http://www.mandrac.si, urednistvo@m3ndrac.si
tednik
1290
ČETRTEK,28.FEBTUAR 2019/ ŠTEVILKA 1290, LETO XXV / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR
1(1
1 2ll4
Veni
TOPLE MALICE I N KOBILA
tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 w ww.f astf ood ven i. com
giimfii 2|r4.*<rrL71
' f 'ON
- III H
UUBITELJI KNJIG, POZOR!!! #
Naročniki Mandrača so jih že izbrali, zdaj so preostale na voljo vsem, ki imate radi knjigeifrdobre zgodbe. 12 različnih bestsellerjev vas čaka v Plaču Izolanov na Ljubljanski, le še do 8. marca.
Ali se je sploh kaj zgodilo?
Imeli smo volitve. Volivci so bili jezni zaradi izgubljenih osmih let, ki so izolsko gazelo spremenila v zdolgočaseno kljuse in so glasovali za spremembo. Pa je od spremembe ostalo bolj malo. Vse je, bolj ali manj, po starem. Tudi ljudje.
(Mef) Menda je treba tistemu, ki je na oblasti, omogočiti vsaj sto dni miru, da opravi tisto, kar je treba opraviti. Od volitev in izvolitve novega župana je minilo natanko 95 dni in prihaja čas, ko bo moral povedati, kaj je storil v teh dneh. Revolucije zagotovo ni bilo. Če smo pred volitvami tarnali, da smo s prejšnjo garnituro izgubili osem razvojnih let, potem se nam ne obeta nič revolucionarnega. Pravzaprav je vse tako kot je bilo. Skoraj vsi, ki smo jih, bolj ali manj glasno, kritizirali v teh dveh mandatih, so še vedno tam. Odšel je le direktor občinske uprave in urednica občinskega časopisa.
Že res, da je veliko odvisno od tistega, ki vodi občino, vendar se ni mogoče izogniti vtisu, da so sile prejšnjih dveh mandatov vzele občinsko oblast v roke in novoizvoljenega župana enostavno vodijo po poteh, ki so jih dobro zakoličile v zadnjih osmih letih. Zadržimo se pri osmih zato, ker je bilo štiriletno vladanje Klokočovnika in ekipe kot nekakšen meteorit, ki je priletel v to osončje in odletel, z vsemi posledicami vred, nekam v neznano. Z njegovim volilnim porazom so ponovno vzbrsteli cvetovi, ki so cveteli kar dolga leta pred tem, politika je spet postala sposobnost skrivnega dogovarjanja.
Kdo so mojstri takšne politike v naši občini je znano. Na oblasti so vsaj kakšnih 60 let in imeli so dobre in slabe trenutke, pač odvisno od tega, kako dobre ideje so imeli. Upam si trditi, da so v preteklosti imeli več dobrih, kot jih imajo danes, ko se zadovoljijo že s tem, da so na ali blizu oblasti, kakšnih vznemirljivih načrtov pa že dolgo nimajo več.
V bistvu so bili skoraj vsi izolski županski kandidati iz te skupine ljudi. Morda so si bili generacijsko različni, toda, skoraj vsi so bili ves čas blizu oblasti in na koncu je zmagal tisti, ki si je v preteklosti nabral najmanj masla na glavi.
Zdaj se je, sicer v novi poziciji, znašel sredi samih znancev in težko mu zamerimo, da ni takoj po volitvah nekaterih poslal tja, od koder mu ne bi mogli soliti pameti. Namesto tega je verjetno verjel, da so okrog njega sami dobromisleči, za skupno dobro zagreti ljudje, ki mu bodo pomagali voditi skupnost, ki od njega pričakuje, da bo iz Izole spet ustvaril gazelo.
Proračun brez ene same zadovoljstvo vzbujajoče postavke, kadrovanje, ki ohranja status quo in želja po ugajanju vsem pač ne bo dovolj za nov izolski zagon.
Še pet dni ima časa, da udari po mizi. Potem bodo tolkli po njem.
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si y
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva.
VAZALI DELAJO MAKETE
Ne skrbi me toliko, da posamezni politiki, o tem malo pozneje, iz cele države, kar pomeni iz vseh nas državljanov, delajo maketo, tako kot so naredili maketo namesto drugega tira. Bolj me skrbi, da tudi novinarji časopisa, ki bi nas moral korektno in celovito obveščati, informirati, začenjajo delati podobno maketo.
Čisto banalen primer - v časopisu, ki ga rad prebiram ob jutranji kavi, si je kolega, ki ga globoko spoštujem zaradi vsega kar je do danes napisal, dovolil netočnost, ki meji na manipulacijo. Pisal je o pobudah o izključitvi Orbanovega Fidesza iz parlamentarne skupine Evropske ljudske stranke (EPP) v Evropskem parlamentu. Med drugim je napisal, da »dodaten udarec, čeprav gre za manjšo stranko, predstavlja napovedan izstop hrvaške kmečke stranke iz EPP. Njen predsednik Krešo Beljak je to potezo pojasnil z besedami, da ne želijo biti v družbi strank, ki jih zatopajo srbski predsednik Vučič, italijanski predsednik evropskega parlamenta Tajani in madžarski premier Orban.« Beljak je to povedal 23. februarja na sestanku vrha stranke, ki je odločal o začetku procedure za izstop iz poslanske skupine EPP v Evropskem parlamentu. Povedal pa je še nekaj, kar kolega ni citiral, verjetno zaradi tega, da ne bi kdo pomislil, da je beseda o slovenskih evroposlancih, ki so del EPP. Beljak je dejal:
»Ni nam mesto skupaj z pretendenti na hrvaški teritorij - Vučičem, Tajanijem in Orbanom, ki se poskuša prebiti na hrvaško medijsko tržišče, da bi zlival sovraštvo in propagiral nam v HSS nesprejemljive ideje. Še manj nam je mesto v isti grupaciji z domačimi izdajalci, ki so se proglasili za varuhe hrvaških nacionalnih interesov, a so v tuje roke prodali vse kar se je prodati dalo.«
Beljak je, kar je vsem jasno, mislil na vladajočo hrvaško stranko HDZ. Če bi bralec teksta v Dnevniku prebral vse kar je citirano in kar ni citirano, na katero stranko in politično opcijo, ki jo ta stranka (te stranke) zagovarja, bi pomislil? Vse je jasno, če vemo, kateri slovenski evropo-slanci so člani EPP. In kdo jih financira. In kdo financira njihova strankarska glasila. Verjetno so prepričani, da je država maketa polna lučk, ki razsvetljujejo premagane tunele in zgrajene viadukte in mostove, in da so za ta lažni kič in bleščice zaslužni samo oni. Ne zavedajo pa se, da maketa izgine, lučke crknejo in ostane tema v kateri politične podgane nadaljujejo svoje življenje. In če mi to vidimo, to dobro vidijo in izkoriščajo drugi.
Tako si je njegova ekselenca, zunanji minster Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske, Jeremy Hunt, na uradnem obisku v državi Republiki Sloveniji dovolil zgodovinsko neresnico in zgodovinsko žalitev, ko je imperijalno visoko in pokroviteljsko dobrodušno povedal, da je njemu vse jasno zakaj smo tako zaostali in revni, ker smo bili dolga leta Staljinovi vazali. Naš zunani minister se je bledo smehljal, namesto, da mu pove, da Staljinovi vazali nismo bili že od leta 1936, ko smo se prvič zoperstavili Staljinovi tezi, da največa nevarnost za mednarodno delavsko gibanje ni avstromarksizem ampak Hitlerjev nacizem, ki jo je izrekel na kongresu druge internacionale. Od takrat naprej so bili pravi vazali politiki Združenega kraljestva, ki so v noči od 28. na 29. september leta 1938 podpisali Minhenski sporazum in, ko je britanski premij er Neville Chamberlain, povedal, da je sporazum podpisan s Hitlerjem in Musollinijem garancija miru v Evropi. Tako je dejansko soglašal s Hitlerjevo zahtevo po razkosanju Čehoslovaške in aneksijo Sudetov, že pred tem pa je izvršena nacistična aneksija Avstrije. S tem sporazumom je soglašal z nacistično tezo, da kjer živi vsaj en nemški državljan, ima Nemčija pravico oblikovati Veliki reich. In kdo je komu vazal?
Odlog plačila do odločanja o reviziji
Okrajno sodišče v Piranu je v zadevi upnika R Mercuri izdalo sklep, v katerem je sledilo predlogu upnika, naj se izvršba zaradi plačila 1,9 milijona eurov odloži do odločitve Vrhovnega sodišča RS o vloženi reviziji Občine Izola zoper sodbo, ki predstavlja izvršilni naslov oziroma v primeru, da revizija ne bo dopuščena, do pravnomočne odločitve o nedopustitvi revizije.
Občina Izola je 15. januarja prejela sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Piranu v zadevi upnika, podjetja R Mercuri, zaradi plačila odškodnine v višini skoraj 1,9 milijona evrov, obenem pa je sledila tudi blokada občinskega bančnega računa. Takoj naslednjega dne, 16. januarja, je občina vložila ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem je predlagala drugačno izvršilno sredstvo in ugovarjala zoper rubež na denarna sredstva občine. Poleg tega je občina vložila tudi predlog za odlog izvršbe, ker je zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru vložila izredno pravno sredstvo. Okrajno sodišče v Piranu je 18. januarja izdalo sklep, s katerim je zavzelo stališče, da obstajajo posebno upravičeni razlogi za odlog izvršbe in izvršbo odložilo za obdobje 40 dni, saj je ocenilo, da je 40 dnevni rok zadosten, da bodo izpolnjeni pogoji za odločanje o predlogu Občine Izola glede odloga izvršbe zaradi vloženega izrednega pravnega sredstva. Temu je sledila tudi deblokada občinskega bančnega računa in nemoteno poslovanje občine. Okrajno sodišče v Piranu je znotraj 40 dnevnega roka odločilo v izvršilni zadevi ter izdalo sklep, s katerim je ugodilo predlogu Občine Izola in dovolilo odlog izvršbe z vsemi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi do odločitve Vrhovnega sodišča RS o vloženi reviziji Občine Izola zoper sodbo, ki predstavlja izvršilni naslov oziroma v primeru, da revizija ne bo dopuščena, do pravnomočne odločitve o nedopustitvi revizije oziroma do pravnomočne odločitve o ugovoru Občine Izola zoper sklep o izvršbi, v primeru, da katera izmed do sedaj navedenih situacij nastopi pred pravnomočnostjo sklepa o ugovoru. Sklep, ki omogoča odlog izvršbe še ni pravnomočen, saj ima upnik R Mercuri možnost pritožbe, omogoča pa Občini Izola, da zneska v višini 1,9 milijona evrov še ne plača, saj se 40 dnevni rok izteče na dan 27. februar 2019. Odločitev sodišča o odlogu izvršbe pove tudi, da se v občinske parcele, ki bi se jih prodajalo za namen poplačila dolga, ne bo posegalo.	szj - Občina Izola
Za pusta se ne prižiga kresov
Uprava RS za zaščito in reševanje je že za prejšnji vikend razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju več občin, med njimi tudi Izole. Od ponedeljka, 25. februarja dalje pa velja požarna ogroženost naravnega okolja na območju celotne države za predele brez snežne odeje.
