• murnom, t sredo 31 oktoftn 19Z3.
UtO LOL
t*fca *n * sak dan poaaiaao, isvzoaUl nadeli« ia praznika.
•na ara H: Jo 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 netit vrat a 1 D 50 p. večji inseratf petit vrs'a 2 D; notice, poslano, izjnve, reklame, preklici peUt vrsta  3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloSI znamka za odgovor.
Unravsistra „Slov. Naroda" in „Naravna tiskarna" EnaHara ulica it 5, pritlično. — Telefon it. 304.
freaaiatro „fla>vt ?fara*e* staaftaea aU«i it 9, I. nadstropja
Taiste* Mar. 14. Doaiaa sprefaesa la pednlfaae ia zarastao rraakorane-Roka;alaav aa na vrača, m
Posamftiria St9tfilJt9:
v Jugoslaviji vsa dni po Din — v Inozemstvu navadna dal Din 1, nadalje Din 1a25
Poštnina platana v soSovinl.
„Slovenski Narod* velja:	F Ja*a«l«<V		t l*M«BttT»
	1   t LJabllaaJ		
12 mesecev 6      , •••••• 3      ,         • ••«•• 1           a «••#••	Din 144 — - I2'-i     3cV— • 12—	Din 144— . 72— „ »*— . 12—	Dia 304*— , 132— , 66—
Pri morebrtnem povišanju se ima daljši naročnin s doplačati. Novi  naročniki  naj  pošljejo v prvič naročnina vedno   s^TT* po nakazn'el. Na samo pismena naročita brez eealstve denaria ae ne moremo osirati.
manifestacij
3k> &
m.
Ofc uri freiji.
V Trstu, 27. okt.
Iščem besede, ki bi bila zadosti težka, da bi izrazila vso našo bol, iščem kletvine, ki bi imela dovolj strupa, da bi izkričala vso našo jezo. Pozna jesen je. polna misli na smrt. Živimo z zanjko krog vratu, vsak dan nam je ožja in ožja.
Vse, kar smo imeli svetega, so nam oskrunili. Učitelje, ki smo jih ljubili, so nam pregnali ali prestavili, zaprli so skoro vse naše šole v Istri, poitalijančili so vse slovanske prve razrede na vsem Primorskem, vsi slovenski učenci in učitelji se morajo suženjsko klanjati pred italijansko zastavo najmanj enkrat ra teden, po vseh šolah so italijanski specialisti, povečini špijoni, ki zasledujejo slovenskega učitcPa pri vsakem njegovem koraku, pregnali so naš jezik iz uradov in sodnije, prepovedujejo nedolžne naše predstave, razpuščajo naša društva, preganjajo naše duhovnike in slovenščino zatirajo celo v cerkvi, naše ljudi zapirajo in jih trpinčijo po ječah.
Ali ni Še dovolj, ali niso še trudni tega bičanja, ali niso trudni tega pljuvanj, ali jim Še ne omahne roka? Ne! Zdi se. da samo to premišljujejo, kako bi nas čim prei zatrli, kako bi nam vžgali čim očitnejše suženjske znake. Na najkrvo-lnčnc:ši način so hoteli zatreti vse naše IMe s tem. da so zahtevali nj'h dvojezičnost. Kar se ni zgodbo nikdar in nikjer na svetu, to se lahko dela in godi z nami! Krivic, ki jih do danes niso deležni ne Hofentori. ne Samojedi, smo jih deležni mi v svobodni Ttaliii.
Primorje, pljuča Slovenije, krvavi!
Od tisoč poniževani oskrunjen pada ze ras" ponos. V uri tretji naše brezmejne bridkosti se obračamo k Vam. Ne kličemo Vaše vojske, ne čakamo Vaših topov. Le Veronike iščemo v Vas. Tola-žilne besede Čakamo v teh težkih dneh. Ste nam še bratje, ste nam Še sestre, ali nas na skrival izdajate?!
V nas je še silna volja do življenja.
Čakamo Vaših besed. Povejte jim, ko bičajo nas, da bičajo tudi Vas! Po-vefte jim. da. ko pljuva'o nas. pljuvaio tudi Vas. in pr'znaite nam, da je naša kletev tudi Vaša kletev.
In še reka j nam povejte-, še nekaj nam obluibite v teh dneh groze, da slove«?« V? narod branj svoj ponos! Ko bomo slišni* ta glas od Vas. nam bo lažje v teh težkih dneh.
Ljubljana za naše Primorje.
Ljubljana. 29. oktobra.
Na dan petletnice našega narodnega osvobojenja in ujedinjenja so se začuli po vsej v enotno bojno falango strnjeni Sloveniji odločni in bolesti polni protestni klici porti nositelju italijanske civilizacije, ki jemlje v imenu kulture našim krvnim bratom v podjarmljenih krajih najelcmentarnej-šo pravico do kal turnega napredka in go-spodarsk-ra obstanka. V nedeljo 28. t. m. je naš narod na deželi povsod dvirnil svoj glas protesta In kot mož izražal svojo bratsko pomoč nesrečnim bratom v Primorju.
Danes 29. t. m. r>a je prestolica Slovenije na najveličastnejši način manifestirala za politične, kulturne in šol*k» nravice na-ših zntiranih Jutroslovenov v Italiji. Shrd je bil sijajen in pravi odmev in izraz enotne narodne volje.
2c pred določeno uro, pred is.30, so začele korakat: uroti »Unfomt« jroste mase narodnega občinstva. Dvorana je bila nabito polna, tako tudi galerije zastopani <o bili vsi sloji, od manvelne«:a delavca in pnprostega moža do inteli«:rnta in knlt'.'rn-efa delavca.
Sijaini manffesfacifl pa je d?li prisotnost svobodnega ariterffraaskesra državliana in Wlisonovega prljatrlia, publicista Lee M e r i w e t h e r j a iz St. Lonisa, država Missonri, Severna Amerika. Občinstvo je njegova izvajanja o svobodi sp-eje-^alo z navđ'-^eniem   in   frenetičnim aplavzom.
7, dvisrajričimi rolrami in kr.t enotna falanga je zbor sprejel resolucijo, k! je obenem anel na Društvo narodov in ves c;v:li-7irani svet. knkor trdi na zavezniške drra-ve. da popravilo krivice, ki se rode na«1'™ n?rodn?m manf^fnam v Prfmoifn fn na Ko-roSkem Protestna re3K»tt*e*fa t>s je +i»d? Italiji odločno naznanila da bomo umeli priiet? za rč'nkovlto orožfe. ki bo Ftat^o zadelo cV^ir^» v erc. "Resolucija Je tudi sprejele točko dođe Reke.
Otvoritev.
Prvomestmk CMH Anrlrej ?ene-k ovič ie v hrtenu akojiskega odbora narodnoob^ambnih društev otvori! impozantno zborovanfe. nsgla^uioč. da tra ie za to pooblastil odbor, ker ie CMD že od leta !W8 radab'e naTu«pešnejše in najplorloviteiše delovala na šnl-kem po-liu v Primorui. zlasti r»a v Trstu. S tresočim gls«om je vr^Uknil: »Lepo delo CMD v Trst« ie sodai nasilno nstav-?Jeno!c V sporazumu z vsemi političnimi strankami je končno predlagal to-le predsedstvo msnifestacijskega zbora: minister n. r. dr. A. K o r o š e c. minister n. r. dr Gregor Žerjav, minister n. r. dr. Niko Z»upanič, ki je zaradi nuinih poslov odposlal svojega namestnika g. V! Franke t a. minister n. r.
Ivan P u c c 1 i, bivši poverjenik narodne vlade dr. Vladimir Ravnihar in bivši narodni poslanec Anton Brand-n c r.
Predlagano predsedstvo je takoj zavzelo svoja mesta.
Nagovor dr. Korošca.
Predsednik dr. Anton K o r o š-e c je imel kratek nagovor. Med drugim je omenil: ŽeHmo miru in miren razvoj. Pane vome še niso zaceljene. Naš sosed na Apeninskem polotoku ie prevzel vlo-*o, da postane efament vznemirjenla na Sredozemskem «n Jadranskem morju, in ne samo to, e'ement vznemlrjenja za ravnofežje r.a Balkanu! Kakor nekdaj Avstri'a, hujska sedaj Italija proti nam in v širokih masah italijanskega naroda se vedno govori o vojni proti r^am. Govore kot o nekaki rujni potrebi te vojne! (Klici: »Nai poskusijo!«) Mi smo v neprestanem strahu in upravičeno obtožujemo IiaIi;o pr&d vsem kulturnim svetom, ki žel? mir« in notranje konsolidacije, kot nos!ta'i!co viharja! Naibnlj pa nas boli, kar se godi preko naših meja tam v Primorju To čutimo na svojem tip rodnem telesu. Ne morejo do-vofftl, da ze našemu naroda onkraj meja a*odć tafce krivic*, ni je sre. ni nntan-tet nI prsan*h dogovor..*, k! bi atm mogli prepračltl, da ne čutimo solidarno kot eno teki z njimi. (Viharno odobrava-vame.) Kfičemo Italiji, naj neha s krivicami! Na morebitne ugovore, da se vmešavamo v notrame zadeve tuje države, odgovaramo: Mi se vrto^a^amo samo v »otraga eanfove svojega rsaro-da! (Ploskanje in odobravanje.) T?ko doJgo se boneo preti tem krivicam borili, dokler ne pride č*a, ko se bodo odprla težka vrata tež n«??m zatiranim bratom, da se vrna'o svobodni v naročje naše države! (Viharno odobravamo.) V tem smislu 'lancs izražamo ^voj protest proti Italiji!
Predsednik dr. Korošec je nato pre-čital obvestilo vlade, ki slove: Prijavo shoda se jemlie na znanje s pripombo, da je vsak obhod po mestu iz ozirov javnega reda in miru prepovedan.
GOVOT? DR. VLADIMIRJA RAVNIHAR J A.
Viharno pozdraviiea je začel mimo in odločno izvajati: Strašna burja brije od na-šera Primorja. Kakor bi hotela Čez noč s te klasične zemlje slovanske pomesti narod, ki jo je bil osvoMI ne z orožjem v roki, marveč s svojo pridnostjo in marljivostjo, s svoi'"m trudom, dekrni in znojem.   Pa Je
a! barje, ki bi BOg!a proneka«! ia odft««tl na ion n Pr'anorca ha naš s 2 a K rase t ca. Kljubovala sta žo hajšln viharjem, prestala bosta tudi tega. Toda naša duši je užaljena in ogOTčrna. Ta pohlevna slovenska duia. Cinfčna brutalnost, s katero nastopajo današnji mngočnf/v; ItaKje naprira našemu narodu, je brez primere v zgodovini narodov. Pa kaj rečem ogorčenje. Sardonski umen naj jim odjovarja. Zakaj premalo bi bflo ročeno, ako bi k> početje knenoval samo brezrravnost. nekirlturnost. Blaznost Je. Z začudenjem se moramo uprašat!, kako jc kaj tacera m o toče po tolikih krvavih vojnah, ki jim je bil cilj. ki so jim bila gesla: clo-večanstvo, svoboda, demokracija, samoodločba narodov, enake pravice velikim hi malim narodom. Ako naj obvelja stališče Italije, potem smo i>sdli nazaj za stoletja pred svetovno vojno, r«tem so bila ona gesla le prazen birrnbur, za gotove države le hinavščina in Ucemerstvo, p!a$č. da ode-nejo svoio pohlepnost in grabežljivost. Bo Ii res treba novega krvavega obra&ma, da v resnici rmssajo ena gesla?
ITALIJANSKA K!7!.TlJF\TOST. ELEMENT NEMIRU.
Samo za božjo voljo naj se ItntUa ae skiicirie na svoto kulturo, 2isoč- letno kulturo, ki da je avetilnfk cfvflrzacije, kakor nss je H'el zagotavljati eden izmed fa-rrvozrrh prefektov Jnlfiske Benečije. Kaltnra v usMk danešnie IA»1U© Je Mnsemfla. (W harni klici: »Tako :e! Res je! Ploskanje!c) Italija re!!!:o*:s re«n-]a Danteja, reHkesa drh* M»zz?nija — j0 bila. Dekadenca im celi črti. Zdi sr mi, da »top« Italija v stopnje svojih prednikov. Tudi rimski brtperil se je mogel pon*Sitf, da j« nosilec Iruhur-nosti. eTedstavitelj svetovne moči ia ilave. Ze čez nekaj stoletji pa se ie TTuSila trhla stavba, ker ;e na mesto polftične aravnostl stopila poHtična razuzdanost, aa mesto rmerno^t1. rent.-r!most. pohlep po bogastva fn gcspocNtva^eljnost. Na$ veliki Tvtš na« uči, da zc/odovma ne porn*. primera, da b! bil poginil narod v svoji mladosti in v svojem zdrav.ru, polnil j» le oni narod, ki ga je razjed'a notranja gn:1oba. Pa kaj segam v preteklost. NajnoveiŠa zgodovina nam da;e dovolj jasen'zgled, ki naj bi bil Italiji mene-teke!. Prusaška Nemčija, ta Šola, ta nčiteljica imperija Himi leži danes strta pred nogami svojih zmagovalcev. Kaznovana je njena oholost r'ena ošabnost. njena brutalnost napram drugorodnim aaro-dom. ki jih n! bila cenila vfšie nego svoj« črne kolotrig v Afriki. (K'ici: TrrpoMt!) Kakor Nemč;?a, hoča tndl zalihi biti e!e-atont nemim hi večne vzaemlrjaaostl raed narodi in drža rasni, tuđi njej so ned»arodne po-:odh» ssa>o krpa pep1^*. rndl ona ob vsaki prllft! ?n neprllfk! roži?« z oroljaaa far speHra aa svoj aaeč, z!a*U kedar Jej kakor sedaj zunanje otolščln« dopnščajo, da mora aastopiti proti šibkejšim lo elabel-ilm. In ta TfaiHa je odk'oni'a pndpis na koa-
v^oefio, glasom katera bi morala rarovu<1
pravice svcJTh aarodtiih manUhi, čel da Je kulturna dovolj, da pozna svoj« dolžnoitš v tem Oflru. Dane« VMhno kaJco iarleda^t* te flolžna->«ti ra k'Sik« j« b!la njena javrat-nost, ko je bfiu ostale ve!et»rie speljala »a led. Silna, močena. tMsciplIsuraaa ta ei ga-nizh-ana Nemčija da«e» ni več daleč od kaosa. Italiji, ki od dne do dne bolj porie-ma pruiaSVe msnire. ae o*!vkir.o ^komiiai pa tej nemJkl slavi. Bodi jej.
Vsako našli!* so sna.ičjhi, k«r vaaao nasilje Je aoaiorr.iso. Vsako aaifnjo )e, kar posebao preck>ču;emo It*'iji, /*si slabosti. Znak je, da ac zauc«i vcj v m'~C svoje ideje. aH pa da jc ideja talo slaba, da s kulturnimi sredstvi ne more poeta »i xrrv*e*ovita. Kulturen človek aporablja tU > !e tedaj, kedar jo stavlja natorot: tir! svoieia aa-sprotnftcE v pravilne hf*m»e ^r« r svcbcnJe ia svojih PTavIc,
NAŠ ODLOČEN PROTEST. NI I! Ironija, da anorsmo to kesattaar.i-:i da sv o ramo ta aodak da)a<1 kakaral Ita-r?K asi, hI barsail an svinjaki p«r"rJL (Pkv sk&aje! Ironični >mec!l!^ Ml X Ironija, da moramo bratih celo Ra^albaba nogodho. ki se je bfla skleitfU prod reftl aaiagm naroda in ki ie nfkiar prtaaati se moreaso. Branimo Jo, ker branimo čast svojega t krw-večhn srcem d*eaga j>odp(as. Zato pa se te dna aaie n*al>eae duž« d^tra na*sva6ene4~ H protest. Zavpajtrto ga vsem Sttrtm vetrovom sveta, naj ga poeeao do nejskrajnel-šla meja kcltjrre m stv'inaacije, na| ga co-jeta semlja ta nebo. Profeet r juumotala đevečan»tva, v znemenj« kttknre, proteac v znameniti pravic« In resnlee, peoaoat proti nameravseema zločinu proti naturi (W-harao odobravanje! Oraclj«!)
MOČ T EDfNOSTK Toda protest Je stveno rormalaa strast nalfh današnifh anajtffestacf]. Proteatn moraste dati ačJfikcvke rseelao. Saj al res. da smo tako bres ras mod m Brez vsea sredstev. Res. je, da emo itevflčao SlbkeJSI, toda Bio^£d ssno dovolj la amstacao v pravaca orjake če suuo — edhtl. (Po dvorasn* viharne ovacije, frcuetlčao ploekanje. KTtci: Res je! Živela edinostU) Cm keda|, dana« lahko rečemo, da govorimo v Ivan vsega naroda. Dene* al separatistov ha repa h II-ksacev, denes m vselH. ^edar gre braniti čast bi pravo as4ega earode. smo eato. (KH-d: Tako je! Žive'!! Ne damo se!) Naj daje Italiji misliti to dejstro, ta ea<x1uiaoet ia naj epaiča vsako ad^el na more^tao izkoriščanje aaiPš prepirov, tega vrenja ia ki-peaja, tega aaravaeca procesa, k! v bistvu al alč drnzega, kakor ^oirnJ1! sper za notranjo našo kortco*darFJo. Vil Jo aececne, na vsak po ivo:wa aa čine. Vel toeureo da hodi ta država, ta nase mlada tvorba, krepka fn zdrava, mogo^sa la srhea. Kajti zavedasno se, da je raaa država nmjzsnseelj}-vefie poroštvo se arfio aerodao ekslete.i-
Anton Cehov:
Unravttefi pori tenom.
Zakulisna zgodba. Prevedel S. K. B.
Igrali so: »Va^deville s preoblače-niem«. Klavdi;a Matvejevna Doljska^a-Kaučukova, mlada, simpatična igralka, vsa goreča za sveto umetnost, je hitela v svoio sobo. Urno ie pometala s sebe člansko obleko, da bi se kolikor mogoče bitro preoMekla v obleko huzarja. Da bi ne bilo nepotrebnih gub in da bi se je obleka kar najbolj gladko in lepo prueJa. >e nadarjena umetnica sklenila vreči raz sebe vse do zadnje nitke in jo obleči na jrolo telo. In srlej! Ko se je slekla in. drhte od mraza, jela oblačiti huzarske hlače, so začula njena rš-?^a lahen vzdihljai. Debelo je pogledal in prisluškovala. Zopet ie nekaj vzdihnilo in čulo se je, kakor da bi zacepetalo:
»Veliki so naši grehi... O-oh ...«
Umetnica se je začudeno ozrla. Ker nI videla v sobi nič sumljivega, je sklenila za vsak slučaj pogledati pod svoje edino pohištvo, pod divan. In glej! Pod divanom je zagledala dolgo človeško postavo.
»Kdo ie tu?« je kriknila. V grozi je odskočila od divana in se pokrila s huzarsko bluzo.
»Jaz . . . jaz sera . . .« je čula tre-
petajoče šepetanje izpod divana. »Ne bojte se, jaz sem . . . Psst!«
Po sikanui, podobnemu škripanju ponve, ni bilo igralki težko spoznati glasu upravitelja gledišča Induikova.
