OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JULY 20, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 141
NOVI GROBOVI
john geromi ml.
Včeraj zjutraj je bil najden 17-letni John Gerorai ml. nezavesten na porču doma njegovih staršev na 1059 E. 67 Ct. Odpeljan je bil v Mt. Sinai bolnišnico, kjer je umrl ne da bi se zavedel in mogel povedati na'kakšen način je prišel do poškodb. Poškodbe je imel zadaj na glavi in po obrazu. Rojen je bil v Clevelandu in je pohajal Benedictine High šolo, kjer je imel samo še eno leto za dokončat. Bil je član društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ.
Tukaj zapušča žalujoče starše John in Mary, rojena Rupar, oba doma iz fare Rob pri Velikih Laščah, in tri sestre Mrs, Ann Trebar, Mary Jane in Diane. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 9:45 uri iz Zakrajš-kovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 10. uri in nato na pokopališče Calvary.
frank mahnic
Po dolgi bolezni je preminil včeraj popoldne na svojem domu Prank Mahnič, star 54 let, stanujoč na 10306 Reno Ave. Doma je bil iz vasi Dane, fara Sežane, odkoder je prišel v Ame-■ riko pred 27 leti. Bil je član društva Danica št. 34 SDZ.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Stephanijo, rojeno Ban, in sina Harolda, v starem kraju pa očeta Antona, brate Joseph, Anton, Milan, Ludvik in Marion ter sestre Frances, Marija in Marta. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 8:30 uri iz pogrebnega zavoda Louis L. Ferfolia v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
amelia smith
Nagloma je umrla v torek v Tarpon, Fla., kamor je šla preteklega novembra v svrho zdravljenja, Mrs. Amelia Smith, rojena lOemenčič. Stara je bila 63 let in je biia rojena v Hamburgu na Nemškem, odkoder je prišla v Ameriko pred 44 leti. Družina je živela na 15232 Sa-ranac Rd. in je spadala k fari Marije Vnebovzete nad 32 let.
Pokojnica zapušča soproga Franka, sina Franka, pri kateremu sta z možem bivala v Tarpon, Fla., hčer Mollie v Hollywood, Cal., ter hčer Mrs. Rose Peters in sina Charles v Clevelandu, 4 vnuke in 2 pravnuka, sestro Mrs. Matildo Schroeder v lowi, in 9 sester ter enega brata v Nemčiji. Pogreb se vrši v soboto zjutraj v Tarpon, Fla., kjer bo pokopana.
Pogreb
Pogreb pokojne Sophie Kaj-ganich se vrši v petek popoldne ob 1. uri iz Golubovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Save.
MacArthur je rekel, da so severno korejski komunisti zapravili priliko za zmago
TOKIO, 20. julija—Gen. Douglas MacArthur je danes izjavil, da so severno-korejski komunisti zapravili priliko za zmago, ker se večina ameriške Osme armade že nahaja na Koreji v borbi proti njim.
V	svojem okmunikeju je MacArthur izjavil, da je že prišlo do prvih poskusnih bitk med 24. divizijo in komunističnimi silami severno in zapadno od Taejona.
Komunisti so sprožili ofenzivo s sedem tankov, toda ameriške sile so vse te tanke razbile.
Z razvrščanjem elementov Osme armade na Koreji, ki je sedaj završeno, se je zaključila prva faza kampanje in s tem tudi prilika za zmago sil Severne Koreje," je med ostalim rečeno v' uradnem komunikeju iz glav-neka štaba gen. MacArthurja.
V	komunikeju je pojasnjeno,
da so komunisti imeli priliko za zmago na Koreji, če bi prej ko mogoče zavzeli celo deželo. Toda to priliko so komunisti izgubili,
ker se je z neverjetno naglico poslalo na Korejo Osmo armado.
Gen. MacArthur pa ni hotel prerokovati bodoči razvoj vojaških dogodkov na Koreji. Rekel je, da bo v teku teh razvojev prišlo do "načrtnih umikanj, kakor tudi do lokalnih napredovanj,"
toda ameriške sile bodo čezdalje močnejše, medtem ko bodo sile komunistov znižane.
"Sovražnik je imel veliko priliko, toda je ni izkoristil. Mi smo sedaj na Koreji in z božjo pomočjo bomo tam ostali, dokler se ne bo upostavilo ustavno oblast republike," je naznanil MacArthur.
Zedinjene države imajo sedaj tri polne divizije na Koreji, ki so oborožene s tanki in artilerijo. Veliko vlogo imajo tudi ameriška letala, ki neprenehoma mečejo bombe na mesta in koncentracije čet Severne Koreje.
Z izjemo kratke ofenzive na sektorju Taejona ni včer bilo nobenih bolj važnih spopadov.
mrs. roosevelt je za poraz korejcanov
WASHINGTON, 18. julija. — Mrs. Eleanor Roosevelt je danes po konferenci s predsednikom Trumanom izjavila, da bi se najprej moralo poraziti severne Korejčane in šele zatem razmotrivati, če bi se v organizaciji Združenih narodov priznalo novo kitajsko vlado v Peipingu.	•
Redna seja
Jutri zvečer ob osmih se vrši redna seja društva Washington, št. 32 ZSZ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Članstvo je vabljeno, da se udeleži v obilnem številu.
Klub društev SND
Nocoj ob osmih se vrši seja Kluba društev Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. v spodnji dvorani. Prosi se vse društvene zastopnike, da se gotovo udeleže.
V bolnišnici
Včeraj zjutraj je bila odpeljana v Charity bolnišnico Mrs. Josephine Suhadolnik iz 505 E. 149 St. Za prevoz je skrbela ambu-lanca Mary A. Svetek. Želimo ji skorajšnjega okrevanja!
Poroka
V soboto zjutraj ob 9. uri se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Miss Caroline Moze, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Louis Moze, 7704 Donald Ave., in Mr. Matt Rehberger ml., sin Mr. in Mrs. Matt Rehberger, 1084 E. 64 St. Poročna slavnost se bo vršila zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonu.
Vodilni komunisti 18 držav so se sestali v Berlinu
BERLIN, 19. julija — Vodilni komunisti evropskih in azijskih držav so se danes sestali v vzhodnem Berlinu, kjer se vrši tretja letna konvencija nemške stranke Socialistične enotnosti.
Med ostalimi so navzoči: voditelj italijanske komunistične stranke Palmiro Togliatti, vplivni član centralnega komiteta francoske komunistične stranke Jacques Duclos, tajnik centralnega komiteta ruske Komunistične stranke M. R. Sušlov, član centralnega komiteta kitajske Komunistične stranke Wang Chia Hsiang, poljski premijer Josef Cyrankiewicz in član centralnega komiteta poljske Delavske stranke Jakub Berman, delegat češkoslovaške komunistične stranke Josef Frank, madžarski delegat Josef Revai, bolgarski zunanji minister Minče Netčev, namestnik rumunskega premijerja Vasile Luca, angleški komunistični voditelj Harry Pol-litt, španski komunist Enrique Lister itd.
Pričakuje se, da se bo konvencije udeležilo okrog 4,000 nemških delegatov.
Proslava 25-leinice kulturnih vrtov
Pod pokroviteljstvom mesta Clevelanda se te dni proslavlja 25-letnico, odkar se je uvedlo kulturne vrtove, ki se nahajajo na East Blvd. v Rockefeller parku, med Superior in St. Clair Ave.
Prva proslava se je vršila včeraj, v soboto ob 2.30 uri popoldne se bo odkrilo svetišče Abrahama Lincolna in častni gost pri ceremonijah bo guverner Frank J. Lausche. Zvečer ob 6.30 uri se pa vrši proslava s plesom in večerjo v Bethlen dvorani. East Blvd. in Buckeye Rd.
Proslava v Jugoslovanskem kulturnem vrtu se vrši v nedeljo popoldne ob dveh s procesijo in predstavo; zvečer ob 5. uri bo pa zaključni del proslave v Ogrskem kulturnem vrtu.
KATOLIŠKI DUHOVNIK POMOTOMA USTRELJEN
CHICAGO, 19. julija. — NeKi posestnik je danes pomotoma ustrelil rimsko katoliškega duhovnika Rev. Kevina Conwaya, ker je mislil, da je tat.
Duhovnik, ki pa je bil preoblečen v civilno športno obleko, je med dvema hišama spremljal neko mlado ženo, V samotnem kraju pa so naenkrat počili trije streli in duhovnik se Je mrtev zgrudil na zemljo.
Rev. Kevin Je bil star 31 let, spremljal pa je neko 25 let staro telefonistinjo. Miss Margaret Walsh.
Nova slovenska učiteljica
Miss Dorothy Ostroška
Dne 21. junija je graduirala iz Miami univerze v Oxford, Ohio, Miss Dorothy Ostroška, hčerka dobro poznane družine Mr. in Mrs. Joseph Ostroška, ^i so preje dolgo let bivali v Clevelandu, zadnjih par let pa živijo na 812 River St., Grand River, Ohio.
Miss Ostroška je pohajala višjo šolo sv. Frančiška, študije v učiteljstvu pa je z odliko dovršila v Miami univerzi.
Ko se v septembru prične nov šolski termin, bo nova slovenska učiteljica dobila mesto za poučevanje v šoli v Conneaut, Ohio.
Mladi Slovenki čestitamo in ji želimo mnogo uspeha v njenem poklicu!
zanima se za verska vprašanja
OMAHA, Neb., 19. julija. — Neki tukajšnji duhovnik je zadnjič bil zelo vesel, ko ga je neka vernica poklicala po telefonu in se začela zanimati za Jezusovo Pridigo na gori. Natančno jo je obvestil, kaj je vse Jezus rekel v tej pridigi, nakar se mu je vernica toplo zahvalila in mu rekla;
"No, sedaj pa vem vse. če me bodo od radio postaje po klicali in mi zastavili vprašanje o Pridigi na gori, bom dobila $25 nagrade."
Predsednik zahteva 10 milijard dolarjev za vojno na Koreji in pobijanje agresije
Nobena država še ni poslala svojih vojakov na Korejo
LAKE SUCCESS, 19. julija— Z izjemo Zedinjenih držav se nobena država članica organizacije Združenih narodov ni poslala svoje vojake na Korejo, kljub ponovljenem apelu, da to storijo.
