Št. 3 (1382)
NOVO MESTO,
Leto XXVI četrtek,
15. januarja 1976
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Podružnica je zaživela
Polletna bilanca: posavska banka se vse bolj uveljavlja
V Čateških Toplicah so se minuli teden srečali na drugem rednem zboru upravljalci podružnice Ljubljanske banke za Posavje s sedežem v Krškem. Podružnica posluje od 1. julija lani za območje sevniške, krške in brežiške občine. Z zadovoljstvom so ugotovili, da je podružnica v celoti zaživela in da je njeno delo uspešno steklo.
Sredstva prebivalstva so se lani povečala za 28 milijonov din, kratkoročni krediti so narasli za 135 milijonov, dolgoročni krediti pa za 129 milijonov. Podružnica je ugodno rešila vse potrebe po kratkoročnih posojilih, zadovoljila je nerešene dolgoročne zahtevke in delno prispevala svoj delež k pokrivanju prekoračitev pri tekočih investicijah.
Od Dolenjske banke in hranilnice ter od LB Celje je doslej dobila vrnjenih 30 milijonov din, nekaj nad 82 milijonov din sredstev s tega območja pa bo dobila nazaj v desetih obrokih do konca tega leta. Šele potem bo podružnica razpolagala z
Jugotanin sam, a ne osamljen
Sevnica: razhod s Konusom
Z novim letom se je sevniški Jugotanin, poslednja tovarna za izdelavo tanina v Jugoslaviji, sporazumno razšel s konjiškim kombinatom Konus, potem ko je bil z njim povezan 12 let. Konus ob tem ni skrival, da se njegov proizvodni program ne sklada s sevni&im.
Jugotanin naj bi bil eden od stebrov posavske kemične industrije, tako je zapisano v jeleni knjigi' razvoja Pbsavja. Občinski skupnosti zatorej ne more biti vseeno, kako bo s to delovno organizacijo. Možnosti za razvoj obstajajo. Pb ugotovitvah strokovnjakov je mogoče iz lesovine v Jugotaninu namesto dosedanjih 700 ton pridobivati 1000 ton fur-furala - in to ob manjših stroških. Po končani rekonstrukciji bi lahko Jugotanin postal tudi energetsko neodvisen, saj bi namesto mazuta kuril lesne odpadke.
Predvideno 50 milijonsko investicijo naj bi letos pripravili, prihodnje leto pa začeli uresničevati. Občinski izvršni svet je podprl prizadevanje 130-članskega kolektiva, te dni pa naj bi se med delavci vseh tozd v občini začela ražprava o tem da bi nudili Jugotaninu ne le moralno, temveč tudi denarno podporo. Spodbudno je tudi, da zaenkrat še m bilo slišati odklonilnih pripomb na račun Jugotaninovega sanacijskega programa s strani banke, zvezne gospodarske zbornice in združenja kemične industrije.
A. Ž.
TABORNIKI IN PLANINCI SO OBISKALI BIČKOVO SKALO
Nedeljske proslave ob 34-let-nici dražgoške bitke se je udeležilo tudi štirideset novomeških tabornikov in planincev. Do Rudnega so se pripeljali z avtobusom, nato pa so taborniki počakali na začetek tekmovanja, planinci pa so se podali na pohod proti Dražgo&m in Bičkovi skali, kjer so ljubljanski vrstniki pripravili mikaven kulturni program. Pb lepo preživeti nedelji so se mladi Novomeščani vrnili domov polni lepih vtisov.
MARJANCA BOZlČ
SKUPNOSTI ZA PTT DO KONCA MARCA
Medobčinski svet SZDL za Posavje v četrtek na seji v Sevnici ni izrekel sodbe o tem, kakšne skupnosti za PTT promet naj bi ustanovili. O tem naj bi se namreč izrekli delovni Hudje in občani v javni razpravi. Do druge polovice februarja bo iniciativni odbor na Dolenjskem in v Posavju uskladil te pripombe. Celotno gradivo naj bi bilo nared za razpravo 20• januarja. Tej razpravi bodo dodali tudi srednjeročni program razvoja PTT. Sklenili so, da bo medobčinski svet storil vse, da bo to gradivo vjem kar.najbolj razumljivo. *,
vsemi sredstvi Posavja, ki so še v obtoku drugod.
