrovoljci, de bi Slovake na noge spravili zoper svoje zatiravce Madžare. Ker jim postava ne pomaga in se po mirni poli sužnosti oteti ne morejo, so prisiljeni s kosami, vilami, puškami in sabljami pregnali tirane svoje.
17. 1. m. ob develih zvečer smo odšli iz Dunaja na posebnim za nas napravljenim ko-lotegu (vozovlaku). Bilo nas je do 600 ljudi, z bojnimi pripravami in 3 konji. Duša vseh nas je bilo narodno svetovavstvo: Ilur-ban, Štur in Hodža, ki se je bilo še v Beču sostavilo. Brez vsakiga zaderžka smo prišli iz Dunaja, za popolne liste nas nihče baral ni. Brez zaderžkov smo prišli po noči v Pi-sek (Bizenc), in po tem smo se proti ogerski meji podali. Skozi celo Moravsko, kodar smo šli, nismo našli nobeniga vojaka: pa ako bi se bili tudi s kakim vojakam srečali, bi nam nihče nič storil ne bil, ker smo imeli cesarsko bandero. Na ogerski meji smo na hribu polovici naše trume orožje dali, ki je nam avantgarda bila. Ko se je orožje razdelilo, je Stur celo trumo krepko nagovoril in njim predstavil ko velitelja Bludka, Zaclia pa ko glavo od ge-neralstaba.
Na to se je zaklela cela truma na trojno-barvno narodno slovaško bandero in pa černo-rumeno cesarske rodovine. Verbovčani, ki so za naš prihod zvedili, so nam prišli nasproti z lepim pozdravam. Dali smo jim laške razglase, de jih med laške vojšake svoje razdele, mi smo pa mimo šli, in v Miavo po noči prišli. Na poti so nam donašali Slovaki kruha in vina, in so Boga hvalili, de smo prišli. Hurbana, kteriga ljudstvo tukej sosebno ljubi, so pozdravljali kakor mučenika svojga. Ko pridemo v Miavo (kjer je okoli 50 vojakov) sta oficir in sodnik (če prav je Madžaron) pred nas stopila, nas pozdravila in svojo službo nam ponudila. — V Verbovci ne prijemajo vojaki od drugod zapovedi, kot iz Dunaja. Od teh vojšakov se nemarno kaj bali in ljudstvo je vse za nas. Ostanek orožja smo razdelili med Miavčane in Brezovčane. Danas so imeli Miavčani pod milim neham zbor, v kterim so slovensko svetovavstvo vspoznali, sopodpred-sedništvam Hurbana ondotni madžaronski magistrat restaurirali (obnovili) in odločili, 3000 pušk kupiti. Danas se v red devamo in ka-
kor hitro napravimo narodno stražo, pojdemo naprej!	(siav. jug.)
V Banatu so Serblji Bečkerek zavzeli, dne 15. Kini. so začeli delati proti Kikindi; dne 11. so bili Madžari zopet se lotili terd-njav šentomaških, so bili pa po kervavini boju silno potolčeni.	(Agr. Z.)
Iz bojiša samo toliko zvemo, de je bil glavni stan armade hervaško-slavonske dne 20. Kimovca v Oroklaku. Madžari se vmikva-jo, reče se, de so jo tudi od Kestelia potegnili in de se vsa madžarska vojska sbira okoli Stolniga Beligrada, v kteri pregrade delajo. Ako ga naši dobe, ne bodo več zaderžka našli do Budima (Ofen).—Kanižani so nekaj glave po konci vzdignili, je tedaj poslana tje vojaš-na, de jim orožje pobere. (Nov. h. si. d.)
(Iz posebniga oznanila.) Dne 21. Kimovca je bilo glavno slaniše v Semešu na Blatnim jezeru; dne 22. je imela armada v Sio-Fok in 23. v Lepšeni naprej iti, kjer se boste z armado zjedinile divizia Harlliebova, ki čez Ka-pošvar, Lapafeo, Ireg, Varos-Hidveg in Eni-eng maršira, in pa brigada Rotlia, ki se čez Funfkirchen naprej pomikva.
Dne 21. popoldne bi se bila imela sniditi v Semešu nadvojvoda Štefan nadvornik in pa ban Jelačič. Nadvojvoda se je na parobrodu iz Fiireda bil bregu približal, in je ladjo poslal po bana. Oficirji pak, kterih je velika množica zraven prišla, so vbranili banu oditi v ladjo, na kteri so pri nadvojvodu tudi grofi Sapari in Zichy, Boetliy in Perčel bili. Tako se la pogovor ni mogel zgoditi.
