IM. številka. V Ljubljani, v ponedeljek ZZ. julija 1918. LI. leto. .Slovenski Narod" velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto skupaj naprej. . K 50*— pol leta „ . 25— četrt leta M ■ •*» • 1^'— na mesec „ „ ... 4-50 celo leto naprej .... K 55*— za Ameriko in vse dru^e dežele: celo leto naprej . . % . K 60— Vprašanjem glede in.eritov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Upravni štvo (spodaj, dvorišče levo). KnaJlova ulica st. 5, telefon št 85. Ishaja vsak dan zvečer isvsemii nedelje in praznike. Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok, ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte m zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Novi naročniki naj pošljejo aaročaiaa vedno sjf" po nskssnicL Na samo pismene naročbe brez poslat ve denarja se ne moremo nikakor ozirati. „Narodna tiskarna1* telefon it 85. celo leto naprej pol leta „ .Slovenski Narod* velja v Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj: I četrt leta „ •— j na mesec „ 24 12*-4'- Posamazna Številka velja 39 vinarjev Dopisi naj -*e frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i &naIlova alica st 5 (v L nadstr. levo), telefon it 34 Nrllč že ukužuje zrak. Dunaj, 20. julija. gr. — Seidlcrjeva trdovratnost ima že neprijetne posledice, ki z nervoznim nemirom navdajajo njegove odkrito in hinavske prijatelje. Z rastočim strahom opazujejo vladni krogi trdnost Poljakov, ki ji v neverjetni svoji naivnosti do danes niso zaupali. Mislili so, da bo poljsko »Kolo« kapituliralo pred votlim grmenjem gosposke zbornice. Tam vladajo hinavski prijatelji viteza SeiJIerja, ki ga hvalijo na zunaj, a o kojem govore v kuloarih, da je slaboumnež, ki se blazno oklepa ministrske stolice. Danes je prišla za vlado naenkrat mučna situacija, ki tira na odločitev. Vitez S e i d 1 e r je upal, da v proračunskem odboru ne pride do glasovanja in da mu je na ta način do petka dano živeti. A Seidlerjev Teuiel obrača. Slovani pa obrnejo, Nemci so se mnogoštevilno vpisali za govornike, a vendar ne toliko, kot bi bili, če bi izvedeli, kaj se namerava. Komaj je bila debata otvoriena. so opoziciionalni govorniki podajali le kratke izjave ki po Četrtem govorniku je bilo predlagano, da se debata zaključi, kar v odseku pomeni toliko, kot da imajo govoriti le še oni. ki so se vpisali na listo. Opozicija le bila pripravljena nadaljevati sejo preko noči do ponedeljka, da izzove glasovanje. Nemci so se že ob 4. popoldne vdali, da bo glasovanje brez nadaljne debate v ponedeljek pol ure po zaključku plenarne seje in v slučaju nesklepčnosti vsekako v torek ob 9. dopoldne. Imamo torej odprto nevarnost, da bo proračun v odseku odklonjen in pride poročevalec opozicije na tribuno s predlogom: Proračunski provizorij se odklanja«. 2e danes je državni ugled ogromno oškodovan: vladne stranke so morale obstruirati glasovanje! Ali obstoji država na svetu, kjer se bi vojnim kreditom srca: vojne kaj takega pripetilo? In vse to le za to, ker S e i d 1 e r noče iti in so mu Nemci nasedli! Državo čaka še druga blamaža, če vitez Seidler do torka ne pojde: jako verjetno je, da dobi obtožbeni predlog drja Stranskega absolutno večino. Potem bo imela Avstrija ministrskega predsednika, ki mu večina poslanske zbornice želi dosmrtno ječo radi kršenja ustave! In še druga blamaža pride v torek popoldne, če viteza Seidlerja ne spode: Oporba ne dopušča, da bi seja, ki bo govorila o vojških kandidatih, bila tajna. Poljaki pravijo, če ima Seidler tako malo ozira na državo, da se ne izgubi, kako io more zahtevati od nas? Mrlič že kuži okolico, ker ga niso pokopali pravočasno, ampak ga posadili na predsedstveno stolico nazaj. Sedaj ga bo treba s sik> vreči dol. Waldner in Teufel dolgih obrazov hodita po stebrišču, kaj bo sedaj? Duši jih skrb, kaj naj Nemci store po padcu Seidlerja. Ali naj glasujejo proti provizoriju in izzovejo § 14.? Ni verjetno, da bi vsem političnim pogreškam priložili še to. Slovani se vesele in smejejo Nemcem. Odkar je vojna, nikdar nismo stali še tako ugodno: češkojugoslovanski blok s svojo dosledno politiko je postal teko jaka atrakcija za Poljake, da je Slovanska trozveza samo še vprašanje par mesecev. Zato se pa čudimo, da ima pri Vas tam doli Šusteršič še vedno tako moč. Ali ne vidite, da jim strah gleda iz oči in da le vi če jo. ker zaupajo v zastarele bolezni, ki smo jih komaj malo izgnali iz kosti. Še upajo, da se bolezen blaznega strankarstva povrne na Kranjsko in pa bolezen strahopernosti. Ali bodo Kranjci podlegli ravno takrat, ko udari ura popolne zmage? Dunaj, 21. julija. Vitez Seidler je bil včeraj popoldne v avdijenci. Vrnil se je ter je danes dopoldne sklical ministrski svet. Z napetostjo se je pričakovalo naznanila o demisiji. Toda ne. Seidler je izsilil sklep, da se vlada ne vda preje, predno ne bo poražena v sami zbornici Vitez Seidler izziva katastrofo radi svoje žalostne osebe! Nikdar se še ni državnik tako brezvestno igral z državo. Kakor izvem iz nemških krogov, je Seidlerjev rešilni načrt sledeči: Nemci naj z opstrukcijo onemogočajo glasovanje v proračunskem odseku. Za slučaj, da bi se to ne posrečHo, hoče vlada izzvati bojno glasovanje v plenumu. V to svrho se mrzlično pogaja z raznimi outsiderji, računa na nekaj Italijanov in Romunov ter na oba slovenska junaka, pritiska na vso moč na razne oportuni stično navdahnjene člane opozicijona!'^ strank, da naj na dan glasovanja ne pridejo v parlament (k Cehom in Jugoslovanom se seveda ne upa!) ter razširja zaupno informacijo, da bodo nekateri nemški socijalisti in poljski konzervativci ostali doma. Na ta način opata Seidler in Teuiel, da bo večina na njuni strani. Pripravlja pa se Še tudi druga intriga proti parlamentu. Vlada hujska Nemce, da naj preglasijo glasovanje o ptujskem predlogu v proračunskem odseku za nedopustno, ker je za vlado žaljiv o. Na ta način naj se vname iz čisto zunanjih razlogov med strankami opasen konflikt, ki bi lahko v sedanjau napetem razpoloženju povzročil katastrofe. Enako špekulira Seidler tudi glede debate o vojaškem položaju. Večina zbornice je danes za javno debato, vlada se postavlja na stališče, da mora biti debata tajna ali pa se sploh ne sme vršiti. Tudi tu bi rad Seidler izzval parlamentarne nemire, ki bi mu omogočili »druge korake«. Seidlericvi j zaplečniki že besedičijo zope-t o »krizi p a r 1 a m e nt a«! Trezni parlamentarni krogi (tudi nemški!) se danes strme vprašujejo: Kako je mogoče, da se sme v teh kritičnih časih nesposoben in zloben človek na tak način igrati z največjimi interesi države? Vsi čutijo, da država še nikdar ni bila v tako sramotnem položaju, kakor je danes vznamenju nemškega kur z a. Dunaj, 22. julija. Včeraj se je vršil ministrski svet, ki je trajal več kot štiri ure in ni prinesel nobene odločitve o demisiji kabineta. Ministrski predsednik Seidler bo počakal odločitve glede proračunskega provizorija v plenumu zbornice. Medtem se nadalje trudi doseči za plenum če tudi le prav skromno večino. Dr. Seidler računa najbrže z absencami v vrstah opozicije. Danes se vrši plenarna, seja poslanske zbornice, v kateri pride na vrsto debata o češkem predlogu glede ministrske obtožbe, naperjene proti Seidler-ju in grofu Toggcnburgu. V tej debati je določen čas za razgovore na 30 minut Predlagatelj dr. Stranskv bo svoj predlog utemeljeval, ki ni časovno omejen. V debato bo posegel tudi ministrski predsednik dr. vitez Seidler. Kot govornik Jugoslovanskega kluba govori posl. dr. Ravnihar. Danes zvečer po seji poslanske zbornice se vrši seja proračunskega odseka, v kateri naj se vrši glasovanje o proračunskem provizoriju. Ministrski predsednik Seidler upa, da bo mogel s pomočjo Nemcev, eventualno z njih ob-strukcijo v odseku glasovanje preprečiti. Odsek se more sestati kvečjemu še jutri, v torek, pred plenarno sejo zbornice. Će se rudi v tej eventualni jutrajšnji seji proračunskega odseka prepreči glasovanje, bo prišel proračunski provizorij iz odseka v plenum nazaj brez glasovanja in brez poročila proračunskega odseka. V plenumu ima Seidler spraviti za proračun skupaj majhno večino, kakih 5—7 glasov. V proračunskem odseku mu je popolnoma nemogoče dobiti večino, ker obstoja tam vecma proti njegovi osebi. -* Za skupno postopanje Poljakov, Čehov in Jugoslovanov. Dunaj, 21. julija. »Zeit« poroča: Med Poljaki in Čehi. zlasti med poslancem grofom Skarbekom in bivšim adlatusom dr. Kramara glavnim urednikom »Narodnih Listov« Sisom se vrše že nekaj dni na Dunaju konference, ki imajo namen, pridobiti vsepoljske skupine za skupni nastop s Čehi in Jugoslovani. Predpriprave so se vršile že pred par dnevi v Krakovu. Poljske konference z grofom Burianom. Dunaj, 21. julija. Zastopniki Poljakov so imeli včeraj posvetovanje z zunanjim ministrom baronom Burianom. Notranjepolitični položaj se vsled tega ra prav nič izprememl. Nemška obstrukcija— za Seidlerja. Dunaj, 20. julija. \ proračunskem odseku so se danes dogajale čudne stvari — izbruhnila je nemška obstrukcija. Vzroki tega na prvi videz neverjetnega in skrajno presenetljivega dejstva so iako enostavni. Predočimo si položaj: Včeraj v petek je zbornica končala prvo branje proračunskega provizorija ter je izročila predlogo proračunskemu odseku z naročilom, da izdela svoje poročilo najpozneje do torkove plenarne seje državnega zbora. Novi poslovnik predpisuje v takih slučajih, da mora priti dotična predloga na dnevni red določene seje tudi tedaj, če poročilo še ni izdelano, oziroma odsek ni končal svoje razprave in ni prišel do nobenega sklepa. V tem slučaju določi potem predsednik zbornice izmed navzočih poslancev poročevalca in razprava se prične v predpisanem času. Nemci so bili v svoji politični taktiki vedno skrajno naivni in v parlamentarni strategiji nimajo v Avstriji nobenega Hindenburga. Kar si izmislijo in pripravijo njihove korifeje Teufel, Pantz, Waldner etc, to je navadno, kakor nekateri kritični duhovi med njimi sami pravijo »tolpelhaft«. Mi nočemo polemizirati proti tej označbi ter rajše pripovedujemo naprej. Iz neznanih vzrokov so bili Nemci tokrat prepričani, da v proračunskem odseku ne grozi njihovemu protektorju nobena nevarnost, akoravno bi se normalno že tam moralo pokazati, ali ima vlada večino ali ne. Med tem namreč, ko se v prvem branja ne vrši nobeno gtasova-nje, se v odseku na koncu debate ž e glasuje. Nemci na to niso mnogo mislili. Bedasti dunajski listi so jim toliko nažveprjali, da hoče opozicija strmoglaviti Seidlerja še le pri glasovanju v zbornici sami (žargon si je izmislil za to že svoj strategični izraz »in offener Feldschlacht«), da so se popolnoma zanesli, da v odseku ne bo nič hudega. Povrh je bil rok, ki ga je dala zbornica odseku, tako kratek (od sobote do torka), da so nemški politiki kar slepo verjeli Seidlerjevemu lajbžumalu. zloglasni »N. fr. Presse«, ki je danes zjutraj s svojo običajno nezmotljivostjo napovedala, da v odseku ne bo glasovanja, ker je čas prekratek. Računali so na prstih, koliko opozicjjonalnih poslancev se bo oglasilo k besedi in da bi moral odsek zborovati najmanj do četrtka, da se govorniki izčrpajo. Brezskrbnih obrazov so prihajali dopoldne vitez Seidler, finančni minister \Vimmer in policijski oziroma notranji minister Gayer, k seji, smehljajoč so jih pozdravljali prijatelji s Teu-flom na čelu. Razprava se je pričela. Izvoljeni so bili referenti (za glavnega poročevalca zopet kakor že mnogo let, poslanec Steiwender), govorili so poslanec Zenker (ki je predlagal skrajšanje provizorija na štiri mesece), nato dr. Winter, Dulibič (za Jugoslovanski klub). Tomašek, Conci. »Wer sprieht?« je bilo na kuloar-iih stereotipno, neinteresirano vprašanje žurnalistov. Naenkrat v prvih popoldanskih urah se je razširila po parlamentu vest: Opozicija iioče še danes provocirati glasovanje! Ves bled je pri-hitel Seidler iz dvorane, ves poten je iskal Teufel po restavraciji svojih tovarišev. Kaj se je zgodilo? Čim je končal poslanec Conci svoj govr, se je dvignfl soc. dem. poslanec Seitz, ki je prelagal konec debate. Ta predlog je bilo sprejet ker je opozicija tudi v odseku v večini Po poslovniku smejo govoriti v odseku, čira je sprejet konec debate le še tisti govorniki, ki so bili že preje priglašeni. Novi govorniki se ne smejo javiti k besedi. Priglašenih pa je biro le še par poslancev in postalo je očividno, da je glasovanje skoraj neizogibno, s tem pa tudi očiten Seidlejev poraz: o d-sek bi bil proračunski provizorij odklonil in odsekov poročevalec bi bil moral v torek predlagati v javni seji državnega zbora, da naj zbornica proračunski provizorij in vojne kredite z a -vr ž e ! Vsi ti dogodki so izzvali v vladnih i u nemških krogih največjo paniko. Kaj storiti? m vlada, ki ima vedno polna usta nasvetov, kako naj parlament čim najhitrejše in najpridnejše vrši svojo nalogo, ministrski predsednik, Jci je »zaklet sovražnik« vsakega motenja parlamentarnega dela, patri jotični Nem- ci, ki vidijo v vsaki obstrukciji (če ni nemška) udarec proti državi, so v svoj'i prestrašenosti parirali pretečo nevarnost s prehodom v očitno ob-s t r u k c i j o! Med govorom poslanca Smrčka, ki je prišel po zaključeni debati prvi do besede, so se prestrašeni Scidlerjevci posvetovali v kuloarih in ko so se vrnili v odsek, je poslanec Teufel predlagal.da naj so odsek odgodi do torka (aii po domače povedano, do svetega Nikoli, ker je v torek proračunski provizorij že zopet v zbornici). Predlog je bil odklonjen — opozicija ima večino in rešuje redni potek razprave! Govori na to soc. dem. poslanec Ellenbogen. Po njegovih kratkih izvajanjih ponovi poslanec Teuiel svoj predlog. X< pet odklonjeno! Sedaj pride na vrsto nemški nacijonalec dr. \V a b e r. Takoj je videti, da se je pričela nemška obstrukcija in Nemci pripovedujejo, da bo, če treba, govoril do nedelje! Opozicija pa se roga: Sijajno! Nova vrsta obstruk-cije! Obstrukcija za vlado! Nastalo je prerekanje med opozicijo in obstrukcijo in prišlo je do osebnih rabuk. Zlasti ostro sta se spopadla češki narodno - socijalni poslanec E x -ner in poslanec Teufel, ki je grozil poslancu Exnerju z zaušnicami! Skoraj bi bilo prišlo do pretepa. Med tem so opozieijonalni poslanci skušali dopovedati Nemcem, da so take šale opasne in pritrdili so jim konečno tudi krščanski socijalci, ki so se trudili doseči nekak formalen kompromis. Plod teh pogajanj je bil, da je obstruk-cijonistični govornik \Vaber neslavno končal in da se je seja prekinila. Popoldne je skušal poslanec Teufel še enkrat provocirati odgoditev seje, toda bitka je bila že davno izgubljena. Ker opoziciji ni bilo na "tem, da porazi Seidlerja ravno v soboto, je privolila konečno. da se glasovanje vrši v ponedeljek po plenarni seji. če bi pa odsek takrat ne bil sklepčen, v torek dopoldne pred zbornično sejo. Kot zadnji govornik je prišel še do besede nem. nacijonalec Denk, kate-tremu je bilo poznati globoko depresijo, pred koncem seje pa je stavil poljski poslanec dr. Kolischer ta-le predlog: Proračunski odsek je prepričan, da vlada pod vitezom Seidlerjem ne nudi potrebnega političnega jamstva, da se bodo od ljudskih zastopnikov dovoljeni vojni krediti primerno vporabili. Ta predlog ima večino, proračunski provizorij pa ima manjšino... Istočasno z dogodki v odseku se je tudi razvedelo, da so Poljaki odločeni glasovati za to, da se češka ministrska obtožba proti Seidleriu ne zavrže, temveč izroči posebnemu odseku. O tem ie bil obveščen tudi vitez Seidler. Še med zborovanjem proračunskega odseka je sklical Seidler ministrski svet in kmalu na to je drčal njegov avtomobil v urnem begu z Dunaja proti Donavi — v Eckartsau ... 