Glavni tajnik Trygve Lie je zadnji petek apeliral na 52 od 59 članic, naj pošljejo pomoč. Toda do danes ni dobil nobene obljube, da bodo ostale članice poslale svoje vojaštvo. Anglija se še vedno obotavlja, da bi poslala svoje vojake, tako tudi druga sila, Fraincija, ki že itak ima velike preglavice v Indokini.
Kitajski nacionalistični diktator Ciangkajšek je bil edini, ki je ponudil vojaštvo—30,000 mož—toda ta njegova ponudba je bila zavržena, ker se Zedinjene države bojijo, da bi se kitajske komunistične čete priključile korejskim silam, če bi se na Koreji nahajali nacionalisti.
Anglija je dala na razpolago nekaj bojnih ladij. V akciji se nahajajo tudi avstralska letala. Kanada je poslala tri rušilce, Nova Zelandija dve bojni ladji. Francija je danes sklenila, da bo poslala eilo bojno ladjo, toda izgovarja se, da se francoski vojaki borijo že leta proti Indoki-tajcem in vsled tega ne more poslati vojakov. Nizozemska je poslala eno bojno ladjo, toda naznanila je, da vojakov ne bo pošiljala. Norveška je baje obljubila, da bo poslala transportne ladje, ki bi se jih lahko uporabilo za prevoz čet, toda vojakov ne mara pošiljati.
Pomoč v bojnih ladjah je od male koristi Zedinjenim di-ža-vam, ker se boji vršijo na zemlji. Najbolj pereče vprašanje so kopnene sile, ker bi Zedinjene države hotele, da se njihovemu vojaštvu priključijo tudi vojaki ostalih držav, da bi se na ta način res storilo vtis, da se proti silam Severne Koreje borijo Združeni narodi, ne pa izključno le Zedinjene države.
WASHINGTON, 19. julija—Predsednik Truman je danes v svoji poslanici Kongresu zahteval $10,000,000,000 za vojne stroške na Koreji in pobijanje agresije, ki bi se pojavila kjerkoli drugje na svetu.
Poleg denarja je Truman"
Zadnji dan za plačilev zemljiških davkov
Danes, 20. julija je zadnji dan za plačitev zemljiških davkov za zadnjo polovico minulega leta. Kdor bo plačal po preteku določenega roka, bo moral pla čati tudi obresti zaradi zakas-nelosti.
Deiegatje Osvobodilne fronte Slovenije so govorili ameriškim Slovencem preko radia
Deiegatje Osvobodilne fronte Slovenije so preteklo nedeljo dne 16. julija govorili ameriškim Slovencem preko radijske postaje za Zapadno Pennsylva-nijo. Govor delegatov je bil združen v programu slovenske oddajne ure skupaj z govorom brata Mirka Kuhlja ter z nastopom kvarteta Clevelanske "Zarje". Govori delegatov — dr. Fran je Bidovceve, Toneta Se-liškarja in Draga Šege so vzbudili med pittsburškimi slovenskimi plavžarji in pennsilvan-skimi slov. rudarji ogromno po zornost in so prav zaradi tega,
ker so slišali po radiu rodno slovensko besedo, prineseno iz njihove rojstne domovine, prihiteli na piknik, ki ga je priredila federacija SNPJ v bližini Pitts-burgha od vseh strani, mnogi med njimi tudi po 150 milj daleč. Na željo vseh naših naprednih Slovencev, priobčujemo v današnji številki njihove govore tako, kot so bili podani na radijski postaji.
Prva je nastopila dr. Franja Bidovec in njen govor se je glasil takole:
Dragi rojaki, dragi bratje in sestre! Prijetno nalogo mi je
naložila Osvobodilna fronta Slo veni je pred odhodom iz Slovenije: Pozdravi naše ameriške Slovence in zahvali se jim! Prinašam vam vsem tiste tople, iskrene in odkritosrčne prijateljske pozdrave, ki jih zmore le narod, ki je mnogo trpel, narod, ki je v trpljenju spoznal in odkril pravega prijatelja in to ste vi, zavedni ameriški Slovenci. Vam vsem, živečim daleč preko Oceana, izročam tfe po zdrave in naprisrčnejšo zahvalo za vse, kar ste naredili za našo Slovenijo v času njene naj (Dalje ha 3. strani)
predlagal tudi delno mobilizacijo. Rekel je, da za enkrat ne bo kontrole cen in racioniranja živeža, kar se pa zvišanih davkov tiče, jih bo verjetno zahteval pozneje.
Predsednik je dalje zahteval, da se ukine tudi vse zakone tikajoče se omejevanja oboroženih sil.
V	svoji poslanici je predsednik obvestil kongres, da je že pooblastil obrambnega tajnika Louisa C. Johnsona, naj pokliče v aktivno službo toliko enot National Guard, ostalih enot in posameznikov rezervnih sil pehote, mornarice in zračnih sil, kolikor jih bo potreboval.
Kar se tiče domačega položaja, pa je predsednik izjavil, da se bo moralo preusmeriti ekonomske vire, da bi se lahko vsled obrambenih potreb zavarovalo ameriške Šružine pred inflacijo in s tem tudi pred težkimi ekonomskimi problemi.
V	glavnem je predsednik predlagal sledeče ukrepe:
Da kongres sprejme zakone, na osnovi katerih bi se dalo prednost pri uporabi raznega materiala za. obrambene namene, omejilo uporabo materiala, ki ni nujno potreben in zaseglo količine materiala, ki je potreben za obrambo.
Da vse vladne agencije preusmerijo svoje programe z ozi-rom na potrebe, ki so življenjsko važne za obrambo.
Da se davke zviša še več kot je ob prejšnjih prilikah zahteval, ker da bi višji davki znižali potrebe za splošno ekonomsko kontrolo.
Da se odobri posojila za pod-pretje produkcije važnega materiala, ki je potreben za obrambene namene.
Kar se tiče zvišane oborožene sile, jo je predsednik razdelil v sledeče tri kategorije:
Da se zadosti potrebam na Koreji, je potrebno prej ko mogoče poslati gen. Douglasu Mac-Arthurju nadaljne vojake, opremo in ostali vojaški material.
Svetovni položaj zahteva, da se zviša obseg in materialno pomoč ameriških oboroženih sil nad potrebe, ki so se pojavile z ozirom na položaj na Koreji.
Zaveznikom Zedinjenih držav bi se moralo poslati nadaljno pomoč. •
V	svoji poslanici je Truman ostro napadel "komunistično agresijo." Med ostalim je rekel:
"Napad na republiko Korejo nam izven vsakega dvoma razkriva, da je mednarodni komunizem pripravljen uporabiti oborožene invazije, da bi zavojeval neodvisne države. Vsled tega moramo priznati možnost, da se lahko oborožene agresije pripetijo na drugih področjih."
Predsednik je podal tudi pregled dogodkov, ki so se pripetili zadnje tedne na Koreji in ki so bili povod za ameriško oboroženo intervencijo. Rekel je, da je napad na južno Korejo bila odprta, premišljena in neizzva-na agresija, za katero ni nobenega opravičen ja.
V	svoji poslanici je Truman napadel tudi stališče Sovjetske zveze, ko je med ostalim rekel:
"Stališče sovjetske vlade z ozirom na agresijo proti republiki Koreji je v direktnem nas-protstvu z njenimi tolikokrat po-navljanimi nameni, da bo delovala z ostalimi državami za mir na svetu."
Truman pa se je izognil, da bi direktno obtožil Sovjetsko zvezo, da je odgovorna za vojno na Koreji. Omenil je le sovjetske bojkote na sejah Varnostnega sveta in drugih agencij Združenih nardoov.
"Samo nekaj držav je, ki niso podprle skupno akcijo, da se upostavi mir. Med njimi je najvažnejša Sovjetska zveza," je rekel Truman.
Predsednik je kot najvišji poveljnik oboroženih sil pohvalil tudi ameriške sile, ki se na Koreji borijo z velikim pogumom, da bi zavrgle grožnjo miru. Svojo poslanico pa je zaključil s sledečimi besedami:
"Sli bomo po poti, ki smo si jo izbrali, s pogurnom in z vero, ker v naših srcih nosimo bakljo svobode. Mi se borimo za svobodo in za mir—in z božjim blagoslovom bomo uspeli."
cene živežu znižane v vzhodni nemčiji
BERLIN, 17. julija—Komunistična vlada vzhodne Nemčije je danes zelo znižala cene živežu in raznim potrebščinam.
Cene živežu so bile znižane do 64 odstotkov, ostalemu blagu pa za okrog 35 odstotkov.
Vzhodno-nemški tisk pravi, da je znižanje cen posledica "mirovne politike."
Nehru pojasnil svoje stališče
BENARES, Indija, 18. julija. — Indijski ministrski predsednik Nehru je snoči izjavil, da je Indija prevzela poslanstvo, da se doseže mir potom pogajanj, zaradi svojih želja, da nekaj stori za preprečitev širjenja sedanje vojne na Koreji. Nehru je pristavil, da je Indija v soglasju s svojo preteklo in sedanjo politiko v prid miru poslala posebno poslanico tako sovjetski kot ameriški vladi.
(Kot znano je ameriška vlada zavrgla posredovalne napore Nehrua, ker smatra, da je njegov predlog za priznanje nove kitajske vlade v organizaciji Združenih narodov nesprejemljiv. Sovjetski premijer Stalin pa je z druge strani izrazil svoje soglašanje z Nehruom, toda je opozoril, da bi nova Kitajska morala biti zastopana in da bi se moralo zaslišati tudi predstavnike korejskega ljudstva.)
Indijski premijer je v svojem govoru poudaril, da se Indija zaveda, da z ekonomskega in vojaškega stališča ni v stanju, da bi preprečila vojne, toda da kljub temu skuša storiti vse, kar je v njeni moči, da bi se končalo sedanji konflikt na Koreji.