»Vi!t je osupnila in zardela kot makov cvet. »Kako . . . Kake* ste se vi predrznih? Torej ste ves Čas ležali tukaj, vi, stari podlež? Še tega je bilo treba!«
»Dragica . . . ljuba moja!« je siknil Indjukov in pomolil svojo plešasto glavo izpod divana: »Ne bodite jezni, moja najdražja! Lahko mu ubijete, lahko me poteptate kakor kačo. samo ne delajte hrupa! Nič nisem videl in tudi ne želim videti. Cisto zastonj se pokrivate, predraga moja nepopisna krasota! Poslušajte starčka, ki stoji z eno nogo že v grobu! Samo da si rešim življenje, se tu valjam in za nič drugega. Ce ne, bom poginil. Ali ne vidite, da se mi lasje jezijo? Mož moje Olašenike, Prvndin, se je, pripeljal iz Moskve. Zdaj hodi po gledišču in preži name. Strah in groza! Saj dolgujem hudiču, razen Glašenjke, še pet tisoč rubljev!«
»Kaj me to briga! Izginite takoj, ali bom pa . . . bom, ne vem, kaj napravila z vami, podlež!«
»Pssst! Dušica, psst! Na kolena padem pred vami na kolenih vas prosim! Kje drugod se naj skrijem pred njim kot pri vas? Saj me lahko najde povsod,
samo sem ne sme priti. No, prosim vas! Potim vas! Dve uri je. kar sem ga videl. Jaz. kaj ne, stojim med prvim dejanjem za kulisami, pa vidim, ko gre on iz parterja na oder.«
»Torej ste se tudi med dramo valjali tu?« se ie prestrašila igralka. »In in . . . aH ste vse videli?«
Upravitelj je zanlakal: »Oh, ves se tresem. Trepetam! Trepečem, ljuba moja. Ubil me bo. vrag. Saj je nekoč v Niž-nem že streljal name ... Še v časopisih so pisali o tem!«
»Ah, to je vendar neznosno! Odidi-te. jaz se moram obleči in iti na oder! Poberite se, ali bom pa . . . zavpila . . . bom naglas zajokala . . . svetilko bom zagnala v vas!«
»Psst! ... Vj ste moje upanje , . . rešilni angel! Petdeset rubljev vam dam. samo ne podite me! Petdeset!«
Igralka je pograbila kup cunj, se z njimi pokrila in stekla k vratom, da bi zavpila. Indjukov pa se je hitro splazil za njo ter jo pograbil za nožico nad kolenom.
»Petinsedemdeset rubljev, samo da me ne spodite!« je siknil ves zasopel. »Še pol benefisa povrhu!«
»Vi lažete!«
»Lahko pridem v pekel! Pri ▼seh svetnikih, da ne lažem! Lahko mi glavo odsekate . . . Pol benefisa in še petinsedemdeset rubljev povrhu!«
Doljskaia Kaučukova je nekaj trenutkov omahovala v negotovosti; stopila je od vrat.
»Saj vi vedno lažete . . .« je rekla jokaje.
»Da bi se v zemljo pogreznil! Lahko me takoj vrag pobere! Mar sem kakšen podlež ali kaj?«
»2e dobro, ampak vedite . . ..« je pristala igralka. »No. zlezite pod divan!«
S težkim vzdihom in sopihaie je Indjukov zlezel pod divan, DoI;skaia Kaučukova se je pa urno oblačila. Sram jo je bilo, celo gnusilo se ji je, če je pomislila, da leži v njeni sobi pod divanom tujec. Toda zavest, da se je pregrešila le v interesu svete umetnosti, jo je toliko ohrabrila, da potem, ko jc slekla hu-zarsko obleko, ne samo da ni več zmerjala, ampak je celo izrekla sožalje:
»Umazali se boste, dragi Kuzma Aleksejič! Kaj vae jaz mečem pod divan!«
Vaudeville je bil končan. Igralko so enajstkrat priklicali in so ji izročili šopek z napisom: »Ostanite pri nas!« Ko se je po končanih ovacijah vračala v svojo sobo, je srečala za kulisami Indjukova. Prašen, pomečkan in raz-kuštran upravitelj je žarel od veselja in si od zadovnjinostl mel roke.
»Ha... ha... Pomislite, dragica!« je izpregovoril in stopil k nji. »Lahko se norčujete iz starega korenjaka. Pomisli-
te, to sploh ni bil Prvndm! Ha-be . . • Vrag ga vzemi! Prevarala me je njegova dolga, rdeča br^da. Prvndin ima prav tako dolgo, rdečo brado . . . Zmoti sem se, jaz, stara korenina! Ha-ha . . . Samo zastonj sem vas vznemirjal, lepotica . . .«
»Toda. poslušajte. aH le veste, ka*! •te mi obljubili?* je rekla Doljska-a Kaa-čukova.
»Vem, vetn. drariet moia, ampak, irnbljenka, saf to vendar ni b<l Prvndin? Midvi sva sr zinila samo glede Pryn-dina. Cenra bi nai Izpolni] oM?ubo^ kd na to ni bi! Prvndin? Ce bi bil to Prvndin, potem bi seveda bila stvar druračna, toda sedaj, saj rami vidite, da sem se zmotil. Nekegn čudaka sem aanatral za Prvndina.c
»To ''e nfskotno !< c*«po8n igralka. »Podlo, nesramno!«
»Ce bi bil tj Prvncfrn, bi si seveda lahko zahteval! popolnima upravičeno, naj izpolnim obljubo. Toda tukaj — vrag ve, kdo je on. Morda je kakien čevljar, ali — oprostite — krojač. — ali naj potem zaradi njega plačam? Dragica, jaz nem poštenjak . . . Vem . . .«
Pri vhodu [e 5e vedno krilil z raka-ml in govoril:
»Ce bi bil to Prvndin, potem bi bil joz seveda dolžan, toda to je neki neznane- . . . reki rdečeglavec — hudič ga pozna — nikakor ca ne Prviidin.e
aejaBBBBBaa^ueaa^aa^Bu.
oe, najboljša zaščltarfca nagih narodnih pra* Vic toctran in onstran državnih granic prav tja. do koder sega glas naše rovoriee. Zato pa danes sonet lat zopet polagamo are* čano prZseejo, da se boceeae ie i temveč-jo OubezatOo okteeJtl nas« evoboctee domovine, da hočemo delati za n$e*o goapodar* sko, kuitarao m etično porast. (Odobrava** nje!)
Današnji kakor vsakteri vladi, ki drži v rokah krmno nase državne ladje, dajemo v svrbo varstva naših nacijonamth Interesov vso zaelornbo. Naj ve, da stoli za ajo kakor neprodlma faJanaa ves narod brez razlike plemena bs verstva, brez razlike stana hi socijalnih slojev. Tudi danainja mantfesta-cija naj daje vladi to zavest, naj jej naravna ia ojačl hrbtenico, ea bodi trda m neizprosna tako napram hinavskim in prBI«njenim besedam, kakor napram votlemn bobnenja t prernjamiln grožnjami.  (»Res je! Živeli!«)
Toda več kakor vlada m več kakor zavezniki mi Je — samopomoč. Staro pravilo je, da sem najjačjl, ksdar sem sam In da sem sam sebi najboljši zaveznik. Organizirajmo to samopomoč. Oklenlmo se svojih obrambnih društev, ki naj s sistematičnim delom pripravljajo samopomoč. Gradimo železnice, ki naj nas mimo Italije vežejo z morjem, gradimo pomorsko Inke ln ladjevje, ki naj nas okoli Apeninskega polotoka navezo na svetovno trgovino. Regulirajmo železniške tarife. Zabranimo uvoz slabemu in dragomu J ta!!; .is k ornu blagu, (Viharno ploskanje! Klici: Proč s pomerančaml m figami!) ne z zaščitno carino, ne z oficijelno prepovedjo, drug drugemu al dajmo pošteno slovensko besedo, podprto s krepko organizacijo. Pa boste videli kako majhna bo postala italijanska ošabnost, ki že pred vojno nI mosla preživljati doma svojega ljudstva In čije človeški materija-! Je bil njene zunanje trgovine največji eksportni artikel.
Današnja manifestacija pada na dan obletnice našega orvobojcuja. Namenoma 1 Ker hočemo to manifestacijo Srmboflzirati. Tudi mi smo bili usužnienl in čakali smo stoletja svojega vstajenja. Tudi ml smo doživljali nasflstvo. raznarodovanje, zatiranje ln unfčovanje našega narodnega Zlvlja. Tekom vseh teh stoletji pa nam je ostalo eno In to eno nas je držalo kviško: vera, vera v neskončno pravičnost, ki maščuje vsako krivico. V veliki knjigi usode Je bil že davno napisan naš rezini dan. Dles certtrs ant tncerttrs quando. Vedeli smo, da pride ta dan, samo vedeli nismo ure hi dneva.
Tudi za naše rojake tam preko je na-©fean ta dan. Od nas vseh od njihovega zaledja, od našega najaktivnejšega sodelovanja je odvisno, da pride čimprej. Njihova bol neša bol. To zavest jhn dajmo z našo manifestacijo. RoJakJ na delo! (Dvorano Je prevse! val navdušenja, nastalo je nepo-Jrfsno odobravanje!)
WBLSONOV PRIJATELJ
GOVORI! Simpatije ameriške javnosti za našo stTar.
Konzul baron S h v e g e 1 jc za tem J5fe>d viharnimi ovacijami predstavil zbo-!ru ameriškega publicista Lee M e r i -w e t h e r j a, intimnega prijatelja bivšega velikega predsednika Združenih držav W i 1 s o n a. Zbor mu je priredil navdušene ovacije. Viharno sta bila poplavljena tudi njegova gospa soproga In sin. Mister Meriwether je z Amerikancem lastno temperamentno« t jo govoril angleški. Njegov govor je od stavka do stavka prevajal bančni ravnatelj dr. Franc M i k 1 a v č i č. Z napeto pozornostjo so zborovalci sledili njegovim izvajanjem in dajali duška svojim čustvom ob posebno značilnih mestih njegovega govora. Izvajal je:
Čeravno sem kratko Časa V vaši deželi, vendar sem videi že mnogo, kar mi je vzbujalo občudovanje in ljubezen do vaše domovine. (Vihamo ploskanje. Klici: »Živela Amerika!«) Vaše gore so res veličastne in velikanske! Se večji je duh svobode, ki živi v vas. (Zopet vikamo odobravanje. Klici: Bravo, bravo!) Pred tisoč leti so Nemci prišli v vaše kraje. Vzeli so vam vašo zemljo in jo razdelili med seboj. Poskušali so Vas germanizirati. toda niste vi izgubili svojega jezika, marveč so se morali oni na-ačiti vašega. (Klici: »Res je tako!«)
Sto in stoletja so poskušali Habs-fcuržani udušiti v vas vsak svoboden razvoj. Kfjab vsem njihovim naporom pa jo ostal vaš duh čil in čvrst, kakor danes. Toda, prljate!]!, česar Nemci niso zmogli, pri čemer ie opeSala Avstrija, tesa tudi Italija ne bo zmogla! (Viharno odobravanje. Klici: »Živela svoboda! 2rvela Amerika!)
Vsa zgodovina nam pripoveduje, da nikdar ni mogoče ukrotiti in vkleniti v spone duha ponosnega naroda. Tirani so uspevali le za kratko dobo, končno pa je zmagal vsak svobodoljuben narod. (Odobravanje!) Slučajno ne morem govoriti vašega jezika, toda srce mi govori isti jezik. (Viharno odobravanje.) Nocoj govori Amerika svoj jezik s svojim srcem v vašo korist. Moja kakor vaša domovina se imenujete »nova dežela«. Novi narodi delajo napake, pa Iz Izkušnje se učijo. Tako bo mlada država Jugoslavija postala tekom Časa ena najmočnejših držav na svetu. Kot državljan nova tfržave onstran Atlantika vam govorim kot državljanom ene najnovejših držav v zgodovini ter vam sporočam t o-le od srca Amerike: Vstra-jajta pri načelih nezavisnosti ln svobode! (Ponovno odobravanje.) StorHe to in bodtte overjen?, da bo vaša veličina in sreča zagotovljena. V hneno svoje domovhte Amerike vam želim vso srečo in uspeh tudi v tem bolu.
Zborovalci so priredili ameriškemu govorniku entuziastične ovacije« . - -
Govor dr. Dinko Puca« Dr. Dinko Pae ja uvodoma svojega govora citira* manifeste oficijelne Italije ob prevrata.   Vsi ti manifesti so zagotavljali našim rojakom popolno politično, gospodarsko In kulturno svobodo. Prečrtal je znani manifest Italijanske armade I. 1918., v katerem je Italija obetala,   da prinaša na-šhn rojakom mir ta svobodo,   iole Ia kulturni razvoj v večjem obsegu,  kot je to storila Avstrija.   Italija je takrat povdarjaht, da j vodi boj v Imenu zatiranih narodov. Oo-1 vorofk je navajal   Nlttljero Izjavo Is leta : 1919. V tej je Nit« zagotavljal drugorodne < narode, ki so pod Italijo, da bodo deležni v » Ime ItalUanake civilizacije največje pravlč-i nos ti.  Citiral je izjavo grofa Slone, ki je ] »osvobojenim narodom«   obetal »najširšo svobode  jezika In kulture«.   Govornik je očrta 1 politična  preganjanja  od 1. 1918. do nastopa fašhrtovskega režima. Že poprej so odstranili Italijani 150 istrskih šol, a danes je Mussollni uničil vse naše Šolstvo. Govornik pa je izrazil prepričanje, da bo naš narod prestal tudi to Kalvarljo. Tudi Nemci na Poljskem so jemali pred  vojno Poljakom šole ln zemljo. Niso jih uničili, pa tudi ita-MJanf ne bodo zatrli nas! V temperamentnih besedah je govornik žigosal sistem Italijanskega političnega verolomsva in machlave-lizma.
Kljub Danteju, Michelangela fn drugim duševnim velikanom ne bomo Italijanom nikdaT poaabSf, da je laška sodrga v Trstu ob zubljih zažganega »Narodnega doma« umirajočim Slovencem klicala: Naj crknejo. Pa pride dan plačila m osvete. Ako je padel ruski carlzem ln padel celo veliki Napoleon, pride tudi dan, ko bo strmoglavljen tudi nasilni In domfšliavi Mussollni! (Ploskanje m odobravanje). Naj Italijani ne računajo na našo neslogo. V borbi za pravico, za naš jezik smo vsi edini In za naše pravice se bomo borBi do zmage! (Viharno odobravanje).
GOVOR FRANA SMODEJA.
V daljšem govoru je razpravljal o bednem in težkem položaju naših podjarmljenih bratov urednik Fran Smodej. Pozval je navzoče, da dvignejo glas protesta v imenu kulture proti barbarstvu. Mi hočemo živeti in nečemo umret!! Povdarjal je. da so se znali kulturni Italijani pri podpisu santgermainske mirovne pogodbe izogniti protokolacin o obveznosti glede narodnih manjšin. Sklicavall so se na svojo visoko cfviHzacUo fn kulturo, ksr naj bi bila zadostna garancija, da bodo Italijani napram narodnim manjšinam pravični. Zaključil je svoj govor: »Bratje onkraj meja, ml smo in ostanemo vaši zaičirniki!« Italijanom pa je zaklical: »Ako ne marate naše kulture m sovražite naš rod, vrnite nam naše brate v naročve domače naše kulture!« (Navdušeno od ob ravan te.)
Nato je preč+tal te-Ie Resolucije
rjripravljalnega odbora, ki so Jih manifestan-tl soglasno sprejeli in se glase:
Ljubljana kot nacijonalno In kulturno središče vsega Slovenstva:
1. Dviga plamene č protest proti vnebo-vpijočemu zatiranfa primorskih Slovanov od strani Italije in nezaslišanem teptanfa nf:ft nafelemenfarnefš h človečanskih, narodnih in državljanskih pravic:
2. opozarja ves ku* turni svet br*z razlike narodnosti na nekulturne metode raz-narodovanja slovanskega zvija v f tal ti in Avstriji, in na uprav barbarsko zlorabo politične moči nad narodovimi manjšinami, ki so vsled mirovnih pogodb, na kojih same niso sodelovale, prišle pod nemilo tujerodno oblast;
3. apelira na Ligo narodov, da vprašan f a narodnih manjšin v ltal ji in na Koroškem posveča svojo posebno pozornost, pri čemur se L ga narodov opozarja zlasti na odpravo slovansk'h učiteljev in duhovnikov in njih izgon, na ukaz kra'fevih i t al Jan* k h oblasti, da morajo sloven. časopis prinašati tudi itaVjanski prevod svoj'h pubVkac j;
4. Opozarja Ligo narodov, velesile in ves kulturni svet, da se Je vsem državam, ki so iz razvalin avstro - ogrske monarhije nastale, ali pa dežele od nje sprejele, v mirovnih pogodbah posebno varstvo narodnih manjšin naložilo in da se od Italije take Izrecne obveze samo radi tega ni zahtevalo, ker je Italija izjavila da Je to spričo njene 20001etne kulture, zanjo samo posebi umevno; s svojim sedanjim postopanjem pa Je Italija nelojalno izigrala zaupanje velesil, Avstrija pa se v mirovni pogodbi prevzetim obveznostim radi varstva manjšin naravnost roga in posmehuje:
5. apelira na velesile in ves ostali kulturni svet, da s svojo avtoriteto In svoj;m moraličnim pritiskom na Italijo In Avstrijo slovenske manjšine v Primorju In na Koroškem rešijo grozeče nasilne nacijonalne smrti;
6. poživlja končno vlado kraljevine SHS. da z energ:čnimi koraki d'plomatične-ga tn če treba tudi drugega, ila*ti gospodarskega značafa telesnemu, duševnemu in materialnem ubijanju slovanskega življa v sosednih državah napravi konec.
PROTEST GLEDE REKE. Najslovesncjše ugovarjamo In protestiramo, da bi se v vprašanju Reke dovolile Italiji katerekoli nove koncesije preko ra-pallske in st. mareheritske pogodbe, ki sta naše naciionalne, politične In gospodarske Interese že itak smrtnonosno pogazili. Poživljamo vlado kraljevine SHS, da od teh pogodb v še večjo Škodo drŽave aH pa reških Slovanov ne odneha niti za las. Naj bo uverjena. da v tem brezpogojno odklanjajo-čem zmlslu stoji ves narod strnjen ln solidaren kakor en mož za njo. Vlada naj zaupa v pravico In moč naroda. Dosti je Žrtev. •    m •
PreaaeHnlk" dr. Korošec zaključi nata veličastno manlfestacljsko zborovanje s toplim pozdravom na primorske ln koroške rojake ln s klicem: Verujemo v veliki dan vstajenja celokupnega našega naroda! Po dolgotrajnem manifestiranju za uresničenje predsednikovih besed se Je pettlsočera množica mirno razšla, v xavestl, da Je bila ma-nijastacija veličastna, dostojna, pa odločni!
DEMONSTRACIJE. Pfc končanem shoda se je kUnb prepoved! formiral sprevod, ki je pevajoč m vzkIScajoč korakal na Marijin trg ta dalje proti zvezdi po Ooaposvetskl ulici. Turjaškem trgu, po Bregu do Sv. Jakoba ter dalje po starem trgu ha Mestnem trgu na Krekov trg. Do tu nI bilo nobenega Incidenta. Množica demonstrantov se je na to valila proti Poljanski cesti, kjer je v bližini I tal. delegacija. Tu je močan kordon orožništva zaprl demonstrantom pot na Zrinjskega cesto. Pozneje Je skušalo orožnlštvo demonstranta potisniti od zadaj proti Ambroževemu trgu. Demonstrantje pa so se uprli BIH so mestoma zalo kritični momenti. Zahvaliti se je disciplini orožnikov, da m prišlo do kakih neprijetnih m usodnih incidentov. Končno, skoraj po dveurnem čakanju Ia prerivanju semintja so se demonstrantje na Poljanski cesti okoli 22. razpršili. Tudi po drugih ulicah je prišlo do demonstracij, ob 23. pa je povsodi zavladal mir. V celem je policija aretirala okrog 40 oseb. Po zaslišanju so bili skoraj vsi izpuščeni na svobodo.
V Kranju.
V Kranju se je vršil danes na javnem trgu protestni shod proti nasilju, ki ga izvršuie italijanska vlada na svojih državljanih jugoslovenskega jezika. — Shoda se je udeležilo preko 1000 oseb iz mesta in okolice ne glede na politično pripadnost. Zborovanje je otvoril mestni župan gospod C. Pire, ki je dal po kratkem uvodu besedo prof. Marin-k u, kateri je v živih barvah slikal trpljenje in muke, ki so jim izpostavljeni naši rojaki na zasedenem ozemlju. Izraženim protestom proti postopanju italijanske vlade napram našemu življu so se prikliučili zastopniki narodnoobramb-nih društev, in sicer Ciril-Metodove podružnice, Jugoslovenske Matice in Slovenske Straže, zastopniki političnih strank JDS. SLS in NRS. zastopniki uči-telistva. Sokola. Orla, Orjune in diia-štva. Tako enodušnemu nastopu vsega naroda je sledilo čitanje resolucije, ki jo je množica z živahnim pritrjevanjem in vsklikamem odobrila.