Pri Stolnim Beligradu se nabera, kakor pravijo, truma 20,000 jezer Madžarov. Na poti je ljudstvo po deželi povsod sprejemalo, zlasti pak dne 21. K. z Eljen (živio).
Znano je že, de se je ena divizia lehkih konjikov regimenta Verbnatoviga in oklopnikov Hardeggovih z hervaško-slavonsko armado združila; pozneje je še pristopila ena divizia konjikov kresovih, in z brigado Rothovo pride tudi regiment dragonov nadvojvoda Joana.
(Iz posebne doklade k dunajskim novicam). Dunaj 24. Kimovca 1848. Po ravno prijetih novicah iz glavniga staniša banoviga iz Lenkieltody dne 22. Ban je od Kis-Ko-maruma neutegama in brez zaderžka v Len-kieltody prišel. Vse madžarske narodne straže so se razkropile, ali so pa orožje pometale, vojšaki so se do zdaj branili boj začeti. Pri takih okolšinah je prišel nadvojvoda palatin do armade v Vešprim. Poslal je do Bana grofa Zichy in ga je dvakrat k sebi v Semeš prosil, de bi se pogovorila, to de Ban se je branil, rekoč, de ni čas pogovorov, dokler se njegove pravične želje ne izpolnijo, in je še pristavil, de bo z vsemi vojšaki, kteri au-strijanskimu bojnimu ministru pokorni ne bodo, kot z puntarji ravnal. Na to se je palatin na Dunaj podal, kamor je danas dopoldne prišel. —
Ravno zvemo od 23. K., de je ban že do Stolniga Beligrada (Stuhhveissenburg) brez vsiga zaderžka primarširal. ljudstvo in narodne straže so povsod bana kot odrešenika sprejemale. Po odhodu palatina so cele trume narodnih stražnikov tabor zapustile. Palatin je svojo čast ogerskiga palatina v roke nj. veličanstva položil; vendar se ne ve, ako bode nj. velič. kralj privoljil ali ne. Pričakuje se cesarjeva odločba zastran sedajnih okolišin v Pešti.
Terdnjava Arad, narlepši na Ogerskim, je v rokah cesarskih vojšakov; komandant ni hotel Madžaram štukov iz terdnjave dati, marveč je rekel, de v tem madžarsko-slavjanskim boju ne misli ne z enim ne z drugim potegniti.
Nadvojvoda palalin je menile zopet Dunaj zapustil. —
Dne 17. Kimovca je prebral predsednik ministerija Batjani imena novih ministrov, ki so: Ghyczy, Šentkiralyi, Alex. Erdbdy, Nik. Vay, Kemeny, Eolvos in Mešaros.
I e po 1 i t i i k i il C 1.
]lTa grobu iieumerjoeiga Iloll-narja.
Vstopim so v nedeljo zjutraj 17. t. m. pred hišo in rečem sam pri sebi, .,Danas ne greš v Beč, ker se nič sosebniga ne sliši. Republikanska plaža, med katero se undan ogerski poročniki ljubljenimi! Caru vkljub ogorek vergli, seje scer vnela, al z mokro cunjo bi jo bil človek lahko pogasil, in ne bi bilo treba polne ulice vojšakov; — torej je groženje Madžarov zastonj bilo." Imel sim operte oči na ogerske hribe, iz-zad kterih jc solnce nekako revno vstajalo, in vendar sim si mislil: „Oj. solnce milo! morebiti gledaš na dva slavjanska brata, katera edin proti drugimu petelina pušk nategujeta," in žalost mi serce zaliva. „Pojdi se po polju spriha-jat," me opominja' notrajn glas; »stopi v sve-tiše narave, ona zaceli vse rane." — ln grem se po polju sprehajat, stopim v svetišč narave: Krasne doline se" pred mano stegujejo, po njih lepe rožice stoje; po dolinah šumlja čist potok, ob potoku me vesele dekleta srečujejo, ki gredo k božji službi, kamor jih zvon vabi, al — po družili dolinah sim rožice nabiral in jih v vence vil; v drug potok sim kamnčike metal, drugače dekleta so me srečovale, ko sim ob potoku ovčice pasil, in zvon je vse bolj jasno pel — žalost ncče jenjati! — Pridem k pokopališu — kraju miru — in otolaži me misel: »Ni jc rane serca, ktere bi černa perst ne zacelila!" — Stopim noter, prebiram napise, al — vedno nekaj kliče: »Tvoji drugod počivajo!" — Vernivši se, pridem po desni strani v kotiček blizo vrat — ti< žaluje nizek spominček nad zarašenim grobam. Kdo nek tukaj počiva? — Perstopivši nabiram vsekane čerke v besede:
Thomas Dolliner, K. k. Hofrath, Dr. der Rechte; geboren zu Dorfern in Krain arn 12. December 17(tO, gestorben zu Wien am 15. Februar 1839.