0 (Govor državnega poslanca Smodlake.) V seji poslanske zbornice z dne 18. t. m. se je oglasil k besedi tudi hrvatski poslanec Smodfaka, ki je izvajal, da so vsi resnični prijatelji monarhije in človeštva prepričani, da se more doseči mir samo potom sporazuma in sprave narodov. Naša vlada, ki stoji danes na krmilu naše države, pa je brez vsakega programa in brez vodilnih idej ter nima prav nobenega razumevanja za velike naloge sedanjega časa. Ona ni storila iz lastne inicijative prav ničesar za spravo med narodi in za zagotovitev notranjega in zunanjega miru. Nasprotno se ie naša vlada potrudila, kar se je mogla, da bi zaseiala med narode spore. Ministrski predsednik Seidler je s svojim zadnjim govorom provzročil samo 3 novo naciionalne konflikte in sicer nemško - češki, poljsko - ukrajinski, in nemško - jugoslovanski spor. Posebno upravičeni so Jugoslovani, da so nezadovoljni. Jugoslovansko vprašanje ni ločen lokalen problem, marveč ie smatrati to vprašanje kot del \«elikega problema in konflikta enotnih narodnostnih vprašanj v Evropi, katere je sedania vojna postavila na dnevni red in ki se morajo rešiti v znrislu svobode in demokracije. Zahteva Nemcev po delili jugoslovanskega ozemlja, pri čemer se sklicujejo na potrebni dohod do Jadranskega morja, je popolnoma neutemeljena. Nemška trgovina specijalno pa nemška alpsko trgovina, more priti neovirana do Jadranskega morja, ne da bi bilo nujno potrebno priklopiti poldrugi milijon Jugoslovanov kakemu nemškemu državnemu organizmu. Prepričani, da ie sveta dolžnost izogibati se vsemu, kar bi moglo sovraštvo med narodi še povečati, so se iz-iivili Jugoslovani pripravljene pogajati se z Nemci in z vsemi drugimi sosednimi narodi glede obojestranskih živ-lienskih interesov. Sporazum z Jugoslovani za ceno, da bi se odpovedali velikemu živemu delu svojega naroda, to je »Slovencem in njih ozemlju, je izključen. Slovenci so kulturno najboli marljivi del ter v narodnostnem oziru najbolj organizirana skupina v jugoslovanskem plemenu. K temu prihaja kot najvažnejši vzrok še motiv bodočega mednarodnega prava -anioodločbe narodov, glede česar so .Slovenci že iz-\ršili, kar se da sploh izvršiti. Noben narod na svem ni izrekel na tako sijajen način v splošnem plebiscita svoio voljo po priklopitvi k jugoslovanski državi, kakor ravno Sloven« i. Podrobno je govoril nadalje govornik o bodočih zgodovinskih in kulturnih nalogah Jugoslovanov. Jugoslovani nikakor ne nameravajo raztrgati vozi, ki jih je ustvarila Donava med sosednimi narodi In se nikakor nočejo obdati s kitajskim zidom. Jugoslovani so pripravljeni se postaviti na podlagi sporazuma med enakopravnimi prostimi narodi in državami v vrste bojevnikov za kulturo in napredek. Obdolžitev nelojalnosti pušča Jugoslovane popolnoma ravnodušne. Oni, ki dolže Jugoslovane nelojalnosti, so v nedavno preteklem času v Vetikovcu, Mariboru, I letin in Gradcu jasno pokazali kakšna je ni i h lojalnost. (Burno pritrjevanje pri Slovanfh.) Iz slovanskem sveta. Slovanska božja služba na Reki. Reka spada s celo senjsko škofijo med one kraje, kjer se maša raie >glagoljati<, t. j., služiti v starosloven-skm jeziku. Vredni reški kapelan dr. Jnretić si je za narodni blagdan, dne 5. julija izposloval cerkveno dovoljenje, glagoljati in hrvatski pridigovati. Reški župan pa ie o tej nakani telefonsko obvestil polici jo in guvernerja in malo je manjkalo, da Juretiča niso zaprli. Ouje se, da so pri tem hrvatski frankovci imeli svoje prste vmes na škodo slovanske stvari. Naravno, da je madžarsko - italijanski listič >Popolo< pisal proti glagoljanju. To njegovo pisanje pa je razljutilo reške Italijane; poslali so deputacijo in Hrvatom izjavili, da se z ono pisarijo ne ujemajo in da naj v njej ne vidijo tolmača italijanskega javnega mnenja. Bosenski romanopisec r& di svoiega romana pred sodiščem. Koncem DroŠleera leta je muslimanski književnik A. Hifzi Bjelevac izdal zanimiv roman >Minka< iz življenja bosensko - muslimanske aristokrat-cije. Roman, čigar čin se vrši v Travniku, v Ilidžah. v Tuzli ha Carigradu, sloni na dogodkih, o katerih je avto« pred leti slišal pripovedovati v Travniku. Za model mu je služil veleposestnik Osmanbeg Hasanpašić, ki se v romanu tudi imenuje s tem pravim svojim iinenom. Sin Osmanbegov toži sedaj pisatelja radi žalitve poštenja svojih roditeljev. Razprava se ie začela dne 9. julija. Obtoženec je dosegel, da se bo čital kot dokazilo — ves roman. Roman ima namen, pokazati socialni položaj muslimanske ženo iu problem muslimanske aristokracije sploh. Na novo hrvatsko žensko realno gimnazijo v Zadru se ie vpisalo za prvi razred 30 deklet. — Nov socialističen tednik >Novo Društvoc žarne v Z.)grobu izdajati Vitomir Korač, ki je priobčil lep članek v zadnji demokraciji«:. Korač zastopa stališče narodne koncentracije Jugoslovanstva in skupnega dela z nacionalističnimi strankami. Njemu nasprotna struia, ki izdaja >Pravdo«, tava brez programske javnosti sem in tia. — V Zagrebu, ki ima že svoj glasbeni konservatorii, se snuje Še >H r v a t s k a Filharmonija« s čisto umetniškimi svr-hami. Reforma učiteljišč in Celi i. Vlada ^reformira« izobrazbo uei-teljstva. Češko učilelistvo je protestiralo proti vladnemu predlogu, češ, noben centralistični reformni načrt za izobrazbo ljudskošolskega učiteljstva ne more obveljati, ker so potrebe Češke povsem drugačne nego potrebe n. pr. alpskih dežeL sploh pa se vladni načrt nič ne ozira na zahtevo učiteljstva, da bi se njega obča naobrazba ločila od strokovne in da bi se mu ta-le nudila v dvoletnem kurzu na vseučiliščih. — Neko častno nagrado 10.000 K je češka porota razdelila med 8 pisateliev; med njimi je tudi slovaški pesnik Hviez-d o s 1 a v. Ali bi se slovenska porota ozirala na Hrvate - Srbe? Ali bi se hrvatsko - srbska porota ozirala na Slovence ? Cehi izdajo svojo >Narodno Ci-t a n k o<, ki bo obsegala kakih 36 tiskanih pol ter stala 12 K. Z njo hočejo obdržati in dvigniti nacionalno čuvstvo. U%+B stran z. >- SLOVENSKI NVenkovc (št. 1G1) je priobčil prevod Ivana Cankarja >Bobv< (pre-vel Fr._ Zibr). — Koncem junija ie minilo 125 let, odkar se ie v Chrudimu na Češkem narodil iznaiditeli ladiUkega vijaka Josip R e s e 1 i. ki ima po niem ljubljanska ulica svoie ime. Reselj ie živel in deloval, kakor znano v Ljubljani, in se je tu poročil s Slovenko. Kakor poroča dr. A. v splitski >No-vi DobU, je imel on pred par leti ▼ Levovu s prof. Orabskim in dr. Glom-binskim razgovor o odnosajih med Poljaki in Jugoslovani. Smisel razgovora je bil ta: Zgodovina in usoda naših narodov ie bila enaka. Skozi veke so Poljaki na severu odbijali navale Tatarjev in Turkov. Jugoslovani pa na sugu. Razvepkana št a med razne države in vlade oba naroda. Poljaki so na severu straža proti Dran-gu. Jul-"- >vani na iusru. Dr. A. pravi končno: Če se tudi na Dunaju neki člani poljskega Kola pogajajo z Waldner-ji in Teufeli. poljski narod v Krakovu in Levovu. v Varšavi in Poznanju je drugačen. — Sloviti poljski pisatelj Stanislav Przvbyszewski se naseli za stalno v Pragi, kjer konča novo dramo, namenjeno Narodnemu Divadlu. Poljski list >Krai«, ki izhaja v Lesnu na Poznanjskem in r>rinaša ne le znane mesečne slovanske priloge, ampak tudi redno podrobne vesti o Jugoslovanih, naglasa v svoiem uvodniku (št. 153) potrebo, da. se Poljaki orijentiralo >na zunaj«, zlasti rudi slede Balkana in Jugoslovanov, glede >12mi-Iijonske&a naroda Jugoslovanov, glede Smilijonskega prebivalstva Bolgarskem te zveze morejo za nas Poljake imeti tako globok pomen, da vse drugo siopi šele v tretjo vrsto nazaj ... — Centralnim državam prijazni Poljaki hočeio baie hitro kralja, da bi se ova-rovali boljševdštva. >Berliner Tagblatt< pravi, da pridejo v poštev pruski nrine Avgust Vv'ilhelm. nadvojvoda Karel Štefan, vojvoda Albreht Evgen Wur-temberski, princ Priderik Kristijan Saški in princ Ciril, drugi sin kralia bolgarskega. Seznam bi lahko bil še daljši. — Nekdanji ruski vojaki iz ruske Poli-ke. ki so kot jetniki v Veliki Banji blizu M a r m a r o š k e S i h o r i. so prosili, naj bi tim prišel pridigovat poljski škof dr. Viadislav Bandurski: oni kraj ima baje že od nekdaj posebne simpatije do Poljakov. Madžari so škofa na poti iz Budimpešte oduševljeno pozdravljali, (cela deputacija n. pr. v Solnoku) ter mu prirejali svečane oficijelne obede: v cerkvi ga seveda >ni-so dobro razumeli«, škof je na nekem obedu kratkomaio povabil vse prisotne in corpore na kronanje bodočega kralja poljskega v Varšavo. Teera poljskega škofa nač na Ogrsko niso vabili vojni jetniki, ampak — madžarski diplomati; moramo se spomniti, da se prav v Marmaroški Sihoti vrši proces proti poljskim legionariem. Druga ukrajinska univerza Stara ruska univerza sv. Vladimira v Kiievu naj bi se iznremenila iz čisto ruske v — >ukraiinsko€. Poznavalci razmer pa pravijo, da to ne pojde lahko: zakaj Kijev, zibelka ruske kulture, je bil in ie dosle predvsem ru^ko mesto in šele v drugi vrsti poljski in malorusko. Poukrajinčenje kijev-ske univerze bi se moglo izvršiti le polagoma, kakor poukrajinčenje vseh ukrajinskih uradov in ministrstev, kjer se dosle faktično uradu je ruski, ker za ukrajinsko uradovanje ni uradnikov. Sedaj se misli na drugo univerzo, in sicer v Oernjgovu. ki naj bi vzgajala ukrajinsko u radništvo. — Srečna republika ukrajinska dobi baje nove novce. Prebivalstvo ie želelo, da bi se izdelovali stari carski rublji. ali temu se ni moglo ugoditi. (Po češki smotri >Cestac. št. 6.) Bolgarski vojni tiskovni urad je izdal brošuro >3rbsko - bolgarski odnosa ji«, ki io je spisal Čilingirov. Tu se rišejo odnošaji obeh narodov od najstarejših časov do rhndanes. Kaj pomeni to? — Dne 10. iuliia je šolska mladina mesta S k o p 1 j a bila v Sofiji. Ob tei priliki se ie predavala tudi pesem >Bog< pesnika Vazova. ki so se mu priredile velike ovacije. Sko-peljska deca je po veliki večini srbska, Vazov pa je eden najljuteiših srbofo-bov. Prireditev je bila torej vsekakor >pikantna«. Interpelacij Jugoslovanskega kluba. Vojne izgube Slovanov in Nemcev. (Interpelacija Jugoslovanskega kluba do domobranskega ministra dne 19. julija.) Dne 12; t. m. je nemško radikalni poslanec AViehtl na svojem zborovanju v Slovenski Bistrici izjavil na vprašanje, kaj se bo storilo s Slovani, da jih je treba najprej decimirati in potem razdreti njih skupnost Za dosego tega cilja, da ie bila vojna najboljše sredstvo. Skliceval se je pri tem na številke, na podlagi katerih je dokazal, kako strahovito so de-cimirale Slovane v Srbiji. Bosni in Hercegovini. Dalmaciji, na Benečan-skem in v Galiciji nemške čete, vojna in lakota. Po njegovih izvajanjih so Nemci mnogo mani trpeli. Dokler ni mogoro Jugoslovanov popolnoma razkosati, je treba stremeti za tem. da jih vojna čimbolj uniči. Sredstva zato, so v prvi vrsti fronta in nepreskrba z živili, torej lakota. Med Jugoslovani ie znano, da je vsenemška stranka od početka vojne stala vedno v stikih z armadnim po-veljništvom Zato ta izvajanja vsenem-škoga p- slanca tembolj vznemirjajo Slovne. Kor upravičeno domnevajo, da s* ta poveljništva v tem namenu vedno poSlliala mnogo več slovanskih, kakor nemških čet na fronto. Da se Slovani pomirijo, je neizogibno potrebno, da se objavijo statistični podatki o unnr&U nemških in nenemŠkih čet na fronti in v zaledju. Zato vprašajo domobranskega 00 oseb zadušenih ali pohojenih. Car Nikolaj II. je- pozval dne 24. avgusta 1898 velesile, da naj skličelo konferenco za splošno raz-oroženje. Dne 18. maja 1899 se je nato sestala prva mirovna konferenca v Haagu, kjer je dal ruski car zgraditi mirovno palačo. Novembra 1899 se je vršila konferenca v Potsdamu glede balkanskih problemov. Takrat že se je pokazalo nagibanje carja k Nemčiji. Tudi nastop evropskih čet na Kitajskem leta 1900 je jasno pokazalo zbližanje med Rusijo In Nemčijo. Od takrat sta se nemški cesar in ruski car redno sestajala vsako leto enkrat v Revalu, drugič v Wiesbadnu, ali pa kje na Vzhodnem mor-iu. Z Avstro - Ogrsko razmerje ni bilo nikdar tako prisrčno, kakor napram Nemčiji. Vendar je obiskal car Nikola) TI. v času med 30. septembrom in 3. oktobrom 1903 bivšega cesaria Franca Jožefa I. v Murz-stegu in na Dunaju. Tudi ta sestanek nam je še v spominu, ker se le bavi! v prvi vrsti z balkanskimi zadevami. Leta 1904. in 1S05. se le vršila nesrečna rusko - japonska vojna, kateri je sledila prva velika ruska revolucija. Revolucija ie bila vduŠena. a Je imela vendar za posledico, da Je Izdal car takozvani oktobrski manifest, s katerim je dal državni dnml značai zakonodajne skupščine. Vstop Pnsije v svetovno vojno, des-organi7acija ruske vojske, porazi v GaPciH in na Poljskem In končno boljševičko gibanje je povzročalo v zgodnji pomladi 1917 veliko revolucijo, ki jo strmoglavila carja s prestola. Od tedaj se carja vfačfll fz mesta v mesto, H zapora v zapor ter so mu boijševfkl končno vzeli živlienje Iz strahu, da b! utegnil priti v roke češko - slovasTdm četam. Kodanj, 20. Julija Neki general, Id se mudi .v Petrogradu in ki je bil v svezi z biv&lm carjem, je