Resolucije se glase:
Na protestnem shodu v Kranju dne 28. oktobra I. 1925. zbrani narod protestira proti krutemu nasiliu. ki ga izvršuie fašistovska italijanska vlada na naših rojakih na Primorskem.
Zlasti protestiramo proti temu, da se v Primorju zapirajo slovenske in hrvaške Sole, na doslei slovenskih šolah nastavlja tujerodno učiteljstvo in da se skuša mladini že v prvem šolskem letu iztrgati iz src ljubezen do materinega jezika.
Izražamo ogorčenje, da je italijanska vlada poskusila na tako brezobziren način uničiti slovensko časopisje, kakor se je to zgod'lo z znano odredbo prefektov Jullske Benečije.
Zahtevamo za naše brate v JulHski Benečiji popolno svobodo kulturnega razvoja tem bolj. ker so goriški Slovenci — dasi stoječ neomajno na narodnem stališču — lojalni italijanski državljani.
Našo vlado pozivamo, da se pri vr-šecih se poga;anjih zavzame z vso odločnostjo za pravice slovenske manjšine, ker je od pravdnega ravnanja Italijanov napram našim rojakom v anekti-ranem ozemlju v veliki meri odvisno dobro razmerje med obema kral:ev"nnma. Protestna manifestacija proti italijanskim nasHstvom.
Novo mesto za naše Primorje.
Na vabilo odbora, ki se je sestavil v ta namen Iz zastopnikov narod -1T-i dr*i.*tev, se ie zbralo v nedeljo 2$. tm. ob 10. na glavnem trgu, posvečenem naeenm prestolonasledniku, veliko število mi>č;:n*rva in okoličanov, tako da ie bH vs.Ik del prostornega trga na gosto zastavljen. Pozdravi! ;e navzoče predsednik odbora z Jr. fireserlč, sedanil občinski gerent. za njl-n ;e prof. Kovač obrazložil položaj med mš"n -.esrtč-nlm narodom, ki je v Julijski J3ctmč;jI izročen krutemu tujčevemu jarmu, Ob!'rs*vo Je g ogorčenjem nad tlačitelji spremljalo temne slike, ki Jih je podal govornik in je v žarkem rodoliubju z živahnim odobravanjem sprejelo toJe resolucijo, ki je naslov-liena na ministrsko predsedstvo v Beogradu:
1. Ob sedanjih dneh pete obletnice naše osvoboditve tisočletnega Jarma ln združitve s Hrvati ln Srbi v skuspno državo Jugoslavijo se Iskreno veselimo in hranimo neminljivo zahvalnost vsem ki so s svojim delom, trpljenjem in krvjo dosegli našo osvoboditev m združitev: zahvaljujemo se v prvi vrsti Junaškim Srbom in njih kralju Petni Osvobodl+elju.
2. Bridko obžalujemo, da so še zelo mnogi nsšl bratje po krvi m jeziku. In z nrlml veliki m važni deli naše jugoslovenske domovinske zemlje ostali Izven mej naše države, hrročene težkemu tujemu jarmu.
3. Glasno protestiramo v teh dneh zlasti zoper skrajno surovo postopanje Tta-janov nasproti našemu iskrenoljubljenemu mirnemu. Italijanskim državnim postavam pokornemu ljudstvu na Primorskem, ki ga je nemila usoda hrročlla v njih oblast. Tzgna-n so mu v petih letih Inteligenco, uničevali so slovanskim trgovcem in obrtnikom njih poklicne pravice: požirali so in rušili našemu ljudstvu Narodne domove, ki so mu bili kulturna središča: naše ljudi so brez danega povoda pobijali, pretepali In metali v Ječe: v cerkvah so nastavljali laške duhovnike, W ne trmejo našega ljudstva In ljudstvo ne njih. To pa. kar so Izvedli nad našim izmučenim ljudstvom na Primorskem v pravkar minulih dneh. Je čez vse sarevo ta sramotno za Italijo, ki hoče veljati za Jtsoko kulturno državo.  2e poprej to i*
gnali govorico ljudstva iz uradov In eer-k e v. sedaj pa so vzeli našemu n irodi; vse slovenske ia hrvatske osnovne Šole, d a bi zatrli slovanskim otrokom pot do izobrazbe, m v njih zatrli materino govorico ter jih pretvorili v janičarje. Zoper vse to divje početja nad našimi brati protestiramo odločno predvsem svetom v imenu kulture m svobode, človeških narodnih pravic! Italija, ki je na podlagi narodne misli postala evropska velevlast, s takim nasiljem med slovensko manjšino ponižuje sveto narodnostno misel, ponižuje samo sebe. izključuje znosno sosedstvo z Jugoslavijo in izzivijc maščujočo usodo po velikem stomiljonskem Slovanstvu!
4. Ker se je Italija ob nesrečni rapalski pogodbi zavezala, da bo vestno spoštovala človeške in narodne pravice Slovencev in Hrvatov, ki jih je odtrgala od njih bratov, poživljamo našo Osrednjo vlado v Beogradu, da stori svojo dolžnost in z vsem svojim vplivom zahteva od Italije terolnitev njene častne obveznosti in če treba oredlo-ži svojo upravičeno zahtevo Društvu narodov. Naša vlada naj ne odneha, dokler ne doseže, da bodo naši zatirani bratje ne več brezpravni sužnji, nego enakopravni državljani.
V VIŠNJI GORI.
Nečuvene, brezštevilne in sramotne šikane italijanske vlade nad ubogimi Slovenci ln Hrvati v Primorju so Izzvale vse-povsodi zgražanje. Jugoslov. Matica v Višnji gori je javno protestirala proti nasiljem in kulturnim škandalom, ki jih uganja 2000 letna italijanska kultura. V nedeljo zjutraj se je zbralo na inicijativo akcijskega odbora pred mestom ljudstvo, ki ga je pozdravil predsednik J. M. g. notar A. Zevn:k orisujoč v markantnih besedah pomen manifestacije. Razvila se je lepa povorka skozi mesto na trg pred šolo, kier je lepo govoril podpTedf=ed. J. M. dr. Mairrng. Sledila je pesem »Morje adrijansko«. Od tajnfka J. M. g. sod. predstoj. dr. Močnika predlagana resolucija je bHa z odobravanjem in navdušenjem sprejeta. Po zahvali predsednika je čustveno zadonela nadvse lepa himna »Lepa naša domov'nac. pri koii je marsikdo v srcu pripravil italijanskim šovinistom za bodočnost drugi Kobarid.
*
— V Dolenji Lendavi združeni zborovalci in zastopniki narodnih in kulturnih organizacij vseh strank, slojev in svetovnih nazorov protestirajo n«ienerg'"čneje proti brutalnemu nasilju ki se izvaja s strani italijanske vlade nasproti onemu delu kulturnega Jugoslovanskega naroda, ki se nahaja proti svoji volji pod italijansko oblastjo.
hWm vesli.
= »Zakony ki znači prelom ustave«. Tako imenuje »Jutro« trošarinsko r.o* velo, ki je bila včeraj sprejeta v narod* ni skupščini. »Jutro« se nič ne sramuje v istem poročilu navesti dejstvo, da so za to novelo glasovali zemijoradniki in da že samo to glasovanje v dovoljni meri osvetljuje brezvestno »Jutrovo« klevetanje države in vlade, kakor to dela v zadnjem času dosledno in ob vsaki priliki in tudi danes z gornjim naslovom. »Jutro« zamolči povedati, da so zemijoradniki stranka izven vlade, stranka, ki je splošno zoper vlado in ki tvori del sedanje parlamentarne opozicije in da govori baš to glaso* vanje zemljor.idniške stranke za inkri* minirano trošarinsko novelo, kakšna je mladinska žurnalistika v svoji brez* srčni borbi proti državi in vladi, raz« širjajoč dan za dnevom z neresničnimi trditvami k la »zakon, ki znači prelom ustave«, »dukument krivičnega režima« itd. splošno nezadovoljnost z obstoječo juriosiovensko državo. Upajmo, da novi tiskovni zakon kmalu izvrši vivisekcijo nad tako žurnalistiko!
= Shod Svetozarja Pr^b-čeviča. V nedeljo 28. t. m. je posl. Svetozar Pri-bičevlc* priredil v Sarajevu shod demokratske stranke, na katerem je Prib:če-vič v poldrugournem govoru razvijal program demokratske stranke ter poročal o sedanji politični in parlamentarni situaciji. Med drugim je naglašal, da je demokratska stranka v svojem državnem programu za politično centralizacijo, upravno dekoncentrac*Jo In pa za samoupravno decentralizac!jo. Demokratska stranka pa žalibog tega programa ni mogla izvesti, ker nikdar sama ni bila na vladi. Dalje je Pribičevič omenjal težkoče sedanje situacije. Napadal je radikalno stranko in očital radikalom podporo Turkov in Nemcev radikalni vladi. Pritoževal se ie tudi. da ni dovol;'en lo:alnim bosanskim muslimanom pristop na dvor. Obsodil ie koncem svojega govora vse separatistične težnje in pa stremljenja po amputaciji. Shoda se je udeležilo okoli 800 oseb.
= Iz diplomatične službe. Bivši šef beogradskega Presbiroja in legacijski svetnik v Rimu dr. Aleksander Bodi je premeščen k našemu poslaništvu v Varšavi
= Prezideni Masarvk o samoupra* vah in avionomijah. Ob obletnici če» škoslovaškega osvobojenja je izdal pre* zident Masarvk daljšo spomenico, v kateri razklada splošen političen, kul* turen in socijalen položaj češkoslova* ške republike. Na koncu govori tudi o slovaški avtonomistični opoziciji in pravi doslovno: »Samouprave in avio* nomije so res predpostavke demokra* tizma, vendar le take avtonomije, ki temelje na politični discipliniranosti in na čutu odgovornosti napram državi*. asa Ko bi ta krasen nauk kaj zalegel pri
tisku SLS, pri Radičevem »Slobodnem domu« in enakovrednem »Jutru«!
= Vzpostava odnošajev n\ed Va* tikanom in Albanijo. Albanska vlada je predložil kardinalu Gasnarriju poro« čilo, v katerem izraža žeijo po vzpo« stavi rednih odnošajev med Vatikanom in Albanijo.
= »Princip ujedinjenja se ne ustar* ja po protokolih, temveč s pozitivnim delom.« Ta lep izrek je izustil poslanec \Vildcr v narodni skupščini. Njegova politična resničnost je v toliko nepo* polna, ker mu manjka odstavek, po katerem se princip ujedinjenja tudi ne ustvarja z defetistično opozicijo, mar* več s pozitivnim sodelovanjem v par* lamentu in javnos i. Mesto pozitivnega dela, aktivnega sodelovanja na zak >rro* dajni konsolidaciji države pa vidimo demokratsko stranko v ljuti borbi proti pravnim nositeljem državne oblasti in pri splošni difamaciji, kar ;e državnega in patriiotičnega ...
— RadMevsk] nemški tednik. V Vojvodini so za*e1i ftndi-'-evcI lzda;atJ svoje glasilo v nemškem jeziku z naslovom »Freies Hei^n*. Izdajatelj lista je podpredsednik HT?5^ dr. Maček, urejuje pa list radičevski poslanec Herceg.
=r Klerikalen r?t, ki preneha izha-fatl. V Radgoni so kleriknlri izdajali list »Mursko Stražo«. V zndn:i š ~-izjavlja uredništvo, da list preneha Izhajati radi gmotnih neprilik. Stroški za tiskanje in izdajanje listov so se v zadnjem času tako povečali, da bo ista usoda doletela nemara Še marsikateri drugi list, ki nima svo;e tiskarne.
= Pomoč bolgarskim beguncem. Pod predsedstvom dr. Ivana Ribarja je imel včeraj narodni odbor za pomoč gladujočim v Rusiji se;o, na kateri :c bilo sklenjeno, da se dovolj bolgarskim beguncem na našem ozemlju podpora v znesku 100.000 dinarjev.
= Z našimi sovražniki sc druži. Uradno glasilo bolgarske vlade »La Bulgarie« komentira zadnje dni v svojem uvodnem članku potovanje bolgarskega ministra za zunanje zadeve Kal-fova v Rim in pravi: Odločili smo se iz dveh ozirov, ki sta izroči'a našo usodo v roke velevlasti obdržati zveze, ki izhajajo iz mirovne pogodbe in nočemo nikogar izzivati. Računamo z laško pomočjo pri delu za restavracijo našega gospodarskega razvoja. Italija, nagemu polotoku najbližja soseda, je velika sre-drmorska sila, s katero moramo zm> raj računati. Interesi Bolgarske zahtevajo, da si ohranimo njeno dobro voljo ter živimo v tem elementnem miru na Balkanu lojalni do svojih sosedov. — Kar obstoji naša kraljevina, zadnja Lah udarec za udarcem Slovencem in Hrvatom. Nasilja, ki jih ujranjnjo polcntar-ji nad slovenskim in. hrvatskim narodom, so znana vsej Evropi in ve zarje vsekakor tudi Bolgarija. Ali čuti slovanski, kdor se druži s slovanskimi sovragi?!
Veliki Hlm sezije 1923 24
MoiM Blatan
po istoimenski dnmi nemškega klasika Lessinga od 1.—4 novembra 1923
_ KINO MATICA
Julijska krajina.
— Kako gonijo otroke v itaiijanflto šolo, V Marezijrah jc slovenska in italijanska šola. v bližnjih Babičih pa samo italijanska. Tc dni je dobila. učitclj:ca v Marezigali ukaz. da ne sme podučevati v slovenski šoli otrok, prihajajočih iz sosednih vasi, ker morajo zaha'ati v italijansko šolo v Babice. Takih otrok je nad 20. Stariši so prosili pri šolski oblasti, da bi jim dovolila pošiljati otr^-K'e / slovensko šolo v Marezige, pa niso bili uslišani. Nekega očeta je občinski komisar v Marezigah celo pograbil ter ga vrgel na hodnik, od tam pa sunil na ulico. Stariši izjavljajo pred ob'astjo, da hočejo pošiljati svoje otroke samo v slovensko šolo, pa tudi čc bi bila oddaljma nekaj ur od njihove vasi.
— V Posten* so proslavili obletnico fašistovskejra pohoda v Rim na zelo srajen način. Proslava je zavzela ves dan. Svirala je godba, fašisti so prepevali svoje pesmi in na trsu aVittorlo Venetto« so se zbrala razra drt štva, šolski otroci, zastopniki oblasti, vojaštvo, ki je odkorakalo na vojaško pokopališče, kjer se je darovala maša. Pozneje je sledil pregled vojaških oddelkov in narodne milice, slavnostni govor pa je imel fašlstovsk! tajnik Ca vali ero. Naslajal je varnost teh tal cb bližnji meji in poveličeval fašizem in njfrrnvo moč, pred katero se mora vse ukloniti Njegov govor je bil mestoma nrecei izzivalen in neprernišTrn. Popol Ine ie bil prost vstop v jamo, k^er je svirala godba in se je vršil ples. Zve ;er je b^ta razsvetljava in zopet je svirala godba po mestu. Vsa slavnost je imela precej napet značaj.
iHLej? a« '.'iiM.
Telefonska In brznjaona poročila
Po smrti Stojana Prutića.
— Beograd, 30. oktobri. (Izv.) Rtdi smrti Stojana Protića se politična parlamentarna situacija bistveno ni spremenila in ni bilo včeraj nikakih važnih parlamentarnih dogodsov. Beogradski tisk posveča Stojami Protiću obširne članke. Tudi narodna skup* ščma se je, kakor smo že včeraj javili, po* klonila pokojnikovim manom. Vsi parlamentarci priznavajo nevenljive zasluge Sto* janu Protiću v njegovi borbi za ustavno* parlamentarno življenje in za široko samo* upravo. Vsi parlamentarci so soglasnega mneja, da Stojan Protić ni bil samo I«-1 ^ni, marveč tudi evropski državnik, ki je vžival daleč naokoli ugled in spoštovanje.
Smrt Stojana Protića je v radikalnem klubu imela dvojen odmev. Struja radikal* nih poslancev, ki je bila njemu naklonjena, poveličuje Stojana Protića kot politika, dr* žavnika in publicista in priznava, da bo za* rezala njegova smrt globoke rane v organi* zaci je radiValne stranke, druga struja tudi priznava njegove zasluge, naglasa pa, da je Stojan Protić zadnji čas krenil na pota, katerim ni mogla slediti radikalna stranka.
Demokrat ie splošno priznavajo velike talente politiVa Protića. ne soglašajo pa z njegovim političnim delovanjem v zadnjem času.
J^goslovensVi klub se je na včeraisnji seji rnominial Stojana Protića. Prslanci Jugoslovenskega kluba znajo ceniti Proti* ć e v o TvMjtjko, ki je edmi prav ume! strem* Ti^nia Slovrncev fn Hrvatov no avtonomiji, vidijo v Protiću politika velike konceneiie, moža pošten iaVs in sVraine doslednosti. Protić ;e pt-| r^?n? dr^nvnik, ki v novi državi ni videl rarSjriTiia Srbije, marveč novo dr* Javno tvorbo. Prepričani smo, da bo njego* va politika zmagala.
V nvidimanskem kl"bu je dr. Spaho hnel Vlatko nosmrtnlco. Muslimani ao znali ceniti Protića in <?a srv^štovati, ker ie bil
vedno pravičen in dosleden. Protič je bil za sporazum med plemen in za poiteno, ne* koruptno državno administracijo.
Tudi pri Nemcih jo Stojan Protić užival velike simpatije. Načelnik nemškega kluba dr. Kraft je izjavil, da je bil Stojan Protić od prvih dni ustvaritve nove države Nemcem popolnoma pravičen in ao ga radi tega zelo cenili in vpoštevali. Stojan Protić je zavzemal napram narodnim manjšinam pravično in pošteno stališče. Narodne manj* Šine so zelo mnogo zgubile z njegov smrtjo.
Tudi džemijet naglasa veliko izgubo, ki je zadela južne kraje Srbije a smrtjo Sto* jana Protića.
Zemljoradniki pa odkrito naglasajo, da pomenja smrt Stojana Protića katastrofo za radikalno stranko.
POGREB STOJANA PROTIĆA
— Beograd, 30. oktobra. (Izv.) Po točno določenem programu, ki sta ga izdelala skupščinski predsednik Liuba Jo-vanovič in minister prosvete Miša Tri-funović. se vrši pogreb Stojana Protića danes ob 9. dopoldne. Včeraj ves dan so prihajale velike množice beogradskega prebivalstva h krsti poko'mka, ki leži na svojem stanovaniu v hiši Kneza Mihajla nlici. Vse poslopje je ovito v črn flor. Ob krsti so včeraj vzeli slovo skoraj vsi člani vlade, radikalni poslanci, parlamentarci in pokojnikovi prUateH. Številne deputacije iz Slovenije in Hrvatske so nabavljene. Zanimivo je, da Protić ni zapustil nikakega premoženja. Zadnje mesece je živel zelo skromno. Prejemal ?e samo pokomino v znesku 1500 Din.
konflikt med berlinsko in saško vlado.
Državnobrambne čete odstrani vrhovnega držav
— Dresden. 29. oktobra (Izv.) Spor med Saško in berlinsko državno vlado je dosejrel vrhunec. Kancelar dr. Stresemann, pooblaščen od državnega predsednika Fberta je imenoval vrhovnega državnega komisarja za Saško v osebi dr. rTelnzeia. Ta je takoj odpotova-l v Dresden. Ukazal je čet«m državne hrambe prijeti vse ministre saške vlade fn zasesti vsa državna in javna poslopja. Vrhovni državni komisar dr. Heinze je takoj prevzel funkcije državnega komisaria za Saško.
— Dresden, 29. oktobra (Tzv.) Od no-vofmenovanega državnega komarja so prejeli člani saške vlade kratko obvestilo, da so odstavlieni. Član! so protestirali ter so zahtevali takojšnje sklicanle deželnega zbora. Predlagali so tudi konferenco z državnimi ministri.