Od dne razglasitve velike požarne ogroženosti dalje je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, kuriti kresove, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar ter izvajati ognjemete. Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in Policija bosta v času razglašene velike požarne ogroženosti naravnega okolja izvajala poostren nadzor.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Občina Izola
Direktor Komunale je že na obzorju
Izolski občinski svet se bo v marcu mesecu sestal na dveh sejah. V četrtek, 7. marca bodo svetniki, med drugim, odločali o zazidalnem načrtu Kajuhova, hudournik Morer in o imenovanju direktorja izolske Komunale. V četrtek, 28.3. pa bodo obravnavali osnutek občinskega proračuna za leto 2019.
Ugotovitev tega tedna:
Proračunska postavka 2019: Programi za mladino.
Občina Ajdovščina: 236.000 Eur Občina Izola: 35.000 Eur Očitno smo res “stara” občina
Na četrtkovi seji bodo sicer najprej poslušali informacijo o izvajanju projekta Centra odličnosti InnoRenetv Coe v Izoli, ki se umešča v Univerzitetni kampus Livade. Glede na to, da gre zgolj za informacijo ne bodo odločali o ničemer, zagotovo pa bodo svetniki vprašali, kako je z umeščanjem objektov tega Centra v območje, ki sta ga prostorsko uredila letošnja nagrajenca Prešernovega sklada in se po videzu bistveno razlikuje od tistega, ki so ga, kolikor je znanega, brez sodelovanja Občine Izola, pripravili v omenjenem Centru odličnosti in zanj že dobili gradbeno dovoljenje izolske Upravne enote.
Kajuhova - Morer
V nadaljevanju bodo svetniki sprejemali dopolnjen osnutek Odloka o zazidalnem načrtu Kajuhova-Hudournik Morer, ki je pripravljen za javno razgrnitev. S spremembo tega zazidalnega načrta želi Občina zagotoviti dodatna zemljišča za gradnjo v obrtni coni in obenem zagotoviti, da se zelene površine ne bi zmanjšale. Ohrani se nekoliko preoblikovan pas zelenih površin, ki služi kot cezura med stanovanjskim in obrtnim območjem. Osrednjemu delu zelenih površin se dodeli posebni pomen, in sicer ureditev takoimenovanih mestnih vrtov.
Energija se razvija
Svetniki bodo že tradicionalno potrjevali letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta Lokalnega energetskega koncepta občine Izola in se seznanili s planom dejavnosti za leto 2019, ki jih bodo na podoben način potrjevali v začetku leta 2020.
Spet je pred svetniki standardno poročilo o uspešno izvedenih aktivnostih, nič pa ne bo o tem, da Občina Izola še po štirih ali petih letih “brezvladja” nima koncesionarja za javno razsvetljavo, da je ogrevanje kulturnega doma očitno še vedno brez nadzora in potratno, da so polnilnice za električna vozila postavljene na območju, ki naj bi bilo v prihodnje namenjeno pešcem.
Seveda nikjer ni omenjeno, da je Izola postala mesto klima naprav, ki povzročajo hrup in so potratne kot kakšna manjša železarna, zato pa se napoveduje ogrevanje občinske stavbe, ki po nekaterih načrtih to ne bo več prav dolgo, z energijo morske vode.
O naštevanju piarovskih člankov o uspešni energetski politiki Občine Izola pa itak nima smisla razpredati.
Plakatiranje v evre
Občinski svetniki bodo odločali tudi o spremembah Odloka o plakatiranju in oglaševanju. Vodja Občinske inšpekcije in redarstva je namreč posredoval predlog, da se v odloku črta člen, ki določa, da storilec, ki plača denarno kazen takoj na kraju prekrška ali v roku ki je predviden za ugovor, plača polovico denarne kazni, izrečene na kraju prekrška. To določilo menda ni v skladu z Zakonom o prekrških. Hkrati je predlagal, da se globe v navedenem odloku uskladijo z določili Zakona o prekrških, saj je višina glob v sedaj veljavnem odloku iz leta 1997 izražena v slovenskih tolarjih in je po pretvorbi nižja od najnižjih predpisanih v veljavnem zakonu, zato jih je treba spremeniti v eure. Globe bodo za posameznika znašale od 40 do 1.250 EUR, za pravne osebe pa vse do 125.000 EUR.
Na račun nesorazmerne razlike med minimalno in maksimalno globo so sicer opozorili na srečanju predstavnikov svetniških skupin in tukaj gre verjetno pričakovati kakšno spremembo.
Plin je skrb države
Občinske strokovne službe so pripravile predlog o razveljavitvi Odloka o plinifikaciji,ki ga je Občinski svet Občine Izola sprejel že leta 1999. S tem odlokom so se uredila vprašanja vezana na lokalno gospodarsko javno službo plinifikacije v občini Izola, ki bi zagotavljala oskrbo s plinom prek javnih plinovodnih omrežij, določilo se je tudi način oskrbe s plinom na območjih, kjer ni možna priključitev uporabnikov na javno omrežje.
Dejavnost sistemskega operaterja pa je sedaj urejena v Energetskem zakonu, ki določa, da je to obvezna državna gospodarska javna služba. Skupaj z Odlokom o plinifikaciji bo tako razveljavljen tudi Odlok o pogojih dobave plina v občini Izola.
Sicer pa, kakorkoli že, sedanja oskrba s plinom je za mnoge Izolane postala predraga, saj se marsikdo preusmerja na cenejšo vrsto ogrevanja, zemeljskega plina pa, vsaj po našem vedenju, še dolgo ne bo. Država tudi v tem smislu ni ravno prijazna mati.
(nadaljevanje na 4. strani)
Komunala Izola, ki je na lokalnem območju edina prevzemnica gradbenih odpadkov, nudi brezplačno oddajo gradbenega reciklata, ki je uporaben za razne zasipe in v vseh primerih, ko se uporablja tampon kot polnilo. S predelavo se pridobi recikliran gradbeni izdelek, ki ga je mogoče uporabiti pri nezahtevnih gradbenih posegih.
V kolikor ste zainteresirani za brezplačen prevzem betonskih recikliranih agregatov, mešanih recikliranih agregatov ali zemeljskih izkopov, obiščite zbirni center, od ponedeljka do petka med 7. in 14. uro.
maotdk/m: 4
Četrtek, 28.februar2019, št. 1290
Izola in čez--------------------------------------------------------------------
Kam z rodovitno zemljo?
Svetniki bodo sprejemali tudi predlog o razveljavitvi Odloka o ravnanju s plodno zemljo, ki ima še daljšo brado od tistega o plinifikaciji. Občinski svet (verjetneje Skupščina) Občine Izola ga je namreč sprejel že decembra 1990 z njim pa so določili način ravnanja s plodno zemljo, ki je odstranjena pri vseh gradbenih in drugih posegih v zemljišče na območju občine Izola. To področje sedaj ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki določa, da je rodovitna zemlja material površinskega sloja tal, ki zaradi fizikalnih, kemičnih in mikrobioloških lastnosti omogoča rast rastlin in jo je treba varovati pred trajno izgubo. Tista rodovitna zemlja, ki je odrinjena pri gradbenih posegih, naj se uporabi za izboljšanje kmetijskih zemljišč, urejanje javnih zelenih površin ali sanacijo degradiranih območij, razen kadar se rodovitna zemlja uporabi za ureditev okolice objekta, zaradi gradnje katerega je bila odrinjena.
Stari - novi direktor Komunale?
Občinski svetniki bodo v kadrovskem delu seje najprej odločali o soglasju k imenovanju direktorja javnega podjetja Komunala Izola. Direktorja javnega podjetja imenuje in razrešuje Občinski svet na predlog župana, ki tudi objavi javni razpis in vodi postopek izbire do oblikovanja predloga Občinskemu svetu.
Tako je župan Občine Izola, 24. januarja, na občinski spletni strani objavil javni razpis za zasedbo delovnega mesta direktorja tega pomembnega javnega podjetja, po pregledu popolnosti vlog pa je župan ocenil pisni program oziroma vizijo razvoja naše Komunale za mandatno obdobje štirih let. Nato je s kandidati opravil še ustni razgovor in jih na podlagi odgovorov na vprašanja ocenil, o čemer se je vodil zapisnik, ki je celo objavljen v gradivu za Občinski svet.
Izmed 4 prijavljenih kandidatov je župan izbral kandidata, ki po njegovem mnenju v celoti izpolnjuje vse razpisne pogoje in je menda predstavil najboljši program dela ter vizijo razvoja Javnega podjetja Komunala ter na ustnem razgovoru prejel najvišje število točk. Zato je za sejo občinskega sveta pripravil predlog sklepa o imenovanju dosedanjega direktorja, Denisa Beleta, za direktorja Komunale še za naslednja štiri leta.
Zanimivo je, da se je župan izognil konkretnim vprašanjem v zvezi z načinom obračunavanja komunalnih odpadkov v Občini Izola, ki je po nekaterih podatkih med najdražjimi v okolici, o urejanju odnosov z delavci, ki delajo za Komunalo po pogodbi in o razumevanju odnosov med Javnim podjetjem in Občino kot ustanoviteljico. Namesto tega so kandidati dobili naslednja vprašanja:
-	Če bi se ponovno sestali čez eno leto in proslavili vaše uspešno leto na tem delovnem mestu, kaj smo dosegli skupaj?
-	Povejte nam zgodbo o svojih predhodnih uspehih, izzivih in odgovornostih.
-	Opišite svojo izkušnjo, ko ste našli rešitev za analitično težaven problem
Dodatno oceno je dal pisni program oziroma vizija razvoja JP Komunala Izola. Denis Bele je po tem pogovoru prejel 19 od možnih 20 točk.
Kadrovsko popolnjevanje
Svetniki bodo odločali tudi o predlogih Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v zvezi z imenovanjem Pododbora za krajevno samoupravo in toponomastiko, imenovanju članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ter imenovanju Stanovanjske komisije. Slednja bo še posebej razveselila tiste Izolane, ki čakajo na nov razpis za neprofitna stanovanja, ki je menda že v pripravi. ur
Vajgl ne bo kandidiral
Evroposlanec iz vrst Alde in že na pol Izolan, Ivo Vajgl, po dveh zaporednih mandatih v Evropskem parlamentu ne bo več kandidiral na evropskih volitvah 26. maja. Kot je v ponedeljek povedal za STA, se je odločil, da se bo v življenju posvetil še drugim stvarem.
Vajgl je bil za evropskega poslanca prvič izvoljen leta 2009 na listi stranke Zares, drugič pa leta 2014 na listi DeSUS. Tudi tokrat je veljal za najverjetnejšega nosilca kandidatne liste DeSUS, čeprav organi stranke o tem še niso odločali. Vajgl je v svojem mandatu veliko postoril in upravičil pričakovanja, je pred nekaj tedni povedal prvak DeSUS Karl Erjavec, Ivo Vajgl pa je na svojem Facebook profilu objavil fotografijo, ki jo je očitno posnel ob tej odločitvi v Izoli, zraven pa zapisal: Zasadil cel gozd dreves, dobil tri sinove in napisal knjigo. Pozdravljen mir, bilo je dovolj.
Zbirka njegovih pronicljivih in spretno napisanih kolumn, ki smo jih skoraj tri leta objavljali v Mandraču, ter nekaj izbrskanih zapisov iz njegovih diplomatskih let, z naslovom Posebno slab ali samo navaden dan v Strasbourgu, je izšla pri Mandračevi založbi poTISK. V naslednjem mesecu jo bo predstavil v izolski knjižnici, pa tudi v koprski knjigarni Libris in drugod po Sloveniji.