"Če bomo v tem uspeli, je prav in dobro; če pa ne, bomo imeli vsaj zadoščenje, da smo storili svojo dolžnost," je izjavil Nehru.
stran 2
enakopravnost
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING ft PUBLISHING CO. *231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
20. julija 1950
SUBSCRIPTIOM RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) ...
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 - 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
KAKO DEKAN ŠKERBEC PERE DOMOBRANSKE ZLOČINE
Kot smo že povedali—nobenega dvoma ni, da se dekan Skerbec zavzema v svojih odgovorih na naše članke za slovenske domobrance in med njimi tudi za največje zločince, ki so odgovorni za grozno trpljenje, preganjanja, mučenja in množična streljanja poštenih in zavednih Slovencev. Zavzema se celo za takšne notorične zločince, kakor je bil "general-prezident" Leon Rupnik, ki je po vseh zakonih storil izdajstvo nad svojim lastnim ljudstvom še pred kapitulacijo kr. jugoslovanske vojske. Škerbec sploh ne prizna, da je bilo v Sloveniji izdajalcev—z izjemo onih, seveda, ki so se borili proti nacističnemu in fašističnemu okupatorju, ki pa so po njegovem mnenju bili "komunisti," in jih je trebalo zatirati, pa čeprav v zavezništvu s Hitlerjevo Nemčijo in fašistično Italijo.
V	naši lastni deželi smo imeli naše lastne izdajalce, čeprav se Zedinjene države niso nahajale pod okupacijo sovražnika. Toda ti izdajalci so bili obsojeni bodisi v ječo, ali pa poslani v norišnico, ker so pomagali Hitlerju. Nič jim ni pomagalo izgovarjanje, da so se "borili proti komunizmu!" Hitler in Mussolini sta bila dva najhujša sovražnika našega ljudstva v Sloveniji, in če je bil katerikoli Slovenec, ki jima je zavedno pomagal, tedaj ni več nobenega dvoma v kakšno kategorijo spada njegova "prati-komu-nistična borba!" Toda dekan Skerbec vsa ta izdajstva, nasilja, kolaboracijo z naci-fašizmom, mor j en je lastnih bratov in sester opravičuje "z borbo proti komunizmu!" To je, seveda, za današnje čase, še najbolj pametno, saj se celo španski fašistični diktator Franco, katerega 'sta postavila na oblast Hitler in Mussolini, baha, da je "proti-komu-nistični borec," ki zasluži ameriško pomoč.
V	polnem soglasju z vnaprej pripravljenim načrtom se sedaj slovenski domobranci predstavljajo za "prijatelje Amerike." Njihovi voditelji, ki so v teku svoje kolabora-cije s Hitlerjem zmerjali "plutokrata in masona Roose-velta, " so danes tudi "za Ameriko." Tako zvani "katoliški voditelji" v Sloveniji, to je oni, ki so zavedno sodelovali z okupatorjem, so tudi zmerjali "protestantovsko Anglijo" in sanjali o nekakšnem klerofašističnem bloku srednjeevropskih držav, katerega del naj bi bila tudi Slovenija.
Dekan Skerbec nam v svojih odgovorih še očita, češ, da žalimo prevzvišenega knezo-škofa dr-ja Gregorija Rož-mana, tudi "proti-komunističnega borca," o katerega delovanju v prid Slovencev pod nemško okupacijo, vključno tudi zavzemanju za preganjanje slovenske duhovščine s strani nacistov, nam ne more ničesar več povedati, z izjemo, da je škof "videl komunistično nevarnost."
Če je kdaj bilo v E. kaj omenjeno o škofu Rozmanu, so to bila dejstva. Eno od teh dejstev, ki ga je priznala sama A. D., je, da so Angleži (ne pa "komunisti!") zaprli dr. Rožmana v Celovcu in ga držali v internaciji, dokler "drugi garnituri" v Londonu s posredovanjem Vatikana in zahvaljujoč se mrzli vojni s Sovjetsko zvezo in posebno tedaj še bolj napetimi odnosa j i med Zedinjenimi državami in Jugoslavijo, ni uspelo, da ga je rešila, kakor pravi A. D., "tega mučnega položaja."
Ko smo že pri prevzvišenemu Rožmanu, naj citiramo iz Skerbčevega članka sledeče:
Ce so ga slovenski domobranci naprosili (namreč dr. Rožmana), naj jim da duhovnike, ki bodo med njimi vršili dušno pastirstvo, ali je to 'izdajstvo'? Ali naj škof odreče svojim vernikom duhovnik/e? Ce je škof kdaj na prošnjo maševal, ali se udeležil kake službe božje slovenskega do-mobranstva, ali je to 'izdajstvo'? Škof je vendar dolžan skrbeti za versko pomoč svojih vernikov! In škof je skrbel edino le za lo, v vse drugo se on ni viikal!
Vse bi bilo v redu, če tako prevzvišeni razume svoje pastirstvo. Toda z druge strani so ga neštetokrat slovenski rodoljubi, ki so se borili v partizanskih vrstah, ko sta Anglija in Zedinjene države že priznali Osvobodilno fronto, rotili, naj jim pošlje duhovnike. Ali je, g. Skerbec, prevzvišeni g. dr. Rožman to storili? Ali je ustregel prošnji onih slovenskih katoličanov, ki so umirali v težkih borbah proti okupatorju, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo svojega naroda?
V	drugo se škof ni vtikal. . . Mi ne vemo, kako je s to stvarjo, toda dekan Skerbec bi boljše storil, če bi zavrgel konkretne obtožbe, ki jih še vedno dvigajo v Sloveniji proti dr. Rožmanu. S tem bi storil veliko uslugo vsem ameriškim Slovencem, tako naprednim kot katoliškim.
Dekanu Skerbcu je verjetno znano, da so dr. Rožmana
UREDNIKOVA POŠTA
Skupni piknik Naprednih Slovenk in SANSa
Kdo ne pozna naših vrlih žena in deklet, ki se udejstvujejo pri društvu Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ? že od svoje ustanovitve je to društvo trdnjava najbolj inteligentnih, zavednih in marljivih Slovenk St. Clairske okolice. Kadarkoli se gre za dobro in plemenito stvar, so te žene vedno na razpolago. Poleg aktivnega sodelovanja v raznih naprednih organizacijah, tudi če-stokrat globoko posežejo v svojo blagajno in darujejo za dobre namene. Njih geslo je: Odpri roke, odpri srce, otiraj bratove solze. Cast, komur čast!
In kdo ne pozna SANSa, ki je v teku osmih let zbral že nad četrt milijona dolarjev za razne človekoljubne namene kot: za moderno opravo otroške klinike v Ljubljani, za zdravila (Streptomycin) jetičnih bolnikov v Sloveniji, za obleko in živila od vojne prizadetim bratom in za obrambo svobodnega tiska. Za vse to nam je rojstna domovina globoko hvaležna. Naše pomoči v najhujši potrebi, se bodo spominjali še pozni rodovi. Toda SANS ima še velike, nove naloge. In s premestitvijo glavnega stana v Cleveland je potrebno, da ga še bolj podpremo in oživimo.
Ker SANS letos nima svojega piknika, so Napredne Sloveqke sklenile, da priredijo skupni velik piknik s SANSom in sicer v nedeljo 23. julija na farmi SNPJ. Zato so tem potom prijazno vabljeni člani in somišljeniki vseh treh SANSovih podružnic, kot tudi splošno občinstvo. Za ples in drugo zabavo bo v vseh ozirih dobro preskrbljeno. Za ta prostor vedo menda vsi Slovenci. Farmarski odbor se je potrudil, da je uredil nove moderne izboljšave, tako da prostori odgovarjajo vsem zahtevam. Otrokom je na razpolago vrtiljak in gugalni-ce, tistim, ki si želijo miru in odpočitka, pa bistri potok in hrib s košatim drevjem.,
Torej, na svidenje v Aedeljo 23. julija na farmi SNPJ!
Frank Česen.
v "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o aogodkih po svetu in doma!
Piknik kro^a št. 3
Progresivnih Slovenk /
V nedeljo 23. julija bodo imele Progresivne Slovenke krožek št. 3 velik piknik na lepem in senčnatem prostoru Ameriškega-jugoslovanskega centra na Re-cher Ave., Euclid, Ohio.
Naše Progresivne Slovenke vas vse prav prijazno vabijo, da pridete na njih piknik, kjer vam bodo prav dobro postregle z vsemi dobrotami, ki jih znajo pripraviti naše urne, pridne in prijazne članice. Naša kuharica Frances Gorjanc je obljubila, da vam bo napekla toliko dobrih stvari, da vam se bodo res sline cedile po teh dobrotah. Pijače bomo iftiele pa tudi dovolj in to vsakovrstne, da si boste lahko žejo gasili po svoji volji.
Godbo bomo imele tudi prvovrstno—to bo Grabnarjeva in Ogrinova godba. Katere bodo pete srbele, se bodo lahko zavrteli in malo pete nabrusili. Ako bo lepo vreme, se bomo zabavali pod košatimi drevesi, ako bo pa dež nagajal, bomo šli v* naše nove prostore v društveni dom.
Kot vidite, smo za nove prostore poskrbele. Progresivne Slovenke vam garantirajo, da se boste dobro zabavali. Torej vas še enkrat vabimo od blizu in daleč, da nas posetite. Tudi pečlar-ji so nam posebno dobrodošli, ker pri našem krožku imamo tudi precej naših prijaznih pečla-ric, ki vam bodo prav prijazno stregle z vsemi dobrotami.
Na svidenje v nedeljo 23. julija na našem pikniku na prostorih Ameriško-jugoslovanskega centra na Recher Ave.!
Vera Potochnik.
