\ UREDNIŠTVO EN IZKLJUČNO ZASTOPSTVO L > ION K PUBBUCITA BUM!A 8. SOLANO 14 dm, za Inozemstvo 30 AKTA ESCLUSIVA per la pobblicttA Jw»r«r*.-nih Sil je objn\il dne 5. junija naslednje 365. vojno poročilo: V severni Afriki jp naAp topnJKtvo ob-^trelj^valo objekte frn naprave tobruSke trdnjave ter jih občutno poškodovalo. Naša letala ho znova lM>niourdirala ladje in naprave na tem oporišču. Na Egejskom morju bo »ovražna letala v noči n» 4. Itomharflir&la. otok Rodo* ter povzroča la n<*kaj škode, V vzhodni Afriki sta dve naši koloni v vzajemnem sodelovanju v pokrajini Gala in Sidamo pognale v beg sovražne sile. Pri nekem drugem napadu so naAi kolo-ninlni oddelki prizadejali hude izgube sovražnemu p«»lku iz Nigerle. Kasa lovska letala so sestrelila eno letalo, tipa Hurrieane. Naš** strojnice so sestrelile neko drugo letalo. Rim, 6. jun. s Na cirenajski fronti se vedno delujeta samo topništvo in letalstvo. Dne 4. junija je naše topništvo obstreljevalo nekatere točke v sektorju Tobruka, zlasti v pasu utrdbe Pilastrino. Povzročilo je škodo na sovražnikovih napravah, poškodovalo vodni rezervoar in zadelo nekaj zbirališč materijala in čet. Letalstvo je zopet bombardiralo podnevi in ponoči pristanišče in njegove naprave ter povzročilo škodo in zadelo najbrže neko ladjo, s katere so razkladali blago. V odsekn pri Sollumu je vladal skoraj popolen mir. Sovražnikov poizkus bombardiranja Ii en qti a zija ni imel uspeha. V Egejskem morju so angleška letala izbrala za rilj v ponovnih napadih neko naše letalsko taborišče, povzročili pa so le omejeno Škodo. V zadnjih dneh je bila živahna borba v vzhodni Afriki. V odseku južno od Gale in Sidama sta dve naši koloni napadli in razpršili veliko sovražnikovo formacijo. Sovražnik je imel velike izgube. Zajeli smo tudi orožje. Sovražnikov poizkus, da bi prišel čez reko Orno. pri čemer ga .je podpiralo topništvo in letalstvo, je bil popol- noma odbit z znatnimi izgubami a dal ca. Sovražni polk Nigeria. U Je skušal napredovati proti našim položajem v pasa Limuennaria. Je bil izjalovljen po živahni borbi. Zajeli smo pri tem razni vojni material in vojake. Tudi v vzhodnem sektorja Je bilo nekaj spopadov v našo korist. V teku so nase akcije očiščevanja v pasa Gondar-Debra Da bor. Letalstvo Je sodelovalo v bitki z obeh strani. Sovražni letalci so nekatere kraje bombardirali, ne da bi povzročili znatno škodo. Mrtvih Je bilo samo nekaj domačinov. Naši lovci so napadli s strojnicami sovražnikove skupine in so sestrelili tudi eno letalo tipa Hurrieane. Neko drugo sovražnikovo letalo je bilo sestreljeno od naših protiletalskih baterij na kopnem. Letalski napad Berlin. 6. jun. d- Nemška bojna letala so v sredo zvečer izvedla z dobrim uspehom napad na pristanišče v Aleksandri j i. Z bombami težkih kalibrov so bile zadete važne naprave v pristanišču ter so bili povzročeni veliki požari. Med drugim je bfl zažgan velik bencinski rezervoar, tako da so nemški letalci na povratku videli požar še daleč nad morjem. Beirut, 6 .jun. ir. Po poročilih iz Kaira je veliki napad, ki so ga v sredo zvečer izvedla nemška letala na Aleksandri j o, povzročil veliko škodo. Angleško uradno poročilo samo priznava, da je nastalo v pristanišču več požarov ter da je bilo več sto oseb pri napadu ubitih oziroma ranjenih. Berlin, 6. jun. s. Pristanišče v Aleksandri j i je bilo predvčerajšnjem napadeno. Napadli so ga nemški letalci. Važne naprave so bile zadete v polno. Neko veliko skladišče bencina je začelo goreti. V pristanišče v Aleksandri j i so priplule tri hudo poškodovane angleške torpedovke. Bevrouth, 6. jun. s. Ob priliki prvega velikega bombardiranja pomorskega opo- ter je imel oporišč in rišča v Aleksandri)! v noći na 5. junij poročajo iz angleških virov, da je bila Škoda velika. V pasu pristanišča so izbruhnili številni požari. Žrtev je bilo, do angleških poročilih, več sto mrtvih in ranjenih. Letalski alarm ▼ Gibraltarju AJpeciras, 6. jun. s. V pretekli noči je Gibraltar doživel nov letalski alarm. Prebivalstvo se je naglo razbežalo po zakloniščih, kjer je ostalo dobro uro. Nad trdnjavo pa se ni pojavilo nobeno letalo. Trgovinski parnik »Strathmore«. na katerega se je baš ukrcalo 1.200 evakuiraneev, je sredi noči nemudoma dvignil sidra in odplul na Atlantski Ocean. Spremljala sta ga neki rušilec in neka patrolna ladja. Nepričakovani odhod ladje pa je silno presenetil prebivalstvo Gibraltarja. Davi bi se moralo na ladjo ukrcati Še nadaljnjih tisoč evakuiran cev. v pretekli noči je zapustila Gibraltar tudi neka matična ladja za letala. Osem angleških ladij potopljenih New Tork, 6. jun. s. Pomorska komisija je objavila, da je bilo zadnje dni 700 milj daleč od ameriške obale torpediranih 8 angleških tovornih ladij s skupno 54.268 tonami. Torpedirane ladje so- »San Felix«, »Star Cross«, »Rottermehr«, British Secu-ritve, »Darlington Court«, Rarnillies«, »Sil-weriewc in »Član Mac Dougalc Ladje so bile, kakor kaže potopljene 700 milj vzhodno od Labradorja in 350 milj južno od najjužnejše točke Grenlandije. Dve angleški patrolni ladji uničeni Rim, 6. jim. s. Angleška admiraliteta poroča, da sta bili patrolni Ladi i angleške vojne mornarice »Bengairn« in »Jewel« rx>topljeni Posadko »Bengairna« je bilo mogoče rešiti, dočim je vsa posadka »Je-wela« utonila. Neomajno prijateljstvo Madžarske z Italijo Obisk madžarskega ministrskega predsednika Bardossyja v Rimu je znova potrdil družno prijateljstvo in zavezništvo Madžarske z Italijo — Prisrčno slovo madžarskega v prestolnici Rim. S. jun. s. Ministrski predsednik Bardossv je izjavil zastopniku agencije Štefani sledeče: Srečen sem. da sem. čeprav za kratek čas potoval po prijateljski zemlji Italije. Komaj najdem besede, da bi izrazil globok vtis, ki sem pa dobil. Od svojejra prihoda sem videl okrog sebe manifestacije najbolj prijateljskega gostoljubja, ki je dosesrlo svoj vfšek v Rima, kjer sem bil sprejet kar najbolj toplo in spontano. Ko sem s Campidoglia, simboličnega središča italijanskega imperija, gledal ponosne ostanke Fora Romana, sem se spomnil na veliko preteklost in videl obenem ponosna uresničenja sedanje Italije pod vodstvom njenega srenialnesa I>uceja. V teh trenutkih sem čutil boli kot kdaj prej. da je imperialni rimlianski antični duh vstal in zopet oživel v Mussolinijevem Rimo. Te duhovne impresije so bile potrjene in izpopolnjene ob razgovorih, ka- tere sem imel s Pncejem m grofom Članom. Z zadovoljstvom vidim, da stopa Italija s trdnim in odločnim korakom proti svoji veliki bodočnosti in sem nadvse zadovoljen, da mi je mogoče ugotoviti, da so cilji Italije ta Madžarske ter njuni gledišči glede skupnih vprašanj ▼ popolni harmoniji, v skladn ■ tradicionalnim prijateljstvom med Italijo in Madžarsko in v duha trodelnega pakta. Rim, 6. jun. c Madžarski ministrski predsednik in zunanji minister Bardossv j je snoči ob 23. odpotoval iz Rima. Kljub pozni uri se je zbrala pri slovesu množica, ki je izrazila državniku svoje simpatije. Ministrski predsednik Bardossv je ob 22.45 zapustil madžarsko poslaništvo. Spremljal ga je v avtomobilu zunanji minister grof Ciano. Med vožnjo na kolodvor je prebivalstvo živahno pozdravljalo gosta. Na kolodvoru Ostiense je stala častna četa karabinjerjev. Godba je za- Hullove grožnje Franciji Zedinjene države groze s prekinitvijo diplomatski šajev in zaplembo francoskega imetja — Vtchy pravlja na obrambo svojih kolonij ^Va^hin^ton. 6. jun. d. Ameriški zunanji minister Hidl je poslal v imenu ameriške vlade francoski vladi dolgo formalno izjavo, v kateri jo svari, naj ne pod-vzame nobenega dejanja, ki bi bilo naperjeno proti Angliji. V nasprotnem primeru grozi H u II, da bodo Zedinjene države prekinile diplomatske odnosa je a Francijo ter zasegle vsa francoska dobro-i met j a v Zedinjenih državah. Izgleda, da te Hullove grožnje temelje na raznih napačnih poročilih angleške propagande o Franciji, ki jih je vlada v Vichvju že po-iX)\-no uradno zanikala. Vichv. 6. jun. d. V Vichv je prispel se-daj tudi generalni guverner francoskega Senegala general Boison, ki ima svoj sedež v Dakaru ter je svoi čas branil Dakar pred Angleži. Prav tako pričakujejo v Vichvju prihoda guvernerja francoskega Tunisa admirila Estebana. O razgovorih, ki jih bodo imeli guvernerji z vodilnimi francoskimi osebnostmi, kakor tudi o razgovorih, ki jih vodi v Vichvju general Wey-gand. varujejo najstrožjo tajnost. Izgleda pa. da je predlog razgovorov obramba francoskih kolonij. Praga. 