Tisti, ki imajo radi spektakle, tudi filmske, so bili konec tedna kar malo razočarani. Dve projekciji filma vprašljive vrednosti, Rdeča Istra, sta minili dokaj neopazno, če ne omenjamo petkovega protesta članov sekcije Maj 45 pri novogoriški borčevski organizaciji. Ti so pred vhodom v Art kino Odeon izobesili plakat z napisom Kaj pa zločini, s čimer so želeli opozoriti na fašistične zločine med drugo svetovno vojno po primorskih vaseh, pred vhod pa položili napis “Vsi zločinci niso naši, vse žrtve pa so naše.” Obiskovalcem kinopredstave so delil nalepke z rdečimi zvezdami, vse skupaj pa se je le nekajkrat razvilo v živahno izmenjavo stališč, ki so si bila, seveda nasprotna a vendarle s skupno obsodbo vseh vrst nasilja nad ljudmi. Tudi plakati, nalepljeni po Izoli niso posebej vznemirili nikogar. Še najbolj jezni so bili nekateri pripadniki manjšine, ki so, zaradi takšne provokacije, bili vrženi v isti lonec s tistimi, ki morda mislijo, da film govori zgodovinske resnice, skupno poročilo zgodovinarjev in kulturnikov pa jih ne zanima.	D.M./Primorske novice
Počitnice
Nazaj h koreninam
Ta izraz, ki je povezan predvsem z umetniškim ustvarjanjem, nedvomno ustreza kot naslov kratkega zapisa o grafičnih delavnicah, ki jih v Ljubljanski ulici organizira dolgoletna vodja in spiritus agens izolskih Zvezdic, Barbara Motoh.
Zdaj, ko ni več zaposlena na Društvu prijateljev mladine, ni dolgo vzdržala brez tistega, kar ji daje največ zadovoljstva - dela z mladimi. Pravzaprav je tako tudi začela pred kakšnimi petindvajsetimi leti, ko je v enem od praznih prostorov v Ljubljanski ulici uredila zbirališče in delavnico za mlade in otroke iz soseščine. Ti so se tam zbirali in ustvarjali, pisali domače naloge in se učili, bilo jih je vedno več, postali so Zvezdice in vrsto let so bili eno najaktivnejših društev pri nas. Društvo prijateljev mladine je res dobilo v uporabo prostore v stari italijanski šoli, toda denarja je bilo vedno manj. Ko je ugotovila, da tako enostavno ne gre naprej je dala odpoved in odšla na Zavod za zaposlovanje. Zdaj je brezposelna, toda kot neomajna aktivistka je tudi ob letošnjih počitnicah zbrala skupino mladih iz soseščine in z njimi počne to, kar je počela vedno: riše, piše, se igra in razstavlja. Prostovoljno, tako kot takrat, ko se je vse začelo.
Peljali so jih na morje
V soboto, 23. februarja je RKS-OZ Izola na sedemdnevne zimske počitnice v Mladinsko zdravilišče in letovišče Rdečega križa Slovenije, pospremilo osem otrok, učencev Osnovne šole Vojke Šmuc in Osnovne šole Dante Alighieri.
Za letovanje izolskih otrok je Rdeči križ Slovenije namenil zbrana sredstva v akciji »Peljimo jih na morje 2019«. Za otroke bodo v zdravilišču skrbeli varuhi-prostovoljci, v glavnem študenti pedagoških in zdravstvenih smeri, nekaj posameznikov pa prihaja iz drugih fakultet. Pripravili so bogat animacijski program: plavanje in igre v ogrevanem bazenu, športne in gibalne dejavnosti na prostem, ustvarjalne delavnice, prostočasne dejavnosti ter tematske večerne dejavnosti. Dnevne utrinke iz letovanja lahko spremljate na FB Rdečega križa Slovenije in Mladinskega zdravilišča RKS Debeli rtič.
Predsednica RKS-OZ Izola: Vlasta Mramor-Jovanovič
I

* * *
S/u.ifai’Ufaya /tote/a oiCcmna
ponovno odpira svoja vrata. ■

' Ve''
Vabljeni!
'Ss^eo 41 OO ali 041 605 333 ® restavracija(g)hotelnnarina.si I®) www.hotelmarina.si ^|)

Občina Izola
Proračun je, preprosto, dolgočasen
Na spletni strani Občine Izola so objavili razglas o začetku splošne razprave o Proračunu Občine Izola za leto 2019. Splošna razprava o predlogu proračuna, se bo zaključila na seji Občinskega sveta, 28. marca 2019.
Vsak predlagatelj lahko najkasneje v sedmih dneh pred zaključkom splošne razprave o proračunu (do 21. marca 2019) predloži županu pisne pripombe in predloge.
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo obsegati predloge za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini. Vsak predlagatelj mora pri predlogu oz. pripombi upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.
Nekaj osnovnih podatkov
V bilanci prihodkov in odhodkov so prihodki predvideni v višini 24.590.490 Eur, od tega so nedavčni prihodki zaokroženi na 4.656.183 Eur, kar je štirikrat več kot lani, tudi tokrat pa so globe in druge denarne kazni odmerjene na 283.500 Eur. Kapitalski prihodki so odmerjeni na 6.400.000, prihodki od prodaje osnovnih sredstev 3.060.000 in prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 3.340.000 Eur. Prejeta sredstva iz državnega proračuna in iz sredstev evropske unije so načrtovana na 620.723 Eur, prejeta sredstva iz evropske unije in iz drugih držav na 357.722 Eur, prejetih sredstev iz proračuna EU iz strukturnih skladov pa naj bi bilo za 357.722 Eurov.
Odhodkov bo letos skupaj za 24.643.684 Eur, od tega gre za plače in druge izdatke zaposlenim 1.884.921 Eur, tekočih transferjev proračunskim porabnikov pa bo za 7.429.094 Eur. Drugih tekočih domačih transferjev je za 3.059.892 Eur, investicijskih odhodkov pa bo za 7.512.392 Eur. Za nakupe in gradnjo osnovnih sredstev bo šlo 7.512.392 Eur. Proračunski primanjkljaj bo znašal 53.194 Eur.
Besenghi se pomlaja
Na podlagi javnega razpisa Ministrstva za kulturo, so na proračunski postavki predvidena finančna sredstva za nadaljevanje druge faze obnove palače Besenghi.
Po uspešno zaključeni prvi fazi obnove, s katero je spomenik pridobil novo podobo, predvsem pa je preprečeno njegovo nadaljnje propadanje, so iz občine na Ministrstvo za kulturo poslali novo prijavo na javni razpis za proračunski leti 2019 in 2020. Gre za prijavo, ki se nanaša na sofinanciranje vzdrževalnih del za ohranjanje kultur-novarstvenih sestavin razglašenih kulturnih spomenikov. Namen nove prijave je obnova še zadnjih dotrajanih lesenih oken čisto na vrhu stavbe, vrat s podboji v vseh treh nadstropjih, lesenega okvirja z ogledalom, leseno držalo stopniščne ograje, kovinsko ograjo, leseni del stopnišča vključno z ograjo, kamnite stopnice, kamniti tlak in balustradni balkon s konzolami in okrasnimi elementi, ter izvedba vzdrževalnih del na kamnitih elementih v pritličju, na stopnišču ter na kamnitem tlaku.
V primeru uspešne prijave na razpisu bodo opravljena mizarska popravila s sanacijo poškodb in demoliranje poškodb mozaika na kamnitem tlaku na stopnišču in v glavni dvorani.
Sedemdnevno ohranjevanje zdravja v zdravilišču Radenci
Člane in podporne člane Dl Izola obveščamo, da bomo pričeli z vpisovanjem za 7 dnevno ohranjevanje zdravja, ki bo v Zdravilišču Radenci, dne 18.03. - 25.03.2019. Možnost plačila tudi na obroke.
ODHOD: 18.03.2019 / PRIHOD: 25.03.2019 Vse informacije dobite na društvu
Edinstveni mozaik v dvorani bo saniran in konserviran, na način, da se prepreči nadaljnjo degradacijo ter izgubo kamnov v mozaiku.
Izvedli bodo tudi sondiranje in ugotavljanje originalnih poslikav, na lesenih elementih in na balu-stradnem balkonu in okrasnih elementih. Pripravljene bodo podlage v ometu za ponovno postavitev grba na stopnišču.
Šport še nekaj
V proračunskem letu 2019 je predvidena izvedba delne preplastitve pomožnih nogometnih igrišč ob Mestnem stadionu v Izoli ter dokončanje vzdrževalnih del na Športnem igrišču na Maliji.
Na proračunski postavki so načrtovana finančna sredstva, ki so namenjena pričetku izdelave projektov za izvedbo (PZI) novogradnje dvorane za namizni tenis v podaljšku oz. prizidku Športne dvorane Livade. Gre za približno 416 m2 zazidane površine v pritlji-čju. V letu 2016 je bilo izdano gradbeno dovoljenje, pravnomočno 10. januarja 2017. Gre za zahteven objekt, zato je veljavnost gradbenega dovoljenja 3 leta z možnostjo podaljšanja.
Mala barka II
Ohranitev pomorske dediščine Severnega Jadrana je nadgradnja in nadaljevanje projekta Mala barka in v sklopu mednarodnega projekta Mala barka 2 bodo postavili nadstrešek nad ribiškim čolnom Biser, s katerim bodo čoln zaščitili pred vremenskimi vplivi. Sledila bo urbana ureditev interpretacijskega centra s postavitvijo lesenih klopi, osenčenjem sedišč ter postavitvijo-manjših igral za otroke.
Orange vine svetovnega pomena
V	načrtu razvojnih programov so med drugim zapisali, da so bile v stari občinski palači že prireditve svetovnega pomena, kot na primer Orange vine Festival. Pomemben je, ampak svetovni pa...
Sredstva na postavki bodo namenili še za obnovo tretje lesene barke pasare, za nabavo opreme za izvedbo modelarskih delavnic v sklopu Akademije pomorskih obrti in veščin ter za administrativno tehnično podporo pri izvedbi projekta. Projekt predvideva 85% sofinanciranje s strani EU po programu Interreg SLO-HR 2014-2021, na Občino Izola odpade 15% delež. Projekt se zaključi konec marca 2019.
Načrt razvojnih programov
Med postavkami tega razvojnega dokumenta pravzaprav ne najdemo nič novega. Dejansko je proračun v celoti zgolj nadaljevanje proračuna iz leta 2018, od investicij, ki bi pomenile dodano vrednost našemu mestu in občini pa povzemamo le nekatere.
Verdijeva 1 - 60.600 Eur
Občinska palača, na naslovu Verdijeva 1, je spomenik izrednega pomena za Izolo. Tako objekt sam kot tudi celotno območje se varuje z varstvenim režimom I. kategorije. Staro mestno jedro je z odlokom razglašeno za urbanistični spomenik. Zaradi svoje pomembnosti je objekt občinske palače zaščiten spomenik lokalnega pomena. Občina Izola želi objekt obnoviti na način, da bo primeren za organizacijo raznovrstnih dogodkov visokega nivoja. Vsi prostori stavbe bodo omogočali tudi uporabo objekta v protokolarne namene. Prostori bodo odprti za javnost, namenjeni obiskom domačinov in turistov..
V	sklopu čezmejnega projekta Mala Barka 2 so v letu 2018, dokončali arheološke raziskave za celoten pritlični del, ki so osnova za idejno zasnovo za celotno hišo (pritličje in nadstropje) ter dokončali konzervatorski načrt.