Napredne Slovenke in podr. 39 SANSa vabijo na piknik
Rekriacijski prostor Cleve-landskih društev SNPJ ob "Char-don cesti se je tako populariziral, da je postal zbirališče in pravi poletni center našega živ-Ija. Vsako nedeljo in praznik se vršijo tam pikniki, kateri pritegnejo ljudi iz vseh delov mesta in to v prav lepem številu. Društev, ki bi rada imela tam svoje piknike, je pa več kot prostih nedelj; zato ni vedno vsem tem društvom ustreženo in je za to včasih potrebno tudi združenje. En tak zadružni piknik bo
v Sloveniji obtožili zaradi kolaboracije z nacističnim in fašističnim okupatorjem. Tam pravijo, da je dr. Rožman že 22. aprila leta 1941 obiskal fašističnega "visokega komisarja" Graziolija in mu izročil pozdrave slovenske duhovščine ter mu zagotovil "polno sodelovanje duhovščine s fašistično Italijo." Dalje ga obtožujejo, da je 3. maja leta 1941 poslal Mussolini ju posebno spomenico, v kateri izraža vfeselje zaradi zasedbe slovenskega ozemlja po italijanski vojski, mu izraža "brezpogojno vdanost in obljublja neomejeno sodelovanje." Baje je dr. Rožman za svoje sodelovanje prejel že 4. oktobra na Mussolini j ev predlog "odlikovanje komturskega reda italijanske krone." Obtožujejo ga tudi, da je v svojem škofijskem dvorcu skliceval sestanke, na katerih se je pripravljalo načrte za pobijanje "komunistične nevarnosti" v sodelovanju z italijanskim okupatorjem. Seznam teh "obtožb" je dolg, zelo dolg. Med ostalim mu očitajo, da je z nacističnim generalom Rosener-jem in slovenskim vojnim zločincem Rupnikom sodeloval pri zaprisegi domobrancev, ker da je po svojih izjavah "popolnoma soglašal z nacistično politiko."
Ce so te obtožbe utemeljene ali pa ne, naj nam pa pojasni dekan Skerbec. Lahko pa z naše strani rečemo, da takšne aktivnosti nikakor ne spadajo zgolj v "verske zadeve," to se pravi, če se je prevzvišeni škof z njimi ukvarjal. No, o tem nam bo kaj več povedal dekan Skerbec. Pričakujemo pa, da se resničnim vprašanjem ne bo izogibal z dolgimi in dolgočasnimi opisovanji osebnih skušenj in tiradami proti, "brezbožnemu komunizmu." Kajti če se na tej osnovi lahko brani one, ki se jih želi predstaviti za rodoljube in poštene može, ne vidimo nobenih razlogov, zakaj se ni bi tudi Hitlerja predstavljalo za "proti-komunističnega borca," kar je nedvomno tudi bil, in ga samo s tem argumentom v "novi izdaji" slavilo kot "zaveznika Amerike!" V luči razmer v drugi svetovni vojni, nas v prvi vrsti zknimajo odnpšaji takšnih "rodoljubov" z našimi vojnimi sčvražniki.
v nedeljo 23. julija na gori omenjenih prostorih. Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ in podružnica št. 39 SANSa prirejata tega dne skupen piknik z vsemi dobrotami in pritiklinami.
Podružnica št. 39 SANSa je hvaležna tem naprednim ženskam za to skupno priliko. S tem so potrdile, da niso napredne samo po imenu, temveč tudi v sklepih in dejanjih. To naprednost so realizirale že v preteklosti in to tudi pri podružnici št. 39 SANSa, kjer so prav častno zastopane.
Pregovor pravi, da je v združenju moč. Kjer pa so pogoji in volja, tam je tudi uspeh. Iz preteklosti vemo, da posedajo te napredne ženske voljo k napredku in podružnica št. 39 SANSa tudi ne more biti prav na ničli, saj so prinesli precejšnjo voljo iz konvencije. Strnimo to voljo, da bo dan res uspešen!
Slovenski Cleveland je zopet povabljen na udeležbo tega ženskega in narodnega sveta, kjer bo odlična postrežba in prijaznost. Na prostoru bo ustreženo balincarjem, plesalcem, naraščaju in tudi drugim, ki hočejo razvedrila. Kot se sliši, bosta navzoča tam tudi delavska voditelja Etbin Kristan in Tone Se-liškar.
Na svidenje na pikniku!
Leo Poljšak.
uprave mesta Euclid. Ta bus bo vozil izpred Slovenskega doma na Holmes Ave. ter se spotoma ustavil pred SDD na Waterloo Rd. in tudi pred Zadružno trgovino na E. 200th St.
Na to proslavo so posebno vabljeni tudi štirje še živeči ustanovni člani, katerih eden je Jim Petsche — prvi tajnik društva — ki več zadnjih let živi v precej oddaljenem Brewster, O., toda je še vedno zvest član našega društva. Enako je včlanjena vsa njegova širna družina, katera s potomstvom vred šteje 16 članov.
V teku te dolge 40-letne dobe je društvo poleg obveznih dajatev svojim članom podpiralo gmotno tudi vsa važnejša prizadevanja našega naroda, bodisi tu kot v stari domovini. S
podporami članom v bolezni ali smrti je obrisalo marsikatero solzo ter zaeno spremilo do kraja večnega počitka one, ki so odšli pred nami.
Da pa voljo za to humanitarno delo utrjujemo tudi v naši mlajši generaciji, je potrebno, da se vsaj od časa do časa vsi člani skupaj snidemo, da se tako ožje spoznavamo in zato tudi v bratskem društvu pozabavamo.
Naj služijo te vrstice v prijazno vabilo vsem članom društva, prijateljem in zaeno številnim sobratom od ostalih društev te okolice, da nas obiščejp na tej važni proslavi 40-letnice v čim večjem številu!
Na veselo svidenje v nedeljo 30. julija!
Frank Sustarsich, taj.
Piknik kluba v Painesville-u
Painesville, O.—American Slovenian klub priredi svoj piknik v nedeljo 23. julija na lovski farmi St. Clair Rifle and Hunt ing kluba na Rt. 44 blizu Painesville.
Na programu imamo vsako vrstno zabavo, kakor tudi dobitke, namreč televizijski aparat in dva druga dobitka. Igrala bo izvrstna godba Louis Bajca. Prijazno vabimo cenjeno občinstvo od blizu in daleč na poset.
Louis Grzely.
Iz Jutrovega
Cleveland, O. — Naznanja mo, da Gospodinjski klub Slov. del. dvorane na 10814 Prince Ave. priredi piknik dne 23. julija na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
Vabimo cenjeno občinstvo, da pridete na ta piknik, da se ma lo razvedrite" in poveselite v družbi znancev in prijateljev v prosti naravi. Naše gospodinje bodo dobro preskrbele, da bo vse v redu. Za plesaželjne bo dobra godba in se bodo veselo vrteli stari in mladi.
Posebno vabimo in s^ pripo ročamo delničarjem in delničarkam naše Dvorane, da se udeležite, pokažite se, da se zani mate za svoj narodni hram in da nas bo veliko na temu pik niku, saj ni bilo že dolgo nobene priredbe. Pridite vsi iz našega Jutrovega, kakor tudi od-blizu in daleč. Prijazno vabimo tudi Mr. in Mrs. F. Segulin iz Euclida, da prideta in se malo zavrtita v naši sredi.
V imenu vseh članic G«tepo-dinjskega kluba SDD se vsem že v naprej zahvaljujem za poset.
Rose Vatovec.
Vabilo na proslavo 40-letnice društva Mir
Koncem tekočega meseca poteče 40 let odkar je bilo ustanovljeno eno od največjih društev SNPJ v naselbini — društvo "Mir" št. 142.
Za primerno proslavo tega dogodka se društvo že dalj časa pripravlja za velik piknik, na katerem bodo poleg drugega ostalega predstavljeni še živeči ustanovni člani društva. Proslava se vrši v nedeljo 30. julija na znani SNPJ farmi na Chardon in Heath Rd.
Za one, ki nimajo svojega vozila, bo na razpolago bus
ZOOLOŠKI PARK V LJUBLJANI
Nekako med kulturne potrebe vsakega večjega mesta spadajo poleg muzejev tudi botanični in zoološki vrtovi. Res, da so te ustanove za razvedrilo ljudi, vendar je njihov poglavitni namen, prikazati mladim in starim čuda našega rastlinstva in živalstva. Šolarjem in dijakom je zoološki vrt važen ključ, ki jim odpira duri v prostranstva živalskega sveta in jim omogo-če vpogled v ta svet, kakršnega jim še tako dobro napisana knjiga ne more dati. Pa tudi znanstveniki lahko v njem opravljajo svoja opazovanja in eksperimente skoraj tako, ka-kakor da bi bili v prosti naravi.
V	nekdanji Jugoslaviji so potrebe po zooloških vrtovih podcenjevali in zanemarjali. Saj smo imeli takrat le dva zoološka vrta; v Zagrebu in v Beo gradu. Z veliko muko sO ga na to napravili še v Subotici, v Ljubljani pa smo se trudili za man. Za zoološki vrt takratna banska uprava ni imela nobenega razumevanja. Nekim prizadevnim Ljubljančanom je sicer uspelo, da so na skromno odmerjenem prostoru nekdanjega velesejma stisnili v tesne gajbice nekaj desetin preplašenih živali. Že čez leto dni pa je propadlo še to, kar smo imeli.
V	novi Jugoslaviji pa so se začeli zoološki vrtovi naglo razvijati. Ustanovili so jih v Sarajevu, Skoplju in na Reki — sedaj pa je na vrsti naša Ljubljana. Že pred letom in pol je ple num mestnega ljudskega odbora sklenil, da ustanovimo zoološki vrt. Lani so napravili načrte, hkrati pa so začeli lovci in gozdarji loviti živali. Letos so pod Rožnikom začeli tudi gradbenimi deli.
Naš "zoo" pravzaprav ne bo zoološki vrt, temveč zoološki park. Svet pozna danes dvoje vrst zooloških vrtov. Beograjski, zagrebški in subotiški zoološki vrtovi so urejeni po starem načinu. V tesnih kletkah se stiskajo živali in v nemoči grabijo po mreži, ki jim jemlje prostost. V Zagrebu ima na primer ameriški medved "grizli" le nekaj metrov prostora za gibanje. Celo levi so stisnjeni na nekaj desetin kvadratnih metrov. Živali se zato počutijo neudobno iq opazovalec pravzaprav ne more dojeti vseh tistih zanimivosti, ki se dogajajo v živalskem svetu. Taki so zoološki vrtovi v pravem smislu be sede. Drugo so pa zoološki parki. V njih imajo živali po več sto in še več kvadratnih metrov prostora. Vse je tako kakor v naravi. Zoološki parki obsegajo hrib in dol, potoke in tolmune, gozdove i n pašnike. Evropska velemesta so že skoraj povsem preuredila zoološke vrtove in iz njih napravila zoološke parke.