dobil od carja Nikolaja I. pismo, H pravi meč druglnt: Stradamo h! «e~ dobimo razen krompir)« tn slaulKuv sploh ničesar. Knjige so podvržene najstrožji cenzuri. Dobivamo samo ruske spise. Med transportom v Jekaterinburg so nam hoteli delati silo. Vsi smo se silno prestrašili, zlasti Alica, ki še danes trpi na posledicah strahu. Samo vsled spretnosti ljudskega komisarja Jakovlesa smo ostali pri življenju z božjo pomočjo. Bivši car slika potem svoje vsakdanje življenje in se pritožuje nad brezobzirnostjo straže. Pravi, da je bivši prestolonaslednik zelo bolan in da hira od dne do dne. Pismo se konča z besedami: »Bog je hotel, da moram preživeti v svoji starosti ne samo stiske svoje domovine, marveč tudi trpljenje edinega sina, ki mi leži v postelji. Homatijc na Ruskem. Beroiiu, _'u. julija. »Lokalanzeiger« poroča, da je bilo v maščevanje umora grofa Mirbacha v. Moskvi usmrćenih 13 oseb, ki so bile udeležene na umoru grota Mirbacha, med njimi tudi glavni povzročitelj umora. >Lokalanzeiger* izve nadalje tudi, da je nemška vlada predlagala, da naj v bodoče prevzame varstvo nemškega veleposlaništva v Mostrvi nemški bataljon. To je ruska vlada odklonila. Stockholm, 20. julija. Ljun boji med Ceho - Slovaki in sovjetskimi četami so se vršili zadnje dni ob Volgi in v Uralu. Češko - slovaška skupina ob Volgi je skušala iz Sisrama prodreti v dveh smereh na Sa-ratov in Penzo. Medtem se je boljševikom posrečilo zasesti Sisram, premagati Ceho-Slovake tudi v Uralu ter pričeti s prodirati j«m proti Uii. Beroiiu, 20. julija. Iz Kijeva poročajo: Mestni kongres kflmsTTe republike predlaga namesto splošne1 in direktne volilne pravite, katero so zahtevali Tatari, volilno pravico po kurijah. Na Krimu se zadnji čas oiačuje konservativni elementi Stockhohn, 20. iuliia. Iz Helsingforsa poročajo: Ljenin je razpisal »a aretacijo bivših ministrov Kerlenskega in Cernova ter drugih članov bivšega kabineta po 2SO.O0P rubljev. « ugano, 20. julija. Turinska »Stampa« poroča iz Pariza, da sta generala Aleksejev in Kaljedin na Čelu močnih oddelkov Čet na poti proti Moskvi. Generala imata namen, podpirati giDanie v Ukrajini proti hetmanu Skorooads!ce:fiu. Ženeva, 20. pilija. Glasom poročil londonskih listov je dospel Savinkov v Arhan-gelsk ter se ie takoj odpeljal na Angleško. Curili. 20. Julija. Fir.ske čete so se utrdile ob murmanski obali, zlasti v Kemu ob Belem morju. Angleži so aretirali celo vrsto članov sovjeta ter jih dali ustreliti. Abo, 20. julija. (Koresp. urad.) Diplo-matični zastopniki entente so dali sporočiti komisariiatu za zunanje zadeve, da so ne bodo preselili v Moskvo, ker se čutijo v Vologdl zadosti varne in je Moskva boli ogrožena čd Nemcev. Moskva, 20. julija. (Koresp. ur.) Glasom poročil *l2Vestij«, je komisarijat ža zunanje zadeve v noti francoskemu generalnemu konzulu opozoril na udeležbo francoskega zastopnika pri pogodbi s sovjetom rnurmanskih pokrajin z o žirom na nastop čet, na udeležbo francoskih vojakov pri prodiranju ob murmanski železnici in z ozirom na oklic francoske misije pri čeških četah, ki pozdravlja protirevolucijo-narno gibanje in delovanje Cehov. V podobni noti angleškemu zastopniku je protestiral komisarijat proti dejstvu, da so angleške čete skupaj s francoskimi in srbskimi silami korakale proti jugu, da so bile ruske železniške straže razorožene, da je bila uvedena poštna in brzojavna kontrola in da je bilo po zasedenju Kema in Sorskd- fa na poti v Onego zasedeno tudi mesto umski Posad. Gre torej za nasilje proti pokrajini republike sovjetov. Komisarijat protestira energično proti temu nasilju ter izjavlja, da bodo storile čete sovjeta vse, da osvobodijo rusko ozemlje in opozarja na razburjenje ruskega naroda vsled angleškega naoada. V noti ameriškemu generalnemu konzulu izreka ljudski komisarijat svoje začudenje zaradi udeležbe zastopnika Amerike, katere prijateljstvo Rusija tako viso ko ceni, protestira proti udeležbi Amerike pri pogodbi s sovjetom murmanskega ozemlja, proti vkorakanju ententnih čet v Rusijo ter izreka upanje, da bo Amerika zapustila pot kršenja ruskega ozemlja in elementarnih pravic ter pomagala odstraniti vse, kar more provzročfti tako kršenje. Šangal, 19. julija. (Koresp. ur.) Aleksejev je med Tomskom in Udinskom sestavil novo vlado, da more skupno nastonari z generalom Horvatom, načelnikom sibirsko vlade. Moskva, 19. julija. (Koresp. ur.) Glasom poročil maksirnalističnlh listov, se razvija opozicija proti socijal. revolucijonar-jem v Uralu in ob Volgi ugodno za boljševike. Divizijski poveljnik poroča, da so sovjetske čete zavrnile 3500 mož močni oddelek s petimi topovi, ki je napadel postajo Filonovo. Boljševiki so vjeli 150 kozakov, med njimi 29 častnikov ter so vplenili 1 top in 8 strojnih pušk. V Irkutsku so zavrnili rudarji napade Bele garde. V Orenburgu so odkrili zaroto častnikov in inteligence, katerim so se pridružili tudi socijalni revolucionarji. Zarotniki so dobili orožje iz skladišč Rdeče garde. Moskva, 18. Julija. (Koresp. ut.) Govoreč o političnem položaju Rusije, izvaja »Pravda«: Rusija mora natančno opazovati angleško - francoski imperijalizem. Treba je reči polno resnico. Med Anglijo in Rusijo vladi vojno stanje, četudi ne formalno, vendar faktično. Angleži nastopajo proti nam brez hrupa, brez oflcijalnih not, s tihim rovanjem, da nas nekega dne žive vjamejo. Njih namen Je jasen. Združiti se hočejo s Ceho - Slovaki, z bojem hočejo začeti na severu, od Sibirije nas hočejo odtrgati in v Arhangelsku, Vologdi, Jekaterinburgu in drugod hočejo provzročiti p roti revolucijo. Berolin, 20. julija. Iz Kijeva poročajo: Dne 17. julija se je pričela že dolgo pričakovana ukrajinska železničarska stavka. Zadnji vlaki so dospeli v Kijev v sredo zjutraj. Sedaj stoje vse ukrajinske in južne železnice. Ukrajinski zunanji minister Je izjavil, da je ruska vlada podpirala to gibanje in poslala v to svrho železničarjem tudi 2 milijona rubljev. Iz početka so hoteli voditelji stavke pričeti s stavko šele j septembra, da morijo po£iUanie žita. Mini- ! ster pa Je nalašč že sedaj povzročil stav- j ko, da preDreči vse bodoče stavke z radi- j kalnim saniranjem železniških razmer. Tre- ! ba le, da se železničarji militarizi-r a J o.__ Nastop Japonske v Sibiriji. Amsterdam, 20. julija. (Koresp. ur.) Reutcr poroča iz Tokija: Japonska je sklenila nastopiti v Si-birijL Vsi potrebni koraki so že storjeni. London« 19. julija. (Koresp. urad.) Neki japonski list prinaša ta-le pregled dogodkov na Japonskem: Francoska in Ita- | lija sta predlagali Japonski in Ameriki, da i naj nastopita v Sibiriji. Japonska si je izgovorila čas, da zadevo presodi ter Je nato stopila pred Ameriko z zelo pomembnim predlogom. Pozneje so stavile Zedinjene dižave predlagale skupen nastop v Sibiriji. Japonska je baje pripravljena takoj odpo-slatt čete. Nevr Yrjrtr, 70. Julija. »Asoclafčd Pres^ poroča iz VVashingtona: Pogajanja med Zeoinje-nimi državami, Anglijo, Francosko In Japonsko glede značaja intervencije v Rusiji, se nadaljujejo. Do sporazuma do-sedaj Še ni prišlo. Froncosiid ofenziva. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 20. julija. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Ru p rent a: Delovanje Angležev se ie v posameznih odsekih zvišalo. Sovražnik je đopoidne napsd-jl proti Mćterenu, severno od Merrisa In južno VIeux Ber-tpjma. V Mćterenu se le ustalil, v Ostalem je bi! zavrnjen ter ie pustil vjetnike v naših rokah. — Armadna skupina nemškega cesarje v iča. Bitka med AIsno in Marno se nadaljuje. Sovražnik se Je na celi bojni fronti znova zagnal, da nas prebile. Oklepni avtomobili so zgodaj zjutraj vdrli v dele naših najsprednejših Jarkov. Po srditem boju se Je proti poldnevu ponesrečil prvi sovražni sunek, na višinah jugozapadno od Solssonsa, zapadno od Har-tennesa. vzhodno od Neui!lyja in severoznpadno od Chateau Thlerrv. Od letalcev kot v pohodu na bojišče javljene m od njih uspešno napadane sovražne kolone so naznanjale nadaljevanje napadov. Izvršili so se zvečer po močnejši pripravi z ogniem. Med rekama Ateno in Ourcq so se v n£šlh proti-sunkih južno od Ourcqe po večini zrušili že v csnfu. Severno od Hartennesa srno vrgli sovražnika nazaj čez njegove izhodne črte. Čete so Javile najtežje izgube sovražnika. Veliko Število oklopnih avtomobilov leži razstreljenih pred našo fronto. — Južno reke Marne čez dan zmerno delovsr.le ognja. Jugovzhodno Mareuila smo zavrnili ponovne delne napade sovražnika. Tekom noči smo, neopaženo od sovražnika, naše Južno Mame stoječe Čete umaknili na severni breg reke nazaj. — Krajevni boji Jugozapadno In vzhodno Relnisa. Se-vernozapadno Souslna so bfll krvavo zavrnjen! francoski Sunki. Včeraj smo zopet sestrcIHl 30 sovražnih letal in 7 priveznih ba-onov. Poročnik Lovvenharclt je doregel svojo 40. in 4L, poročnik \Venkhofi 30., stotmk Berthold 3S.. nađporočnik Lorzer 27., poročnik Jaccb 24. in poročnrk Konneke 22. zmago v zraku. — v. L. Berolin, 21. julija. (Kor. urad) Zapadno bojišče. Skupina gfm. R u p -r e h t a. Sitnemu artilerijskemu boju ob Ancri so sledili med Beaumontcm fn Hamelom angleški InfanterlJskf napadi, ki smo lih z velikim izgubami za sovražnika zavrnil!. Enako so se zvečer ponesrečili napadi Angležev vzhodno in jugovzhodno od Hebuterna. Čez dan večinoma zmerno bojno delovanje Je žvečer zopet oživelo. — Skupina nemškega cesarjeviča. Severno od Aisne je izvršil sovražnik napade med Nouvronom in Fontenovem, ki smo jfh pa v protisunku zavrnili. Med Aisno in Marno ie skušal sovražnik včeraj z novimi divizijami izsiliti odločitev bitke. Zavrnili smo ga. Imel je velike izgube. Francoski pomožni narodi: Algerci, Tunezani, Maročani in Senegaiski zamorci so nosili na ognjiščih glavno pe-zo boja. Senegaiski bataljoni, kot napadalne skupine razdeljeni med francoske divizije, so napadali za oklonnimi avtomobili pred belokožimi Francozi. Amerikanci, črni Amerikanci, Angleži in Ita-liiani, so se bojevali med Francozi. Po dveh težkih bojnih dnevih je prišla včeraj napadalna sila naših čet v pretisun-kih zopet popolnoma do veljave. Brez artiljerijske priprave se je napadalna sila naših čet prilagodila napadu številnih oklopnih avtomobilov, ki je izpo-četka presenetil. Včerajšnji bojni dan se ie postavil v delu vodstva in čet ter v svojem zmagovitem koncu enakovredno v vrsto prejšnjih bojnih uspehov na tem bojišču. Ob višinah jugozapadno od Soissonsa so se zlomili do kar naj-silnejšem bobnajočem ognju izvršeni napadi sovražnika. Pod vodstvom oklopnih avtomobilov je sunila sovražna pehota do sedemkrat proti cest! Soissons - Chateau Thierry, severno od Ourcnua. Severozapadno od Hartennesa se Je sovražni napad izvečine zlomil že pred našimi črtami, jugozapadno od fTartennesa pa smo vrgli na-padaiočega sovražnika v protinapadu nazaj. Njegovo, v gostih skupinah nazaj valovečo pehoto ie prijel uničevalni ogenj naše artiljerije, nehote in strojnih pušk, ter jo zbil. Tudi južno od Ourcqua je naš protinapad zlomil sovražni napad. Severozapadno od Chateau Thl-erryia so se zadnje tedne vedno iznova napadeni polki tudi včeraj zmagovito držal! proti večkratnim napadom Ame-kancem. Amerikanci so imeli tu posebno velike izgube. Po noči smo preložili, nemoteni od sovražnika, obrambo na pokrajino severno in severovzhodno od Chateau Thierrvja nazaj. Na južnem bregu Mame je izvršil sovražnik enotne napade proti pozicijam, ki smo lih bili preteklo noč opustili Na- pade Je izvrill včeraj dopoldne po štiri- urni artiljerijski pripravi pod gostim ognjem, a so se napadi na več točkah razblinili. Naš artiljerijski Ogenj, ki ]e na severnem bregu deloma Hankirat je prizadejal sovražniku Izgube. Tudi jugozapadno od Reimsa je postavil so« vražnik močne sile v napad na od nas zavzete pozicije med Marno in severno od Ardre. Angleži so bili tu prišli Francozom in Italijanom na pomoč. V našem ognju in v naših protisunkfli so se napadi z izgubami za sovražnika ponesrečili. Bojni letalci so opetovano napadli s strojnimi puškami in bombami ter posegli v boj proti napadajoči pehoti in zbranim oklopnim avtomobilom in kolonam. Zbiii smo včeraj 24 sovražnih letal in tri prive/ne balone. Stotnik Berthold je dosegel svojo 39.. nadporoč-nlk Loerzer svojo 28», poročnik Bil lik svojo 24. zmago v zraku. V Champagni so se razvili včasih krajevni pehotni bofL — v. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. BeroHn, 21. julija. Na bojni fronti ffieđ Aisno in Marno so se ponesrečili francoski napadi. Zvečer so se razvili med Aisno in Ourcquom novi boji. Amsterdam, 20. julija. (Koresp. urad.) »Daily Mail« piše povodom francoske proti-ofenzive: Ludendorff nima mnogo izgubiti. Njegove rezerve so vsled izgub ob Marni in pri Soissonsu močno oslabljene. Vendar ima na razpolago še 40 divizij. Skrb In ne^ gotovost pri zaveznikih ne bo prenehala prej, predno ne bodo stopile tudi te divizije v boj in predno ne bodo poražene. »Times« svare pred pretiravanjem posledic, ki bi jih mogla imeU protiofenziva, predno te posledice že niso nastopile. Namen generala Focha le, prisiliti Nemce v njih novem sektorju, da se umaknejo, ne upa pa, da hi lih premagal. Med Oiso in morjem Se ni mogel izvršiti zadosti močnega pritiska na nemško fronto. Armada princa Ruprehta Je še popolnoma intaktna in niso izključena na tem delu fronte presenečenja. Armadi nemškega prestolonaslednika je zadal general Toch sicer smrtni udarec računati pa je šc vedno z možnostjo, da mu pride na pomoč armada gfm. Ruprehta. Berolin, 20. Julija. (Koresp. urad.) VVolffov urad poroča: Dne 19. julija, drugi dan izjrttb polne Fochove protiotenzive, Je prinesel nemškim Četam- zopet velik asp«h v obrambi Sovražniki so skušali z vsemi silami izsiliti prejšnji dan s težkimi krvavimi izgubami ponesrečeno prebit-J e. Uspeh včerajšnjega bojnega dneva, ko je sovražnik neprestano z novimi silami na bojni fronti kakih 40 km vedno znova napadal, so bile najtežje izgube na ljudeh in materijalu, nI se pa posrečilo sovražniku niti z dabka prebiti nemške fronte. Da si fe general Foch postavil tako dalekosežen cilj. Izhaja iz dejstva, da je pripravil velike rezerve konjenicev. 