Brez subvencij
V	varčevalno naravnanem proračunu so odpadle pričakovane subvencije podjetnikom, subvencije ribičem bodo ostale na ubogih 4.000 Eur, k sreči pa so se v proračunu znašle subvencije v kmetijstvo v višini 33.000 Eurov.
Vse je Izola
Kaštelir se premika
Projekt Kaštelir se je začel leta 2018, sredstva v višini 69.000 Eur, od tega Evropa prispeva vsega 25.000 Eur pa so namenjena izvedbi vzdrževalnih del na gradišču, sanaciji obstoječega suhega zidu ter obstoječe kažete, izdelavi, dobavi in montaži lesenih podestov, izdelavi, dobavi in postavitvi usmerjevalne turistične signalizacije, nabavi orodij za opazovanje in igranje (kukalo, arheopeskov-nik) ter nabavi elementov urbane opreme (koši za smeti, stojalo za kolesa).
Urbana ureditev še ne miruje
Za urbano ureditev mestnega jedra Izole, ki je skoraj nihče noče, so doslej porabili 721.631, od tega je EU sredstev 506.906 Eur in lastnih proračunskih sredstev malo manj kot 215 tisočakov. V okviru projekta Urbane ureditve je predvidena izdelava projektne dokumentacije za potrebe postavitve preostalih, začasno deponiranih elementov urbane opreme, sama postavitev slednjih ter ozelenitev novo postavljenih elementov (zasaditev korit). Kdo ve kam jih bodo tokrat podtaknili?
Občina 10xveč od Evrope
Rekapitulacija pridobivanja sredstev iz načrta razvojnih programov prinaša zanimivo spoznanje. Doslej je Evropska skupnost prispevala slab milijon in pol EUR, Občina Izola je prispevala več kot 12 milijonov EUR, R. Slovenija pa manj kot 250 tisočakov.
Letos bo EU prispevala 978.445 Eur, Občina Izola 6.799.875, R Slovenija pa 438.760 Eurov.
Zanimivo je tudi predvideno gibanje priliva evropskega denarja.
Če je letos tega denarja za 1.436.306 978.445,00 Eur, se v naslednjih letih presenetljivo zmanjšuje: 527.772 Eur, 439.911 Eur, 150.000 Eur in 200.000 Eur.
Največ za vodo
Med večjimi postavkami načrta razvojnih programov je gotovo oskrba z vodo in odpadne vode, ki bo pobrala skoraj milijon eurov proračunskega denarja, slab milijon bo šel za zapiranje komunalnega odlagališča, ob odrekanju ureditve kolesarskih poti in osvetlitve teh poti v sami Izoli pa bo za načrtovanje priobalnega pasu treba ošteti kakšnih 50.000 Eur. Ur
Odgovor Komunale na vprašanje Mandrača
V	prejšnjem Mandraču smo vprašali, zakaj je Komunala pred volitvami hitela z odpiranjem enote Centra uporabnih predmetov v središču mesta, če se tam še nič ne dogaja. S Komunale smo prejeli to pojasnilo.
Dan, ko se v svetu obeležuje »črni petek«, 23. novembra 2018, je sovpadal z zaključkom Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov. Komunala Izola je ob tej priložnosti organizirala tiskovno konferenco z namenom predstaviti javnosti program aktivnosti, ki jih je podjetje izvedlo v tednu od 19. do 23. novembra 2018 in najavila pričetek projekta “Uporabni odpadki”. Za ta projekt je Komunala Izola pridobila sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za vzpostavitev nove enote Centra Uporabnih Predmetov (CUP) v mestnem jedru Izole. Dogodek je bil izveden na lokaciji novega CUP-a, ki se nahaja v pritličju poslovnega prostora na Muzčevi ulici 7 in katerega otvoritev je bila najavljena za prihajajočo pomlad. Izbiri lokacije dogodka je botrovala tudi želja omogočiti javnosti vpogled v stanje poslovnega prostora pred in po preureditvi.
V	mesecu decembru 2018 je bil izveden postopek izbire izvajalca za ob-
novo prostora nove enote CUP-a. Gradbena dela, ki potekajo od začetka meseca januarja 2019, otvoritev nove enote CUP-a v mestnem jedru bo meseca aprila 2019.	szj
piše: Ivo Vajgl
Z enako energijo kot takrat, pred kakimi sedmimi leti, ko sem jo v svoji pisarni v Evropskem parlamentu srečal prvič, je Dana Golan, bivša častnica v izraelski vojski razlagala, zakaj se je po demobilizaciji pridružila nevladni organizaciji ..Breaking the si-lence“. Ta teden so pogumni mladi Izraelci, ki plavajo proti toku, v zgradbi parlamenta predstavili v sliki in besedi, usodo mesta Hebron. Starodavno mesto na palestinskem Zahodnem bregu je štelo pred leti 200.000 duš, skoraj izključno Palestincev, danes pa se s sistematičnim naseljevanjem Judov etnična podoba mesta dramatično spreminja in Hebron spominja na mesto duhov. Skupina nekdanjih
^	’	ZAVEZNIŠTVO LIBERALCEV IN Vfefe
izraelskih vojakov in častnikov, ki	demokratov z* evropo //
so opravljali svojo patriotsko dolžnost v Hebronu, s tem ko so terorizirali palestinske meščane, se znašali nad celimi družinami in izvajali nasilje nad otroki, se je odločila, da o tem javno spregovori, se pokesa in razbremeni teže sramotnega početja države, ki so ji služili in ki je njihova domovina.
Tam v moji domovini, politične stranke niso zmogle soglasja, da bi Palestincem priznali pravico do domovine. Tam naj bi bilo bolj pomembno, denimo, da bo Borut Pahor uresničil svojo (naj-brže mladostno) željo, da se rokuje z angleško kraljico.
Tam, doma bomo, kljub več kot očitnim pomislekom o upravičenosti tega početja, čez nekaj mesecev gostili najvišje državnike „Pobude treh morij." To zamisel so promovirali leta 2016 v Dubrovniku, ponovili 2017 v Varšavi (s častnim gostom Donaldom Trumpom), nato v Bukarešti 2018. In prav od tam je Borut Pahor prinesel novico, da bo naslednji „Summit“ te pobude v Sloveniji. Nisem zasledil, da bi o gostiteljstvu te pobude, ki močno spominja na delitev EU na „Novo“
(vzhod) in „Staro“ (zahod) EU, kakor je to poimenoval, pred invazijo Iraka, tedanji ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld, razpravljali na vladi ali v Državnem zboru.
Pahor je soglasje za svojo potezo namesto doma, poiskal v Bruslju. Pri tem dobro vemo, da „Bruselj“ nikoli ne razsoja o upravičenosti pobud držav članic, lahko pa zagotovim, da v vrhovih EU in najpomembnejših članic ne gledajo s simpatijo na pobude, ki EU delijo, namesto da bi jo vsi skupaj krepili.To je treba vedeti, ne da bi spraševali za mnenje tiste, ki že iz gole vljudnosti in taktnosti raje prikimajo kot da bi odkrito nasprotovali.
Donald Trump, kandidat za Nobelovo nagrado za mir, je v Vietnamu, kjer se rokuje s severno-korejskim diktatorjem, doma pa mu gori pod nogami.
Objavo je finančno podprla skupina AIDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu
Ivo Vajgl je dolgoletni novinar, diplomat in evropski poslanec ALDE/Desus, vedno bolj Izolan in naš politični komentator. Eden tistih s katerimi se lahko pogovorite tudi med sprehodom po našem mestu.
Spati
Usodo imajo zdaj v svojih rokah
Zmaga »pod mus«
Po bolečem porazu v Slovenj Gradcu so se fantje RD Butan plin Izole na hitro morali sestaviti in misli usmeriti v nadaljevanje prvenstva. Čeprav četrto mesto na prvenstveni lestvici ne prinaša napredka v prvo slovensko rokometno ligo, velik del upanja vliva spoznanje, da si trenutni položaj in priložnost za uvrstitev v elito še vedno krojijo Izolani sami in kar je trenutno najpomembneje - njihova usoda ni zgolj odvisna od rezultatov konkurentov. Včerajšnja zmaga proti Brežicam je bila nujno zlo, tekma pa je še pred iztekom prvega polčasa bolj ali manj jasno naznanila, da bosta novi dve točki ostali v Izoli. Tako se je tudi zgodilo in fantje so se začasno (s tekmo več pred ostalimi) znašli na “svojem” položaju - drugem mestu na prvenstveni lestvici, s točko prednosti pred hudima konkurentoma, ekipama Slovana in Krškim.
RD Butan plin Izola - RK Brežice 35:22 (18:10)
Športna dvorana na Kraški, gledalcev 200 Sodnika: Sok in Lah Postava in strelci za RD Butan plin Izola
Gregorič (V), Jurič 3, Smej 2, Božič 11, Beganovič 3, Alessio (V), Brumen 3, Redžič, Vukovič, Pe-harc, Poberaj 7 Konig, Nikolič 3, Gašperšič 3 in Hušič (V). Sedemnajsti krog 1. B državne rokometne lige sta kot prva odprla Izola in Brežice, ki se soočata z različnimi ambicijami v letošnji tekmovalni sezoni. Skromni Dolenjci bi se najbrž zadovoljili z uvrstitvijo v zlato povprečje, Izolani na drugi strani ne odstopajo od začrtanega cilja pred pričetkom sezone.
Tekmo so uspešno otvorili domači in z zaporednima zadetkoma Gašperšiča in Božiča pri rezultatu 2:0 nezadržno večali prednost pred Brežičani. Tekma sama po sebi ni postregla z ničemer, kar bi posebej padlo v oči; pri rezultatu 7:2 so gostje sicer uspeli znižati izid na na “zgolj” tri gole zaostanka (10:7), a je to bilo tudi edino obdobje upanja, da bi se tekma morebiti prevesila na tehtnico rokometašev
Brežic. Izolani so v nadaljevanju pritisnili na plin in dodobra prerešetali mrežo gostujočega vratarja, glavno besedo pa je imel eden najizkušenejših domačih igralcev, zimzeleni Peter Božič, ki je zgolj v prvih 30 minutah igre in še to nepopolnih, dosegel kar 8 (!) od skupnih 11 zadetkov.
Trenutno najbrž najuspešnejši sodniški dvojec Lah in Sok, ki delita pravico tudi na tekmah rokometne lige prvakov, sta zaradi pregrobe igre v prvem polčasu pokazala po 3 izključitve na domači strani, 2 pa so si prislužili Brežičani. Pri gostih sta največ zadetkov v prvem delu igre dosegla Hvastja in Tomše (po 3 vsak). Po 15 minutnem premoru in rezultatu 18:10 se je izolska razlika pred gosti le še večala, trener Fredi Radojkovič je postopoma priložnost ponudil tudi tistim igralcem, ki v prvenstvu niso nabrali visoke minutaže, ti pa so jo dodobra izkoristili in skupaj z izkušenimi soigralci dosegli 35 zadetkov ter goste pustili pri številki 22. Pri tem se je z nekaj učinkovitimi obrambami izkazal mladi vratar Leon Alessio, v vse boljša igralca pa se razvijata tudi Marko Nikolič ter Erik Smej. »Danes nismo imeli težkega dela. Žal se nam v Slovenj Gradcu ni izšlo po načrtih, a zdaj gledamo samo naprej. Gremo iz tekme v tekmo in vsaka je za nas zelo pomembna«, je po tekmi povedal pomočnik domačega trenerja Nikola Kojič.
