Peter Hočevar, predsednik izvršnega sveta Aktivna vloga pri izvajanju začrtane politike Predsednik izvršnega sveta Peter Hočevar se je po izvolitvi delegatom zahvalil za zaupanje ter pove-dal ključne naloge in usmeritve za delo izvršnega sveta. »Ob tem ne morem mimo nekaterih obeležij do-sedanjega gospodarskega trenutka, ker smo bili v preteklosti vajeni izredno hitrega razvoja, sedaj pa se moramo sprijazniti z nekoliko nižjim tempom, po-svetiti več pozornosti kakovostnim dejavnikom go-spoda.jenja in problematiki, ki izhaja iz sistemske zakonodaje,« je poudaril uvodoma ter se dlje časa zadržal ob novem obračunskem sistemu ter nada-Ijeval: , »UZD s področja gospodarstva so, upoštevaje vse spremembe pri ugotavljanju celotnega prihodka, v letu 1985 obračuhale za 89 % več celotnega prihod-ka kot leto poprej. Bolj kot celotni prihodek so se po-večali prihodki od prodaje na tujem trgu (za 104 %). V celotni prihodek pa je vštetih tudi za 109 % več tako imenovanih drugih prihodkov, v katerih je vsebovan tudi del učinka revalorizacije zalog. OZD so v zak-Ijučnem računu izkazale relativno več porabljenih sredstev, saj se po novem mednje vštevajo tudi ne-kateri iz dohodka preneseni izdatki. Poleg tega po-rabljena sredstva v večji meri bremenijo tekoče po-slovanje zaradi obveznosti sprotnega pokrivanja do-ločenih izdatkov. Obračunana porabljena sredstva so bila za 100% večja od porabljenih sredstev, obračunanih v letu 1964. V okviru porabljenih sred-stev pa so obračunana sredstva amortizacije le za 73% višja od »primerljive« amortizacije, obraču-nane v preteklem letu. Zaradi sprememb v obračunskem sistemu je bilo v zaključnih računih izkazano relativno zaostajanje rasti dohodka v primerjavi s celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi. V zaključnem računu za leto 1985 so OZO s področja gospodarstva ugotovile za 54 % višji dohodek od dohodka leta 1984. Po prera-čunavanju pa je »primerljivi« dohodek leta 1985 višji za 100 %. Tej izjemno visoki rasti dohodka so sledile oziroma jo presegle vse oblike tekoče porabe, ki se v delitvi dohodka oblikujejo bodisi iz dohodka, bodisi iz čistega dohodka: za skupno porabo je bilo obraču-nano za 107 % več sredstev, za splošno porabo za IZVRŠNI SVET Peter Hočevar, predsednik Maruika Letnar, član, podpredsednik Saša Sedmak, član, podpredsednik Jože Predlkaka, član, podpredsednik Vladimir Košir, član Anica Kuhar, član Hubert Ocvirk, član Cirll Senčar, član Ludvik Vrhovec, član Anton Simončič, član Rafael Premože, član Tomaž Menih, član Milorad Vidovič, član Mitja Lamut, član 148%, za osebne dohodke in skupno porabo v TOZD za 96% več sredstev kot v preteklem letu. Vsa našteta poraba je v letu 1985 povečala svoj delež v razporejenem dohodku. To je lahko dosegla na račun sredstev, ki jih je gospodarstvo namenilo za akumulacijo; ohranitev realnega obsega akumu-lacije iz leta 1984 je bil eden od ključnih ciljev gospo-. darskega razvoja v letu 1985 kot štartnem letu za novo srednjeročno obdobje. Dosegli naj bi ga z deli-tveno politiko in s spremembami v obračunskem si-stemu. Doseženi rezultati kažejo, da smo dosegli celo nasprotno — akumulacijska in reprodukcijska sposobnost gospodarstva sta se v letu 1985 poslab-šali. Ob upoštevanju razdrobljenosti že tako skro-mnih reprodukcijskih sredstev, in upoštevaje dej- stvo, da je precejšen del teh sredstev že vnaprej an-gažiran za plačila obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letošnjem letu, so razvojne možnosti gospodarstva izjemno skromne. V letu 1985 je sedem organizacij združenega aeia poslovalo z izgubo in je za 88,5 % višja v primerjavi z letom 1984, ko je bilo konec leta 6 izgubarjev. Naj-večjo izgubo je izkazala Iskra OO Elektrozveze TOZD Radio relejni in navigacijski sistemi. 