Ameriška Domovi im
'»to
Va
0°kly' °0c/	';7/?e CAN IN Sf»tRff
O M E
National and International Circulation
N.V , A LANOUAOC ©§&&
12^ j
X	CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. SEPTEMBER 30, 1970
3LOVCN1AN
MOftMKO WfWil^AWi®
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
V Rimu so opozorili R. H, Nixona na rdeče
V razgovorih z vodniki Tta lije so predsednika posebej opozorili na nevarnost komunistov v Italiji in na sovjetsko nevarnost v Sredozemiju.
RIM, It. — V glavnem mestu Ralije se je predsednik ZDA Najprej razgovarjal s predsednikom republike G. Saragatom, oaslednji dan pa s predsednikom vlade E. Colombom, pogo-varjala pa sta se še posebej državni tajnik W. P. Rogers in zunanji minister Aldo Moro.
Del razgovora je bil posvečen Ralijanskim notranjim razme-ram, kjer komunistična partija stalno po malem napreduje in širi svoj vpliv. Razkritje Stalinovega nasilja po Hruščevu, u-P°r na Madžarskem in posebno zasedba CSR so trenutno itali-lanski komunizem malo zavrli ga spravili v zadrego, pa si je vedno znal pomagati in je pri zadnjih volitvah zbral preko 2t>% vseh volivcev pod svojo zastavo. Trudi se na vse načine, da bi prišel v vlado, najprej vsaj v vladno parlamentarno koalici-i°- To slabi italijanske vlade, ki nimajo trdne opore v parlamentu. En del poslancev, ki podpi-rajo vlado, namreč vedno škili Proti komunistični partiji in njenemu zavezništvu.
Italija se zaveda dobro tudi nevarnosti naraščanja sovjetske naoči v Sredozemskem morju, ^ločno sovjetsko brodovje ogro-Za redno oksrbo Italije z oljem s Srednjega vzhoda, še bolj pa tn oskrbo spravlja v nevarnost strjevanje sovjetskega vpliva v arabskem svetu. Ko so italijanski vodniki razlagali predsedniku ZDA te svoje težave, nema-Sa uiso omenili svojih vedno ob Urnejših stikov s Sovjetsko zve-z°> dobavo tej raznih industrij-skih produktov, zgraditev Fiatove avtomobilske tovarne Rusiji in sovjetske dobave Jn drugih surovin Italiji.
Jemen je prepovedal nošnjo orožfa v mestih
SANA, Jemen. — Sedanja vlada je že toliko utrdila svojo oblast, da je sklenila izvesti nekaj reform, ki ne bodo dvignile njene priljubljenosti. Spravila se je najprvo na grdo, pa staro navado, da moški hodijo zmeraj oboroženi, kadarkoli se pokažejo z doma. Orožje je vsakovrstno, največ je zelo zastarelega, pa vendar še za rabo.
Vlada je sedaj prepovedala nošnjo orožja v mestih. Je prepričana, da bo policija lahko prisilila moške, da se bodo prepovedi pokorili. V sili bo orožje tudi odvzemala. To pa ne bo dosti pomagalo.
V zadnji državljanski je prišlo v deželo toliko orožja iz Egipta in Savdske Arabije, pa tudi iz Adena in okolice, da so v nekaterih hišah nakopičeni pravi arzenali, večkrat podobni trgovinam s starim orožjem. V deželi vlada mir od lanskega leta, odkar je končana državljanska vojna. Obstoja nevarnost, da izbruhne znova, ko se bodo razmere v drugih arabskih deželah pomirile.
Nixon: Moč za mir!
Predsednik ZDA svojega obiska
je
in
tekom
ogleda
¥ Kentu so predavanja začela v miru in redu
NIXON LETI V BEOGRAD
voru moštvu njen pomen za čuvanje miru.
olja
Nixon nosi zastavico v gumbnici
WASHINGTON, D.C. — Kot premnogi drugi Amerikanci nosi tudi predsednik R. M. Nixon v gumbnici svojega suknjiča a-meriško zastavico. Policija Bele hiše prodaja take tnale embleme po 50c članom izvršnega štaba. Izkupiček gre v policijski dobrodelni sklad.
NAPOLI, It. — Predsednik ZDA R. M. Nixon je včeraj tekom svojega pregleda Šeste flote govoril preko radia 25,000 častnikom in mornarjem o pomenu šeste flote v Sredozemskem morju v zadnjih kritičnih dneh, ko je kriza v Jordaniji grozila sprožiti večji svetovni spopad.
“Moč za mir” je imenoval predsednik Šesto floto in poudaril, da je njena pripravljenost vojni bila eden glavnih razlogov za pomiritev krize, ki bi lahko svet pognala v atomsko vojno. “Dejstvo, da jo nam ni bilo treba u-porabiti, je najbolj zadovoljujoče,” je dejal Nixon o tej ameriški oboroženi sili, ki čuva svetovni mir na vodah Sredozemskega morja.
Predsednik je prenočil na letalonosilki Saratoga, kjer so ga tudi obvestili rj smrti egiptskega predsednika Naserja in kjer je izdal svojo izjavo o njegovi izgubi za arabski in ostali svet. Z letalonosilke je opazoval ostale enote flote, ki so plule mimo letalonosilke predsedniku ZDA v pozdrav.
Včeraj popoldne je predsed-
KENT, O. — Ta teden se je za-,čel jesenski semester na Kent Šeste flote poudaril V go- state University. Vpisalo se je
preko 21,000 slušateljev in slu-šateljic, ki jim je predsednik u-niverze Robert I. White govoril na velikem zborovanju na prostorih, ki so nekdaj služili vež-banju rezervnih častnikov, o potrebi miru in reda.
Na Kent univerzi so bili tekom izgredov letošnjo pomlad 4. maja ustreljeni trije študentje.
Univerzitetna uprava hoče seznaniti vse slušatelje z določili novega reda in jih osebno zavezati proti rabi vsakega nasilja. Izjavila je, da bo univerza ostala odprta in da uprava ne bo nikomur dopustila, da bi motil ali celo prekinjal delo.
Predsednik univerze R. I. White je v svojem govoru dejal, da je “ključ k uspehu v prihod-jih tednih” predanost vseh redu in miru, v odklanjanju vsakega nasilja. “Poučite se! Odgovornost vseh je iskati dejstva iz zanesljivih virov. Izogibajte se spopadom s tem, da zapustite zborovanja, demonstracije ali proteste, kjer je možnost, da bi se razvili v grd položaj, kot smo ga doživeli zadnjo pomlad. Gledalci nudijo zavetje tistim, ki morda žele uničiti univerzo. Brez gledalcev so tisti, ki so
O-
Predscdnik ZDA Richard M. Nixon se je po obisku in gledu šeste flote podal včeraj v Napoli, kjer se je razgovarjal z vodniki NATO za južno Evropo in zagotovil trdno sodelovanje in podporo NATO tudi v bodoče. Po posvetu s poslaniki iz držav okoli Sredozemskega morja, je odletel Nixon v Beograd, kjer so mu pripravili slovesen sprejem.
NAPOLI, It. — Smrt egipt- odpadel, vendar sodijo, da uteg-skega predsednika Naserja je ne biti Tito še vedno koristen v vrgla svojo senco na pot pred-|lem pogledu sednika ZDA Nixona po južni; P° obisku in ogledu Šeste Evropi. V znak spoštovanja do Hote se je Nixon podal v Napoli, umrlega je predsednik ZDA od-, k3er se je razgovarjal z vodniki povedal vojaške vaje Šeste flo-jNATO za južno Evropo in jih te in nekaj časa je sploh bilo zagotovil, da bodo odprto vprašanje, ali bo mogoče njegovo potovanje v predvi-
ZDA
tudi v
j bodoče trdno podpirale NATO kot ščit svobodne Evrope, da ne bodo umaknile svojih oborože-
denem okvirju izvesti. Računali so, da utegne jugoslovanski nik sil nazaj preko Atlantika. V
predsednik Tito odleteti na po-jNaPoli 50 Prišli na P^čanje greb Naserja v Kairo, s katerim Predniku Nixonu poslaniki
sta bila dolgoletna prijatelja in! ^DA iz glavnih mest držav
sodelavca v mednarodni politi-1 okoli Sredozemskega morja. Po
ki. Tito se je odločil proti ude-jtem Posvetu včeraJ se Je Pred-
sednik podal danes s svojim
spiemstvom v Beograd, kjer bo
ležbi na pogrebu in je poslal tja svojega glavnega zastopnika, sam pa bo danes sprejel z vsemi slovesnostmi predsednika ZDA R. M. Nixona. Program obiska
Nixona v Jugoslavia je ostal v trikom za zdravstvo, prosveto
in socialno skrbstvo,
nik Nixon odletel s helikopter- na§njeni k uničevanju, goli in
jem v Napoli na obisk in razgovor v glavni stan NATO za južno Evropo. Ti razgovori _ so dp-
je proti njim mogoče učinkovito nastopiti...”
Popoldne in zvečer
ostal tudi jutri. Na pogreb Naserja v Egipt je poslal zastopstvo z Richardsonom, zveznim
'e bila na
4
bili povečan pomen, ko je po- kraiu> k|ervso v ma3u ustre-
Sirija se ni obnesla
AMAN, Sir. — Od okoli 250 sirijskih tankov sovjetske izdelave, ki so prešli mejo v Jordanijo 20. septembra, jih je moglo poseči v boj le okoli 170, ostali so obtičali na poti zaradi mehaničnih odpovedi. Jordanijske sile so v boju uničile okoli 70 teh tankov, preostanek se je umaknil po dveh dneh preko meje domov.
stal položaj na Srednjem vzhodu, v neposredni soseščini desnega krila NATO tako negotov.
------o------
Kitajci jim ne dajo miru
MOSKVA, ZSSR. — Oddelek za nadziranje civilnega letalske-
Ijeni trije študentje, komemoracija v njih spomin, ki se jo je udeležilo več tisoč študentov.
v Jugoslaviji je bistvu nespremenjen.
Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije, množična politična organizacija Zveze komunistov je včeraj izdala poziv na prebivalstvo, naj se udeleži sprejema predsednika ZDA R. M. Nixona, ko prihaja danes v Jugoslavijo kot prvi predsednik ZDA. Nixon bo ostal v Jugoslaviji danes in jutri ter se bo vozil skozi Beograd v avtomobilskem sprevodu, podobno, kot je storil to lani v Bukarešti. Ta sprevod naj bi pokazal prijateljstvo prebivalstva Jugoslavije do ameriškega gosta in do ZDA.