6. jun. d. Češki listi se bavijo v posebnih komentarjih z vedno jasnejšo politično linijo* Francije. »Češke Slovo« pravi, da se zdi. kakor da bi se duh Francije vzbujal k novi delavnosti. Francija zavzema jasno stališče, ki odgovarja duhu nove Evrope. To stališče utegne omogočiti, da bo Francija prebolela težki poraz, ki ga je 1ani doživela. Cehi naj bi na podlaga francoskega vagleda pričeli bolje spoznavati svoje lastne nedostatke. Večerna izdaja istega lista pravi, da bi bila Nemčija lahko lani zaaedla vso Francijo m odklonila premirje. Ni pa tega storila, teutvoč je zasedla samo oni del Francije, ki ga je rxrtxebovala za nadaljevanje borbe proti Angliji. Sicer je Francija ohranila vse svoje pravice. Žalostno je. da se med Cehi še vedno ne more prav vzbuditi smisel za novi evropski red. kakor se je to zgodilo v Franciji. Ce bi bilo med Cehi toliko takega smisla, kakor ga je med Francoza, bi lahko mirneje Ki ©dali v bodofciio^. Vladna kriza v Egiptu Beirut. 6. jun. s. Iz Kaira poročajo, da je egiptska vlada podala ostavko na svoi položaj. Ministrski predsednik Husein Si- hri paša je prejel mandat za sestavo novega kabineta. Kolikor je bilo mogoče izvedeti, gre za rekonstrukcijo vlade v tem smislu, da bi se vlada oprla na Strto politično osnovo. Beirut, 6. jun. ir. Iz Kaira poročajo, da so Angleži od odstopi vše egi piske vlade Huseina Siri pase zahtevali razpust egipt-ske vojske, odpust nekaterih višjih egipt-skfli oficirjev, kontrolo nad egiptsko policijo ter sodelovanje Egipta pri novih obrambnih načrtih. Kralj Faruk je sedaj povabil vafdiste k vstopu v novo vlado. Vafchstičrja stranka pa zahteva kot piedpogoj svojega sodelovanja izločitev igrala madžarsko in italijansko himno. Potem, ko je pozdravil zmagovito zastavo in se razgovarjal s predstavniki oblasti in itahjariskimi hijerarhi, tako s tajnikom stranke, ministrom za promet, pod-tajnfki predsedništva sveta in s predstavniki vojske ter z guvernerjem, prefektom in federalom, se je gost poslovil še od osebnosti, ki so zastopale madžarsko kolonijo v Rimu. Preden je vstopil v posebni vlak, se je nekaj časa razgovarjal z grofom Cianom. Njun razgovor je bil prisrčen. Iz vlaka je še pozdravil grofa Ciana. Nekaj minut pred prihodom na kolodvor je gospa Bardossv, katero so spremljale nekatere dame rimske aristokracije, sedla v posebni vlak. Soprogi madžarskega ministrskega predsednika je bil poklonjen šopek rož. Danes se bo pomudil ministrski predsednik Bardossv kot zasebnik v Firenci. Dr. Pavelić odpotoval v Berehtesgaden Zagreb, 6. jun. a Včeraj Je Poglavnik dr. Pavelić odpotoval v Berehtesgaden, kjer bo uradno obiskal kancelarja Hitlerja. Spremljajo ga notranji minister, zagrebški župan, podmaršal Laska, Šef protokola in skupina ustaških oficirjev ter več hrvatskih novinarjev. Zagreto, 6. jun. a Zastopstvo udruženja hrvatskih zasebnih nazncšccncev bo pri— hodnie drri odšlo v Italijo ter odtod v Nemčijo ter se bo tako naravnost informiralo o načinu organizacije nameščencev v državah osL Italijansko-hrvatski gospodarski dogovor Posebne ugodnosti za prevoz hrvatskega blaga v Italijo obratno — Ureditev prometnih zvez Zakon o Židih na Hrvatskem Zagreb, 6. junija, a Objavljeni so bili zakoni, ki se tičejo Židov. Predvsem so razveljavljena vsa preimenovanja, ki so bila Zidom dovoljena po 1. decembru 1918, to je po ustanovitvi bfv§e Jugoslavije. Prizadeti bodo morali prevzeti svoje prvotno ime in ga pisati v prvotni ortografiji. Vse židovske tvrdke morajo prijaviti ne samo ime tvrdke, temveč tudi ime Zida, ki podjetje vodi. V začetku je bilo odrejeno, da morajo Zidje nositi rume trak na prsih in na hrbtu ter Davidovo zvezdo s črko Z, sedaj pa je odrejeno, da bodo Zidje nosili samo v gumbnici določen znak. Posebne odredbe bodo izdane za vsako hrvatsko pokrajino. V Sarajevu, kjer živi največji odstotek Židov (na 80.000 prebivalstva jih pride nad 10.000), bodo morah' Zidje namesto znate v gumbnici nositi še nadalje Zagreb, 6. junija, s. Glede pogajanj med italijansko in hrvatsko delegacijo na Reki za ureditev železniškega prometa med obema državama se doznava, da je potniški promet vzpostavljen na vseh obmejnih točkah, to je na progah Bubnjara - Metlika - Plase - Reka, kakor tudi proti Splitu in proti Šibeniku. Blagovni promet se bo pričel, brž ko bodo podpisane tozadevne pogodbe. Pošiljanje živil je dovoljeno na vseh progah. Na otoke se bodo živila prevažala z italijanskimi parniki po posebnih cenah, ki bodo za 30% nižje od običajnih. Ti parniki bodo prevažali tudi poŠto. Kjer ni železniške zveze, bodo promet opravljali avtobusi. Za Izdelke, ki so namenjeni v jadranske luke, so dovoljene izjemno nizke tarife, da se olajša prodaja raznovrstnega hrvatskega blaga. Italijanska delegacija je obljubila, da bo odredila posebne tarife tudi za blago, ki bo poslano iz Italije v Hrvatsko. Poseben sporazum je bil dosežen glede uvoza in izvoza živine. Izvoz živine iz Hrvatske v Italijo bo šel preko Reke. kjer so bili že zgrajeni hlevi, v katerih je prostora za okrog 2000 glav živine. V teku pogajanj na Reki se je pokazalo, da sta delali obe delegaciji v duhu prisrčnega prijateljstva in medsebojnega razumevanja. Italijanska delegacija je dokazala, da hoče z izjemnimi ugodnostmi pospešiti hrvatsko gospodarstvo. Preskrba Hrvatske s premogom Zagreb, 6. jun. u. *Ultime Notizie« poročajo: Pred vojno na Balkanu so bile železnice hrvatskega ozemlja zalagane s premogom iz Trbovelj. Ker to v bodoče ne bo več mogoče, bodo morali bosanski rudniki, ki so skoraj vsi v posesti države, nadoknaditi to izgubo s tem. da. čimbolj povečajo svojo produkcijo. Med rudniki premoga v Bosni so najvažnejši oni v Kreki s 322.000 tonami, v Kaknju s 312.000 tonami. Zenici s 387.000 tonami. Brezi a 183.000 tonami in v Mostaru s 122.000 tonami. V preteklem letu so vsi ti rudniki skupaj producirali 1.324.000 ton premoga v skupni vrednosti 163.5 milijona dinarjev. Na Hrvatskem so prepričani, da bo mogoče s povećanjem produkcije iz teh rudnikov zadovoljiti vse notranje potrebe po premogu na Hrvatskem, London pošilja SOS - klice v VVashington V Ameriki pa so spričo neprestanih angleških porazov vedno bolj rezervirani New York, 6. jun. s. Kakor ugotavlja ameriški tisk, je londonska vlada zelo v skrbeh zaradi položaja Velike Britanije, posebno po porazu na Kreti in spričo nadaljnjega razvoja dogodkov na bojišču. Churchill zaradi silnega odpora angleške javnosti poziva sedaj naravnost obupno Roosevelta na pomoč. Washington pa je skrajno rezerviran. Prav na zadnjem sestanku z novinarji je bil državni tajnik za zunanje zadeve še vse bolj molčeč kakor po navadi ter se je za barikadi ral za pretvezo, da še nima službenih poročil o položaju. V reprezentančni zbornici je poslanec Rankin sprožil silen napad proti vojnim hujskačem in ameriškemu židovskemu kapitalizmu, ki jih vodu Poudaril je, da bankirji z Wall-Streeta in njihovi prijatelii ter židovski privrženci z vso intenzivnostjo delajo na to, da bi Ameriko spravili v nevarno vojno pustolovščino. Židovski poslanec Edelstein je odgovarjal na Ranki- nove izjave. Sredi govora pa mu je postalo spričo razburjenja slabo in je nekaj trenutkov pozneje izdihnil. Angleška propaganda v Ameriki Monakovo, 6. junija, rs. »Voelkischer Beobachterc piše o angleški agitaciji v Ameriki in pravi, da se London z vsem svojim propagandnim aparatom in s svojo »peto kolono« trudi pokazati Američanom rožnat položaj v Angliji. Potem ko si je Anglija zagotovila ameriško pomoč, skuša z vsemi sredstvi vzbuditi ameriško zaupanje v angleško stvar. S to novo taktiko hoče Anglija po sodbi imenovanega lista zabrisati silno slab vtis poraza na Kreti. Nazadovanje letalske proizvodnje v Ameriki New Tork, 6. junija, s. Ne glede na Roo-seveltove pobude in na njegove vojne hujskače se je letalska proizvodnja v maju znatno zmanjšala. V tem mesecu je bilo izdelanih 1300 raznih vojaških in civilnih tipov v primeri z 1247 tipi v mesecu aprilu. Proizvodnja bojnih letal znaša sedaj samo 30 odstotkov, proizvodnja bombnikov pa je ustavljena zaradi pomanjkanja aluminija- Bombnike bodo mogli izdelovati šele v avgustu. Stavka pristaniških delavcev v Ameriki New York, 6. junija, rs. Velike množine materiala razne vrste, namenjenega za obrambo Anglije, čaka v ameriških lukah zaradi stavke pristaniških delavcev. Stavkajoči zahtevajo povišanje mezd ter so pripravi jeni šeie potem vkrcati blago za Anglijo. Zaplemba ladij New York, 6. junija, rs. Ameriška obla-stva so sporočila paroplovnim družbam, ki imajo svoja pristanišča oziroma skladišča na ameriški obali Atlantika ali v mehiškem zalivu, da morajo dati polovico svoje tonaže na razpolago Zedinjenim državam, da morejo izvesti svoj oborožitveni program. Ameriška oblastva računajo, da bodo na ta način rekvirirala kakih 60 ladij. Nemogoča poštna zveza med Anglijo in Ameriko Rim, 6. junija, rs. Angleška postna uprava sporoča, da so se vsa pisma in pošiljke, oddane meri 1. in 25. aprilom v Angliji za Južno Ameriko in Georgijo, tegu-bile, ker so se ladje, ki so prenašale pošto, potopile. Angleška poštna uprava tudi sporoča, da ne more jamčiti za poštne pošiljke v Kanado in Zedinjene države, kolikor so bile oddane v marcu in aprilu. Prav tako se morajo smatrati za izgubljene vse pošiljke, ki so bile v zadnjem tednu aprila in v prvih dneh maja naslovljene v angleške severne pokrajine. Poostritev japonsko-ameriških odnosov Neprestani sovražni ukrepi Zedinjenih držav proti Japonski izzivajo vedno večji odpor na Japonskem Tokio, 6. junija, s. Japonski politični in pomorski krogi zasledujejo z veliko pozornostjo ukrepe ameriške vlade glede na plovbo v Pacifiku, Poleg že omenjenih pet ameriških parnikov so ameriška oblastva rekvirirala še drugih pet ladij, ki so vozile med Zedinjenimi državami in Japonska Washingtonska vlada računa s poostritvijo jarx3rekio^meriških odnosov v Pacifiku. V Tokiu smatrajo ta ukrep kot sovražen čin proti Japonski. V japonskem zunanjem ministrstvu in v prometnem ministrstvu razmišljajo o protiukrepih v interesu japonske plovbe. Tokio, 6. jun. ir. List »Niči-Niči« poroča, da si Anglija, Zedinjene države in Kitajska obupno prizadevajo, da bi organizirale skupno letalsko silo proti Jarx>nski. Temu namenu naj bi služila velika mreža skupnih letališč z glavnimi oporišči v Sin_ gaporu in Manili na Fnipinih. Tokio. 