19. Julij, eden najbolj krvavih dni tega za entento tako izgub polnega leta. Je vzel sovražniku vsako upanje na prebitje nemške fronte. Berolin, 20. julija. »Lokalanzeiger« poroča: General Mauritze pravi v »Dailv Chronicle«: Protiofenziva zaveznikov po meni, da razpolaga general Foch z zađost-^ niml četami In da je prenehal čas, ko le morala ententa mirno čakati fn samo zavračati sunke. »Echo de Pariš« opozarja na težavni položaj Reimsa. »Temps« piše, da je bil francoski napad izvršen popolnoma brez artiljerijske priprave. Samo številni tanki so branili in ščitili napad infanteriie. Berolin, 20. julija. (Koresp. ur.l Sijajna izvedba zopetnega prehoda preko široke Mame, ki se Je izvršil neopaženo od sovražnika, je novo veliko delo nemškega vodstva in nemških čet S sunkom na južni breg Marne so bili zvezani razni nameni nemškega vrhovnega armadnega vodstva, ki jih je nemška vojska tudi v polni meri dosegla. Najprej je šlo za to, doseči s prehodom, ki se je kljub silno žilavi sovražni obrambi sijajno posrečil, razširjenje napadalne baze za nemški sunek na obeh straneh Reimsa, ter pritegniti In privezati močne sovražne sile. Sovražno vodstvo je postavilo na to tudi takoj na tem mestu v boj močne rezerve ter Izvršilo že prvi dan skrajno krvave, toda popolnoma brezuspešne protinapade. Dočim je na novi fronti ob Marni sovražnik izkrvavel, je moral prepustiti Nemcem takt. uspeh vzhod. Reimsa, kjer so Nemci zavzeli obvladajoče višine južno od črte Nauroy - Badonvillers. za katere so se v bitkah v Champagni I. 1915. in 1917. vršili najhujši boji. Sunek na južni breg Mame z vso svojo nevarnostjo za sovražnika je imel končno tudi za posledico pričetek že dolgo pričakovane francoske protuofenzive, ki jo je general Foch določil med Aisno in severno od Chateau Thierrvja. Končala se je kljub dvema bojnima dnevoma, polnima skrajno brezobzirnega uporabljani asil in kljub krvoprelitju s popolnim uspehom za ententnega vrhovnega poveljnika,*kateremu se nameravano prebitje nemške fronte ni posrečilo. Tako Je bila naloga na južnem bregu Mame se bo-jujočlh nemških čet rešena ter ni bilo več treba Še nadalje držati te pozicije. Vodstvo je moglo sedaj čete zopet umakniti na severni del. kjer jih bo uporabilo za nove važne naloge. Meteren, Merrls in Vieux B e r q u i n so vasi blizu železnice Ar-mentieres - Hazebrouck - Calais. — Vas Hartennes leži ob glavni cesti Soissons - Chateau Thierrv, kakih 12 km južno od Soissonsa. — Trg N e u i 11 y leži na južnem bregu reke Ourcq, blizu njene struge, ob veliki cesti.ki se južno - vzhodno od tega trga združi s prej omenjeno glavno cesto Soissons - Chateau Thierrv. — Vas Mareuil leži ob Mami, nekaj kilometrov vzhodno od Dormansa. — Vas S o u a i n leži v Champagni ob veliki cesti Chalon sur Mame - Mezieres blizu tam, kjer to ce-to križa od Reimsa proti vzhodu držeča velika Stara rimska cesta. — Vasi Beaumont in H a m e 1 ležita malo kilometrov severno od mesta Albert vas Hebuterne pa leži par kilometrov severo - zapadno od Beaumonta. — Vasi Nouvron in Fon-tenoy ležita komaj dva kilometra vsaksebi na severnem bregu reke Aisne, blizu njene struge, ne prav 10 km zapadno od mesta Soissons, ki se mu nasprotnik usrc no bliža od zaoada. Jugo - zapada in or! i':??, tako da ie mestoma od niega sam.. 7 do 8 km oddaljen. Mesto Cha+cau TI. ry je prešlo v nasprotnikove roke. Ženeva, 20. julija. Pariški poroče\ ^Journala d* Oeneve« sklepa iz dogodko na zapndni front? ter fz oboi^frnnskih načrtov glede tega boiišca. da je peta vojna zima neizogibna. Medtem bo ententa dosegla neizpodbitno številno premoč vsled prihoda ameriških pomožnih čet, katerih bo do tedaj dospejo več milijonov. Lugano, 20. julija. »Corriere della sera« opozarja, da so Francozi kot odgovor na nemško ofenzivo že tri dni po pričetkn te ofenzive zastavili s protiofenzivo. Bern, 20. julija. »Agence Havas« poroča, da dobiva boj pri Reimsu in ob Mami velikanske dimenzije. Bitka valovi sem in tja. Berolin, 21. julija. VVolttov urad poroča: Dne 20. julija zvečer je nameril sovražnik po močni artiljerijski pripravi proti na-Mm pozicijam pri liebuthernu silen napad na fronti kakih 5 km. Sunek se je ponesrečil že pred našimi črtami z največjimi izgubami za sovražnika. Enako smo zavrnili sovražni oddelek, ki je prodiral severovzhodno od Tricota v gostih valovih po nenadnem artiljerijske-m ognju* Berolin, 21. julija. Napad na obeh straneh potoka Clignon se jc razširil to pot skoro do C"ra;eau Thierrvja. V trdih izmene polnih bojih smo vse napade z izguhaini za sovražnika zavrnili. Tu so zlasti krvaveli poleg črnih pomožnih čet Amerikanci. Na mnogih točkah so se grmadili velikanski kupi ameriških mrtvili pred našimi črtami. Berolin. 21. julija. (Koresp. ur.) VVoIf-iov urad poroča: Na bojišču med Aisno in Marno so dosegli Nemci dne 20. julija zopet novo zma:;o v obrambni bitki proti sovražniku, ki je brezobzirno zastavljal svoje francoske, angleške, italijanske in ameriške čete skupaj s pomožnimi četami ter iskal tu odločitve. K velikanskim žrtvam, ki so jih t-trpeli Angleži in Francozi od 21. marca sem vsled opetovanih zmagovitih ne prebitnih bitk. so prišle nove težke izg • . ne da bi se bilo entetunemu generali Focfau tudi le iz daleka posrećilo dosc i svoje dalekosežne cilje. Proti 11. dopolu le smo opazili močne prioravlj. čete sovražnika južno od ceste Villcrs - Cotterets-Soissons. Tudi smo videli, kako se približujejo skupine sovražnih tankov. S polnim uspehom so zbrale naše baterije svoj oseij uroti tem hvaležnim ciljem. Proti 3. popoldne se je stopnjeval sovražni ogenj do izredne sile. Kmalu nato se je pričel pričakovani napad. V trdih bojih smo v globokih vrstah r.apadajoče^a sovražnika z velikimi izgubami in deloma v uspešnih protisu;! !i zavrnili. Sele proti V: 10. zvečer jc mogel po novem bobnajočem ognju Se enkrat napasti, imel pa je samo še moč. izvršiti delne napade, ki so se razbili v našem o^nju. Bolj proti jugu je pričel sovražnik s svojimi velikimi napadi že v zgodnjih jutranjih urah. Pri Viersyju so je zlomil prvi naval sovražnika v našem ognju, ki jc z boka z izrednim učinkovanjem udarjal v sovražne »^apaaalne kolone. V pokrajini severno ed Viflemontore je močne prebitne poskuse zadela ista usoda. Tu je obnovil sovražnik že ob 11. in ob Ht\2. dopoldne svoje s svežimi silami izvršene napade. Kopneče divizije je dopolnjeval vedno z novimi rezervami ter naskakoval ves popoldan naše pozicije, zlasti krvavo se je zlomil ob 4. popoldne v našem uničujočem ognju sovražni naval. V poznih večernih urah je upal sovražnik še vedno na uspeh. Pod nadvse močnem bobnajočem ognju je zopet napadel. Napad je bil zopet zaman. V protisun-kn smo celo deloma pridobili tal. Pozno v noč je sovražnik na nekaterih točkah nadaljeval svoje napade Kljub vsej brezobzirnosti in kljub zastavljanju najsllneiših boi-nfn sredstev in številnih čet sovražnik ni mogel doseči nameravanega uspeha. Velikost žrtev napadalca je nepopisna. Ne da se primerjati z izgubami nobene bitke v tej vojni. Zopet nosijo Francozi glavno pezo izgub tega napada. Rotterdam. 21. julija. (Koresp. urad.) Iz Londona poročajo, da sc vzdržuje angleško časopisje sodbe o položaju na fronti. Časopisje sicer izraža svojo zadovoljnost nad dejstvom, da so zavezniki nastopili ofenzivo, spoznava pa na drugi strani, da sila Nemčije še ni zlomljena. Splošno se pričakuje, da bodo Nemci pričeli na severnem odseku fronte z novo bitko. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 20. julija popoldne. BLtka se ljuto nadaljnje. Na vsej tronti zapadno od Reimsa so Francozi včeraj živahno napadali. Južno od Marne so Francozi zopet zavzeli Monvoisin ter pregnali sovražnika z gozdnih robov vzhodno od Neuillva. Severno cd reke so Francozi prodirali v gozdu Le Roi in v gozdu Courton ter so prestavili svojo črto med La Patentom in Pour cvjem za 1 km proti zapadu. olj proti severu so zavzeli Italijani mlin Ardre ter prodrli naprej v pokrajini pri BoxriHyju. Tekom svojega prodiranja so vplenili Francozi 4 topove in .30 strojnih pušk. V VVoevru so francoski nenadni nanadi na nemške črte dali kakih 100 vietnikov. AMERIŠKO URADNO POROČILO. 19. julija. Neprestano smo nadalje prodirali med Aisno in Marno. 20. j u 1 i j a. Med Aisno m Mamo smo zopet zlomili sovražni odpor ter nadalje prodirali. Vreli smo več sovražnikov. Z italijanske fronte. NASE URADNO POROČILO. Dunaj. 20. julija. (Kor. urad.) Na tirolski zapadni fronti je včeraj bojevanje znatno oživelo. V pokrajini Adamella smo zavrnili več italijanskih sunkov, na Corno di Cavento smo morali prepustit] sovražniku neko naprej pomaknjeno oporišče. V Albaniji je prišlo danes severno Berata do novih bojev, ki še trajajo. — £>ef generalnega štaba. Dunaj, 21. julija. (Kor. urad.) Na hrbtu Zugne smo pognali sovražne napadalne oddelke z ognjem, deloma v boju z ročnimi granatami nazaj. Pri Asiagu so se ponesrečili angleški sunki. Boji v Albaniji se razširjajo polagoma na ves odsek med gorenjim Devo-Ujem in morjem. — Šef gen. štaba. 3400 m visoki Corno d i Cavento ie vrh v Adamelskem eoroviu ob do-četku doline, do kateri teče reka Chie-se. ki ie glavna reka Judikariie t. i. iužno - zaoadne Tirolske. — Greben Z u en a se dviea iužno od Rove re ta med dolinama reke Adiže in notoka Leno di Val Ar.sa. ki se. pritekaioc od «ara. v Adiži izliva blizu Rovereta. Diaz napoveduje odločilne tedne. »Zuricher Tagesanz«jger« poroča, da je italijanski generalisimus Diaz pred' kratkim v Benetkah izjavil, da bodo prihodnji tedni za italijanske vojne cilje odločilni. Sodi se. da se nanaša ta izjava na bližnjo veliko italijansko otenzivo. ZRAČNA VOJNA NA ADR1J1. Rim, 19. julija. (Koresp. ur.) Agenzia Štefani: Urad mornariškega generalnega štaba poroča: Večja skupina italijanskih pomorskih letal je bombardirala v četrtek zjutraj vojaške utrdbe v Baru in v pristanišču zbrane ladje. Naši vrli letalci so se spustili proti bregu in dosegli znatne uspehe. Ugotovili so resne sovražniku prizade-jane škode. Kljub sovražnemu odbijalnemu ognju so se vrnili vsi naši aparati na svojo bazo. Angleški letalci so napadali na Adri-ii obe sovražni oporišči. V sredo, ko so Italiiani napadali Puli in Lastovo, je bombardirala angleška skupina uspešno vojaške utrdbe v Kotoru. Sovražna letala so izvršila protinapad in zasledovala Angleže, ki so napad zavrnili in svoje delo dokončali Drzni angleški letalci so se vrnili nepoškodovani na svojo bazo. Ameriška križarka potopljena. vVashington, 20. julija. (Koresp. urad.) Mornariški oddelek sporoča, da se ie dne 20. julija potopila neka križarka Zcdinjenih dr/av. Neki pamik zbira preostale ter se zdi. da ni od moštva vtonil nobeden. Katoliška omladina iz Dalmacije ! narodno koncentracijo. Katoliška rrdadina, ki se zbira okoli zagrebških \"\in* (senijorji), je imela 11. t m. v >plitu slavno skupščino, na kateri je sprejela sklepe splitskega zbora z dne 2. t. m. in izjavila, da hoče podpirati vsako delo za narodno koncentracijo, kateri »c svrha, da privede narod do države Hrvatov. Srbov in Slovencev. = Bosna izumira. Sedaj mora tudi sarajevski »Hrvatski Dnevnik« priznati, kar so povdarjale že številne interpelacije »Jugoslovanskega kluba«, da ljudstvo v Bosni izumira. »Y resnici izumira« piše »H. D.«. »Izumira kot narod, ako tudi ne izumira kot masa. izumira kot za življenje sposobna aktivna celota, ki ima sodelovati v napredku človeštva, ^zgublja življensko silo k delu pozvanega naroda.« Bolezni se sinjo, dežela pa trpi na velikem pomanjkanju zdravnikov. Na Dunain ic prebivalstva -2.035.O00. zdravnikov je 3600, torej pride en zdravink na 555 oseb. V Bosni pa je prebivalstva 2.000.000 in samo 154 zdravnikov, torej en zdravnik na 12.800 oseb. List zahteva nemud-no pomoč: »skrajnje jc vrijeme, da vlast poduzme sve. što može, da očuva naš narod od narodne smrti.« = Poljski listi o Jugoslovanih. Potiski dnevnik »Kraj« (Poznanisko) ima (c: 158) izviren članek o političnih razmerah pri Jugoslovanih ter našteva štiri politične smeri: 1.) Najmanj vplivna in vedno slabša celo po številu je skupina busteršičeva. ki nima poguma, na zunaj nastopiti proti jugoslovanski deklaraciji, a faktično bi se zadovoljil s predvojnim stanjem. 2.) Za državno ujedinjenje vseh Jugoslovanov se izjavljajo vsi zavedni Slovenci. Hrvati in Srbi. 3) Tretja smer je smer Frankovcev in Stadlerjevcev. ki zahtevajo pridružitev Dalmacije. Bosne in Hercegovine k banovini brez ozira na usodo Slovencev in ostalih Srbov. Četrta niansa je hrvatsko - srbska koalicija, smer oportunistična, na temelju nagodbe t Ogrsko. Pri Slovencih imamo tri nian-se: 1.) slovenski separatizem; 2.) drogi tahor |e za popolno ujedinjenje Jugoslovanov tudi na jezikovnem in prosvetnem polju: 3.) tretja smer (večina inteligence in literatov je za obdržanjc slovenski!] kulturnih in iezlkovnih slovenskih, hrvatskih in srbskih posebnost1. Prvi hip sc zdi čudno, a vendar je res, da ŠusteršiČ in Frankovci hodijo vsnk zas.e — čisto namreč v zmishi dosedanjega dualizma, ki prepušča Hrvate Ogrom, Slovence na Nemcem. Raz-prcdelitev dopisnika ni povsem jasna, zlasti glede točke 2. in 3. Kar se namreč tiče kulturnega ujedinjenja Jugoslovana v, smo vsi edini v tem. da je tako popolno tijedinjenie pač nas končni ideal, a da sc ta ideal ne more doseči hipoma in z umetnonasilnimi sredstvi: prirodni razvoj bo že storil sam svoje; dobro voljo imamo. -— Poljaki in Cehi. Profesor glasb, teorije na univerzi v Krakova Idislav .Tachimcckj. ki sc je udeležil praških gledaliških stavnosti, je v krakovskem dnevniku »Glos Narodu« opisal s prekipevajočim navdušenjem dojme, ki je z njimi nanj delovala umetniška Praga. Češka smotra »Cesta« pravi pri tej priliki: »Vse mlajše vrste poljske inteligence in iz ljudstva vsi, ki vidijo dalje nego do sosedove bajte, vsi, ki so bi'i med nami. sodijo enako o Čehih. To je dobro znamenje za bodočnost ter se je od novega pokolenia nadejati po pravici srčnih in činorodnih češkopoijskih stikov... Nepozabni češki polonofil Jc-linek jc bil na dnu srca uverjen, da poleg vseh časovitih neprijetnosti in prevar ni mogoče, da bi poljski narod, ki so ga njegovi velmožje izdali, ki pa je ustvaril demokratsko konstitucijo 3. maja 1793, da bi narod Konarskega. Stašiča in Košćiuška. Konopicke in Kasproviča ne stopil na tla bratstva in enakosti ter ne postopal roko v roki s Čehi. Temu smo bliže, nego si mnogo-kdo med nami misli, kdor ne razume poljske duše in v svojih predsodkih ali v svoji oddaljenosti ne čuti pomladanskih vetrov, ki vejejo iz preporojene demokratske Poljske... * = Umrl je štajerski kršcansko-socijalni državnozborski poslanec Alojzij S c h w e i g e r v 57. letu svoje starosti. = Nepopisen prizor oduševljenja se jc odigral 18. t. m. v hrvatskem saboru. Poslanec dr. Dušan Rokavic, (koalicija) je v ostri polemiki proti fran-kovskim narodnim izdajicam m. dr. pripovedoval, da je bil iz vojaških krogov opozorjen, kako gorostasne stvari pripovedujejo frankovci v svojih memo-randih. Frankovski kolovodja dr. Horvat: Vi ste takrat dejali, da ste Hrvat! Dr. Po po vic: Rekel sem, da sem ravnotako Srb, kakor Hrvat in Slovenec, kakor sem nedavno ponovil tudi v saboru. Dotični častnik me je vprašal, kaj pomeni to. Jaz sem odgovoril: To pomeni, da sem Jugoslovan! (Burno odobravanje v zbornici in na galerijah). — Dr. Horvat: Kaj ie to Jugoslovan? Vsi se odpovedujete svojemu narodu! — Dr. Po po vič: Jugoslovani so narod, h kateremu se danes vsi priznavamo, ki smo poštenih misii in h kateremu se bo priznava! tudi Vaš vnuk! — Tem govornikovim besedam jc sledil nepopisen prizor. Zbornica je zagrmela oduševljenja, na galerijah je občinstvo \ stalo, burno vzklikalo: Tako je! Živela Jugoslaviji! Živio Popović! Živelo ujedinjenje! Živeli Hrvati, Slovenci. Srbi! Živela narodna država! in nabito polna zbornica je bila kakor v ekstazi. Naenkrat pa se je publika obrnila proti frankovcem in oduševljenje se jc spremenilo v ljuto ogorčenje. Ven izdajice! Pred sodbo naroda! je grmelo vedno ostrejše in zdelo se je, da bo občinstvo vdrlo v dvorano ter se polastilo frankovskih poslancev, ki so smrtno bledi spoznali, kako razpaljeno jc sovraštvo naroda. Predsednik ie moral končno dati galerije izpraznili, da jc nastal zopet mir. =5= Grof Czerntn v Pešti. Budimpešta. 