Nixonov obisk v Jugoslaviji so označevali za najvažnejši del vse poti Nixona po Evropi. Na eni strani naj bi dal podporo
končni izid švedskih volitev ugodnejši za opozicijo
STOCKHOLM, Šved. — Letos s° mogli volivci na Švedskem v°Iiti tudi po pošti. Oddali so k asovnico v pismu in opravili ^°Iivno dolžnost; ni bilo torej r&ba razlagati, tako in s*i se bled 7
Ostale pri štetju teh glasov, at° so končni rezultati volitev nani šele sedaj.
^lada ima samo 163 poslan-dočim jih ima opozicija 170. k ac*a je torej v manjšini in se jj? korala opirati na 17 komu-lstičnih poslancev. Ministrske-^ Predsednika Palmeta to ne °tt) je izjavil, da bo svoj voliv-
zakaj so volili ne drugače. Te ugodneje poslužilo kakih 15% milijoni volivcev. Težave
izvajal brez ozira
n Program
dejstvo, da je njegova stran-v Parlamentu v manjšini
Vremenski
oblačno
■^eln°
»koli 6, Naivišia
z možnostjo temperatura
Sladkor iz pese
GRAND FORKS, N.D. — Tovarna za predelavo sladkorne oese v sladkor lahko porabit dnevno do 6,000 ton sladkorne pese.
Dos Passos je umrl
BALTIMORE, Pa. — Največ-ji ameriški romanopisec v raz-ga prometa se jezi na Kitajsko,j dobju med obema velikima voj-ker ta večkrat oddaja na valov- narna 'J°Iin Dos Passo je umrl nih radijskih dolžinah, ki jih u-,tu v starosti 74 let. Napisal je i porablja civilno letalstvo za na- Preko 30 knjig. med njimi je j neodvisnosti Jugoslavije, ko I vodila, protisovjetsko propagan-‘ najbolj znana trilogija “U.S.A.”| kaže Sovjetski zvezi, da se ZDA do. Tako naj bi bila neka valov-' V mladih letih je rinil vedno za njo zanimajo in nemara j na dolžina za določeno letališče boli na levo> v zrelih letih pa se 'bi mirno gledale, če bi Moskva neprestano blokirana ves mesec ie °d tam premikal nazaj proti skušala napram njej uveljaviti od Kitajcev.	I sredini in celo desnici. Preje doktrino Brežnjeva o omejeni
Te kitajske oddaje niso orne- prijatelj E. Hemingwayja, je suverenosti socialističnih držav, lene le na Sovjetsko Azijo, se- postal prijatelj W. F. Buckleyja na drugi pa naj bi Tito pomagal gajo vse od obal Črnega morja, Jr., znanega konservativnega pri Naserju posredovati za po-kjer skušajo Kitajci motiti celo časnikarja, ter podpornik W. Z. miritev Srednjega vzhoda. Ta zveze med celino in ladjami. (Posterja in sen. B. Goldwaterja. ’ drugi del je s smrtjo Naserja
na čelu. Diplomatski odnosi med Egiptom in ZDA so od junijske vojne 1967 prekinjeni. Koristi ZDA v Kairu zastopa Španija.
Zadnje vesti
NAPOLI, It. — Predsednik Nixon je pozval Egipt in Izrael k podaljšanju premirja. Izraelski zi iianji minister Abba Eban je že včeraj izjavil, da je Izrael pripravljen premirje podaljšati brez časovne omejitve.
NIKOSIA, Ciper. — Tu so se ustavili na poletu domov v ZDA 6 talci, ki so jih včeraj palestinski gverilci izpustili. S tem so zapustili Jordanijo zadnji od potnikov ugrabljenih potniških letal. Švica, Nemčija in Anglija bodo sedaj verjetno izročile gverilcem njihove prijete tovariše.
AMAN, Jord. — Po poročilu nadzorne komisije se je v mesto vrnil mir, vendar so v njem še vedno oboroženi gverilci in vojaški oddleki. Oboji
Iz Clevelanda in okolice
Zlata poroka—
V soboto, 3. oktobra, bosta g. Matthew in ga. Ivana Dolenc z 20281 Major Drive, Euclid, obhajala 50-letnico svoje poroke z zahvalno sv- mašo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Avenue ob 6. zvečer. Pri Mariji Vnebovzeti sta bila namreč tudi poročena. Zlatoporočencema, ki sta dolgoletna zvesta naročnika našega lista, k njuni zlati poroki čestitamo in jima želimo še obilo zdravih in zadovoljnih let.
Štrajk so končali—
Napeljevalci in prirejevalci cevastih napeljav, ki so bili od maja na štrajku, so se včeraj pobotali s svojimi delodajalci in gredo danes na delo. Z novo pogodbo so dosegli povišanje urnih plač tekom prihodnjih treh let za $3.15 postopno v treh zvišanjih. Po maju 1972 bodo imeli na uro $10.96 plače!
Morilcev še niso prijeli—
Morilca policaja J. Tracza poznajo in ga iščejo, pa se ga jim doslej še ni posrečilo stakniti. Prav tako ne morejo najti njegovega sokrivca E. Hamp-dena.	15 :C\_
Za morilcem ali morilci S. Do-linskas, ki so jo našli mrtvo v nedeljo zvečer ob šestih v UnL verzitetnem področju v bližini postaje CTS na Cedar Rd., so našli prve sledi.
------o------
Premirje v Jordaniji — preskuša ja za arabsko slogo
KAIRO, Egipt. — Kot blisk z neba je Naserjeva smrt pretresla arabski svet in porinila vse arabske probleme na nove poldžaje. Med njima sta najvažnejša premirje z Izraelom in pa premirje v Jordaniji. Trenutno je premirje v Jordaniji važnejše, brez njega ne more priti do premirja z Izraelom, kajti za premirje z Izraelom morajo biti tako arabske države kot arabski gverilci, drugače pravega premirja ne bo, kar so pokazali lanski in letošnji gverilski posegi v vojskovanje med Izraelom in njegovimi sosedi.
Premirje med jordanijskim režimom in gverilci je pa odprto vprašanje, ki ga je Naserjeva smrt postavila na novo preskušnjo.
Arabske države in glavne gverilske sile so na zadnjem sestanku v Kairu, ki ga je srečno vodil še pokojni Naser, dosegle sporazum med kraljem Huseinom in gverilci, v glavnem z Arafatovo skupino. Ni nikjer izrecno poudarjeno, ali je za ta spora-
zum tudi gverilska skupina PFLP (Ljudska fronta za o-svoboditev Palestine) ali ne, toda to se bo kmalu pokazalo. Sporazum obsega 14 točk, najvažnejše so tiste, ki obravnavajo premirje v Jorda-niji.
V sporazumu je točno dogovorjeno, kje naj bodo kraljeve in kje gverilske čete in kaj smejo delati. Kraljevske čete bodo pogoje sporazuma lahko izpolnjevale, borile se bodo pa z eno nevarnostjo: z divjo beduinsko jezo na gverilce, ki ne bo trpela gverilcev živih v svoji bližini. Gverilske čete bodo razmeščene blizu izraelske meje, da se bodo lahko vojskovale na gverilski način, za kar pa do sedaj niso pokazale posebnega veselja. Še posebno zato, ker bi rajše najprej e pregnale kralja Huseina iz Jordanije, potem šele Izraelce iz Palestine.
Sporazum predvideva tudi organe za nadzor izvajanja dogovora. Sta dva organa: tričlanska komisija za pre-
mirje in 100-članska “mirovna sila’,’ ki naj bo na terenu in nadzira izvajanje premirja. Tričlanska komisija ima za predsednika delegata iz Tunizije (zaenkrat tunizijskega ministrskega predsednika) in delegata kralja Huseina in delegata gverilcev, 100-članska “mirovna sila” pa je sestavljena iz oficirjev Egipta, Sudana, Savdske Arabije, Tunizije in Kuvaita. Tako prevladujejo v obeh organih zastopniki tistih držav, ki so za premirje.
Nastane kočljivo vprašanje, ali jih bodo gverilci poslušali. Dosedanja skušnja uči, da a-rabski gverilci niso noben zanesljiv in discipliniran element, da imajo o dani besedi svoje pojme. K temu je treba dodati, da jih bodo beduini zmeraj zelo pisano gledali. Človek bi rekel, da bodo postala trenja med gverilci in beduini skoraj n e i z o gibna. Ako jih tričlanska komisija za premirje ne bo mogla poravnati, bo morala debata priti pred skupščino vseh 14
se-
arabskih držav. Tam bo daj težko doseči sporazum, ker Naserja ni več. Nastane torej lahko tako stanje, da se bodo podrli vsi sklepi zadnjega sestanka arabskih držav, Kaj pa potem? Glavno odgovornost za plodno delo v tričlanski komisiji bo padlo na tunizijskega delegata. To je velika sreča. Tunizijski delegat bo gotovo poslušal nasvete tunizijskega predsednika Burgibe, ki spada med najbolj trezne arabske politike in se bo od sedaj naprej lahko udeleževal sestankov a-rabskih političnih voditeljev, kamor ni hodil do sedaj, ker se je z Naserjem osebno sprl.
Treba bo torej sedaj paziti, kaj vse se godi v Jordaniji. Tam se bo sedaj nahajal za nekaj časa “ključ do položaja”, dokler razburkano arabsko politično morje ne bo u-stvarilo novih problemov.
Premirje med Izraelom in Arabci bo do srede novembra najbrže kolikor toliko resnično, dokler mu ne poteče dogovorjena doba.
Nevarno znamenje časa
JERUZALEM, Izrael. — Izraelski voditelji opozarjajo zmeraj bolj pogosto domačo javnost, naj bo pripravljena na novo vojskovanje ob mejah, kajti vse kaže, da gverilci ne bodo mirovali vkljub vsem d o g o v orom med seboj. Izraelske oborožene sile bodo na vsak gverilski napad katerekoli, vrste dogovorile z ostrim protinapadom. To bo naravno imelo za posledico, da bodo boji zmeraj hujši in da bodo zajemali zmeraj bolj široke prostore.
Če Arabci ne bodo odnehali, bo pa morala izraelska armada naj bi mesto danes zapustili, misliti na nove metode vojsko-Gverild poročajo med tem, ^ vanja. Golda Meir je izjavila, da da je prišlo do novih spopa- njena vlada ne bo več prenašala dov med vojsko in njimi v obmejnega artilerijskega ognja severni Jordaniji.	južno od Galilejskega jezera.