6. jun. ir. Italijanski veleposlan&t Indelli je imel tudi včeraj polurni razgovor z zurmanjim ministrom Macu oko. Pozneje je sprejel Macuoka še ameriškega veleposlanika. Nemški veleposlanik v on Ott se je medtem razgovarjal s šefom evropskega oddelka japonskega zunanjega ministrstva. Seja vlade Rim, 6. jun. u. Jutri v soboto se sestane ob 10. dopoldne v Beneški palači pod predsedstvom Duceja k seji Ministrski svet. Na dnevnem redu seje bodo mnoga važna vprašanja. Šolstvo v črni gori Cetinje, 6. junija, s. V skladu z zahtevo Črnogorskega prebivalstva so bile dovoljene tudi šole z narodnim južnim dialektom kot učnim jezikom, to je z jekavščino. Visoki Komisar Mazzolini je nedavno odredil, da se bo pouk na vseh zavodih vršil v tem jeziku. Z neko drugo odredbo je Visoki Komisar določil, da se bodo pričeli s prihodnjim šolskim letom redni tečaji o književnosti in narodni zgodovini Te odredbe, ki so zadovoljile v polni meri želje črnogorskega naroda, so bile sprejete s splošnim zadoščenjem. Odredbe kažejo, da se vrača Crna gora pod vodstvom Italije k svojim starim tradicijam. Saditev tobaka v Nemčiji Dunaj, e. jun. u. Na podlagi dobrih rezultatov, ki jih je dala v teku zadnjih dveh let poskusna kultura tobaka v bivšem Burgenlandu. vzhodni Štajerski m v pokrajini pri Furstenfeldu, je bilo sedaj sklenjeno razširiti kulture tobaka tudi na Koroško. S tem namenom je bilo že zasajenih več hektarjev v Labudski dolini z nekim posebno cenjenim ameriškim tipom tobaka. Ob Osojskem jezeru pa preizkušajo drug ti©, bi bi bil uporabljan brez nikotina. Stran 2 »8LOTBN8I1 NAROD«, Petek, 6. junija X9«-XIX. r Btev.128 Uradni razglasi Dopolnilne določbe glede obveznosti dvojezičnega besedila za table in napise Vi v ki Komisar za Ljubljansko pokrajino, glede na komisariatsko naredbo z dne 30. aprila 1941-XIX, št. 14, o obveznosti dvojezičnega besedila za table in napise in smatrajoč za umestno, da se izdajo dopolnilne delot-be za njeno natančno in enetno uporabo, odreja: Člen 1. Table, razglasi in napisi, izobešeni kjer koli v javnih in zasebnih uradih, v javnih obratih, v trgovinah in vobče na vseh krajih, ki so dostopni občinstvu, morajo biti v Ljubljanski pokrajini sestavljeni z dvojezičnim besedilom. Italijansko besedilo mera biti na prvem mestu v navpični smeri (odzsoraj navzdol) ali pa v vodoravni smeri (od leve na desno: pole^ tepa ne sme biti po razsežnrsti ni^n^e in črke morajo biti iste vrste, ka-kršnr se uporabijo za drugo besedilo. t'len 2. Mimo tega. kar odreja prednji elen. pa je prepovedana raba tujih besed, kakor za table, razglase in napise, tudi za industrijske izdelke, za blago In is poimenovanje tvrd k in društev. Člen 3. Da se olajša pravilno prevajanje na italijanščino v primerih iz členov 1. in 2. te naredbe, poskrbijo ljubljanska občina in okrajna načelstva za ustanovitev brezplačnih svetovalnic. Člen 4. Nadomestitve po členih 1. in S. se morajo opraviti do vštetega 31. julija 1941-XIX. Table, razglase in napis«, ki se ▼ tem roku ne bi preuredili skladno z določbami te naredbe, odstranijo občinske uprave na stroške obveznikov, katerim se poleg tega predpiše denarna kazen od 1000 do 10.000 dinarjev. Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 4. junija 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli Podaljšanje veljavnosti maksimalnega cenika Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, na podlagi svoj« najdbe z dne 9. maja 1911-XIX, št. 17. o predpisih glede cen blaga, storitev in ranobupov in na podlagi maksimalnega cenika St. 1 od istega dne, odre j a : Člen 1. Do nadaljnje odredbe se podaljšuje maksimalni cenik at. 1, objavljen v Slu/b'-nem listu za ljubljansko pokrajino št. 39 z dne lt. maja 1941-XIX. <-!en 2. ćlen 3. naredbe #t. 17 x dne O. maja 1941 -XIX se spreminja tako, da ostane maksimalni eenik v veljavi dotlej, dokler se ne nadomesti z drugim« Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo na ■ lan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 31. maja 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli. Predpisi o klanju goveje živine \ i«-okl Komisar za. Ljubljansko pokrajino, ker smatra za nujno |>otrebno. da se ur;di klanje goveje1 živine, odreja: Cvn 1. Vsi imetniki goveje živine morajo prijaviti število živine, ki jo imajo na d:.n 5. junija 1941 -XIX. Prijave, napravljene na posebnih obrazcih, ki se dobe pri obč n^kih uradih pokrajine, se morajo ■ do vštetega 9. junija t. 1. pri pristojnem občinskem uradu. ("•len 2. Prodajo ali zakol prijavljene živine je treba javiti v naslednjih 24 urah občinskemu uradu, pri katerem je biLa vložena prijava. Člen 5. Izvršitev te naredbe je poverjena Prehranjevalnemu zavodu (Prevodu) Ljubljanske pokrajine, pri čemer mu pomagajo občine pokrajine. Člen 4. Kršitelji te naredbe, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listo za Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo denarno od 5000 do 15.000 dinarjev in v hujših primerih z zaporom do treh mesecev. Ljubljana, dne SI. maja 1941-XJX. Visoki Komisar Emilio Grazioli. Ureditev poštnega in brzojavnega prometa Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine objavlja sledeče odredbe za ureditev postio brzojavne službe: 1. Za državne in zasebne brzojavke iz Ljubljanske pokrajine ali v to naslovljene (izvzemški iz sovražn-h držav) je dovoljeno besedilo v italijariMini. nemščini, francoščini, ilovenšt ini. hrvaščini, albanščini in tmogoršcini. 2. Za zasebne brzojavke niso dovoljene tajne šifre. 3. Zasebne brzojavke ni dovoljeno odpošiljati s plačanim odgovorom. 4. Brzojavke se sprejemajo izključno na riziko odposiljalrev. Brzojavna služba se opravlja, kakor dopušča položaj uradov in brzojavnih zvez. Za zasebne brzojavke v Italijo in v bivše jugoslovansko ozemlje, ki ga je zasedla italijanska Oborožena Sila. velja v Ljubljanski pokrajini obstoječa tarifa. 6. Za navadne zasebne brzojavke, poslane na Hr\atsko. je tarifa 1.28 lir ali 4.26 din za bijedo po veljavnih predpisih izmenjave. 7. Ne sprejemajo se, dokler ne bo obnavljana tozadevna služba brzojavke v ostala bivša jugoslovanska področja, katera niso zasedle italijanske Oborožene Sile. 8. Od 16. junija naprej bo vzpostavljena služba pošiljanja poštnih nakaznic med Ljubljansko pokrajino in Italijankam Kraljestvom ter bivšim tuijoslovansKirn ozcriiii m. ki so ra zasedle italijanske Oborožene Sile. Pridem se bodo poštni oradi Lfubl janskjp pokrajine posluževali mednarodnih običajev, toda veljale bodo tarife Ljubljanske pokrajine. Tako za izstavi jan ie kakor za plačevanje bo veljal samo Italijanski denar, in nakaznice se ne Carinske olajšave za blaga, potrebnega Lj "Vi--'>k: H.'