Zoološki park, ki ga pripravljamo v Ljubljani, bo najmodernejši in največji v državi. Ne sicer po številu živali, temveč po obsežnosti prostora in po načinu gradnje. Naravnej-aega prostora kakor je pobočje
Rožnika v Ljubljani res nismo mogli najti. Velik bo 32 ha in bo oblegal gozdove, skalovje, potoke, tolmune itd. Nekatere zveri bodo imele tudi po 1000 kv. metrov prostora. Živali ne bodo zamrežene, razen ptičev in kun. Mreža bo samo okoli celotnega parka, pa še to bo z obeh strani obdajala živa meja tako, da se sploh ne bo videla. Celo zveri ne bodo zamrežene, temveč jih bo obdajal nasip z betonskim robom, nekakšnim zidom. Na nasipu pa bo pot za ljudi, ki bodo lahko brez nevarnosti opazovali živali pod seboj. V takih prostorih, velikih tudi po več sto kvadratnih metrov, bodo tolmunčki, studenci, gozdički, pasišča, za medvede tudi brlogi itd. živali bodo komaj čutile svoje ujetništvo. Srne in jeleni bodo na predelih, ki bodo veliki 2000 do 3000 kv. m. Gamsi bodo imeli svoj "trop brez zvoncev" na skalovju, ki bo obsegal tudi 1000 kv. m. Caplje, žerjavi, labodi in druge vodne živali bodo v velikih tolmunih. Potok Glinščica, ki teče tam skozi, bo razcepljen v rokave, ki bodo tekli skozi vsak predel tako, da nobena žival ne bo brez studenčnice. Pot, po kateri si bodo obiskovanci zoološkega parka ogledovali živali, ne bo razcepljena, kakor je na primer v zagrebškem zoološkem vrtu, mraveč bo ena sama in bo šla skozi vse predele, čez tolmune, kjer bodo vodne živali, in čez v prostore, kjer bodo zveri, bodo zgrajeni mostovi, s katerih bodo obiskovalci lahko opazovali živali. Ob poti bodo klopi, da obiskovalcu ne bo treba stati, če bo hotel kaj posebnega dlje časa opazovati.
Sprednji del zoološkega parka bo nekoliko bolj podoben starim zoološkim vrtovom s kletkami in paviljoni. Vendar bodo imele ptice kljub mrežam dovolj prostora za letanje. Prostori za ptiče bodo visoki 12''m, dolgi 40 m in žiroki 30 m. V paviljonih bodo akvariji rib, tera-riji s kačami in kuščarji ter akvoterariji z dvoživkami.
V zoološkem parku bodo vse važnejše živali, ki živijo v Jugoslaviji. živali drugih dežel, zlasti tropskih, bo manj. Vendar bo za razvedrilo pionirjev uprava zoološkega vrta poskrbela tudi za veliko opic, papig in tropskih, čudovito marviča-sto obarvanih rib. Za tropske živali bodo napravili posebne paviljone, ki jih bodo pozimi ogrevali.
Takšen je pogled v prihod-njost našega zoološkega parka. Kaj pa danes? No, danes smo šele na začetku. Vsa dela opravljajo ponajveč prostovoljni delavci, ki jih pa prihaja na gradbišče premalo. Sedaj delajo ribnik za pelikane, labode, čaplje in druge vodne živali. Ribnik in prostor za medvede bodo uredili še letos. Mnogo hitreje poteka zbiranje živali, ki jih imajo v začasnem zoološkemu vrtu ob Kolodvorski ulici že kar precej. Živali lovijo pred-(Dalje na 4. strani)
! 20. julija 1950
Delegatje Osvobodilne fronte Slovenije so govorili ameriškim Slovencem preko radia
(Nadaljevanje s 1. strani)
preizkušnje in kar delate lil žrtvujete še danes. Pred tre-leti ste začeli plemenito ve-liko delo, akcijo za opremo otroške bolnišnice v Ljubljani. Uspehi vašega požrtvovalnega in darovanja so vidni pri zdravljenju naših najmlajših. Z ^seitii najmodernejšimi aparaturami opremljena bolnišnica služi za čim hitrejše zdravljenje naših otrok. Precizni in teh-iiicno najbolj izpopolnjen rent-aparat, ki nosi napis "Dar ameriških Slovencev", je v po-n^s klinike in služi natančnemu Ugotavljanju bolezni. V auto-"fiobilu, ki ste ga darovali vi, ^ danes vozijo mali bolniki v oddcJke in vsak Slovenec jahko vidi, kako je velika vaša 3ubezen do svoje rojstne domo-^Uie, ki jo po tolikih letih niste, pozabili. In še nešteto drugih P^omočkov, brez katerih bi otroška bolnišnica borila s skoro nepremagljivimi težava-ste nam poslali. Pri najtež-3em delu v bolnišnici, to je pra-nju, vidite nasmejane perice, ^^jti njihovo najtežjo delo iz-^^šijo moderni pralni stroji, ki ®te jih vi darovali. Delo v bol-'^'snici se s požrtvovalnostjo ^seh zdravnikov in osobja in podarjene zdravstvene apa-^ature, razvija tako, da klinika ^iva velik sloves zaradi odlič-delovanja. Veliko zaslug tem imate vi, dragi bratje in ®®stre, za kar vam gre tisoče-Zahvala.
Kot posledica težkih prilik, orbe v gozdovih, stradanja po ^oticenti-acijskih taboriščih, ita-'knskih in nemških fašistov, P^itianjkljive prehrane med 'ci-prebivalstvom, se je bi-^ morilka človeškega rodu, to jetika, še bolj razširila. Zo-P^t ste vi, ameriški Slovenci, Nabrali med seboj sredstva, da ^te pomagali z dragocenim zdra-^•loin streptomicinom — zati-^^ti strašno bolezen. Res je, da ®treptomicin ni to, kar so ljudje spočetka mislili, da ozdravi vsa-0 obliko jetike, toda mnogim olnikom je toliko zboljšal sta-da je možno izvršiti po-^®bne operacije, ki vodijo k ^Zdravljenju, mnogim lažjim olnikom, pa je vrnil zdravje, imenu vseh teh ozdravljenih, ^ttienu vseh bolnih, ki še da-"^es uživajo vašo plemenito pod-Poro pri svojem zdravljenju, se ^am kot slovenska zdravnica, najtoplejše zahvaljujem. Storili plemenito delo, na katerega ®ta lahko ponosni, ki tudi v na-zdravstvu pomeni velik
kr
naprej. Vem da tudi vi,
enako kot vaše organizacije, smatrate, da to delo še ni končano. Kajti skoraj do tal porušena domovina, se v petih letih ne more vsa obnoviti, in poleg tega zgraditi še industrijo, za neštete potrebe delovnemu in bolnemu človeku. Potrebna bo pomoč še nekaj časa, toda te potrebe bodo vedno manjše, kajti delavci v novi ljudski Jugoslaviji si gradijo mogočne tovarne, ki bodo dajale vsem ljudem Jugoslavije potrebne produkte. Vas bratje in sestre, ameriški Slovenci pa ne bomo nikdar pozabili, kajti prijateljstvo, skovano v nesreči, je najtrdnejše. Zato naj žive naši zavedni ameriški Slovenci!
Drago Šega pa je govoril takole:
Dragi rojaki in rojakinje! — Dragi prijatelji!
Prišli smo iz starega kraja med Vas zato, da se Vam zahvalimo za vse tisto, kar ste doslej storili za slovenski narod in za novo Jugoslavijo.
Pri tem se mi zdi potrebno poudariti predvsem eno stvar. Nam je Vaša pomoč dragocena in hvaležni smo vam zanjo zaradi tega, ker nam pomaga, da zlasti, kar se tiče zdravstva, laže in hitreje premostimo nekatere težave, ki se nam še stavljajo na pot. Toda še veliko bolj nam je dragocena vaša pomoč zaradi tega, ker z njo vsak dan znova izpričujete in dokazujete, da niste pozabili svoje rojstne domovine, da vam je še vedno dra^a in da vas niso mogle odvrniti od nje razne laži in klevete, ki od vzhoda in zahoda dežujejo danes na slovensko in jugoslovansko ljudstvo.
Odkod in zakaj vse te laži in vse to obrekovanje? Odgovor na to vprašanje je zelo kratek in jasen. Slovenskemu narodu
in drugim jugoslovanskim narodom svobode nihče ni prinesel na krožniku, ampak so si jo priborili sami s puško v roki v zadnji vojni. Te s potoki krvi priborjene svobode in neodvisnosti si ne pustimo vzeti od nikogar niti je ne prodajamo za plehnat denar. Preveč drago smo jo plačali. En milijon sedemsto tisoč žrtev je padlo zanjo, en milijon sedem sto tisoč naših najboljših sinov in hčera. Danes nas obrekujejo zato, ker ne dopustimo, da bi nam tujci rezali kruh, kakor so nam ga na tenko rezali včasih, z blatom nas obmetavajo in grozijo nam zato, ker bogastvo svojih rudnikov, svojih tovarn in svojih polj obračamo v svojo korist in ker ne ližemo pete velikim državam. Zaradi tega, ker nočemo biti več hlapci in dekle, ampak gospodarji na svoji lastni .zemlji, zaradi tega tak hrup in taki oblaki laži okrog Jugoslavije.
Dragi prijatelji, vi vsi dobro veste, kako je svoje čase — pod nekdanjo Avstrijo in pod nekdanjo monarhistično Jugoslavijo, živel slovenski delavec in kmet. Prav gotovo ni nihče izmed vas zaradi zabave zapuščal svoje rojstne domovine. Zapuščal jo je vsakdo z grenkobo v prsih zaradi tega, ker mu ta siromašna in zasužnjena domovina ni mogla dati dela in kruha, ker mu ni mogla zajamčiti človeka dostojno življenje.