21. julija. Bivši zunanji minister groi Czernin jc dospel v soboto ob 9. v Budimpešto, Na zapadnem kolodvoru ga je sprejel Štefan grof Tisza. Namen potovanja je razgovor z ogrskimi politiki, zlasti z voditeljem delavne stranic c^- grofom Tiszb. Cadorna. Car>peHo in Porro pred \oi?io sodnijo. fz Ciriba: »Daflv MaiU poroča, da pridejo odstavljeni italijanski generali Cadorna, Cappello in Porro pred vojno sodnijo. — Vatikan in ententa. Znano Je. da sd bili odnošaji med Vatikanom in glavnimi državami eutente pred vojno jako nezadovoljivi. Francija. Anglija. Amerika niso imele pri papeški Stolici niti svojih diplornatičnih zastopnikov. Vojna je položaj spremenila. Mntcnta se jc priče'a bati, da bo Vatikan posta! opasna diplomatska pozicija centralnih držav in je zato kmalu navezala s pape-ško Stolico prijateljske stike ter sploh izkazovala papežu kot silni moralični potenci mnogo uljudnosti. Da jc nedavno angleški prestolonaslednik posetil tudi papeža, jc znano, in tudi \Vilson vzdržuje vedno intimnejše stike z Vatikanom: celo razmerje med Italijo in poglavarjem katoliške cerkve se ie znatno zboljšalo. Sedaj bo obnovila. lv\a-kor poroča »Frankfurter Ztg.«, tudi Francija, ki jc za časa velikega cerkvenega bojaodpoklicala .vvojega zastopnika prt papeški Stolici, diplomatične stike z Vatikanom. Za francoskega poslanika bo imenovan konzervativni francoski senator in bivši minister Denvs Cochin. za papeškega nuncija v Parizu pa mon-signor Tedeschini. Gre torej za pravcato entenfino ofenzivo proti domnevani diplomatlčni poziciji centralnih držav pri papežu. == Kiih!rri2nnova vpokojitev. Berolin. 22. julija. Proti vsakemu pričakovanju je dosedaj izostalo cesarjevo lastnoročno pismo bivšemu nemškemu državnemu tajniku v. Kuhlmannu. »Keichsanzcigcr« piše: von Ktihlrnann je bil odstavljen od svojega mesta ter se mu jc priznala zakonita pokojnina. »Taglichc Rwrrdschaii« pravi: Redkokdaj jc bil kak državnik na ta način odpuščen. — Nemški cesar ic podelil dosedanjemu državnemu tajniku dr. von Ki blmannu red nemškega orla 1. razreda. = Kogres nemških prostozidarjev. Berolin. 21. julija. Danes, v nedeljo, sc je pričel v Bcrolinu kongres velikih mojstrov in delegatov ogrskih, turških in bolgarskih ter nemških prostozidarskih lož. (Veliki moister oficirske lože prostozidarjev na Nemškem je princ Henrik Pruski, brat nemškega cesarja.) Tudi delegati so že v Berolinu. Kongres naj sklepa o prijateljski združitvi velikih lož štirih zavezniških centralnih držav. V znamenju »Siegfriedena« ic nastopi! novi nemški državni tajnik za zunanje zadeve admiral v. Hintze svojo službo. Poslal ie grofu Burianu pozdravno brzojavko, v kateri pravi na koncu: »Za največjo srečo pa bi smatral, če bi se z milostno pomočjo božjo posrečilo kronati uspehe našega, v zvestobi preizkušenega zavezništva z zmagovitim častnim mirom *. Orof Burian jc v svojem odgovoru prili! Hintzejevemu vinu nekoliko vode. povdarjajoč. da jc neomajna močna skupnost med Avstrijo in Nemčijo najboljše jamstvo za dosego častnega, pravičnega miru. — Na sebi je to postavljanje besede »pravičen« pioti besedi »zmagovit« Jako interesantno in naraynost izziva komentare. Le toliko naj pripomnimo, da se grof Burian. ako sodimo po njegovi brzojavki, zaveda, da Siegfrieden ni pravičen mir. Važnejše pa je dejstvo, da je nemški državni kancler grof Hert-ling v svojem govoru po Kuhlmannove m odstopu povdarjal: Kurs ostane stari — kar so nemški zmerni oportunisti si razlagali tako. da vlada odobrava poHtfko sporazumnega miru — grof Ffintze pa takoj pri nastopu svoje službe pravi: Kurz je siegfriedovski — torej tisti, ki ga zahtevajo vsenemški aneksijonisti. Mnogi bodo smatrali Hin-tzejeve besede kot pravo interpretacijo Hertlingovih izvajanj. Na Nemškem vlada stari kurz. kurz nasilnega aH kakor se lepše glasi, »zmagovitega mm BdfOsko vprašanje. Glede kanclerjev ega govora o Belgiji poročajo iz Berolina: Glavno važnost polagajo nemški krogi na to, da je podal kancler izjavo o Belgiji v popolnem sporazumu z vrhovnim armad-nim vodstvom. Kot dokaz za stremljenje, da hočejo vojaške in civilne oblasti jednotno postopati, se navaja, da bo kancler preživel svoj dopust v neposredni bližini glavnega stana in da bo mogoče priti vsled tega do popolnega sporazuma. Obline proti deželnemu Občinski odbor mesta Lož, zbran v seji dne 14. julija 1918, jemlje okrožnice deželnega odbora z dne 21. junija 1918 št. 7078, 3. julija 191S št. 7579 ter 3. julija 1918 Št 7580, na znanje ter sklene sledečo resolucijo: »Občinski zastop, zvesto vdan presvitli cesarski hiši in državi, neomajno vztraja na stališču deklaracije Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 ter odklanja vsako drugo stališče, naj se mu predlaga od katerekoli strani. Iskrena želja celokupnega občinskega odbora je, da se tudi visoki deželni odbor kot najvišja avtonomna oblast pridruži majniški deklaraciji. — Obenem jc imenoval knezo-škofa g. dr. Anton Bonaventuro Jegliča častnnn občanom. Županstvo v Zagorji na Krasu. Dne 14. julija 1918 sc je vršila seja občinskega odbora v Zagorji, v kateri sc je razpravljalo o okrožnici deželne ga odbora, da naj sc občina pridruži Lampe - Barbovemar protestu proti Trumbieevim letakom. Po kratki razpravi, v kateri so odborniki izrecno po-vdarjali, da jc občina bila vedno zvesta državi in vladarski rodbini in da Tmm-bića ne pozna, je bila sprejeta resolucija, ki se glasi: Občinski odbor jemlje z okrožnico z dne 21. jnnija 1918 št. 7078 poslano resolucijo na znanje in izjavlja enoglasno, da neomajno vztraja na stališču državnopravne deklaracije z dne 30. maja 1917 ter odklanja vsako drugo stališče, naj sc mu predlaga od katerekoli strani. Potem je občinski odbor sklenil podpisati k prejšnjim štirim vojnim posojilom še peto znesek 1000 kron. Končno je bil na predlog župana soglasno izvoljen častnim občanom ljubljanski knezoškof dr. A. Jeglič zaradi zaslug, ker jc združil naše politične stranke za složno delo na narodni podlagi. — Podpisani župan in odborniki. Z Goriškega. 18. julija 1918. Zanimanje za izvanredni občni zbor, ki ga sklicuje odbor >Zveze slovenskih žnpanstev< na dan 24. t. m., je po naši deželi zelo veliko. Kamorkoli greš, vse se zanj iivo zanima. Kdo pa ne bi govoril o aprovizaciji, o begunskih in vojaških podporah, o naši obnovi, o teh štirih lopatah, s katerim se kopa goriškemu ljudstvu prezgodnji grob. Tudi po listih se razpravljajo po večini samo omenjeni predmeti. Po tri. dve. enoletnem begunstvu se je vrnilo naše ljudstvo v svojo domovino, v razvaline. Minili so tedni, minili meseci, ustanovljene so bile stavbene ekspoziture, razvaline so pa Ie ostale. Vsak je silil le v svojo hišo. naj je bila še tako razdejana, in ker je dosegel svoj cdli in ker je dopolnil z vstopom pod lastno >strohoc svoje begunstvo, je prišel po modrem ukrepu višjih oblasti ob begunsko podporo in brezplačno obleko. Niti zastalih podpor, niti naknadnih podpor se ni dobil, sedaj so mu vzeli še upanje do nadalinega izplačevanja istih. Koliko ie takih, ki niso dobili še nobene vojaške vzdrževalnine! Popolnoma brez vsakih sredstev so naši ljudje, aprovizaciia ie sploh končala svoje delo: kar jfo sedaj posameznik dobil, mu mora zadostovati za dva meseca. In vendar rastejo izdatki za naše ljudstvo od dneva do dneva. Po svetu se kupujejo stroji, se kunuic orodje, ki je za nn^e kraje neporabno, ali pa po-rabno edino le za Furlanijo. Živine ni. prašičkov ni! Kako naj se hrani kmot brez maščobe? Ali naj se ponavlja taboriščni sistem, ko je moralo zadostovati za 800 ljudi nekai dkg slanine? Ali naj se pomnoži, umrljivost med našim ljudstvom tudi sedaj v domovini z nekdanjimi baračnimi boleznimi, katerim so dajali zdravniki tako krasna imena, ki pa niso bile drugega, kakor posledice neužitne, nezabeliene hran«4 P Žalostna ie slika naše goriške dežele in obupen ie položaj našega ljudstva. Kdor ne živi v naši deželi, kdor ni v neprestani in neposredni dotiki z našim bednim deželanora, ei ne more predstaviti prave slike o obnavljajoči se Goriški. Z vsakim dnem se trpljenje še množi. >Zveza< kot zdruteliica vseh slovenskih županstev je pravočasno posegla vmes. Delni uspehi ji ne morejo izostati, saj bo govoril na izvanrednom občnem zboru po svojih zastopnikih cel slovenski del dežele. Izhod iz tega mučnega položaja treba najti! Tako ne gre več dalje! Čudna naredba. Kdor se je peljal brez voznega listka, je dobil v vlaku vozni listek, doplačal kazni 1 K in zadeva 1© bila poravnana. Sedaj se ie pa stvar izpremenila. Ravnateljstvo državne železnice ie izdalo uslužbencem strog nalog. Kdor nima voznega listka, mora to pred odhodom vlaka naznaniti sprevodniku. Ce pa dobi sprevodnik v vlaku potnika brez voznega listka, mu mora naložiti kazen 6 K in ga mora vreči iz vlaka pri prvi bližnji postaji. Kako je danes z vožnjo, ve vsakdo. Tudi če pride človek pravočasno pred blagajno, se mu zna zgoditi, da za»pre gospodična tik pred njim vrati-ca. On pa ima nujno opravilo. Drugega vlaka ni. Če naznani po ukazu železniškega ravnateljstva sprevodniku pred odhodom vlaka, da nima listka, ga ta kratko malo ne pusti na vlak; če pa molči in sede v voz. plača kazni 6 K in ga vržejo na prvi postaji ven. Taka strogost bi bila na mestu v mirnem času, ko je vozilo več vlakov, ko se ni gnetlo pred blagajno na stotine TjWS s otroci, torbicami naiirbtniki. ierbasi in koši. Ako se bi zvišala prvotna kazen ene krone na dve, tri krone radi zmajiišane vrednosti našega denarja in ako bi vse drugo ostalo pri starem, ne bi rekel nobeden žal besede. Toda taka odredba ni v interesu ljudstva in marsikdo občuti o polni meri njeno strogost. Nekai več ozira bi ie zaslužilo naše ljudstvo. Goriški Nemec ie prodal svoje posestvo na AVševici (12 njiv) nemški rvrdki iz Gradca za 60.000 K. Ali je posestnik ta Nemec ali drugi, je to aa nas vseeno. Toda ta nemška tvrdka vporabi ta prostor za opekarno in da ji bo lažje voziti opeko v mesto, merijo že sedaj inženirji železnico skoz Pano-vec. Nemec dobi vse ugodnosti, od slovenskih opekaren pa ne deluje v goriški okolici niti ena, Slovenci. Slovenke! Ne zabite svoje dolžnosti! Imeite vedno pred očmi. da morajo vaši otroci v slovenske šole! Približuje se čas za vpisovanje. Ni še znano, katere šolo se odprejro v našem mestu. Da pa naši otroci ne spadajo v druge šole, kakor edino le v slovenske, mora biti vsakomur znano. Ne silite otroka v ponenicevaJjiices da vas ne bo vaš sin v poznejših letih anektiral! Poturica je hujši od Turka. Marifestaciia za Jugoslavijo v Ko- baridn. Poročajo nam iz Kobarida*. Na predvečer naših blagovestnikov sv. Cirila in Metoda se ie zbrala naša mladina obojega spola na gričku nad trgom ter ob kresu, s spuščanjem raket in s prepevanjem narodnih pesmi dala dn-bka svojemu čustvu za Jugoslavijo. Nato se ie vršil sprevod po trgu z bakljo na čelu med prepevanjem in navdušenim vsklikanjem, za naše narodno jugoslovansko ujedinjenje in za /vezo z brati Cehi. Naslednjega dne so i«abrale vrle naše gospodične znesek 599 K za družbo sv. Cirila in Metoda, razventega ie daroval neki gospod nadporočnik 200 K za našo stradajočo deoo. Kljub dveinpolletni okupaciji ie ohranil naš napredni trg riarodno zavest in prepričani smo, da ura tudi najmočnejši pritisk ne stre trdne vere v boljšo bodočnost jugoslovanskega naroda. Za po množitev nsobja na glavar-stvu v Goriei je interveniral državni poslanec dr. Rvbaf pri notranjem ministru. Pomanjkanje osobja ie velika nesreča za prebivalstvo. Minister je obljubil, da stori vse, da se nedostatek odpravi in razmere zborišajo. Obe učiteljišči, možko in žensko, se otvori ta jeseni zopet v Gorici. Tečaji v Trstu se opuste. Sedaj je vprašanje, kaj bo s tržaškimi dijaki, ki so obiskovali tečaje. V Gorico najbrže ne pojdejo. Rešiti se mora še stvar pač tako, da bodo mogli Tržačani nadaljevati svoje študije. Poklicana oblast naf ukrene nemudoma kar rx>treba. Umrl ie v Šmarjah dijak Metod Hvala _ _ Granata v otroških rokah. S Krasa: Fran Brščak, 131etni deček iz Av-berja, se je igral z granato. Granata je eksplodirala in mu odnesla na enj roki dva prsta, tretjega mu bodo moraB najbrže odrezati, na drugi dlan in pa ve tri prste: desno oko te težko poškodovano. Deček so nahaja v vojaški bohri-fi v Štanjelu. Starejši brat je že vedni invalid. Kdaj vendar se odstrani nevarna municija iz naših vasi! Trst za Gorico. TržaSki odbor priredi 17. avgusta na cesarjev rojstni dan vojaški dan v korist beguncem, ki se vračajo v Gorico. Prodajale se bodo razglednice po 1 K. kažoče porušeno Gorico. Zavetišča za slueaj sovražnih zraf