— BerPn. 29 oktobra (Tzv.) Ko je komisar dr. Heinze prispel v Dresden, je takoj nastopil svoje poverjeno mu mesto. Ob 18. zvečer so nenadoma na njegov ukaz zasedle čete državne brnmbe vsa roslooia državnrh uradov, deželni zboT in pošto. Pred poslopje ministrskega predsedstva je prHcorakala četa državne brarrrbe z godbo- štirje voiaki so spremili enega oficirja v predsedstvo kabineta, kjer je ravno v svou kabinetni pisarni sedel min. predsed. dr. Zcugner. Vojaki In ofMr so pristopili k njemu. Vprašal jih je: »Kaj hočete?« Bil je odgovor: »Hočemo Vas spremiti!« Nato je ekskorta spremila dr. Zeugnerja iz poslopja. Enako so postopali z ostalimi ministri. Ministrski predsednik je izjavil, da se kloni sili, toda vztraHa na svojem položaju. Uradnike je še preje pozval, da ostanejo zvesti vladi
le saško vlado- — Imenovanje nega komisarja,
POLOŽAJ DRŽAVNE VLADE.
— Berlin, 30. oktobra (Izv.) Državni kabinet se je snoči ob 22. sestal na važna posvetovanja. Posvetovanja so trajala do 1. ponoči. Vlada je sklenila nojdalekosež-neiše odredbe za vzdrževanje iavnejra reda In miru in da prepreči komunistični prevrat.
— Dresden, 29. oktobra (Tzv.) Čete narodne obrambe so zasedle tudi ros*np;e deželnega zbora. Preiskale so vse klube In uradne prostore. Parlament je zastražen s strojnicami.
— Berlin, 29. oktobra (Tzv.) »T?*« objavlja v posebni izdaji poročilo Iz Dresde-na. da so čete državne hrambe pri zasedbi deželnega zbora aretirale več komunističnih poslancev. Vrhovni komisar je takoj prepovedal  izhajanje  komunističnih listov.
spločma stavka NA
— Dresden, 29. oktobra (Tzv.) Danes zvečer je bil sestanek sociialnodemokrntič-nlh In komunističnih organizacij, na katerem so razpravljali o proglasitvi generalne stavke. Delavci so že danes začeli izvajati pasivno rezistenco.
— Berlin. 29. oktobra (Tzv.) Položaj v Berlinu je kritičen. Velika berlinska podjetja so začela z izpori delavstva. Prišlo je do težkega konflikta med delavstvom in podjetniki. Delniška družba APO je izprla 8000 delavcev. Tudi ostale industrije nameravajo radi gospodarske krize odpustiti vse delavstvo in ustaviti obrat. Delavstvo napoveduje po vsej državi generalno stavko.
Stabilizacija dinarja.
Veliko oovnr3sevanje na Dunaju
— Beosrrad, 30. oktobra. (Tzv.) Po poročilu trgovskega atašeja pri našem generalnem konzulatu na Dunaju Je bilo včerai na dunajski borzi opažati veliko povpraševanje po dinarju.
Dunajska nodnižnica +t'vno*tenske banke« je zanrosla pri našem poslan;sfvu, ozir. zenera'nem konzulata zn z?lo veliko svnio đ'narlev, za katero se obvezuje plačati S% obresti za dobo treh mesecev.
Na dunajski borz? je opažati, da tulci zelo živahno povprašujejo po na*em dmariu. plačujejo nad pariteto newyor*ke borze. Dinar zahtevajo za nabavo raznih živil in poljedelskih produktov v naši državi, ker vlada S"dai Izvozna sezona.
Po menju beogradskih ffinančnih krogov bo to stanie na dunal*ki borzi vladalo vse-dotlei. dokler bo trajala pri nas Izvozna sezona.
OdtJodUev n^rod^e skrošcine.
— Peograd, 30. oktobra. (Tz\0 Podrobno razpravo o dopolnilnem zakonu glede pristojbin in trošarine, s katerim se večina oristojbin enotno za vso državo povišuje, je včerai ob 16. popoldne nadalievala narodna skupščina v plenarni seji.
Posl. dr. Spaho (musl.) ie kritiziral zakon glede določitve trošarine na žganie. češ da ta trošarina ni enotna za vse pokraiine. Trošarina na žganje pred vsem močno obremenjuje kmeta.
Posl. M i 1 e t i ć (zemliorad.) je odobraval zakon v točki, ki določa, da se ima trošarina na žganje plačati samo na ono žganie, ki se daje v promet in prodajo, dočim je žganie za domačo porabo popolnoma trošarine prosto. Ker je odstraniena »trošarina na kotle«, bodo zemljoradniki glasovali za 2t člen zakona, .
Posl. Fran Žebot (kler.) je zahteval izenačenje trošarine za vse pokrajine. Izjavil je; da bo njegov klub glasoval proti.
Ker se ni ni^če oglasil k besed?, je predsednik odredil glasovanje o 2. členu zakona. Za zakon sta glasovala 102 poslanca, prof? pa 42. Za zakon so glasovali radikalci, Nemci, džemijet in zemljoradniki. Ker je bil dnevni red seje izčrpan, je predsednik ob 18. zaključil sejo z naznanilom, da se prihodnja seja naznani pismenim potom.
Prlfiodnja plenarna sefa se Ima sklicati dne 20, novembra. Tekom včerajšnjega dneva so imeli klubi svoje konference in seje. na katerih so razpravljali glede pogreba Stojana Protića. Po končanem današnjem pogrebu odpotujejo skoraj vsi poslanci domov na agitacijo.
VPRAŠANJE REKE.
— Beograd, 30. oktobra. (Tzv.) Po negativnem odgovoru naše vlade na nove italijanske predloge glede Reke je nastopila faza odmora. Nas* poslanik v Rimu Antonijevflć in italijanski poslovni odpravnik v Beogradu prejmeta od svojih vlad navodila za direktna nadalj-na pogajanja. Položaj je tak, da paritetna komisija v doglednem času Še ne bo nadaljevala svojih razprav, ker manjka za to primerne baze. Sedaj dementiraio tudi vesti včerajšnje »Pravde«, da bi prišlo dne 15. novembra do sestanka med Pašićem in Mussolinijem. Do kake pozitivne rešitve še ne pride tako kmalu.
— Rim, 29. oktobra. (Izv.) Jugoslo-venska vlada je naznanila vladi v Rimu, da se vspostavi čim prej železniški promet med Reko in BrajdJco. Italijanski oficijelni krogi smatrajo to za pripravljenost Beograda, da se čim prej definitivno reši reško vprašanje. Poslovni odpravnik Sumonte je poklican v Rim,
k da poroča o položaju Mussoliniju. :<r —
PARLAMENTARNA SITUACIJA.
— Beograd, 30. oktobra. (Izv.) Predsedstvo narodne skupščine je od-
i sodilo plenarne seje do 20. novembra t L Kakor obveščajo iz predsedstva, se ta odmor mogoče nekoliko skrajša, če bo plenumu dan materijal na razpolago za razprave. Tekom odmora imajo najvažnejši skupščinski odbori svoje seje, tako finančni kakor zakonodajni.
Demokratski'klub' je sklical za danes sejo glavnega odbora, na katerem se ima razpravljati politična situacija m način agitacije med volilci za časa parlamentarnega odmora.
V radikalnem klubu se je poglobil spor med podpredsednikom skupščine posl. Rankovičem in bivšim ministrom dr. Markovićem. Posl. RankovS* predloži petčlenskemu odboru radikalnega kluba ves obtežilni materijal proti dr. Markoviću. Odločen pa je tudi, da širšo javnost informira o obtožbi proti dr. Markoviću s posebno knjigo.
NEMŠKA NARODNA MANJŠINA V ČEŠKOSLOVAŠKEM PARLAMENTU.
— Praga, 30. oktobra. (Izv.) Nemški poslanci. Člani nemške kmetske zveze, krščanski socijalci in demokratje so sklenili akcijsko zvezo, ki bo določevala politično taktiko nemške narodne manjšine v češkoslovaškem parlamentu. Parlament ima danes otvoriti novo zasedanje. Zveza nemških poslancev ima v programu vsa vprašania, zadevajoča nemško narodno manjšino na Češkoslovaški.
TUDI   NEMCI   PROTI ITALIJANSKEMU NASILJU.
— Inom ost, 30. oktobra (K) Ltsri prl-občuiejo protest južnotirolskih poslancev proti dekretu fašistovske vlade, po katerem ! naj se uvede v prvih razredih ljudske šole italijanščina kot obligaten predmet. 400 nemških šol je s tem dekretom Izročeno na milost fn nemilost fašistovskemu nasflstvu. Nemški poslanci Tirolske stoje odločno na ! sta»*šču, da mora ItalManska vlada razve-j Uavitl vse omejitve glede kulturne In jezl-| kovne svobode narodnih manfšm.
BHHBVROMHBMBVeVM
Z glavne skapščlne zveze IndostrUcev.
Na skupščini so bile sprejete te-le resolucije:
1. ) Opozarjamo kraPevo vlado, da novi zakoni socijalno političnega značaja, tafco Zakon o zaščiti delavcev. Zakon o inspekciji deh In Zakon o zavarovanju delavcev, ki so bili koncipirani v Ministrstvi! za soc. politiko po kompilaciji najradik^lneiSm vzorcev, nredlacanih v izrazito industrijskih državah, in to enostransko o zaslišanja gospodarskih korporacij in celo brez sporazuma s pristojnimi in ministrskimi resor ti tj. Ministrstvom trjrovine fn industrije in M?ni-strstvom za šume in rude, ne odgovarjajo n-'šim suclfalnfai in ekonomskim prilikam ter težko obremenjeno celokupno našo narodno gospodarstvo. Zahtevamo, da se brez odloga pristop? k reviziji teh zakonov fn to sporazumno z Ministrstvom trgovine in Industrije ter ob sodelovanju gospodarskih korporaeli.
2. ) Zahtevamo zlasti izpremembo določil zakona o zaščiti delavrev v delovnem času v industrrskih podjetjih.
Zahtevamo, da se določi Sumi delovni čas Ie za one Industrijske obrate, kjer to zahteva značaj obrata z ozirom na težke delovne v<^So:e. dočim naj velja za ostale obrate 9urnl delavnik. izvzemŠI sezonska podjetja, v kojih je delovni čas že po sedanjem zakonu fn po značaju posla neomejen.
Zahtevamo, da se dopusti primerno podaljšanje delovnega časa v sporazumu z delavstvom, pri čemur mora bit! merodajna navadna veČina delavstva dotičnega obrata.
Odločno protestiramo proti sedanji omejitvi dela.
3. ) Resno In nujno opozarjamo ministrstvo socijalne politike, da so bremena koja nosi industrija fz naslova socljalnega zavarovanja, dejansko neznosna ter zahtevamo, da se ta bremena ublažijo. Zahtevamo primerno znižanje prispevne tarife za bolniško in nezgodno zavarovanje. Tako znižanje. Tako znižanje naj se omogoči z zmanjšanjem upravnih stroškov zavarovalnin zavodov ter z uzakonjenjem določil, ki znižajo previsoke porodninske dajatve ter ukinejo kvarna določila § 1154 b avstr. o. d. z.
Zahtevamo, da se tako zlasti prispevek za bolniško zavarovanje zniža s I. Jan 1924 na 4%.
4. ) Zahtevamo, da se preuredi pokojninsko zavarovanje nameščencev, da se k temu zavarovanju pridruži bolniško in nezgodno zavarovanje nameščencev, ki naj se izločijo iz splošnega zavarovanja delavcev.
Zahtevamo, da se zavarovanje nameščencev obvaruje pred rizikom labilne valute in da se v tak namen kombinira sistem kapitalnega kritja z nakladnim sistemom.
5. ) Zahtevamo, da se Iz Delavske zbornice Izločijo nameščenci in duševni delavci sploh in da se za te ustvari posebno avtonomno zastopstvo.
e   e -e
DENARNA KRIZA.
Podružnica neke zagrebške banke vabi s pismi, t okrožnicami itd. naše posojilnice, da naj nalagajo pri njej svoj denar. Ponuja 12% brez odbitka, brez odpovedi, ffcer pe Je več/
Obrača se • takimi ponudbami v prvi vrsti na posojilnice. Vendar jim jasne nami« guje, da bo primorana, če ne bi imela ponudba uspeha, stoniti v stik direktno s vlagatelji, »kar bi bilo gotovo v škodo po« sojilnicam .. .*
Prepis takega zagrebško # mariborskega pisma imamo v rokah. Resnica ie, da tega načina »nabiranU« vlog do sedaj prt nas nismo poznali. Naraščanje obrestne mere in
njegove posledice čuti pač vse naše gospo« darstvo. Zavod, ki plača danes 12 % in več aa vloge, vporabljs ta denar le v spekulativne namene in računa pri posojevanju in sploh v debetu 30 do 40 %. Konec takih dobrot vidimo na Balkanski banki. Dandanes draginja nevzdržno narašča. Naša mlada industrija pa propada, ker ne more uspešno tekmovati s tujo konkurenco. In ravno najslabši denarni zavodi plačujejo povsodi najvišje obresti. Sploh pa centrala dotičnega zavoda plačuje v Zagrebu na knjižice le 6 %. Zakaj tedaj strelja po Štajerskem z 12 %?
Slovenija razpolaga s kapitali v prvi vrati za svoje potrebe, ne pa za v bistvu čifutske, četudi mogoče v »narodno nošo pre* oblečene*, tuje koristi! — Zato svarimo naše prebivalstvo z najboljšim namenom pred sličnimi manevri. Njihov izid je vsakomur, ki zna šteti do pet, vnaprej jasen, zlasti v teh sedanjih nevarnih časih in razmerah, ki »o že marsikomu pokopale kapital z obljub* ljenimi visokimi obrestmi vred. Pozor tedaj in pamet!
•   • •
—g "Zapreblka blagcnma borza dne 29. oktobra. Na produktivni borzi notiralo: Pšenica 80 kg. franko Gajdobra, denar 330; koruza, franko bačka postaja, denar 245, blago 255, franko vagon Zagreb, blago 2s5; oves, bosanski. reSctani, franko BanialMka^, denar 215. blago 220. zaključek 21s.75. franko Ivanjska, denar 215. blago 225, zaključek 220, v vrečah. Zagreb, bla^o 250: mol-a. baza »Oc, bačka, franko Zagreb^hlago 550. — Tendenca mlačna.
—g Nnvosad*ka blagovna borza dne 29. oktobra. Na produktivni borzi notica jo: Pšenica bačka 7^^0 kg. 2 %, 7 vag. 337^—340; 7o>90 kg. 2 93». d mlikat kasa. 1 vag. 335: 70'<*0 kg. 2 %. duplikat kasa. Tisa. 10 v*g. 342: oves sremaki, duplikat Vasa. povpr. 220; komza. bačka. 1 vag. 24^. bačka za januar, d'iob"Vat kasa. 5 va<*.. 240. za febntar*mfrc 2^ % kasa. 2 vag. 232.50: ra marc-april, du* pliVat Vasa, 15 vag., 25730—2r>2, za marc* aoril 100 % Vasa, 8 vag., 205^—207*4, srrm« ska. n^va, 10 vag. 225: fi?ol. beli. bački, 1 vag. 245: moka. bara »0«. 1 vag. 550: štev. »6}4« za november-januar. 30 % kasa. 5 va* gonov, 320: otrobi v juta stih vTcxnh, 1 vag., 130. v papirnati vrečah, ponudba 130. — Tendenca npiroreTneniena.
—g Zadružna $olx se otvori letos zooet na rv^avni dvorazredni trnovski šoli v Ljubljani. Vpisovanje se vrši dne 3. novem* bra t. 1. od P do 11. t»re dorvoldne. .Soreiern-ni poboji: dovršena ljudska šola. s*-aro«t 16 let. K vnisovaniu je prinesti zadnje šolsko izpričevalo fn vpisnino 10 Din. Šolnine ni pob*»ne. Po^k se vriH v«ak rl^avnik od 2 do 7. "re tv't. Z^dr»"/na šola t~ais od 3. novembra l°23 do Velike no^i 1024. V slu« čai" prevelikega Števila Pri^lašencev im a to pr^dno^t VmetsVi mr»5i" ir» f^ntie. ki ne na* ntertrotfa i«VaH s*HEK, Podrobnejše informa* rit- d<rie ravnateljstvo.
Repertoir N»«vv*w«*fti gledališča v L!uWi3ni*
DRAMA.
Začetek ob 8. uri zvečer.
Torek. 30. okt.: Za-prto.
Sreda. 31 okt.: Oo«:pa z morja; gostovanje ge. Marije Vere. Red A
OPERA.
Začetek ob H8. url zvečer.
Torek, 30. okt.: Sevilskl brivec; gostuje ga. Wesel-Polla in baritonist g. Boris Popov. Red C
Sreda, 31. okt.: Psoglavci. Red D
Videl sem praškem Na-
— One ra. Psoglavci. pred kak'mi desetimi leti v rodnem gledališču »Psosrlavce« pod taktirko komponista samega, Karla Kovaroviča. V kolfkor se jih spominjam, niso »Psoglavclc tskrat na me napravili s'ln^'Šega vtisa, kot včerai; glasbeno namreč. Onera je menda nastala morebiti pred 25 do 30 leti. Glasbeno ne nosi žiga izrazite krepke Individualnosti Inen melod'čni zaklad se le redk^ dvigne nad srednjo mero zdravih, umerjen5*' izrazov, a orkester je so'iden. instrumentacija kaže veščo roko dolgoletnega glrdaTškpga praktika, ki ume na pravem mestu In v pravem času izrabiti In uootrebiti vsa razpoložljiva glasbena sredstva. Vsebinsko so nam »Psoglavci« znani po St. Radičevem in Oo-vekarievem prevodu Jirasckoveea istoimenskega romana, ki ga ie Karel Ši^ek spremo dramatiziral. Vendar pa bi se dila stvar semtertam okrMSaf. Svoj višek doseže opera v predzadnji sliki, kier se Kozina postavita od svoje rodbine, id^č po Lamin-gerjevem ukazu na smrt. Tudi frl^b'no je ta <lika najmočnejša. Poiera v kateri Kozinov duh p^ovzroči Lamingerievo smrt. vpliva neresnično, oslabi silen vtis predidoče s!:ke. V »Psoglavch« je pravzaprav le dvoje, troje slavnih vlotr. n. pr. Kozina. La*nfn<rer. od damsk'h man" Kozinova in r^rimo Hanč' nle-gova žena. Vsi štirie gg. Šimenc in Cvejič ter ga. Lenwadovska in gdčna. Po^asova so svoje partue vršili na vso moč dostojno, g. Šimenc, v kolikor mu Je to mestoma pevsko nehvaležna vlosa dopu*gala, naravnost prav leno. O. Cvejič zašel Je danes zonet v svoie neblagorlasne vokale, s katerimi mora pričeti enereičen bol. Omenim na] Iz množice OStaFh vl^ za danes (preds+avn Je trajala od 7. pa skoro do 11. ure) še n mr. g. Zatheja (predsednika tribtmalal .g. Š"b1?a (godec) Dorlo. njeovvo ženo (ga. Matači-ćeva) In vsekakor todl Katarino. Lamin^er-Jevo ženo (gdčna. SfM^oI-va). Ob Priliki ren^ze spregovorim več. Pazijo Je vodil g. O. Sest. opero d'rigiral g. Palčka. TVkora-ciie so b?le prav Tepe. istotakn kostumi. V hiši Je bilo včeraj d^st! toplega priznania, cvetlic, vencev itd., zlasti Se za to. ker je bila obenem tudi slavnostna predstava v proslavo MffetafCfe B*Mostova?ketra osvobojc-nJa. Oledališče je b'1o slavnostno razsvetljeno, godba le nred začetkom pr^n^tave Irrala našo In češkoslovaško himno Gledališče Je bilo natlačeno polno. Navzoči so bili zastopniki vseh civilnih in vojaških oblasti.
—c.