Vrstni red: 1. Slovenj Gradec 30, 2. Krško 28, 3. Slovan 27, 4. Izola 27. Ta vikend se bodo naši rokometaši odpravili v Radeče (1. marca) po 14. zmago, 9. marca pa prihaja v goste Krško.
Martin Franetič/B.Vuga
V	Sanremu ni le festival
V	četrtek, 21. februarja, se je v Sanremu s prvima dvema plovoma začela regata Carnival race Sanre-mo, ki jo za jadralna razreda 420 in 470 letos že petič zapored organizira Vacht Club Sanremo. Na regato so odpotovale tudi tri posadke iz Slovenije: Rok Verderber (YC Portorož) in Matej Planinšič (JK Pirat) v razredu 470, Dan Belinger in Matej Potokar (oba JK Pirat) ter Celestina Sabadin (JK Pirat) in Veronika Franič (JK Olimpic) v razredu 420.
Sanremo, mesto cvetja je prvič gostil več kot 180 moških, ženskih pa tudi mešanih posadk iz kar 18 držav. Najštevilčneje so pričakovano zastopne Francija, Grčija in Italija, trije med vsemi pa tekmujejo s slovensko zastavo. Štirje dnevi jadranja, od četrtka do nedelje, so ob ugodnih vetrovnih pogojih predvidevali 11 plovov za oba razreda. Za vse tri slovenske posadke je to bil odličen trening v razmerah, ki jih doma niso vajeni, poredvsem pa v zelo močni mednarodni konkurenci.
Dekliška posadka Celestina Sabadin in Veronika Franič, ki je ob koncu drugega dne poskrbela za prijetno presenečenje s tretjim mestom v skupnem seštevku, je v soboto ob močnem vetru nekoliko popustila. V nedeljo sta rezultat sicer izboljšali in tako regato zaključili na šestem mestu. Fantovska posadka Dan Belinger in Matej Potokar zaradi bolezni ni jadrala, v olimpijskem razredu 470 pa sta v konkurenci vrhunskih jadralcev, Rok Verderber in Matej Planinšič nabirala izkušnje.
Ob vrnitvi je trener ekipe Mitja Mikulin povedal, da so jadralce na morju čakale zelo težke razmere, veter je pihal z močjo 20 vozlov in val je bil do dva metra visok. “Takih pogojev pri nas nismo vajeni, prvič smo jadrali v takšnih razmerah, a so se jadralci kar dobro znašli.”
S Tino in Veroniko
Na Univerzitetni športni zvezi Primorske, kjer v spomladanskem semestru nadaljujejo s serijo javnih pogovorov z vrhunskimi slovenskimi športniki, bodo tokrat gostili najboljši slovenski jadralki Tino Mark in Veroniko Macarol. Fenomenalni dekleti, ki sta že lani izpolnili normo za Olimpijske igre, bodo gostili v torek, 26. februarja ob 19. uri.
Vabljeni v prostore Študentskega centra na Čevljarski ulici 27 v Kopru, dogodek pa bo kot običajno odprt za javnost, vstopnine ne bo.
Pokal Labinske republike
V soboto 23.2.2019 je v Labinu na Hrvaškem potekalo mednarodno tekmovanje v judu za pokal Labinske republike. Sodelovalo je 595 tekmovalcev iz 31 klubov.
Izolani so si priborili dve bronasti kolajni in sicer v starostni skupini do 18 let: Timotej Tušek (nad 90kg) in v starostni skupini do 12 let Gabrijel Knuplež (do 42kg). S.mesto pa sta osvojila: Marko Šavle (do 30kg) in Enhar Selimo-vski (do 46kg) oba U12.
Izolski nogometaši so v sklopu priprav na nadaljevanje prvenstva v različnih kategorijah, odigrali kar lepo število prijateljskih trening tekem.
Člani so premagali Žiri (2:1) in Podgrad (3:1) ter izgubili z Vipavo (0:2). V soboto ob 18.00 bodo odigrali še prijateljsko tekmo z Dekani.
Ekipa U15 MNK Izola je bila februarja na pripravah u Lignanu
Luka Ban je izolski smučarski up
Član Smučarskega kluba Izola, Luka Ban, je v tej sezoni že nekajkrat opozoril nase z odličnimi vožnjami in rezultati, saj je zmagal že na prvi tekmi sezone na Gerlitzenu. Potem, ko je po prvem teku zaostajal za 0,2 sekunde je v drugem teku nadoknadil zaostanek in zmagal! To pa še ni bilo vse. Tudi na drugi tekmi sezone Gailtail pokala je v slalomu osvojil 1. mesto.
V balinarski dvorani na Markovcu v Kopru, se je po treh mesecih tekmovanja končala zimska balinarska liga v dvojicah. V ligi je tekmovalo 24 ekip iz Slovenske in Hrvaške Istre. Zmagala je Oljka-Antena pred Marjetica KP, Korte in Pobegi.
Za dobro organizirano in izpeljano tekmovanje gredo pohvale balinarskemu klubu 4. julij iz Semedele.
Sabljači v Zagrebu in San Quirinu
V soboto, 16. 2. je potekal v Zagrebu tradicionalen mednarodni sabljaški turnir, 22. Rapir Cup ki je po novem znan kot Rapir Euro Cup (EFC) za kategorijo sabljačev do 14 let. Turnir je povabil okrog tristo sabljačev iz desetih evropskih nacionalnih zvez. Sabljaški klub Izola, ki ga vodi Antonije Hajdin je predstavil osem sabljačev, ki so osvojili kar štiri kolajne; eno bronasto ter tri srebrne.
V	kategoriji dečkov do 10 let je Mark Eli Golob (SK Izola) osvojil 2. mesto, naj mlajši predstavnik Slovenije, Alexander Hajdin (SK Izola) pa je bil na svojem prvem turnirju tretji. Mark Eli Golob (SK Izola) se
je preizkusil še v zahtevni kategoriji do 12 let ter se, po zmagi nad prvoplasiranim v kolu, turškim sabljačem Vildirimom prebil v finale ter osvojil 2. mesto. Dekletoma, Sarah Božič (SK Izola) in Noel Hleva (SK Izola) kljub odličnemu Startu v kolu, je v zahtevni kategoriji kadetinj zmanjkalo le malo, pa bi prišle do kolajn (15:14 in 15:13).
Med moško kadetsko konkurenco so se predstavili člani SK Izola, Luka Krajlah, Lan Golob, Matija Penca in Luka Mlakar. Kljub močni mednarodni konkurenci, so se vsi štirje Izolani brez težav prebili v eliminacijski del. Za polfinale so Lanu Golobu (SK Izola) kljub odličnemu nastopu zmanjkale tri točke (15:12), Luku Krajlahu (SK Izola) le ena (15; 14) tako da sta končala na 8. in 7. mestu. Luka Mlakar (SK Izola) pa je brez težav nizal zmage v polfinalu in prišel v finale ter osvojil še vedno izvrstno 2. mesto!
V	nedeljo, 24. 2. je v San Quiri-nu, Alexander Hajdin (SK Izola), med italijanskimi sabljači v kategoriji do deset let predstavil svojo generacijo Sabljaške zveze Slovenije ter kljub začetni tremi osvojil drugo mesto.
'X'
mbulanta
Anja Zužič.dr.vet.med.
Špinel 16A UMAG
mob:00385915298291
za male živali
Popolna veterinarska oskrba / laboratorij / rentgen HOTEL za hišne ljubljence
Možnost varstva hišnih ljubljencev za daljše obdobje Striženje
Umik: 8.30 - 12.30 ter 17.00 - 19.00 sobota: 10.00 -12.00 Dežurstvo: 0 - 24h
____________________________Velika nagrada slovenske Istre_
Bo Izola dobila kolesarski teden?
Marko Kump je v Izoli pokazal, kdo je najboljši šprinter na slovenskih cestah. Organizatorji bi Veliko nagrado radi razširili na kolesarski teden Slovenske Istre - Pri Kolesarski zvezi imajo v mislih dve dirki in dva kriterija - Izola idealna za krožno dirko
Marko Kump je na VN Slovenske Istre slavil 33. zmago v karieri. Prepričljivo kot zna. Dvesto metrov pred ciljem se je izstrelil iz skupine in ugnal italijanske specialiste Paola Totoja (Sangemini), Davida Gabburo (Neri Sottoli) in Simoneja Ravanellija (Biesse). Novomeščan v dresu Adrie Mo-bila je imel najboljši Sprinterski vlak, ki je taktično odlično izpeljal tri zadnje izolske kroge.
Sprint pisan na kožo
“Fantje so vrhunsko nadzorovali vso dirko, posebej pa še zadnjih 20 km, tako da v bistvu niti nisem imel zahtevnega dela. Do konca sem pognal pedala”, je opisal razplet 180 cm visoki in 69 kg težki tridesetletnik, ki v zadnjih metrih sprinta pospeši tudi do 70 km/h. Največja ovira na koncu sta bila ležeča policaja. Kump je imel srečo, saj je bilo od zadnjega do cilja natanko njegovih 200 m za Sprint. “Razmišljal sem, da bi morda začel zaključno akcijo prej, a sem raje počakal, je povedal o najtežji oviri letošnje dirke.” Na vzponu na Ba-rede je imel močne noge, sicer pa mu dirke izolskega prereza z 20 km ravnine oziroma zaključnimi krogi ustrezajo...
Ob podelitvi pokalov najboljšim na Lonki je dodal, da je bila dirka sicer zahtevna zaradi italijanskega moštva, zelo vesel pa je, da je ob tretji vrnitvi v matični klub iz Novega mesta slavil zmago.
Viscontiju in Velascu ni uspelo
V središču pozornosti poznavalcev kolesarstva je bil seveda trikratni italijanski prvak Giovanni Viscon-ti. Njegovo moštvo Neri Sottoli-Sel-la Italia s Simonejem Velascom je sicer večkrat poskušalo raztrgati karavano na vzponu na Barede, a so jih slovenski zasledovalci (Adria Mobil, Ljubljana Gusto in Kranj) vselej ujeli. Bilo je tudi nekaj težav, predvsem na Šmarjah kjer, kot so hudomušno dejali nekateri spremljevalci, na vseh dosedanjih dirkah v vseh krogih padajo eni in isti kolesarji... Hujših poškodb ni bilo. Proga zmedla - gledalce Start v smeri urinega kazalca je zmedel marsikaterega Izdana, ki je ob Startu kolesarje gledal v zadnjico. A nič ne de. Se zgodi tudi na največjih dirkah. Na cilju so bili vsi na pravi strani...
Izolani so sicer z zanimanjem spremljali otvoritveno dirko kolesarske sezone v Sloveniji. Pokazali so se tudi kot dobri poznavalci. VN Slovenske Istre se je dobro umestila tudi v koledar Kolesarske zveze. A teh šest preizkušenj je šele začetek novega obdobja na slovenski Obali in Istri, ki postaja pomembna de-stinacija kolesarjev vseh sort. Izola je s svojimi stezami in primerno lego že točka, za katero ve vsak rekreativec.