nih napadov v Puliu. Puljski trdnjav-ski komisar se obrača do vseh someščanov in someščan k s uuino prošnjo, naj sodelujejo prostovoljno na delih za zavetišča proti sovražnim zračnim napadom, ker ni dobiti delaveev proti plačilu v zadostnem številu v to svrho. Javijo nai se pri mestnem stavbenem uradu. Na Opčinah pri Trstu so našli nekega vojaka ustreljenega in zabodenega. Osumljen je zločina umora 261etni Silvin Očevan. bo conski voiak. rzročili so ga vofaški sodniji v Vidmu. Kdor od vračajoči h se vietnikov hs Rusije bi kaj vedel o Ivanu Cotiču iz So voden i pri Gorici, ki je pisal zadnjič aprila 1917 iz saratovske gubernije. Balšovski uiezd. krajovska Volost, dere vnj a Tolukinja, naj blagovoli obvestiti njegovo ženo Jožefo Cotič, Sovod-nje 151 pri Gorici proti dobri nagradi. Dnevne vesti. — Župan dr. Ivan Tavčar ie nastopil v soboto dopust do konca tega meseca. — Vojna odlikovanja. Poročnik 27. črnov. okraj, p veli. Ivan Kovač in ritmojster 5. drag. p. Kamilo B r e -gani sta dobila najvišje pohvalno priznanje z istočasno podelitvijo mečev. Ing. Emil Tre o. poročnik črnovoi. okr. glavarstva 27., črnovoi. poročnik i>tega poveljstva Rudolf Kavčič pri okrož. poveljstvu v Mitro vici in živino zdravnik Alojzij Pavlin v Ljubljani so odlikovani z zlatim zaslužnim križem s krono na traku hrabro srne svetinje. Isto odlikovanie brez krone ie dobil črnovojniški praporščak istega poveljstva Ferdinand Morala. — Nekje v Galiciji ie preminul g. Ivan Peklaj, posestnik r Vodmntu. Vračal se je iz ruskega vjelništva; bolezen mu je preprečila pot v domovino. Žalujočim staršem in bratom naše so-žalje! —Oni. ki so prosili za oprostitev. in se jim je pri politični oblaati izdalo čakalno dovoljenje ter morajo po preteku te čakalne dobe odriniti v vojaško službovanje, se imajo, če reflektiralo na prosto vožnjo po železniri III. razreda osebnega vlaka, zglasiti pri politični oblasti, da jim tozadevno potrdi na ugaslih dovolitvah. — Za profeti ion i ste. ki «o se vrnili iz vjetništva. \ojno ntinistrstvo ie z odlokom 8. a orila določilo: Za front službo sposobni in nesposobni profet i-jonisti, ko se vrnejo, nimajo več odhajati k delavskemu nabiralnemu kadru. Om za frontno službo sposobni, ki tO bih že oddani kadrom, se L 28 3370 164 štev vrniti pristojnim nadomestnim četam, Za rrontno aiu^bo nesposobni pri del. Itadiu oddani imajo ustali tam in jim je odkasati delo v zaključenih delavskih skuprnaii. Posamezne vsakovrstne od-uaje so nedopustne, že izvršene se pre-Mtteuiejo. — Poslednje pismo Francetu Zbašnl- Ua. I>nc i5. junija je padel na italijanski ironti mladi enoletni prostovoljec P. Zbaš-fljk. Eden njegovih prijateljev mu je za spomin napisal sledeče lepo poslovilno pismo: France: i>e slišim Tvoje poslednje besede* čutim Tvojo zvesto roko v svoji, vidim Tvoje resne oči, kako zro name, polne zaupanja v bodočnost, polne mlade moči. Toda danes sem zvedel, da je padla mlada lipa v viharju, še predno se je povila v cvet — France, je li to mosoče? Kje je izkrvavelo Tvoje mlado, življenja polno srce, katere skale je polila Tvoja gorka kri? — Moje oči so suhe, ker srce ne more umeri bridke resnice. Kaj je z nami napravilo življenje? Peterica nas je bilo, vsi polni zaupanja v življenje, naša srca prenapolnjena lepih sanj o domovini. A udarila uas je roka v radostni obraz, padel je kamen med mlade ptice. Na dan sv. Jurija, nekaj let je že temu, so zatrepetala naša neizkušena srca, smo zaslutili usodo. Imeli so otroke za razbojnike. Prvi se je poslovil od nas Lavrič. Umrl je tiho. kakor ugasne sveča, ki je dogorela. V domovini, na malem vaškem pokopališča leži. »Pokazal nam je pot,« tako si mi nekoč dejal Ti. Kri zavestnega Kraljica je pred dvema letoma polila kraške skale: kajti tudi njemu ni bilo sojeno, da bi videl sonce, in ti France, ki si bil kakor naš oče. Ti tudi si nas zapustil? V zadnjem pismu si mi pisal, ne sluteč svoje usod©: »Samo še enkrat Ti bi hotel stisniti desnico, Ti pogledati v oči in vem, da mi bi bilo lažje.« Ni se izpolnila T„v»p|a želja, nisva se več srečala. Cc mi Bog da. se bom napravil nekoč na božjo pot k Vašim mladim grobovom, h grobovom svojih sanj in svojega mladega življenja. E. moj France, prekrv.ta je bila usoda s Tebo}. Padel si. predno si okusil le malo sladkosti življenja, predno si povedal in pokazal domovini vso svojo mogočno ljubezen do nje. Težka je bila Tvoja pot. Sam si padal nod križem, sam si bil pomoči potreben, a bil si močan fn vedno si me spominjal Cankarjevih besed: »O, bratje, še nam bodo cveteli kostanji!« So li že odeveteli kostanji ob mladih grobovih? Za slovo mol dragi France: -Spi mirno v tuji zemlji, saj sadovi Tvoje mladosti so ostali v domovini!« — Tvoj Mate. — Kdo ruskih vjetnikov vračajo-r-ih iz Rušile ve kaj o mojem sinu Alojziju Plešiču. poddesetniku 17. pešool-ka. IG. stotnije. Viet ie bil leta 1914. in se je nahajal v Kajnsku. Tomski provinci. Rusija Sibirija. Zadnjikrat je pisal oktobra lanskega leta in od tedaj ni nobenega glasu več od njega. Ako kdo kai o njem ve. naj sporoči proti povrnitvi stroškov materi Ivana Hafner. Dravlje 91.. pošta 5t. Vid nad Ljubljano. — Iz seje magistralnega gremija dne 19. julija 1918. Prošnjo Franje Grčarjeve, gostilnićarke v Spodnji Šiški, Gasilska ulica št 219, za razširjenje njene koncesije na pravici prenočevanja tujcev in prodaje kave, čaja čokolade in drugih gorkih in hladnih poživil se vsled pomanjkanja lokalne potrebe odkloni. Alojziju Zorčiču, zakupniku gostilne v Kolodvorski ulici št. 29, ki je kupil od delriiške družbe združenih pivova-ren 2alec in Laški trg hišo št 22, v kateri je imela družba koncesijo za hotel, kavarno in restavracijo (Ilirija), se na njegovo prošnjo podeli enaka koncesijo, ker je družba pripravljena svojo koncesijo njemu v prilog odložiti. — Stavbenik V. Scagnetti. s katerim se je bila mestna občina pogodila slede zgradbe cestnih kanalov v Marmon-tovi in v Kopališki ulici, prosi, naj se ga od njegove ponudbe odveze, ker mu mestna aprovizacija za delavce ne more zasigurati potrebnih živil. Prošnji se ugodi in se bo moralo z zgradbo kanalov čakati na usodnejše razmere. — Stavbna dovoljenja se podeli pod pogoji dotičnih komisijonalnih zapisnikov Ivani Sternovi, lastnici hiše na oglu Kolodvorske in Slomškove ulice, za razne adapcije; Josipu Verliču. lastniku hiše št 11 na Tržaški cesti, za zgradbo hišnega kanala: trgovcu Franu Iglicu za zgradbo gospodarskega poslopja na prejšnjem posestvu Neže Selanove ob Dolenjski cesti; Franu Markiču za vzidavo štirih oken v njegovo hišo št. 13 v Kladezni :ilici; Vekosiavu Peicu. lastniku hiše št 8 v Kopališki ulici, za dozidavo enega nadstropja k hiši in zgradbo gospodarskega poslopja na vrtu, s katero bo smel pa, akoravno proti njej iz javnopravnih ozirov ni ugovora, pričeti sele potem, ko bo spor radi zaseb-nopravnih ugovorov njegovega soseda poravnan. — Mesarji morajo plačevati mestni občini za uporabljanje lop v Šolskem drevoredu najemščino po 10 K od vsakega kvadratnega metra, ki ga zavzema posa mezna lopa Ker je pa ▼ sedanjih razmerah mesarska obrt zelo skrčena, je zaprosila zadruga mesarjev in prekajevalcev, naj se najemščino predpisuje le v razmerju z delavnimi dnevi. Sklene se, da se bo zahteva lo od onih mesarjev, ki so predpisani na-jernščini za I. 1917 ugovarjali radi skrčenja obrata, za 1. 1917 le polovico predpisane na-jemščine, za 1. 1918 in v bodeče tako dolgo, dokler bodo trajale sedanje razmere, pa sploh od vseh mesarjev le 10%> predpisane najemščine. — Strop v Souvanovem rast lin jaku za deželnim muzejem, kamor spravlja mestna občina svoje največje dekorativne rastline, se je vdrl: popravilo se ga bo še to polletje. — Ker se množe tatvine na mestnem aprovizačnem polju ob Cesti na Rožnik, se bo postavilo pnnočnega čuvaia — Kostanjev pred Bilinovo hišo št. 1 v Židovski ulici se ne bo odstranilo, za kar prosi hišni lastnik, pač pa se jih bo jeseni aH pozimi porezalo. — Splošna prebiranja. Vest, ki smo jo pod istim nadpisom priobčili v soboto, je učuikovala prav tako, kakor je bilo želeti: obrnila je vseobčno pozornost na zbiranje perila za tiste množice, ki se vračaio iz vojnega ujetništva, pa nimajo ne srajc, ne spodnjih hlač. Zgodilo pa se je, da je dotična notica marsikoga spravila iz ravno vesja, ker je govorila tako, kakor da poroča o nekakšnem nenadnem prebiranju med možmi in mladeniči, ki bi bili sposobni za vojaško službovanje,inda je nemalokaterni-ke oziovolila proti avtorju, češ, da je v svoji neokretnosti rabil izraze, ki so bili vse prej nego prav izbrani in z njeno resnično vsebino skladni. Da se je s taldini očitki avtorju delala očitna krivica, se bo bistro pokazalo iz komentarja, ki ga poda-jemo v nastopnem: Prebiranje perila, ki ga te dni vrše gospodinje po stanovanjih ie snlošno, ker ne mara nobena zaostati, ko gre za darovanje v človekoljubne namene. Končala pa se bodo šele koncem tega meseca, ker se zbiranje perila zaključi sto-prav z 31. julijem. Prebirajo se v vojaške svrhe, namreč za vojake, ki se vračajo iz ujetništva, najrazličnejši letniki moškega perila. Zlasti prihajajo v poštev mlajši letniki moških sraic in spodnjih hlač, ker tako perilo ni še prav nič rabljeno ali pa je le malo ponošeno in je zaradi tega tem boljše. Prebiranja se vrše po stanovanjih, ker gospodinje iz svojih perilnih zalog izbirajo tisto moško perilo, ki se jim zdi primerno, da ga glavni zbiralnici v »Narodnem domu« v vojaške dobrodelne namene izroče ali kot neplačno darilo ali pa proti odkupnini, ki je za brezhibne srajce določena na 12 K za kumad, za brezhibne spodnje hlače pa na 8 kron. Oddati perilo nI nihče prisiljen! Oddaja moškega perila je docela prostovoljna, ima pa to dobro, da zavaruje pred morebitno prisilno oddajo, pred rekvizicijo, ki bi se utegnila odrediti kdaj pozneje. Dotično povelje št. 149 c. in kr. vojaškega poveljstva v Gradcu z dne 26. maja t. 1. pravi namreč o tej stvari: * Vojno ministrstvo je s to plemenito akcijo poverilo vojnoskrb-•»tveni urad in ministrski predsednik je sporazumno s trgovskim ministrom dovolil, da se smejo nabirati moške srajce in spodnje hlače v tistih krogih, ki so še založeni s perilom. Načeloma naj se zbirajo samo darovi teh dveh vrst vendar pa ni zavračati drugačno perilo ali tkanina ali denar. Kdor od tueata po en izvod podari ali po dva izvoda zbiralnici proda, prejme izkaznico, ki ga ščiti pred prisilno oddajo, ki bi se nemara odredila kdaj pozneje.« — Kdor torej od tueata po e n izvod proda, še ni zavarovan, pač pa je na varnem, kdor od tueata proda po dva komada ali še bolje po en komad podari. V odkpu se sprejme izključno le brezhibno perilo, v dar pa vsakršno, tudi že ponošeno ali nekoliko raztrgano, oziroma zakrpano. — Ce je nadalje tista notica govorila, da pride, kar je prebirajoča komisija spoznala za sposobno, brez odlašanja, če treba z vojaško asistenco, v »Narodni dom«, )e rila pošteno resnico. Zakaj prebirajoče 10-spodinje odpravijo vse, kar so v ta namen perila odbrale, nemudoma v Glavno zbiralnico perila za vračajoče se vojne vjetnike, ki je v »Narodnem domu*. Če pa odbranega perila ne marajo same odnesti tja ali nimajo nikogar, ki bi jim to oskrbel, jim je samo treba, da obvesto predstojnika Glavne zbiralnice, ki ie gospod podpolkovnik M 6 r k v o n Morkensteln, in ta jim takoj pošlje vojaško asistenco v obliki potrebnega števila ordonanc, ki prevzamejo, opremljeni s posebnimi poverili, kar je namenjeno Glavni zbiralnici. V »Narodnem domu« posluje pod vodstvom omenjenega gospoda nekakšna prezentacijska komisija, ki brez odloga pregleda ves »prirastek« in od dospelega perila odbere, kar je brezhibno, in tisto, kar ni. Klasiiicira izročeni ji materijal po njegovi porabnosti. Kar je po njenem razsodku prvovrstno in torej zasluži sposobnostno znamko »A«, dostavi brez odloga vojaškemu oddelku, hitre pomoči najbolj potrebnemu: z »B«, ali »C* ocenjeni materijal pa odpošlje, istotako nemudoma, v posebne vojaške zavode, v pralnirc. oziroma popravlialnice perila, da ga tam usposobijo za takoišnjo uporabo ali po vojaško rečeno: da se tam retablira. — Ka kor je po vsem tem. kar smo Dravkar ob-s?:!ožili. razumljivo pač vsakomur. se krijejo izrazi one ominozne norice na las s pojmi, ki jim jih je bilo označiti. Če si je navzlic temu ta in oni vsebino tolmačil drugače, bi dejali, da odgovornosti za to ne kaže naprtiri zgolj piscu. — Iz Ijnd-košolske službe na štajerskem. Za nadučitelia v StarivaM ie imenovan definitivni učitelj v Pišeč^h Ferdinand Kokot, za učitelja v Cir-koveih provizoricni ačifeli TgnaHi P ej h a , za učiteljico v Rr»/-iom provi-zorična učiteljica Merita V o 1: a č . zn učiteljico v Konjicah provizorična uči teljica Marija C r n o v š e k . v Vitanju suplentinja Vjliemina J a k 1 i n. .m— Zveza jugoslovanskih železničarjev sklicuje skupno s -t rok ovni m društvom železničarjev v torek 2o. t. m. ob *A8. uri Eveeer v salonu hotpl-, >Ilirijec shod kon>omentov aproviznr: je južne železnice. Stvar je nuina, vsi na shod. — Trgovsko obrtna zadruga v On rici. r. z. z n. z. v likvidaciji naznanin da se vrši skupna seia niene^a likvi cijskeg* odbora, n^oelstva in narlzor stva v sobo;o. dne 27 t. m. ob 3. uri n'> poldne v prostorih Zveze slovenskih zadruer v Ljubljani. Janez Trdinova ulica št. 8. Vabijo se s tem k zanesljivi udeležbi vsi člani posameznih orlboro\ pa rudi vsi drusri intero-^oti. predvsem zadružniki in upniki. Vsl*d neznanih sedanjih naslovov se posebna vabila ne morejo razposlati. — Dnevni red te skupne seje obsetra med dru*?imi vaz ni mi zadevami: predložitev bilanc z !