DA NANG, J. Viet. — Tu se je	-----o------
ponesrečilo neko potniško govjetija ukrotila kolero letalo in vseh 28 oseb v njem naj bi bilo mrtvih.
KAIRO, ZAR. — Deset tisoči iz-
kazujejo zadnjo čast umrlemu j.e prosto potovanje
MOSKVA, ZSSR. — Uradno je bilo objavljeno, da je kolera v južnih mestih Rusije zatrta :n v Astrahan,
! Odeso, Kerč in druga mesta, kjer so
predsedniku Naserju, ko se
Egipt pripravlja na njegov,^ so ugotoviH y zgodnjem
pogreb jutri. Vse o oro2ene |p0ietju večje število slučajev
sile na področju Sueza so v kolere
strogi pripravljenosti.	Edino potovanje v mesto Ker_
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska
zveza je v posebni izjavi
son je še vedno omejeno, kar
(naj bi pomenilo, da tam kolera
Egiptu m arabskemu svetu za- še ni	ukročena
gotovila vojaško, politično in
moralno podporo v boju za1	.	i • i i
dosego postavljenih ciljev, zal ^OSyginov obisk draga katere se je boril umrli pred-1 reč za New York sednik Naser.	| NEW YORK, N.Y. — Tisti, ki
WASHINGTON, D.C. — Senat so odgovorni za varnost tujih je včeraj ponovno odklonil mogočnikov, ko bodo prišli v predlog po končanju razprave prihodnjih dneh sem na zaseda-o zakonskem predlogu za nje glavne skupščine ZN v zvezi spremembo volitev predsedni- s praznovanjem 25-letnice ZN, ka ZDA. Predlog je tako po trdijo, da bo varovanje predvsem sodeč za letos propadel, sednika ZSSR A. Kosygina sta-SIOUS FALLS, S.D. — Pod- lo New York in ZDA okoli 2.5 predsednik ZDA S. T- Agnew milijona dolarjev.
je v govoru tukajšnjim repub-1-^------ -------------^
Ukancem ostro odklonil poro-
čilo predsedniške komisije o vzrokih nemirov na visokih šolah naše dežele v preteklih
letih, posebno preteklo spomlad. Označil ga je za prikrito “opravičilo” teh izgredov in nemirov.
amakiska domovina, september so, 1970
Ameriška Domovina
l jin ■ M >j T»LiJ
6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
. abashed daily except Saturdays, Sundays, Holidays aad 1st week ol July
Managing Fditar: Mary Debevec
NAROČNINA:
«• ioružene države;
$16.00 na leto; $8.00 aa pol i«ta; $& 00 aa I oi< a« K-anado in dežela Lsven Zdmžeiilh držav:
$16.i9 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za S meaec« Petkova Izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES;
v. olted States:
$16.00 per year; $8.00 for 8 month«: *5,00 for S month« ^ *inada and Foreign Countries;
i *18.00 per year; $9.00 for 6 month«; $5.50 iur * month* Friday edition $5.00 for ort« year
SBCON*' CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83_ .. " No7T88~Weds.rSept- 3oTl970"
Po konferenci neuvrščenih v Lusaki
konferenco obremenjene s svojimi domačimi razprtijami. Kar še ostane, so večje in velike drževa, te so pa že zgubile veselje do ideje neuvrščenih. Zdi se, da je sam Tito to že opazil. Je spretno porabil priliko v Lusaki, da je prepustil zambijskemu predsedniku Kaundi ne samo vodstvi konference, ampak tudi vodstvo neuvrščenih. Pravzaprav bi to mesto moral dobiti cesar Haile Selasie, pa je že prestar. Kaunda je pokazal željo, da se bo najbolj boril za ravno-pravnost črnih in belih v afriških državah, kjer vladajo bele diktature. Politika nevrščenih bo po tej poti prišla drugam, kot je to mislil Tito še na konferenci v Kairu.
Razvoj ideje o neuvrščenih je torej prišel na razpotje. Morda bo kmalu začel ogrožati idejo samo. Zato ni čudno, da je Tito igral malo vlogo na konferenci in vse prepustil Kaundi. Čemeren Titov obraz na fotografijah je bil morda dober barometer za vso konferenco.
CEt
XXXXXX
XXXXXxlX^Xx^XXJt^XXXXXXXXXXxXXYTTyTTTTYYXYl
Tridnevna konferenca neuvrščenih v Lusaki v Zambiji je že odšla v zgodovino in je pozabljena. Pustila je za seboj le malo sledov, najbolj neprijeten je seveda ostanek računov, ki niso ravno majhni. Časnikarji so namreč zvedeli od bankirjev v Lusaki, da cenijo stroške za tridnevno zborovanje na $30 milijonov. Ker so dnevne seje trajale povprečno 10 ur, so govorniki govorili vsega skupaj 30 ur. Vsaka ura govorjenja — navadno v prazno — je torej stala milijon dolarjev! Kdo naj jih plača, o tem sedaj premišljujeta Tito in zambijski predsednik Kaunda. Konferenca je pustila za seboj tudi 46 tipkanih strani raznih resolucij, ki jih sedaj prenaša njen predsednik Kaunda po palači Združenih narodov v New Yorku. Redkim interesentom najrajše razlaga le tiste, ki so njemu posebej pri srcu.
Splošen vtis med navzočimi časnikarji je bil: konferenca je ponavljala le to, kar je povedala že na obeh prejšnjih konferencah v Beogradu in Kairu, posebnih novih idej ni rodila. Spremenil se je med tem mednaroden položaj. Ko je bila prva konferenca v Beogradu, sta se med seboj borila Washington in Moskva. V Washingtonu se je na konferenci jezil posebno državni tajnik J. F. Dulles, ki je bil še zmeraj zaverovan v pravilo: Kdor ni z menoj, je proti meni. Na to stališče je Moskva reagirala z istim. Washington in Moskva sta imela vsak svoje pristaše, ki takrat še niso omahovali. Dva bloka sta takrat res obstojala, tretji (kitajski) pa je bil šele v zarodku. Titova ideja o nevrščenih državah, to je takih, ki nočejo v noben blok, nočejo se pa s tem odpovedati aktivni zunanji politiki, je torej imela svoj smisel in temelj.
Danes je mednaroden položaj drugačen. Washington in Moskva nista sedaj le nasprotnika in tekmeca, sta postala na marsikaterem polju celo partnerja. Število takih področij bo rastlo, dokler se bosta trla med seboj Moskva in Peiping. Za simpatije neuvrščenih se torej potegujejo trije bloki, pa ne več s pritiskom, ampak s prigovarjanjem in prepričevanjem, ugodnostmi v mednarodni trgovini in mednarodnih financah. Poleg tega imamo danes še dve vojni (indokitajsko in izraelsko-arabsko), ki jih pred 10 leti še ni bilo.
Iz vsega tega se je rodilo nekaj, kar očetje bloka neuvrščenih niso imeli v računu: bloki — izjemo dela kitajski —, se danes ne zanimajo za neuvrščene do tiste meje kot pred 10 leti. Niso tudi pripravljeni, da bi kaj prida žrtvovali za simpatije neuvrščenih. Seveda pa tudi ne zametujejo prijateljstva z neuvrščenimi in jih ne motijo v njihovi nevtralni politiki. To je postavilo neuvrščene v nov položaj, ki se izraža na različen način.
Posamezne nevrščene države ne morejo torej videti v politiki blokov nobene grožnje za njihovo neodvisnost in ravnopravnost. Na drugi strani bloki tudi nočejo plačevati previsoko ceno za prijateljstvo z neuvrščenimi. Neuvrščene države so torej dosegle to, kar so hotele: nobene napadalne politike od strani blokov! Seveda morajo ta uspeh tudi plačevati s tem, da se bloki zanimajo zmeraj manj za njihovo usodo.
To se je že čutilo na letošnji konferenci neuvrščenih. Posamezni govorniki so stalno ponavljali misel, da se mora vsaka neuvrščena država postaviti na lastne noge in zanašati na lastne sile, pri čemur si seveda morajo med seboj pomagati. S tem je odpadlo tudi pretirano kritiziranje politike vseh treh blokov.
Opazilo se je tudi, da vsaka država na konferenci razume po svoje, kaj naj pomeni neuvrščenost. Nekatere med njimi niso skrivale, da so v dobrih stikih s tem ali o-nim blokom. Večina arabskih držav ni mogla skriti svojih simpatij do Moskve, najmanj je pa to skrivala Kuba. Singapur in Indonezija sta gledala, da ni bilo preveč rohnenja proti “ameriškemu imperializmu”. Tega se je na tihem veselila marsikatera udeleženka konference, še celo Mao je imel svoje tihe simpatizerje v Južnem Jemenu in Kongu (Brazzaville). Prebrisani časnikarji so hoteli ugotoviti, da kar 35 med 57 navzočimi delegacijami predstavlja režime, ki so močno odvisni na gospodarskem in političnem polju — od držav zahodnega bloka. Odvisnosti nekaterih držav od Moskve sploh ni bilo treba posebej ugotavljati. Sicer je pa bila v Lusaki zbrana revščina vsega sveta. Ako odštejemo od 57 navzočih držav 7 večjih, jih ostane 50, vse te skupaj pa nimajo toliko letnega narodnega dohodka kot Z DA!
Diferencirani so tudi odnosi med članicami konference neuvrščenih. Diferenciralo jih je novo geslo: F'omapaj si sam! V znamenju tega gesla so se začele tesneje povezo-
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček
mxT* rxmi.ii xl xjex xxxx -xy xxxixxxxxxrnx i xiihiixt rr-r-
Duluth, Minn. — Ko sem bil slučaji vodijo v črne čase preše mlad pobič, sem poslušal ne-jteklosti.
ke nedelje popoldne, ko so V| Kaj me je napotilo k temu, da gostilni debatirali učitelj, vaški 0 tem pišem? Dogodki zadnjih krojač in par mož o vojni, ki se časov. Razbijanja, uničevanja, je prav tedaj zaključila med Ja- poboji vse na okrog po naših ponči in Rusi, pred kakimi 65|ZDA, Milijone in milijone je leti. Čudili so se, da je proti škode. Na čigav račun? Vseh veliM Rusiji tedaj zmagala ma- naSj vse javnosti. Vsakega bo la država Japonska. Govorili^so nekaj stalo to. Vsi plačujemo še o drugih zadevah. V Nemčiji	take	ali take. S tem pe-
so tedaj postajali močni sociali- tem krijejo izdatke. Nikogar ni, sti, ki so zahtevali več demo- ^ ^i bil izvzet kracije za delavce po industri-j
jah. Učitelj je razlagal zahteve1 V naši drzavni Prestolnici v
delavcev. Eden izmed možakar- MinneaPolisu so Pred nedolgim jev je pa vprašal učitelja:	jrazstrelili urad zveznega poslop-
"Gospod učitelj, toliko in to-'^ Nad Po1 miliiona dolarjev
‘ kokrat slišim besedo demokra-jškcde- K'ie dobij° taki loPovi cija, kaj pa demokracija sploh eksplozivne predmete? Ali ni pomeni?”	nobene kontrole? Taka razna o-
TT,., ..	.	,	, 'rožja. Leto za letom naglašajo
Učitelj se je malo nasmehnil	u • j t *1 u
v ,	.	, o novih postavah m določbah za
m mu je začel razlagati, da po- ,	.
v ,	,	,	. nabavljanja raznega strelnega
meni vec ljudske svobode in v. tV' ^ •	j ^
, ,	.	,. orožja. Dogodki pa povedo, da
pravic za javnost, to je za lju-; , ,	v .
di. Vec prostosti pri odloceva- 7 . . , . . j .	.