Mnoga znana imena
Na dirki smo lahko pozdravili nekdanje velike slovenske kolesarje - od selektorja reprezentance Andreja Hauptmana in prvih dveh profesionalcev Primoža Čerina in Vinka Polončiča do sedanjega profesionalca Kristjana Korena (ki je isti dan opravil v Istri trening). Kolesarski velemožje si želijo, da bi po vzoru na Istrsko pomlad v Poreču, dirke v Turčiji oziroma An taliji in navsezadnje v Katarju in Dubaju, začetek sezone v Sloveniji oziroma VN Slovenske Istre, razširili na teden dni. Seveda ne bi udeležencem plačevali letalskih prevozov in prenočišč, ampak bi bil to njihov strošek. To pomeni, da bi kakšnih 300 ljudi v takoimeno-vani mrtvi sezoni prineslo Izoli, Kopru, Portorožu, Piranu in Ankaranu čez 2000 nočitev.
Izola z največ možnosti
Generalni sekretar zveze Aleš Kalan pravi, da so hotelirji pokazali zanimanje. Razmišljajo o štartu v vseh obalnih mestih, a najboljša je Izola, kjer je lahko dirka z zaključnimi krogi.
Tudi v Kopru jo lahko, a s precej omejitvami. V Portorožu je nemogoče v nedeljo zapreti mesto, prav tako v Piranu, v Ankaranu pa ni tehnično izvedljiva. »Ker na Obali ni kluba, na katerem bi slonela organizacija dirke, lahko s pomočjo kolesarskih organizatorjev slovenskega toura z Dolenjske in Gorenjske pripravimo samo eno dirko. Za drugo jim ne moremo vzeti še enega vikenda. Drugo bi bržkone lahko izpeljali v Novi Gorici, kjer lahko iz tamkajšnjega kluba dobimo ustrezno število ljudi za pomoč pri organizaciji.«
V mislih ima tudi dva kriterija (v sredo in petek) med obema dirkama - denimo v Kopru in Portorožu, je Kalan razkril načrte kolesarske zveze. O, ta čas, največji težavi kolesarskih organizatorjev v Sloveniji pa ni želel preveč razpredati, čeprav je tudi otvoritvena dirka v Izoli nekaj časa visela v zraku. Iz proračuna so namreč črtali stroške za policijsko varovanje dirk. Za izolsko dirko jih je to stalo 6000 evrov.
Bosta država in občina prepoznali širši pomen kolesarskih dirk in sorodnih prireditev, ki Slovenijo uvrščajo na kolesarski zemljevid sveta kot pomembno (turistično-rekre-ativno) destinacijo? (VD)
Pust
Pust ne bo odganjal zime ampak poletje
Pust je imel jasno nalogo: odžene naj zimo in prinese v deželo pomlad. Pa imamo že skoraj poletje in zato morda v zraku ni čutiti vsega tistega predpustnega vzdušja kot včasih. Vseeno se bo v soboto zgodil že 11. Istrski karneval, s povorko v Kopru, pustno rajanje za otroke pa se bo v Izoli dogajalo v soboto, od 11,00 ■ 13.00 ure.
Vprašanje tega tedna št.2
V občinskem proračunu je zagotovljen denar za plačevanje porabe vode na sedmih javnih izlivkah v občini Izola. Vprašanje: Zakaj morajo vodo najbolj obiskane špine v mestu plačevati sosedje?__________
Pustno dogajanje v našem mestu ne bo posebej razgibano. Osrednje pustno rajanje za otroke bo v soboto od 11.00 -
13.00	ure. Na Lonki, kjer bo glavno zbirališče, bo najmlajše maškare zabaval Roman Frelih. Otroško rajanje bo istočasno v Kopru, popoldne pa se bo nadaljevalo tudi v Portorožu. Seveda bo v Koper tradicionalna Istrska pustna povorka, ki se je bodo udeležile tudi Mackare ovvero štrace sz Kurt.
Pustna skupina Šeme ali cunje iz Kort je sestavljena tako:
Najprej imamo cunjarje. Maska je zelo stara, izhaja iz pradavnine in se je iz Mezopotamije razširila po vsem Sredozemlju. Simbolizira razpadajoče telo: Danes bi ji rekli kokošji zombi. Nato imamo srhljive moške in ženske like: coprnico in hudiča, volkodlaka in moro, ki ponoči rada sesa kri. Vse to pa opazujeta ženin in nevesta, ki se bosta kmalu združila v sveti zakon, zato imamo s seboj tudi duhovnika. Na ohcet pa so povabljeni tudi gospod učitelj, policist, zdravnik, vojak, ciganka. In da veste: prav ti bodo mladima prinesli srečo, obilo denarja in ljubezni.
Še opis po domače:
Sz Kart bojo pršle ane mackare.
Te sojo napraulene toku: narpret sojo štracarji. Tu lete je ana masa stara mačkam vre ut pradavnine. Je pršla iz subtropskih krajev in se iz Mezopotamije razširla po čelen Sredozemlju. Je kukr eno telo, ki razpada - kokošji zombi bi se reklo denes. Ponjer jimmo strašne može ano žene: štrigo, zludja, vo-kldka ino moro, ki ponoči masa rada cuca kri. Vse tu gledajo novica ino novico, ki se bojo brš brš zvezli u sveti zakon. Zetu jimmo lete anka farja.
Na pir sojo puvable anka gospuda učitelja, pulicaja, mede-ha, vojaka, ciganko.
Ano, de znaste - uni bojo mladen prnesle pano sreče, šoldov eno štemanja.
Bo treba kam drugam
V	soboto zvečer bodo v šotoru pri stadionu Bonifika maškare zabavali Modrijani. V piranskem Tartinijevem gledališču pa bo istočasno XVII. Veliki pustni ples.
V	Portorožu bodo pustovali tudi v nedeljo z latinsko-ameriški-mi ritmi skupine Salsa Street Orchestra, pridružili pa se jim bodo tudi plesalke in capoeiristi skupine Ipanema Show, ki bodo ustvarili pravi brazilski plesni spektakel.
Veselo bo tudi na na istrskem podeželju. V Pobegih bo v soboto zvečer Tradicionalno pustovanje z Maj ko in Ne me jugat, v Kubedu bodo na pustni torek imeli povorko po vasi, prav tako bodo vaško povorko imeli na pustni torek v Gračišču, medtem ko bodo tradicionalno vaško povorko v Rakitovcu pripravili v soboto dopoldne, v Zazidu pa v soboto popoldne. Vaška povorka bo v nedeljo opoldne tudi v Šmarjah.
V	torek pa se bodo, kot običajno, po izolskih ulicah sprehodili izolski osnovnošolci in otroci iz vrtcev.
ZGODOVINO DELAJO ZGODBE
RUBRIKA ZANIMIVIH ZGODB IZ ŽIVLJENJA NAŠEGA MESTA
VAJENIŠKA ŠOLA
Hiša na fotografiji v Drevoredu l.maja je bila nekoč v lasti Giovannija Degrassija, prvega tovarnarja med Izolani. Bil je najprej podjeten trgovec z ribami, po letu 1882 pa ustanovitelj in skupaj z neko dunajsko banko tudi lastnik tovarne konzerv na površini nekdanje Ribe, nedaleč od vile v kateri so živeli. Pred njim sta tovarni v Izoli odprla le še Francoz Roullet in Dunajčan Warhanek.
Po Giovannijevi smrti leta 1911 je stavba postala last njegove družine. Od njih je stavbo med obema vojnama kupila izolska občina in jo namenila za vajeniško šolo. V njej je nekaj let delovala tudi izolska čipkarska šola in na tej šoli je poučevala tudi Degrassijeva hči Pia, čipkarska učiteljica.
Redki stari Izolani hišo kot šolo poznajo še izpred Z.svetovne vojne, večina povojnih prišlekov pa se stavbe spominja ne samo kot vajeniške šole, ampak tudi kot enote izolske osnovne šole in kasneje tudi vrtca. Pia Degrassi je skupaj z učiteljico Emmo Kočevar iz Idrije tudi glavna junakinja knjige Merletti e ricami di Wagna goriške avtorice Rosite D’Ercoli, ki je pravkar izšla. Učiteljica Pia Degrassi, poročena Miller, je skupaj z drugimi člani družine pokopana v grobnici Degrassi, zgrajeni iz belega kamna, največji na izolskem pokopališču.
Stavbo na fotografiji je nedavno je kupil zasebni lastnik, ki jo zdaj tudi obnavlja. Pričakujemo lahko, da bo kmalu spet v okras mestu.
(Srečko Gombač)
28.2. četrtek ,!&■■■■■■■■■■■■
19.00	Mestna knjižnica Izola
predstavitev knjige
POTopis, avtorja Viljema Gogale
POTopis je knjiga, ki opisuje pot nekdanjega novinarja Sobotne priloge Dela, ki je zapustil svet, kot ga je poznal in se prelevil v beraškega romarja. Prehodil je vse zgodovinske romarske poti: od Kompostele in Rima pa do Jeruzalema. Hodil je brez denarja, včasih tudi brez nahrbtnika, zanašajoč se na božjo previdnost. Spisal je knjigo, ki je postala njegova nova pot. Ker opisuje notranje in ne zunanje svetove bo zanimiva za ljudi, ki jim je blizu duhovnost.
20.00	stara italijanska šola _ prostori LKD Mari.O.net.te
Literarni večer
V Izoli prebiva ogromno ljubiteljskih in profesionalnih literatov, ki s svojo poezijo in prozo v slovenskem in italijanskem jeziku bogatijo izolsko kulturo. Če sodite mednje, vas vabimo da se jim pridružite.
od 11.00 dalje Lonka
Vabljeni na tradicionalno, že
9. Otroško pustno rajanje v Izoli v sklopu 11. Istrskega karnevala.
Otroška istrska pustna povorka in pustno rajanje se vračata z bogatim kulturnim in zabavnim programom ter tradicionalnimi pustnimi pojavami!
Vabljeni na preganjanje zime!
15.00	Koper
11. istrski pustni karneval
Etno maska »ŠTRACE SZ KURT« (cunjasti, liki iz sveta srhljivk, častitljive vaške osbnosti oziroma poklici, ženin in nevesta)
3.3.	nedelja
Istrske vasi in mesto (Sveti Peter, Nova vas, Malija, Cetore, Nožed, Šared, Baredi, Izola)
Pustno koledovanje
Etno maska »ŠTRACE SZ KURT« (cunjasti, liki iz sveta srhljivk, častitljive vaške osbnosti oziroma poklici, ženin in nevesta)
5.3.	torek
od 10.00 dalje park Pietro Coppo
PUSTNI TOREK v IZOLI za najmlajše
Tradicionalna prireditev
Pustna povorka izolskih vrtcev in osnovnih šol.
Korte
Pustno koledovanje
Etno maska »ŠTRACE SZ KURT« (cunjasti, liki iz sveta srhljivk, častitljive vaške osbnosti oziroma poklici, ženin in nevesta)
9.20 in 10.10 Sončna dvorana
Vodenje po razstavi: Viva le maškare
Martin Zelenko Poles: Viva le maškare in likovna delavnica za vrtčevske otroke.
20.30 Kino Odeon
KINO V ŽIVO VPRAŠANJE IDENTITETE
po projekciji pogovor z režiserko in scenaristko filma Sabrino Moreno
7.3.	četrtek
19.00	Galerija Alga
Otvoritev slikarsko - kiparske razstave
IN PRINT : MATJAŽ BOROVNIČAR
10.00	Sončna dvorana
Območno srečanje lutkovnih skupin
Nastopila bo Gledališka skupina Vrtca Koper s predstavo Mateja Luzar: Zmeda v Pingvinjem mestu.
