Nekaj načelnih misIi o alkoholomanjji Doc. dr. Lev Mil čin s k i o problemih alkoholizma je bil'o pri nas že' marsikaj izrečenega pa tudi napisanega. To vprašanje je bilo obravnavano s socialnega, kriminološkega, psihohigieničnega vidika pa tudi kajpak s širše medicinskega in z ože psihi- atričnega vidika. Naj opozorim na članek ~>Antialkoholnozdmvljenje z disulfi- ramom« (v Vestniku Sveta za zdravstvo in sodalno politiko LRS, 1955, 11., št. 3-4, str. 79-84) in na zbornik referatov o vprašanjih alkoholizma iz seminarja za splošne zdravnike v letu 1959 (ta zbornik bo predvidoma v kratkem izdal Rdeči križ LRS). Omenjeni dve publikaciji lahko ;medicinski sestri nudita dovolj teoretične opore pti vsakdanjem delu z alkoholiki in njihovimi družinami. Mogoče pa vendarle ne bo odveč, ,če podam nekaj smernic, potrebnih za pravilno pojmovanje problema alkoholizma in alkoholomanije ter praktični po~ stope~ z alkoholsko zasvojenimi osebami. 1. Problemi alkoholizma v smislu a I k o h o I i z a c i j e - kot bi morda lahko 'imenovali pojav, cla pomen alkohol a za človeka v sodobne;m svetu ni toliko dodatek k hrani, temveč vse bolj splošno poživilo, ki naj mu pomaga l1ravnavati medosebne odnose in blažiti morebitne napetosti - ti problemi prav gotovo presegajo strokovno področje zdravstvene službe. Tudi bi zdravstvena služba sama le malo lahko pripomogla v morebitni akciji, ki so zanjo pokli- cani najvišji družbeni orgaili. 2. Nedv-omno pa je zdravstvena služba dolžna reševati ožjiproblem v okviru alkoholizma, namreč vpraš_nje a I k o h o lom a n i j e -pojava, da se nekatere osebe opijajo tako pogostoma in tako intenzivno, da s te;m načinom upropaščajQ fizično in psihično sebe in svojo okolico, predvsem družino. Važno je, dá zdravstveni delavec pri obravnavanju oseb s takšnimi motnjami izhajij. zares z medicinskih postavk in ne zavzema poze ogorčenega sovražnika "pi- jancev«, ki meni, da je tu pot moralnega pritiska edini primerni prijem. V velikem' delu alkoholomanov gre za osebe, ki trpe za takšnimi ali ,drugačnimt čustvenimi in osebnostnimi konflikti, pa jim je alkohol - vsaj v prvi fazi zasvojenosti - sredstvo, ki jim začasno zmanjsa notranjo napetost in tesnobo. S ~asom pa zloraba alkohola ustvarja z določeno zakonitostjo nova notranja in zunanja nesoglasja in poganja svojski bolezenski proces, ki vodi do oseb- nostne in socialne depravacije pacienta ter, v nekaterih primerih, še do posebnih psihičnih in telesnih komplikacij. - Svoj čas je zdravstvena služba posegala aktivno v ta proces šele pri pojavu komplikacij - alkoholnih psihoz ali speci- fičnih telesnih motenj. Danes pa z ustrezno tehniko obravnava že osebe, ki jim bolestna razvada pretiranega uživanja alkohola še ni povzročila opisanih motenj. 65 3. V skladu z ugotovitvijo, da se alkoholo,manija v velikem številu pri- merov razvije sekundarno na osnovi določene osehriostne oziro,ma čustvene neurejenosti ali pa že ~ar na osnovi nekih nevrotičnih ali psihopatičnih motenj in posebnosti, bo načeloma pristopati k.alkoholomanom n~ način, kakršen velja v postopku z nevrotičnimi osebami - pač s psihoterapevtičnimi prijemi. To psihoterapevtično obravnavanje samo je področje zdravnika. Medicinska sestra oziroma socialni delavec pa posredujeta tako rekoč psihoterapevtično ozračje iz ordinacije na pacientov dom. 4. Glavno vodilo pri tem delu mora biti medicinski sestri' oziroma' social- nemu delavcu, kot že Oiffienjeno,da ne pristopi k pacientu z neko vz:rišeno, moralizirajočo pozo, temveč z razumevanjem in pripravljenostjo pomagati, pač kot pacientu, ki se je znašel v krizi. Morda je tu potrebna neka omejitev: Z alkoholomanom vendarle ne ravnamo tako kot z onemoglirp telesnim oziroma duševnim bolnikom, ten;weč po načelih, veljavnih za zdravljenje nevrotičnih oseb, ki jim tudi ne odvza,memo vseh bremen in pri katerih racunamo z nji- hovim sodelovanjem. Vzemimo praktiČllo! Alkoholoman se bo znašel od časa do časa v zadregi: izostal bo neupravičeno iz službe, prišel bo pred sodnika za prekrške in podobno. Načeloma pustimo, da se pacient sprijazni s konse- kvencami posameznih svojih alkoholnih ekscesov. Le kadar bi mu posledice tolikanj lahko prizadele družbeni položaj,. da bi to utegnilo pospešiti njegov propad, posredujemo na pristojnem mestu in z ustreznim ukrepom, ki posle- dice omilL 5. Tablete disulfiram (Cronetal, Antabus, Tetidis,), ki jih dobiva alkohole- ,man v ambulantnem protialkoholnem zdravljenju, so pomemben pripomoček v terapiji, ker pacienta napravijo začasno za alkohol intolerantnega: Sprožijo mu pri :z;aužitjuže malih količin alkohola znano alkoholno reakcijo z rdečiCo, s pospešenim pulzom, z nihanjem krvnega pritiska in morebitnim bruhanjem. (Pri posameZ'Clihosebah, ki so uživale večje doze disulfirama in so se opile, je prišlo celo do smrtnih komplikacij. Podrobneje razpravljata o kontraindikaCijah medikamentoznega zdravljenja spočet~a omenjeni p.ublikaciji.) Ne. pomenijo pa nekega sredstva, ki bi moglo napraviti pacientu alkohol trajno zoprn. --.:.Način, kako pacientu deliti tablete (ali mu jih bo,mo dnevno dajali vambulanti; ali pustimo, da razpolaga z njimi čisto sam; ali poverimo :t;azdeljevanje tablet njegovi ženi ali delovodji itd.), bomo variirali od primera do primera in glede na fazo _alkoholske zasvojenosti oziroma zdravljenja. Vse bolj gremo danes za tem, da prepuščamo razpolaganje s tabletami pacientu, da se čimbolj Umak- nemo oni prikriti agresivnosti in nezaupanju, ki jo vsebuje vsak drug način razdeljevanja tablet. - Dandanes izvečine ne predpišemo doze, ki bi presegala 1 tableto disulfirama dnevno. Toda majhno količino disulfira,ma (n. pro četrt tablete dnevno al~ še manj) pustimo pacientu jemati dve leti in še več. -6. Terapija alkoholomanije je dolg postopek, ki traja leta dolg'o in zahteva veliko potrpežljivosti od zdravnika, medicinske sestre in socialnega delavql - največ pa kajpak tudi od pacientovih svojcev. Doseči sodelovanje in pravilen odnos do bolnika pri svojcih - praktično največkrat ženi alkoholomanovi - ni lahka naloga. Neredko se bo pokazal0, da je n. pro žena tudi nevrotiČna in potrebna sistematičnega zdravljenja, ker s svojimi nevrotičnimi agresivnimi izpadi proti možu v njegovih alkoholnih ekscesih pa tudi izven njih poganja ,moža le globlje v alkohol. - Naj tu omenimo, da so recidivi v zdravljenju alkoholomanije lJ:arpravilo in bi bilo zgrešeno, če bi pacienta, ki je svojevoljno 66 prekinil terapijo in se zapil, užaljeno odklonili, ko se po daljšem. presledku pojavi v ambulanti. Najti ,moramo način, kako pacienta poiskati in ga spet navezati na ambulanto, če se nam je izmuzn'il. Glede uspešnosti ambulantnega zdravljenja alkoholomanije pa recimo le tO', da ni slab uspeh ambulante, če lahko izkaže, da jih je Qd zdravljenih alkoholomanov',10 % že 3 let a absti- nentnih . . . • 7. Nemalo je pacientov - alkoholomanov, ki jih z opisanim postopkom ni mogoče obdržati abstinente in ki so v bolezenskem procesu, v takn imenovani alkoholomaniji, zabredli že takn globoko, da so prišli v hud konflikt s svojim družbeni~ okoljem, da postajajo agresivni in se pogrezajo v kriminal; ali pa dobe alkoholni delirij, halucinozo, epilepsijo, psihozo Korsakov oziroma druge komplikacije. Tu nam ne ostane drugo, ko da pacienta hospitaliziramo v primer- nem zavodu. Žal prav tu zadenemo na dokaj šibko točko naše zdravstvene službe, kajti znano je, da naše psihiatrične ustanově, (specializiranih zavodov za alkoholomane sploh nimamo) pri današnjih kapacitetah niso sposobne sprejeti niti vseh psihotičnih bolnikov, ki bi potrebovali zdravljenja in intervencije v zaprtem zavodu. Glede na takšno stanje srno pa dolžni nenehno opozarjati pristQjne oblasti na to hudo pomanjkljivost, ki terja nujnega ukrepanja. )urgu (Bad Homburg) je ~a,ki jo je v evropskem ja. V glavl)ern je konfe- v raznih delovnih pod- vsaj v okvirnem smislu :acije v Homburgu 'ni službi V zahodn4 v dneh od 11.- meriIu sklical~ renCa obravna ročjih. Seveda veljajo za vso lz Jugosl~ dva delegata. Bila sva vseskozi delež: konferenci je potekalo tako, da so akt .0 v skupinskem sistemu; V zvezl"z i'zboljšanjem administrativne sestrske 'službe so osvojili tudi več naših predlogov. Ves čas konference sem imela občuťek,daje naša država glede vzgoje medicinskih sester v marsičem naprednejša od dru- gih in da je prebogata tradicija v naši službi lahko včasih tudi neprijetna ovira za napredek. - Op. pis. " Medicinsk: Poročilo o konferem Na konferenci sa,mi se je razpravljalo pretežnn. o naslednjih štirih vpra_ šanjih: 1. J;'roblematične točr{e v administrativni, 1. j. upravljalni službi sestre v Evropi. 2. Kaj naj medicinski sestri v tej smeri da osnnvno strokovno šolanje? 3. Kakšen naj bo podiplomski študij sester za administrativno službo? 4. Razna druga sredstva, ki s9 sestri administratorki* v pnmoč pri njenem delu: pisarniški personal, gospodinje, inventaristi itd. . --_ .. _- * Ta n'aziv uporabljam za medicinsko sestro v upravni sIužbi, ker v slovenščini za zdaj še nimamo drugega primernega izraza, ki bi ustrezal.ternu pomenu. - Op.pis. 67 prekinil terapijo in se zapil, užaljeno odklonili, ko se po daljšem. presledku pojavi v ambulanti. Najti iffioramo način, kako pacienta poiskati in ga spet navezati na ambulanto, če se nam je izmuznll. Glede uspešnosti ambulantnega zdravljenja alkoholomanije lahko izkaže, da jih nentnih .. , 7, Nemalo je paci mogoče obdržati absti alkoholomaniji, zabre( družbenihI oko'ljem, d dobe álkoholni delirij komplikacij~, Tu nam nem zavodu, Zal pra službe, kaj ti znano je, alkoholomane sploh r niti vseh psihotičnih zapriem zavodu. Gle pristojne oblasti na 1 pa recimo le to, da ni slab uspeh ambulante, če , ,. "1 Jl 11o="n'w','iO%že3letaabsti- z opisanim postopkom ni 'rocesu, v tako imenovani . v hud konflikt s svojim ;rezajo v kriminal; ali pa Korsakov oziroma druge hospitaliziramo v primer- ) točko naše zdravstvene specializiranih zavodov za tah niso sposobne sprejeti avljenja in iritervencije v lolžni nenehno opozarjati a nujnega úkrepanja, Medicinska sestra v adininistrativni službi. Poročilo o konferenci Svetovne zdravstvene organizacije v Homburgu Med. s, Maj d a Š Ia jme r , V zahodnonemški pokrajini Hessen, v Homburgu (Had Homburg) je v dneh od 11.