,	A.v ,	, ijem mladci in drugi uporabljajo
nju, kar se tiče zadev ljudstva,! .	,	7, f. V
u ...	, »aj tij ,	, iPn ropih m drugih takih slu-
ob volitvah itd. Eden izmed mo-1:	L--	„	7 t »u •
,v ,	. .	.	,	icajih. Kje pa so določbe in po-
bakov, ki se ni zadovoljeval z! .
vsem, kar so socialdemokrati
naglašali, je pa dejal:
“Hm, demokračija pomeni: dajmo krasti!”
To v časih, ko preprosti ljudje še niso bili navajeni na razne tuje izraze in imena.
Na tisti slučaj se večkrat spomnim in mi stopa v duhu pred oči, ko v teh sedanjih dneh toliko slišim in čitam o raznih zahtevah, v katerih se poudarjajo zahteve za ravne take in take civilne pravice. Zahteve, zahteve! O prispevkih, ki naj bi pomagali, da bi se zahtevam lažje ustreglo, o tem se pa ne sliši nič.
Logika (dosledno pošteno umevanje), da je treba preje sejati, predno se more žeti, in pa, da če kaj prejemam in sem v stanju, da lahko za to kaj vračam, na tak ali tak način, da se oddolžim za ono, kar prejemam sem dolžan vračati dobroto, po možnosti, ki je na razpolago, ne pa samo prejemati in zabavljati. Te zavednosti in zavesti današnji mladi rodovi nimajo in ne poznajo. Ne vsi (da ne bi komu krivke delal), o tisti, ki v javnosti ropotajo, so pa taki.
Kar se je zlasti v zadnjih dveh letih dogajalo po naših višjih šolah, kolegijih in univerzah, uničevanja, poboji in tako naprej, če mladi študentje, ki se kaj takega poslužujejo, taka početja imajo za borbo za boljšo demokracijo, potem je res na mestu izjava tistega možakarja, ki sem ga preje v začetku dopisa omenil, da je dejal, da demokracija pomeni “dajmo krasti”. Da, razbijajo, kradejo in u-ničujejo. Seveda pametni ljudje vedo, da demokracija kaj takega ne pomeni in da s takimi početji se kaj slabo “brani” civilne pravice. Zboljšuje se jih ne, le poslabšuje se jih in kdor se takih borb poslužuje, le pokaže, kako daleč je nekje v džungelski zaostalosti v obnašanjih in v razumevanju civilizacije.
Pri poslujževanju takih taktik za boljšo demokracijo in bodoč-
vati afriške države južno od Sahare, ki so najštevilnejša nost> boljše demokracije in bo-___________0______
skupina. Za njo pride 13 arabskih držav, ki pa so prišle na^dočnosti ne bo- Le nazaj taki'mogoče? Počakajmo.
stave in če jih je kaj, kakšne so? Pri gledanju na vse to da človeku misliti, da sami sebi la-žemo, ko govorimo o novih določbah in postavah.
Čudno, čpdno je vse to. Zakaj? Najbrze zato, ker smo pri teh razmerah čudni vsi. Yes, prav vsi, gqri od Bele hiše doli do zadnjega državljana. Svet hočemo in se trudimo čuvati pred zavajalnimi ideologijami, doma v lastni hiši pa v gotovih ozirih red zanemarjamo. Drugim čuvamo demokracijo in za nje prelivamo kri, doma pa? Televizija, radio, tisk vsako juUo poročajo, koliko policistov je bilo napadenih, pobitih in drugega slabega. Kam bomo privozili, če bo šlo tako naprej?
Če taka pota vodijo do boljše demokracije in v boljšo bodočnost, potem so to kaj čudna pota? Drugega se ne da reči k temu.
* IN DRUGOD PO SVETU? — Težav, takih in takih, imamo vsepovsod po svetu. Zgleda pa, da jih znajo ponekod bolje reševati kot mi, to je, domače težave. Zlasti glede razposajenih razuzdancev. Uporabljajo boljša “zdravila” proti raznim sitnostim, kakor jih pa mi zdravimo, pa zgleda, da jih ne znamo zdraviti, da bi kaj veljalo in zaleglo.
Zapadne evropske države so se vse do sedaj 'nekako zanašale na nas. Deloma se še, a ne več toliko. Deloma se še v go-
Zanimivo je tudi, kdo bo v prihodnje gospodaril nad Sredozemljem in na Bližnjem vzhodu.
Dogodki, kakršni so dopovedujejo, da homatij in sitnosti ne bo na svetu nikoli zmanjkalo. * TUDI DEBELUHARJI IMAJO SITNOSTI. — Neko poročilo iz Benetk je pred nedolgim omenjalo, da se je tam pojavil pred zdravnikom nek zelo debel Valentino. Blizu 400 funtov je tehtal. Zdravniku je potožil, da mu tek peša in da mu naj kaj da, da bo pomagalo, da mu bodo jedi bolje dišale.
Zdravnik je zmajeval z gl a vo in mu dejal, da mora začeti manj jesti, drugače bo ponj kmalu prišla bela žena. Na vsak način se mora držati stroge di-jete, mu je predpisal zdravnik
Debeluhar pa:	“Če tako, če
jesti ne smem, mama mia, se mi pa ne splača živeti!”
Andrejček ------o-----
G. dr. Blatnik pozdravlja iz bolnice
PATERSON, N.J. — Sem salezijanski brat-lajik in skupaj z g. dr. Blatnikom stanujem v naši tehnični srednji šoli, kjer poučujem risanje. Zdajle sedim v bolnici pri gospodu, ki nepremično leži na hrbtu v postelji — edina leža, ki mu ne povzroča bolečin — in mi narekuje te-le vrstice s prošnjo, naj Vam jih pošljem v objavo.
“Srčna Vam hvala, da ste ob-
France Bevk umrl	j venske proizvodnje je pogodba,
Prav na svoj 80. rojstni dan ki so jo pred kratkim podpisali je 17. septembra 1970 umrl za-! predstavniki ameriške tvrdke det od srčne kapi v ljubljanski Selectron International iz Chi-
javili pismo moj egi redovnega čele pogrebne svečanosti. Po na-predstojnika in z njim obvesti-
z
li svoje brate o nesreči, ki me je zadela, vsem pa nič manjša hvala za ljubeznivo sočutje in še posebno za molitve. Te mi res veliko pomagajo, da kar čutim njih pomoč.
Sploh moram pri vsej moji nesreči biti Bogu močno hvaležen, da ne bom imel trajnih posledic. Če primerjam moj padec z onim mojegi redovnega sobrata g. dr. Knifica, ki mu je spodrsnilo na ledu, z mojim, ko sem se v smer prekotalil čez vsaj dva metra visok zid in plosko padel na tlakovano cesto, se mi zdi moj padec mnogo bolj nevaren, pa bo ob novem letu že 10 let, kar je g. dr. Knific v bolnici, dočim imam jaz upanje, da bom, ko boste te-le vrstice brali, že doma,
Ali ni Bog res dober z menoj.” Še vi se mu zahvalite za to milost. Hvaležen Vam bom.
Dejansko me zdravi le Bog, čas in potrpljenje. Zdravniki so le skrbno pazili, da se ni zakoti-la kakšna pljučnica, zlatenica ali kakšna druga komplikacija, ki kaj rada nastane, ko mora človek ležati dalje časa nepremično. Hvala Bogu, nič tega ni bilo. Bolečine mi vedno bolj pojemajo, tako da že lahko vsta-iam in si v vsem že sam pomagam. V par dneh, upam, ne bom potreboval nobene postrežbe več.
Vsem moje hvaležne pozdrave!”
Gospodovim pozdravom dodajam podpisani še svoje.
Br. Oskar Andrejašič, S.D.B.
bolnišnici znani slovenski pisatelj, goriški rojak France Bevk.
Ljubljana se je poslovila od znanega pokojnika v soboto dopoldne, ko se je zbrala na Žalah velika množica ljudi ter najvišji predstavniki politične in upravne oblasti, med ostalimi tudi Stane Kavčič in Josip Vidmar. Pred krsto pokojnika so spregovorili podpredsednik zvezne skupščine dr. Marjan Brecelj, pisatelj Ciril Kosmač v imenu slovenskih in jugoslovanskih pisateljev in Akademije ter predsednik Slovenske kulturno-go-spodarske zveze Gorazd Vesel.
caga in Iskre — obrat za elektroniko in avtomatiko Pržanj — o 5-letnem tehničnem sodelovanju. Iskra (obrat Pržanj) bo v tem času s posredovanjem Metalke izvozila v ZDA pol milijona televizijskih sprejemnikov v vrednosti 20 milijonov dolarjev. Za proizvodnjo teh televizorjev bo Iskra od Selectrona dobila tudi posebno montažno linijo.
Tvrdka Selectron bo letos prvič razstavljala v Jugoslaviji. Na zagrebškem velesejmu bo predstavila televizijske in radijske sprejemnike ter stereofonske aparate. Selectron pa je že
Krsta s posmrtnimi ostanki je pred tem z Metalko podpisal po-potem šla preko Idrije, Ajdov-|godbo o uvozu pol milijona hla-ščine v Novo Gorico, kamor je.dilnikov, ki jih izdeluje Gorenje prispela okrog 4. ure pop. Tu, v [iz Velenja, v ZDA. Posel bo vo-avli občinske skupščine so se od dilo predstavništvo Metalke v pisatelja poslavljale množice Chicagu.