17-30 Velika dvorana Zadružnega doma Korte
Redni letni občni zbor društva - s kulturnim programom v počastitev mednarodnega dneva žena
Dramska sekcija, društveni ženski pevski zbor, Pritrkovalska skupina, hišna zabava s pop - rock skupino VVhiteglass
Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa
http://center-izola.si Center za kulturo, šport in prireditve	http://www.odeon.si
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni	mrj rm
Izola - Isola	M Il3
Ta teden v Izoli ne spreglejte...
NE ZAMUDITE M!
NORČIJE V SPALNICI
^l<U,|JURlj®M^OLAr
petek, 22. marec ob 20.00
Rezervacija in prodaja vstopnic:
Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola, 051394 133
Art kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola, 051/ 396 283
Iv' '
Ohiuu ■ Cn-Tfimr ti:
IZOLA-ISOLA
6

*
EUROPA CINEMAS
COTATtVt rviopc • "fni* sje-p»or.»AUMf
mm Radio ■■F Koper
m/wbm/m: 13
Galerija Alga in Kulturni dom Izola
slikarske razstave v Galeriji Alga
Lebdenja: Nika Koršič
fotografska razstava, v Kulturnem domu Izola
Raziskava zvoka skpy objejttiv;
Remigio Grizomc
Sončna dvora na ■■■■■■I Martin Zelenko Viva le maškare
razstava unikatnih pustnih mask

* , v
-*; r.
' ■ *
M
i^v
A,
Maske in lutke v Sončni dvorani
Sreda, 6.3.2019, 9:20 in 10:10, Sončna dvorana
Vodenje po razstavi Martin Zelenko Poles:
Viva le maškare in likovna delavnica za vrtčevske otroke.
Sobota, 9.3.2019,10:00,
Sončna dvorana
Območno srečanje lutkovnih skupin.
Nastopila bo Gledališka skupina Vrtca Koper s predstavo Mateja Luzar:
Zmeda v Pingvinjem mestu.
Vstop prost.
Organizator: JSKD 01 Koper in Izola
Razstava bo odprta do 16.3.2019. Urnik: Tor,- čet. :
10.00	-12.00 / Pet,- sob.: 16.00 -18.00
Galerija Plač Ljubljanska 32
skupinska razstave
Mednarodna M razstava ilustracij
Bagrat Arazyan, Anja Kranjc,
Jelena Sadovnikova, Tatjana Arazian
Galerija Insula
skupinska razstava
Simposium Rundictes
Elsa Delise, Željka Gradski, Fulvia Grbac, Marino Jugo-vac, Simon Kastelic, Vesna Marion, Klavdija Marušič, Dorina Petronio, Miriam Elettra Vaccari, Andrea Verdelago, Livio Zoppolato, Fulvia Zudič
Razstava bo na ogled do 10. marca 2019
Kavarna ZVON
fotografska razstava
Stojan Gorup
člana Foto kluba Žarek iz Sežane
Kava bar TISA
fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje
TANJA MASK
Bohinj-Slovenski biser
IRENA GREGORC
Toskanski biseri
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA_razstave
Razstava ilustracij USPAVANKA, ki jo je pripravila Špela Pahor in razstava ŠTIRIH ILUSTRATORK IZ DRUŠTVA ANIMOV, ki so jo pripravili člani društva Animov. in razstava PISANIH KAMENČKOV IN MAN DAL, ki jo je pripravila Ines Kajin.
Mestna knjižnica Izola
SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov Učenje v središču je brezplačno, pogoj je članstvo v knjižnici ter vnaprejšnja rezervacija datuma in ure učenja. Dodatne informacije na telit: 05/ 6631-282.
BORZA ZNANJA IZOLA Borza znanja Izola deluje v okviru Mestne knjižnice Izola. Če se želite nečesa naučiti, vam borza znanja posreduje podatke o ljudeh, ki vas lahko želenega naučijo. Obiščite nas v Mestni knjižnici Izola, pokličite na 05/ 6631 282, ali pošljite elektronsko pošto na izola@borzaznanja.si. Več o borzi znanja pa si lahko preberete na spletni strani www.borzaznanja.si.
poTISK dobro potiska
Pri Mandračevi založbi poTISK so v zadnjem času izšle štiri zanimive knjige, ki so na nek način povezane z našim mestom. Poleg Ricka Harscha in njegovih Kamnitih korakov po starih izolskih ulicah je na dober odziv naletela tudi knjiga Zdravka Marenčiča o zgodovini Izole in ribištva. V naslednjih dneh bomo predstavili knjigo kolumn in izbrskanih zapisov novinarja, diplomata, zunanjega ministra in vedno bolj Izolana, Iva Vajgla z naslovom Posebno slab ali samo navaden dan v Strasbourgu, dokončali pa smo tudi knjigo o skupini Deseti brat, ki smo jo sicer napovedovali že ob njihovem koncertu ob 30 letnici izida albuma Madona dejmi danes. Vse štiri knjige lahko naročite na Mandraču na tel. št. 040 211 434 ali mail tajništvo®) mandrac.si
Še pred poletjem se obetata dve knjigi: dolgo pričakovana knjiga ribiških zgodb izpod peresa Marina Šinkoviča in zbirka kolumn in zapisov Franka Hmeljaka o letu 1968 in malo gor, malo dol. Poletje pa bo že prineslo nekaj novega.
^Udsroc na prvi marCC^ analizira Franko Hmeljak
Ta naslov sem v Primorskem dnevniku Radia Koper večkrat uporabil v 70 in 80 letih prejšnjega stoletja, pa ne samo zaradi rime, ko smo se ubadali z visoko inflacijo in posledičnimi podražitvami, elektrike, naftnih derivatov, kruha pa tudi hrane in pijače v podjetniških obratih javne prehrane.
To je takrat, na primeru Tomosa in Luke Koper, botrovalo stavkam, ki so tedaj predvsem razgaljale nemoč teoretično „samoupravljalcev na oblasti". Zanimivo, da so se tedanji uporniki zmeraj branili s Titovo sliko, ali na čelu stavkovnega sprevoda ali pa v obrambo črne gradnje pred rušenjem.
Da to ni bila zgolj jugoslovanska praksa je razvidno iz romana List Gunterja VVilhelma Grasa o stavki v gdanski ladjedelnici, ki je sprožila gibanje Solidarnost in izvolitev krakovskega nadškofa Karola Jožefa Wojtyle za papeža Janeza Pavla drugega, ki mu pripisujejo veliko zaslug za zrušitev socialističnega bloka držav na evropskem vzhodu, vključno z razpadom Sovjetske zveze.
Čas, oziroma njegovo minevanje, je poskrbel, da so v spominu ostale zgolj dogodivščine, povezane tako z izkoriščanjem možnosti, ki jo je nudila obmejna lega, kot denarnih nadomestkov kot so bili, na primer, čeki, ki so odlično služili osebnim protinflacijskim prizadevanjem, dokler se odgovorni v Banki Koper niso domislili, da bi veljalo zvečer v Buje, Buzet in druge hrvaške obmejne kraje poslati kurirje in še isti dan vnovčili te čeke. Med svoje zapravljene možnosti lahko štejem nakup tedaj znamenitega Vuga s čeki v Skopju, sem pa na Popovi šapki z nikdar vnovčenimi čeki kupil ducat mojih najboljših srajc. Milka Planinc, predsednica zveznega izvršnega sveta, je položaj prevzela, ko je bilo treba uresničevati ukrepe Mednarodnega denarnega sklada za vračanje 22 milijard dolarjev posojila, zaradi katerega je v 90-letih propadla Jugoslavija. Danes je vsaka od nekdanjih republik bistveno bolj zadolžena in Slovenija ima kar 36 milijard evrov dolga. Je pa Milka v 80-ih poskrbela, da so se začeli sosedje pogovarjati in se skupaj začeli voziti v službo zaradi restrikcij skega ukrepa prepovedi vožnje s parnimi ali neparnimi končnicami registrskih tablic.
V trgovinah so tedaj zmanjkali vložki, tudi v porodnišnici, zato sem v pivnici povabil stalno skupino Sankajočih na izlet v Trst, vendar nam je pot prekrižal carinik na Škofijah s koristno ugotovitvijo, da so lekarne ob ponedeljkih v Trstu zaprte, zato naj mu v bližnjem Kompasovem bifeju na meji raje naročim špric. Kelnarco smo nasmejali s tožbami o vložkih, ki jih ni, pa nas je napotila v sosednjo trgovino, kjer nam je pokazala polno polico vložkov. Prinesla je še kartone, da smo lahko zložili dragoceni tovor za porodnišnico, kjer sem bil potem kot dedek mraz deležen številnih pozdravov, ne le tedanje izvoljenke v pričakovanju.
Zadnji jugoslovanski ministrski predsednik Ante Markovič nas je začasno osrečil z gesto v skupščini, ko je v eni roki držal 7 dinarjev v drugi pa eno nemško marko, obenem pa zvito odprl prostocarinske prodajalne, kamor smo znosili pretežni del prihrankov za tedanje priboljške, tako tehnične kot prehranske.
Samostojna Slovenija se je takoj soočila z gospodarsko krizo zaradi izgube jugoslovanskih trgov in posledične brezposelnosti, kar pa je relativno hitro nadoknadila z izvozom na evropske in druge trge. Tolar, ki je kmalu zamenjal bone pa se je v zgodovino, kljub kratkotrajnosti, zapisal kot stabilna valuta. 1.1.2007 je evro zamenjal tolar, evro je veljal 240 tolarjev, ko je kapučin stal 80 centov. Manjše številke so nas navdale z občutkom še neizrazne veljave, nekako bogatejše smo se počutili, četudi s pogosto pajčevino v žepu. Meni je naenkratno blagostanje postalo sumljivo, saj smo isti ljudje preživeli inflacijsko cepljeni dinar in spokorniški tolar, ni hudič, da ne bomo razvrednotili tudi evro. Dan pred Dnevom JLA pa nas je prelomno leto osrečilo še z odpravo mejnih kontrol, ko smo se pridružili uveljavljanju Shengenskega sporazuma na mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko.
Ko smo leta 2004 postali sestavni del Evropske unije so pri nas kot gobe po dežju začeli rasti tipski trgovski centri, kamor so začeli množično zahajati tudi sosedje Hrvati, pa tudi Italijani, ki so v času vladavine Berlusconia s skoraj 20% družbenega proizvoda, drago plačali uvedbo evra.
Pri nas so bili tedaj zlati časi za borzne prekupčevalce in za taj-kune, ki so se skrivali za nacionalnim interesom. Kmalu zatem sem v poročilih, po dobrih tridesetih letih, zaradi podražitev, spet začel Primorski dnevnik z zgornjim naslovom. 15.9.2008 je šla v stečaj investicijska banke Lehman Brother, kar je simbolično označilo začetek globalne finančne krize, ko so borzni indeksi strmoglavili, cene nepremičnin so se sesule, evro je bil na robu preživetja. S faznim zamikom smo posledice krepko občutili s potopom Istrabenza, Primorja in številnih drugih primorskih znamk nekdanje odličnosti.
Sledilo je desetletje postopnega lizanja ran in okrevanja vse do znamenite izjave Alenke Bratušek za CNN v polomljeni angleščini o ukrepih za izhod iz krize v zvezi z vstopom Slovenije v program finančne pomoči trojke, 11.4.2013 aprila: „We don't need money, wee need time." ko se je že začelo gospodarsko okrevanje z najvišjo rastjo v evrskem območju, inflacijo pa je zamenjala deflacija.