Vidite, danes ni nobenemu slovenskemu in jugoslovanskemu delovnemu človeku več treba hoditi s prazno culo in s praznim trebuhom p o svetu. Res je sicer, da so doma še težave, ki jih moramo premagovati, da nas še ovira naša zaostalost in gospodarska nerazvitost, ki smo jo podedovali od preteklih časov in da še ne moremo dati našemu delovnemu
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
Pokličite:
ENdicott 1-0718
enakopravnost
človeku vsega v izobilju, kot bi želeli, vendar smo danes že tako daleč, da nobenemu našemu človeku ni treba v tujini iskati sreče, da imajo vsi delo in dostojen zaslužek doma, da se nikomur ni treba bati brezposelnosti, da je vsak naš delovni človek preskrbljen za starost in zavarovan za primer bolezni in da so naši mladini na stežaj odprta^ vrata k izobrazbi in v vse poklice. Ne samo, da smo se v izredno kratkem času izvlekli iz vojnih ruševin, ampak smo napravili z našim prvim petletnim gospodarskim načrtom, ki ga uspešno izpolnjujemo, ogromen korak naprej v razvoju naše dežele. Če pridete danes v Jugoslavijo na obisk, boste videli, kako se vsepovsod v naglem tempu gradijo električne hidro-centrale, velike tovarne raznih vrst, kako se cementirajo ceste in polagajo nove železniške tračnice, videli boste nove, lepe šole, udobna nova delavska stanovanja. V treh in pol letih naše prve petletke smo zgradili več kot pa pred vojno v tridesetih letih. In mirno lahko rečem, da ni dežele na svetu, ki bi gradila toliko in v takšnem tempu, kot gradi danes nova ljudska Jugoslavija.
V vse to veliko i:i ogromno delo vlagajo naši ljudje vse svoje napore in sposobnosti, kajti vedeti je treba, da naši rudniki in naše tovarne še niso tako mehanizirane in tako bogato opremljene s stroji, kot so v industrijsko visoko razviti Ameriki. Mi šele polagamo temelje naši težki industriji in pogosto poje pri nas še mišica, kjer pri vas tukaj že poje stroj. Vendar opravljajo naši ljudje vse to veliko delo z dobro voljo in s ponosno zavestjo, da z njim gra-
de boljšo bodočnost ne samo zase, ampak tudi za vse bodoče rodove. Zato pri nas delo ni več sužnost, ampak je radost in ponos.
Dragi rojaki, vaša lepa rojstna domovina, ki se danes pod delovnimi rokami naših ljudi z izredno naglico dviga iz svoje podedovane zaostalosti, je danes vsak dan lepša, vsak dan bogatejša, svobodna in neodvisna, kot ni bila še nikoli v svoji zgodovini. Te rojstne domovine se vam ni treba sramovati, kajti to je domovina novega, prerojenega in srečnejšega človeka.
Kot zadnji je govoril pisatelj Tone Seliškar, ki je dejal takole:
Dragi rojaki! Kot zastopnik slovenskih delavcev, slovenskih rudarjev, železarjev, zidarjev in vseh drugih slovenskih delovnih ljudi, vam prinašam iz vaše rojstne domovine prisrčen, iskren in borben delavski pozdrav. Ko sem odhajal čez morje, so mi naši delavci naročili, naj vam zlasti povem, da so ohranili v svojih srcih Veliko bratsko ljubezen do vas, ki ste morali zapustiti takratno mačehovsko domovino, da ste si v tujini poiskali košček sreče. Slovenski delavec si je v strašni borbi, kakršne ne pomni zgodovina slovenskega naroda, skupaj s hrvaškimi, srbskimi, črnogorskimi i n makedonskimi delavci z orožjem v roki priborili svobodo in vso oblast. Danes je vse, kar je na zemlji, pod zemljo, v zraku in v vodi — njegova skupna last. Pravkar smo prejeli iz domovine vest, da je bil sprejet nov zakon, s katerim se vsa podjetja izročajo v upravljanje delavskim

utiLi/iK
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega, starega
znanca
John Oblaka
1146 East 61st St. - HEnderson 1-2730
upravnim svetom. Delavci, ki so še včeraj stali pri strojih, so voljeni za upravne svetnike in za direktorje tovarn in rudnikov in tako postaja v ljudski Jugoslaviji staro geslo delavcev vsega sveta — delu čast in oblast — resnica in stvarnost, ki jo jugoslovanski delavci v polni meri uživajo.
Bratje in sestre, vi, ki ste pustili svojo mladost v pittsbur-ških plavžih in pennsylvanskih rudnikih, vi, ki ste trdo garali za. svoj košček sreče, vi boste najlažje razumeli edino prošnjo, ki jo slovenski in jugoslovanski delavci na vas naslavljajo. In ta prošnja se glasi:
Vi, kot dobri patriotje svoje nove ameriške domovine boste najlaže razumeli strahovite žrtve, ki smo jih darovali za domovino in za pravice delovnega ljudstva. Mi želimo, da bi se vsem delovnim ljudem na svetu dobro godilo. Zato smo se borili, zato se borimo za resnico in pravico. In v tej borbi za resnico in pravico nam najlažje pomagate, če boste med svojimi ameriškimi "prijatelji povsod, doma, v tovarni in kjerkoli drugje, govorili samo čisto resnico o naši domovini. S tem boste svoji rojstni domovini, ki jo v svojih srcih še vedno globoko ljubite, najbolje koristili in najbolj pomagali. Resnica je včasih tudi grenka — toda resnica je edino zmagovito orožje, s katerim boste pobijali ogabne laži naših sovražnikov, ki so prav zaradi tega, ker lažejo, tu-
STRAN 3
di vaši sovražniki in sovražniki delovnih ljudi vsega sveta.
Bratje in sestre, vaši rodni prijatelji iz Jesenic in iz Trbovelj, iz Ljubljane in Maribora, iz Idrije in Kočevja, s kraških planot in zelenega Pohorja — vsi, vsi so z mislijo in s srcem z vami — in tako bodite tudi vi, pittsburški železarji in penn-sylvanski slovenski rudarji z njimi, ki z največjimi napori, toda vedno dobre volje grade močno delavsko in neodvisno ljudsko Jugoslavijo.
Naj žive vrli slovenski rodoljubi v Združenih državah, ki niso prenehali ljubiti svoje stare, lepe, rojstne domovine!
ROJSTVO OTROKA PO PRESADITVI SLUZNICE MATERNICE
V bolnišnici v Goeteborgu na Švedskem je bila izvršena zanimiva operacija. Neka švedi-nja je povila zdravo deklico, potem ko so pred dvema letoma usposobili njeno maternico s presaditvijo sluznice maternice neke druge ženske. Presaditev sta izvedla profesor Axel West-man in doktor Kessler. — Paci-entinja je zaradi zastrupljenja krvi izgubila menstruacijo. Ko je bila izvedena presaditev sluznice maternice, so nastale zopet krvavitve in se je že čez štiri mesece čutila mater. Po prof. Westmanu so v Združenih državah Amerike izvedli že na stotine takih operacij, vendar ni v nobenem primeru nastopila kasneje nosečnost.
Qe vam 'Enakopravnost' ugaja, naročite jo za poskusnjo vašemu prijatelju in znancu. Če imate kaka priporočila za izboljšavo čti-va, sporočite ga in skušalo se ga bo upoštevati.
ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
^^^žihov Vorane:
Višja matematika
Korej se je strašno rad mudil ^ skladišču rudnika na Lešah.
prosti čas je preživel na Jem, Komaj je dočakal konca in komaj je zmetal vase to,
2o ^	postavila na mi-
' je že tekel na skladišče, pa J je bilo vreme še tako grdo.
^ tem skladišču je bilo zmi-kaj novega in ves dan ži-^nno. Za skladiščem je iz hriba teman vhod v rudnik, pred pa se je razprostiral širok, prostor. Iz rudnika so ®ftoiner vozili železni vozički, ^^loženi s premogom, ali z ne-^^^^no ilovico. Te vagončke je
vlačila po ozkem tiru mala lokomotiva, ki je znala strašno pis-kati. V jamo so vlačili jamski les. To je šlo ves dan. Pri izmenjavi šihta je bila pri vhodu vedno velika gneča. Nekateri rudarji so se izgubljali v temno žrelo. Vsakemu je visela ob pasu karbidna svetilka. Drugi rudarji, so prihajali iz jame vsi zamazani in mokri. In zopet je vsak Imel za pasom svojo karbidovko.
Korej je poznal vsakega rudarja, poznal je njegov korak, njegovo vedenje, ko se je spustil v jamo, in njegovo mežurkanje, ko je prišel na svetlo. Najbolj ga je zanimalo, ko so izginjali
v jami dečki, ki so še pred kratkim hodili v šolo in so zdaj že delali v rudniku. Ti dečki so bili prav za prav se njegovi tovariši. Zdaj so postali že veliki, čeprav mogoče niso bili večji od njega, toda vedli so se ponosno in so njega, ki je stal na kraji skladišča, skoraj prezirali.
Na prostoru je videl Korej premnogo podob, ki si. jih je moral vtisniti v spomin. Tu se je odigravalo življenje cele rudarske naselbine. Življenje zadnje rudarske bajte, ki se je skrivala daleč pod goro, je le malo odmevalo na tem prostoru. Na skladišču je delalo najmanj 50 delaTjcev, ki so prekladali izvoženi premog na večje vagone, te pa je potem večja lokomotiva odvažala na postajo. Vozniki so nakladali premog na vozove in go vozili po široki cesti v svet. Ves dan so hodili rudarji, njihove žene in mali otroci z ročnimi
vozički na skladišča, kamor so odlagali halvo (odval, nasipina, to je iz rudnika pripeljana jalovina—kamenje, ilovica itd.) iz jape, ki se je sesipala v globačo, so ves dan vrtali starci in starke, upokojenci, ter iskali med odpadki preniog, ker si niso mogli kupiti čistega. Imeli so staro pravico, da so smeli brskati za premogom med odpadki.