Delegati so na zboru izrekli tudi pripombe k osnutku dogovora o poslovni politiki Ljubljanske banke za leto 1976 in ukrepih za njeno uresničevanje. Poudarili, so, da dogovor premalo upošteva naložbe v manj razvita območja in obmejna območja, kamor sodita Kozjansko in Gorjanci. Menili so tudi, da bo nujno treba vključiti v poslovno politiko LB izvajanje družbenega dogovora o malem gospodarstvu. Za direktorja podružnice LB Krško so upravljalci na zboru v Čateških Toplicah soglasno izvolili Ivana Glogovška iz
Krškega.
J.T.
PRVA ŽRTEV V NOVEM LETU
8. januaija se je okrog 14. ure na Mirni zgodila prva letošnja dolenjska nesreča s smrtnim izidom. Vlado Dolžan, star 21 let, doma z Migolske gore, je vozil neregistriran motor ,,Jawa“ z Mirne proti domu. Na zadnjem sedežu je imel 21-letnega soseda Marjana Merzelja. Na cesti blizu mirenskega gradu je Dolžan dokaj hitro prehiteval osebni avtomobil, pri tem pa ga je zaneslo na nasip. Trčil je v kup zemlje, nato pa še v topol. Motorist je s poškodovano glavo obležal mrtev na kraju nesreče, sopotnika pa je vrglo 10 metrov daleč, kjer je obležal s hudo ranjeno nogo. Zdaj je v bolnišnici.
m ■
Novomeščani se z zelenjavo in podobno oskrbo na tržnici ne moremo preveč pohvaliti, povsem drugače pa je, ko gre za lončarsko robo. Zanjo res lahko zapišemo, da je kakovostna, o količinah pa najbolje govori oko kamere, ki si ni moglo kaj v tej mili, sončni zimi za nas in morda tudi 'zanamce ovekovečiti zaenkrat še vsakdanjo podobo lončarskega trga. Sicer pa za Dolenjce trdijo, da so v lončarijo tako zaljubljeni, da jo bodo izdelovali in kupovali tudi v prihodnjem stoletju. Najbrž nima nihče nič zoper ljubezen do glinene lončevine je morda nostalgičen spomin na zakajene kmečke kuhinje, iz katerih so izšli naši pradedje, dedje in očetje in tudi marsikateri od nas. (Foto: S. Mikulan)
„Učena” besedila delegate odvračajo
Medobčinski svet SZDL za Dolenjsko ni zadovoljen z delovanjem delegatskega sistema
Posebna analiza, ki jo je pripravil medobčinski svet Socialistične zveze in o njej minuli petek tudi razpravljal, kaže, da se pri uveljavljanju delegatskega sistema na Dolenjskem še precej zatika, mnoge zadeve pa so prav nespodbudne za razvoj odnosov, kot jih je utemeljila nova ustava.
Množica ugotovitev opozarja na to, da še vedno ni vzpostavljen stik s tako imenovano delegatsko bazo, zato se stališča oblikujejo pretežno v ožjem krogu. Dnevni redi sej skupščinskih in drugih organov so preobsežni, gradiva pa preobširna in povrhu tega pisana še v jeziku, ki je razumljiv le manjšemu številu delegatov. Učene formulacije in kopico
podatkov, Id jih razume malo ljudi, bi bilo nujno zamenjati s kratkimi izvlečki iz gradiv. Kar' se dogaja zdaj, je nevzdržno. Z vabilom za eno od sej republiške skupščine je prišlo
kar_l-280 tipkanih strani gradiva.
Že to, kar smo omenili, ne more biti vaba in čar za delegate. Če dodamo še dejstvo, da je treba večkrat razpravljati in odločati o zadevah, ki zahtevajo ne le širše znanje, ampak nemalokrat že kar specializacijo, in da vsega tega delegati nimajo, je to samo voda na mlin tistim, ki se tudi zavoljo drugih neurejenih zadev (npr. nagrajevanja) radi izmaknejo opravljanju delegatske funkcije. Posledice so znane: seje občinskih skupščin, skupščin SIS in mnogih drugih organov na- ravni občin ali
republike so ali nesklepčne ali pa komaj sklepčne.-
HORTIKULTURA 76 V BREŽICAH
Brežiški grad bo junija letos ves odet v zelenje in cvetje. Za republiško razstavo hortikultura 7 6“ bo posavski muzej odstopil dvorišče, slavnostno dvorano, do takrat urejene galerijske sobane in prostore vseh svojih zbirk. Pokroviteljstvo razstave je prevzela republiška konferenca SZDL s predsednikom Mitjem Ribičičem.