>iiit«i.'tr X . i 111 >' j.i >i U < • pokraji- no na podlagi člena 2. I>ucej»-vega razgjasa z dne IT. maja 1941-XIX in smatrajoč za potrebno, da se ne ot»r* inrnja z uvozno carino blago, ki je jx>tret-no km«'ti j*.ki. stavbni in imiu**trij^ki delavnosti pokrajine, odreja: Člen 1. Carine In dnurfh ear1n«*kih davščin ob iivorn z ozemelj bi\še jugoslovanske države, ki niso zasedena po italijanski vojski, so oproščeni: živila in navadna oblačila (obleka. peril.». ć«-\ 1 j5. pokrivala"), kakor rudi cement, apno. premop in modra galica. Oprostitev se ne nanaša na notranje i bodo smele glasiti na višjo vsoto od 1000 italijanskih lir. Nove telefonske zveze Ljubljanske pokrajine z ostalimi pokrajinami Velike koristi za trgovske in industrijske sloje v Ljubljanski pokrajini je ureditev dveh novih medkrajevnih telefonskih zvez mod Trstom in Ljubljano, ki je bila napravljena po nalogu Visokega Ko-misariata. Prva zveza voda visoke frekvence je bila otvor jena že 9. maja Da ta način, da sta bili instalirani pri entavnem telefonskem uradu v Trstu in v ta namen urejenem prostoru na špici v Ljubljani posebni napravi. Druga zveza, sestavljena iz dveh tri milimetrskih bakrenih žic, napetih na drogove, je dolga 101 kilometer. Pri gradnji te telefonske zveze je uspešno sodelovalo slovensko osebje ljubljanske poštne direkcije na področju Ljubljana— Planina in italijansko oeebje gradbenega odseka, brzojava in telefona v Trstu na področju Planina—Trst. Vodstvo in nadzorstvo gradnje je prevzelo nadzorniško osobje prometnega ministrstva in generalne direkcije pošte in telegrafa. Omeniti je treba, da sta obe zvezi pri tržaškem državnem uradu vezani na državno telefonsko omrežje, zgrajeno s podzemskimi kanlji. ki ga oskrbuje državna ustanova za telefonsko službo, tako da je sedaj omogočena neposredna telefonska, zveza med novo pokrajino ter katerimkoli krajem v Italiji in tujino. uvoz nekaterih vrst ubljanski pokrajini i'.i* k<> 7-2L izdelavo, prodajo in potroAnJo. ta katere ostanejo nespremenjeni doslej veljajoči predpisi. i len 2. Med Ljubljansko pokrajino In drugimi ozemlji bivfte jugoslovanske države, ki ni-o zasedena po italijanski vojski, je izmenjava, ki jo predhodno dovoli Visoki komisariat. oproščena vseh carin ln carinskih davščin, tako uvoznih kakor Izvoznih. t len 3. Ta naredba stopi v veljavo na dan «>blave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne H. junija 15*41-XIX. V isoki Komisar Emilio Grazioli Prađpisi za proizvodnjo in prodajo rastlin skega kuriva v Ljubljanski pokrajini Visoki Komisar za Ljubljansko pokraji no. smatrajoč za potrebno, da se na ozemlju pokrajine proizvaja kar največ rastlinskega kuriva in da se na enoten in popoln način uredi izvoz količin rastlinskega kuriva, ki presegajo notranje potrebe pokrajine same. odreja: Člen 1. Vsi lastniki gozdov v Ljubljanski pokrajini so v mejah in ob pogojih, določenih v velja ioči gozdni zakonodaji, dolžni proizvajati kar največ dj in oglja. Člen 2. Po pokritju potreb ljubljanske pokrajine uravnava od 1. julija 19ti-XIX dalje izvozno trgovino z rastlinskim kurivom (drvmi in ogljem) v celoti Visoki Komisarijat. ki opravlja te posle po podrejenem ravnateljstvu državnih gozdov. Zaradi tega sta proizvajalcem in trgovcem prepovedana izvoz in izvozna prodaja rastlinskega kuriva. Na zahtevo ravnateljstva državnih gozdov mu morajo le-ti odstopiti za izvoz razpoložljivo količino po ceni in pogojih, ki jih določi Visoki Komisariat. Člen 3. Do vštetega 15. junija 1941-XIX morajo vsi trgovei-izvozniki in proizvajale?-izvozniki rastlinskega kuriva prijaviti ravnateljstvu državnih gozdov pri Visokem Komisariatu količine drv in oglja, ki jih imajo na dan 10. junija 1941-XIX in količine, ki jih nameravajo izvoziti. Razen tega mora biti v prijavi navedena po mesecih tudi količina, ki se jo zavežejo proizvajalci in trgovci dati na razpolago za izvoz v ostali dobi tekočega leta. Člen 4. Železniška uprava in prevoraa podjetja ne smejo prevzeti rastlinskega kuriva v odpravo izven pokrajine« če Je ne odredi ravnateljstvo državnih gozdov pri Visokem Komisariatu. Člen 5. O svojem poslovanju pri izvajanju teh odredb mora ravnateljstvo državnih gozdov voditi posebne ■pratuo računovodstvo. Člen 6. Za izvrševanje te naredbe Je poverjeno nadzorstvo in poslovno reje vanje posameznih gozdarskih državni gozdni milici, poveljništru v Ljubljani. Člen 7. Ce lastnik gozda ne spolnjuje svoje obveznosti iz čl. L in se ne odzove pozivu, izkoristi ravnateljstvo državnih gozdov pri Visokem Komisariatu z odvzemom in v breme lattnfta ploščino, aa katero spozna, da Je sečnja na njej ■mslino in potrebna. Odvzemat cena se določi brez pritožbene pravice na podstavi trzne cene rastlinskega kuriva z odbitkom vseh stroškov za sečnjo, predelavo in prevoz. Člen a. Druge kršitve te naredbe se kaznujejo denarno s 1000 do 15.000 dinar- ji, t hujših primerih pa z zaporom do šestih mesecev. Poleg tega se sme odrediti tudi zaplemba blaga in odvzeti obrtna in trgovska pravica. _ Ljubljana, dne 4. junija 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli Razširitev odredb o končnem redovanju in izpitih na nedržavne šole s pravico javnosti Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na naredbo št. 28 z dne 20. maja 1941-XIX, odreja: Člen 1. Členi 4.. 5. in 6. naredbe St. 28 s dne 20. maja 1941-XIX se uporabljajo tudi za nedržavne šole s pravico javnosti. Člen 2. Za učence razredov, za katere je ob sklepu določen nižji tečajni izpit, nadomesti sa tekoče šolsko leto končno redovan je predpisani izpit tudi v nedržavnih šolah s pravico javnosti. Pri redovanju učencev IV. gimnazijskega razreda in pri popravnih izpitih predseduje odposlanec Visokega Komisariata. Člen 3. Na letnih izpričevalih, ki na- domestil je jo izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu, morajo biti napisane pripombe po členih 5. in 6. naredbe št. 28 z dne 20. maja 1941-XIX, ob sklicevanju na to naredbo. Člen 4. Kolkovina. predpisana za izpričevala o izpitih in diplome, je obvezna v izmeri in primerih, kakor to določajo veljajoči predpisi, tako za učence državnih kakor nedržavnih šol. tudi če redova-nje nadomestuje izpit. Ljubljana, 4. junija 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli Vojno brodovje brez močnega letalstva nima več pomena Predvsem so težke oklopnice obsojene na propast Rim, 6. jun. ir. Angleški pomorski kapitan Steven King-Hall se bavi s potopitvijo oklopne križarke »Hood« ter ugotavlja, da priča potopitev zopet, da je sistem oklopnih križark sploh obsojen k propadu. Že v pomorski bitki pri Jiitlan-du v svetovni vojni se je izkazalo isto, »Hoodova« katastrofa pa to samo še potrjuje. Nemške oklopnice tipa »Bismarck« imajo boljše oklope od angleških, pri tem pa razvijajo hitrost križark. »Bismarck« se je proti ogromni angleški premoči ravno zaradi svoje posebno posrečene konstrukcije izredno dolgo branila. Tudi na koncu sploh ni bila potopljena od voj- ne mornarice, temveč od angleškega letalstva. King-Hall ugotavlja končno, da vojna mornarica dandanes ne more več obstajati kot sila povsem zase, temveč vedno le v zvezi z letalstvom. Bodoče ameriške oklopnice New York, 6. jun. ir Mornariški minister Knox je izjavil včeraj na konferenci ♦iska, da bodo nove ameriške oklopnice tako po oborožitvi, kakor tudi po opremi prekašale nemško oklopnico > Bismarck«. Knox pa je očividno pozabil povedati, da bodo te nove oklopnice dograjene šele leta 1946. Važno za gostilničarje in kavarnarjje Cene se ne smejo zvišati — V vseh gostilniških in kavarniških obratih morajo viseti slike Nj. Vel. Kralja in Cesarja ter Duceja Ljubljana, 6. junija. Po nalogu Kr. Visokega Komisarja morajo vse gostilne imeti v lokalih nabit ali izobešen cenik tudi v italijanskem, jeziku. Cenike v italijanščini je že svoj čas izdala Gostilniška zadruga, oni gt\«5tiln!earji pa, ki 9o si priskrbeli lastne, posebne cenike, morajo predložiti besedilo v pisarni Združenja gostilničarjev, da ga le-ta predloži Kr. Visokemu Kom'ranatu v odobritev. Brez odobritve se ne sme objaviti noben napis, odnosno cenik v italijanskem besedilu. Mestno poglavarstvo sporoča, da ne more odobriti zvišanja cen mleku, ker je vsako zvišanje cen blagu prepovedano po uredbi o cenah. To velja tudi za pivo; nekateri gostilničarji, zlasti na deželi, so samovoljno zvišali cene. Mestno poglavarstvo je nedavno vložilo na Kr. Visokem Komisariatu prošnjo za pojasnilo, ali sme Odobriti zvišanje cen pivu glede na to, da se je pokrajinska in mestna trošarina Kljub določilu člena 4. uredbe o cenah, z dne 12. marca 1941 zviševala, a je Visoki Komisariat izjavil, da sme v smislu čl. 2. navedene uredbe višje cene od onih, ki so veljale dne 15. nmrca 1941, odobravati le ministrstvo ali od njeget pobi ase en i organi Vsi gostilniški in kavarniški obrati morajo imeti v lokalih izobešeni sliki Nj. VeL Kralia in Cesarja terr Duceja. Združenje gostilničarjev je, da omogoči svojim članom nabavo slilc, iraročilo enotne slike in jih elani ze lahko dobe v pisarni uprave združenja. Prav tako lahko dobe člani v upravi tuđi enotne cenike, ki obsegajo vse jedi in pijace, ki se serviraj o po naših gostilnah.. Cenik je tiskan v slovenskem in italijanskem jeziku na štirih straneh v primernem formatu in stane 50 par. Nadalje ima združenje v zalogi tudi se precej kavarniških cenikov, tiskanih na tršem papirju v obeh jezikih. Kavarniški cenik stane 2 din, _ Uradni tržni cenik Mestec poglavarstvo v Ljubljani je izdalo 31. maja tržni cenik, iz katerega posnemamo, da stane kilogram govejega mesa L vrste 20 do 22, II. vrste 17 do 19, goveji jezik 24, goveji vampi 10, goveja pljuča 8, goveja jetra 18. goveje ledvice 20. goveji možgani 20 in goveji loj 14 do 24 din. Telečje meso I. vrste 24, II. vrste 22. telečja jetra 2«, telečja pljuča 18 in telečji možgani 10 din kg. Svinj :4c o meso I. vrste velja 51, IL vrste 28, svinjska pljuča 16, svinjsfca jetra 18. svinjske ledvice 20, svinjska glava 10, svinjski parklji 10, svinjska slanina, domača in hrvatska, 31, svinjski salo, domači in hrvatski, 33, svinjska mast 35 do 37. šunka 40. prekajeno meso I, vrste 32, prekajeno meso II. vrste 30 din kilogram. Koštrunovo meso 14 do 