Novogoričanov ter iz bližnjih in
daljnih krajev Goriške. Novogoriška občinska skupščina je
Samo za bogate
Letošnji odziv na razpis poso-
na žalni seji odločila dan žalo- jil (kot štipendij) med bodočimi vanja za pisateljem. Tu je bilo^tudenti mariborskih visokošol-sklenjeno, da se Bevku postavi|Skih zavodov je porazen. Na viš-v Novi Gorici spomenik ter da ji tehniški šoli se prejeli le 16
prošenj, na visoki ekonomski 19, na višji agronomski šoli 10, na
se Goriška knjižnica poimend je po njem.
V nedeljo ob 11. uri so se za-
Pedagoški akademiji 6 in na višji pravni šoli tri prošnje. Skupaj je samo 44 študentov prvih letnikov prosilo za posojilo.
Ko bi bil to dokaz, da ostali niso potrebni, bi bilo kar razve-
govorih, ki so jih imeli Milo Vižintin, Filibert Benedetič in Izidor Predan, se je razvil žalni sprevod ogromne množice ljudi! na solkansko pokopališče, kjer seljivo- Je pa nasprotno. Dokaz je spregovoril dr. Joža Vilfan in .ie> da tistih, ki so prav zelo po-kjer so Bevku izkazali tudi vo-[trebm sploh ni vpisanih v viso-jaške časti. Pred goriško občin- ^e šole. Ce bo šel razvoj v to sko hišo in na pokopališču je smer, bo študij na visokih šo-občuteno pel Goriški oktet; od ^ab samo še privilegij bogatej-Bevka, ki je toliko svojih del, iz delavskih ter kmečkih posvetil ravno mladini, sta se! družin pa sploh ne bo več štu-tako v Ljubljani kot v Gorici dentov na visokih šolah, poslovila tudi predstavnika mla-
dine. Od pisatelja so se poslovile po svojih predstavnikih bodisi v Ljubljani bodisi v Novi Go-
Slovenski gorniki na Hindukušu
V Ljubljano je proti koncu
ci vse kulturno-prosvetne, poli- avgusta prišlo sporočilo, da se tične in gospodarske organizacL 3e Jugoslovanska alpinistična je iz zamejstva.	(odprava ‘Hindukuš 70’ pod vod-
----	stvom Lojzeta Šteblaja, ki je 30.
Vodovod	junija odpotovala iz Ljubljane,
V Crkvenjaku v Slovenskih zdrava in čila vrnila v dolino, goricah so predali svojemu na- Člani odprave so še: Stane Be-vodovod, katerega *ak’ Horis Krivic, Mitja Košir,
menu nov
gradnja je stala okoli 300,000 Danilo Cedilnik in dr. Tomaž dinarjev. V to ni všteto prosto- Ažman. Z uspehom so zadovolj-voljno delo občanov, ki so med|nk Osvojili so 7,125 m visoki drugim pomagali pri izkopu |Nachr Sach, 6.588 m visoki Nall km jarkov za vodovodno o- ser Corsan cuk in 7,177 m visoki Kismi Khan. Največji uspeh
Zahvala šolskih sester
SV. JAKOB, Kor. — V veliko presenečenje smo 30. maja 1.1. tovih ozirih. Zadnje čase se o-[prejele obvestilo od celovškega obračajo, kakor sape in vetrovi letališča, da je prispela za nas
pihajo. V Evropi navadno vedno pihajo čudne politične sape in vetrovi. Pred zadnjo svetovno vojno se pihale čudne sape, zdaj zopet in zgleda, da se vračajo na stara pota. Nemci in Rusi si podajajo roke. Pravijo, da
pošiljka, ki je bila poslana iz Portugalske.
Ko so končno ugotovili, da je pošiljka dar za novo kapelo šolskih sester v Št. Petru, je po e-nem mesecu prispela do nas in
mrežje.
Delavce “prodajajo” v tujino
Slovenska podjetja zaposlujejo svoje delavce v tujini, predvsem v Zahodni Nemčiji. Ljubljansko “Delo”, uradno glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, poroča, da nekatera podjetja delavce v tujino naravnost prodajajo.
Nadzorni organi so ugotovili, da sta poslovno-tehnično sodelovanje in izvajanje investicijskih del v tujini v mnogo primerih samo krinka za lahek način zaslužka nekaterih podjetij. Kar 15% zaslužka delavcev gre v blagajno podjetij in to v devizah. Tudi nadomestila za dopuste delavcem plačajo v dinarjih, čeprav podjetja prejmejo za to devize.
Kakovost slovenske tdhnike
Večkrat je že bilo potrjeno, da je slovenska tehnika, v pri-imeri z ostalo jugoslovansko, na
je vsekakor vzpon na Kismi Khan, ki so ga osvojili po južnem grebenu, ki vodi na sedlo med Kismi Khanom in Naser Corsan čukom.
Zopet železniška nesreča
Že druga huda železniška nesreča se je pripetila v enem mesecu v Sloveniji. 21. avgusta je na železniški postaji Preserje iztiril brzovlak pri hitrosti 100 kilometrov na uro. Brzovlak, ki je odpeljal iz Trsta in bi moral peljati v Zagreb, se je zaril v zadnji vagon tovornega vlaka, ki je stal na tiru. Na mestu sta bila mrtva sprevodnik brzca A-lojzij Korošec iz Ljubljane in neka delavka iz Zagreba. Najmanj 10 potnikov je bilo težje ranjenih. Progo so zaprli in brzovlake dalj časa preusmerjali preko Nove Gorice in Reke.
Gradnja cest
na mariborskem področju
Mariborska občina je sprejela
^tsko je 11. Julijci zadnji dcini
politika tako kaže. Tudi Hitler|pred novo mašo'preč. g. Harizija visoki ravni- kljub temu- da se program gradnje cest na svojem in Stalin si podajajo roke. Pra- Dersula, zavzel svoj prostor v !00^ investicije za stroie in Pr°-; področju. Sodelovala bo pri
vi j o, da politika tako kaže. Tudi Hitler in Stalin sta se pred 30 eti nekako tako “bratila”. Moskva ima svoje načrte, Berlin svoje. Tudi v Italiji se pojavljajo čudne sape. Vetrovi lahko tudi tja prinesejo in pripihajo cakega novega Mussolinija. Ne-
novi kapeli veličasten kip fatim ske Marije.
Da damo izraz našemu velikemu veselju nad darom, se tem potom prisrčno zahvaljujemo za to velikodušno pozornost za naše potrebe.
Dar sam nas vsak dan vzpodbuja k hvaležnosti. V molitvi
izvodnjo usmerjajo predvsem gradnji avtoceste, pri obnovi in
naJug dugoslaviJe- v	[asfalitraju državne ceste od Sv.
Nov dokaz o zmožnosti slo- Kunigunde do državne meje,
" dalje pri cesti čez Petkovo sedle za dobrotnike vključujemo tudi na mariborskem Pohorju, pri vas in vse vaše zadeve. Naj vam cesti od Sv. Marije v Puščavi do stotero poplača vsevedni in več- Sv. Lovrenca na Pohorju. V
gradnji je že most na Ruti in
ni Plačnik.
Hvaležne šolske sestre
cestni priključek do Puščave.
prodal. “Posestvo drobiš, kos za kosom lomiš, lep gospodar si,
ZADNJA PRAVDA
J. S. BAAR
*"*111 imiiiiHiiiii an i um i M.umni imuiiiiiiiwiiii i wBiifiiiwiiiNiiiiiiiniriiwiiinrn
Saj je bilo drevo na to polje. Poklical ga bo in mu samo, kakor da ve, čigavo je, padlo v njegov gozd.
“Le potrpi, Martinček, dobro kašico si si zvaril, pri tej se boš pač opekel,” se je smejal škodo-^eljno Adam. Niti besedice ni črhnil, toda takoj po kosilu je hitel v mesto.
Gozd je bil morda doslej edi-ni kraj, kamor še ni bila stopila ^°ga komisije, katerega se spor še ni bil dotaknil in s katerim se sodišče še ni bavilo- A gospoda pač mora spoznati tudi Pora-zilovo šumo in travnik v njej
Jože Grdina:
Po stopinjah Gospodovih
Ko je bil Jezus poslan nazaj k njemu, je bil Pilat resno vznemirjen nad celim postopkom. Vsled tega je vztrajal na tem, da se posvetuje z velikimi duhovniki in oblastmi brez množice v nadi, da mu bo mogoče
manj boš zapustil sinu kot si' na ta način doseči bolj človeško prejel od očeta,” ga je grajala re^iiev cele zadeve.
vest.
“I— kaj! Če je Martin mogel prodati gozd, morem tudi jaz polje,” je preglasil Adam očitke in taval po predmestju iz mesta domov.
“Kaj pa, Porazil, ali danes ne stopite na četrt?” ga vabi krčmar pri “zlati ščuki”.
“Ne, danes ne, imam malo I denarja,” je odgovoril Adam Je že prišlo tako daleč. Kupec trpko — kakor v šali.
Je odpeljal do pomladi ves les, “E, saj je krede dosti, le vstopamo mogočna smreka je oble- pite.”
iala, kot je bila padla; ni se je Krajec črnega kruha v suk-hotaknila roka, ni smela, dokler njičevem žepu je edino okrep-ne bo natanko ugotovljeno in čilo, ki ga ima Adam s seboj; določeno, čigava je.	škoditi ne more, če ga zalije
Za to posekano smreko se je malo s pivom, lažje bo zdrknil ^nela pravda, proti kateri so bili po grlu v želodec; poplaknil ga vsi dosedanji spori Porazilovi bo lepo doli.
Prave šale. Slavna komisija ni Tako sedi pri “ščuki” in pije ^ngla natančno ugotoviti meja prvj polič, pije na dolg. Sram ga Porazilovega gozda vobče; zgo- je izvleči kruh iz žepa, tako čra pa j in spodaj, na levi in na desni je. nekaj časa skrivaj lomi gri-ka2ej0 sosedje vsak svoje meje pjaje v žepu in je, toda krajec
Ves ta čas je bilo mesto razburjeno zaradi priprav na Pass-over (velikonočni praznik). Zelo hitro se je raznesla novica o pogajanjih med Pilatom in velikimi duhovniki, pa je množica hitela k Antoniji, da po starem običaju zahteva oprostitev enega jetnika zaradi praznika. Po hujskanju velikih duhovnikov je bil izbran Baraba.