-20. novembra 1959 bila konferenca, ki jo je v evropskem meriJ'u sklicala Svetovna zdravstvena organizacija. V glavpem je konfe- renca obravnavala upravljanje sestrske službe v raznih delovnih pod- ročjih. Seveda je pri tem upoštevala kriterije, ki vsaj v okvirnem smislu veljajo za vso Evropo. 1z Jugoslavije sva se konference udeležila dva delegata. Bila sva vseskozi deležn'a veJike naklonjenostL Delo na konferenci je potekalo tako, da so aktivno sodelovalivsi udeleženci, in to v skupinskem sistemu; V zvezi' z i'zboljšanjem administrativne sestrske' službe so osvojili tudi več naših predlogov. Ves čas konference sem imela občutek, da je naša držaVaglede vzgoje medicinskih sester v marsičem naprednejša od dru- gih in da je prebogata tradicija v naši službi lahko včasih tudi neprijetna ovinl za napredek. - Op. pis. " Na konferenci sa,mi se je razpravljalo pretežno. o naslednjih štirih vpra_ šanjih: 1. J;lroblematične točI{e "y administrati;vni, t. j, upravljalni službi sestre v Evropi, 2, Kaj naj medicinski sestri v tej smeri da osnovno strokovno šolanje? 3. Kakšen naj ba podiplomski študij sester za administrativno službo? 4. Razna druga sredstva, ki s9 sestri administratorki* v pomoč pri njenem delu: pisarniški personal, gospodinje, inventaristi itd, . --_._._--_ ....- * Ta n'aziv IJ!porabljamza medicinsko sestro v upravni službi, ker v slovenščini za zdaj še nimamo drugega primernega izraza, ki bi ustrezal.temu pomenu, - Op.pis. 67 Poročilo o delu konference Na prvih sejah smo obravnavali najprej teorijo administracije. Naj iz raz- pravljanja na teh sejap. na kratko povzamem nekaj osnovnih misIi. Predvsem si mora,mo biti do kraja na jasnem, kaj je administracija. Vse- kakor administracija nasploh ni aktivnost, ki bi se ji dale d'oločiti smernice za daljši čas. Pravzaprav je bil pojem upravljanja dognan tudi že takrat, ko' so nadzorniki sužnje,\' nadzorovali delo pri piramidah. Seveda bi se danes njihov postopek ne obnésel nikjer več. To je sicer drastična primera, toda r,es je, da se vsaka družba in odnosi med ljudmi v njej spreminjajo tako hitro, da se mora vsak, kdor koli hOčé upravljati, v svojem postopku stalno podrejati tem spremembam. Z upravljanjem so se najprej' ukvarjali tehniki, ki so delali z velikim številom delavcev, in verjetno je zato 'bilo upravljanje spočetka m e- han i č no, deloma se je to preneslo kasneje tudi v novo zraslo zdravstveno službo, kjer pa togi način upravljanja ne more dati zaželenih uspehov. V takem mehanskem riačinu dela, kjer se navodila strogo in togo prenašajo z vodilne osebe navzdol, kjer podrejeno osebje ne sme razmišljati o pravilnosti navodila, so ljudje lahko motivirani za svoje delo le zaradi zaslužka. Zato tudi ne bodo v to delo vložili vsega, kar zmorejo, ker se to, niti ne pričakuje od njih in ker zanje že tako misli njihov nadrejeni.V mehanskem upravljanju uslužbenci niti nimajo možnosti, da bi uveljavili kako idejŮ' celo za morebitno izboljšanje v svojem najožjem delovnem področju. Osnova za uspešno delŮ' pa je z a do š č e n j e (satisfakcija) za izvršeno delo. Prof. Revansje to podkrepil s primerom: Kar so za biološko življenje vitamini, ki morajo biti v prehrani stalno prisotni, to naj bi bili za napredek in usp,eh pri delu takŮ' imenovani p s i h o min i ,ki jih ne sme ~anjkati v emocionalni dieti nobenega uslužbenca. Ce administrator vsega tega ,ne upo- števa, se ne sme čuditi težavam, ki nastopajŮ' v njegovi ustanovi. . Kdorkoli je na nadrejenem mestu, bi moral vedeti, kako ·deluje in vpliva na druge in bi tega ne smel podcenjevati. Prof. Revans nam je na konferenci dal za psihomine nekaj praktičnih zgledov. Naj jih navedem: 1. Nadrejena oseba mora vedno poskrbeti, da vsi v ustanovi vedo, kaj kdo dela oziroma v kakšnem smislu lahko vsak z vsako~er sodeluje. Pri' tem ne smemo prezreti niti študentov, ki v ustanovi prakticirajo. (Anketa med študentkami sestrskih šol v Angliji, ki so jo izvedli, ker so'bile študentke 'ne- zadovoljne na praksi, je pokazala sledeče: na praksi SŮ'bile nesrečne, ker jim nihče ni povedal, kaj kdo dela, v ustanovi ozir6ma kakšne so naloge posameznih oddelkŮ'v. Vzdušje v posameznih bolnicah je pa tu di bilo takšno, da si niso upale dosti spraševati.) , 2. Vsak človek mora ámeti Ů'bčutek varnosti. S tem ni mišljena gotovost, da imamo službO' in dohodke. Ne! Mišljena je gotovost, da je nekdo za svoje delo res kar najbolje usposobljen, dalje občutek, da ima v svoji delovni sku- pini dovolj važno mesto, in pa zavest, da s svoji$ delom pripomore k uspehu tudi vsem drugim v tej delovni skupini. Ce bo prepričan o tem, bŮ'svoje delo cenil in ga zato opravljal bolje in vestneje. 3. Zelo važno je tudi, da vsakomur pomagamo pri reševanju njegovih de- lovnih problemov. ZaupanJe vase človeku najbolj gotovŮ' pomaga, da se v težavah reši občutka lastne nemoči. Najbolje pa se počuti človek, kadar mu - čeprav s pomočjo drlJ-gih- uspe, da reši svoje probleme. 68 Sestra, ki vrši administrativno službo, se .mora zavedati, da človek pntre- buje za svoje delo določeno mero samospoštovanja in relativne svobode in da ~i vsak za svoje delo želi tudi priznanja. Če :vodilni sestri uspe to, da se bodo njeni ljudje dobro počutili, da bodo ohranili svojo iniciativo in dober kontakt z vsemi sodelavci, tedaj to ne bo več mehansko,ampak o r g a n s k o uprav- ljanje. Vsak ukaz moramo najprej razložiti in.če ga lJudje razumejo, to ni več u}{az,ampak nujna spremerpba v delu, .ki so jo osvojili. V upravljanju je pa velike važnosti še nekaj: lahko bi rekli, da morajo vsi uslužbenci neke velike ustanove ali. vseh ustanov, ki sn v delovni zvezi, imeti e not e n jez i k, predvsem k8,r se tiče tehnike dela, ker tudi to eko~ nomizira delovne sile. (Pri nas n. pro bi delo v bolnicah potekalo dosti bolj homogeno in urejeno,če bi bila osnovna nega bQlnika enaka v vseh prizadetih ustanovah.) . . In še tn! Stroge ukaze brez pojasnil dajejn' navadno ljudje, ki samí sebe nisn dovolj svesti; za administratorja je važnejše, kakor da ljudem ukazuje, da jih pri delu hrabri in jim nudi strokovno p0r:ri0č. Sestrsko upravljanje Vloga medicinsk:e sestre se spreminja vsak daTl, pri čemer imajo svoj clelež tudi medicinska odkritja znanstvene in bolj tehnične narave. Zato morda se sestra tako težko uveljavi s svojimipravilnimi nalogami. Ce hočemo govo- riti o sestrskem upravljanju, se. moramo poprej seznaniti z nalogami in zna- čilnostmi dela, ki ga na neki ustanovi opravljajo sestre, pa tudi z njihovimi odnosi do drugih zdravstvenih delavcev. Za primer bom opisala bolnico, velja pa tn za vse preventivne in kurativne ustannve. Od medicinske sestre v bol- nici se pričakuje, »daustvarja naravno in prijetno nkolje, v katerem potekajo preiskave in terapija pacientov hitro, uspešno in ek;onomično-<-<.Ustvariti mora možnosti za prakso študentk ~estrske šole in' za znanstveno delo. Pnleg tega ne sme pozabiti, da je bolnica z?ravstvenovzgojni zavod. OsnoV-naennta vsake bolnice je oddelek; ki je bolniku začasen dom, kjer ga pa vznemirja cela vrsta ljudi, ki ga diagnosticirajo, mu pr'edpisujejo zdra- vila, ga negujej00, učijn in mu dajejo nasvete. Nekateri se na njem tudi učijo in hvaležno registrirajo vsak dan nove komplikacije njegove bolezni. Deln sestre .administratorke mora biti v svojem končnem smotru vedno us.merjeno k ternu bolniku in poskrbeti mora, da bo organizacija dela ob bol- nikovi postelji takšna, da mu ne bo v breme in da bo z razumevanjem spre- jemal dogajanja okoli sebe. Kaj bnmo zahtevali od oddelčne sestre? Ona odgovarja za svoje deln glavni sestri. Sama organizira in vodi osnovno nego bolnika na oddelkuin je 'odgo- vorna tudi, da je ta nega na primerni ravni. Posreduje zdravnikova navodila drugim zdravstvenim delavcem. Ker je vodja oddelka, mora razumeti delo vseh svojih podrejenih. Oddelčna sestra mora biti strokO'vno na višini, biti sbmora v svesti svojega znanja in biti tudi dovolj prožna, da je ne spravijo iz ravnotežja vsakdanje spremembe na oddelku. Sodelovanje z drugi,mi zdravstvenimi delávci zanjo ne sme biti zgolj teorija. 