16. jagnjetina 16 do 20, kozhčevina 20, konjsko meso I. vrste 10. konjsko meso II. vrste 8 din kg. Hrenovke veljajo 36 din kg, safalade 32, posebne 35. sveže kranjske klobase in prekajena slanina 40. Piščanci so po komadu in velikosti od 20 do 25, zaklana kokoš pa 40 do 60 din kg po kakovosti, domači zajec komad 26 do 40. Kilogram ščuke velja 36 din, postrvi 50. žabji kraki komad 0.50 do 2 din, velike prave samdele 28 in skuše 44 din kg. Liter mleka stane 3.50, kg surovega masla 54, čajnega masla in kuhanega masla 60, bohinjskega sira 47, navadnega sira 40, pol-ementalca 44 in trapista I. vrste 44 din. Jajca so po komadu od 1.50 do 1.65. — Belo vino. novo in staro, stane 20 din 1, rdeče vino 18. črno vino, staro in novo, 20, steklenica piva 8, kg malinovea 26, komad pokalice 3, steklenica mineralne vode 8 in liter ruma 50 do 60 din. — Kilogram polbelega enotnega kruha slane 5 din. Jabolka I. vrste 20, II. vrste 14 do 16, oranže po velikosti komad 2 50 do 5, limone 1 do 1.25. suhe češplje kg 18 do 24. Črešnje 14 do 24. mandeljni 46 Ho 64, orehi 12 in luščeni orehi 48 do 54 din. Pražena kava II. vrste stane 168. krisrtal-ni beli sladkor 18.50. sladkor v kockah 20.50, kavna primes 21 do 26. riž I. vrste 15.20. jedilno olje 25.25 vinski kis 4 do 5. navadni kis 2 do 3.50 din liter, morska sol kg 2.50, kamena sol 6, poper cel 160, poper zmlet 180, paprika III. vrste 30, sladka paprika 55 petrolej liter 9, testenine I. vrste kg 17.50, pralni lug 5, čaj 300 do 500, pekmez 12 do 16 in" rozine 30 do 36 din kg. — Kilogram pšenične moke 9.50, moke mešanice 5.50, kase 10. ješprenja 7.50 do 9.25, ješprenjčka 9 do 12. otrobov 3 do 3.10. koruzne moke 4.75, koruznega zdroba 5.50. pšeničnega zdroba 9 do 10, ajdove moke I. vrste 12 do 13, ajdove moke II. vrste 10 in rže ne moke 7.25. din. Rž stane 4.50 do 5, ječmen 4.50 do 5. oves 5, proso 5 do 6. koruza 4 do_4.25. ajda 6 do 7, fižol ribnlčan 8.o0 do 9.50, fižol prepe- ličar 10 in leča 13 din kg. Sladko seno 100 kg 140. polsladko seno 120. kislo 110 in slama 80 din. 50 kg kočevskega premoga velja 24 din, tona premoga 470, kubični meter trdih drv 180. trdih ža^anlh^ drv 220. mehkih drv 110 in kg oslja likalita od 1.50 do 3.50 din po kakovosti. — Glav-nata solata stane 12 do 16 din kg, beriv-ka 10 do 12, domači radič 12, zgodnje zelje 14 do 16. kislo zelje 4. šparglji po kakovosti 20 do 26. špinača 7 do 8. inozemski grah v stročju 12, konoplja 18, laneno seme 16. lu*čeni fižol 8 do 10. čebula 5| do 16. por 3, česen 12 novi krompir 10 do 12, stari krompir 1.75 do 2.50, repa 1, kisla repa 2.50 korenje 8 do 14. pete^gilj 4 do 10, zelenjava za juho 4 in rdeča pesa 14 do 16 din kg. Baletni večer Ljubljana. 6. junija. Gledališko občinstvo, ki se zanima za ples, je opazilo zlasti v zadnjih letih vedno večjo živahnost na polju plesne umetnosti. Velik del našega domačega naraščaja se je izobrazil doma, nekaj mladih plesalcev in plesalk pa je odšlo v inozemstvo, kjer so se izpopolnjevali ali nastopali in so se vrnili kot gostje ali za stalno v domovino. Njihove pridobitve na znanju in njihova produktivnosti sta vsega upoštevanja vredni, tako da jih moramo biti resnično veseli. Maks Klrbos in njegova žena Irena Litvi nova sta se predstavila lani na samostojnem Baletnem večeru. Ugodni d o jem, ki IZDAJANJE NOVIH EVIDENČNIH TABLIC ZA AVTOMOBILE IN MOTOCIKLE Tudi prihodnji teden se bodo izdajale v prostorih ljubljanskega velesejma nove evidenčne tablice za motorna vozila in sicer od ponedeljka naprej samo dopoldne od 8 do 12 ure. ga je zapustil njun nastop, so potrdile tudi ocene. Oba plesalca sta bila člana raznih ruskih in drugih odličnih plesnih skupin in sta gostovala z njimi na številnih velikih odrih našega kontinenti. Njun lanski spored je obsegal lepo število učinkovitih lastnih koreografij, ln takih, ki jih je sestavil Kirbos po koreografijah Lifarja in Fokina. Po osnovi njunih zamisli je sestavil s tvojim lepim tehničnim znanjem in odgovarjajočim Izrazom zanimive plese. Spored Baletnega večera, ki ga bosta izvajala Kirbosa v ponedeljek 9. t. m. v Operi, bo obsegal najuspolojše točke iz lanskega sporeda in tri nove obsežnejše koreografije. Spored je sledeč: Sibelius: Valse triste, Chopin: Valse, Debussy: Faunovo popoldne, Saint-Saes: Gipsy. Nove točke so: Bareš: Valse piquante, Ikarus (Po Li-farjevi zamisli), ki ima apartno ritmično spremljavo. Izvaja jo 13 tolkal. Zadnja točka, komponirana na ruske narodne pesmi je Balet igruški (Ruske lutke), komponiran po Fokinovi zamisli. Ples je grotesknega značaja. Opozarjamo na ta enkratni vseskoz zanimivi Plesni večer. *ntca KOLEDAR Danes: Petek. 6. juniia: N obori. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Romantična pustolov© i Kino Sloga: Junak iz Pampc. Kino Vnion: Ettore Fieramosca. Violinski koncert Mirana Viherja ob 20. v mali Filharmonični dvorani. Reprezentativna razstava moderne slovenske umetnosti v Jakopičevem paviljonu, odprta od 8. do 18. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 43; Trn-koezy ded.. Mestni trg 4; Ustar, Sclcnbur-gova ulica 7. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 19.30 uri Petek, 6.: ob 15.: Krog s kredo. Izven. Ljudska predstava po izredno znižanih cenah od 14 din navzdol. Sobota, 7.: ob I9.no: Revizor. Izven, Znižane cene od 20 din navzdol. Kitajski dramatik Ia-II-in-tao Je napisal poetično igro »Kro«; s kredo«, ki jO je priredil Klabund za evropske odre. Igra .1B pretresljiva slika ženske usode in težkih preizkušenj na poti do sreče. Igrali bodo glavne vloge: Saričeva, Jan ter Mira Danilova! Nadalje bodo sodelovali: Sever, Cesar. Skrbinšek. Gregorin, Lipah, Rakar-jeva, P. Juvanova, Plut, Brezigur i. dr. Režiser: C. Debevec. Delo je prevedel Oton Zupančič. Glasba: A. Balatka. Dekor.tei |€ po .načrtih B. Vavpotiča. Oi>ozarjami» na predstavo, ki bo dane** v petek ob 15« uri pri izredno znižanih cenah od 14 din navzdol. V soboto 2rv«»č*>r ob 10.30 bodo ponovili CogoljevoRu »Revizorja«, v katerem ie podal avtor v umetniški obliki kritiko ura l« niitva ter tako ožigosal moralno propad- lost velikega dela tega življa. Fozitivna stran igre in njena vrt dnost sta v brezobzirni podobi slabosti in napak, ki jih je ožigosal pisatelj. Naslovno vlojro bo igral DaneS, glavno pa: Cesar, Nal a in Le- varjeva. Režiser: dr. Kreft. Predstava jutri v soboto zvečer ob 10.30 bo izven abonmaja po znižanih cenah. OPERA Začetek ob 19. uri Petek. 6.: ob 19.: Don Kihot. Premiera. Red Premierski. Sobota, 7.: ob 19.: Realka. Red Četrtek. Opozarjamo na nocojšnjo premiero Mas-»enetovega »Don Ivlhotit«. ki bo za* red Pres-mierski. Snov, ki je zadobila po Cervantc- sovem delu svetovni sloves, je njegov *Don Kih<:U. Ta snov je zamikala najra/ in-j- še skladatelje v glasbeno oblikovanje. M!ecl njimi 590 bili Menzl. Beer VVallbrun, Franz Liszt in končno Massonet, katerega opus je ohranil trajno veljavo. Libreto podaja dogodivščine romantika in idealista, viteza Kikota in njeg-ovega realnosti vdanega slu-*'o Sar ca. Panse. Upr; zorite v te oriere sine slišali pred nekaj leti. V njej sta se posebno CH? ikovala Primožič !S Betetto. ki bosta pela tudi letos Primožič naslovno, Betetto partijo Sanča, prav tako Kogejeva kot Dulsineja, katero bosta peli letos izmenoma Kogejeva in španova. V ostalih partija1! bodo nastopili: Po aj'iarjeva, Ivaa?!£e« va, M. in B. Sancin ter Anžiovar. Dirigent: Dv zebre. Režiser: R. Primožič. Obvestilo p. n. abonentom reda četrtek. Zaradi izrednih razmer, ki so letos v apriln začasno ustavile predstave v Narodnem gledališču, se niso mogle v redu odigrati predstave, ki so v abonmaju vezane na stalne dneve. Vsi p. n. abonenti dobijo do konca sezone celotno število predstav v operi in drami (18 opernih, 20 dramskih). Da pa se vsaj delno nadomestijo v aprilu zamujeni četrtki, imajo abonenti reda četrtek v tem tednu v operi poleg redne četrtkove predstave izjemoma predstavo še v soboto 7. t. m. in sicer Dvofakovo opero >Rusalka« s Hevbalovo, Franclom in Lup-šo v glavnih partijah. Predstavo bo dirigiral Niko štritof. Opero je zrežiral C. Debevec. V primero lepega vremena bo jutri zvečer odprt prekrasno urejeni VRT ..ZVEZD Prvovrstna godba - pesem - razvedrilo Priporočam svoja izvrstna vina in odlično kuhinjo. Lastnik M. ŠILOVIĆ 128 »SLOVENSKI NAROD«, «* ***** Stran S Da bi bilo dovolj cenenih stanovanj Načrt o iso stanovanjskih hišah v Ljubljani — Zanimive Številke o novih stanovanjskih razmerah Ljubljana, 6. junija. Ljudje so čitali z velikim zadoščenjem, da se je Visoki Komisar na prvi seji pokrajinskega sosveta, dotaknil tudi stanovanjskega vprašanja v Ljubljani ter omenil načrt o 150 stanovanjskih hišah s ce, n eni mi stanovanji. Oblasti streme, da bi bila v Ljubljani odpravljena zasilna stanovanja — ki jih. je Se precej — predvsem barakarske naselbine. Barake v Ljubljani niso le ostanek sledov velike stanovanjske krize po svetovni vojni, temveč so se v veliki meri pomnožile v letih splošno poslabšanih socialnih razmer. Dočim je v letih po svetovni vojni — ko je bila v veljavi stanovanjska zaščita — moralo mnogo družin iskati zavetje v barakah, lopah, kleteh in podstrešjih, ker ni bilo niti dovolj dragih stanovanj, so se začele pozneje razvijati naselbine zasilnih stanovanjskih his tudi. ker mnogi ljudje niso mogli plačevati vi.