93% ce- lotne izgube v občini so izkazale industrijske OZD, ostalo pa OZD s področja prometa in zvez. Po podatkih Zavoda SRS za statistiko so nomi-nalni čisti osebni dohodki porastli za 98,5% glede na preteklo leto. V gospodarstvu je povprečni osebnl dohodek imel nekoliko počasnejšo rast in sicer 97,5%. V negospodarstvu je bila rast zaradi uskla-jevanja osnov osebnih dohodkov še bolj dinamična, saj je poprečni osebni dohodek na zaposlenega po-rastel za 105,7%. Nominalna gibanja osebnih dohodkov v letu 1985 so precej presegla statistično evidentirano 79,4-od-stotno rast cen življenjskih potrebščin in tako dose-gla 11,4-odstotno realno rast povprečnega oseb-nega dohodka na zaposlenega. Kot kaže januarska nominalna rast osebnih do hodkov, se ta tendenca nadaljuje tudi v letošnjem letu. Po podatkih Zavoda SRS za statistiko je pov-prečni osebni dohodek na zaposlenega nominalno porastel za 103,5%, od tega v gospodarstvu za 103,1 % v negospodarstvu pa za 106,7%. Sišenske industrijske organizacije združenega dela so v letošnjih prvih dveh mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem proizvedle za 12,4% več, vendar pa moramo opozoriti, da je bil v lanskih prvih dveh mesecih obseg proizvodnje zelo nizek. To dokazuje tudi primerjava količinskega obsega proizvodnje v februarju z lanskim povprečjem, saj je bil indeks 95,6. Januarski in februarski izvozni rezultati so rela-tivno zelo ugodni, vendar ne gre prezreti, da je bil izvoz v lanskem letu pod planiranim in da se je del začetih izvoznih poslov, ki bi morali biti v skladu s planom realizirani še v lanskem letu, prenesel na začetek letošnjega leta. »Na področju družbenih dejavnosti in dmžbenega razvoja občine, ki je sestavni del družbenega ra-zvoja mesta Ljubljane, smo dokaj uspešno uresničili naloge v preteklem obdobju. Pri tem bi želel posebej poudariti pozitivni pretnik pri dograditvi mreže objek-tov družbenega standarda, ki na področju družbeno organizirane vzgoje in varstva otrok, osnovnega šolstva in osnovnega zdravstvenega varstva v celoti ustrezajo dejanskim potrebam. Zato moramo vse-binsko ohraniti doseženo raven družbenega stan-darda in izboljšati kvaliteto storitev in življenja nas-ploh, kar bomo lahko dosegli le v okviru intenzivira-nja odgovornosti izvajalcev posameznih programov. Tako bomo vztrajali na doseganju večje kvalitete znanja učencev srednjih in osnovnih šol, na večji kvaliteti storitev v zdravstvu, na doslednem izvajanju letnih programov zaposlovanja, pri čemer mora imeti prednost zaposlovanje mladih ter izboljševanje izobrazbene strukture zaposlenih, na še večjem in doslednejšem uresničevanju načela množičnih kul-turnih in telesnokulturnih aktivnosti, le tako bomo uresničili temeljne dlje in naloge, ki smo jih podrob-neje opredelili v planu za obdobje 1986-1990. Na področju nadaljnjega razvoja družbenih de-javnosti namenjamo posebno pozornost razisko-valni dejavnosti, katere vlogo bomo še nadalje po-glabljali in razvijali kot izjemno pomemben kako-vostni dejavnik celotnega družbeno-ekonomskega razvoja občine. Zato bomo vztrajali, da bodo OZD osvojile raziskovalno delo kot trajni in kontinuirani proces, da bi tako zagotovili pogoje za ustvarjanje hitrejšega tehnološkega napredka, za varčevanje z energijo in surovinami ob hkratnem zagotavljanju in povečevanju varstva človekovega okolja. Na celotnem področju zagotavljanja socialnega varstva delovnih Ijudi in občanov izhajamo iz usme-ritve, da bomo socialno varnost zagotavljali predv-sem iz dela, z nagrajevanjem po detu in po rezultatih dela, socialno prizadetim kategorijam občanov pa bomo zagotavljali socialno varnost na podlagi sa-moupravnega sporazuma o socialno varstvenih pravicah, ki smo ga sprejeli v preteklem letu.« Peter Hočevar je v nadaljevanju spregovoril še o bistvenih poudarkih delovanja izvršnega sveta, to je spremljanju gospodarstva, razvoja v prostoru, uve-Ijavljanju potreb občanov v skupnih planih, izboljše-vanju delovanja delegatskega sistema ter roorgani-zaciji upravnih organov. Poudaril je, da mora izvršni svet delovati kolektivno, enaka je tudi odgovornost izvršnega sveta za stanje v občini, vsak član pa je odgovoren za delovanje in odločanje izvršnega sveta v celoti.