Šele lansko leto smo običajni ljudje bili deležni manjših povišanj plač, zlasti pa odprave nekaterih ukrepov znamenitega Zujfa še iz časov zadnje Janševe vladavine, upokojenci pa nismo bili deležni obljubljenega skromnega povišanja pokojnin. Plače so se lani povišale za 3,4%, realno pa za 1,7%, dvig minimalne plače pa je takoj napovedal podražitev oskrbnine v domovih upokojencev. Že lani je ob položnici Elektro Primorska ob računu poslala pismo z utemeljevanjem nujnosti podražitve električne energije.
Podražilo se je že tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki je praktično že obvezno, zame od sredine lanskega leta, ko sem začel „rakom žvižgat." Vzajemna je poslala še ponudbo o zavarovanju pred morebitnimi rakavimi boleznimi, seveda s popustom. Kljub topli gredi je prebivalce Trbovelj še najbolj pogrela novica o 100% podražitvi centralnega ogrevanja, kar bo seveda zgled tudi drugim občinam. Prejšnji teden sem v knjižnici po dolgem času prelistal časnik Finance, ki je svoj uvodni del namenil „nujnim podražitvam," presenetila me je 14% podražitev krompirja, čeprav so istočasno objavili novico o rasti družbenega proizvoda predvsem spričo rasti storitev ob stagnaciji industrijske proizvodnje, ki se je v Nemčiji, glavnemu uvozniku slovenskih kooperantov, že ustavila. Trampove grožnje s carinami očitno že delujejo, čeprav sem prebral, da ima BMW največje tovarne prav v ZDA.
Podražitve so tako za običajnega človeka sredstvo ustrahovanja in razvrednotenja, upokojenci pa seveda niso pozabili decembrskih obljub o povišanju pokojnin večnega prvaka Desusa Karla Erjavca. Očitno so tudi politične obljube že razpršene, da ne morem ponoviti naslova Udarec na prvi marec za jutrišnji datum, saj so tudi podražitve razpršene, tudi tako, da zanje izveš, ko te že udarijo po žepu, ko si že okraden skupaj s prihranki s skoraj ničelno obrestno mero.
Center za \ Gibaln^^J Terapijo W
IZOLA *
JUTRANJA VADBA ZA HRBTENICO
SPIRALNA STABILIZACIJA HRBTENICE + + + DELAVNICE + + + MASAŽE
Kumarjeva 7, Izola (za hotelom Marina)
gibalnaterapija.si info@gibalnaterapija.si 040 579 630
10% popusta za prvo masažo KODA: MANDRAC10
Predzadnja
SUZUKI NI VEČ TUKI
Nepridiprav je ukradel izvenkr-mni motor Suzuki in z nečednim dejanjem lastnika oškodoval za 500 EUR.
UKRADLI GORSKO KOLO
Nekdo je ukradel polno vzmeteno gorsko kolo znamke Trek, tip Remedy, rdeče barve, in s tem pridobil športni rekvizit vreden 2500 EUR.
NESREČA Z NAPIHANJEM
Policisti so opravili ogled prometne nesreče z materialno škodo, ki jo je povzročila voznica pod vplivom alkohola. Alkotest ji je nameril 0.55 mg/l.
RAZBIJANJE NI ZABIJANJE Policisti poizvedujejo za zlikovcem, ki je na igrišču v Jagodju razbil košarkarsko tablo. SPLETNA GOLJUFIJA Moški je podal kazensko ovadbo za spletno goljufijo. Za letovanje je vplačal 1656 EUR, nakar je ugotovil, da gre za sporno spletno stran. Ponudnik se mu ne odziva.
DELO BREZ NAROČILA
Občan je zalotil mlajšega moškega, ki je z modro barvo prebarval vhodna vrata v stanovanjsko hišo. Po prijavi lastnice nepoklicanem pleskarju sledi kazenska ovadba.
POPRAVIL FASADO
Občan je naznanil, da ima poškodovano fasado na stanovanjski hiši. Ugotovljeno je bilo, da je vanjo trčil zaenkrat še neznani voznik.
OUKE SO TRŠE OD MORJA
Obveščeni smo bili, da se je na Belvederju poškodoval tujec. Ugotovljeno je bilo, da je v rokah držal kajt in je treniral obvladovanje. Sunek burje ga je dvignil v zrak, nakar ga je potegnilo v oljčnik in ga zabilo v tla.
ALKOHOL ZA VOLANOM V preteklem tednu so policisti zalotili nekaj voznikov za volanom, ki so pogledali pregloboko v kozarec. Alkotest jim je nameril rezultate 0,34 mg/l, 0,34 mg/l, 0,35 mg/l, 0,55 mg/l. Vsi so bili oglobljeni na kraju.
0X8 MEDBENEElJSHCEfie IZOLA CENTO INTOGENEEIOEEIS01A
Dobrodošli v novem Medgeneracijskem centru Izola v Livadah.
Vse aktivnosti so na voljo brezplačno!
PONEDELJEK, 4. 3. 2019
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba
9.00	-10.00: Pogovorna skupina starih ljudi za samopomoč Metulj - MD Svetilnik
9.30	-11.00: Osnove tapkanja
11.00	-12.30: Začetni tečaj angleškega jezika (že zaključena skupina)
13.00-	15.00: Namizni tenis
16.00-	18.00: Igre s kartami: briškola, remi, šnops, enka ...
16.00	-17.00: Varna vadba v nosečnosti
17.30	-19.00: Zdrava prehrana - delavnica
PUSTNI TOREK, 5. 3. 2019 - ves dan cvremo sveže fritole
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba / 9.00 - 9.30: Obisk maškar z OŠ Dante Alighieri
9.30-	12.30: Zdravo hujšanje za odrasle (že zaključena skupina)
10.00-	12.00: Šah
11.00-	13.30: Kuharska delavnica: pašta s piščančjo omako, torta z jabolki in mas-carponejem (zbiramo prijave)
13.00	-15.00: Skupaj z DPM Izola pomagamo otrokom pri domačih nalogah
14.00	-15.00: Klepet v angleškem jeziku
15.00	- 17.00: Informacije in nasveti za izobraževanje in razvoj kariere z Ljudsko univerzo Koper / 16.00 -18.00: Tarok
16.00	-19.00: Zdravo hujšanje za odrasle (že zaključena skupina)
19.30	- 20.30: Veselo pustovanje s KD harmonikarjev Izola SREDA, 6. 3. 2019
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba
9.00-	11.00: Namizni tenis
9.30	-11.00: Zdrava prehrana - delavnica
11.00	-12.30: Začetni tečaj ruskega jezika (že zaključena skupina)
14.30-	15.30: Spoznavamo zdravilna zelišča: regrat
15.00	- 17.00: Ustvarjalne delavnice: izdelovanje rožic in bižuterije
15.30-	18.00: Skupaj rešujemo križanke
18.00	-19.00: Ustvarjalni izrazni ples za otroke
19.00	- 20.00: Izrazni ples za odrasle ČETRTEK, 7. 3. 2019
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba / 9.00 -10.30: Plesna delavnica: družabni plesi
10.30	-11.15: Predstavitev dvojezične pesniške zbirke Patricije Sosič Kobal
11.00	-13.30: Kuharska delavnica: koroški mavželjni, kruhovi cmoki, pesina solata (prijave)
14.00	-15.00: Pomoč pri praktični uporabi vašega pametnega telefona
14.00	-15.00: Dramska predstava učencev OŠ Vojke Šmuc
16.00-	18.00: Šah / 16.00-17.00: Varna vadba v nosečnosti 17.15 -18.45: Gibam se - delavnica (že zaključena skupina)
19.00-	20.00: Plesna delavnica za začetnike: argentinski tango PETEK, 8.3. 2019-dan žena
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba
9.00	-11.00: Meritve krvnega tlaka in pulza ter zdravstveno-vzgojno posvetovanje
10.00	-11.30: Nastop učencev OŠ Livade in MPZ Delfin Izola ter odprtje razstave rožic ob dnevu žena / 11.00-12.00: Pikado
12.30-	14.30: Sproščanje telesa in duha / 15.00-17.00: Namizni tenis
NEDEUA, 10. 3. 2019
7.00	- 10.00: Hitra hoja iz Izole čez klife do Strunjana in nazaj za seniorje (priporočamo pohodno obutev in palice, zbirno mesto: pred centrom)
V 91-tem letu nas je zapustil
SREČKO METLIKA
(21.11.1928-24.2.2019) iz Kažipotne ulice 3
Rodil se je na Klancu pri Kozini kot deseti otrok in že kmalu je moral poprijeti za delo. Izučil se je za mizarja in delo dobil v izolski Opremi, kjer je delal do upokojitve.
Od njega se bomo poslovili v četrtek, 28. februarja 2019, ob 14.00, na izolskem pokopališču.
žalujoči: vsi njegovi
Izola, februar 2019
ODDAMO
-	Oddamo 46 m2 veliko opremljeno stanovanje s parkirnim mestom in internetom za DALJŠE OBDOBJE. Tel. 031 562 353 ali 05 641 7224
KUPIM
Kupim dvosobno stanovanje ali del hiše na slovenski obali. Telefon: 051 311 180
NAJAMEMO
PRODAMO
-	Na Brkinih prodam lepo, veliko, povsem obnovljeno hišo s 7.3 ha zemlje: gozd, njive, travniki in sadje. V račun stanovanje na obali ali ljubljani. Tel.: 031 688 900
- Prodam obnovljeno leseno pasa-ro. Izolan dobi privez v mandraču. Cena po dogovoru. 040/541-388
-	Rabiš prostor za vadit glasbo? Pokliči me na tel.: 068 153 959
-	Prodam tri dobro vzdrževana lesena termopan okna dimenzije 100 x 180. Cena skupaj 120 Eur. Informacije na tel 040-333954
+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
8,00 €
prava nedeljska KOSILA 9,0 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.

Ni bil Ironman
Zgodba je skoraj neverjetna, povedal in pofotografiral pa jo je Marino, dolgoletni raznašalec Mandrača in drugih časnikov, ki Izolo in njeno okolico pozna kot svoj žep. Toda kaj takega ni pričakoval niti v sanjah. Prejšnjo soboto zjutraj je razvažal časopise po Maliji in med vožnjo, ko je pripeljal izza ovinka, do hišne št 24a z obrazom zadel, čez cesto viseči kabel telefonske napeljave. Drog, ki je bil pred tem samo nagnjen, se je vsled tega dokončno zlomil, Marino pa je utrpel kar vidne poškodbe. O vzdrževanju telefonskih drogov dogodek pove veliko, fotografije pa še več.
Izšle so že štiri knjige založbe poTISK (Rick Harsch - Kamniti koraki po starih izolskih ulicah, Zdravko Marenčič - Zgodovina Izole in ribištva, Ivo Vajgl - Posebno slab ali samo navaden dan v Strasbourgu in Deseti brat - Madona dejmi danes. Knjige lahko naročite po ceni 10 -18 Eur na tel 040 211 434 ali mail tajnistvo@mandrac.si
Stiskama Olandrač *3d6 040/43-29-43
splet sffskarn3.mandrac.si
fb: wonu. facebook. com/mandracsi
mail; sfisk3rna.mandrac@gm3ij.com
i KBEPAT {
« MANE majice M0LAT
fc	mjIF
zle	H d h
stel urni
J 7iV