-oke stanarine, čeprav so našli primerno stanovanje. Stanovanj je bilo čedalje več, a najemnine so bile v primeri z dohodki še vedno mnogo previsoke. OBČINSKA STANOVANJSKA AKCIJA Priznati je treba, da je ljubljanska občina stoiila mnogo za ublažitev stanovanjske bede. Pri tem se ne spuščamo v presojo ali je bila mestna stavbna politika \seioj pravilna. Občina je začela zidati kmalu po svetovni vojni. Prvo stanovanjsko hišo so zidali na Prulah v Janež:čevi ulici i. 1921. V nadaljnih desetih letih je mestna občina r •d'" o investirala večje vsote v stanovanjske hiš-, tnko da jc bilo do 1.1931. pridobljenih v 77 hišah 689 stanovanj. Investirano je bilo 52.84 milijona din. Isajeli so dolgoročna posojila, ki se morajo amortizirati v 25 letih in razpisano je bilo 6-odstotno oblig-acijsko posojilo, ki bo amortizirano L 1943. — Kako velikega pomena je bila občinska stanovanjska akcija v tistih letih, sprevidimo že po tem, da je bila občina udeležena pri stavbnih delih v mestu posamezna leta celo nad 50odst. Tako je občina zidala 1. 1927 61 odst. vseh v tistem letu novih stanovanjskih hiš, v letih 1925 in 19::fj pa 57 odst. V drugem desetletju po svetovni vojni občina ni več investirala redno kreditov v nove stanovanjske hiše, vendar je bilo pridobljenih še precej stanovanj. Nekateri so ostro kritizirali občinsko stanovanjsko akcijo, češ da so občinske htse pasivne ter da mora vse mesto prispevati k amortizaciji posojil, tucli lastniki novih hiš, ki so sami zidali z največjimi žrtvami ter že tako težko odplačujejo draga posojila in zaradi visokih davkov ne morejo poceniti stanovanj. Tožili so tudi, da spadajo med revnejše plasti prebivalstva, ki jih je stanovanjska kriza najbolj prizadela, ter da so bili prisiljeni najemati draga posojila če so si ho-tefi s krvavimi žulji priboriti streho nad giavo, a zdaj so kaznovani za to, ker morajo plačevati še za mestne hiše. — V podobne kritike se ne moremo spuščati: reči je trc*>a le, da je bilo v Ljubljani nujno potrebno zidati stanovanjske hiše; poklicana pa je bila tudi mestna občina kakor so bile državne in samoupravne ustanove, ne le zasebniki. POSOJILA ZA BARAKE Mestna občina je tudi dajala brezobrestna posojila revnim družinam, ki so stavile i ..rake na mestnem svetu. Tudi to bi lahko obsojali, čeprav je na drugi strani mogoče zagovarjati. Mnogo ljudi je ostalo ob delo-žacijah brez strehe in niso mogli najti primernih, cenenih stanovanj. Dogajalo se je, da so bile nekatere družine več dni brez strehe. -Stanovale« so ob kupih pohištva pod milini n. bom ali kvečjemu pod vejami kostanjev. Mestna občina jim ni znala pomagati drugače, kakor da juri je nudila manjša posojila za postavitev zasilnih hišic. Dovolj je bilo ljudi, ki so se zgražali nad deložacijami revnih ljudi, a nikogar ni bilo. ki bi revne družine vzel pod streho. V resnici številne deložirane družine niso mogle plačevati najnižje najemnine in so se jih hišni lastniki posebno branili, zlasti, ker so stanovanja lahko oddali. Tako je prišlo do tega. da je mestna občina hkrati, ko je zidala stanovanjske hiše, pomagala širiti barakarska naselja in nekatera je celo sama ustanovila. Stanovanja v mestnih hišah so bila nekaj časa cenejša kakor v rssebnih. zato so biia tudi vedno zasedena. Toda. čeprav bi naj služila predvsem revnejšim prebivalcem, so jih lahko najemali le uslužbenci z rednimi prejemki: prednost so imeli mestni uslužbenci, zlasti uradniki. Delavstvo, navezano na nestalni zasbi£ek, je pa moralo iskati stanovanja v barakah. SEDEM VEČJIH BAK.tKA RSKIII NASELBIN* V Ljubljani je 7 večjih barakarskih naselbin. Največja je Galjevica pri dolenjskem kolodvoru; šteje 113 lesenih kolib. Ko je dr. A. Vogelnik pred dvema letoma proučeval naše barakarske kolonije, je ugotovil, da na Galjevici živi 160 družin, skupno s 655 člani. Druga barakarska naselbina po številu barak je Sibirija; šteje 61 barak. Tedaj je v njih živelo 383 ljudi, 91 družin. V Šiški pri novi cerkvi je barakarska naselbina zadrug Mali dom in Skupni dom. V 12 barakah je živelo 59 družin s 208 člani. Na slabem glasu je bila barakarska naselbina v Gramozni jami za Bežigradom — 35 barak, 50 družin. Dve veliki občinski baraki stojita ob Ižanski cesti na Livadi; tam biva 29 družin (135 ljudi). Posebno žalostno sliko so nudile barake pri mestni klavnici, kjer je stanovalo 19 družin. Nova kolibarska naselbina nastaja na Brdu. Na občinskem svetu je bilo postavljenih 13 barak, a razen tega je blizu še mnogo zasilnih hišic. Barak je precej še v drugih delih mesta, a se skrivajo posamezne med drugimi poslopji. Nihče pa Se ni preštel v mestu številnih neprimernih stanovanj v kleteh, na zatohlih dvoriščih starinskih, vlažnih hiš. kamor nikdar ne posije sonce, v zasilno prezidanih podstrešjih, v gospodarskih poslopjih, starih hlevih, lopah Itd. Prav tako ni ugotovljeno, koliko stanovanj je preobljudenih. Za pretesno, prenaseljeno stanovanje velja, če odpade v njem na en stanovanjski prostor (soba, kuhinja) več kakor dva stanovalca. STANOVANJ DOVOLJ? Nekateri trde že več let, da je v Ljubljani dovolj stanovanj ter da ne kaže več zidati stanovanjskih hiš, češ, hišna posest je že tako pred propastjo. O tem se ne moremo prepirati. Povsem zanesljivo pa je, da v Ljubljani niso vsa stanovanja vzorna, a tudi ne zdrava. Kazalo bi pregledati in oceniti vsa stanovanja. Razdeliti bi jih bilo treba vsaj v dva razreda: v redna in zasilna, če bi odšteli vsa zasilna sta- novanja, ki jih je nedvomno mnogo — upoštevati je treba, da so skoraj vsa kletna. In podstrešna stanovanja zasilna — bi se izkazalo, da primanjkuje še mnogo primernih cenenih stanovanj. Statistika pravi, da je bilo v Ljubljani lani ob koncu leta 21.9S9 stanovanj. <5e računamo, da Ljubljana šteje skoraj 90.000 prebivalcev, odpadejo na eno stanovanje povprečno 4 stanovalci. Vendar nam te številke ne pokažejo jasne slike o stanovanjskih razmerah v Ljubljani. Značilna je pa številka, ki kaže. da je dobra tretjina stanovanj eno-sebnih. Trisobnih stanovanj je le sedmina, štirisobnih desetina, stanovanj z več kakor štirimi sobami je pa nekaj nad 900. Kljub temu. da je malih stanovanj največ, je Se vedno največje povpraševanje po njih in so v primeri z večjimi stanovanji sorazmerno draga. Strokovnjaki so ugotovili, da so najemniki dajali pred svetovno vojno 15 odst. plače za stanovanje. To se pravi, da bi smela zdaj stanarina znašati v istem razmerju s plačami le 120 din na mesec pri SO0 din prejemkov. 150 din pri plači 1000. 225 pri 1500, 300 pri 2000, 4500 pri 3000 in 600 pri 4000 din. Sami lahko presodite, če je v resnici tako. Razumljivo je pa, da je težko zahtevati pocenitev stanovanj, dokler je obrestna mera visoka; čim dražja so posojila, tem dražja so stanovanja. Druga stvar je, Če so stanovanja zelo draga v starih, že zdavnaj amortiziranih hišah. KDO NAJ ZIDA NAJCENEJŠA STANOVANJA? Težko je zahtevati od zasebnikov, naj zidajo čim cenejša, a hkrati zdrava stanovanja. Zasebniki zidajo takšne hiše, ki se jim zde najbolj donosne. Hiša z delavskimi stanovanji se ne zdi donosna. Izrazitih delavskih stanovanj je pri nas Se mnogo premalo. Sicer bi dvosobna stanovanja, v kakršnih stanuje pri nas uradništvo, tudi za delavstvo ne smela biti luksus, a zdaj so še vedno predraga. Delavci sami seveda ne morejo zidati, zlasti, če niso gospodarsko organizirani. Zato zidajo javne uprave, bodisi občine ali države primerna cenena stanovanja za najrevnejše sloje prebivalstva. Z izrednim veseljem torej pozdravljamo zanimanje novih oblasti za naše stanovanjsko vprašanje in zaradi tega smo tudi napisali te vrstice. DNEVNE VESTI — I stano\ itev srbsko Narodne banke. Namesto bivše jugoslovanske Narodne banke je bila ustanovljena po odredbi vojaškega poveljnika v Srbiji srbska Narodna banka, ki je že začela poslovati. Za guvernerja, je bil Imenovan dr. .Milan Radosav-ljevič, ki je bil že od leta 1935 do 1939 in potem od 24. januarja 1941 guverner Narodne banke bivše kraljevine Jugoslavije. Njemu je bil pa dodeljen komisar, ravnatelj nemške Narodne banke Songen. ki je njegovo soglasje potrebno za vse važne odločitve in ukrepe. Bivši jugoslovanski bankovci bodo zamenjani, in sicer po tečaju 1 jugoslovanski dinar za 1 srbski dinar. Drugi tečaji srbskega dmarja so 1 nemška marka — 20 srbskih dinarjev, 100 lir = 262 srbskih dinarjev, 100 levov = 61 srbskih dinarjev, 1 ameriški dolar pa — 50 srbskih dinarje\\ — Močan fen z dežjem. Danes ponoči je naenkrat zapihal močan fen in začelo je rahlo deževati. Dežja je bilo pa samo toliko, da je dobro zmočil prah. Tudi fen je kmalu ponehal. Ponoči in tudi davi v zgodnjih jutranjih urah je bilo še precej oblačno, potem se je pa zopet zjasnilo. Vreme čuti, da se bliža nedelja, ko se tako rado pokvari. V nedeljo je Medard. o katerem veruje naše judstvo. da ima tudi svoj vpliv na vreme. Ce dežuje na dan sv. Medarda, pravijo ljudje, bo dež nagajal kmetom 40 dni ,da ne bodo mogli posušiti in spraviti sena. To nedeljo bodo torej naši kmetovalci še posebno pazili na vreme. Pa ne samo kmetovalci, tudi kopalci bi ne bili zadovoljni, če bi skozi 40 dni slabo vreme motilo kopalno sezono. Upajmo, da se to ne bo zgodilo! — Naboj eksplodiral v peči. 201etni posestnikov sin France Mavec iz 2eiimijega je včeraj našel nekje na travniku vojaški naboj, ki ga je pobral in doma vrgel v peC. Ko je še stal pred pečjo, pa je naboj v nji eksplodiral in je krogla zadela Mavca v levo nogo. Fantu je krogla zdrobila kost ir*. se bo maral zar«.V borbi s peskom*. Skrivnostno snovanje vesoljstva Učenjake najbolj zanima vprašanje kozmičnega izžarevanja Po izjavah dr. Brodeja, ki uči fiziko na univerzi v Kalifomiji. se vsipajo na zemljo neprestano kakor dež tako zvani mezo-troni, delci atomov. 