-njih vojnih let in docovor erlede nadaljevanja likvidacije s posebnim ozirom na vojno škode-, ki ie zadrugo zadela. — S proge Ljbubljana - Jesenice. Kakor ra drugih progah, tako vlada tudi na tej progi nepopisen oerecl. Včeraj zjutraj so bili vozovi tako natlačeno polni, da niti na stopnicah skoro ni bilo prostora več. Ali bi ne bilo raogo če v takem slučaju priklopiti še 1 ozl roma 2 voza, kar bi bilo tudi za osobje bolje. Postopanie osobja na tei prosi je tudi nedosegljivo. To se zadira nad ljudi, kakor bi bilo občinstvo odvisno od železnice in ne nasprotno. Treba bi bilo nekaj poduka in zlasti histeričnih oseb ne kaže sprejemati v službo. — Poročil se ie danes na Jezici asistenčni zdravnik dr. Viktor B r e s k v a r z gospodično Faniko P e č n i k o v o. hčerko veleposestnika in trgovca Pečnika na Jezici pri Ljubljani. Mlademu paru obilo sreče! — Tatvine. Iz skladišča neke tuk žpedicijske tvrdke sta izginila ponoči 2 zaboja Schichtovega mila v vrednosti 2000 K. — Žepni tat ie vzel na Vodnikovem trgu neki gospe denarnico s 183 K. zlatimi uhani in kratko srebrno vratno verižico. — Branjevki Neži Vrečarievi na Zaloški cesti ie izginilo sladkornih izdelkov za 140 K. — Iz veže št. 21 na Starem trgu ie bilo ukradeno kolo >Kinta<, drugo kolo ie bilo ukradeno iz veže gostilne >pri Zvezdic na Cesaria Jožefa trgu. — Rozaliji Jazbec v Godešiču so odnesli tatovi obleke, čevljev in drugega blaga v vrednosti nad 400 K. — Neki trgovčevi 6oprogi ie bilo v vlaku z Gorenjskega v Ljubljano ukradenih raznih drago conoeti, vrednih okoli 7000 K. — y Mo- Včerai pro- stah pri Vodmatu so aretirali ie večkrat kaznovanega delavca Frana Po-tokarja iz Dobrunj. ker ie ukradel z neke niive v Mostah 60 kg krompirja. Krompir so pri Potokarju dobili še ves in ga vrnili okradeneu. — Posestnik Lovro Susterslč v Vižmariih ie ponoči zapazil na tvojem dvorišču nekega moža. Ko era vprašal, kaj tam išče. je odgovoril, da si je hotel v pralnici noče umiti, nato pa ie zbežal, šuštereič je potem opazil, da mu je izginilo z dvorišča 5 kokeši. Dniffi dan ie Šuštersie videl onega človeka iti mimo hise, na kar ga te dal aretinui. Piše se Valentin Kmetic iz Grada doma. — Nevihta v Ljubljani. 1. popoldne se ie zbrala nad Ljubljano huda nevihta, Treskalo ie kakor v veliki bitki in strela ie udarila tudi v strelovod glavne pošte. Padati je pričela toča, toda le malo časa. Dež pa je lil kakor iz škafa. V Mostah pri Podobniku se cedi v teh žalostnih dneh za Nemce med in mleko. Ne vemo sicer, kaj Nemci prav za prav dan za dnevom, ali bolje noč za nočjo tam praznujejo. Nekaj imenitnega pa mora vsekakor biti, ker o. tajajo po dobri podlagi, ki io je spekla Podobnica, pogosto do ranega jutra skupaj ter so zadnjič žele ob 544. zjutraj prekladali svojega rojstva kosti po cesti proti Ljubljani. Iz Brezovice nam pišejo 21. t. m. Danes po ldne je strahovita toča uničila vsa polia in vrtove v občinah Brezovica in Log ter ie napravila tudi na strehah mnogo škode. Iz Polhovega gradca nam poročajo 21. t. m.: Strasno neurje, kakorsnega ne pomnijo stari ljudie. je danes zadelo Polhov gradeč. Od 1. do 150 padala ie oča, kakor orehi debela z viharjem, da ie bilo vse belo po njivah. Vse ie uničeno 1 Sadje ie zdelano za več let, £e§" pije, edin naš sadni pridelek leto?, so vse uničene. Kai bodemo letos Jedil —? Iz Grosuplja poročajo^ 21. t. m.: <~»krosr XA2. se je vsula nad Crosuplieiu in okolico huda toča. ki ie padala metoma, kakor oreh debela in iežičustn. Prizadeta ie cela dolina do Višnje iro-re. Mnogo skmlo ie zlasti v vaseh Veliko in Malo Mlačevo tet Blato. Zlasti fižol, zelje in žito, ki ie večinoma še na polju, so uničeni. Toča je padala več kot pel ure. Vse iičiteljstvo kamniškega okraia se vabi na dan 95 julija t. 1. ob 9. uri dopoldne v Domžale na važen sestanek glede naše aprovizaeiie. Ker je aprovizacija življenskesra pomena za vsakega, naj se ucitolistvo polno^tevilno udeleži teio sestanka, Z Vlaki ie padla pri Zniirini 15-letn^ Josi p i na Mavec, hči železni.^kesra čuvaja v Liubijani. Zgodilo se ie to vsled ogromne gnječe na vlaku. Dekle i je zlomilo levo nogo in ie poškodovano no glavi Obesila se ie v Mirni peči na Do-leniskem _M!o;i^ Mariia K. Njen oče ie v Ameriki, mati ii ie že umrla, bratje so prt vojakih: bila je prepuščena sama ?ebi in živela V vel i Id revščini. Učiteljica - begunka utonila. Pri kopanju v Kulpi ie utonila ljudskosol -ka suplentinja v Metliki Marija Ga bršček, begunka z Goriškega. Bilo ji je 22 let. Lov krajevne občine Pole izvzemal v tej občini ležeča lasina lovišča bo oddal v ustjem družbenim potom za dobo 5 let poeenši s 1. julijem 1913 dne 7. avgusta t. 1. ob 9. uri dopoldne v občinski pisarni V Idriji. Dražbene in najemne poeroie ie vpocrledati uri c. kr okrajnem glavarstvu v Logatcu. skandalozno postopanje dveh orož nikev. Iz Zidanmosta poroča očividec Dne 19. t. m. je bil orožnikom na po^ taji Zidanmost najavljen neki moški kot žepni tat, ki da prihaja od Zagorja •em. troti 1. uri popoldne se je v istini pokazal neki 261etni moški in takoj je pričel divji lov. tekom koterosra ie ne ki desetaf 1 I tu zagrabil. Mož se ni nič branil in mirno ponudil došlima orožnikom? roki, da ga vkleneta. Eden orožnikov ie stal ure d niim z nasajenim bajonetom, druci pa fra je najpreje vklenil. na to pa z vso silo kakih 6 do krat s pestjo z živinsko silo oklofutal. Ko era je prignal nazaj na postajo, je pričel v svoji nezaslišani posurovelosti trgati sklenjeni roki z verigo gor in dol, tako da je uklenjenemu vsak ud na rokab v par trenotkih odrevenel in jih ni več bil v stanu rabiti. Roke so bilo črnomodro podplute krvi. Gre za tatu: pa tudi to je človek in za to zahtevamo, da se onega orožnika tudi eksempla rii no kaznuje. Najti ga ne bo težko Prič dovolj. Iz Brega pri Celju. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Breg in okolico pri redi v nedeljo, dne 1. septembra na vrtu pri »Grenadirju« (gostilna Jezernik) na Polubah veselico. — Ravnotako ie bila leta 1913. lepo uspela veselica kakršno se je hotelo tudi dne 5. julija 1914 prirediti. Radi dogodkov v Sarajevu je bila na 4. avgu>ta Istega leta preložena, to pa je svetovna vojna preprečila in takrat objavljeni spored se bo proizvajal po preteku štirih groze polnih — let. Konec štrajka v Maribora. Iz Ma-ribera nam poročale: Delavstvo v de j nicah in kurilnicah južne železnice je zopet novzelo za delo. Štrajk ie trajal štiri dni. Doseglo delavstvo ni prav ničesar. Nasprotno, vsak štrajkujoči je bil obsojen na denarno globo, kakor pravijo lo K. V štrajk ie vstopilo delavstvo iz še drugih, kot že javljenih vzrokov. Okolu 10. t. m. ie dobilo osobje in uredništvo velike množine svinj ske masti, le to pa so na tihem najpreje porazprodali med uradnistvo. ki ie dobilo mast po 32 K kg: vrhu tega ie dobil vsak uradnik kolikor je hotel. tako. da je marsikteri odnesel po 10 do 20 kg. Delavstvo je pa dobilo le še pičle ostanke in 6icer vsak delavec samo se četrt kg toda po — 38 K kg. Delavstvo je žepopreie poprosilo naj^ se mu po skrbi več živil, kar se mu ie iz Dunaja tudi obljubilo: do danes jih še nima in — jih tudi ne bode dobilo. Kdo je tako nepreviden, da nagnvaria delavstvo vedno in vedno zopet v štraike, ni znano, znano pa ie. da ti le etrajki vedno končajo s popolnim polomom in da postajajo že nekaka brezpomembnost, ki vso veliko delavsko maso le smeši. Delavstvo je gotovo upravičeno, se brani ti nasilja in potegovati za svoj vsakdanji obstanek, toda, delavstvo ima tudi, če hoče, mnogo boljše in uspešnejše orožje na razpolago kot stavko, ki ne prinese prav nobenega haska, Begunska žrtev boia a srpom. U Velike Nedelje na Štajerskem poročajo: Na polju ste se sprli dve delavki. Jedna izmed njiju Marija Bratuša je vrgla srp na svojo nasprotnico, zadela pa ni te, marveč druso delavko v bližini, ki je izkrvavela in umrla, predno je mogla doči zdravniška pomoč iz Ormoža. Ponesrečena delavka je bila mlado pridno begunsko dekle. Propagandni letalee ponesrečil. Iz Ormoža poročajo 20. t. m., da je padel tam na tla propagandni letalec Vtičar z letališča Ph5nix v Aspernu, ker se je aparat zlomil. Iz Ptuja nam pišejo: Tako T> a n e. Pravijo, da se bližamo času demo-kratizma. Nekaj čudnesra ie. da ravno h. i slovenski . trgovci tega krasnega časa, kar nočejo razumeti. Zadnjič ?mo poročali o trgovcu, ki ie mnenja, da ne plača denar, ampak naslov; ki ie stavil med okrajnega glavarja ženo in učiteljico cel prepad, danes pa naj omenimo drug slučaj, ki je gornjega vreden. V prodajalni blizo onega famozne-ga trgovca streže odjemalcem poleg drugih tudi domača hčerka. Je sicer čisto čeden punček, ali navzela se je v Ornikovem izobraževališču kaj čudnih nazorov. Ljub ji ie nemški jezik in hrvatsko tudi še posluša, a lastni materini jezik, — slovenski — ta ii je pa oduren, nelep. Dopadeio se gospici mestni gospodje, če tudi nič niso, a kmelski fant. če tudi si ie s svojo pridnostjo in vstrajnostjo priboril naslov doktorja, ie v njenih očeh, — ničla. Menimo samo tole: ako gospica misli, da ji med poštenim slovenskem ljudstvom ni obstanka.slobodna ji pot. Ali z nami. ali proč od nas! Naši trgovci nai bodo narodni, odločno narodni: ljudi, ki obračajo svoj plašč po vetru, ki ravno piha, pa ne potrebujemo med nami. — Draginja nepres'tano narašča. Pri nas prodaiaio kn krompirja po 1 K 20 v. mesa dobimo le dvakrat na teden 10 dkg na osebo, kupček 12 strokov fižola stane 1 K, štiri cisto majhne gobice 40—60 v, dane« so bile na trgu hruške, majhne zelene, komad po 10 v. r so pa mora reči, da ie ptujski tre tako slabo založen, tako, da se gospodinje skrbioolno sprašujejo: >Kaj bomo kuhale«:?! Kmetice vse najraje prodajo kar »en groe , za to pa prihaja na trg vedno manj živil. — Nekaj iz šolske naloge. Vse strada, naši očetje in bratie tam zunai tudi. pa zelo. Kmetu vse vzemo; rekviriralo tako natančno, da ie smešno. Nailenše na ie, da nas komisije obiščejo le tedaj, kadar kaj imamo; vzamejo vse. a delat pa ne pride nobeden. Misli ISletme deklice. Akad. tehn. društvo »Triglav« v Gradcn. nacnanfa, da je dne 20. julija 1918. napravil z odliko inženirski izpit iz stavbene stroke, njega stareišina, večkratni predsednik abs. ing. I^eon N ov a k . sin ravnatelja Frana Novaka iz Ljubljane. Čestitamo! Tatvina premoga na Dunaju. Dunaj. 22. julija. Na severnem kolodvoru je bila aretirana cela vrsta železniških uslužbencev, ker so na debelo kradli premog. Praga brez kruha. Od 7. julija sem je Praga brez moke. Zadnji čas so dobivali v Pragi samo polovične raerje kruha, zadnja dva dneva pa ie še za to zmanjkalo vsak dan 31.000 hlebcev. Pred prodajalnami kruha ie prišlo do burnih nastopov. Na Kraljevih Vino-hradib in v Zižkovu že vee dni nimajo kruha. Sprejmejo se 2 deklici in 1 deček. Ravno tako se sprejmejo otroci na 2 do 3 bbcoooo v oskrbo na kmete brezplačno. Kje. pove posredovalnica za goriške beerunce v Ljubljani. V brzoviaku &t. Peter - Ljubijana. iutranii vlak je bila v soboto zgubljena večja svota denarja. Pošten najditelj nai izroči proti nagradi nazaj Jožefu Saksida. Dornberg št. 260 pri Gorici. Pozabljen ie bil damski črn slamnik v petek zvečer v parku pred »Glasbene Maticoc. Najditelj naj ga odda proti nagradi v upravništvu našega lista. Našla so ie ženska torbica s knjižico. V In j; žici so aprovieačne karte in mošnjiček s par kronami, na knjigi je napis Cerar. Torbica se dobi pri infan-istu Josiou Manfreda »Verpflegs-i; --ungsstelle« v Ljubljani. -f- Mast za V. okraj se bo delila v vojni prodajalni v Gosposki ulici po sledečem redu: V sredo dopoldne št. 1 do 350. popoldne št 350 do 700, v četrtek dopoldne št. 700 do 1050 in popoldne št. 1050 do konca. Mast dobe — po 20 dkg za osebo — izključno le one stranke, ki imajo nakazilo za mast s kuponom za mesec julij. Cena 48 K za kilogram. Posodo je prinesti s seboj. — Ostali okraji pridejo na vrsto po slede-Cem redu: VI.. IX. in I. do III. 4- Prodaja praških Mobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo pro-dzjala klobase v vojni prodajalni v Go-si oski ulici v torek dne 23. t m. popoldne strankam z zeleno izkaznico B od št. i do 200. Vsaka oseba dobi l/4 kg; kilogram praških klobas stane 4 K. -f- Kavina mešanica za člane nbož-ne akcije iz Viča. Stranke z rumenimi izkaznicami B in C prejmejo kavino mešanico v torek dne 23. t m. pri Muhl-eisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. ves C, od 9. do pol 10. ves B. Stranka dobi za vsako osebo en zavitek kavine mešanice, ki stane 1 K. 4- Kavina mešanica za Člane ubož-ne akcije iz Most. Stranke z rumenimi izkaznicami B in C prejmejo kavino mešanico v torek dne 23. t. m. pri Miihl-eisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od pol 10. do 10. ves B, od 10. do 11. ves C. Stranka dobi za vsako osebo 1 zavitek kavine mešanice, ki stane 1 K. -I- Kavina mešanica za uradniške skupine. Stranke, ki so v posesti izkaznic I., I!.. III. ali IV. uradniške skupine, prejmejo kavino mešanico v torek dne 23. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od pol 2. do pol 3. I. skupina, od pol 3. do 3 II skupina, od 3 do pol 4. III. skupina, od pol 4* č? *• K ******** Stranka dobi za vsako osebo en zavitek kavine mešanice, ki stane 1 K. 4- Kavina mešanica na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo kavino mešanico v torek dne 23. t m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 4. do pol 5. št 1 do 200, od pol 5. do 5. Št 201 do 400, od 5. do pol 6. št. 401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 1 zavitek kavine mešanice, ki stane 1 K. 4- Kisla repa za IV. okraj. Stranke IV. okraja prejmejo kislo repo na nakazila za mast v torek dne 23. t m. popoldne pri Jakopiču na Mir ju. Določen je tale red: od 2. do pol 3. Št. 1 do 250, od po* 3. do 3. št. 251 do 5001, od 3. do pol 4. št. 501 do 750, od pol 4. do 4. št 751 do 1000. od 4. dopol 5. št 1001 dO 1250, od pol 5. do 5. št 1251 do konca. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kilogram po 75 v, vse druge stranke po 1 K 00 v. m -J- Preskrba s premogom. Z ozirom na popolnoma nezadostno preskrbo s premogom je minister za javna dela vitez Homann na tozadevno vprašanje izjavil, da bo skušal dvigniti dnevno produkcijo premoga za 14.000 ton na ta način, da se bodo oprostili vsi premogarp na ironti. m -f Živila za državne nastavijence. Pododsek odseka za državne nastavijence je sklenil pozvati vlado, da v zadostni meri preskrbi državne nastavijence vseh kategorij in njih rodbin z živili in naturalijami. Zahtevali so skupne nakupovalnice, skupne kuhinje in skupne oblačiinice. 4- »Trije brezmesni dnevi.« Z Dur naia poročajo, da se tam boje, da dobe k že obstoječim dvem brezmesnim dnevom na teden še tretji brezmesni dan. Upajo pa, da vendar ne bo prišlo do uvedbe brezmesnih tednov, »kakor na Nemškem«. Brezmesni polovični tedni so za Dunaj prikladnejsi. Srečiu Dunaj! mm M * Crne čete v Evropi. Število črnih Čet, ki so jih spravili Amerikanci v Evropo, znaža baie 187.000 mož; po večini so iz province Luisiana. * Ne govorite o diplomatih. Dunai. 