Ti stari ljudje večinoma niso imeli vozičkov kakor še aktivni rudarji, ker so bili zelo revni. Imeli pa so vsi majhne rudarske koše, ki so jih počasi polnili in, kadar so bili polni, oprtali na hrbte ter odnašali proti rudarski naselbini. Ta ali oni teh starih ljudi že ni mogel hoditi brez palic, ker ga noge niso več nesle, po vseh štirih je lezel z na-sipin. Stara Pandevka je glasno hropla, ko je vlekla svoj košek iz globače. Nekoč jo je Ko-
rej nemo opazoval. Tedaj je starka rekla:
"Pobič, pomagaj mi, da pridem na vrh. Letos je gotovo zadnjikrat . .
Korej ji je pomagal nesti koš na cesto in starka je odbergljala s počasnimi koraki. Še tisto zimo je res umrla.
Po nasipini so se po cele dneve igrali knapovski otroci. Včasih se je igral tudi Korej z njimi, toda le prerad se je tem igram ognil in je rajši igranje od daleč opazoval. Za take stvari je bil že p^eresen. Toda zelo rad je opazoval otroško igranje. Navadno so se otroci igrali rudniške škrate, skrivali so se za nasipinami in tovariši so jih odkrivali. Škrati so si navezovali dolge brade iz vresja in trave, včasih pa je kateri fant prinesel zdoma pravo brado iz črnih las. Plazili so se po nasipinah in
krulili, kakor je bilo včasih slišati iz podzemnih rovov. Takrat so deklice prestrašene odbežale po globači.
V Korejev spomin se je zelo zgodaj zapisalo to življenje revnega rudnika, ki je počasi odmiral, ker je že več let primanjkovalo premoga, ali pa ga podjetnik, neki tuji grof, ni hotel več najti. Daleč pred njim, pred Korejem, je vstajala podoba mladega fanta s karbidno svetilko, z ožarjenimi nogami in s temnim gornjim telesom, ki se počasi sklanja proti vhodu v rudnik. Ta podoba je bila slika njegove prihodnjosti.
Zelo rad je Korej opazoval voznike, ki so ves dan dovažali jamski les od vseh strani. Ti vozniki so bili različni ljudje, stari in mladi, visoki in majhni, pijani in trezni. Nekateri so imeli lepe, site in rejene konje.
ki so lahko zmagovali visoko naložene vozove, drugi so imeli vprežene prave marše (suhe, medle konje), ki niso bile za nikamor, a so jih vozniki kljub temu mučili s težkimi vozovi. Te konje so morali vozniki neprestano vzpodbujati z vpitjem in^s kletvami. Razen tega so biči in gorjače neprestano padale po hrbtiščih suhih mrh, da se je dlaka kar usipala od njih.
(Dalje prihodnjič)


^ A B I L o N A
PIKNIK
ki ga priredi društva
"Napredne Slovenke
ŠT. 137 SNPJ skupno s
SANS-om
na FARMI SNPJ, Chardon y Heath Rd.
v NEDELJO, 23. JUILJA
IGRA TOMŠIČ-PAVLI GODBA Navzoč bo gosi iz siare domovine Drago Šega.
Bus odpelje izpred SND. St. Clair Ave., ob 2. uri pop. in se uslavi pred SDD na Waterloo Rd.
kL.'
STRAN 4
ENAKOPRA VNOSI
20. julija 1950
ANTON INGOLIČ;
PRED SONČNIM VZHODOM
NOVELE f
(Nadaljevanje)
. Starec se je zganil,
"Da, Ivan, njega še imam! Pomnim, kakor bi se včeraj zgodilo. Spodaj na Vrateh or-jem, Bajs in Bivec se otepata, namesto da bi vlekla, kakor je prav. Nisem imel nikogar, ki bi jima posvetil z bičem. Hlapec je vozil gnoj, pastir je bil na paši. Kričimv a malo je pomagalo. Pa pride spodaj iz klanca deček. Kratke hlače je imel in golo-glav je bil. Pogledam ga in takoj presodim: mestni otrok, gotovo gre v Gromberg, da vidi stari grad, ali k Arehu. Dečko
%) blag spomin
ob 10. obletnici smrti naše nadvse ljubljene mame in stare mame


V'/:/
Frances Rupnik
Svoje mile oči je zatisnila za vedno dne 20. julija 1940.
Leto za letom se v večnost izliva, s prahom pozabe pokriva stvari ljuba v do Te pa še vedno živi v srcih še naših kot lučka gori.
Žalujoči ostali:
Joseph, Stephanie Mesojedec, Louis, Gabriella Girod, otroci in vnuki
Cleveland, Ohio,
dne 20. julija 1950
y blag spomin
ob prvi obletnici prezgodnje smrti našega ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga, očeta in starega očeta
Nick Spelič
kateri je izdihnil svojo blago dušo dne 20. julija 1949.
Eno leto v večnost je že poteklo, odkar Te več med nami ni, v hladni zemlji zdaj počivaš, večni mir za Tvoje delo uživaš.
Utihnil je Tvoj glas mili, a v srcih naših trajni.so spomini, neizbrisni spomini do konca dni, ko pridemo tudi mi tja za Teboj.
ŽALUJOČI OSTALI:
MARY SPELIČ, soproga FRED E. SPELIČ, sin ALBINA, poročena MESHAL
in VICTORIA, hčeri FRANCES, sinaha, JOHN, zet JANETTE, vnukinja
Cleveland, Ohio,
dne 20. julija 1950
pride vštric mene, se ustavi, gre dalje, spet obstoji, se vrne in slednjič zakliče: 'Oče, ali vam naj vodim vole?' Debelo ga pogledam. Toda dečko ima bič že v rokah in ga zavihti nad vol-mi. Najprej ga hočem spoditi; pa si mislim, naj bo, najbrž je reven mestni otrok, pa bi si rad zaslužil večerjo: Vidim, da ni prvič pri živini, ne tolče, ampak svarilno opominja. Dobro vodi. Pozneje začne celo žvižgati. Vesel fant, si mislim, takšen je bil moj Jakec. Dam mu večerjo, dekla mu pripravi Jakče-vo posteljo. Drugo jutro se že navsezgodaj oglasi njegovo žvižganje in petje, S pastirjem žene živino napajat, potem se ponudi, da bo pomagal pri mlat-vi. Ko zmlatimo, si najde drugo delo. Nič mu ni pretežko. Dva meseca se razlega njegova pesem na našem vrhu. Včasi se mi za hip zazdi, da se je vrnil Jakec. Neko nedeljo pa pravi, da mora nazaj v mesto. Zadržujem ga. Ker govori pametno, se skušam pogoditi z njim kakor z odraslim. Oblačil bi ga in še mesečno bi dobil kak denar. Toda pove mi, da mora v mesto, kjer obiskuje gimnazijo. Poleti je končal tretji razred. Vendar ostane še dva dni. Čutim, da ima nekaj na srcu. Slednjič se odpravi zares. Naročim dekli, naj mu da hleb kruha, sam pa grem po klobaso. V roke mu stisnem bankovec; 'Na, tu imaš, prav ti bo prišlo! V počitnicah spet pridi!' Fant se nekaj obotavlja, nazadnje pa le gre. Tiho je bilo po njegovem odhodu. Kako čudno, da more neznan otrok prinesti toliko življenja v človeško srce! V sobotah sem hodil gledat nad klanec, ali se mogoče ne vrne. A ni ga bilo. Dva tedna pozneje pa dobim od njega veliko pismo. Razodel mi je vse: Piše se Doric, njegova mati je Lojzka, ki je med vojno služila v Vinšah. njegov oče pa je moj sin Jakec. Do nedavnega sta z materjo, ki je služila za natakarico, dovolj dobro živela, za binkošti pa mu je mati umrla. Nikogar nima. Štirinajst dni je živel od tega, kar je dobil v Vinšah, zdaj pa nima več kaj jesti, tudi iz nekdanje materine sobice ga podijo. Šolo bi rad nadaljeval. Začel je 'dobri gospodar', končal pa 'ljubi dede'. Lepo je pisal. Niti za trenutek nisem podvomil v njegove besede. Spekli smo potic in kruha, skuhali klobas in mesa, zaklali kokoš, napolnili vrečo krompirja, vrečo moke, lonec masti in drugi dan sem se odpeljal v mesto."
Dobnikov glas je postal jasen, pogled čist. Razgovoril se je. Vsaka malenkost mu je -postala važna in spomina vredna. Pripovedoval je, kako je Ivan prihajal vsake počitnice na vrh. Doma je le redko prijel za knjigo, ves čas je delal na njivi in v gozdu. Na večer pa sta sedla pred hišo, Ivan mu je govoril o daljnih deželah, o dogodkih pred stoletji, o skrivnostih na nebu in na zemlji.
Tudi meni je stopil moj nekdanji učenec živo pred oči. Bil je visok fant, živih oči in živahnih kretenj. Kdaj pa kdaj je tudi kaj napisal. Računal sem, da bo to moj prvi dijak, ki bo po opravljeni gimnaziji odšel na slavistiko. Rahlo me je dirnilo, ko se je po dveh mesecih slavi-stike prepisal na medicino. "Naši ljudje so bolj kot lepe besede potrebni zdravja," mi je pozneje nekoč utemeljil svoj korak. "Poglejte v koče na Vinšah in po drugih hribih in videli boste, koliko je v njih bolezni! Našim ljudem je v prvi vrsti potrebno zdravje!"
"Najprej je hotel postati profesor," je Dobnik pripovedoval že nekoliko utrujen, "a si je premislil, zdaj bo zdravnik. Meni je prav. Samo da ima veselje do poklica in da ne bo pozabil na vrh. Na moj, a tudi na svoj. Nekoč bo njegov. Pravi, da ne pojde v mesto. Ostal bo na Vinšah. Hiša je velika, ne iz doline ne s hribov ne bodo imeli ljudje daleč k njemu. Velike načrte ima. Sanatorij bo odprl na Vinšah. Od vrha se ne bo ločil. Resnično, sin moje krvi je."
Tedaj je starec stisnil pesti in pognal pokonci. Bil je videti velik in strašen.