3>r. Brode zatrjuje na podlagi svojih raziskovanj, da se tvorijo v vesoljnem prostoru onstran Sohica in njegovih planetov anatomski delci z visokim potencialom od deset do descttisoč bilijonov elektronov. V prostoru se srečajo z atomi, nakar izgubijo svojo energijo, proizvajajoč žarke gama in druge atomske delce, katere imenujemo elektrone in mezotrone. Edina kozmična telosca, ki lahko prodrejo lz vesoljstva na zemljo v večji količini, so mezotroni, kateri tvorijo z ostalimi delci, nastajajočimi ob zadevanju z atomi, največji del kozmičnega izžarevanja na zemeljsko površino. Znanost še ni ugotovila, je izjavil dr. Brode, odkod dobivajo pristni kozmični žarki svojo velikansko energijo. Možno je, da ta energija nastaja ob združevanju magnetičnih in električnih polj. Možno je tudi, da nastane ob razbijanju jeder atomov, pri čemer se sproščajo delci z veliko energijo. Mnogi mezotroni ne prodrejo do Zemlje, je pojasnil dr. Brode, ker eskplodirajo in se pretvorijo v navadne elektrone in v najmanjše amorfne delce materije, kateri se porazgube v atmosferi. goče, da bi to služilo policiji, kajti policija bd morala Se isto sekundo, ko je bil umor izvršen, preiskati umorjenčeve oči, kar se pravi, da bi morala biti že pri umoru navzoča m bi ji potemtakem ne bi bilo treba gledati v oči. Kuhne je moral zajčka ubiti v temi in takoj še v temi vzeti mrežnico iz očesa in jo zopet takoj pogledati na svetlem. Lopovom se zaraditega ni treba bati in tudi policija ne more s tem računati. Fotografija v zločinčevem očesu? Zanimiv poskus fotografiranja okna s pomočjo zajčjega očesa Oko Je sestavljeno na podoben način kakor fotografski aparat. Zato so nekateri domnevali, da nastane v očesu slika na isti način kakor na fotografski plošči, namreč zaradi kemičnega učinkovanja svetlobe. To hipotezo je dokazal leta 1876. Boli. Kašel je v mrežnici v očesu neko rdečo snov, ki je za oko to, kar je za fotografsko ploščo živosrebrni klorir. Kakor se ta pod vplivom svetlobe razkraja, tako se zaradi kemičnega delovanja izpreminja tudi ta rdeča snov. Ce ubijemo v temnem prostoru kako žival, na primer psa ter mu izderemo oko, iz katerega izrežemo še v temi mrežnico, bomo videli na svetlem nekaj sekund rdečo, nato rumeno, potem belkasto in slednjič kamor javo kožico. To nam priča, da se rdeča snov zaradi svetlobe res kemično pretvarja. Zelo zanimiv poskus je napravil Kuhne na podlagi te. po Bollu dokazane hipoteze. roskusil je s pomočjo zajčjega očesa fotografirati okno. Živalco, ki jo je imel delj časa v ta namen zaprto v temi, je postavil tako. da je videl samo okvir nekega okna. Pustil ga je v tem položaju nekaj časa, potem ga je pa prenesel zopet v temo in ga tam ubil. Izdrl mu je oko in vzel iz njega mrežnico. Ko jo je prinesel na svetlo, je opazil na njej bel križ, po obliki podoben okenskemu okviru. Ta poskus je povzročil veliko senzacijo. Kmalu so pisali časopisi o ubitem človeku, pri katerem so našli v očesu roparjevo sliko. Slika se mu je vtisnila zadnji hip pred smrtjo in je ostala nepoškodovana ker je takoj zaprl oči. Tako daleč pa ta stvar v resnici vendar-le ne gre, kajti tudi skozi trepalnice svetloba kolikor toliko učinkuje, tako da je slika že v nekaj sekundah nejasna, v eni minuti pa je sploh že ni več. Zato ni mo- Trpežnost filmskega traku še danes imamo filme iz prvih začetkov filmske industrije iz leta 1893 in čeprav so že zelo stari, se dajo še dobro prikazovati. Ooslej znane metode za konserviranje filma bodo omogočile ohraniti jih 50 do 70 let. Učenjaki pa računajo s tem. da se jim bo posrečilo odkriti v najbližji -bodočnosti metodo, ki bi zajamčila neomejeno trpežnost f i hrta. Zaenkrat Je pa treba ravnati tako, da vsa kih 50 let obnovimo kopijo filma. Državni filmski arhiv v Berlinu — Dahlen je že zdaj nakupičil 3 milijone metrov filmov, nmoga filmska podjetja imajo pa še večje arhive. Tako obsega arhiv TJfe 20 milijonov metrov filma. Kako se ohrani ta materijal? Shranjen je vprostorih, kjer je stalna temperatura 10 do 14°, ki se je izkazala kot najprikladnejša. Prostori se redno zračijo. Filmi so shranjeni v škatlicah iz vulkanfibra, ne pa v pločevinastih. Vulkan-fibrove škatlice omogočajo namreč dostop zraka do filma in posledica tega je, da se film ne začne prezgodaj lomiti. Filme prijemi je jo samo z volnenimi rokavicami. Praksa zadnjih let je pokazala, da je naj-prikladnejše sredstvo za konserviranje filma kafra. V vsaki škatlici je košček kafre. Zagonetka etruščine Jezikoslovci si še vedno zaman prizadevajo pojasniti tajno etruskega jezika. ze mnogo bistrih glav se je ukvarjalo s sfingo tega jezika. Skozi stoletja si učenjaki prizadevajo priti tej tajni do dna, toda vse njihovo delo je bilo zaman. Pri tem ne gre za nekaj časovno močno odmaknjenega, za nekaj privlečenega iz zgodovinskih arhivov, temveč za jezik naroda, ki igra na kulturnem polju zelo važno vlogo in čigar glavni del življenja se je odigrava v luči zgodovine v Italiji, v stiku z narodi, čijih jezik in omika sta steber evropske kulture. Etruski jezik je ugašal v rimskem okolju, v dobi velikega zgodovinskega in jezikovnega razmaha. Učeni cesar Claudius gotovo običaje, obHke m beseda. Obranilo se Je ie več tisoč etruskih napisov, med njimi nekaj celo latmsko-etruskih. Vendar se pa jezikoslovci v tem jeziku se vedno ne spoznajo. Ni se jim posrečilo pojasniti niti števnikov, čeprav so ohranjeni tudi na igral- u&uUrvltl, katere odgovarjajo latinskim. Vedno, kadar se Ja posrečilo pojasniti kateri* koli pozabljeni Jezik, so bila vsa nova pridobljena ardestva obrnjena znova na etruščino. NI bilo metode, ki bi je ne bili na nfl preizkusili in vendar je ostalo vse prizadevanje zaman. V spomin na velikega italijanskega mojstra ie rekonstruirala šola za glasbila na TSŠ v Ljubljani njegovo violino Ricostruzione del violino di Ginseppe Guarnerius del Gesu. Lo' strumento fu co-struito al reparto strumentale deli' Istituto tecnico di Lubiana in oceasione del '2° centenario dalla morte del grande maestro italiano. Rekonstrukcija violine Joseph Guarnerius del Gesu. Instrument je bil izdelan v šoli za glasbila na Tehnični srednji šoli v Ljubljani v spomin na 200 letnico smrti velikega italijanskega mojstra. Ginseppe Goarneri del Gesii je bil rojen 8. junija L 1667. v Krenvoni kot sin Giovazinia Batptiste Guarnerija. Njegovi m-strumen ti. so navadno zaznamovani z mo_ nogramom IHS. O njegovem življenju imamo le malo verjetnih podatkov, pač pa celo vrsto romantičnih. Zdi se da je bil mož poln strasti, nezadovoljstva in fanatizma. Prvi Guarnerijevi izdelki (najstarejši nosi letnico 1725) ne kažejo nič posebnega Izbira lesa je neenakomerna, oblike se menjujejo. Toda že po nekoliko letih kažejo izdelki mojstrsko roko. Instrumenti tega obdobja so po veČini majhni, konture dovršene, ne previsoke, vzboklina se steka v nizek žleb. Zvovnice, obris vijoline, izbira lesa in često ploska oboknnost spominjajo na izdelke Gasspara da Salo. Začel je tam, kjer je ta nehal, ter je izrxv_ rx>lnil nedopolnjeni načrt velikega brešu janskega mojstra do najlepše izArnšitve. Najbogatejša oblika Guamerijevih gosti izvira iz tretje dobe njegovega delovanja, dobe sijaja, po letu 1740. Tu sem sodi slavna Paganinijeva viijolina, ki je z njo očaral ves svet. Tudi ta instrument je rekonstruiran v spomin 100-letnice Pagani-nijeve smrti ter je z gori omenjenim na Tehniški srednji šoli Joseph Criiarnonius ie umri leta 1745. —nt— Zgodbe Umestna pripomba Ko se je protektor O//ver Cromwell vrača/ v zmagoslavju na čelu svojih čet po dobljeni zmagi nt d kraljem Kailom I. Angleškim, ga je v Londonu pozdravljala tisočglava množica. Iz množice se je nekdo oglasil in opozoril Crom\vella rta razveseljivo dejstvo spoštovanja, ki mu ga izkazuje množica. Cromwell je pa čisto hladno odgovoril: »Mislim, da bi London-čani prišli v večjih trumah, če bi me gnati na \nsltce.