»Kuraltov Tomaž!" — mi po sili vjide, in se naslonim na spominik v misli zamaknjen!
Pridem k sebi v kratkim in porečem: »Slovenec, ne obupaj! — Bog ti je dal dar uma.
—	Ta, ki tukaj le v ptuji zemlji počiva, je stopil iz bajtice slovenskiga ratarja na stolico učenih šol,"ne po prijatljih, ne po perlizvanju,
—	tega Slovenec nc pozna — ampak po svoji učenosti, katere mu niso dale nemške šole, ampak dar slovenskiga uma; in Nemci, kateri nam vedno, zares prav nedolžno očitajo, de vse, kar vemo, od njih izvira, so se vendar morebiti kaj maliga od njega naučili, kar poprej še niso znali — in oni so krivi, de se njegova učenost ni po slovenskih krajih zlivala, oni le krivi, de je veliko Dolinarjev v dolini ostalo, in za to Nemcam hvalo vemo; in ko bi njegova mati sanikej le prišla, bi še nc vedla, na kteri grob ima poklekniti, in za to tudi Nemcam hvalo vemo! — Grem, in —j žalost neče jenjati! — Vi, gospod vrednik sprijemite tole rožico, nar lepši iz-med vsili, kolikor jih na grobu raste, izvir žalostniga nadahnutja za slovenskiga pesmenika!
Ti pak, moj rodoljubni Slovenec! ko se od Metlike (?) (Modling) proti Beču popelješ, bodeš videl na levo revno počivališe med vinogradi; čez poderto ozidje se, po versti drugi, pohlevno vzdiguje učeniga sorojaka spominik, pogledal ga boš in z mano zdihnil: »Tamle tudi edin počiva, kteriga je krivica njegovimu narodu odpeljala!"	Sorčan.
Primeri junaštva slavjansliiga.
Ermak.
Proti koncu šestnajstiga stoletja, ko je v Rusii vladal Ivan grozni, je nek donsko-kozački četnik (glavar), z imenam Ermak z nenavadnim junaštvam svoje ime neumerjoče storil. Ne imajoč pod svojo oblastjo več kot 6000 ljudi, sklene s to malo vojsko priti v Sibir, in tam prevzeti vikši oblast Tataram, kakor so jo oni bili vzeli mestnim gospodarjam.
V ta namen si pripravi vse potrebne stvari, uredi svojo vojsčic«, ji predpiše neke postave: postavi kazni, in se na pot poda. Kakor pride v Sibir, se vzdignejo vsi stanovavci zoper njega, so pa mogli vsi eden za drugim odstopati izpred kozačkiga ogneniga orožja, kteriga takrat še poznali niso. Pri vsem tem, de so jih veliko ž njim pokončali, so se ven-
dar tako krepko vpirali in branili, in se je toliko kervavih bojev dogodilo, de je Erina-kova truma v kratkim na 2 tisuča ljudi spadla. Ali on se neprestraši s tim, ampak gre z malim tem stevilam le naprej, premaga večkrat Kušuna, narmočnejšiga tatarskiga glavarja v celim Sibiru, vzame neke mesta, prejde To-bol, prejde Kertis, in derzne z samimi štiri sto ljudmi vlesti v Tibir, Kušunovo prestolno mesto. Košun, opušen od svojih, pobegne v pušavo.
Ermak je izpolnil vse svoje namere, in je pravi kralj' postal, to de za to se ne pusti preslepiti od sreče svoje. Viditi se v sredi sovražne zemlje, pomisli, de bi narbolje bilo, na znanje dati svoje boje tudi ruskimu caru. To pomisli in stori. Leta 1580 se poda na pot iz Sibira v Moskvo poslaništvo od 50 Kozakov, ki so ruskiniu caru mnogo predragih kož na poklon nesli.