69 Odnosi na oddelku morajo temeljiti na medsebojnem spoštovanju, zaupanju in upoštevanju odgovornosti, ki jih imajo posamezni člani delovnega teama. Pri svojem delu se' mora sleherni zavedati, koliko je odvisen od svojega' so-::~ delavca. V bolnici vlada zakon »trenutne siťuacije« in zato mora imeti oddelčna sestra zelo homogen team, da lanko obvlada vsako situacijo. Tako n. pro lahko kake epidemije, velike nesreče ali nujne prezidave popolno;rna spremenijo dnevni red oddelka. Toda enotna in dobro usposobljena delovna ekipa bo hitro ujela novi ritem dela in bo svoje naloge uspešno opravljala tudi pod drugiÍni pogoji. Selekcija oddelčnih sester je za kvaliteto bolnice velike važnosti. Ko sestra nastopi to službo, mora biti o 'Svojem delovnem področju' poučena, mora z njim soglašati in to pismeno potrditi. Uprava bolnice pa ne sme pozabiti, da kvali- teto dela dviga tudi osebna,socialna in ekonomsÍm blaginja. Mlada odd~lčna sestra mora vedeti, da je dobila svoje novo funkcijo za- radi določenih sposobnosti in ne po naključju. Zato se od nje tudi nekaj priča- kuje. Sester manjka po vsem svetu, a v našem delu' števi10 ne more nikdar nadomestiti kakovosti. Prav zato tudi velja: bolje premalo' dcldelčnih sester kakor dovolj slabih. ' Toga hierarhij:a 1ahko delu sester škodi, vendar brez hierarhije ni orga- niziranega sestrskega delá. Táko n. pro potrebuje bolnica glavno sestro vseh oddelkov s pomočnico, glavne sestre oddelkov s pomočnicami in glavne' sestre delovnih enot. Glavna sestra ima 'ledna tudi pomočnico, po potrebi celo 'leč, in opravlja naloge sestrske službe preko oddelčnih in sobnih sester. Cim popolnejša je zasedba na administrativnih (upraVl].ih)mestih" tem 'leč je možnosti, da bo delo potekalo v redu. Glavna sestra je z drugimi kolegie.ami na istem položáju v síalnih stikih in tudi sodeluje z njimi. Odgovornost in kompetence morajo biti natanČllo opredeljene za vsako upravno sestro. Za usposabljanje teh sester je važen tuCli program v ustanovi sami (v Skandinaviji prakticirajo oddelčne sestre vsaK mesec po ena kot pomočnica svoje glavne séstre in so tako usposobljene za nadomeščanje, kadar glavna sestra zapusti svoje delovno mesto.) V ustanovi opazujejo tudi, katera od sester se med strokovnim izpápol- njevanjem v ustanovi sami najbolje. uveljavlja. Sestre morajo biti stalno na tekočem o vseh važnih spremembah v ustroj u in delu ustanove. Za večjo ustanovo so v ta namen primerna tudi pisana obvesti1a. Nemške bolnice n. pro imajo za vse svoje osebje tiskane brošure o organizaciji in delu bolnice in o za- sedbi vodi1nih aelovnih mesf. Prav tako dobi vsak bolnik ob sprejemu prospekt bolnice z dnevnim redom, z glavnirhi navodili, z imeni zdravnikov in sester, ki ga bodo zdravili ali imeli z njim kakorkoli opraviti, ter dodatni list za more- bitne želje ih pripombe. Primerno je nadalje, da pride glavna sestra na oddelek, tudi kadar imajo malo personala in garajo po ves dan in jim da takrat vedeti, da upošteva njihove napore, ne pa da' pride stresat le slabo voljo, če ji šef zaradi kakšne stvari izrazi nezadovoljstvo. Vsaka usťanova mora imeti redne delovne konfe- rence, kjer mora vsak imeti možnosti, da .stavi za delo nove predloge. Naloga 70 glavne sestre je urediti vse tako, da njeno osebjena teh konferencah aktivno sodeluje. Za glavno sestro je zelo važno, da je po svojem karakterju in po svojih osebnih lastnostih takšna, da se ljudje brez skrbi obračajo nanjo za nasvete. Da bo "lahko pri delu uspevala, mora imeti tudi oficialne stike z upravo. Ker odgovarja za sestrsko službo svoje. ustanove, mora imeti ternu pri,meren pO:- ložaj in pravice v upravi ustanove. Dobro je, da teh pravic ne sprejme za znamenje avtoritete, ampak kot nadaljnjo priložnost za de;bro sestrsko službo. V upravi zastopa ona vše sestre, obvešča nadrejeni forum o njihovih problemih in kar se da stvarno planira izboljšanje sestrske službe. Obenem pa zori v spoznanjih, kako sestrska· služba neke ustanove lahko najbolje podpre pri delu druge zdravstvene delavce. Seveda mora biti za svoje področje suverena in v nekem smislu enaka upravniku (laiku) ustanov.e in šefu zdravniku. SŘandi- navska zdravstvena služba govori o tako imenovanem »tripartitnem vodstvu« zdravstvenih ustanov. Dobra je lahko samo tista administrativna sestra, ki poina končne cilje svoje ustanove in ne teži sa,mo za vidnimi uspehi vsak dan opravljenega dela. Zavedati se"mora, da uspeh ni stvaL' sreče, ampak sposobnosti. Priprava na administrativno službo Za administrativno službo je težko dobiti kandidate, ker je prej treba spremeniti njihovo motivacijo. Zal je v večini primerov tako, da se mora, kdor prevzame upravno mesto, odreči neposrednemu stiku s strokovnim delom. V bodoče moramo gledati, da se to ne bo več dogajalo. Za stimuHranje admini- strativnih sester je vrh tega potrebno, da se ji,m uredi tudi ekonomsko napre- dovanje. Na kratko in v zgoščeni obliki povedano ima administrator naslednje funkcije: 1. Naloge strukturnega značaja: a) planira delo, b) sklepa o tem, kaj se bo delalo, c) kontroHra delo. 2. Dolžnosti v odnosu do osebja: a) izbira osebje, b) ga organizira, c) koordinira dejavnosti posameznih uslužbencev, č) skrbi za ugodne delovne in medosebne odnose. Priprava za. upravljanje je vzgojni postopek. Za kandidate najboljši in najuspešnejši načini, da se dobro pripravijo za to delo, pa so: a) instruktaža, b) kazuistika, c) nasveti Za kopkretno delo, č) inspiracije za reševanje problemov in d) praksa. Glede kandidatovih osebnih lastnosti je velike važnosti tudi: a) njegova osebnost in priljubljenost med kolegi, b) uspeh na prejšnjem položaju, posebno v odnosu do ljudi. 71 lzagniti se marama favariziranju pasameznikov; včasih je dobro, da izbira sam kolektiv. Vsaka badača upravna sestra mora praktidrati pa vseh ad- delkih svoje ustanave, ki ji' boda padrejeni, tudi tistih, s katerimi ba sadelovala. Sestrsko upravljanje ima dalačene prableme, vendar se ,rparamo zavedati, da je bilo sestrinstva prva aktivnast izven· dama, kjer je žena delavala v upravljanju. Od Flarence Nightingaie dalje 'sa žene v naši službi prevzemale težke upravne dalžnasti, ne da bi bile primerno pripravljene nanje. Zata je bilo upravljanje bolj tago, nekam prisiljena, včasih kar vajaška. Treba se' je bila brez premisleka padvreči avtariteti in uveden je bil ceremaniel, ki sa se ga marale strogo držati vse sestre. Pasledice tega sa v državah z mačna tra di- cija še danes vidne. Kar se tiče šalanja, velja v bistvu ta, da spasobnasti za upravljanje ni magoče nť:!kamupasredavati, kot mu pasredujemo morda znanje iz kakega dru- gega predmeta, temveč se ga člavek lahko naučí le s trdim dela,m. Osnovn'a strakavno šolanje· mara biti arganizirano na demakrat~čen način, v arganizaciji in delu šale naj študentke aktivno sodelujejo. Padiplamsko ša_ lanje jim ut rdi strokavno znanje, nudi dadatna izabrazbo v psiholagiji, peda- gogiki, arganizaciji zdravstveneslužbe, abenem pa da tudi dabra tearetična pádlaga za prakso badoče sestre administratorke. Upaštevanje vseh načel, ki jih je nakazala konferenca in ki na njih temelji administrativna služba' medicinskih sester, pa je advisna ad ljudi, ki aprav- ljajo to služba azirama z njo sadelujeja. Zato je tem ljudem treba posredovati ustrezna izabrazba ter praksa in zadevne mažnasti na. samem delavnem pad- račju. Od posameznih predlagov pa se mi za naše delovne pagaje zdija zela karistni in upaštevanja vredni zlasti tile: 1. praksa za gojenke sestrske šale se arganizira ab uradnem sadelovanju šole, bolnice in zdravstvenih damav; 2. štipendirana gajenka sestrske šale mara pred diplama dva meseca prak- ticirati v ustanovi istega tipa, kot' je ustanava, ki jO' je štipendirala; 3. študentke zadnjega letnika vrše abvezna instruktaža iz asnavne nege balnika za mlajše kalegice; 4. za napredavanje je potreben še paseben pódiplamski študij zaradi iz- papalni tve ; 5. sestrska službá ima za posamezne sektarje dela svaje referente na naj- višjih .forumih zdravstvene službe. - NIKOTIN IN BOLEZNI OŽILJA Pri kajenju ene same cigarete sprej- mejo pljuča 1,6mg nikotiIfa. Ta količin'a pride v krvni obtok. Ceprav je majhna, pa vendar zadostuje, da spremeni stanje ožilja. Kapilare se skrčijo in se deloma tudi popolnoma zapro. 72 Vsi deli telesa ne adgovarjajo na isti način. Pojav skrčenja kapilar je dobro viden na nohtih, ni pa očiten na ušesih. Koder se zaradi skr'čenjakapilar zmanjša krvni obtok, začne po desetih minutah padati temperatura in doseže najnižjo stopnjo po 30 minutah. Po eni uri je vzpostavljena zopet normalna tempera- tura. Temperatura p'ade za 2,5-3,2° C. Gluhi in naglušni otroci Dr. Z 1a t i ca· H r i bar Preden spregovorim O gluhem in naglušnem otroku, naj samO' osvežim nekaj že znanih dejstev o gnv!{ru in sluhu. O govoru bi lahko rekli, da je izražanje misli s pomočjn znakov in kretenj. Tak govor v širšem pomenu besede najdemo seveda tu di pri višjih živalskih vrstah; divji petelin pnje - gluh in slep za vso nkolico - svojo ljubavnopesem; vodnik črede gamsov opozarja svoje varovance na bližajočo se nevarnost; pes ialostno zacvili, če mu stopiš na tep, laja, če se bliža neznanec, in prav prisrčno izraža veselje nad gospodarjevim povratkom. Človeški govor se seveda od tega govnra zhatno razlikuje. Če se držimo gornje definicije, je razlika v razvoju misIi. Skozi dolge veke se je moral človek bnriti za to, da je ustvaril pogoje za izražan'je najbcilj enostavnih in najbolj matei:'jalnih misli. Čim bolj se je večala kultura človeka, tem bolj se je množil slovar znakov in besed in tem manj materialen je bil njih pomen, ~azvijajoči se možganski centri sn zbirali vtise iz področij vseh eutnv, usmerjali ~o razvoj ušesa in grla za namene, ki mu sprva niso bili dolnčeni. • V našem govoru je poleg govorilnih organov najvažnejši sluh, vid ima le sekundaren pomen. Pri slepcu se gnvor razvije kasneje, pri glušcu splnh nikoli. Da dajemo danes zvoku prednost pred kretnjo, ternu je verjetno vzrok dejstvo, da je sleherni kulturni napredek terjal več dela in so takobile roke in oči vse bolj zaposlene. Primitivni narodi v Avstraliji še dandanes močno dopolnjuje govor s kretnjami. Za dojet je zvoka tudi ni potrebna razsvetljava, medtem ko nam postane kretnja v temi nerazumljiva, Poleg tega pa za govor porabimo najmanj energije. Ekonomičnost je torej priborila govorjeni besedi zmago nad kretnjami. Brez zdravega sluha ih vsaj kolikor toliko zdravih govorilnih organov ne more biti normalnega govorjenja. Vsebinsko pa trpi govor seveda z izpadom kateregakoli čuti.la: n, pro s slepcem, se ne mnremo pogovarjati o barvah, ne o oblikah predmetov, ki so tak o veliki, da jih ni mognče otipati. Z izpadom enega euta odpade mnngn konkretnih pojmnv, ki so nujna podlaga za abstraktno mišljenje. Kako dolga pot je od konkretnega do abstraktnega, nam še danes kažejo nekateri primitivni jeziki. Ti jeziki poznajn n. pro ime za vsako vrstn drevesa, pojma drevo pa nimajo, dobro poznajo in imenuj'ejo vsako ribo, ki pIava po njihovih vodah, pojem ribe pa jim je neznan. Toda čemu bi segali tako daleč? V razvoju govora pri normalnem otroku, v prvih' 6 letih življenja, je zgoščen sto in stotisočletni zgodovinski razvoj človeškega govora. Mimo tega poglavja ne moremo in ne smemo. Najprej otrok reflektorno kriči. Po drugem mesecu že razlikujemo izraze neugodja (léj.