Od tega trenutka naprej se je Pilat začel umikati, vendar je še vedno skušal rešiti Jezusa, pa je ukazal, da se ga biča. Bičanje se je vršilo v prisotnosti množice, verjetno blizu palače, da ne bi bilo preblizu judovske sodrge.
Ko so vojaki videli, da so jim izročili Jezusa, so veselo porabili hvaležno priliko, da pokažejo svoje zaničevanje cele judovske rase na osebi tega Juda, ki se je imenoval kralj.
Oni, ki niso bili udeleženi pri straži, so posedali po stopnišču
i Priprave za burko sodbe, postavitev sodnega stola pred ljudstvom na odprtem dvorišču, zbiranje uradnega besedičenja za proglas sodbe, je trajalo do enajste ure, ko si je Pilat umil roke pred ljudstvom in se vrnil v svojo palačo.
Vojaki so uredili sodno spremstvo, med tem ko jih je šlo nekaj ječo sosednje straže, da so privedli razbojnike, ki so bili obsojeni na smrt. Istotako so morali pripraviti za križanje o-rodje, katero je moral obsojeni nesti sam na kraj izvršitve sodbe.
Žalostna procesija je zapustila Litostrotos proti poldvanajstim in je stopila v mesto pri Ribjih vratih držeč se tesno obrambnega zidu ter je izstopila pri Sodnij skih vratih, da pride na Kalvarijo. Tako je točno šla po potu, kakor gre še danes križev pot.
Po stanju izčrpnosti, v katerem je bil Jezus, je moralo miniti kake pol ure, da so prišli na vrh po strmem obronku, ki pelje na Golgoto. Jezus je bil
Kam z atomskim orožjem?
WASHINGTON, D.C. — Naša narodna obramba ga ima toliko, da ne ve, kam z njim. To je prišlo na dan slučajno ob debati, kam naj premestimo zaloge a-tomskega orožja, kar ga je sedaj na otoku Okinawa. Tam se nahajajo v zavarovanih skladiščih atomske bombe, atomske granate, atomske rakete, atomske mine itd. Njihova razdiralna moč je različna, od par ton navadnega streliva do 50,000 ton v nekaterih bombah.	i
Sedanja skladišča so naravnost idealna za to orožje, toda otok moramo 1. 1972 vrniti Japonski. Treba je že sedaj pripraviti nova skladišča, toda kje? Na otoku Guam, na Tajvanu, v Južni Koreji ali pa naj jih prepeljemo vse skupaj domov?
Uradno sicer trdi vlada ZDA, da ni na Okinawi nobenih atomskih bomb, toda skladišča, ki se atomsko orožje v njih nahaja, so v tako oblikovanih stavbah, da vsakdo lahko od daleč ugotovi,
mičnega delavstva, ki ima okoli 110,000 članov, na svojo konvencijo. Ta bo trajala predvidoma 5 dni. Predsednik Unije Thomas E. Boyle, ki je pred tremi leti kandidiral kot republikanec za državnega senatorja v državi New Jersey, je ostro ■ napadel republikansko vlado in predsednika Nixona, ki ju dela odgovorna za rastočo brezposelnost in inflacijo.
“Čim preje se jo znebimo, tem boljše,” je dejal Boyle v razgovoru časnikarju ki ga je o-biskal in povprašal, kaj sodi o republikanski vladi. Boyle je dejal, da bo podpiral z vsemi svojimi silami d e m o k r atsko stranko in njene kandidate. Zanikal je trditve, da bi delavstvo zapuščalo demokratsko stranko in prehajalo k bolj konservativnim republikancem.
/esfi ii Slovenile
križan. Biloje “okrog šeste ure kaj je y njih ZatQ je tuja gpijo_
^ kraje, in gospod inženir ue 13e 2ornjy samo na ]^oncu, kjer igrali svojo običajno igro Inore in ne more najti navedene ie tanek, a dalje se ne da; drobi »kosti členkov”. Odločili so se, niere, ne more določiti trdnih, sej zat0 bi moral vzeti Adam no- da nadomestijo namišljenega zanesljivih točk, ne more odde- Lič iz žepa, krajec lepo razrezati Bazilika z resničnim kraljem Li pravično polovice in pove- na delce, da bi tako zaužil gri- obsojenim na smrt, kakor ga nati, čigava je posekana smreka, žijaje. A tega Adam zopet ne zahteva igra. reba je znova premeriti vse more storiti, ker bi cela krčma Posvetovali so se s svojimi to-metske šume, nategavati vrvi- vtdela njegov črni kruh. Videl variši, pa so Jezusa postavili na Co od ceste na levo in od Dilov bi to tudi Martin, ki sedi v nas-113 desno. — “Kdo bo pa plačal? J protnem kotu gostilne. ae plašijo sosedje, “menda ven- pred Adamom stoji košarica. ar ne mi ali občina?”	Notri so pogačice, sir, klobase,'njih. Njegovo glavo so ovili s
O, kaj še,” jih je pogovarjal trcj0 kuhana jajčka in Adamu krono trnjevih vejic, ki so jih ^ženir, “tisti, ki je to nar°čil itrub p0 trebuhu. Sline se mu'potegnili iz kupa, nabranega in
eno izmed stopnic, kakor na prestol in mu vrgli okrog rdeč plašč, verjetno last enega izmed
in ki bo pravdo izgubil.”
cede po teh dobrotah. Trenutek
Log pomagaj! Naj pa Lar I preu(jarja, šteje, koliko stane-streho nad glavo proda! Celo I ‘p0gaoiea gotovo tri krajcarje, !etV0 merili, risali načrte, v klobasa trikrat tri — takoj gre kočijah so se vozili zemljemerci šestiCa.”
semtertja, smreka v gozdu pa je (lKrčmar bo že napisai;- 3e mu Preperevala, gnila, igličje je od-1 ^ notranj,- glas; in roka mu ietelo, skorja je odpadla, Inba- .e sega po košarici) zobje hru.
91 ie selil vani°’ a Bo1g ne stajo pogačico, prsti že grabijo
opoldan.
•
Ura je bila enajst, ko smo se zbirali na obsežnem prostoru nekdanjega gradu Antonija. Veliko nas je bilo in še so prihajali tako, da smo ta veliki prostor kar napolnili. Ljudje so se res s posebno pobožnostjo op-dvizali, da prisostvujejo dogodkom prvega Velikega petka, ki so se tukaj resnično vršili, in je Poncij Pilat na zahtevo Judov v imenu rimskega cesarja Tiberija obsodil Jezusa Kristusa v smrt na križu.
(Dalje sledi)
naža že davno ugotovila, kje je spravljeno naše orožje te vrste. Povrhu imamo skladišča zavarovana s posebnim sistemom žičnih ograj, varnostna služba je pa zaupana posebnim četam, ki so v posebnih uniformah. Skladišča atomskega orožja niso torej nobena tajna.
Wmlnik Onšje kem&nega delavstva napade! Nixena
CLEVELAND, O. — V hotelu Sheraton-Cleveland se je zbralo kakih 500 delegatov Unije ke-
Ves hmelj prodan
Lani je bilo iz Slovenije izvoženih 87% pridelka hmelja. Izkupiček je znašal 5,306,034 dolarjev. Povpraševanje po hmelju na svetovnem trgu pa tako narašča, da je skoraj ves slovenski hmelj do leta 1974 v naprej prodan. Pri letošnjem obiranju manjka skoraj 10,000 obiralcev.
Verjetno ni eden zadnjih vzrokov tega pomanjkanja razmeroma slabo plačevanje obiralcev. Ta dobi za škaf nabranega hmelja 2.10 dinarja. Povprečen nabiralec pa nabere 14 škafov.
la... Ta je opustošila sadovnjake, vinograde in poljske pridelke. škodo so ocenili na okoli 12 milijonov dinarjev.
štrajk v Mariboru
Delavci Tovarne avtomobilov Maribor (TAM) so tako nezadovoljni z razmerami, da so izvedli štrajk. Pritožujejo se radi prenizkih plač, še bolj pa zaradi preslabe obveščenosti o položaju v tovarni. Vodstvo tovarne se za to ne briga dosti, štrajka-lo je skupno okoli 600 delavcev.
Stroji prevzeli delo
V Pomurju je letošnje poletje pospravljalo pšenico nad 100 kombajnov, med njimi 30 last kmetov iz soboške občine. Vsekakor je to lep napredek mehanizacije kmetijstva. Manj razveseljiv je bil letošnji donos, ki je bil nekaj slabši od lanskega. Povprečno je dal hektar letos 40 metrskih stotov, lani pa 47.
V Soboti bodo gradili vodovod
Murska Sobota ima 10,000 prebivalcev in močno razvito živilsko industrijo, nima pa vodovoda. Prebivalstvo se oskrbuje ,z vodo talnico, ki pa hijensko ni vedno v redu. Občina je zato sklenila zgraditi osrednji vodovod. Vodo bodo zajemali na območju Črnskih meja. Poleg Sobote bodo dobili vodovod tudi Černeslavci, Rakičan, Bakovci in Krog. Izvedba načrta je preračunana na 18 milijonov dinarjev, ves vodovod naj bi bil dograjen in v rabi čez pet let.
dai. da bi jo kdo premaknil... , klobasi
Končno so pripeljali šest be- j -	.