— fta':l«««Va rwdavan?a na Karlovem vsenč»?5čn v Prag'. Pne .V». t. m. »e prično na Karlovem vseučii'š^u v Pragi predavanih o HaBlanski V-v]^^ \z 14. stoTeria. Prodava orof dr. B. Chiur-* lo, in sijer vsak torek in četrtek,^
— Gostovanje ge. Marile Vere. V sredo dne 31. t m. gostuje gospa Marija Vera v tukajšnji drami tretjič kot Elida v Ibsnovl Igri »Gospa morja«. V tej vlogi je nastopala večkrat v raznih velikih gledališčih Nemčije* kier je Ibsen najbolj poznan in največ igran. Kot tako si jo Je ogledal tudi pisatelj in kritih ter znani poznavalec Posna dr. A. Brau-sewetter. Napisal je o njej daljši članek, is katerega posnemamo to-lc: Vprizcritve Ibs-nove »Gospe morja« sem bil resnično vesel, ker sem našel in spoznal v gospe Mariji Veri kot Elidi res igralko velikega stila. Ibsen Jo pesnik, ki ne prenaša niti trivialnosti, niti praznih besed. Ne more se ga Igrati samo na zunaj, treba ga Je doživeti Marija Vem odgovarja zares idealno figuri Elide. V oble^ ki, ki Je valovala kakor morle, z InsrrJ, ki so poigravali in svobodno padali, je bila ?trolf elementa, kraljica valov. In pMem rj:na Igra: Nič prazne zunanjosti, vse Je prihajalo Iz duše, iz elementarno doživljenega. \jcna Individualnost je živela brez poze le v igri njenih oči. Dala je nekaj, kar prhali iz dna duše, v čemer živi Jbsnova duša, nekaj, kar se ne da pozabiti, nekaj, kar trajno ostane.«
— Danes v torek 30. trn. zvečer gostujeta v operi »SevHjskl brivec« dva o^iičru gosta In sicer poje vlogo Rozine v vseh predstavah Brivca v tekočI seronl ga. Ton-ka \Vesel-PoPa. Mesto obolelega g. Levar-Ja pa poje Brivca znameniti ruski ba'rlto-nist Boris Popov, ki ie dosedaj gostoval v raznih mestih z narveč'im uspehom. Vse ostale vloge so v dosedanji znani Izvrstni zasedbi. Predstava se vrši za red C ter so vstopnice na razpolago pri dnevni b!r. trajni Na .rraznik 1. novembra se icrra v drnmt »Smrt majke Jugovviča« In sicer kot Izven abonma.
— Knrz iz modroslovfa. Dr. Fr. Veber I
bo v nedeljo 5. nov. oh 10 In pol nadaljeval svoja lanska predavanja oziroma na Jeljo udeležnikov obdelaval letos etik~». Kr ij kakor doslej: priti. ljubil, realke, Vegova uk Pristop ima vsakdo.
h"
K odpravi ženske realne gimnazije v Ljubljani.
(Dopis.)
Na svoji zadnji seji Je sedanji Kura-torij mestnega dekliškega liceja (črno-rdeči obč. očetje) sklenil s prvim decembrom tega leta ukiniti šesti in sedmi razred ženske realne ref. gimnazije in $ svo'im prenaglenim sklepom sredi šolskega leta vreči na cesto vse učenke imenovanih dveh razredov. Bodi nam dovoljeno, proti tej nepričakovani in docela neumestni ukinitvi navesti por tehtnih in premišljenih razlogov!
Po prevratu so prejšnii člani Kura-torija prav umestno uvideli, da je ob tako urno naraščajoči potrebi po višji in smiselnejši izobrazbi ženske, ob potrebi, ki jo je docela osvetlil zlasti vojni čas in razmere, ki so se, kakor drugod, tako pri nas pokazale po dolgoletni vojni, tudi slovenskemu dekletu treba lastne višje srednje šole, to je zavoda, ki bo lahko ' vzgajal našo žensko mladino po eni plati za uspešno nadaljevanje študija na univerzi in različnih višjih trgovskih in podobnih šolah, po drugi, še važnejši plati pa nudil doraščajočemu ženstva (med 14. in 19. letom) na lastnem, samo ženskem zavodu »popolno srednješolsko izobrazbo in z njo trden temelj za na-daljni duhovni življenjski razvoj slovenskega dekleta, žarišče in lestev k intelektualnemu pravnoreŠenju naše žene.
V dosego takega vzvišeneera cilja so brez strahu pred stroški, ki jih povzroča vzdrževanje takega zavoda, prejšnji razumni in uvidevni obč. očetjo ustanovili žensko ref. realno gimnazijo!
Danes pa, ko smo ob sklepu prednjega Šolskega leta dobili iz tega zavoda prve maturantke — in reči smemo* da so i za univerzo 1 za življenje intelektualca dobro in vestno pripravljeno — danes so nam sredi razvoja, ko se reformna realna gimnazija prclevlja v pravo realno gimnazijo, sedanji obč. očetje ukinili dva višja razreda zavoda, menda uprav samo zato, ker večina profesorjev ne trobi v njih rog. Kam naj se goicnke teh dveh razredov sedaj, sredi šolskega leta, obrnejo? Pot na deške gimnaziic jim ni nikakor in nikamor odprta! Ali naj kar sredi študija, takorekoč pred ciljem, ostanejo doma? Ugovor, da poseda omemena dva razreda premalo gojenk, pač ni na mestu. V šolskem letu, v katerem drŽava vzdržuje višje razrede nemške ljubljanske gimnazije, katere eden ima samo 4 učence (3 dečke in 1 dekle) iz takozvanih pridobitnih krogov, župan stolnega mesta Ljubljana ukinja razrede slovenskemu ženskemu zavodu in meče na cesto slovenske dijakinj, katerih stariši so po ^ uradniki, delavci in druga uboga para. Ali naj bosta to razsodnost in ponos mestnega poglavara in niegovih svetovalcev, ali se hočejo s takimi sramotnimi črkami zapisati v zgodovinsko kniigo ljubljanskega mesta in sploh cele Slovenije? Ali re« hočejo pretrgati nit življenja in razvoj zavoda, ki ima burno vitalno silo v sebi, gimnazijo, ki ima v vseh nižjih razredih paral?Ike s štiridesetimi gojenka-mi, torej tako obilo naraščaja?
Zato svarimo še v pravem času p. župana in ostale člane Kuratorija pred to neumestno in krivično ukinitvijo zavoda, ki je po svoji zvišeni misiji tako važen faktor v vzgoji našega narodnega, kulturnega ženstva in z njim cela naše domovine!
ftran. 4.
»S LOV EN S KI   NARODc   dne 31 oktobra 1aza.
aiev '249
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 30. oktobra 1923.
Nemška preorijentacija.
Izmed vseh narodov na svetu so Nemci pred svetovno vojno najbolj so-Tražilt in najbolj lamčevali Ruse. Ruski narod /im Jc bil prototip barbarstva in neomikanostt. Vse nemško časopisje jc pisalo o Rusih kot o narodu, ki je v kulturi zaostal in ki nima nobene bodočnosti. To svojo sedbo so Nemci zlasti podcrtavali, ko je izbruhnila svetovna, vojna. Kasneje med svetovno vojno le ruski narod eklatantno dokazal svojo življenjsko sposobnost in žilavost. Zato so Nemci deloma korigirali svoje mnenje o njem, povdtrjtjoč, da bi bila njegova bodočnost spričo njejovih izrednih moralnih in duševnih sposobnosti morda sijajna in zasigurana, ako bi ne bi vezal svoje usode z usodo propadajočega francoskega naroda,
' Ko pm je igila Nemčija poražena iz svetovne vojne, se je izvršil v nemškem Mišljenju glede ruskega naroda velik preobrat, ki datira zlasti od tistega časa, ko je nastal v Nemčiji sličen kaos, kakor je bil v Rusiji po nesrečno končani vojni. Tisti Nemci, ki so prej več kakor polstoletja svetu dokazovali nevarnost panslavizma in slikali na steno strašilo ruskega barbarstva, ki lahko uniči vso evropsko civilizacijo, oznanjajo sedaj nauk, da se more bolna in ostarela Evropa preroditi samo z injekcijami novih sil, s katerimi razpolaga samo — ruski narod.
V tem oziru je značilen članek, ki ga priobčuje zagrebSki »Der Morgen« Izpod peresa dr. Camilla Morocuttija, >znanega pacifista in enega izmed nemških voditeljev v Sloveniji«, kakor pravi zagrebški list. V tem Članku pravi Mo-rocutti med drugim: »Oba stebra Evrope, nositelja evropske bodočnosti, to je svetovne bodočnosti, sta Nemčija in Rusija. Nemčija dela in velika in vele-mogočna Rusija . . . Nemčija in Rusija spadata politično, gospodarsko in kulturno skupaj; to je utemeljeno v narodno psihologlčncm in etnografskem ožini. Germanstvo in Slovanstvo se nujno organično izpopolnjujeta in izravnavata, drug v drugem najdeta svojo življenjsko kompenzacijo. Skupna nemška in ruska bol, politična zasuinjenoet in razoranost, ta tragično-velika zgodovinska bol je znova pokazala potrebo kulturnega in gospodarskega sodelovanja med tema velikima, ne degeneriranim* zastopnikoma Germaristva ln Slovanstva — med nemškim in ruskim narodom. Nemčije in Rusije skupna pot je pot bodočnosti. Etika Rusfte ln tehnika Nemčije, nravna sila in prapristnost ruskega naroda in trezni raziskovalni nemški duh, obvladanje In prek v a sen je življenja no nemški tehniki m znanosti v tem, v tej izpopolnitvi se nahaja možnost nove, ne-slntene državne, kulturne ln gospodarske življenjske oblike« . . .
Tako govore in pišejo o Rusiji in ruskem narodu danes Nemci, celo tisti naši Nemci, ki so še pred enim desetletjem zaničljivo pljunili na tla, ako se je samo imenovalo rusko ime. Danes zro isti Nemci pač samo zato, ker jih je zla usoda vrgla ob tla, svoj edini spas v naslonitvi na veliki ruski narod in sanjajo o bodočnosti Germanstva edino še v zvezi z velikim ruskim narodom in Slo vans tvom.
Toda kako naj Germanstvo obstoja s Slovanstvom, ki je vendar protiteza nemškim idealom?!
m    m m
— Rojstni dan romunske kraljice. Na dvoru so včeraj praznovali rojstni dan romunske kraljice Marije. Kraljica je priredila čajanko, na katero so bili povabljeni tudi romunski posl. E m a n* d i, francoski poslanik S i m o n s, angle* ški poslanik sir Y o u n g in češkoslo* vaški poslanik Jan Sebe.
— Z mesfnegs magistrata. Zupan dr. L*. Peric se jc odpeljal v uradnih zadevah v Beograd, in zato ta teden odpadejo sprejemi v županskem uradu.
— Noblove nagrade. Švedski medicinski inštitut v Stockholmu je prisodil Noblovo nagrado za leto 1922 profesorju na universitv College v Londonu Arhibaldu V. Hiti za znanstveno študijo
0 delu mišičevja in prof. Meverhofu iz Kiela za razpravo o vplivu kisika na tvoritev mlečne kisline v živalskih mišicah, za leto 1923 sta pa dobila nagrado dr. Fr. G. Bauting in prof. John James Macleod iz Toranta za iznajdbo inzulina, ki vzbuja po vsem svetu največjo pozornost in zanimanje. V obubožani Nemčiji je začela inzulin izdelovati veletvrdka Fr. Baycr & Komp. Elber-feld, a oddaja ga le klinikam in večjim bolnicam. Dunajska tvrdka Pharmaceu-tisehe Industrie A. G. (Phiag) pošilja inzulin tudi privatnim zdravnikom, a le v obsegu Avstrije Izvoz iz Avstrije, kakor tudi iz Nemčije, Anglije, Inozemske n i dovoljen. Diabetiki v Jugoslaviji ne morejo torej biti deležni dobrot novega sredstva, ako ga ne dobe pod roko.
— Obisk naših trgovcev v Solonu. Po poročilu iz Soluna so včeraj 29. t m. pršli jugoslovenski trgovci in industrijci v Solun. Sprejel jih je jugoslovenski generalni konzul in mestni euverner. Na banketu so se iz-meniale naoitnice. ki so naelašale čim tesnejše zbližani e gospodarskh stikov med obema državama, kateremu naj bi sledili tudi politično.
— Državna nnrava Južne žetezn'ce objavlja, da so počenši s ponedeljkom 29. oktobra t. I. do nadaljnega uradne ure pri centrali državne uprave Južne železnice (ravnateljstvu) v Ljubljani od 8. ure do 12.50 in od 15.00 do 17.00 ure na kar se občinstvo v lastnem interesu opozarja.
— Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni izksz mesta Ljubljane v času od 21. do 27. oktobra irkaruje to*le stati* stiko: Umrlo je 15 ljudi. 8 moškega in 7 ženskega snola (tujcev 7V Smrtni vzroki: jetika 3, pljučnica 1, eriža 1, -srčna hiba, bolemi žilja 1. rak 1. dn^gi naravni smrtni vzroki 8. Med tem časom se je rodilo 19 otrok, 14 moškega (1 mrtvorojen) in 5 žen* skega srWa. Naznanjene nalezljive bolezni: škrlatica 2. griža 5.
— Celjske vest!. Sokolska tombo-
1 a, katera se je v nedeljo popoldne vršila pred Narodnim domom, je privabila veliko množico občinstva poskušat svojo srečo. Dobitkov Je bilo izredno veliko in lenih. Oni. ki so kaj dobili, so bili zadovoljni, upamo Da, da bo lahko zadovoljna tudi sokolska blagajna. — Novmostičje dala zgraditi mestna občina Čez potok Sušnico ob ntejca izlivu v Savino. Mostič je bil te dn* dograjen. Tudi pouravila kapuc*nckega mo*=tu zadovoljivo napredujejo ln bodo menda še pred nastop^všo zimo končana.
— MARIBORSKE VESTI, češkoslovm* iko slavlje osvobotenjm. Tuka j šni i Čr*Vi klub je v nedelio dopoldne priredil v Gos tzovi dvorani svečino matinejo v proslavo petletnice osvobojen ia. Proslave s« le ude* ležilo tudi izredno lepo število vabliencev od naše strani. Kot prva točka bogatega sporeda je bila Smetanova ouvertura iz ope* re »Libuša«, katero je proizvaial orkester vojne muzike pod vodstvom kapelnika gosp. Herzoga. Prof. dr. Pivko je v slovenskem in češkem slavnostnem govoru posebno na* glašal, da vživamo tudi mi sad čeških bori* teljev za osvobojenje. Po govoru je godba pred stoječim občinstvom zasvirala češko, srbsko, hrvatsko in slovensko narodno him* no. Na sporedu je sodelovala tudi Glasbena Matica pod vodstvom ravnatelja g. Topiča. Adamičeva »ČJuj nas zemlia in nebo« je na* pravila globok vtis na navzoče. Poleg pri* znane glasbene umetnice ge. BrandbPelika* nove sta sod-lovala tudi člana Narodnega gledališča gdčna. Vladimirovna (Smetanov dvospev iz opere »Prodana nevesta«) ter g. Alex, ki je s spremijevanjem orkestra pel arijo iz »Dalibora« in Dvorakovo »Rusalko«. Ker se je v Narodnem domu vršila protest* na manifestacija, se je spored proti koncu skrajšal. — Občinska mesnica. Po dolgem čakanju imamo vendar zopet svojo občin* sko mesnico, ki prodaja meso po 15 do 17 dinarjev. Nizke cene so privabile mnogo kupcev, od strani mesariev pa tudi mnogo jeze. Skrajni čas je že bil, da se je ta mes* niča odprla To bo priznal tudi vsakdo, ki je navezan na mariborske gostilne, kjer se gostom nudi navadno samo žilovo meso starih krav ali bikov, ker mesarji ne koljejo drugega, če pa koljejo kaj boljšega, navadno ne   odda i a jo   takega mesa za gostilne.
— Poziv upnikom »Banca fiallana dl Sconto« v likvidaciji. Italijanska delegaciia v Ljubljani poživlja po nalogu sod'šča v Rimu z dne 19. oktobra 1923 vse upnike imenovanega denarnega zavoda,   da prijavijo
+
V svojem in v imenu vseh sorodnikov naznanjam pretežno vest, da je noj ljubljeni soprop, brat oz. svak in stric, gospod
Mag. P*.
1 •karaar ▼ L]ubl]ani
v ponedeljek, dne 29. oktobra 1923 po kratki mučni bolezni ob dveh popoldne v deželni bolnici preminul.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v sredo, dnt 31. oktobra 1923 ob 4-ih popoldne iz deželne bolnice k Sv. Križu.
Ljubljana, 30. oktobra 1J23. Zdenkđ Prochazkova| soproga
Ve jmenu svem a veškereho pfl-buzenstva oznamuji žalostnou znravu, že se zalibilo panu Bohu povolati k sobe nade vše milovaneho manžele-pč-stouna, bratra, švagra, zetč a stryce, pana
Mej. Ph.
lekarnlka v Ljubljani
v pondelek, dne 29. fijna 1923 o 2h od-poledne po kratke a težke nemoči.
Pohfeb draheho zesnuleho kona se ve stredu, dne 31. Fijna 1923 o 4 h odpoledne ze zemske nemocnlce k Sv. Kfižl.
Ljubljana. 30. Fijna 1923. Zdenka Procbaakova, chotl.
vse svoje terjatve najkasneje do 29. decembra 1923 pri centralnem ravnateljstva »Bar.-ca Nazionale di Credito« v Rimu ali pa pri podružnicah tega zavoda. Prijavi so lahko osebno ali po pošti priporočeno s povratnim listom, oddano tekom 29. decembra L i. Kdor ne prijavi to do tega dne, zgubi vsako pravico kasneje kaj terjati.
— Obletnica. 12. november, dan aaše nesreče, podpis rapallske    pogodbe. Se bliža.
Pol milijona naših bratov je bilo obsojenih v sužnjost, ki se ravno sedaj z vso krutostjo udejstvuje. Rodoljubi, ali mislite na to? Viden znak vaSega čustvovanja bedi vsaj te dni žalni kolek, ki se dobi v pisarni Družbe sv. Cirila in Metod -a
— Smrtna kosa. Dne 29. t m. je po kratki bolezni umrl g. Vinko P r o c h a z k a. lekarnar »Pri Črnem orlu« n-i Jurčičevem trzu. Pokojnik je bil rodom Čeh in kot tak navdušen Slovan in n-predniak. Bil le čl?n raznih narodnih društev, katere je rad podpiral. Užival je splošen ueled in spoštovanj». Porreb bo iutri 31. t. m. ob 16. iz javne bolnice na pokooaMšče k Sv. Križu. Bodi mu bratska slovenska zemlia lahka, njegovi rodbini naše iskreno sožalje!
— Nova mornmrska akmdemija v Hrt-žu. V Gruž je prisnel v nedrlio vojni minister, kjer je prisostvoval svečani otvoritvi nove mornarske sV«d>mije.
— Za Vse svetnike bo avtomobilni pro* met na pokopališče od kavarne »Evrooa« na Dunajski cesti (ena 6 Din za osebo> od mitnice na Vidnvdanski cesti (cena 5 D;n za osebo) in od mitnice na Zalogi cesti (cena 5 Din za oseboV Promet se bo rao-1 v sredo 31. oktobra 1923 ob 14. popoldne. — Avtomobilna prometna d. d.. Ljubljana.
— Umrl ie v ljrbljsnsk: b^lnid dne 29. t. m. ob 5. roooMne *. Trpnz M r 1 a k ma-gi«*ratni slura. Porreb bo 31. t. m. ob 4 oo-po^cme iz mrtvašnice lavne bolnTce na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu soomin!
— Profidrfavna propaganda v Skopi ju. Te dni je policija v Skopi ju aretirala vse osobje novinskoga nrada »Palkan«, radi siimnic, da se je urad bavil s komunistično in artidržavno propagando. Aretirana sta bila tudi pop .Tovanović in neki Angjelko Božinović, ki sta bi*a na čelu dn:?be.
— Oordn: nr.fari v Srbiji. V Vraniu je 28. t. m. izbruhnil v državnem gozdu pri kraju Straćene velik požar, ki se ie ra-širil na obsežen komoleks gozda. Požar še ni loVaHzimn. Tstotako je nastal požar v p!a* rini pri Kukovici. v oVraju Le«Vovac Otf?ni div'a z nco^ririeno silo že tri dni. V zadnjih d"»h je tudi v bretfalpiškem okrugu izbruh* nilo več požarov. Vzrok izbruha požarja ni znan.