čen,žejen, moker) ali zahteve (jesti, piti, previjte mel, ki se izražajo v kričanju, in izraz ugodja, ko dete gode kat mucka, 73 V 3. in 4. mesecu se p0'javi blebetanje. NaJprej ta niti nis0' pravi zlogi: pff, gla, dIa itd., toda čedalje bolj se jim približujejo in otrok posluša sv0'j lastni glas in se posnema. Prvič v življenju postane pozoten, zave se gibanja svojih govo- rilnih organov. Nata začne otrok uporabljati vedno iste oznake za isteali slične želje. N. pr. mama in razširjene ročice pomeni, da si otrok želi v naročje. Potem samostalniki ne izražajo več samo želje, temveč enostavno označujejo določen predmet. • Spočetka sestoji govor samo iz samostalnikov, kmalu pa se jip} pddružijo Še pomožne besede; seveda stavek še ni popoln, :no pr. mama ne. Nata se razvijejo že stavki, otrok sledi z zanimanjem opisu ptedmeta, ki ga ima pred sabo, toda pmvljic še ne razume. Ko govori otrok' sam s seboj, premleva vtise iz okolice. . Sedaj se začne otrok že izpraševati, toda ne čaka odgovora ali pa odgo- varja na vprášanja samo Smotrna spraševanjE: se pojavi šele v 6., 7. ali 8. letu. Tedaj se razvije tudi spasobnost pripovedovanja. Ko začne duševno in teleseno zdrav otrok hoditi v šolo, ima že precejšen, čeprav nekolika neurejen' besedni zaklad in néke primitivne gramatikalne pojme. Šola to znanje uredi in pogladi in pred nami stoji zrel človek. Ves pomen govora nam stopa jasno pred oči šele, ko gledar:no gluhega otroka. Tudi pri gluhem atroku se pojavi faza blebetanja in prav to zapelje starše, da gluhQsti ne 0'pazijo takaj. T0'da blebetanje pti gluhem otroku ne vzdraži slušnega centra, zvok ne vzbudi njegove pozornosti in ker sam sebe ne sliši, se tudi ne posnema. Blebetanje počasi zamrein starši poročajo zdravnikla: otrok je že gov0'ril, potem 'je pa oglušel in pozabil še tisto malo, kar je znal. Ker zvok gluhemu otroku ne pómeni ničesar, odpade cela vrsta signalov in impulzov, ki pospešujejo njegov razvoj. Tak malček seveda p}očna zaostane in tako mu često delamo krivico, ko ga obsodimo, da je duševno rtlanj vreden. Tak otrok je navadno zelo miren; 'ne obrača se na klic, noben ~um ga ne vzne- mirja, toda reagira na vsak mig, na najmanjša izpremembo mimike in. smotrno vrši delo, ki zahteva predvserri dobro razvit vid in tip: sestavlja kocke, gradi hiše iz peska, posnePla mater pri pomivanju posode, pranju itd. Tak otrok ni kdo ve kaj dru*aben, ne zna biti prisrčen kat zdrav otrok. Zelo hitro se prestraši, saj lahko predvideva v življenju samo takšne situacije, , ki jih je že sam izkusil, ne moremo mu prav ničesar z beseda pajasniti ali ga na kaj n,apraviti. V strahu kriči z nekontroliranim, često skoraj živalskim glasOjIll, ki mu še balj daje pečat manjvrednasti. Od kod mirnast atroka~ ki mu daje nekak videz lenobe? Svoj čas sa učitelji gluhih atrok pajasnjevali ta z okvarjena vestibularno funkcij0', ki daje otro- kovi hoji poseben pečat in je tudi vzrak njegavi nespretnosti pri fizkulturnih vajah. Delno je morda to res, toda kako si bama pojasnili isti p0'jav pri otroku, ki ima vestibularna funkcija ahranjen0'? N0'vejše psihol0'ške ,raziskave sluha sa pokazale, kako pomanjk1jive in cela napačne sa bile naše predstave a tem čutu. ' Vse preveč sp}0'vajeni primerj.ati izg'ubo sluha z izgubo vida. Da si iz.gubo vida laže predstavljam0', je naravno, saj si tako predstavo lahko izzovemo že s tem, da zaprema oči. Pri ušesih panimama trepalnicam sličnih naprav in tudi če si zamašimo ušesa, nam to le neznatn0' zmanjša sluh (kvečjemu za 20 deci- 74 belov). To seveda je zelo daleč od resne naglušnosti, kaj šele od popo~negluhosti. Saj je zvok v tem primeru le oslabljen, ne pa popačen. Poleg tegaso tudi fiziološke in psihološke preiskave pokazale, da izgube sluha in vida ne gre primerjati. ' Ko so otologi opazili sUne duševne a1teracije pri oglušelih, so se poglo- bili y psihologijo sluha in so zvoke, ki jih slišimo, zaradi lažjega razumevanja ločili v trl skupine: 1. stopnja si,rnbolov: človek sliši. gov?r in vzpostavlja neposredni kontakt s sočlo~ekom; 2.stopnja signalov in opominov: brnenje motorja nas na cesti opozori, da se je treba ogniti motornemu vozHu, čeprav ga ne vidimo; 3. in končno' še slušno ozadje: čeprav so naše misli pri knjigi, ki jo beremo, vendar podzavestno slišimo vse, kar se godi okoli nas: šelestenje listja v vetru, padanje dežnih kapelj, tiktakanje ure, škripanje vrat, korake mirfioidočih. Ti zvoki, ki sicer ne dosezajo možganske skorje, nas vendarle skupno z ravno- težnimi dražljaji vzdržujejo v budnem stanju tudi tedaj, ko nimamo ravno kake določene zaposlitve, in' povzročajo nehotne menjave v ,muskulaturnem tonusu. In čudno: prav izguba slušnega ozadja povzroča največje psihiČIle depre- sije pri tistih, ki so slišali in so izgubili sluho Od rojstva ali od rane mladosti gluh otrok te depresije ne pozna, toda manjka mu impulza za gibanje, ki ga daje prav ta slušno ozadje, manjka mu orientacija, saj zvoki 'naše okolice tudi znatno sodelujejo pri, vzdrževanju rav- . notežja. Ce nam uspe, da močno naglušnemu otroku sluh z operacijo znatno izbolj_ šamo (n. pro mikrotija z atrezijo 'zunanjega sluhovoda, malformacijo srednjega ušesa in normalno kokleo), se otrok iznenada znajde v neznanem svetu in re- agira često z veliko prestrašenostjo. Sele počasi se navadi na novo stanje. Sicer zdrav, gluh otrok ima norma}na inteligenco, vendar kljub najskrb- nejši vzgoji ne ,more nikoli doseči znanje in obzorje otroka z normalnim sluhom: nauči se govoriti, toda govorje vedn,o kolikor toHko agramatičen, slovar je 'vedno pomanjkljiv. Saj se otrok lahko nauči 1}večjemu 1/10 obstoječih besed. J?oleg tega se jezik stalno razvija in vključuje v besedni zaklad nove besede, gluh človek pa ne more slediti tempu razvoja in zaostaja. Vsebinsko je govor pomanjkljiv, ker je takemu otroku abstraktni svet odmaknjen. Tudi vzgoja je vedno usmerjena k metodam s praktičnimi konkretnimi demonstracijami: gluh otrok najlaže razume, kar vidi in tiplje. Gluhega otroka seveda ne smemo za,menjati z afatikom. Ta ne obrača pažnje na zvok .in ima slab spomin za besede in zvoke. Cesto se znajdejo taki otroci v gluhonemnicah, kjer j* imajo izpočetka za slaboumne. Ko pa se sl~dnjič zavedo,. da zvok nibrez pomena, tedaj napredujejo zelo hitro, začno govoriti ln govore z normalnim naglasom; često končaja v šoli med normalnimi otroki. Zato tudi usmerjajo gluhe otroke v praktične poklice in obrti. Akademska izobrazba jim ni dostopna. To velja seveda samo za tiste, ki so od rojstva gluhi. Kje je ,meja med gluhim in naglušnim ~ Zavedati se moramo, da ga z nar- malnimi možgani ni človeka, ki bi bil popolnoma gluh. Nekje je gotovo ohranjen vsaj majhen slušni otoček. So frekvence, na katere otrok reagira, če so zelo glasne. Nizke frekvence pa bolnik vsaj čub kot vibracijo, če jih že ne sliši. So otroci, ki slišijo samo 1 frekvenco, t. j. navadno okoli fr. 4000, so pa drugi, ki 75 imajo ohranjena vecJa frekvenčna območja. Vidimo torej, da - kakor povsod v medicini ~ tudi tu ni ostre 'lTIejemed gluhim in naglušnim. Praktično pa velja: gluh je za nas otrok, ki se v domači oskrbi ni naučil govoriti, ki ne posveča pažnje zvokom.. Naglušen otrok ima lahko zelo pomanjkljiv, celo nerazwnljiv govor, vendar mu zvok nekaj pomeni. Njegov avdiogram kaže ohranjen, čeprav okrnjen sluh vsaj v govornih frekvencah. Diagnoza gluhosti je še danes pri dojenčkih težka, diagnoza in določitev stopnje naglušnosti pa skoraj nemogoča. Omenim naj le diagnostične metode, ki so dostopne praktičnemu zdravniku: čisto majhen dojenček reagira na močan zvok z avropalpebralnim refleksom, se pravi, da trene z očmi. Cim bolj se otrok na znake privadi, čim bolj obrača nanje pažnjo, tem manj je iz~ažen refleks, toda tem b01j se ob zvoku izpremeni izraz v obrazu. V široki vsakdanji praksi lahko za izvor zvoka uporabljamo tu di boben, piščalko, samokres na vžigalne kapice, zvonec, glasbene vilice itd. Objektivna avdiometrija, ki sloni na pogojnih refleksih, je še precej neza- nesljiva. . Kaj naj stori zdravnik, če ugotovi, da je dojenček gluh? Najprej mora poučiti mater, najz otrokom čim več govori, naj vidno pre- mika ustnice, naj govori glasno in naj ponavlja predvsem enostavne besede, ki jih artikuliramo spredaj: mama, papa, tata, dada itd., in naj jih ponavlja v taki zvezi, da bo otrok doumel njih pomen. Ko nastopi doba bebljanjá, naj mati svoj napor podvoji. Tako bo otrok kljubgluhosti nekaj malega govoril, poznal bo pomen zvoka in besede, če le ni preveč naglušen. Najkasneje s 3 leti pa ga ;mora začeti vzgajati strokovnjak, učitelj za gluho mladino. Žal je pri nas to skoraj neizvedljivo, ko nimamo vrtcev zagluhO' mladino. Vendar pa imamo logopedične ambulante in tja napotimo mater z majhnim, gluhim otrokom. Take otroke vzgajajo danes v zvočnih prostorih, kjer je -močan odmev in kjer močni zvoki iz zvočnikov ustvarjajo nekako slušno ozadje tudi za gluhega 'otroka in ga tako vadijo poslušatÍ. Ce tega ne moremo, tedaj mora;mo otroku čimprej preskrbeti vsaj slušni aparat ln ;Z njim naj mati vadi z otrokom po več ur dnevno. Ko doseže gluh O'trokstarost do 6 let, naj ga da mati v zavod, najbolje saml? čez dan, zvečer naj se otrok vrača v svoj domači krog. Ko konča šolo, bo znal govoriti; če je nadarjen, bo govoril razločnO' in bo dobrO' odgledoval, se pravi z ustnic razbiral posamezne glasove. Vendra bo, če je otrok res gluh, zvenel njegov govor monotono, nemelodično in bodo njegovi razgovori kljub velikemu besednemu zakladu brez vsega, kar ni nujno potrebno. Tako nam gluh otrok sploh ne odgovori, recimO',na vprašanje: »Ali ni danes lep dan ?•.