lih c v - • P P J „	-i, i.„ “Tu zre klobase kakor gospo-
U1> s križci zaznamovanih ka-	.	, , , „
bienov, gospodje inženirji so da, doma pa mu cepajo lakote
ftatar, -v .v.	".v.,, v t	je prevpil	nenadoma	neki glas
stegnih verižice,	zapičili sest	^ ^ e
trdečih količev v tla, posta-hs gostdmski vnsc Takoj je
VM šest mejnikov in slovesno P°bh"ll°-^
^oglasili: “Martin se je zmotil, I '“Šivanje k bo,n, smrtna zahtev rrnreka stoji res na Adamovem “m" ,o ,e cul, spoznal je tud. clelu»	glas; med tisoči bi spoznal Mar-
Kot na konju se je ponosno	»"ov glas.	Kakor povsod v gorami Adam. Igra	je njegova;	l'h kraj.h,	kr.ee tud.	pn Hod.h,
f«ga ga napLje vznaša -h1' ““ “ "hza vp.tje; pa na, “'Ja pozor, Adamek! Ne poznaš L govor, o na,navadne,s.h stva-U Martina, bratca svojega? Ta ‘el. ali dogodk.h, vedno govore
Vendar ne bo prenesel mirno h‘vo, čez potrebo glasno. Ne go-
JpJtega poraza. dej, kaj se zgo- v”"	“‘“j “lo ‘el° 6“™'^
a‘! Ze naslednji dan se je vrnil 'oke, glava, oc; tujec bi mend, 6«1ar iz šume in naznanil mest- prep.rajo se pa	P0Bo-
P“Hu uradu in Adamu, da je '»rjajc,. Toda vzklik Martinov ““kdo vseh šest mejnikov izko- L “enel kakor fanfara m glas Pal M razbil in luknje s steljo "i“gov 5“ bil zloben otrovan s ‘“ko zamašil, da jih ni mogoče posmehom in Sovraštvom, nas.-opa^	cen s toliko zavistjo, da je ni
“Nihče'drugi kot Martin,” je mogel več ukrotiti v sebi; mo-V/kliknil Adam. Pozor, pozor, ^ se mu je s tem vzklikom
. ain! Si ga li zasačil pfi delu, lzvltl iz P*3 • • • lmaš li za to priče? Martin se V vsaki kapljici svoje razbur-?6 Pritožil, je zaprosil za druge Ijive krvi je čutil Adam pnza-^Vedence in zopetno merjenje, deto mu sramoto. Brada se mu aa se izkaže, da ima on prav. Pa je ježila, lasje so mu vstali, prsti ^adi tega vendar še ni treba, so se mu krčili kot kremplji ro-aa bi bil ravno on odstranil parici; popadel je, kar mu je
postavljenega tamkaj, da se pokuri ponoči za udobnost straže. “In oni so ga bili po glavi s trsom in pljuvali vanj.” Končno so ga peljali k Pilatu'po'stopnicah “za služinčad”, kar jim je o-mogočilo, da so se izognili mno-fici Judov, ki je vedno bolj razgrajala.
Bilo je okrog pol desetih, ko je Pilat smatral, da je Jezus v takem stanju, da bi se celo kamenju smilil. Stopil je ž njim in ga pokazal množici na stopnicah svoje palače: Glejte, človek!
Zmerjanje, kričanje in vpitje so bili edini odgovor, pa je Pilat, ki je bil prepričan bolj in bolj o nedolžnosti Jezusa, peljal Njega zopet v palačo in skušal priti z Njim v razgovor. Jezus je ostal molčeč in ko Pilat ni dobil nikakega pojasnila, se je vrnil, da vidi sodrgo. Njegov zadnji slabi pogum ga je zapustil, ko so mu Judje zagrozili, da ga bodo naznanili cesarju. Odločil se je, da prepusti Jezusa njihovemu divjanju.
lejnike in podrl mejo... Adam °ra v mesto k odvetniku na ^svetovanje- Že je obul čevlje, ^eLel suknjo in hitel v mesto. t Tožiti morate, preiskavo zah-.tVajte,” je svetoval odvetnik in ^ tem že takoj narekoval pi-tožbo, tožbo proti nezna-zločincu. Kolki, stroški, je U^e§a stari račun; dr. Rubin ^ Zabteval od Adama tako straš-“q, Vs°to, da se je ta ustrašil. ? eb Mejkosovec naj prodam IaV°ljo tega,” mu je prišlo na rvs *ko 3e s tresočo roko segel računu. Obljubil je, da plača
bilo pri roki — polič, tejak sinov poljč s pokrovčkom. Stisnil ga je, da bi ga bil skoro zdrobil, poskočil je in prevrnil mizo pred seboj, razkoračil se: “Lump, tat, pridi sem!” je vzkliknil, in posoda je že letela.
(Dalje prihodnjič)
Katoliške šole v Venezueli v stiski
V južnoameriški državi Venezuela je v nevarnosti 700 katoliških šol, če jih ne bodo podprle državne oblasti. Težave so na-pramesecu- če ne, ima odvetnik gtale> ker primanjkujejo denar-tvoVl£°’ vkniižiti dolg na poses- na sredstva za vzdrževanje teh
Me:kToda tega ne bo treba' Za šo1’ ki 'iih obisku-ie 250>000 otrok
Suh^0S°VCC se že oglaša kuPec’ in ki v glavnem pripadajo rev-anek iz Kodov.a že kar preži nim družinam.
V HVALEŽNOST ZA GOSTOLJUBJE — Dolgolascev na splošno ne gledajo nikjer posebno radi. V Amsterdamu na Holandskem so neko tako skupino sprejeli kar gostoljubno, ta pa se je v zahvalo pred odhodom lotila pospravljanja in čiščenja trga sredi mesta.
Pretočne elektrarne bodo le gradili?
Pred leti so izdelali načrte za vrsto pretočnih elektrarn med Litijo in Krškim na Savi. Načrte so v Beogradu odbili in šli so v pozabo. Ko je postalo pomanjkanje električnega toka zopet večje, so načrte očistili prahu in jih znova precenjujejo. Gradili bi ,radi nove pretočne hidrocentrale pri Renkah, v Trbovljah, Suhadolu, Vrhovem in Blanci pri Krškem. Gradnjo naj bi financirali s tujim kapitalom, v njegovo plačevanje pa bi ves tok izvažali v Zahodno Nemčijo do leta 1990. Šele tedaj bi te elektrarne vključili v energetski sistem Slovenije.
Ko tehtajo te načrte in preudarjajo možnosti njihove izvedbe, sta se Ljubljana in Zagreb dogovorila o gradnji skupne jedrske elektrarne pri Krškem v Sloveniji. Vsaka pogodbenica bi nosila polovico stroškov in dobivala nato polovico električnega toka.
Rakete toče niso pregnale
Ko je v avgustu pridivjalo nad Maribor in okolico neurje, je “obramba proti toči” izstreli-;la 200 raket, pa toče ni pregna-
Motel Erazem
V Postojni in Belskem so izročili pred časom nove paviljone motela Proteus ter nov motel Erazem hotelsko-gostinskega podjetja Kras. Proteus ima novo restavracijo in 160 ležišč. Motel Erazem je zgrajen ob cesti proti Predjamskemu gradu. Podjetje Kras ima sedaj v svojih hišah skupno 745 ležišč.
Bo dovolj živine za klavnico?
V Sevnici so zgradili novo klavnico s popolnoma mehaniziranim postopkom. Njene zmogljivosti so tolikšne, da bo lahko oskrbovala z mesom vso Dolenjsko in Posavje, pa še izvažala bo lahko, če bo seveda imela dovolj — klavne živine. Ob klavnici so zgradili tudi sodobno predelovalnico mesa.
Ženska dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko, ki bi stanovala pri nas in skrbela za starejšo žensko. Kličite IV 1-7906.
—(189)
MALI OGLASI
V Euclidu
Dobro zgrajena veneer zidana hiša, polna klet, dvojna garaža, v fari sv. Viljema. Morate ogledati. Lastnik RE 1-8937.
________ (x)
Edna Ave.
Blizu Norwood Rd., hiša, 6 spalnic; dve spalnici, sprejemna, jedilnica, kuhinja in kopalnica spodaj, štiri spalnice zgoraj; bakrene cevi. Hiša v najboljšem stanju, jako čista; lepo dvorišče-Želijo $14,000. Sprejmejo pametno ponudbo.
Rabimo hiše vse tipe, farme, zemljo, lote. Imamo kupce. Nobenih problemov za financirati. Mi pomagamo financirati.
Za hitro in zanesljivo postrežbo kličite
KNIFIC REALTY
IV 1-9980	820 E. 185 St.
IZREDEN JAZBEČAR? — Veliki Danec gleda v pesjak, kot bi hotel dognati, kaj je narobe z izredno dolžino malega jazbečarja na pasji razstavi v New Yorku. .	.	-
Naprodaj v Euclidu
severno od Lake Shore, zidana hiša, 3 spalnice, IVz kopalnice, dvojna garaža, v odličnem stanju, na lepo drevesni ulici. Kličite po 5. uri RE 1-6140.
VINE REALTY CO.
Vogal Rt. 91 in Vine St. 942-4440
(30,2 okt)
1 “Ni mogel več pisati, gospod; toda to vprašanje me spominja, da vas imam prositi za dopust kakih štirinajstih dnij.
“Da se oženite?”
“Prvič za to in drugič, da odpotujem v Paris.”
“Prav, prav, vzemite si časa, kolikor ga potrebujete, Dantes. Da raztovorimo ladijo, nam bode treba najmanj kakih šestih tednov, in torej ne more odpluti pred tremi meseci. Če ste torej pri roki le v treh mesecih, ‘Faraon’ ”, nadaljuje gospodar in potrka mladega moža po rami, “ne more odpluti brez svojega kapitana.”
“Brez svojega kapitana!” vzklikne Dantes, in oči mu zažarijo radosti; “pazite, kaj pravite, gospod, kajti pravkar ste izgovorili najtajnejše upe mojega srca! Ali naj bi bil res vaš namen, imenovati me za kapitana ‘Faraona’?”
“Če bi bil sam, bi vam dal roko, moj ljubi Dantes, in rekel: “Stvar je sklenjena”; toda jaz imam tovariša, in znan vam je italijanski pregovor:	“Chi a
compagni a padrone”. Vendar je stvar na pol v redu, kajti od dveh glasov imate enega. Če se bodete potegovali za drugega, se zanašajte na me, in jaz tudi storim svoje.
“O, gospod Morrel,” vzklikne mladi mornar in zgrabi s solzečimi se očmi gospodarjeve roke, “gospod Morrel, zahvaljujem se vam v očetovem in Mercedinem imenu.”
“Prav je, prav, Edmond! Za vrle ljudi živi Bog v nebesilf! Vraga! Obiščite svojega očeta, obiščite Mercedo in pridite potem tudi k meni.”
“Ali ne marate, da vas prepeljem na suho?”
“Ne, hvala; jaz ostanem tukaj, da spravim v red svoj račun z Danglarsom- Ali ste bili med potom zadovoljni ž njim?” “Kakor se vzame vaše vprašanje, gospod Morrel. Kot z dobrim tovarišem ne, kajti menim, da me ne more trpeti, in sicer izza onega dne, ko sem bil tako neumen, da sem mu zaradi malega prepira, ki sva ga imela, predlagal, da bi se izkrcala za deset minut na otoku Monte-Cristo ter odločila z orožjem. Da sem stavil ta predlog, nisem imel prav, in on je imel prav, da ga je odklonil. Če me vprašate, kak je bil kot računovodja, menim, da ni na njem grajati ničesar in da bodete ž njegovimi računi zadovoljni.”