— Težka nesreča v Cbr**tofovem zavodu. Včeraj zvečer se ie v Chrlstofoveni učnem zavod'.' na Pomobransk' cest? d^sr^ila te^k^ nesreča k? b; kmalu zah*^*a!i žlvlien-sko žrtev. Med not4rOtn s* ie učenec B**d'n:v zaposlen v artiljerijski radionici figral neprevidno s sr^nkTsom. Ko ie hotel o^lož:ti v predal noi klopio revolver se ie nenadoma snrožil. FCroviin ie podrla kloo in ndarfla 2^-letnemu noš+arju Adolfu Pinanu v hrb?t. Pri tem je krorlja r?z^ila nri Plonnu v stran-V^ui že^u se nah?^i<>*: kli"č ;n s*" ie tudr d~l ključa zaril n^rečnežu v hrb-t. Bil je takoj rrenelian v deželno bolnico. Njegovo stanje je precei ooasno.
— Trefrdiia v hotehi ?>P*fi*ce<r. še ena žrtev? ^red neVal dr»rvi ie bilo v bližini Beograda na poti v M^Vri Lng naMfno rai^ mesarirpo trunio n^ki»«ia mlad-oiča. kate* rega identiteta še ni bHa ugotovljena. Ker je prispel kapetan Carlier v Beograd r»otoni aeroplana in v spremstvu nekega Francoza ter je bila pri umorjenem naidena kravatna zaponka, na kateri je naslikano francosko letalo, obs*">'a s^m. da ie to dT«»a žrtev Carlierija. N"rm«ni mladenič je bil gotovo umorien od Carlferllevih komnUcev. krr je najbrže poznal Carlieriieve načrte. Policija vodi sedaj preiskavo v tej smeri dalje, ven« dar trna z^lo težko stališče, ker uživa Car* lier kot diplomatična oseba gotove privi* legije.
— Razne tatvine. Dne 25. t. m. ie bila na glavnem kolodvoru v Ljubljani hlapcu Antonu Fišingeriu ukradena zelena plahta za nokrivanje voza. vredna 1125 Din. — De* lavcu Antonu JanVoviču ie b'la ukrad*na srebrna ura v vrednosti 260 Din. — Dne 24. t. m. so bili iz mlina Frana MaidF-a ukradeni trije gonilni jermeni v vrednosti 750 Din. — Jakobu Moljku, železničarju v Mačevem. občina Slivnica, je bilo ukradeno za 1435 Din obleke.
— Klasičen filn »Modri Natban«. V ponedeljek je Kino Matica priredila poskusno predstavo klasičnega filma »Modri Na'han«. posnetega Po Lessingovi istoimenski drami. Filozoiično iedro drami tvori ideja verske in plemenske tolerance, ideje, ki po težkih bojih, po strastnih borbah versko fanatičnih plemen, zmaguje in prinaša mir med muslimane, kristjane in Žide v Jeruzalemu. Film predstavlja velike boje sultana Saladina s templarji za časa križarskih bojev za Jeruzalem. V teh borbah se odraža1* visoka postava žida modre« Nathana. ki s svojo strn-nostjo končno privede sultana do tega. da oznani narodom zaželjeni mir. Orijentalski tipi v filmu so prav izraziti.
NOV USPEH ZNANOSTI.
Bolgarski bijolog dr. M. Popov je te dni predaval v Sofiji o rezultatih svojesa 9ict-nega dela, posvečenega znanstvenemu raziskovanju rastlinskih in živalskih semen. Dognal je, da imajo totove kemične spojine, tekozv. reaktivi lastnost, da dajejo rastlinskim in živalskim celicam posrben impulz za hitrejši in intenzivnejša razvoj. S nosebnuni aparati, takorv. kemičnimi s:imulatorii, jc preizku?al več 2Ivali in vsi poizkusi so pokazali, da je njegova teorija o impulziranem razvoju popolnoma pravilna. Živali, podvržene stimulaciji, rastejo in se razvijajo neprimerno hitreje, kakor potom cbičajnez.e priredneza procesa. Stare in oslabele žival: se po stimulaciji pomlade in njihov organizem postane zelo sposoben za razmnoževanje. Isto velja tudi o rastlinah. Seme. ki ga ie prof. Pc«>ov nekaj časa držal v reaktivih in potem poselaX Le potpalo rastline, ki so obrodile večje in po kakovosti boljše plodove kakor navadno. Tako n. pr. žitno klasje Po kakovosti boljše plodove, kakor navadno. Tako n. pr. žitno klasje po količini in kakovosti zrna preseneča in prekaša vsako pričakovanje. Popov je letos preizkušal najrazličnejše rastline in povsod je bil rezultat isti: ista količina semena daje po stimulaciji neprimerno več p-odov. V nekaterih slučajih znaša ta prirastek 60% ali celo lOOS. Praktično je ta iznajdba velikega pomena, kajti stimulacija bo isrrala brez dvoma važno vlogo v narodnem -rospodarstvu. O tem je trdno prepričan tudi dr. Popov, ki vztraja in energično nadaljuje svoja raziskovanja.
— Opozarjamo, da se je tvrdka J. Maček stara, prizn3no solidna trgovina z oblekami, preselila v hišo Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti št. 12., kjer prodaja še nadalje po izdatno znižanih cenah.
— Koncert! Danes in redno vsaki dan v novo renovirani restavraciji in kavarni t-Tratnik-r. Koncert ciganske kapele od Pol 9. do pol 1. ure ponoči. Vstop prost. — Cene običajne.
— Ceneje meso. Tudi v Zgornji Siski se prodaja ceneje meso jako dobre kvali^ tete po 16 do 18 Din kg. — Dobi se pri Anton Sa<?meistru. mesarju, Kolodvorska ulica 150. Spodnja Šiška. 11.563
Sokolstvo.
— Sok°l Ljubljana II. naznanja svojemu članstvu, da je nenadoma preminul dolgoletni in požrtvovalni član brat Vinko Pro-c h a z k a, lekarnar. Dolžnost naša je. da ga kar v največjem številu spremimo k zadnjemu počitku. Pcgreb se vrši iz deželne bolnice v sredo dne 31. t. m. ob 16. Zbirališče v kroju na realki ob 15.30.
Glasbeni vestnik.
— Petje na pokopališču orl  Sv. Križu.
Na pr27nlk Vseh svetih popoldne ob pol 4. znpoio ljubljanski v Zvezi včlanjeni moški zb-->ri pod vodstvom Zvezinega pevovodje g. Zorka P re love a sledeče tri nagrobnice: F. Fcrjančič: Slovo mrtvim E. Adamič: Slovo in J. Pavčič: Narodna nagrobnica.
Bnišfyene vesti.
— Češka obec. Zemfel naš mil v zakla-dailci člen lekarnik Ph. M. V. P r o c h a z k a. Čehoslovaci zučastnete se pohfbu. Cest bu-diž jeho pamltce.
— Društvo »Enakost« priredi danes ob 20. zvečer predavanje v Prešernovi sobi restavracije pri Novem svetu. Predava gospod Vlad:mir P f e i f e r o temi: Starodobna glasba. Člani in članice ter prijatelji društva, udeležite se polnoštevilno!
Poizvedbe.
— Poizvedba. V soboto zvečer okoli 9. ure je neki gospod izgubil v klosetu restavracije Uniona usnjato listnico z večjo svoto denarja in raznimi listinami. Najditelj se prosi, naj listnico z listinami, ki zanj nimajo pomena, pošlje na uredništvo »SI. Naroda«. Denar naj si obdrži.
— Našli so se 4 ključi. Dobe se nazaj v upravi »Slov. Naroda«.
— Zgubila se je včeraj na cesti Ljub* IjanasKranj nova ponikljana sesalka (pumpi) za kolo. Posten najditelj naj jo odda proti nagradi v Ljubljani, Kolodvorska uli* ca 34 (pri D. Rovšku). 11.572
— Zgubili so se trije bianco naročilni listi, izgotovljeni od tvrdke Združene mlekarne, d. d. v Ljubljani. Ti naročilni listi so zaznamovani s tekočimi številkami 166. 167, 168 in se glase za 5_5 m8 smrekovega lesa, oziroma za 1 m3 hrastovega lesa in za 1 m* borovega lesa. Vse p. n. lesne trgovce vljudno opozarjamo in prosimo, da na te naročilne listke ne izdajajo nobenega lesa.
NAJNOVEJŠA POROČILA.
SVEČAN POGrKo STO J AN X PSOTIĆA. UJ-ležta o!" 'i 60.CO0.
— Hef^rsd, 30. okt >bra (Tzv.) D. nek dcpc'dr.e v Projtrad-:. Id ie na najsve-č.ine'ši način isVazal zadn.e časti pokojnemu Stojanu Proriču, počivalo vse delo, vsi centrMni ia dragi ura^i so b".: r*?rr\ Takoj cb 8. dopoldne so se v sknpSčini zbrali rosamni parki men'ar al kV-h;, da določijo rend pri pogrebu Štefana Proti Ca v!adf-~em rr^gTarr-.i!. Se pred e. dojJ **? so od-&i pos'anci. radikali v polnem Itevfltt, pred h So žalosti v Kneia Mih lila Dlicl Tam ?c :e zbrala velikanska rr^oi'-n nr.roda, Pred hišo so krsto Stoja na Protiča prinesli Itlria narodni poslanci.
Kra'j A'ek^an-der T. r mfafstrslcfni Bred tednikom NLkolo Pašičem ie prisostvoval pogrebnim molitvam pred donjom pokojnikovim. Patrijarh Plm;,-ijc «e je v krasnem govoru Iskreno poslovil od svojega nekdanjega ?o!skegs druga. Za tem se je zače sprevod pomikati po kneza Mihajla *:''ci !r Kr^Vi Pe!ra ulic' v sib^m -rr1 -v. kjer ie ratrijarh opravil spomen-služba božjo. Po končani* zadušnici sra se od pokojnika po-slovila v ime narodne skupščine Ljuba Jo-vanovic in v ime rtdikslne stranke T--rn:<-rr Misa Triftinovič. \'rlo značilen pa ;c tv' govor, ki ga je imel pokojnikov P'>!;::J^, trudnik in univ. prof. dr. Arangjelovlč, V :e v ostrih besedah dal i.rraza nezadovoljstvu proti posrop.-\nju sedan;cga radikame-ga režima napram Stojanu Protiču, katerega velike zasluge za parlament, ustava in svobodo naroda bo znala $ele zgodovina pravPno ceniti. Velika škoda in Izguba ;e Prizadeiana Srbom. Hrvatom tn Sloveti tn s smrtio Stojana Protiča. — Po končanih govorih ie sprevod kreni' po Kalimeng^-n-.] pred univerzo. kjeT se je manom S to ja na Protiča poklonila akademska omladina. Tn sta govorila tudi predsednik ob^ne Marla-nović in predsednik mestnega odbora NRS Roža Makslmovle.
Od univerze dalje je sprevod krenil po Aleksandrovi ulici proti pokopali? :u. kamor le dospel šele okoli poldne. Sprevod ie bM sijajen in je gotovo v daljavo segal 1 km daleč. Sprevoda so se udeležili člani vlade, narodni poslanci, generaliteta in vsi visoki državni funkciionarii, zastopniki kulturnih, gospodarskih, in socialnih korporacij.
Spalir po ulicah, koder je šel sprevod, le tvorilo okoli 60.000 oseb. deputaci' in društev, ki so prišla iz bližnjih in oddaljenih krajev.
Na pokopališču so se takoj po 13, pričeli pogrebni obredi, na kar so sledHi še nekateri govori. Pogreb bo končan še le proti 15.
Ni. Vel. kralj Aleksander 1 je stopal za krsto pokojnikovo od hiše žalosti do naborne cerkve, od tu je odšel v Pašičcvem spremstvu na dvor.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 30. oktobra. Sprejeto ob 13.
Na današnji borzi so ostali tečaji, razen izplačila Dunaj, ki se je nekoliko očvrstil, približno isti kot včeraj. Še le po borzi je nastopila nekoliko slabejša tendenca.
Na efektnem trgu so bili papirji slabi, izvzemši Praštedione in pa Slavonije, za katere je bil ob koncu borze čvrst denar. — Nekaj zanimanja je bilo tudi za opcijske prave Praštedione in pa Hipotekarne, od katerih so se prve trgovale po 20 do 27 Din, a druge po 2 in pol do 3 D in.
Ob zaključku notira jo:
Devize: Curih 15.025—15.10. Pariz 4.S75—4.95, London 376—379, Dunaj 0.11825 — 0.1190. Praga 247.50 - - 24^, Trst 3.78—3.80, Newyork 83.75—84.50, Budimpešta 0.46.
Valute: dolar 83.50. roba. lira 3 75.
Efekti: 7% invest. drž. pos. od 1. 1921 66 Ljublj. kred. banka 210—212 Prva hrv. štedionica Zagreb 99750—1007.50, Slav. banka Zagreb 110 roba Hrv .-slav. hip. bnn-ka Zagreb 105, Hrv. esk. banka Zagreb 158 159, Jugoslov. barrka, Zagreb 150—155 Trb. prem. dr. 875. Slavonija 202.50—215. Večerana 2275—2310. Eksploatacija 220. Guitmann 1640, Nar. šumska Ind. .155—160.
INOTEMSKE BORZE.
— Curih. 30. okt. (Izv.) Današnja pred-borza: Beograd 6.67. Berlin 0.052 (pro milijarde). Amsterdam 218.27. Nevvvork 501.50. London 25.19. Pariz 32.80 Milan 25.20. Praga 16.45 Budimpešta 0.030.s. Bukarešta 2."5 Sofiia 5.30. Varšava 0.0O03. Dunaj 0.007875. avstr. žig. krone 0.0007Q.
Slovenski lekarniški gremij v Ljub Ijanl naznanja vsem svojim članom tužno vest, je njega II. načelnik in blagajnik, gospod
da
Pfi.Mr.Ti
lekarnar v Ljubljani
dne 29. oktobra po kratkem trpljenju preminul.
Pokojnikov pogreb se vrši iz mrtvašnice ▼ deželni bolnici dne 31. oktobra t I. ob 4. popoldne na pokopališče k Sv. Križu.
Blagemu tovarišu bodi ohranjen časten spomin!
Ljubljana, dne 30. oktobra 1923.
Za Slovenski lekarniški gremij v Ljubljani: Ph. Mr. Rikard Suaalk, t C I. načelnik.
Bosanske fine prepro
iz državne tkalnice čilima v Sarajevu. Orijentalski vzorci. Prodaja preprog in sprejemanje naročil v lokalu Ur*da za pospeševanje obrti, Dunajska ces'a št. 22 cd po-"-deljka do petka od 8. do 12. ure.
Industrija • v
Ifcfga per-ia išče v tej stroki
e
Ofcrte na poštni predal 126, Ljubljana I. 11548
ICDB CD« CZ)« Ololoi OB CD I CD* CD ■ CD I CD ■ CD I CD
Kopalit, tvornica firneži in laka, Subotka
dva potnika
po možnosti s strokovnim znanjem, vpeljani gospodje z dobrim naitopom.
oioioioaoioioao
3soso
■o«o«o«o«o
709^63753^1902
EXU
Slovenci in Hrvatje ob vofitvak v Avstriji
O volitvah na Koroškem in v Gradišču je treba še nekoliko pojasnil. Nič Čudnega ni, da Korošci ne morejo več doseči plebiscitnih   glasov   prve cone danes v obeh skupaj. Predzadnjič niso več dosegli niti dveh tretjin, a v nedeljo so zopet nekoliko nazadovali. V našem Časopisja čitam o terorju od strani Nemcev. Ta je bil v resnici strašen, kakor zrKtjo dandnnes cJino   na Koro-škem. Najhujša pri t.?kem delu je koroška nemškutarija, kar si ta dovoljava pod zaščito ffeirnatdiensta, preseda vse meje človeške domišljije. — Drugi še važnejši razlog je ta, da naše preprosto ljudstvo nima nikjer niti najmanjše zaščite. Skoro vsa inte-igenca je zapustila ljudstvo in se umaknila na ugodnejša mesta v Jugoslaviji. Popolnoma brez potrebe ste od jugoslovenske strani hiteli sprejemati Korošce v svoje državljanstvo, n. pr. učitelje m duhovnike, da jim je povratek nemogoč. Ako bi dobili dane« ali jutri tudi vse šole, kje so učitelji? Tn še celo to pravim: Ako bi oblasti hotele spregledati zapreko državljanstva, vprašam: Koliko jih je, ki bi se vrnili na Koroško? Pj, usta ima marsikdo široka, ko je vse lepo prav in varno, ali ko treba nekaj žrtev, tedaj se poskrijejo kakor zajci, ni jih, pri tem pa kriče o krivicah, ki jih nasprotniki delajo našemu narodu. — Dalje treba omeniti    izborno    agitacijo nemških strank in — njihova gmotna sredstva, ki jih pri Slovencih ni bilo. Slovenski revščini nasproti je stala bogato podprta nemška sila. Nemci so nastlali po slovenski zemlji desetkrat   več letakov, prefrigano zasoljenih,   zlasti socialistično epopranih, nego je bVo mogoče od slovenske strani. — Kdor ima vse to pred očmi, se mora le čuditi, da so naši Korošci reših* vsaj dva deželno-zborska mandata. — Ker so socijalisti v celoti slabeje odrezali in ima večino koalicija treh meščanskih strank, v kateri ima večino zopet Landbund, ki je bivši nacionalistični   Bauernbund, bo deželni glavar njegov voditelj S c nuni i, bivši slovenski narodnjak Sumi. Ako bo mož nosil odgovornost za svoja dela pred celo zvezno republiko in zunanjim svetom, bo tudi bolj pazil na svoja dela m svoj jezik. Na tem mesto je manj nevaren nego v opoziciji. — Vsekakor pa je naloga vseh ostalih STo-vencev, da v bodoče več in bolje mislijo na svoje koroške brate. Samo z deklaracijami o zatiranih bratih ni nič pomagano. Ću dno je, kako imate v Jugoslaviji na stotine milijonov   za razne spomenike in Panteone, ki bi lahko še počakali, a za najnujnejše narodne potrebe — nema pare, nema kredita.
Gradiščanski Hrvatje so v mnogo neugodnejšem položaju. Že njihova ge-ografična lega je strašna. Žive po priliki v sedemdesetih vaseh od Bratislave do naše meje, to je zračna črta kakor od Dunaja do Maribora. Te vasi moremo deliti v štiri skupine, prva pod Bratislavo, druga vzhodno od Dunajskega Novega mesta, tretja vzhodno od Gradca in četrta nižje doli. Med seboj so ti deli ločeni in ni med njimi nikakega občevanja. Do njih pridemo preko Bruka na Litvi, preko Dun. Nov. mesta, preko Gradca, v spodnji še težje. Človek ima n. pr. do severne hrvatske vasi osem ur boda čez visoko goro. Vsakdo si lahko misli, kako težavna je tu vsaka agitacija in kako veliki so stroški za tako delovanje in v kakšnem položaju so rodoljubni Hrvatje, ki so se posvetili tako težkemu narodnemu delu brez pomoči od kjerkoli. Jugoslavija je tako daleč, oh, tako strašno daleč, če bi tudi hotela kakor noče pomagati...