•., ker se mu zdi to samo po sebi u;mevno in zato tudi vsaka beseda o tem odveč. Poleg tega gluh otrok neprestano povzroča šume: drsa pri hoji, cmoka pri jedi itd., če ga na to prav posebej ne opozarjamo. Nekoliko drugače je z naglušnim otrokom. Ce so ostanki sluha precejšnji in v frekvencah, ki so za govor važne, tedaj starši dolgo ne opazijo defekta, saj otrok sliši in reagira na zvoke, vendar pa začne kasno govoriti, gO'vorimalo in pomanjkljivo. Starši in često zdravniki mislijo na zaO'stalost v razvoju in se tolažijo, da se bo govor razvil kasneje. Vse prepogosto pozabljamo, da naglušen otrok ne sliši le manj, temveč da to, kar doje;ma, sliši popačeno. Ker je govor defekten, je manjše tudi otrokovo obzorje. 76 Če je naglušnost omejena le na predele visokih tonnv, je defekt lahko omejen na razne sigmatizme, t. j. na nepravilno izgovarjanje sičnikov in šumevcev. Pri okvarah notranjega ušesa je okvarjeno predvsem dojemanje visokih tonov in prav teh je največ v frekvenčnem območju sičnikov. Močno naglllšen otrok potrebuje veliko pomoči od vzgojiteljev V prvih letih življenja, nato pa spada v posebno šolo za naglušne in nikakor ne med gluho mladino. Taka šola ima normalen učni program, le način podajanja je drugačen. Učenci .morajo imeti slušne aparate. Naglušen atrok lahko konča gimnazijo in ce je nadarjen, mu akademska pot ne ba zaprta. _ Manj naglušen otrok spada v šolo skvpaj z normalnimi otroki, opremljel). pa mora biti s slušnim aparatom in imeti mom v šoli določene privilegije: sedi. naj v prvi klapi, prekiml naj učitelja, če ni razumel, in prosi za 'ponovno razlago. dovoljeno naj mu ba, da gre k tabli in posluša od blizu. Doma naj mu pomagajo starši in še strokovni učitelj, ki ga uči odgledavanja in mu pomaga preko govornih motenj. Čisto drugače je z otmki, ki sa oglušeli, ko so se že povsem zavedali svojega sluha in so dabro govarili. Tak otrak zapade v depresijo. Občutek ima, da je vse akoli njega umrlo, in često tak otrok spočetka samo joka ali spi. ~er ne zna odgledovati, ne razume, če mu govoriš, venpar pa po pogledu in premikanju ustnic vidi, da so besede namenjene njemu, zato začne advračati pogled in gle- dati stran. Tako duševno alteracijo često pripisujejo okvari mažganske skorje, zlasfi še, ker je aglušitev često posledka meningitisa, v resnici pa je največkrat le alteracija zaradi izgube sluha. Zdi se mu, da je ves svet okoli njega umrl, vendar mu vid govori naspratna: ljudje še vedno gestikulirajo, ustnice se pre- mikaja. Ker si tega nasprotja ne zna razlažiti, rajši poveša pogled in se zapira sam vase. Nedružaben postane, cmerav, baječ, neprilagodljiv. Spočetka še izraža svoje želje v besedah in stavkih, potem pa začne pozabljati in kmalu ne zna več govoriti. V take,m primeru je važno, da s takojšnjimi vajami ohranimo vsaj tisto sposobnost gavora, ki jo še ima. Če zna otrok že pisati, je delo veliko lažje. Preskrbeti moramo tudi, da bo otrok imel družbo, da ne zapade v samo- tarstvo. Če je otrok postal nagll.lšen potem, ko je že govoril, je agromna razlika med njim in tistim, ki ima že od rajstva isto stopnjo naglušnosti. Kasno oglušeli otrok je na normalni stopnji mzvoja, svojega pomanjkljaja se docela zaveda in ga skuša, če je inteligenten, nadomestiti z drugimi čuti. Če damo takemu otroku slušni aparat, bo takoj razumel gavor v tolikšni' meri, kolikor mu pač dopušča astanek sluha, in bo popravil napake v izgovarjavi, ki so se morda po bolezni že pojavile. Od rojstva naglušni pa si z aparatom spočetka ne bo nič pomagal, ker ne bo vedel kaj pačeti s tako alteriranimi zvoki, ki jih prvič sliŠi. Vendar pa je slušni aparat potreben vsakemu naglušnemu otroku, in sicer čimprej. S slušnim aparato.m bomo ojačili tiste centre, za katere je otrokovo uha splOh dovzetno. Opozorili ga bomo na centre in ga nanje navadili že v dobi, ki je odločilna za ka-snejšo možgansko aktivnost. Če se bo dete navadilo uparabljati tisto malo sluha, kar ga ima, že v prvih letih življenja, ne bo nikoli gluhonemo. Kadar pa nam bo uspelo opremiti vsa- kega 2-1etnega naglušnega s slušni.m apa'ratom in pritegniti k vzgoji teh otrok vse starše, bomo izraz gluhonem iz našega slovarja lahko črtali, gluhanemnice pa spremenili v šole za naglušne. 77 Delo in vloga socialnega delavca v komisiji za dovoljeno odpravo plodu Soc. delavka Alb in a Peč a v e r (Konec) Delo socialnega delavca na seji komisije za dovoljeno odpravo plodu \ KOlsoopravljene vse priprave v. zvezi z ženo, ki prosi za splav, pride žena pred komisijo. Priprave obsegajo razgovor z ženo, zbiranje podatkov, po potrebi tudi urejanje raznih težkdč in morebitne intervencije< Vse to je podlaga za socialno poročilo, ki mora prikazati vsak primer z vseh odločilnih vidikov. Poleg tega pa mora noseč'nost žene potrditi zdravnik ginekolog. Komisija zaseda redno. vsak teden ob določenem dnevu in url. Vsi organi in osebe, ki sodelujejQi v pripravah za komisijo in pošiljajo žene h kbmisiji, morajo biti točno obveščeni, kateri dan in ura sta določena za delo komisije, enako morajo biti obveščeni tudi o vseh zadevnih spreme.mbah. Celotna komisija za a. a. s socíalnim delavcem odloča Olpomembnih in odlo- čilnih življenjskih momentih, od katerih je odvisno, kak9 si bo žena poslej urejala življenje. Opravljati morajo svoje delo s čutom odgovornosti, resnQlin dostojno. Vsekakor bo to pozitivno vplivalo na žene, ki bodo potem tudi navodila komisije sprejele z vso resnostjo. Ko prouči vsa poročila in se z ženami samimi oziroma s sodelavci po potrebi še dodatno porazgovori pred zasedanjem komisije, bo socialni deiavec na seji komisijo seznanil z bistveno vsebino socialnega poročila za vsako posamezno že~o, ki iz socialnih razlogov želi prekiniti nosečnost. Še posebej poroča komisiji tudi o tem, kako je žena sprejela nasvet Olkontracepciji. Po tem poročilu in obrazložitv'Í pove socialni delavec svoje mnenje, ki ga tudi utemelji. Odločitev komisije, ali bo ženi ódobrila splav ali ne, je stvar prostega pre- udarka. Odohritev splava iz socialnih razlogov mora biti v skladu z našim splošnim družbenim gledanjem na ekonomska, socialna, osebna, družinska in druga vprašanja. Poleg tega pa mora komisija proble.me reševati tudi zvidika humanosti in pravilnih odnosov do sočloveka. Če je vse gradivo dobro in temeljito pripravljeno, bo komisija največkrat že na podlagi tega lahko odločila, ali naj ženi ugodi ali ne. V kočljivejših ali težjih primerih, ko se komisija ne more takoj odločiti za neko stališče, za ugo- ditev ali zavrnitev, je dolžnost socialnega delavca, clakomisiji ohširneje ,obrazloži primer in ji ga vsestransko osvetli, tilko da ji pomaga dOlpravilne in objektivne odlQičitvein da žene na sami seji ni treba mučiti z raznimi vprašanji. Socialno poročilo in predlogi socialnega delavca naj se na seji obravnavajo v odsotnosti žene. Vpričo nje je takšno obravnavanje kaj mučno, zlasti kadar gre za hujše osebne težave ali kadar se komisija teže odloči in porabi več časa za izmenjavo mnenj, preden pride do sklepa. ' Vsaka žena mora priti k seji komisije sama. Njena navzočnost je potrebna, da ji komisija ob bolj kočljivih in premalo pojasnjenih primerih lahko pOl potrebi stavi še dodatna vprašanja za osvetlitev spornih okolnosti. Takih pri- merov pa naj ba čim manj! Z ženo naj se na seji načeloma ne govori mnogo, posebno ne o njenih težavah. Izvzeta so seveda nujna pojasnila, naročila in 78 napotki. Ponovno obravnavanje razlogov za splav vpričo žene ali kakršne koli druge pripombe nimajo tedaj prav nobenega po>ffienain so tudi čisto brez uspeha. Tisti čas, ko je pred komisijo,misli žena največkrat samo na to, ali se bo komisija odlpčila v njen prid ali ne. Zato takrat na-razna vprašanja res ne more odgovoriti objektivno. Zanjo je v tem trenutku važno predvsem vprašanje, kako doseči odobritev splav:a, in to na kakršenkoli način. Popolna osredotočenost na to vprašanje ji tedaj omejuje sprejemljivost in sposobnost za dojemapje globljih stvari. Zato naj ji predsednik komisije da edinole kratke napotke glede splava in kontraeepoije in po potrebi morda še kaka druga pojasnila. Pri delu komisije se stalno panavljajo primeri, da žena presliši važna naro- čila, ki so v njen prid. Sele kasneje se nekoliko zbere in pride ponovno vprašat, kaj ji je bilo naročeno. Nedvomno stopi večina žena pred komisijo z ;mučnim ré).zpoloženjem..Zavest, da bodo neznane ji osebe razmotrivale o njenem primeru . in o ,intimnostih njenega življenja, ustvarja v njej čustveno napetost. Količkaj natančnejše izpraševanje pred komisijo, zlasti v zvezi z njenimi težavami ali pripombe glede njenega primera so dostikrat vzrok, da ta napetost popusti in da se v njej sprožijo čustveni mehanizmi. Žena se začne jokati, tresti, jeziti ali reagira kako drugače. Delo komisije se s takimi pojavi komplícira in otežkoča. Takšno mučno stanje nehote vpliva tudi na druge žene, ki na obravnavo čakajo še v čakalnici. Vsi ti razlogi nujno' zahtevajo, droti prekomerni pre- hranjenosti, ki pomeni ol )rganizem. Seveda ni vsak debe ~hodi med zdravim in bolnim debelim človekorr. ie debelost mnogok~at predhodnica raznih bolezni, saj pospesuJe njihov razvoJ in patek. Razen tega vpliva tudi uspavajoče na delavnost človeka in družbe. Že pesnik Horac omenja, kako je bilo z dobro pijačo in jedačo pri Rimljanih konec junaštva, pesništva, govorništva in podobnega. "Z nožem in vilicami si je izkopal grob. - Kdor pije, ne da hi bil žejen, in je, ne da bi billačen, umrje mlad. - Trebuh je slab svetovalec. - Mnogi uporabijo prvo polovico življenja, da pokvarijo drugo. - Iz sitosti se rodi lenoba«, takih in podobnih pregovorov poznamo nešteto. Premeteni državnik in vojskovodja Cezar pa je izjavil:. "Qkrog mene naj bodo debelušni ljudje z gladkimi glavami, ki ponoči dobro spijo; ljudje, ki preveč mis1ijo, so lahko nevarni«. Kaj hitro se prične pri debelosti tudi tak o imenovani zlovešči krog, iz katerega je težko najti izhod: razvijejo se razne bolezni, ki terjajo počitek in izključujejo telesno delo; zato takšen človek, kL se je zaradi večje teže že tako ali tako polenil, še pridobiva težo. Seveda se mu težave s te,rn še povečajo in tako se ta krog vrti naprej in naprej, dokler nesrečnika ne zmelje. V Ameriki ugotavljajo pojav debelosti pri več kot eni petini celotnega prebivalstva, v Angliji omenjajo naraščanje bolezenskih stanj zaradi debelosti, 105 ~ in z nan;tščanje,m škod- (tov v bodočnosti verjetno l~rjena tako v preventivo 1 oskrbi, saj boPlo našim gli do zopetnje gibljivosti. vala predolgo. Pri takih bolnikih je navadno tudi že kratkotrajno gibanje zdru- ženo z bolečinami. Ven . . 