« In prav je imel. Na povelje kralja Karta II je bilo nje-go\*o truplo izkopano in obešeno na vislice. In nič manj ljudi in nič manj vzklikanja ni bilo pri tem sprevodu kakor pri zmagoslavju. Znamenit zdravnik Znan specialist je ozdravil hudo bolnega otroka, sinčka bogate matere. Vsa hvaležna gre k zdravnika, da mm mo zahvali in poravna račun. »Mnogo sem vam dolžna,* mu pravt, *4n ne vem, kako na vas poplačam za uslzrgo, da ste mi rešili najdražje v življenju, "Ne morem drugače, kakor da vam izročim tole denarnico, sama sem jo vezla in mislim, da jo boste prav s takimi čustvi sprejeti, kakor jo vam ponujam.** »Naši obiski so plačljivi ** denarju ne pa v malenkostnih darilih.* nejevoljno zs-\rne zdravnik ponudbo. »Dobro, gospod doktor, blagovolite mi naznačiti honorar!* »2000 lir. milostijiva.* Dama odpre prej ponuđeno mu denarnico, iz\*leče iz nje pet tisočakov in mu izroči dva, druge pa spravi v denarnico, se hladno pokloni m odide. Zdravnik ji ni niti v pozdrav mogel ničesar odgovoriti, preveč je bil presenečen. Verdi in občinstvo Ko je bil Verdi že v potnem sijaju s\*oje ,s/m*e, se je na potovanju ustai'il v nekem mestecu blizu Rima. Najel si je prenočišče in povprašal gostilničarja, ali je v mestu gledališče. »Je, je in znamenita družba pran' zadnji čas vsak večer igra izborno »Krnani«-, novo opero našega velikega komponista Verdija.« Verdi gre inkognito v gledališče in si vzame skromen sedež. Orkester prične u\'erturo. Pogreška za pogreško je udarjala na sktčfdatelje\x> uho. da se je nervozno premikal na s\'ojem sedežu. Nazadnje se ni mogel več premagati in je zaklicai dirigentu: »Gospod, zakaj ne pazite na ,pia- no'? Zakaj je neki označeno?* Vse- jee spogledalo, orkester je umolknil in iz tisoč grl je završelo: »Ven z njim!* Ze se je iztegnilo potno rok proti njemu, da ga postavijo na cesto. Tedaj pa spozna violinist orkestra v njem Verdija in zakriči: »Verdi je, Verdi sam!* Tedaj pa je zartrilo v vsem glecktfišču? »Živel Verdi, fjvei Verdi!* In prav tiste roke, ki so ga prej nameravale vreči na cesto, so ga d\-i gnile tn ga ponesle v trkzmju na kapelniško mesto, kjer mu ni preostajalo drugo, neiio da je nadaljevanje opere moral dirigirati sam. I poeta Josip M um Aleksandrov, morio 40 anni fa Pesnik Josip Mura Aleksandrov, ki Je umrl pred 40 leti Statistika o norcih Neki ameriški statistik je začel računati, koliko ljudi na svetu bo ostalo po treh stoletjih še pri pameti. Po njegovih računih bodo v treh stoletjih na svetu samo še norci. Izračunal je to tako, da je sklepal za bodočnost po številu slaboumnih ljudi, kolikor jih je prišlo na zdrave in normalne. Leta 1859 je prišel en norec na 535 normalnih ljudi v Evropi. V letu 1897 je bilo samo še 312 nomialnih ljudi odpadlo na enega norca in leta 1926 je prišlo samo še 150 normalnih ljudi na enega norca. Po logični progresiji je na podlagi teh statističnih podatkov zaključil, da bo leta 1977 prišel en norec na vsakih 100 normalnih ljudi, čez 200 let, to je leta 2141 pa bd ne bilo po tej post opici na svetu nobenega normalnega človeka več. Tito A. Spagnol: 4 IZDAJALSKA PUNČKA Roman — Lahko si mislim, da si tudi ti brezverec, kakor tvoj oče, ki je bil pa navzlic temu vrl mož. Ce je tako, mi je zelo žal, toda dobro si zapomni, da te tu, čeprav si v duhovnikovi hiši, nič ne veže, kar bi se upiralo tvojemu prepričanju. Hudo mi bo, če ne boš hodil v cerkev, toda če ti to ne leži na srcu, si ni treba beliti glave. Ravnaj pač tako, kakor se ti zdi prav. Si me razumel? Posledica teh besed je bila, da sem Sel prihodnjo nedeljo k maši, jaz, ki že toliko let nisem bil v cerkvi. In k maši me ni napotila skrb. da bi ustregel stricu Poldu. n. Z ženo sva se sporazumela, da bo smela brati ta rokopis šele. ko bo napisan do konca. Ko sem se pa danes zopet lotil dela, sem opazil, da je bila njena radovednost močnejša od dane obljube in da je skrivaj prebrala prve strani. Vendar mi pa ni hotel prikriti tega greha in ker si morda ni upala priznati mi ga odkrito, je napisala tik pred odhodom — za dva dni se je morala odpeljati v mesto na kupovat — pod prvo poglavje nekaj besed: »Ljubi moj romanopisec, upam, da si začel Čisto dobro, toda na tvojem mestu bi ne pozabila, da imajo čitatelji le malo potrpljenja in da jih ne zanima nič kaj posebno slišati toliko o stricu Poldu.« No, ji že pokažem, ko se vrne. ne samo zaradi kršitve pogodbe, temveč tudi zaradi te opazke. Ničesar naj bi ne bil povedal o stricu Poldu? O, ta nehvaležnica — kakor so vse ženske! Prav ti bi rada, da bi odpravil strica z dvema besedama! Mene pa veseli govoriti o njem tudi zato, ker imam pri tem vtis, kakor da znova doživljam tiste dneve, ko se ie zgodilo toliko odločilnega. Čeprav je imel stric Pol do koadjutorja, je bil vendar od ranega jutra do poznega večera zaposlen s svojimi uradnimi posli in proučevanjem žuželk. Ce ni bil v cerkvi, zakristiji ali na poti k temu ali onemu bolniku, sem mu delal družbo v njegovem kabinetu ali v lopi, ki sem jo smatral ob svojem prihodu za rastlinjak, ki je pa bila v resnici dvorana za njegove poskuse, kajti tam je gojil in proučeval svoje nedolžne ali pa tudi škodljive živalice: pajke, škorpijone, skarabeje in na stotine drugih žuželk, ki so bile našle tu svoj raj. Na dan mojega prihoda me je hotel odvesti v grad, to se pravi v vilo Da Camino, kjer je že skozi leta vsako popoldne preživel eno uro ali dve. — Grofica te pričakuje, — mi je dejal. — Pripovedoval sem ji o tebi in zelo bo vesela, da se bo lahko seznanila s teboj. Prav za prav me to ni mc veseEk), toda stric Pol do je mislil, da bi se brez njegove družbe dolgočasil in mislil je tudi, da mi bo v zabavo seznaniti se s temi ljudmi. — Vila je po^a mladine, a mladi ljudje spadajo skupaj. — je odgovoril na moje poskuse, da bi se izognil temu posetu. Seveda sem se slednjič udal in odšel z njim. Vila je bila oddaljena komaj pol milje od stričeve hiše in bila je konglomerat poslopij iz raznih časov, osredotočena okrog masivnega osrednjega poslopja z velikim tlakovanim dvoriščem in dvema stranskima stopniščema, ki sta se stikali pred veznimi vrati v teraso. Celotna slika je bila stroga in častil ji va. vtis ki ga je še podčrta val velik oark s svojimi košatimi drevesi in temnim smrekovim gozdom tam v ozadju na pobočju. Ko sva vstopila okrog petih popoldne v velik, mračen salon, kjer naj bi bilo zbrano mnogo mladine, sem zagledal tam samo tri ljudi: staro grofico Matildo, barona Scalizzia in grofičino družab-nico gospodično Ido Solveni. — Danes je tu kakor pozimi, dragi Don Poldo, — je dejala grofica prijazno. — Vsi so odšli z doma. ta sem, oni tja, . . . Ah, to je torej sloveči nečak, o katerem se toliko sliši. Grofica mi je pomolila roko v poljub, z drugo si je pa nastavila na uho slušalko. Bila je lepa stara dama, ena tistih žena, ki postanejo na stara leta častitljive. Imela je izredno živahne sive oči, njena usta in brada so pa pričala o železni volji. Govorila je mnogo in glasno, ker je bila gluha, toda ne samo zato. Glasno govorjenje je bilo pri nji odsev njenega nemirnega, nekoliko trdega in zadirčnega značaja. Večinoma ni čakala na odgovor drugih, temveč je zaključila svoj govor z »res- nično t ali »brez vsakega dvoma«, tako, da človek sploh ni mogel več ugovarjati. Stric Poldo jo je najprej nekaj časa nekam osuplo motril, potem je pa zmajal z glavo, kakor bi hotel reči: Človek ti ne more ničesar zameriti, povej samo, kaj hočeš. V bistvu si vendarle dobra duša... Baron Scalizzi je pa vedno znova mrmral besedi: — Seveda, seveda, — in pri tem so mežikale njegove vodene oči in prijemal se je za kravato, kakor da se hoče prepričati, če je prav zavezana. Baronu je bilo okrog sedemdeset let, bil je pa tako izmozgan, kakor da nosi že devet križev. Brezhibno oblečen v obleki, ki je prišla iz krojaške delavnice najmanj pred pol stoletja, je bil koščen, polikan in odmerjenih korakov kakor star diplomat. Na pamet je znal Gotha-almanah, znal je rodovnike vseh sedanjih in bivših vladajočih rodbin do vseh stranskih vej, poleg tega je bil ne-prekosljiv strokovnjak v vsem. kar se je nanašalo na konje. Toda o tem ni rad govoril, ker so ga bili konji upropastili. Približno pred dvanajstimi leti, ko je še živel grof Luigi Da Camino, je bil prišel za štirinajst dni na obisk v vilo in pozneje je ni več zapustil. Takrat ni imel nobenega beliča več in ni vedel, kam naj se obrne. Tako je ostal kratkomalo tu. Sčasoma so ga jeli smatrati za nekaj, kar spada k rodbini, za nekaj sliki ali divanu podobnega. Spočetka je zatrjeval vedno znova: — No, čas je že, da odidem. Saj menda nimate proti temu nobenih pomislekov? Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskano Fran Jeran // Za upravo In inseratni de) lista Vlad. RegaHy // Vsi v Ljubljani _____