Hrvatski resnično narodni pokret je še mlad, šele z novim letom so začeli nekateri mladi možje izdajati »Hrvatske Novine« s krasnim političnim, kul-
N a Dunaju, 25. oktobra.
turnim   in   gospodarskim programom. Nadejajo se pomoči svojih rojakov v Ameriki, ali ta organizacija potrebuje več časa. Še predno smo mogli narodu kaj pozitivnega in realnega pokazati, 30 jih dohitele volitve. Svoji narodni časti niso mogli drugače, da so progiasili samostalno hrvatsko stranko, dasi so jim ponujali   socijalisti po eni strani, krščanski   socijalisti pa po drugi prav ugodne kompromise. Velik del Hrvatov se je tudi vezal na eno   ali  na drugo stran, še predno je bila proglašena hrvatska stranka.   Dasi večina Hrvatov simpatično pozdravlja pokret okoli »Hrvatskih Novin«, vendar se ne more otresti starih vezi z nemškimi strankami, od katerih pričakujejo praktičnih ugodnosti in dobrot.    Obe glavni avstrijski stranki sta razpolagali z miTijardami v volilne svrhe. Naj opozorim, da so n. pr. socijalisti sami med sabo zbrali le za te volitve čez dve milijardi. In na Burgen-land sta se vrgli z vso silo obe stranki, ker sta smatrali tu ključ do večine v Zveznem svetu, v katerem so imeli dotlej meščanski blok 25, socijalisti pa 2 A članov, a je bilo g'aso^anje brezuspešno vsakokrat, ko je po turnusu predsedoval član bloka. — In res je Gradišče odločilo za blok.     Ali kako strašne napore sta dvignili obe stranki. Za vsako vas po par avtomobilov, a naši Hrvatje so jadrali peš po cel? dneve. Tak položaj nam pojasni, kako lahek položaj so imeli Nemci, ko so na predvečer raznesli r>o vseh hrvatskih vaseh vest, da se je Hrvatska Stranka nmak-nUa in da le za to   fta*f»Einernele, da Hrvatje volilo po pameti, eni so seveda govoriTi za eno. drugi za drugo nemško stranko. Hrvatje so bili vsi zbegani, kajti vse je bilo tako dobro uprizorjeno, da so morali verjeti. Od fcrvafsfc* strani je bil zaman vsak protikorak, ker ni-j so bili v položaju! da bi mogli po vsem (istem ogromnem prostoru raznesti prava poročila in ooi^smla. Fdino v okraju Gornja Pidja ali Ober - PnHendoif, kier je deloma nosilec liste dr. Karali,  ki je osebno vodil voi'tvc v okraju, so dosegli Število 2108 glasov. Ali tudi v tem okraju je ostalo doma čez tisoč vefUcev v samih treh vaseh, talen je zmedla ljudi novica o neudeležbi Hrvatska stranke.    Zmaga v tern okraju bi bila sicer popolnoma gotova. Ljudie so se jezili na voditelje, ki da počenjajo take neumnosti in so ostali doma, namesto da bi šli volit. Manjka pač še šole, drugič bodo že bolj previdni  Treba namreč $2 pripomniti, da je Gradišče razdeljeno za deželni zbor na Štiri volilna okrožja, kar položaj jako otežkoča.
Kako so se Nemci vrjrli na Hrvate, naj dokazuje naslednje dejstvo: Med Hrvati ni analfabetov in vsakdo se zanima za vsa politična vprašanja. Strankarski programi vseh strank so liucl-stvu dobro znani in zato so dostopni vsaki dobri agitaciji. Obe veliki stranki sta Gradišče preplavili z lepaki in letaki. V rokah imam 22 socijalističnih letakov, en sam je na belem papirju v kvartni obliki, drugi pa v po'osmerki na barvanem papirju vseh vrst. Jezik je dosti lep in pravilen, saj so imeli za kandidata nadzornika Tomšiča, ki je pisal še pred pol letom najlepše Članke v »Hrv. Novinah* .On je tudi izvoljen v deželni zbor, po Čemer je hlepel in se mu je torej izpolnilo, česar se ni upal doseči na narodni podlagi. Ta mož je bi v svojh spisih kar jugoslovenski orijentiran, Česar ne moramo še reči o mnogih drugih dobrih Hrvatih. — Vsak letak ima posebno demagoško zrno. ki naravnost vleče. Tu so si privoščili bivši dvor, upokojene ministre, ki prejemajo nad eno milijardo pokojnine, samostane z ogromnim imetjem, a še prejemajo od države, odernštvo bank, katerih število se je pomnožilo za polovico, državni
dolgovi in davki itd. — pisano vse jako popularno in bobneče.
In nebroj plačanih agitatorjev, hrvatskih socijalistov, ki bi v danih razmerah bili lahko agitatorji za hrvatsko stranko! Trosili so denar kakor treske! — Pa še neko čudo! Tudi med socijalisti uživa respekt tisti, ki pridlrja v vas v avtu, — ta lahko pomaga, ae pa revež, ki jo je prikrrsal reš! — Ali je čudo, da so Hrvatje tako s':?>o uspeli ob svojem prvem nastopu? — Začetek pa je le! Da bi le ne obupali! To pa zavisi edino od podpore od strani celega naroda! Ali kje je ta pomoč? — Besede, seme besede, dejanj pa nič! Sni sem že tolikokrat "o-veda!, da Nemci lahko mirno spijo. Hrvatje so navezani sami nu-se. Goric, ako bi se zanašali na ljube brate ali pa celo na kak drug faktor! ŠaJobarde smo in ostanemo!
M. Z.:
Zalnn ?grn v .{ delanjih. Spisal Ivan Prarelj (Pripombe k tvarini.) (Konec )
$fcer pa so Esejci živeli raarreseni proko vse Palestine. Med seboi so gojili najpopolnejše gostoljubje. Hi dvomiti, d« je JezTt8, ko je moral zlasti poslednjo leto. tved ogledah! temp;ja begati s krsta v kraj dob* v esejskih k:5a!! iafck^ vedno najvarnejšega zavetja.
Ziveii so. toda le kdor Je kote!, v skupnosti hnerjs. Fr? kdor ie hotel doseči višji stopnji posvetitve, je moral ostati v celfca-tu in s? popolnoma vkrotitl poželjenie po drnrem si>o!i:. Kot nekaj posebnega omenja Josepfms. da Eseici niso imeli sužnjev. ne?:o so jim bili vsi ljiKije enakovredni bratje. Bfli so splošno spoštovani kot marljivi vinjčarji In obrtniki-rokodelci. Delali so dobro, pomagali trpeč*m in vzgajali zapuščene otroke. Vezan: so b!H do vzornega nravisiva, do kratenja jeze :n vsake strasti. Verovali so. kakor Pvthagorova šola. na predeksfstenco duše. ki ?o telo le začasno nsse rritegne Oficijelno farizejsko cerkev in shodnico so zaničevali kot protislovno duhu Mojzesa in prerokov.
Lezi takorekoč na dbni. da se ie moralo največ onih, ki so takoj navdušeni šli za Kristom, rekrutirati iz te izredao sim-pslične sekte.
V Pregliivi igri imajo veliko viogo Farizeji molile:. (Joel.) Tudi Saducei! (Sado-kovi jim pravi pesnik) prihajajo do besede v 27. in 29. prizoru II. akta. katera sta Pa na odrn izpuščena. Prisor. ko se Farizeu in Sr;nduceji prepira/o. me spominja na slfo-nega v Wjideievi =.SaIome«.
K.ij so bfli Farizeji pravzaprav kaj ?a-duceji?
Farizeji (Pcru3hn) so bili trdna korporacija kakih 6000 mol. Perusim ali Peri-šia pomeni *od drugih odločeni, irnenitni-kic. Bili so ozkosrčni in ošabni; včasf!« tuđi junaški patrijoti. So bfli stranka nacijonalne obnove, segajoča nazaj do Makabejcev. Poleg svetih spisov so priznavali tudi nst-ao sporočilo. Veroval! so v angelje, prihodnje življenje, na vstajenje, toda vse to čisto konkretno, materialistično. Kakor Židom še danes, se jim je vera pcvoiuom* izčrpavala v vnaniem izpolnjevanju »zakona«, t. j. tisecev zapovedi in prepovedi. To sloni na židovskem pojmovanju, da ima narod z Bogom t-zavezo«. t. j. točno pogodbo. Kar ni zoper paragrafe te pogodbe, sme Žid delati z nsimirnejšo vestjo, in nsj bi bilo še tako grdo in protfnravstveno. Ostaja pravičnež, kakor Shvlock s svojim funtom človeškega mesa.
Farizeji so s črko Izbili fz prerokov vsakega duh*. Mesto ljubezni jim je važil le kult, verske vaje, poštenje, javna pokora. Podnevi so hodfH po cestah z obrazom, nnmarantm s sajami, s pepelom po dragocenih oblačilih, z Izrazom strtosti glasno moleč in dajajoč obilo miloščine tako, da je pač vsakdo videl. Sicer so pa živeli v luksnsu in se trgali za moč in dostojanstva. Znali so držati ljudstvo v rokah kot voditelji nekake ljudske, demokratične stranke.
Saduceji pa so bili duhovniško-aristo-kratska stranka. Obstojali so iz rodbin, ki so trdile, da fcnajo dedno duhovnišhro izza Davida. Skrajno konservativni so zameta-vali ustno sporočflo. Tajili so dvrso !n prihodnje življenje: zato so se rogali javkajo-Čemn samotrpfnčenju Farizejev. Pa tudi ntfh vera je bila sama duhovniška ceremonija. S »pogan! so živeli v naflepSi slogi m se aagfbali celo h grškemu sofizmu ia ele-
gantnem« epfkurejstvn. Pod Mikabejci so
jih bil: Farizeji izrinili iz velikega dnhovni-štvs. Tod« pod Herodom so je dobili nazaj. Bili so trdni in vstrami meŽft a obenem udoban živeči duhovni. Njih ediai eflj je bfl, obdržati si air£ v rok«a.
Vir^ko »cd Saduceji :n Farizeji ?a je stolova], ko se je rodil Jezus, rfrnski Cae-sar. pred L-M.^reg« nerasta:"*:: m BTadalki so vsi s\i:fn\ edano kiečfnlrfi'i. d asi so rimske tujce črtKi ia zaniCevaTi ket »t^_ jhTV-  (nevarni*c).
Zakaj sf^:i vse to povedal, das- ai z igro »Aeajcet« v aepcs.-edni zvazi? K^r se mi zdi rrsr. da si more vsakdo, ki jo čita ali v z'f Vi«.-.? v$ci. h«^je predočiti socijalno > e??Vr rbflc/it. v katrro «*s pi^s'-telj vasi". Cr imam pri kakem čtivu ali pri po+avRsjn po «ujih krajih čimveč" takozva-R?h rrtetslrfh pemočkov, t. i. zKndoT!7:;?!-e. narodopisne. naravoslovne vaclaosti o predmetu sli kraju, tem intenzivneje morem vžrratf, ;rm boli me zanima.
Tn treba ie. ća nas domače dramsko de!o ne zzmmi :c vnsnis, po ef^ktnosti in neposrednem dejani", nego tudi po prilikah. tvoreČiV. ganilo in temelje duševnosti nastopajočih lic.
Sledi! bo članek, M se bo peča! s Preg-JjevTni delom, neposredno.
P?IStO?OYka - h Htite Car* -
Rszns stvari,
* W Carigrada. Pri odhoda francoskega vojaštva so se odigravali na morskem bregu hrurv: prizori s strani raznfla Grkfnj in Armenk. ki so prrsle tja v svcjfh žalnih oblekah poslovit se od svoiih francoskih zaročencev. Plakale so reve m kričale ter je imela turška policija ž njrmi mnogo no-s!a. da n5so kar popadale v morje. — Več turšVh gosT>a se je udeležilo 19. tm. velikega plesa, ki se ic vrš9 v neki dobr.-rlelni naman in ga je priredil vojaški povelhiiV v mestu. Na p'es je prišla nidi inozemska ko-
i lobija. Pravijo, da bedo mogle turške žene j v kratkem n^sto^ti radi na giedsifskem j odru. ■ >
* Šviesrski in ameriški kolonisti v S*-\ birlio. Te dr.i ie prispela v Moskvo skupma j švicarskih kolonistov, ki gredo v Sfb)r*jo, I da bi tam rsianovili poljedelsko občino j - Solidarita*. 2 niimi vred na pora v Sfbl-j rijo so ameriški kolonisti, ki so nameajem' t v dve ameriški poljedelski občini, namreč ! >Fcho« in »SejateU. ki sta ie založeni. —
Pred svetovno vojsko smo bore malo vedeli o bogati sibirski deželi. V hrteresa sovražnikov slevaustva ?e bilo, da so se Slovsni selili v Ameriko, kjer so prel ail slej utonili v angleškem mori«. Naši zaslepljene! še zmeraj tišče v Ameriko namesto v Sibirijo, kjer bi Imeli vsakako vtč ugodnosti med brati Rusi kakor pa Nemci in Američani, ki se trumoma selijo v prostrano S?birtio.
* Sliskesipearjev »flamlet« na boUše-vfškom odru. V gledališču v Moskvi vpri-zarjaio že nekaj Časa Shakespearjevega »Hamleta*, v katerem je danski princ pre-ivorje« v komunističnega voditelja In monolog o »biti in ne b\tU je nadomeščen z dolrrim izvlečkom i.r Markovega »Ka-pita-la«. Sedaj predstavljata tudi »Cezarja m Kleopatre« od G. T3. Shn\va. v kateri igri se poka.že sfinga ood obl»ko velfke reklame za neko tvrdko. Drama se vrši v modernem, nočnem restavianlu in velika egiptovska vrata so nabita z zadnjimi sovjetskimi nočanicami. Kritiki odobravajo te novosti in pravijo o Shakespeariu, da je takole še »pasabel« gledališki pisatelj samo preveč trči v buržuazijskih idejah in preozek je njegov svetovni pogled. Nokdo je imenoval Shakespearja »klovna, katereara britanska buržuazija faverizinu.
* SaneomorTlsit kandidat ofesofen, ker fe skoša! Izvršiti samomor brez orožnega lista. Na Dunaju se je Pred kTalkim vršila razprava proti nekemu mladeniču, ki si je v samomorilnem namenu pognal krogljo v prsa in sicer je bil obtožen, ker ni imel — orožnega lista. Obtoženi je 22 letni Kari Helbtg, po poklicu zastopnik. Stanoval je pri svoji materi na Ottakringerstrasse. Radi domačih prepirov, je skenil končati svoje življenje, kar je dne 12. junija tudi skušal izvesti. Pognal si je krogijo v prsa, vendar se je zdravnikom posrečilo, da so mu rešili življenje. Ko je zapusti! bolnico, je dobil obtožnico, v kateri je bilo navede-
no, da je skoŠaJ izvršiti samomor s samokresom, ae da bi imel zato orožni list. Obteženi je pri c.Vavnavi izjavil, da naj rao
verjame;a. da dt č.isu, ko je nosil samomorilne namene, n! :::J?1U BStO, ns'Preje si nabaviti orožni i. . katereara *idi najbrža tndi nr bi <U blf. Na Uvljesja trm itak ni bilo rJč   -:-_e U.  alkc-i  n   imel  slutnje, da
se bo n.L-r*' k. iutic sagovarjad ntn, da st je iR*e. brea orjlas^vencsa dovoljenja aatreiit] .« ; te obsodtl ttCTrevkinega k^ndidi ta    mxt 30.0o<i K jr'»-be (av»trJ
in nm je b&o   bi -em or%>ž;« x. pleajeae.
* Glava reškega caria ▼ Moakvl? Pa-ris^i »Alatin« ; \. os važnejl« odstavke iz voročil o ur;tiru ruske carska rodbine. k*:rro je seš:^> il teeeru' rKeirii po naročilu KoKakovcm, ko so bele čete zasedle Ur«!. Oe::era! Dietrix >e nrvedel natančno IHreiskarva in trdi. da *o bla tnrpla carja. Nil:ole II. ia ostalih članov rodbine \t Je-
kaieringrada ^Teoeljana na avtomotv;'«^ v lordove in tam vrženi v neko iapi;<črno jamo. nofjševiška \1ada je presodila, d.i je bflo tO ravnanje roirevidrjo tn odredbi* ekspedicijo, da se trup'a imičijo. Ekapeđ cija je vze!a s seboi zdravnika tn več posod s petrolejem. ftikobolom tn ra^niini stnrp*. Trup'a so bfla se^ra"«*. fflave pa odrerane in namočene v iilkoraDiu prepeljane v Moskvo. KTiirsar Sverdlcv je takrat beje vrkirknll: Sedaj je naša eksiate«-ca zagotovljans. kajri. ako se nerame ranakniti. zbefimo v Amertko. kjer bomo za drag denar Kareft flave jt.s*c carske' rodbine.
* Konec po«tre-IniSkoiti? osoola? Veliki fenaidiiefj Tomo Edis-n yt pri orvorttvi razstave električnih izdefkov v Ameriki napovedal nove icnajdbe. s katerimi bo mogoče tekom cvfhodnKh fO !« prtT do šiirhrroega dnevnika. M.i oirl rar.shivi ie več neco sto anrlh !7nBideb. med Vfei fmf je za matere vzbudil posebno pozornost aparat, ki segreje m'eko za dojenčka v 40 sekimdah. Ko se otr^k vzbudi in zafr>-ka. prfaisne m«ti na eJektrr5ni rtimb tn mJe-Iro *e segreje ter se otroka httro umiri. Plekn-tCne kuhinje se stalno irpog*o!njajeJo. f!drson pravt. da bo afšaa gospodinja- ▼' bodoče sedete pri aiizi in tipala po elefc-trtčtilh ginnbfr: pa bo mogoče oostavitf w» mizo raznovrstne stvari brez shržarmi-štva. Edisonove iaasjcfbe to po amerSkfti poročilih take. da bi lahko pomerrfle sJbo-1 re;šnji konec pestrežnjetega onobja.
* Krščen x rdečo zastavo. V sovletaki Rusiji imajo starJši svobodo, da krstUo otroke kakor hočeio in jim dajejo poiJtaSm rment. Neki delavec j« dal svofl hčeri pri krsta inse Oktobrkia v počaCčenje icvteu-cfje ht oktobra 1017. Te dni ie neki deJa-vac da! izvrfctl krfcl kakor ga )• predlagal to-v*r€ Trockrl. Duhovrjflna ie nadomeatfl predsedn* obrednega sveta ia otroV Jo bi blagoslovljen a rdečo aastsvo tn o# »a «*n>-bofl breirariftva«. Dobfl % Ima Ljerrtn
* .Nekaj o aioptoa. We*til Chopin H invel resogo občudoval k. Ženske so bOa zaaij in njegovo glasbo javko vnete. Ker je CrKrpm zelo ^jbJ3 cvetje^ ie ena njegovfb občudovali: aa debelo natrosttm ražnfb cvetnih listov po vsej aobt, v k t eri ga je pričakovala. In neLa drura je dejala, da na bilo v vsej dvorani ni ene ženske ki bi ne bila zaljubljena vanj. Vendar Chopin ni bfl srečen v ljubcrrti. Ime! je rad rojaklnio Marijo Vodzrnsf-o. katero bi bil rad poročil. Temu se je pa oprla njena rodbina. M ni hotela o tei zvezi slišati ničesar. Chopin mi nfkoli pozabil te svoje rjebezni. Našln so se po njetrovi amrti celo vsa njena pisma; na katerih je bflo napisano »Moja bol«. Vendar je Cfcop»R ?mel vet fkaberctis^rm rarmerij. tako z grofico Agovft. pisatelihro George Pand. rvnrro Stirling rtd. NVtoovo razmerje s Sandovo je bflo najdaljle in mo je zadalo največ bolečla. Ker ie bfl veJfki skladatelj slabega zdraarja, sta dolgo potovala po jugu: to potovanje je Imenovala Sandova straAovrt fljasko. Tedaj sta se ljubimca ločila ra*očarana, bodv dmg n« drugega. Chopin je umrl 17. okt. 1849. v Parim. JKalo prod smrtto je privzdignil glavo m vprašal: Zakaj niso prišle oa»? Res ni bflo nobene ne Sandove ne grofice Agoutt zato je pa bflo drugih rrmogo. Umirajoč je prost! prhacezmio Po+ocko naj rapoje pesem od Srrsderie. PHnceznaja je ustregla, sedla h klavirja ter zaipela nabožno pesem s sorzarm" v očeh m v glasa. Vsi so jokali *vAi Cl^opm. Ne%a; mtnw? pozneje je iedihn*!.
(Savni urednik: ZA STO PUSTOSLEMŠim
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAP^
Clande Farrere — prevel Miran Jarc:
Roman.
57
xxvm.
V Saigorm se je prvotni strah spremenil v radovednost, radovednost pa v ravnodušnost, kajti ta vstaja je bila predolgotrajna in tudi preveč oddaljena: vojna se je brezkončila tam daleč v Cambodji, v onih močvirnatih gozdih, ki jih ni nihče še videl. Teden dni so bili vznemirjeni, celo razburjeni. Zdaj pa se je začelo prejšnje, brezskrbno in lahkotno življenje.
Bližala se je doba toplih tn deževnatOi mesecev, doba mrzlice in griže.