'a revmatizma eden izmed osnovnih pogojev zm~ ~r razne oblike fizikame terapije. Z nadaljnjim zviš: ljivih vplivov civilizaci, še povečalo. Naša priZ2 kakor v izva:janje vsel bolnikom s sklepnimi o L Fandrich, W. F.: 2. Brown, A. M.: M 3. Giinther, R. Hittr 4. Schoen,.R.: pred~ 5. Edstr6m, G.: Documenta 18, 81, 1959. :phia - London, 1953. lrmstadt 18, 299, 1959. len Gesellsch'aftfiir innere Medizin,Wiesbaden, 1959. rheumatologica Geigy No 4, 1954. Debelost - vzrok bolezni Dr. H e II r i k N e u b a u e r Zadnja leta se javnost čedalje bolj zanima za vprašanje debelosti. Debelih ljudi je namreč precejšnje število in znanih je nič koliko šal, ki jih ljudje zbijajo na njihov račun. Toda težave, ki izvirajo iz prekomerne debelosti, niso majhne. In tudi v tem je eden izmed nesmislov današnjega sveta: medtem ko naj- manj polovica prebivalstva na svetu trpi zaradi kronične nedohranjenosti, se moramo v tako imenovanem civiliziranem svetu boriti proti prekomerni pre- hranjenosti, ki pomeni občutno nevarnost za človekov organizem. Seveda ni vsak debelejši človek tudi že bolnik. Prehodi med zdravim in bolnim debelim človekom so zelo zabrisani. Vendar pa je debelost mnogok~at predhodnica raznih bolezni, saj pospešuje njihov razvoj in potek. Razen tega vpliva tudi uspavajoče na delavnost človeka in družbe. Že pesnik Horac omenja, kako je bilo z dobro pijačo in jedačo pri Rimljanih konec junaštva, pesništva, govorništva in podobnega. "Z nožem in vilicami si je izkopal grob. - Kdor pije, ne da hi bil žejen, in je, ne da bi billačen, umrje mlad. - Trebuh je slab svetovalec. - Mnogi uporabijo prvo polovico življenja, da pokvarijo drugo. - lz sitosti se rodi lenoba«, takih in podobnih pregovorov poznamo nešteto. Premeteni državnik in vojskovodja Cezar pa je izjavil: "Qkrog mene naj bado debelušni ljudje z gladkimi glavami, ki ponoči dobro spijo; ljudje, ki preveč mislijo, so lahko nevarni«. Kaj hitro se prične pri debelosti tudi tako imenovani zlovešči krog, iz katerega je težko najti izhod: razvijejo se razne bolezni, ki terjajo počitek in izključujejo telesno delo; zato takšen človek, kL se je zaradi večje teže že tako ali tako polenil, še pridobiva težo. Seveda se mu težave s te,m še povečajo in tako se ta krog vrti naprej in naprej, dokler nesrečnika ne zmelje. V Ameriki ugotavljajo pojav debelosti pri več kot eni petini celotnega prebivalstva, v Angliji omenjajo naraščanje bolezenskih stanj zaradi debelosti, 105 pa tudi pri nas in drugad pa svetu zdravniki vsak dan srečujema ta pajav v ardinacijah in balnišnicah. Vzrok debelasti je večinama v tem, ker uživaja ljudje večje kaličine hra ne, kat jih telo 'potrebuje. Marda so zares veliki jedci, lahka pa količine zaužite hrane tudi niso večje ali so' cela manjše od kaličin, kat jili zaužijejo ljudje z narmalna težo. Tada v tem primeru je pač patreba majhna. Predvsem velja to za ljudi, ki delajo badisi sedé aH pa delajo mala in se tudi malo gibljeja. Večkrat so sami celo prepričani, da pojedo zelo malo. Seveda ne pamislijo tu na razne sladkarije, po katerih sežejo, kadar le morejo; drugi zapet imajo vsak čas kaj malega v ustih ali pa si paleg narmalnih rednih obrakav privaščijo še razne bolj ali manj abilne malice. Tu seveda vplivajo včasih tudi natranje telesne žleze. Večkrat pa je čez- mernemu uživanju hrane vzrak motena duševno ravnotežje. Saj poznamo ljudi, ki si pa raznih razačaranjih v življenju, kat je n. pro pamanjkanje prijateljstva, ljubezni, asebnega uveljavljenja ipd., iščejo utehe v čezmerni prehrani. K temu jih lahka Še spodbuja večkrat prijetni abčutek sitosti pri palnem želodcu. Pr;av takšne duševne matnje pa pri drugih ljudeh povzroče lahka tudi abraten pajav, tako da jim niti ni da jedi. Že dalga leta upaštevaja zavarovalne družbe pri das;mrtnih zavarovanjih tudi telesno teža zavarovanca. Ugotovili sa namreč, da je življenjska doba debelih ljudi dakaj krajša in da nevarnost za zdravje r;aste obenem s starostja in stapnjo debelasti. Vsakih 5 kg nad normalno težo pameni pri ljudeh v sta- rasti nad 45 let za 10% krajšo življenjska doba. Tudi pravi stara pravilo, da vzame človeku ena leto življenja vsak centimeter, za katerega obseg pasu pre- sega abseg prsi. Tudi če si ogledamo smrtnost prebivalstva, vidimo, da umirajo debelejši ljudje bolj zgodaj in v večjem številu kakar ljudje z narmalna težo. Najbalj zdravi sa in največja starast dasežejo pavpreČllo ljudje, ki sa celo nekalika pad narmalno težo. Vzrok zgodnji smrti so razne balezni in težave, ki sa jim debelejši ljudje mnago bolj podvrženi kakar drugi. Taklh boileznije cela vrsta. Vema, da nastopa. sladkarna balezen da štirikrat pagasteje pri debelih ljudeh. Večina;ma se pojavi debelast že veliko prej in se ji kasneje pridruži še sladkarna bolezen. Večina teh balnikav je starih nad 30 let. V mnogih takih primerih je pravačasna shujšanje uspešna nadamestilo za razna zdravila in injekcije. Tako so v Grčiji med zadnja vojno apazili, da se je n. pro v Atenah zmanjšala števila sladkarna balnih za desetkrat. Kakršnokali povečanje telesne teže je dadatna obremenitev tudi za srce in krvni abtak. Med telesna teža in delavna spasobnastja srca se kaj hitra razvije neugadno nesorazmerje, ki se kanča često z odpovedja srca in krvnega abtaka, pasebna če mara organizem premagavati posebne napare, kot sa kake aperacije, balezni z vračina ipd. Navajajo cela, da so razna degenerativna abalenja srca vzrok smrti pri vsakem drugem človeku s prekomerna teža. Raziskave na Nar- veškem sa tudi nedvomna pakazale, da Je smrtnast zaradi abalenj srca in abtačil v nekem sarazmerju z letno parabo maščabe na posameznega prebivalca. Pri debelih ljudeh je pogastnejša tudi arterioskleraza - poapnenje žil. Pri njenem nastanku igra vlago povsem abila živalske maščabe, ki jo dobimo s hrana. Pasledice paapnenja žil v raznih arganih sa znane: mažganska kap, angina 106 pektaris s hudimi srčnimi napadi, kronične ledvične balezni, slaba prekrvljenast udav in padabna. ZnanO'je tudi pagastna zvišanje krvnega pritiska pri debelih ljudeh. Od štirih ljudi z visakim krvniro pritiskam imajo trije prekomerna telesna teža. S shujšanjem pade krvni pritisk pagasto zapet na narmala, Predvsem pri debelejših ženah pogasta ugatovima težave zaradi žalčnih kamnav. Tudi pri paradih debelejših žen pagasta apažama kamplikacije, med njimi zlasti naj huj ša, taka imenavano nosečnastna zastrupitev. Nabiranje maščabe je velika avira tudi za dihanje. Težka pa abremenjuje predvsem gibala. Pagasta je plaskim noga,rn vzrok preabtežitev, zaradi plaskih nag zapet pa se pajavija razne spremembe in vnetja drugih sklepav na nagah, hrbtenici in splah razne balečine in težave v hrb tu in križu. Tudi pratinu, ki sa ga včasih imenavali balezen bagatašev, je razen padedavane nagnjenosti k tej balezni vzrak prekamerna prehrana in pamanjkanje telesnih naparav. Debelost je nadalje avira za razne kirurške pasege tako s tehnične strani zaradi abilne padkažne maščabe kakar tudi zaradi slabega celjenja ran in pa nagnjenja k trombazi - k začepljenju malih in večjih žil. To nagnjenje k trombazi padpiraja še krčne žile, ki tudi spadaja med pagostne težave debelih ljudi. Pasledice tromboze sa hude, saj se lahka začepi tudi glavna pljučna žila, kar ni več združljiva z življenje,m. Kančna sa pri debelejših ljudeh pagastnejše tudi nesreče v industriji, ga- spadinjstvu in na cesti. Ta nam pastane razumljiva, če le pamislima na manjša gibčnast in akretnast teh ljudi. Katere ljudi pa imamo za predebele? Saj vema, da človek velikakrat sadi sam pa sebi. Debeluh ba kaj hitra a kam rekel, da se mu zdi presuh, in tudi suhec se. ba pagasta člidil debelosti nekaliko težjega člaveka. Merila za debelast bi nam bila narmalna teža, kat jO'najdema v raznih tábelah in je advisna ad starasti, spala in višine (glej tabela na naslednji strani). Za predebelega štejema pa vsem tem vsakega člaveka, ki za več ko 10% presega narmalna teža. Žal pa nabena teh tabel ne zadavoljuje papalna,ma. Tačnih številk ne poznama in sa ta večinama le približne številke raznih živ- ljenjskih zavaravalnic. Tudi paznano pravila »talika kilagramav, kolikar centi- metrav imaš nad 1m višine« drži le zela približna. Manjši ljudje imaja večinoma večja, večji pa manjša težo, kat bi veljala pa tem pravilu, ki seveda ne upašteva tudi starasti. Predvsem bi maral vsak paziti, da pa 30. letu življenja, ka narmalna dase- žema najugadnejša telesna teža, v glavnem ne bi več pridabival teže. S tem bama preprečili nastanek mnagih balezni. ZatO' je priparačljiva, da telesna teža redna kantralirama s tehtanjem. Nenaden parast v teži namreč ni le sva- rilen znak pred debelastja, marveč je 1ahka tudi najbalj zgadnji znak kake balezni. Patrebe pa hrani se s starastja zmanjšaja. ZatO'marama zmanjšati dnevne abroke hrane, ka pridema v taka imenavana »srednja leta«. Ljudje, ki sa pa narmalna telesna teža presegli že za več kat 1'0%, se maraja padvreči zdrav- ljenju. Ker je vzrak debelasti, kat rečena, \Zečinamav tem, da uživaja več hrane, kat je dejanska patrebujeja, je bistva zdravljenja