Med tem pa Ermak svojiga čudniga vojskovanja ne prejenja, on obhodi zmagonosno kraje reke Irtisa, in pride dalječ do njeniga izliva, sprejme in vljudno odpravi poslance nekih sibirskih vojvodov, in se z svojim mi-lostljivim in pravičnim vladanjem prikupi celimu narodu. Ali še mu je ostalo mnogo sovražnikov za pokoriti in vkrotiti. Obseden od njih v Tibiru, in v stiske zavoljo glada pripravljen, vjide iznenada eno noč iz mesta, in kar ne poseka , raztira (razžene). Samo 500 vojšakov mu je še ostalo, pa tudi takrat ta človek neslišane derznosti ne opusti misel dalj-šiga vojskovanja. Gre ^poldnevne strani Irtisa, podjarmi ondotne stanovavce in se na koncu kot vsedobitnik v svoj Tibir verne. Ali tu pride kmalo konec teh čudežev.
Kušun, nevtrudljivi Ermakov sovražnik, ker ga z silo premagati ni mogel, se poprime goljufije. Pošlje k njemu neke skrivne svoje priveržence, ki se niu polažejo, de pride en karavan ž njim tergovat, in ga tako izvabi iz grada, po noči skočijo na-nj iz zasede iii mu skorej vse tovarše pobijejo. Po narhrabriši brani se vidi Ermak na zadnje čisto samiga, ter se vmakne; ali pridši do neke reke in namenjen v čolnič skočiti, pade v vodo in vtone. Težki oklep, dar moskovskiga čara, ki gaje na sebi nosil, ga potegne na dno.
Tako pogine ta Slavjan, edini človek , o čigar junakoserčnosti in hrabrosti bi nar der-zniši ljudje dvomiti vtegnili, ako bi je nam zgodovina z dokazi svečano ne poterdila.
Po njegovi smerti prevzame zopet Kušun svoje dežele; ali kmalo mu jo vzamejo Rusi, kteri izgubivši od gladu in truda skoraj vso svojo pervo vojsko, še Ermaku v pomoč poslano, so koj ž drugo prišli, so premagali in pod se spravili celi Sibir, ki je od tistiga časa še zmiraj v njihovi oblasti.	(Podunavka.)
Pomenlii odlsora slovenskima druživa v ljiil»ljani,
17. Velk. Serp. so bile prevzete pridige v rokopisu od čast. gosp. fajmoštra Vertovca prepušenc, se odloči zalivala g. pisatelju in pridige se izročijo škofijski presoji.
Sklep, na poziv lierv. d. si. odseka finan-cialniga, prineske za bojno denarnico nabirati.
Volitev čast. gosp. stolniga dekana Urbana Jerina v družtveni odbor namesto raj-niga uda Dr. Krobata.
26. Velk. Serp. Dopis na Slovenijo na Dunaju zastran prideržanja šole za porodničbo (za babice) v Liubljani.
Zaznamovanje nekterih prijemnikov na raznih krajih zastran prineskov v hervaško bojno denarnico.
Predlog nabere slovenskih besedi od slav-janskiga družtva v Gorici.
Sklep, nabirko slovenskih pesem »Slovenska gerlica" v dveh zvezkih ob enim na svitlo dati.
Poročilo teržaške sodne oblasti v rečeh tiska, de se je pravda pričela zoper vredništvo austrijanskiga Lloyda zavoljo sostavka: Glas iz Krajnskiga.
Sklep; zapisanim družtvenim udam, ki še zastanih prineskov odrajtali niso, primerno opombo sporočiti.
3. Kimovca. Sklep, prošnjo na ministerstvo očitniga učenja poslati zastran ustanov-fljenja vseučiliša v Ljubljani.
Pogovor čez nove slovenske imena mes-cov, kakor jih je čast. g. fajmošter Potočnik predložil; sklep, jih očitni presoji po časopisih izročili.
Ponudba gosp. pravnika Toinana, de bi na-bero svojih pesem družtvu za natis pripustil. Se prevzame, kadar bode denarnica pri moči.
Ponudba g. Drobniča, zastran ^ poslovenjene vesele igre KotzebuetOve Se izroči odboru za veselice.
Izročenje slovenskiga besednika brez naslova, ki ga je g. Pikard družtvu posodil. Se sprejme z zahvalo.