Skoro bo celo Saigon postal širno močvirje — njegove rdeče ceste pokrije ilovica, vrtove nma-že žolta voda. Dvakrat na dan, zvečer m zjutraj, se ob določeni uri vsuje naliv, tedaj bo konec sprehodov, tennis in plesov na prostem.
V naglici bo treba izživeti še te zadnje dni, opojiti se s slavji in zabavami. No, teh ni manjkalo. Saigon se je v prenasičenju izživljal Zgodovina mest izkazuje bogato število vzgledov te vrste: veliki usodni prevrati izzovejo v vsakem mestu blazne in razbrzdane zabave, ki izvirajo iz fatalizma. Za Saigon je bila vstaja domačinov grožnia in morda celo prerokba, temna prorokba
še groznejše nesreče, neznanega bliska, ki utegne treščiti v Gomoro. Saigonci so se v neki podza- j vestni ostrovidnosti pogrezali v opoj in omamo. |
Zdravnik Raymond Mevil se ni priključil tej vseobči pijanosti. Njegova telesna in duševna bo-lestnost se je vsebolj stopnjevala. Gospa Malals-jeva in Marta Abelova sta bili zdaj dva tečaja njegovega življenja, dva enako nedosegljiva tečaia. Pozabil je jesti in piti in, kar je še slabše — ljubiti. Torral ga je Čisto prav sodil, ko je izjavil, da je to neke vrste alkoholik, ki Je zamenjal alkohol z ženskami, ker se je nenadoma odrekel svojemu žganju, je M6vil vedno bolj in bolj propadal.
To je bil pravzaprav patološki slučaj. Mevil je fhrel razbrzdano dolgo, dolgo, čeprav nisi opazil, da bi se njegova mladostnost kaj spremenila ali omadeževala. Toda neprestano uživanje mu je izrabilo mozeg. Saj ta mozeg sploh ni bil zdrav, kot ga hna, na primer, močna normalna žival. Mčvil te bil pač civiliziranec, torej rastlina iz cvet-ljičnjaka, ki jo Je blazna civilizacija pretvorila, razobličila m zamorila, m ta rastlina je zdaj postala strahotna spaka s pritlikavimi listi, s prevelikimi cvetlicami in cvetnimi Usti namesto prašnikov, — kjer je bil prej nagon, je zdaj kraljevala preračunljivost in njegovi možgani so bili čudežni, obenem pa razobličeni. Ti možgani so se sprva za-gradili v udobno samoljubje in so svojo svobodo prepustili čutom, ne brigajoč se za njihovo igro-Toda nagnitoat živcev ae Je nekega dne doUpala
tudi do njih. Ko je dospel Mevtl na konec svoje prekratke mladosti, na konec svojih izmozgavajo-čih slasti, je bil nenadoma in ves — otopel in razbit.
Prejšnji poželjivosti so zdaj sledile globoke m bolne strasti; — ta cvetlica se je pač čudno žalostno razcvetela, njeno rast je pospeševalo gnilo, pa pametno uporabljano gnojilo.
Gospa Malais-jeva, poštena meščanka, ki je imela videz visoke gospe, in francoska deželanka, ki io je njen mož rešil pred okuževalnim vplivom kolonije, je bfla izmed trstih žensk, ki jih prav težko zapelješ. Njeni čuti so molčali, prav tako tudi njena domišljija; tudi ni nudila nikake svoje slabosti, vrhu vsega tega pa ie ljubila svojega moža. Mćvil se je na lovu za njo izsuševal, to pa tembolj, ker se je vnel za to žensko z glavo in srcem, in ni mu bilo dovolj, da bi ne imel to Ga-latejo, temveč hotel jo je tudi oživiti, prebuditi in preobraziti Toda navdal jo je le s strahom in tesnobo. V tem svetovljanu, ki ji fe dvoril, je slutila nevarnega m tajnostnega človeka. Čarodeja, ki jo more pritegniti k sebi, navzlic njenemu odporu, v kraljestvo, kjer bi ugasnila njena zakonska zvestoba, na katero je brla tako ponosna; ker pa je bfla pametna, ae je vendarle m vkljub izkušnja vam izvila iz njegovih napadov m ie zaprla vrata pred oblegovalcem,
Mevil jo je videl le še iz daleč, pri tekmah, v gledaiiSču, aa sprehodu. Ona pa se ie takoj, ko
ga je zapazila, obrnila proč, in se umikala. Če jo je skušal doseči. Ta igra ga pa »e dovcdla v obup. Torral, ki je bil pozoren gledalec te drame, je pričakoval nasilja in prizorov. Mevil pa nf imel nič več potrebne moči, ki bi ga usposobila za na-silstva,
Lovfi je dva plena, ni pa umel izpustiti prvega, da bi se vrgel podvojen na drugega. Tako sta za — brezumnega — zavlekla na povsem različne steze: gospa Malais-jeva je zanj predstavljala ?e nikdar dosežen častni ideal; Marta Abelova se ie dotaknila v njem strun, ki jih ni poznal in ki ga je njih drhtenje prestrašilo: to so bile mistične in vraževerne strune, strune Iedenomrzle in blede ljubezni, — strune smrtne ljubezni.
Pomislil je na ljubezen., s katero cx»evajo nune svojega Rešenika v celici.
Ta bela, prernirna deklica, ta soha tz alaba-strm, ta egipčanska, tako čudežno oživljena sfinga, se mu je dozdevala kakor ogorka, ki jo ie hotel rešiti alt pa — umreti.
Njej ni dvoril, kajti z ugankami ne Ijubrmkuje-mo. Sploh je ni obleg?J. Nikoli ga ai prešinila misel da je ona kakor so druge ženske, ki nam nudijo slasti.
Bolj čisto jo je ljubil kot Pterce goapodično Srlvo m če je pomislil, da bi jo vzel za ženo, so sploh nI spomnil poročne noči. Ce bi se «jrjmuil na to, bi se l rnc«nU od straha umaknil,
Stran" 6
»S L O V P N S K I   NAROD«  dne 31. oktobra 1923.
Stev. 249.
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 7.
Priporočamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine. l?a]n!ž?e lene. Postrežba tečna.
V* globoki 3?aTosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes nenadoma preminul naš predobri oče in tast. gospod s
Janko Žuljan
gozdar v p.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v tor?k, 30. okt. t. 1. ob 2. s Ceste na Rožnik 19 na pokopališče k Sv. Križu.
V TRSTU, dne 28. oktobra 1923.
Flora Plisnler roj. Žuljan, sonrog Charlea Plisnier, zet In družina Plisnier.
Zahvala.
Ob pfebrldki, nenadni izgubi našega nad vse ljubi ienega soproga oziroma očeta, gospoda
ne ordinira do preklica radi obolelosti
Izjava.
Podpisani nisem plačnik n event. d jI*, ki bi ga kdorkoli napravil na moje Ime.
Glince, 29. oktobra 1923. F ran o Javom I k
Sprejmejo se takoj
3 čevljarski pomočniki
za srednje delo. Plača no dors-voru, Delo s* a Ino. — Mihael Pojavnih, Celje, Dolfopolje 9.
Kupujem
ovčfo volno
od kož (tabačlne). Vzorec ln ceno naj se pošlje
Boiidsro Milico,
BEOGRAD, nI. Miloša Velik*m br. 99. 11530
r- .    Fiii B «BW
predajo«. Vodeni pogon lt ffP, uvijek stalna voda, topla u naj-lepSem predjel« HRV. ZAGORJA sa st. no m od 5 soba 1 nusprostorija. Mlin lijepo uredjen na seljačku meljavu. Posla dosta. Prodaja MaksoJeržik,posjedniK ml na Tuhelj, Hrvatsko Zagorje. 11537
slikarskega mojstra
narn*la*Hlo51o toliko vsestranskega tolažilnega sočntja, da uam ni mogoče izrekati svoje globoke zahvale drugače, nego tem potom.
Piedvsem se zahvaljujemo prečast. duhovščini, posebno č. g. župniku Barletu za opravljene cerkvene obrede in tolažllne besede, preč. g. kanonika Stroju, g. podžupanu dr. Stanovniku, gg ob*, svet. Pircu in Zajcu, zastopnikom južne železnice, njegovim stanovskim kolegom ter vsem ostalim korpoiacijam, ki so blagemu pokojniku f svojo navzočnostjo in sprem* stvom izkazali zadnjo čast.
Posebno zahvalo izrekamo gg. pevcem za pretresu joče žalostinke in železni carski godbi za tolažbe-polno spremstvo.
Iskrena hvala tudi darovalcem prelepih vencev ln cvetk ter vsem, ki so rajnkega s tako ljubeznijo in sočutjem spremili na njega zadnjem potu.
Bog plačaj!
Ljubljana, dne 27. oktobra 1923.
Jcsipina Stare, soproga. Elarolšnav Fric, otroka.
iaraS
v konfekcijski trgovini
Fran Lnklć
Pred škofijo 19.
Moška ilmsV.t snknjtf pevrinlkl   ter vsakovrstna trikotaža«
s o-L
2 B a o5Q
= b£ ~ o
ti i
B3
o'-o s
jt!  3 n 2 jO ta n
bo
O
•o
13
S
m
.o
Um
O >
* >vd «a* «-r
oioioBoaokioaoiioioioioioiODO
5
0
d
0 0
o
0 0
aa
0
n
o o o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o o o o
J@mlte~jeua  iluzija \
v svetilniku
— £ a  . a "S
•o*o S r= r
o> > t- *n
fc N <s O
« « j3 a
.t: « o ctf
«r
O .5
^. »M
C
ca 'C
5
S
2C
Glavna zaloga za preprodajalce:" Ammmf* // *i odd- Jurif DraUe> ZAGREB, i
„Cd/d     If. «?•       Paimotičeva ulica H. 66. 0
Cvetlične kaplje brez  alkohola čudovito naravne.
Kapljica zadošča. q
Smarnice, vijolice, O vrtnice, španski bezeg, n heliotrop, popiji, {tro- D
O
o
■
o
■
o
■
o o o
■
o
odgovore uprave aaj so prtio«
IT1HLIOGL
Cene oglasom do 20 besed Din 3*—; vsaka nadalfna beseda 50 para, s cftavSčino vred
Prodajalka,
izurjena v manufakturni
stroki, išče službe. — Po* nudbe pod Iaurjena/11552 na upravo »Slov. Nar.«.
Koncioijenta
s substitucijsko pravico iiče dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru. — Vstop takoj, pog°J" P° dogovoru. 11.497
Kot učenka
želi vstopiti v trgovino 14 letna deklica: gre tudi na deželo. — Dopisi pod »14 letna/11.546* na upra* vo »Slov. Naroda«.
Gospodinja,
prvovratna kuharica, IšČe primerno mesto v večjem gospodinjstvu; gre tudi k samski osebi. — Naslov pove uprava »Slovenske« ga Naroda«. 11.557
Okrafd zastopnik,
sprete« in agilen, se ISče za takojšnji nastop. Upokojenci imajo prednost. — Sprejme a« tudi prvo* vratni mrhanik za popra* vfla Jlvalnik strojev. — Ponudbe pod »Zastopnik 11.533« ali MrhanikH1533 na  upravo  »Slov. Nar.«.
Kot rjraktikantfnit« za pisarniška deJr
(za par masecev brez* plačno) ieli nastopiti go* snodična. Ponudbe no d »Poltena in zanesljiva 11.559* na upravo »Slov. Naroda«.
Izučen pismonoša,
22 let star, z dobrimi spričevali, kolesar, tudi za daljšo progo, želi ta* koj nastopiti službo. — Gre tudi kot kurir v kak večji hotel v mestu. — Ponudbe je poslati pod »Zanesljiv 11-574« na upravo  »Slov. Naroda«.
Naprodaj razna vinska posoda
in 5 velikih hiamnih sodov, dokler traja za» loga. — Avguštin, Sp. SUka, St. Jerneja  e. 231
Damski plašč
(Pclarnantcl), popolnoma nov, modem, iz rjave ko* žuhovine naprodaj začž 18.000 kron. — Za ogle* dati: Sv. Petra nasip 37. levo. 11.558
Tščem čcy!jaT-sketfa notročnika,
starejšega, za stalno na* meš$enj« z vso oakrbo. tar vajenca. Nastop takoj. — Matlia Bukovec, oevliar, Cvetkovcl, J sat re barako. Hrvatsko.
11.578
Najvišjemu fKMindnikn prodam
20 (dva i sef) vagonov pr* vovrstnih bukovih suhih klanih drv brez okroglic. franko vagon Južna že* leznica Zidani most. Za* gorie. — Rcflektanti naj pošljejo svoje ponudbe pod Šifro »Drva« na Alo* ma Companv, Ljubliana.
11.531
I  Stanovanj |
Hl 11 ii   n ejejejejejejejej
Na stanovanje
spreimem   dva gospoda.
uprava 11.561
— Naslov pove »Slov. Naroda«.
Elegantna soba
t. dvema posteliama v bli* rini kavarne »Emona« se iSče; po možnosti s no* sebnim vhodom. — Po* nudbe pod »Dobro pla* čem/11.534« na upravo »Slov. Naroda«.
Meblovano sobo
oddam solidnemu gospo* du. — Rcsljeva cesta 12, 1. nadstr., levo. 11.566
Prazno sobo
v sredini mesta iščem za takoj. — Naslov sporo* čiti na upravo »Slov~n* skega Naroda«. 11.573
Soba s kuhinjo
in kabinetom se zamenja z enakim aH brez kabi* neta. — Ponudbe pod »Ev. tudi kahinet/11.553« na upravo »Slov. Nar.«.
Mesečna soba,
meblovana. s oo sobnim vhodom in električno -azsvctljavo, se odda. — Naslov rove uprava aSL Naroda«. 11.564
Lepa soba,
opremljena. zračna in svetla, sc odda boljšemu solidnemu gospodu. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 11.550
Meblirano sebo
s posebnim vhodom, z elektr. razsvetljavo, ev. s kopalnico, v bližini Mestnega trga, iščr sanv ski gospod za takoj ali pozneie. — Ponudbe* je poslati pod A. L./11.4S8« r.a   upravo  »Slov. Nar.<*.
Stanovanje
iz dveh do treh sob išče ra takoj mirna rodbina brez otrok v stari ali no= vi hiši. — Ponudbe pod »F M. 9/11.576« na upra* vo »SI. Nar.«. 11.576
Soba se odda*
Gradišče 10, I. nadstroo* je. desno. 11.575
Strnovanje
na periferiji mesta, pet
minut od tramvaja dobi. Vdor kupi lepo pritlično hi$o z velikim vrtom. — Solnčna lega. Cena 125 tisoč dinarjev. — Vprn* šania na: Hinko PHvšek, Miklošičeva  18/1, dssno.
11.571
Elegantna soba
v mestu se išče za odlič* no damo. — Pon\ dbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Beograd; 11-5.
posojila £
Potrebujem
za 4 do 6 tednov posojilo 25 do 50 tisoč dinarjev Dam prvovrstno porošt« vo in polno varnost ter plačam visoke obresti. — Ponudbe prosim na upra« vo »Slov. Naroda« ; »Trgovec '11J551«.
Iščem posojilo
10.000 Din ~ proti 25 ~ obrestim za dobo š.stih mesecev — ali korrr-r.-: jo» na. — Ponudbe pod »St Ča'11.560« na upravo Naroda«.
yejVkV«e*ir-
Malo posestvo
tik Ljubljane, obstoječe iz hiše s tremi sobami, kletjo, hlevom, drvarnico, •hrambo in 1 oralom sveta, naprodaj za 100 ti« soč dinarjev. — Dalje blagajna (Vcrtheim) pi« koleta istotako naprodaj. — Pojasnila daje: Franc Schantet Realitctna pl» tarna.   Mestni   trg   19 i.
' 11.562
Jbwm
Kopalno banjo,
dobro ohranjeno, kupim — Ponudbe: Franc Gatt..
rinsjer, llrušira št. 14 pri
Ljubljani 11368
5re. C aS I
Trgovina in vinska
za 400 hI se odda jem. — Na«lov uprava »SI. Nar.«.
klet
v na*
pove 11.549
VHa!
Radi odpotovanja se pro* da  ugodno  vila  a tremi
stanovanji, lepim vrtom, 15 minut od glavne pošte. Prvo nadstropje takoj na razpolago. — Ponudbe pod Odpotovan je/l 1.342 na  upravo »Slov. Nar.«.
Proda se takoj dvonadstr* vila
z velikim sadnim vrtom,
primerno za k«ko podjet* je, blizu kolodvora v Ce* lju. Iz vile krasen razgled po mestu in okolici. Sta« novanje takoj na razpo* lago. — Poizve se pri: Perlič. Selo 38, občina Moste. 11.565
R zno
Rezanje drv
z motorno žago. — Ludvik Ileršij, na Friš'.ovcu, Vojaška ulica. 11.140
Tihega družabnika
s kepitalnm od 15.000 do 2>000 Din iš'em -i rsz* širjenje mirarske i varne radi   obilnih   naročil. —
Naslov pove uprava »SI. Nareda«. 11.510
Čreva !
V zalogi imam vse vrste črev po naini/ji dnevni ceni. Edino domače pod« ietje v Sloveniji — Ljub« liana — Se priporočam vsem mesarjem in gostil« ničarjem. — Franc Zm« pan. črevar. Mestna klav* niča. 11039
Ir>scrati v »Malih oglasih«
(majo nenvarečnn velik "speh v »S/ov. .Varcc/uc Cena ra prvih 20 be<cd 5.— Din, vsnka nadaljna beseda W para.
Ali to? se radi M^iaf^^ftSaMM^f Že na ftisoSe femeliffto reSsll   r **r™htz & SSSgalS? S ozdravMenfh!
Bolečine v členkih in sklepih, zatekli udje, sključene roke in noge, trganje, bodenje, vlečenje po različnih delih telesa, da, tudi s'abotnost oči so posledice revmatičnih in prot'nskih bolečin.
Nadim Vam prirodno sredstvo za ozđravlfenie.
Ni univerzalno  zdravilo nego  zdravilo,  kakršna dobrotna mati priroda deli bolnemu človeštvu. Vsakemu brezplačno pGS'mšnio-   Pišite takoj pa Vam  pošljem svoj pomoCek -in poučno razpravo popolnoma zastonj. Postanete še moj M. i ^
hvaležen pristaš. C w>4j
Aagnsf BarzKe. UMiIliisnilert, MMm\i 5. M. 555
Veliko nagrada
dobi, kdor zamenja stanovanje dveh velikih sob z vsemi pritiklinami v bližini kralja Petra vojašnice za vsaj tri sobe v sredin! mesta- Ponudbe na upravo lista pod Ofe&festreiisfea »dovoltacst 11547.
BiaaMiiBBBaaBBĐBaBasBBsecEBaBBBBGeaBkčBBaaoa
ti        f   vi •
ii <
Telefon 436
Pr. Rozman *
Tefefcn 436
o« sta Me v. 57
MARIBOR, Alekaandrov
priporoča vse vrste kanditov (bonbonov) po naj- |
nižjih tovarniških cenah. Zahtevajte cenik! Zahtevajte cenik!
sporoča vljudno, da je prevzel odvetniško pisarno blagopokojnega gosp. dr. Vladimirja Serneca, odvetnika v Mariboru, Sodna ul. 14.
3SSS»B>aaBBBBBBaBBBattBBaBESSi2iaSS£3KZSaEBBa
lUU
d. d.
Konzervna tovarna GLOBUS" na Vrhniki
kupuje
po lu^iagotaelftih dnaTBih etaah
divje zajce in srne
Sprejema jih v Ljubljani v svojem paviljona na Vodnikovem trgu.
prodaja
vseh kakovosti, v ealih vagonih po oHg. cenah premogovnikov za dema&o nno?abo kakor tndi za industrijska podiet]a in razpečsva na debelo
inozemski premog ln koks vsake vrste ln vsakega izvora ter pripo?o5a posebno Ia čehoslovašM Sa ^sglešk! koks za iiva^© Somačo nporabOi kov&šM pramog, črni premog m brikete.
Naalovi PSOMSTin ZJkVOĐ %JL P&Đ&03, d. d. eaatrala v Llabl'asl, fi&lhio&će^va eosta 15 II.
3e
a j a ji li j j j-ii;-