v zmanjšanju dnevnih abra- kav. Drugi načini, a katerih velikakrat slišima, sa še: zdravila, ki zmanjšujejo apetit; nadalje razna zdravila za nasilna huj šanje, ki sa pavzračila tudi že 107 STANDARD NA TEŽA GLEDE NA SPOL, STAROST IN VISINO l.Moški: Starost 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 nad 55 Višina 149,9 50,4 53,1 55,3 56,7 57,6 59,0 59,9 60,3 60,8 152,4 51,3 54,0 56,2 57,6 58,5 59,9 60,8 61,2 61,7 154,9 52,1 ~4,9 57,1 58,5 59,4 60,8 61,7 62,1 62,6 157,5 53,5 56,3 58,1 59,4 60,3 61,7 62,6 63,1 63,5 160,0 54,9 57,6 59,4 60,8 61,7 63,~ 64,0 64,4 64,9 162,6 56,3 59,4 60,8 62,1 63,5 64,4 65,3 65,8 66,2 165,1 58,1 61,2 62,6 64,0 65,3 66,2 67,1 67,6 68,0 167,6 60,0 63,1 64,4 65,8 67,1 68,0 69,0 69,4 69,9 179,2 61,7 64,4 66,2 67,6 69,0 69,9 70,8 71,2 71,7 172,7 63,5 66,2 68,0 69,9 71,2 72,1 73,0 73,5 73,9 175,3 65,3 68,0 69,9 71,7 73,5 74,4 75,3 75,8 76,2 177,8 67,1 69,9 71,7 73,9 75,8 76,7 77,6 78,0 78,5 180,3 69,4 71,7 73,9 76,2 78,0 79,4 80,3 80,7 81,2 182,9 71,7 73,9 76,7 78,9 80,7 82,1 83,0 83,5 83,9 185,4 73,9 76,2 79,4 81,7 83,5 84,8 86,2 86,6 87,1 188,0 76,2 78,5 82,1 84,4 86,6 88,0 89,4 89,8 90,3 190,5 78,5 80,7 84,8 87,1 89,4 91,2 92,5 93,0 93,4 2. Žen ske: 149,9 49,9 51,3 52,6 54,0 55,3 57,2 58,5 59,4 59,9 152,4 50,8 52,2 53,5 54,9 56,3 58,1 59,4 60,3 60,8 154,9 51,7 53,1 54,4 55,8 57,2 59,0 60,3 61,2 61,7 157,5 53,1 54,4 55,3 56,7 58,5 60,3 61,7 62,6 63,5 160,0 54,4 55,8 56,7 58,1 59,9 61,7 63,1 64,0 64,9 162,6 55,8 57,2 58,5 59,9 61,7 63,1 64,4 65,3 66,2 165,1 57,2 58,5 59,9 61,7 63,5 64,9 66,2 67,1 68,0 16,7,6 59,0 60,3 61,7 63,5 65,3 66,7 68,5 69,0 69,4 170,2 60,8 62,1 63,5 65,3 67,1 68,5 70,3 71,2 71,7 172,7 62,6 64,0 65,3 67,1 69,0 70,3 72,1 73,5 73,9 175,3 64,0 65,8 67,1 69,0 70,8 72,1 73,9 75,3 75,8 177,8 65,8 67,6 68,6 70,3 72,1 73,5 75,3 77,1 78,5 180,3 68,0 69,4 70,3 71,7 73,5 75,3 77,1 78,9 80,3 182,9 70,3 71,2 72,1 73,5 74,8 76,7 78,5 80,3 82,6 Višina v centimetrih brez čev1jev. Te ž a v kilogramih v običajni obleki brez čevljev. Z'a težo golega moškega odštej 4,5 kilograma, ženske 2,7 kilograma. 108 smrtne pri,mere; razne telesne vaje (pripominjam, da moramo prehoditi okrog 50km, da zgubimo pol kile maščobe); masaža, parne kopeli in sprememba v načinu življenja. Toda če se resnično hočemo znebiti prekomerne debelosti, nam pač nobeden od teh načinov ne more nadomestiti najpreprostejše, a zelo težavne vaje, ki bi ji rekli: Odrini poln krožnik od sebe! S tem seveda mislim samo na omejitev v hrani, ne pa da bi se ji popolnoma odrekli, kajti nekatere snovi, kot n. pro beljakovine, železp, vitamin C itd., so nam nujno potrebne. V glavnem se moramo omejiti na nehranljiva živila, to je na zelenjavo, sadje in pusto meso, ki jih potem lahko uživamo v neomejenih količinah, tako da vendarle dobimo občutek sitosti. Shujševalnih diet je mnogo. Naj podam tu en sam primer! Zajtrk: ena pomaranča ali malo jabolko, eno jajce ali kos opečene slanine, košček kruha. Kosilo: čista juha, ;malo mesa, jeter' ali ribe, veliko zelenjave (izogiba;mo se fižoTh.,graha, krompirja) in sveže ali vkuhano sadje brez sladkorja. Večerja: košček sira ali malo pustega mesa, solate ali zelenjave po želji, košček kruha. Cez dan si lahko privoščimo še 1141 mleka in 2'0g surovega masla ali margarine. Priporočljivo je tudi, da se čimbolj omejimo v soli. Povrh pa se moramo izogibati še kakršnih koli sladkih stvari, mesnih omak, suhega mesa in alkohola. Da ne zaide v nedohranjenost, ki utegne biti za zdravje tudi nevarna, naj bolnik začne s hujšanjem edinole pod zdravnikovim nadzorstvom. Priporočljivo je počasno hujšanje na ta način, cla zmanjša telesno težo vsak teden približno za 1kg. Takšno zdravljenje traja pote;m tudi več mesecev, a uspeh je dosežen, ko se bolnik približa normalni teži v okviru 10 %, nakar mora pač gledati, da z ustrezno dieto doseženo težo tudi obdrži. Uspeh je odvisep seveda od tega, če resnično želi shujšati in se je v ta namen voljan marsičemu tudi odreči. Uspešno zdravljenje občutno zmanjša težave raznih prej navedenih bolezni, ki nastopajo v zvezi z debelostjo. Pri sladkorno bolnih običajno izginežeja, pogostno uriniranje kakor tudi izločanje sladkorja v seču. Tudi potreba po zdravilih preneha ali se vsaj zmanjša. Dihanje je olajšano in s tem se zmanj- šajo neprijetnosti v zvezi s prehladi, s kašljanjem in pogostnimi vnetji dihalnih poti. Zmanjšajo se razne trajne bolečine v hrbtenici in sklepih spodnjih udov. Srce in krvni obtok si oddahneta. Kirurg, ki je prej odlagal potrebne operacije, se jih zdaj z uspehom lahko lati. Bolniki postanejo okretnejši in spretnejši, ni jim več treba globoko zajemati sape, ko se vzpenjajo po stopnicah, in tudi na cesti se uspešneje izogibajo prometu. In končno se 'bolnik, ko se je iznebil ne- potrebnih kil, tudi sam počuti bolje, srečnejši je, bolj samozavesten in tudi na zunaj spremenjen, ko so izginile nenormalne obline njegovega telesa: z okret- nostjo pa se mu povrne tudi mladostnost, svežina in veselje do življenja. 109 Izobraževanje staršev kol. sestavni del socialistične vzgoje* Prof. Bran e Ves e 1 Prva leta po vojni smo morda nekoHko manj poudarjaH problematiko posa-. meznika in družine, saj smo moraH zdraviti globoke rane vojne in premagovati silno zaostalost naše zemlje. Najprej smo moraH zbrati vse svoje sile za indu- strializacijo, za proizvodnjo pmizvajalnih sredstev, saj bo šele na teh temeljih delovni človek lahko v polni ,meri sprejemal sadove revolucije in dogoletnega dela. Stopamo v obdobje, v katerem je osredotočena dejavnost političnih in družbenih činiteljev na izboljšanje blaginje delovnega človeka in s tem na vse- stransko pomoč utrjevanju osnovne celice naše družbe, to je družine. Celo nasprotniki socializma priznavajo, da je naša domovina dosegla v povojnem obdobju ekonomski razvoj, ki mu ni primere. Prehod iz zaostale agrarnosti v industrijski vzpon pomeni ne samo veliko zmago našega ljudstva. temveč ga upravičeno ocenjujejo kot novo zmago naprednih sil v svetu. Ta dejstva epohalne dinamike razvoja moramo imeti pred očmi, če hočemo razumeti ogromne spremembe, ki nastajajo v miselnosti, nazorih, osebnih sta- liščih in življenjski praksi našeg,ačloveka, ki se je v 15 letih izkopal iz patriar- halne zaostalosti in začutil nove človeške odnose najbolj neposredno in osebno prav v družinskem življenju. Razumevanje tega evolucijskega procesa, ki se zrcali v mogočnem izpre- !TIinjanju socialne strukture našega prebivalstva, v množičnem vključevanju žensk v proizvodnjo, s tem v zvezi pa nastanek novih socialističnih odnosov v družini, nam dovolj jasno kaže, kako izredno hitra in daljnosežna je bila pre- obrazba našega življenja in kako veliko pomoč zahteva danes prav družinsko življenje. V programu ZKJ beremo: Hkrati, ko se družina osvobaja hlapčevanja zaostalemu gospodinjstvu, poglablja, bogati in krepi svoje notranje odnose in je izvor osebne sreče svojih članov. Brez prisiljevanja privatnolastniške družbe, kakor tudi brez družbenih predsodkov, ki 150 S tem povezani, ustanavljajo delovni ljudje svoje zakonsko in družinsko življenje na medsebojni ljubezni, tovarištvu in spoštovanju ter na ljubezni do svojih otrok. Sprememba zakonskih in dru- žinskih odnosov je zgodovinski proces, v katerem moramo premagovati objek- tivne, materialne ovire, pa tu di zastarele navade, predsodke in pojmovanja, ki imajo v teh odnosih še posebno globoke korenine. ln dalje bere,mo: Zveza komunistov Jugoslavije spremlja globoke procese, ki se odigravajo v družini, potrebe po,moči družini in njene možnosti in ji je neprenehoma pred očmi, da moramo s subjektivnimi silami in ustvarjanjem materialnih pogojev, posebno v okviru komun in stanovanjskih skupnosti, pospe- šiti proces osvobajanja družine izpod bremena tehnično zaostalega gospodinjstva, vzporedno s splošnim razvojem dežele. V teh odstavkih 150 jasno izražena načela našega družbenega razvoja in iz njih zajemamo naloge in smemice za izobražev.anje staršev. Poskusimo na kratko * Referat s posvetovanja ,,0 izobraževanju staršev« dne 5. apríla 1960 v Ljubljani. 110 pregledati izobraževanje staršev pri nas ter poiskati družbeno O'snovo,mO'tive, nalO'ge in perspektivo nadaljnjega razvO'ja. Zveza prijateljev mladine je v svO'jem delu vseskozi pO'svečala posebno pO'zornost izobraževanju staršev. Tako so bili sestavljeni za to dejavnost prvi programi Društva prijateljev mladine (odslej krajšano: DPM).Predavanja in diskusije, ki so jih organizirala naša društva, sO'obravnavala probleme otrok, njih življenje v nO'vih pogojih razvO'ja družine in družbe, pomembnost vloge staršev pri vzgaji otrak, kakar tudi pomembnO'st aktivnega sodelovanja staršev v družbenem življenju. ZveznO'posvetovanje »0 prO'blemih dela s starši" ja- nuarja 1957, ki ga je arganiziral »Savet društava za staranje o deci i omladini Jugoslavije-<-<(O'dslejkrajšanO': SDZSDM), je zbralO'prvo dO'kumentacijO'o izobra- ževanju in delu s starši pri nas in nakazalo smernice za sistematičnejše delo in razvoj te dejavnO'sti. Prav takO' je republiškO' pO'svetovanje »0 izobraževanju in vzgoji staršev-<-<,ki ga je sklicala Zveza prijateljev mladine SIO'venijemarca 1957, poudarilo nujnost pomoči družbe družini pri vzgO'jiotrok z že utrjenimi oblikami in z razvijanjem novih ter opozorilo na pO'trebO'pn analitičnem sprem- ljanju sprememb, ki nastajajo v naši družini v nO'vihdružbenih pogojih. Tako so bili dani temelji družbenemu vrednotenju te dejavnO'sti ter pogO'jiza njen na- daljnji razvO'j. Leta 1953 je bila ustanovljena v Ljubljani šola za starše, katere pobudnik je bila Zveza prijatejev mladine. S tem ni rečenO',da je to prvi primer izobraže- vanja staršev. Vsem je znanO',da so bila od osvO'boditvedalje pogostna občasna vzgojna predavanja, ki sa imela v nekaterih pri;merih celO'značaj ciklusa. Leta 1955 pa se je uveljavila