12. Kimovca. Prevzetje čistiga zneska zadne gledišne veselice z 85 gold.
Sklep nabranih 500 gold. na financialni odsek v Zagreb poslati.
Sklep, razjasnenje na ministerstvo poslati zastran barvniga prepira.
Pogon sodnjiga preiskovanja zoper vredništvo austrijanskiga Lloyda.
Dopis noviga uda iz Tešina.
Izročenje rokopisa od g. Jurja Varl-na za spise, ki. jih ima družtvo na svitlo dajati.
20. Kimovca. Pregled najetih izb za družtvo v Virantovi hiši.
Pogovor zastran potrebne hišne naprave, in zastran varstva teh sob.
Sklep, de se odrajtanje kvartalnih doneskov vselej le za liste kvatre vzame, v kterih , če prav tudi proti koncu, se zgodi.
Prevzetje od g. Cafa in M. Zagorca poslanih priprav za slovenski besednik; se sklene, jima zahvalne pisma poslati.
Povabilo vredništva »Slovanske Lipe" v Pragi zastran dopisateljev.
Gosp. Potočnik fajmošjer oznani, de bode njegova slovenska gramatika koj doveršena.
V Ljubljani 21. Kimovca 1848.
Odbor slovenskiga družtva.
S m e s.
Prctečcno nedeljo (24. K.) je imela biti svečanost Ljubljanske straže, namreč sv. maša pod milim nebam, h kteri se je tudi narodova straža iz Kraj na pričakovala. Ker l jubljanski stražniki, ne vemo prav za kaj, slavjanskih (in zdaj za naprej tudi krajnskih) belomodro-rudečih trakov terpeti ne morejo, akademijska legija, v kteri se duh časa živejši in resnič-niši vpodobuje, se pa od njih ločiti ni hotla ne smela, je bilo po dolgim pretresanji sklenjeno, de se pri ti slavnosti ona kar vdeležila nc bode. To de človek obrača, Rog oberne. V nedeljo je bilo deževno, in ni bilo ne ljubili Krajncov iie sv. maše na polji. — Eni zdaj slovensko družtvo v Ljubljani dolžijo, kakor de bi bilo ono deževno vreme napravilo in slovenski mladosti odrečeno obhajanje skazilo. —
Na Dunaj so bili pred nekoliko dnevi nekteri slovenski kmetovavci iz Štajerskiga prišli, se nekoliko prepričat, kaj de tam slovenski poslanci počnejo. Koj jih zasledi nek štajerski nemškutarski poslanec, ter jih tako le vpraša: No, kmetje! kaj bi rajši imeli, ali nemške urkunde in pa nič plačati, ali pa dobro plačati in slovenske urkunde. To dc dali so mu primerni odgovor, de je z dolgim nošam odrinil; namreč: Vendar bi nam bilo bolj vstreženo z slovenskimi pismi, de bomo saj vedili, kaj se po pisarnicali godi: saj brez davkov tako nikoli ne bomo in tudi biti ne moremo. —
#	V Lvovu je pri besedi Fišhofu na čast napravljeni, Dr. Malisz zdravico nemškimu narodu izgovoril, rekoč: Zdravica ta bodi Nemcam, vendar Nemcam pravim , žlahtnim in pravičnim, kakoršniga se pa še nemški narod doslej zkazal ni. On je pogubil naše brate v Poznanju in se je z lakomnim odvzet-jem starodavnih mej oskrunil. Jaz, ko demokrat hočem, de bi Nemci bili veliki, svobodni, plemeniti. Tode Nemci ne bodo veliki, dokler ne bodo pravični. Dozdaj niso taki, in za tega voljo jih ko Slavjan in Polak rad imeti ne morem. Nemci niso in biti ne morejo svobodni, dokler jih duh pravice in svobode, dokler jih slavjanski in francozki duh ne prešine. Ko Polak hočem, de bi svoboda z pla-menam svojim celi svet razžarila, in za tega voljo hočem, de bi Nemci na podstavi pravičnosti zidali svojo svobodnost. Dosihmal so izkali velikost svojo v zatiranju drugih narodov.
*	V Pragi so med trideset kompanijami narodne straže samo štiri svoj glas za nemško velenje (komando) dali, vsih 20 drugih se derži češčine, tudi oficirji so le svobodomiselni in rodoljubni može izvoljeni. Iz tega se vidi, kako de je knez Vindišgrec nemško reč rešil v Pragi, kakor je Augsburgerca trobila. —