"Moram mu ohraniti dom," je bruhnilo iz njega. "Ne bodo mi ga vzeli! Takoj zdaj grem na pot!"
S težavo sem ga umiril. Sedel je spet v slamo, a še vedno je polglasno pretil tistim, ki so ga bili pognali z njegovega in Ivanovega vrha.
Ker opoldne ni hotel z menoj na obed, sem mu ob po-vratku prinesel fižolove juhe, naše vsakdanje hrane. Pojedel jo je. potem pa legel v slamo. Izmučen od poti prejšnjega dne in pripovedovanja je spal skoraj do mraka. Pozneje sem se zaman trudil, da bi iz njega spravil še kako besedo. Sedel je v slami, gledal na cesto in mol čal.
3
Ko sem prišel drugo jutro na sejmišče, ni bilo Dobnika ni )cjer. Delavci so mi povedali, da so videli, kako je zvečer legel, toda ko so se ob zori dvignili, starega ni bilo,
Odhitel sem na postajo. Tudi tam ga ni bilo. Sicer pa vlaki še vedno niso vozili. Vpraševal sem železničarje in stražnike, ali so videli takega starca, nihče ga ni videl, nihče ni vedel ni česar o njem.
Toda ko sem dva tedna pozneje odhajal po večerjo v skupno kuhinjo v Zaječaru, kamor so medtem poslali tiste, ki v Paračinu nismo našli službe ali
nismo imeli denarja, je zbudil mojo pozornost rumen lepak na zidu visoke hiše. Naglo preberem prve mastno natiskane stavke. Izvem, da so "banditi" pognali v zrak most na progi Niš-Beograd in da je bilo za kazen ustreljenih pet doli navedenih sumljivih ljudi, ki so jih tisto noč ujeli blizu mosta. Prele-tim imena. V zadnji vrsti čitam z grozo: Martin Dobnik, kmet, rojen 1860. leta.
To je bilo v tistem času, ko so se na Pohorju zbirali prvi partizani, da ne ubranijo pred okupatorji samo Dobnikovega doma na Vinšah, marveč vse zapuščene domove širom naše domovine.
(Konec)
Opremljeno sobo in kuhinjo
SE ODDA V NAJEM. VSE UDOBNOSTI. PROST VHOD. Za podrobnosti pokličite EX 1-0919
1 AKER ZEMLJE
PRODAM ZA $1,000 V GOTOVINI.
Vprašajte pri frank BRINŠEK 296 Grand Blvd., Wickliffe, Ohio
DOBER NAKUP
v bližini E. 185 St. Hiše s 5 sobami in kletjo; garaža, lepa lota s sadnim drevjem. Se lahko takoj vselite. Samo $8,900.
KOVAČ REALTY
960 EAST 185th STREET
PRODA SE HIŠA
Spredaj je slaščičarna, zadaj stanovanje s 4 sobami. Dobra prilika za pridne ljudi; v sredi slovenske naselbine. Vpraša se na
16705 WATERLOO RD.
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST., KE 1-8187	Jerry Petkovšek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo n^očila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
STAKICH FURNITURE CO.
Quality at a Price — Easy Terms
ZOOLOŠKI PARK V LJUBLJANI
(Nadaljevanje z 2. strani)
vsem lovci, ki so se za zoološki park zelo zavzeli. Veliko smo že prejeli iz drugih zooloških vrtov v Jugoslaviji. Med zoološkimi vrtovi velja namreč neuradno pravilo, da $i pomagajo med se boj prezplačno. čim ima zoološki vrt nekih živali preveč, jih brezplačno pošlje drugam. Tako smo mi prejeli dalmatinske kače in divjo ovco, iz Beograda so nam poslali medveda in druge živali. Pa tudi sami smo že poslali drugim zoološkim vrtovom nekatere živali, ki jih imamo dovolj. V zasilnem zoološkem vrtu imajo na primer kar šest lisic, štiri srne, dva odrasla medveda in dva medvedka, ujed in sov pa skoraj brez števila. Od redkejših živali imajo vidro, jelena, sicilijansko divjo ovco, kuno zlatico, tropske ribe i. dr. Zasilni zoološki vrt je po številu živali že tako bogat, da Ljubljančani pravzaprav svoj zoo že imamo., Vendar je naš končni smoter zoološki park, ki bo Ljubljani v ponos, Ljubljančanom in tujcem pa v pouk in razvedrilo.
KOLIKO JE VELJALA ZADNJA VOJNA?
Druga svetovna vojna je pokosila skupno nad 57 milijonov človeških življenj, okrog 302 milijona ljudi pa je moralo zapustiti svoje bivališče. Naj navedemo nekaj podrobnosti o žrtvah zadnje vojne: padlo je 17,126,-000 vojakov, civilnih žrtev je bilo 4,188,000, po raznih koncentracijskih taboriščih pa je pomrlo devet mihjonov ljudi. Razen tega je bilo ranjenih 35,000,000 ljudi, osirotelih 200 milijonov, okrog 190 milijonov ljudi pa je izgubilo svoje domove. Koliko je piavzaprav veljala druga svetovna vojna, je težko dognati. Po neki skrbno sestavljeni statistiki je povzročila nič manj kakor 210 milijard dolarjev škode. S to vsoto bi mogel vsak državljan Jugoslavije kupiti svojo jii-šo z vsem potrebnim komfortom :n še lepo parcelo. Vsak jugoslovanski državljan bi lahko imel poleg tega še svoj avtomobil in bi lahko napravil vsako leto potovanje okrog sveta v prvem razredu. Kljub tem izdatkom bi mu ostalo še nekaj milijonov za razne potrebščine.	'
Naročajte, Urite in čitajte 'Enakopravnost!"
"PRESENEČENJE" V ITALIJANSKIH SREDNJIH ŠOLAH
Italijanska državna založba je te dni razposlala vsem knjigarnam v Italiji poziv, s katerim zahteva takojšnjo zaplembo nedavno izšlih programov, za izpite na srednjih šolah v Italiji. Profesorji in dijaki so bili zelo presenečeni, ko so na izpitnih programih za 1. 1950 brali, da morajo delati izpite, iz Mussolinijeve "Doktrine fašizma", iz neke antologije Itala Balba, da morajo nadalje poznati tudi fašistično "Listino dela" in še druge predmete, o katerih so bili vsi prepričani, da so že zdavnaj izpadli kot učni in izpitni predmet. Da ni šlo za neke stare izpitne programe, je bilo razvidno iz letnice izdaje, ki je govorila o tem, da omenjeni prjogrami niso izšli morda pred desetimi leti, temveč prav letos. V pojasnilu, ki ga je dala italijanska državna založba glede te publikacije, je poveda, no, da je tiskarna "po pomoti ponatisnila izvod iz leta 1937."
SLOVENSKA DVOJICA
išče stanovanje s 4 ali 5 sobami v okolici E. 185 St. in Euclid, Ohio. Kdor ima za oddati, naj pokliče KE 1-5508
PREDSEDNIK TEKSTILNE UNIJE V ZEDINJENIH DRŽAVAH SVARI PRED DEPRESIJO
Predsednik ameriške tekstilne upije CIO Emil Rieve je dejal, da bi bilo bolje za Ameriko, če bi uničila odvečno blago ali pa ga dala zastonj drugim državam, kakor da bi uvažala blago iz tujine in s tem večala število brezposelnih delavcev. Po njegovem mnenju bi bila Amerika že v depresiji, če ne bi pošiljala dolarskih milijard v zahodno Evropo in trošila nadaljnje milijarde za oboroževanje. Ko se bo vir dolarjev izčrpal, bo Amerika sigurno zajadrala v novo depresijo.
Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!"
DELO DOBI
izuCen mizar; "finishing" karpenter.
Stalno delo. Vprašajte pri ED KOVAČ 960 E. 185 St„ KE 1-5030
SLOVENKA
srednjih let, vešča trgovskih poslov, želi dobiti delo v pekariji ali trgovini po 6 ur na dan, v okolici Collinwooda ali St. Clair Ave. Naslov se naj pusti v uradu lega lista HE 1-5311
Mirna in poštena dvojica
želi dobiti v najem stanovanje s 3 ali 4 sobami in kopalnico. Oba stalno zaposlena. Kdor ima za oddati, naj sporoči na
HE 1-5311
Prejeli smo iz stare domovine
LICJAN, BRINJEVE JAGODE IN TAVŽENT ROŽE.
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
Delikatesna trgovina
naprodaj v zelo prometnem kraju. Poleg je tudi stanovanje. Proda se po nizki ceni, ker gre gospodar v pokoj. Podrobnosti dobite pri JOHN K O V A C I C 6603 St, Clalr Ave.
VSLED BOLEZNI SMO PRIMORANI PRODATI
hišo z 2 stanovanji in novo zidan "tavern"
z licencami D 2 in C 2 ter z opremo za restavracijo. Zraven je lota in prostor za balincanje. V lepem kraju, kjer je dosti novih tovarn. V zameno se vzame tudi hišo.
Za vse informacije pokličite KE 1-1949 in vprašajte za Mr. Desmond
Fino vino, pivo in žganje.
Vsaki petek FISH FRY in FROG LEGS Se priporočamo za obisk.
L. J. STRUKEL
6220 St. Clair Ave__EN 1-9138
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na
L. Petrich
19001 Kildeer Ave.—IV 1-1874
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 11934
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
THE MAY CO'S
Cool BASEMENT
ŽENSKE 69c DO 1.00 VREDNE
TRICO PLETENE RAYON HLAČE
Mere 5,6 in 7
za
Te hlače imamo v prvovrstni kakovosti in z manjšimi hibami. So trico pletene in imajo elastičen pas. Razni stili v izberi več barv.
Basement oddelek s pleteno spodnjo opravo



MOŠKI 399 ČRNI ELK USNJENI
DELOVNI OXFORDS
f
Basement oddelek s čevlji
7.49
Vrhnji del iz gladkega usnja, dolgotrajni gumijasti podplati. Zelo prostorni čevlji, ki bodo udobni za nošo na delu in vsakdanjo nošo. Mere 6 do 12.
Poštna in telefonska naročila sprejeta.
Pokličite CHerry 1-3000
T