prva organizacijska oblika izO'braževanja staršev, ki je imela jasno izdelan program, s predavanji v določenem časovnem presledku, z metodološka utemeljeno razporeditvijo snovi in stalnimi obiskO'valci. V letu 1955/56 srno imeli v Jugoslaviji registriranih 30 šol za starše. V letu 1959/60 pa je izobraževanje staršev preraslo vpravo množičnO'družbeno gibanje. TakO'je samO'v ljubljanskem okraju delO'valO'30 šol za starše, medtem ka jih je v vsej Sloveniji po nepopalnih podatkih 87. Vendar na;m te številke dajejo zelO'nepopolnO' slika o celotni dejavnosti izobraževanja staršev in bi nepO'učenčlovek pojem šole za starše lahko istovetil z mnogO' širšim področjem izobraževanja staršev. Izobraževanje staršev ima svoje osnove v specifičnih spremembah, ki so značilne za našo družbo v razdobju, ko se utrjuje družbeno upravljanje in samo- upravljanje, ka se stopnjuje družbena skrb za družino in vzgojo in državljani vednO' aktivneje in zavestneje sodelujejo v družbenem delu. Zato to izobraže- vanje staršev ni in ne more biti serija pedagoških predavanj ali tako imenovana šala za starše, temveč je mnogo širša izobraževalna dejavnost in pomeni del socialistične vzgoje. Torej ne gre samo za pedagoško izobraževanje, ampak za družbeno vzgojo v smislu oblikovanja socialistične zavesti državljanO'v. V širše organizacijske oblike izobraževanja staršev se vključuje tudi odrasla mladina. V ta namen so bile formirane celo posebne šole za življenje, ki i;majo namen pripravljati mladino za zakan. Dalje zajema izobraževanje staršev večje števila starejših neporočenih ljudi in končno tudi pomembno število sodelujočih starejših zakO'ncev,ki nimajo otrO'k.Poleg tega govorimo o izobraževanju staršev po radiu, televiziji, v publicistiki, na roditeljskih sestankih, v vzgojnih in zakonskih posvetovalnicah, v skupinskem delu s starši, v dopisO'vanju itd. 111 Da bi razumeli celatna dejavnast in i,rnelia njej pravilna predstava, marama tarej upaštevati naslednje: Šale za starše (višje in nižje stapnje) sa sama ena izmed arganizacijskih ablik za izO'braževanjestaršev. Tudi naslav sam ne zajema izobraževanja staršev, ne vsebuje celatne dejavnosti in celo zažuje predstavO' a tem delavnem podračju. Kljub ternu pa astajamO' pri nje;m, ker je na drugi strani nekalika simbaličen, saj je v njem le nekákO'pO'udarjEmnaš glavni namen, t. j. pamO'čv fO'rmiranju in utrjevanju nO'vihbdnasO'vv družini in vzporedna s tem pamač atraku v vse;m,kar mu lahko daje socialistična družba. Izreden razmah izabraževanja staršev in prav ta razvajna pot - lahka ja imenujemo specifična pot - je vzbudila zanimanje Inštituta za pedagagika, UNESCO, ki vključuje v pragram svajega raziskO'valnega dela' tudi padračje izabraževanja staršev. Republiški adbar Zveze prijateljev mladine az. komisija za probleme družine je bila pavabljena, da sadeluje s predlogi, kakšna naj ba nadaljnje raziskavalna dela te ugledne mednarodne institucije. Na osnavi tega sadelavanja je bila naša organizacija pavabljena, da sodeluje na mednaradnem pasvetavanju v Parizu ad 15. dO'20. junija 1959. leta, ki ga je sklical Inštitut UNESCO za raziskavalna dela v zvezi z vzgoja staršev. Pavabljenih je bila 13 držav, med njimi tudi Jugaslavija. Naš predstavnik je za posvetO'vanje pripravil pO'račilaa rezultatih, argani- zacijskih ablikah in metadah dela v izabraževanju staršev za naša republika. Čepr~v je že sama povabila k sodelavanju pa;menila velika zanimanje in vse priznanje, je porO'čilavzbudila nenavadna pazO'rnost.Mimogrede naj amenim, da je letas januarja publikacija francaske šale za starše (Des écales de Parents) priabčila dakaj obsežno poračila z malenkastnimi skrajšavami. Zanimiv je adgavar na vprašanje, kateri padatki v paračilu sa zbudili najveě zanimanja, največ vprašanj in O'benemtudi najbolj uveljavili naša dejavnO'st. Predvsem velja pazarnast izredna velikemu številu šal za starše, številu vzgojnih predavanj in pradO'ru tega izobraževanja na vas in v izrazita delavske centre. S tem v zvezi povzamejo in komentirajo številke a sacialni sestavi poslušalstva, iz katerih je razvidno, da pa udeležbi daleč prednjačija delavci in kmetje. In kančno je posebne pažnje deležna tudi mativacija, se pravi ablike agitacije, načini pri vzbujanju zani,rnanja itd., s čimer je uspela po njihavih acenah doseči taka presenetljive uspehe. Enotni srno v prepričanju, da sa ti, lahka bi rekli najzanimivejši padatki, tudi pa naših aCénah najpomembnejši in jasna kažeja specifična pot našega izabraževanja. Prav z analiza teh podatkov pridemo da glabljih družbenih analiz, t. j. da analize razvaja in življenja družine, a kateri vemo skladno z marksistično sociologija, da je vseléj adsev družbene ureditve, to je ekanamskO' palitičnih temeljev družbe in pravna etičnih norm ter s tem pogO'jenedružbene zavesti. Daleč srna ad tega, da bi tendenciazna odklanjali in podcenjevali VSé,kar ni našega, in pri tem megalamanskapavzdigovali uspehe lastnega dela. Odveč je pripaminjati, da srna prav v stikih z inO'ze;mskimivzgajnimi institucijami našli abila spodbud in nasvetov ter spO'znalimnagO' odlična izdelanih metod dela (a;menimonaj dabra izdelane metade skupinskega dela, dalje adlična razpre- dena mrežo publicistike, analitična dejavnast itd.). Vendar jé nujna pri;merjava nekaterih mednaradnih padatkav z našimi, ker nam tudi ta lahka da adgovar na vprašanje, ad kad izredna zanimanje mednaradnega avditarija za naše uspehe. V visako civiliziranih deželah, kjer ima izobraževanje staršev bagata tra- .dicijo, navajajO' v kritičnih acenah svaje dejavnosti ·predvsem naslednje po- 112 manjkljivosti: izobraževanje staršev je preozko, omejeno samo na mesta in zajema skoraj izključno samo poslusalce iz intelektualnih krogov. Tako beremo v poročilu inštituta province Hainaut v Belgiji, ki ima ca. 1 250000 prebivalcev, da »délavska sredina ne prihaja na sestanke, ki jih obiskujejo samo roditelji iz intelektualne sredine«. Ta primer navajamo predvsem zato, ker nam je znano, da sta prav na tem področju bazena Mans in Charleroi, to se pravi dva najbolj pomembna centra evropske premagovne in jeklarske industrije. Predhodno smo že navedli podatke, ki kažeja množičnast v našePl izobra- ževanju staršev. V letu 1958/59 je bila v akviru Okrajne- ljudske univerze Ljubljana 214 zadevnih predavanj, ki sta se jih udeležila 19902 poslušald V teh številkah je upoštevano tudi delo 14 šol za starše in 2 šol za življenje (v letoš!1;jemletu je Okrajna delavska univerza organizirala že 30 šal za starše in 10 šol za življenje - namenjenih mladini). Od tega števila jih deluje 12 v Ljub- ljani, vse druge pa na podeželju in v delavskih centrih. Tako so n. pro v Zagarju 3 šole za starše, katerih obiskovalci so skoraj izključno iz delavskih družin. Pre- davanja n. prov Palhovem Gradcu pa obiskujejo predvsem kmečki ljudje. Obve- ščeni smo, cla nekateri med njimi prihajajo iz več kilometrov oddaljenih vasi. V mariborskem okraj u je organiziranih dvajsetšol w starše, v katerih je vklju- čenih 1200 obiskovalcev, in že pripravljajo novešole v Oplotnici, Poljčanah, Makolah, Pragerskem, Zg. Polskavi itd. 1z okraja Koper nam pornčaja o rednem izobraževanju staršev v.Postojni, Planini, Prestranku, Hruševju, Studnem, Bu- kovju in v prihodnjem mesecu še v Piranu, Sežani, Kopru itd. Sledi okraj Kranj s široko mrežo in z novim, še širšim' programom. 1z podatkav ba vsakdo razbral, da je to prava mnažična akcija, ki dokazuje, da izobraževanje staršev docela ustreza zahtevam časa - da je družbi in posa- IT).eznikuv prid. . V naše izobraževanje staršev sa vključeni večidel delavci in kmetje, mnago manj je intelektualcev. Očitno je,' da so ti uspehi in dejstva diametralno na- sprotni stanju v nekaterih kapitalističnih deželah, da ne pričajo samo o različnih konceptih v programih in metodah dela, temveč imajo korenine mnogo globlje, to je v družbenem sistemu, katerega ogledalo je družina. Nujno moramo torej govoriti o pogojih brezrazredne družbe, ki je povzdignila delovnega člaveka in njegovo družino ter ustvarila iz njega aktivnega bojevnika za nnve družbene in družinske odnose. 1zginil je antagonizem med družino in družbo, značilen za obdobj~ razredne družbe, in starši sn kot upravljavci svojega življenja tudi izven družine začutili tesno organsko vez med družino in družbo ter. ob tem kot upravljavci, kot državljani in kot starši nujno potrebo po pClznavanju druž- benih zakonitosti. Prebedmo nekaj odgovorov, ki so jih obiskovalci napisa1i na anketne liste pod rubriko: Zakaj ste se odločili za obiskovanje predavanj: Cutim, da sem slaba vzgojiteljica... ker želim bolje vzgajati svojega otroka ... ker bi želela utrditi odnose v družini in dnseči večjo skladnost v zakonskem življenju in vzgoji otroka ... Ker sem oče in ker mi je to znanje potrebno tudi kot predsedniku šolskega odbora... Sama sicer nimam otrok, vendar aktivno delam v društvu in vem, da mi je to znanje nujno pntrebno ... Sodelujem v upravnem odboru dijaškega doma, kjer večkrat kaj obravnavaPlo in se težko odločim, katera pot je pravilna, zato bi želela ... ker mislim, da bi morali še mnogo spremeniti v odnosih med lj,udmi in v družinskem življenju. Tudi potrebujem to znanje pri organizacijskem delu, kjer mi pogosto manjka ... 113 Nikjer ne bi mogli dobiti bolj plastičnih primerov in dokazov, kako se zrcali šir0'ka, aktivizacija v vsakdanjem življenju, nazorih in zavesti naših del0'vnih ljudi. Znanja o družbi, o družbenih odn0'sih, a sebi in otroku ne potrebújejo samo kot starši-vzgojitelji, temveč tu di kot zakonci za utrditev n0'vih sociali- stičnih odnos0'vv družini in kot družben,i delavci, člani upravnih odb0'rov, delav- skih svet0'v, t. j. organov družbenega upravljanja. Če imamo neprestano pred Ů'ČffiitO'najširše zanimanje naših delovnih ljudi, ki je pogqjeno, da ponovn0' poudarima,z našÍ