“Toda,” vpraša gospodar, “povejte, Dantes, če bi bili kapitan ‘Faraona’, ali bi radi obdržali Danglarsa?”
“Kot kapitan ali krmar, gospod Morrel” odvrne Dantes, “bodem vedno naj obzirne j ši napram onim, napram katerim gojita zaupanje lastnika moje ladij e.” “Prav, prav, Dantes; vidim, da ste v vseh ozirih vrl dečko. Več vas ne zadržujem; pojdite, kajti vidim, da stojite na žrja-vici.”
“Ali imam torej dopust?” Vpraša Dantes.
“Da, saj sem vam rekel.
“Ali dovolite, da si vzamem yaš čoln?”
“Vzemite si ga!”
“Na svidenje, gospod Morrel, in tisočkrat vam hvala!”
“Na svidenje, moj dragi Edmond! Dobro opravite!”
Mladi pomorščak skoči v čoln, sede h krmilu in zapove obstati pri cesti de la Canebiere. Dva veslača, se takoj upreta ob vesla in lahek čoln odpluje tako hitro, kakor je mogoče med tisoč večjimi in manjšimi čolni, tvore-• čimi neke vrste ožino, v prista-
nišče in potem ob Quai d’Or-leans.
Smehljaje gleda gospodar za njim do brega, vidi, kako skoči na kvadre nasipa ter se izgubi v pisani množici, ki polni od petih zjutraj do devetih zvečer znamenito cesto de la Canebiere, na katero je moderna Fokeja tako ponosna, da trdijo njeni prebivalci z največjo resnostjo sveta in z onim posebnim naglasom, ki podeljuje temu, kar pravijo, toliko karakterističnega: “Če bi imel Paris Canebiere, bi bil majhen Marseille.”
Ko se obrne gospod Morrel, zagleda gospoda Danglarsa, ki je navidezno pričakoval njegovih povelj, pravzaprav pa kakor on gledal za mladim možem.
Toda pri tem dvojnem opazovanju, ki je veljalo istemu človeku, je vladala velika razlika v izrazu pogledov.
II.
Oče in sin.
Pustimo Danglarsa, ki ga je obvladal demon sovraštva, naj se trudi, spraviti nekaj slabih nazorov o svojem tovarišu v gospodarjeva ušesa, in sledimo Dantesu, ki prehodi Canebiere po vsi dolžini, krene v ruc de Noailles in vstopi v majhno hišo, stoječo na desni strani pota de Meilhan, prehodi hitro štiri strme, ozke stopnice in obstoji končno brez sape, drže se z jedno roko za držaj in pritiskajo drugo na močno utripajoče srce, pred priprtimi vrati, skozi katera se vidi v notranjost majhne izbe.
“To je bila izba, v kateri je stanoval Dantesov oče.
Novica o prihodu ‘Faraona’ še ni dospela do starca, ki je stal na stolu in si prizadeval, pritrditi ob oknu nekaj rastlin plezalk, ki so se vile ob njem.
Naenkrat začuti, kako objame •nekdo od zadej njegovo telo, in znan glas zakliče za njim:
“Oče, moj dobri oče!”
F blag spomin
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU ZASPAL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE IN STARI OČE
Clarence H. Segulin
Svojo plemenito dušo je izdihnil 30. septembra 1969
Eno leto je minilo, odkar si dragi šel od nas, a vedno svež spomin, je na Te, pogrešamo Te vsaki čas.
Sladka nam je misel na Te, na ljubeči Tvoj nasmeh, na besede ljubeznive, ki imel si jih do vseh.
Žalujoči:
soproga STEPHANIE, otroci, vnuki, oče, mati, bratje in sestra.
Cleveland, O. 30. septembra 1970
Starec zakriči ter se obrne; in vide svojega sina, omahne trepetaje in bled v njegove roke.
“Kaj pa to je, oče?” vsklikne mladi mož vznemirjen. “Ali si bolan?”
“Ne, ne, moj ljubi Edmond, sin moj, dete moje, ne, toda nisem te pričakoval, in veselje, razburjenost, da te vidim tako nepričakovano ... Ah, moj Bog, menim, da umrem!”
“Ah, pridi zopet k zavesti, oče. Jaz sem tukaj, jaz. Vedno pravijo, da veselje ne škoduje, in zato sem prišel nepričakovano. Poglej me, nasmehljaj se mi, mesto da strmiš v me z blodečimi pogledi! Vrnil sem se in srečo prinašam s seboj.
“Ah, tem boljše, dečko,” odvrne starec. “Toda na kak način bodeva srečna? Ali ostaneš od zdaj naprej pri meni? Daj, da
slišim; povej mi, kaj je ta sreča!” “Naj mi odpusti Bog,” pravi mladi mož, “da se veselim sreče, ki je združena z žalostjo cele rodbine; toda Bog ve, da te sreče nisem želel! Prišla je, in jaz nimam moči, da bi se žalostil nad njo. Vrli kapitan Leclere je mrtev, oče moj, in skoro gotovo je, da dobim njegovo mesto po pokroviteljstvu gospoda Morrela jaz. Ali razumeš, oče moj? Ka-
pitan z dvajsetimi leti! S sto zlati plače in z delom čistega dobička! Ali ni to več, kakor je mogel ubogi mornar, kakor sem jaz, le upati in pričakovati?”
“Da, sin moj, da, res,” pravi starec, “to je sreča.”
“Tudi hočem s prvim denarjem, katerega prislužim, na tem mestu kupiti tebi majhno hišo z vrtom, v katerem boš mogel saditi svoje cvetlice. Toda kaj ti je, oče, zdiš se mi bolan?”
“Potrpljenje, potrpljenje, saj preide!”
Toda moči zapuste starca, da omahne nazaj.
“Hitro, hitro,” pravi mladi mož, “kozarec vina, oče, to te okrepča! Kje imaš spravljeno svoje vino?”
“Ne, hvala, ne išči ga, ne potrebujem,” pravi starec in poskuša zadržati svojega sina.
“Ne, oče, pokaži, povej mi za to mesto!”
In pri tem odpre dve ali tri omare.
“Brezuspešno iskanje,” pravi starec; “tu ni nikakega vina.”
“Kako, tu ni nikakega vina več! pravi Dantes in prebledi,
oziraje se zdaj na bleda, udrta lica starčeva, zdaj na prazne omare. “Kako, tu ni nikagega vina več! Ali ti je nedostajalo denarja, oče?”
“Ničesar ne pogrešam, ker si ti tukaj,” pravi starec.
“Toda,” zabrbra Dantes ter si obriše pot strahu, ki mu je oznojil čelo, “toda saj sem ti pri svojem odhodu pred tremi meseci pustil vendar dvesto frankov.” “Da, da, Edmond, to je res; toda pri sosedu Caderousseu si pozabil poravnati majhen račun; opomnil me je na to in rekel, če mu ne morem plačati jaz, da si da plačati od gospoda Morrela. Torej, zdaj razumeš, da sem v strahu, da bi ti moglo to škodovati . •.”
“Torej?”
“Da sem torej plačal.”
“Toda,” vsklikne Dantes, “dolg pri Caderousseu je znašal stoin-štirideset frankov! In ti si ga plačal z dvesto franki, katere sem ti pustil jaz?”
Starec prikima z glavo.
“Torej si živel zadnje tri mesce s šestdesetimi franki1.” zamrmra mladi mož.
Vse, da boste ljubkejše in srečnejše.
I ASIH IF n .
LiriJULlJLl Najtinejsa kakovost
VLOŽKI
2.88
PODALJŠKI
9.88
SLAPOVI
14.95
VSE NAJFINEJŠE splošno znane
TRAJNE ONDULACIJE
$5
.95
Vljučno
krasno
STRIŽENJE,
ZASTONJ Striženje & stiliranje vseh sintetičnih lasulj
UMIVANJE in POLAGANJE
Vsaka $15 trajna ondulacija iz naše največje sveže zaloge. Strokovno izvršena po naših frizerkah, ki imajo večletno skušnjo. Vaši lasje bodo lepši in lažji za upravljati, četudi so mehki, suhi, sivi ali preveč beljeni. Zajamčeno.
Umivanje in polaganje J.45 Izberite si katerokoli očarljivo jesen,-5ko pričesko — naše frizerke jih znajo odlično izdelati. Elegantne, sofistične ustvaritve ali običajne, enostavne. Pridite, da vam napravimo moderno pričesko z res NOVIM izgledom.
LEPO STRIŽENJE BARVANJE IN POLAGANJE Ob pet., sob., pred prazniki samo
1.95
5.95 50c več
HELENE CURTIS NENAVITA TRAJNA Nič navijačev. Nič vlasnic. Nič topiranja. Nikoli več!
Ta trajna ne rabi nobenega topiranja. Osvežite jo v trenutku z vlažnim glavnikom. Oglaševana je bila v Glamour in Cosmopolitan revijah. Poslovite se za vselej od navijačev. Kompletno $10.00.
AREAS EAST
•	Southgate, 663-6346; 5309 Warrensville
•	Opposite Eastgate, 449-3435; 1448 SOM Ctr rd.
•	Severance Center, 382-2600; 382-2560
•	Shoregate, 944-6700; Lake Sh. Blvd. at E. 305
•	Mentor, 255-9115; Next to Zayre's
•	VERDON’s, Southgate, bt’en May’s and
A & P; 475-0220
DOWNTOWN •	781-3161
406 EUCLID AVE. (2nd Floor)
AREAS WEST
•	Opposite Southgate, 845-3400; 6883 W. 130
•	Opposite Westgate; 333-6646
•	North Olmsted, 777-8686; 26406 Lorain.
« Parmatown, 824-6300; Next to Ridge Rd. (Not in Mall)
•	Elyria, Midway Mall, Elyria, 324-5742.
Lorain 283-8020
PRI POČITKU V HLADU — V parku pred samostanom Novodeviči v Moskvi je fotograf ujel tale prizor v preteklem avgustu. Stare ženice počivajo in se pogovarjajo, ko golobi in nekaj drugih ptic stika za hrano.
.- ~ -—---=^4
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
HEnderton 1-0628


ŽELVA IZ KAMNA — Ray Haley iz Lakewooda v Ohiu je sestavil želvo, ki jo kaže na sliki, iz naravnih kamnov. Te je zbiral po bregovih jezer in v hribih, dokler ni imel potrebnih kosov primerne oblike.
LE KAJ JE TO? — Tako se sprašujejo potniki skozi park v kraju Piestany na Češkoslovaškem. Da je to neko “umetniško” delo. ie očitno, le kai medstavlia.