21. julija. V >Josef.sbidtertheatru< nai bi &e vršila premijera igre >Noetova barka<. spisane od baronice Hatvanvi. Igra se vrši v diplomatičnih krogih ter je imela v Budimpešti velik uspeh. V prizori te v igre na Dunaju je bila prepovedana. . _ * Zunanji minister Bunan okra-den. Z Dunaja poročajo, da ie bil aretiran odrski vojak Fran Hojda, kor je v družbi z dvema civilnima tovarišema ukradel zunanjemu ministru Bnrianu 20 kg masti, več zavojev kondenzirane-ga mleka in 150 jajec. Hojda je obsojen na dve leti težke ječe. * Bivši ogrski ministrski predsednik Lukacs in cestni ropar. Iz Marijinih varov poročajo, da je na samoti nenadoma iz skrivališča stopil pred bivšega ogrskega ministrskega predsednika dr. Lukacsa človek, ki ie zahteval denarnico. Lukacs pa je prebrisan gospod-Zato nosi v jednem notranjem žepu denarnico polno bankovcev, v drugem pa prazno. Segnil je v žep, kjer je bila slednja in io izročil onemu človeku, k> je na to pobegnil v gozd. GospottarstuD. — Transportni tarifi na državni železnici se povišajo za blagovni promet s 1. septembrom t 1. Od tedaj naprej bodo znašali tarifi 70 odstotkov več, kakor sedaj; samo pri premogu se zvišajo za 40 odstotkov. Tarifi za transport lesa, piva, vina to mošta se bodo drugače razpredelfli, kakor sedaj. S I. septembrom t. 1. pa se bodo opustile obratne doklade, ki se morajo sedaj placirati, tako da se transportni stroški faktično samo 67 odstotkov povečajo, v lokalnem prometu pa samo za 23 odstotkov. Na ta način se bodo transportni stroški n. pr. za krompir zvišali od 61 K na 85 K za 100 kg na daljavi do 50 km; ako pa se bo prevažal krompir 500 km daleč, bo znašal tarif namesto 179 K celih 285 K. — Vzporedno z avstrijskimi državnimi železnicami bodo tudi ogrske zvišale transportne tarife. Računa se, da bodo po te? regulaciji znašali dohodki državnih železnic v Avstriji in na Ogrskem približno-1 milijardo kron na leto. — Dunajska borza jc pretečem* teden končala povprečno z istimi kurzi, kakor teden poprej. Prve tri dni, do srede, so kurzi na splošno šli navzgor. Govor nemškeea kanclerja v Berlinu, dobre vesti o ogrski žetvi ter početni uspelii nemške olenzive na zapadnem bojišču so podpirali kurze. V drugi polovici tedna pa je nastopila baisse. Dobički iz prve polovice so se realizirali. Le nekatere akcije izkazuiejo koncem tedna višje kurze n. pr. Avstrijski kreditni zavodi za 8, Kskomptna banka za 7, OgrsH kreditni zavod za 16 K. — Na budimpeštanski borzi so profitirale tekom pretečenega tedna mlinske delnice in sicer Concor-dia za 20. Oizela za 13 in Hungaria za 19 kron. Železne in stroievne akcije so notirale na splošno nižje, posebno Rima, ki je izgubila 23 K. Tudi akcije paroplovbne družbe Adria so padle tekom pretečenega tedna za 15 K. — LIoydove akcije so pokupile ogrske banke, da bi spravile to paroplovbno družbo pod madžarski vpliv. Llovd ima vsega skupaj 72.000 delnic, od teh je nakupil neki reški konsorcij za račun ogr^Vih bank 20.000 komadov. Ker se je nakup forsira!, so kurzi bliskovito poskočili. Medtem, ko so notirali oficijelno 1900 K, Je imenovani konsorcij plačeval v privatnem prometu do 2700 K. Avstrijski finančni minister le bil radi tega nakupa interpeliran. — Naroda« pridobitev v Industriji. Obširna tovarna za izdelovanje barv in lesnih izdelkov v Ljubili pri Mozirju, ki je bila še pred kratkim last nekega nemškega na-cijonalca iz Gradca, Je prešla s 1. Junijem v slovenske roke. Kupila jo Je domaČa družba iz gorenje Savinjske doline ter se pod imenom družabnika Alojzija Goričarja i. dr trgovsko vpisala. Ta tovarna Je imela že pred vojno neposredne trgovske stike z Nemčijo, Romunijo ln severno Ameriko kamor je tudi izvažala svoje barvne ^ .64. štev. „SLOVENSKI NAROD** dne 22. julija 1918. Stran 5. Izvoz lesu za vinogradništvo iz Kranjske. Deželna upravna komisija mejne grofije Istre je doznala za pritožbe vinogradnikov, da se od strani oblasti na Kranjskem delajo zapreke proti izvažanju lesu, ki ga potrebuje vinogradništvo. Glasom odgovora, došlega od c in kr. grupe za dobavljanje lesu soške vojske (k. u. k. riolz-beschaffungsstelle der Isonzo - Armee) ne obstoji prepoved izvažanja tistih vrst lesu, ki se rabi v vinogradništvu, torej je izvoz dovoljen. — Poučni tečai za kmetijsko zadružništvo. Splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju priredi v Jeseni trimesečni poučni tečaj za kmetijsko zadružništvo. Predavalo se bo o vseh panogah zadružništva, posebno o onih, ki so potrebne za vodsto velikih zadrug in zadružnih zvez. Tečaj je omejen na 25 udeležnikov, ki morajo imeti primerno predizobrazbo in Se izkazati, da so že praktično delovali pri kaki zadrugi. Zahteva se starost najmanj 20 let; učnina znaša 60 K. Tečaj se začne dne 15. septembra in bo trajal do srede decembra. Prijave s potrebnimi prilogami naj se pošljejo naravnost na omenjeno zvezo, Dunaj, VIII., Langegasse 74. — Računski zaključek Mastne hranilnice ljubljanske. Globokosežne so posledice, ki jih Je svetovna vojna od početka pa do danes že provzročila na vseh poljih našega narodno - gospodarskega življenja. Pred vojno se je le prepogosto čutilo veliko pomanjkanje rolovega denar??., vojna pa nam je prinesla denarja v izcedni obilici. I:ar bistveno vpliva na razvoj in delovanje denarnih in kreditnih zavodov. To je razvidno tr.di iz računskega zaključka Mestne hranilnice ljubljanske. Trajno naraščanje hranilnih vlog, nadaljne razdolževanje zemljiških posestev, malenkostna povpraševanje po novih posojilih, številke, ki se v njih izraza promet in uspeh, to so splošni znaki leta 1917. Prebitek vlog napram dvigom je dosegel še nikdar doseženo vsoto skoraj °V» milijona kron. 2 obrestmi vred znaša ta prebitek skoraj II milijonov 800 tisoč kron. Stanje hranilnih vlog je naraslo na 66,756.590 K 07 vin, katera vsota je razdeljena na 35.171 vložnih knjižic. Zlasti se množe vloge premožnejših slojev. Mali prihranki pa vsled nečuvene draginje vseh življenskih potrebščin bolj in bolj ginejo. Mestna hranilnica je podpisala lani 6. in 7. vojnega posojila 10 milijonov s podpisi iz prejšnjih let vsega skupaj 23,430.000 K. Vlagatelji so podpisali pri hranilnici nad 1,600.000 K. Razpoložna rezerva v raznih vrednostnih papirjih znaša nad 26 milijonov kron ter služi ta rezerva v to, da omogoči hranilnici, da si za poznejša večja izplačila vlog in posojil lahko hitro preskrbi potrebno gotovino. Splošno pa znašajo vrednostni papirji hranilnice nad 33 in pol milijonov kron. Razpoložljive naložbe na tekočem račurtu pri bankah So presegale koncem leta 1917 leta 6r2 milijona kron. Razpoložljivih sredstev hranilnice je torej za 59°'o hranilnici zaupanega denarja. Potrebe za hipoteČna in menična posojila so padle na prav majhne vsote. Zaprošeno obeinsko posojilo v znesku IV* milijona fe bHo dovoljeno v polnem obsegu, iz-plača se pa šele 191& Stanje )i-->otek, ki s<> začetkom poslovnega leta znašale nad 21 milijonov kron se je tekom leta znižalo vsled učinka ces. naredbe z dne 16. februarja 1916 drž. zak. št. 43 za več kot 3 milijone kron. Vsota rnpotek znaša danes le še nekaj nad 18 milijonov kron. Občinska posojila so se zvišala v zadnjih treh letih za 635.000 K ter znašajo hipoteke in občinska posojila. 27,388.647 K 27 v t. j, 4lVi pokritja vseh hranilnih vlog. Čistega dobička izkazuje hranilnica v preteklem letu 492.838 K 29 v, t. j. za 216.300 K 69 v več kakor prejšnje leto kljub temu, da so se davki z dokiadami in prebitki zvišali za 55.817 K 98 v, upravni stroški pa za 60.036 K 36 v. Končni poslovni prebitek upravnega imetja je znašal okrog 7u - (J^ M ■ 11II v i LUIIUJUIKI (JapilJCV. — riUlilvae »-J« iiiKusuja. u^Mluu. mmm ——- -—---—---------- Ustmena In pismen« pojasnila In nasveti o vseh v bančno stroko sp.idajočih transakcijah vsekdar brezplačno. oas*-Brxojavke: Prometna banka Ljubljana. — Telefon Štev. 41 ■VVnaa«aaam«n^ l! s.hišo za stanovanje in vrtom se proda nefeje na Kranjskem. Samo direktni interesenti bfez posredovalcev naj pišejo pod „A. Z. 3241" na u$r. »S, N.« Prazne vreče vsake vrste in suhe gobe kupuje vedpo in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenj, 'topim vsako množino II. po najvišjih cenah. 3618 Anton Otiitsch, Beljak. |niMimmnMii^ MUDL Jožef Luzar naznanja, da ordinira od 16. julija L i. naprej pri Sv. tenartu v Slov. Goricah, v dr. Tiplicevi hiši. ms Prela se prostovDliDO na Vrboiki •v a Marili Bučar (trpina) štev. 268. V hiši je tudi gostilna in trafika. — Natančneje se poiz-ve pri lastnici sami Vrhnika. 693 oncipijenia ako mogoče s substitucijsko rravico, lice on j no pisarna odvetnika Dr. Janko Brejca v Celo ven. Plača po dogovoru, ponudbe naj se pošljejo na naslov pisarne Dr. Janko Breic v Celovca. 3593 Kupujem umetno ZObOVfe in splošno vse, kar je starinsko. Posredujem pri prodaji posestev. ALBERT DERGANC, brivec Frančiškanska ulica 10. 1458 OdvetnišKe pisarno dr. Josipa Furlan« je v času od 25. uliia 1913 do 25. avgusta 1918 za stranke odprta le od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Ugla ur evalec klavirjev G. F. Jurasek Ljubljana, Wolfova ul. 12. smr Edini ~m specijalist' li ' Izvršuje vsa popravila te stroke. •laV 3221 Odprto1? „.,_______g F. ČUDEN SIN U samo nasproti glav. poŠte | j KT v Ljubljani. 1 — Prijazna postrežba. — je najboljši pripomoček >lMEHLATAn-moka; je pridodati k vsem pekarijam, močnatim jedilom, kruhu, juham i. t. d., ker zaradi tega pecivo naraste, pridobi hranljivost, izdatnost, nasitljivost, lepo izgledanje, je sredstvo proti različnim boleznim. Vsebuje 10% sladkornih, 10% maščobnih snovi. Dobi se najmanj karton s 25 zavitki za K 75i—; pri 5 kartonih še 10% popusta. Mala prodaja je K 3*50. — Za event. vprašanja se prosi znamka. 2137 A. POSTRZIN, GRADEC, Štajersko. 5TE7EEP.G. 6011., C0H2MISSI0N „MEHLATA11. Poritend cement, živo apno v grudsii, trezno strešno opeko, kajnii za .isensko m spomladansko gnojenje, 369o po najniži ceni samo na vagone. Naročila naj se blagovolijo nasloviti na: Josip Novak, Brezovica pri Ljubljani. Kil za takoj ali i prvim 1! ii kat, lepega obnašanja, trdnega značaja,, ki bi imela oskrbovati vse majhno gospodiajstvo ene rodbine z eairn otrokom. — Bogata hrana in ob dobrem obnašanju pridružitev k rodbini. — Dopisi z navedbo plače in izpričevali na naslov: 3619 Alfred Lenski, SsBllarla, Beka (Tirna.). =minn= ff Slon" n naznanja vsem cenj. obiskovalcem kopeli, da je ———^— otvorjena: ——^— rMiiniiir kadna kopel Ob delavnikih.....od 8.—12. ure dopoldne „ „ ..... od 2.-6. ure popoldne „ nedelj, in praznikih od 8 —12. ure dopoldne Torek . Torek . Petek • Petek . Medelja Parna kopel od 8,—12. ure dopoldne za gospode od 2.—6. ure popoldne za dame od 8.—12. ure dopoldne za dame od 2.-6. ure popoldne za gospode od 8.—12. ure dopoldne za gospode 3648 IV Tuš od 8.—12. ure dop. in od 2.-6. pop. od 8.—12. ure dop. in od 2.—6. pop. od H.—12. uie dop. in od 2.-6. pop od 8.—12. ure dop. in od 2.-6. pop. Priporočava se najtopleje — z velespoštovanjem Ponedeljek tiveda Ćetrtdk Sobota Hedžet & Koritnik, kopališče pri ..Slonu". =imiiM= M" Priporoča se trgovina pohiJtva prej J. Pogačnik glavna trgovina: Marije Terezije cesta (Kolizej). Podružnica: •ar Stari trg št. 4. ~W 3673 S spoštovanjem ¥ldo Bratovi. Tvrdka Prešernova ul. 9. naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da ostane trgovina od 5. do 26. avgusta 3689 WGT zaprta. vv LJUBLJANU Prešernova ulica št. 3 je imela koncem leta 1916 vlog hipotečnih ln občinskih posojil ... K 66,890-000'-... i, 27,600-000* rezervnega zaklada ........ a 2f500'000- Sprejcma vloge vsak delavnik in iih obrestuje najvišje po večja in nestalne vloge pa po dogovoru. 159 Hranilnica je pupilarno varna in stoli pod kontrolo c« kr« deželne vlade. Za varčenje ima vpelfane Učne domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5%f izven Kranjske pa proti 5 obrestim in proti najmanj l°/0 oziroma 3 4% odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno wr Kreditno drušive RAZGLAS. -*f Kupujem zamaške in sviio in plačujem: za nove zamaške................kg do K 100.— za stare nezlomljene zamsske od steklenic, vsakršni umetni (Fluss- korke) zamaški izključeni.........kg do K 56.— za šampanjske zamaške, dolge naravne, ne umetne zamaške........komad K 1.10 za pnljeno (cufano) svilo........kg do K 71.— za svilo v štrenah...............kg do K 150.— svilnate odpadke (Fleck) po najvišjih dnevnih cenah in prevzamem vsako množino po povzetju na svoje stroške proti prejšnjemu aviziranju in vzorcu. Na pismena, brzojavna in telefonska vprašanja odgovarjam točno in brezplačno. — Kupujem vrečo iz Jute in mol in a in plačam do K 14.— komad. 3679 Henrik Kreisel, Gradec, Keplerstrasse 84 £0£- Telefon 4102. "SRB Odda se v sredini mesta mebllrana soba za stalna 2 gospoda, eventuelno tudi s hrano. Naslov pove upr. »S. N.« 363S Stalno separirano MEBLOVANO SOBO tiče a 1. avgustom bariton slaven, opere. — Ponudbe pod »opera 35801 na upravniStvo »Slov. Naroda«. Velika hiša v LJubljani na ugodnem prostoru je ceno naprodaj. Ponudbe (ne anonimne) poti: „štev. 1834 Ljubljana, poŠta I. poste restante. 3649 Kupi se hiša če mogoče z vrtom, v večjem industrijskem kraju, pripravna za obrtnika. Stranka ako je majhna, ostane lahko tudi po prodaji v hiši. — Posredovalci po dogovoru. — Naslov v upravništvu »Sloven. Naroda«. 365^ H v bližini glavnega kolodvora se iflce za takoj ali pozneje. Ponudbe n? Frltsch & Breznik, Sv. Petra c. 17 asema s polji, travniki in gozdovi se kupi Pismene ponudbe pod: Graščin 9 3646" na uprav. »Sloven. Naroda« OKOMOBIiA polstabilna (H. Woli 20—25 HP) v dobrem stanju na opekarni Zalog pr1 Novem mestu, — Cenj. ponudbe n» I. hrvat, štedionico, Zagreb. 3f 6? ne ordinira do 366C 12. avgusta t. I. — Na prodaj je iz proste roke v Višnji gori, 15 minut od kolodvora 3632 osestno z gospodarskim poslopjem in \odovo-dom ter lepim sadnim vrtom in 15 oralov zemlje. — Cena 80.000 K. — Pojasnila dre lastnik Ivan Ponlkvar, na Pesčenlku štev. 6, pošta Višnja gora, Dolenjsko. svojo trgovino z velikim skladiščem manufakturne in mešane stroke za jako = ugodne cene. = Ustmene ponudbe na — 3656 VILIM PICK, ZAGREB, Savska cesta 68. posojilnico ljubljanske okolice o Ljubi 54 obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1000.000. 4 V/. brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena 1.1881. D+:^^