Medobčinski svet SZDL za Dolenjsko je sklenil, da morajo v vseh občinah dolenjske regije pretresti delovanje delegatskega sistema in ^sprejeti ukrepe. Hkrati je predlagal, naj bi medobčinski družbenopolitični organi, ki tvorijo fronto v SZDL, proučili delovanje tega sistema na ravni regije, ki pošilja delegate tako v republiške kot v zvezne organe. Menil je tudi, da bi kazalo razširiti podlago delegatskemu sistemu, ter se zavzel za krepitev družbenega in idejnopolitičnega izobraževanja delegitov ter za to, da bi delegatom olajšali opravljati njihove funkcije.
Devet načrtov čaka na startu
V črnomeljskem gospodarstvu so nujne nove naložbe, predvsem pa je potrebno pomagati kanižarskim rudarjem - Upravičen zahtevek Kanižarice
Uspehi v gospodarstvu v preteklem letu kažejo slabše rezultate, kot so bili načrtovani, zato so nekaterim kolektivom z dobro zastavljenimi načrti potrebna sredstva za modernizacijo in razvoj.
Podružnica Ljubljanske banke v Črnomlju ima že 9 prošenj oziroma zahtevkov za odobritev posojil, na
ditev proizvodnje premoga, da bi lahko dajal na trg 220.000 ton na
menienih dokončanju bodisi že začetih del ali pa povsem novim načrtom za nadaljnji napredek. Tako bi rudnik Kanižarica potreboval okrog 56 milijonov dinarjev za ure-
leto, delno pa za sanacijo v rudniškem obratu, ki se ukvarja s proizvodnjo gradbenega materiala. Če vemo, da je imel rudnik ob lanskem devetmesečnem obračunu izgubo, da vedno manjka delovne sile,
pravlji
Belt,
POVEJTE NAM!
V torek, 20. januarja, bo uredništvo Dolenjskega lista gostovalo
V DOBRNIČU
Od 17. ure naprej se bodo v prostorih osnovne šole v Dobrniču naši novinarii pogovarjali z občani Dobrniške doline. K pogovoru so vabljeni vsi, ki lahko karkoli zanimivega spo-roče o zadevah, pomembnih za vse ali le za skupino občanov. Naši novinarji bodo to zapisali in objavili, da bo širši krog ljudi zvedel, kako živijo in s kakšnimi težavami se ubadajo prebivalci Dobrniške doline ter kakšne uspehe in načrte imajo.
medtem ko je na trgu premoga premalo, je zahtevek po modernizaciji proizvodnje upravičen.
Mea kolektivi, ki imajo že pri-jene načrte za gradnjo, so še elt, Iskra Semič, zadruga, Viator, Beograd, Dolenjka, Gozdno gospodarstvo v Črmošnjicah in obttno komunalno podjetje. Skupno gre za okrog 170 milijonov dinarjev investicij. Če bi bili vsi zahtevki ugodno rešeni, kar pa spričo razpoložljivih sredstev najbrž ne bo mogoče, bi gotovo lahko napovedali novo pomlad za gospodarstvo v tej manj razviti občini.
R. B.
V SOBOTO SEJA ZK V BREŽICAH
V domu J LA v Brežicah se bodo v soboto zbrali delegati občinske konference ZK na 9. redni seji. Na dnevnem redu je obravnava poročila, ki prikazuje delo občinskih organizacij ZK v letih 1974 in 1975. V občini je trenutno 28 osnovnih organizacij ZK s 571 komunisti. V minulih dvajsetih letih so na novo sprejeli v ZK 193 članov, od tega nad polovico neposrednih proizvajalcev. Na seji bodo v soboto sklepali o ustanovitvi dveh novih osnovnih organizacij in siccr pri Cestnem podjetju Novo mesto - tozd Brežice in [?ri prohietnf sekciji 2H P; ' ’
Radio Dolenjska?
Medobčinski svet SZDL je sprejel poročilo o pripravah na ustanovitev lokalne radijske postaje v Novem mestu in tako ,,osvežil" nad tri leta staro stališče novomeške občinske konference SZDL, da je tako sredstvo informiranja na Dolenjskem potrebno. Takrat imenovani odbor je v skladu z načrti RTV Ljubljana pripravil dvoje predlogov: po prvem bi dobili skupno lokalno radijsko postajo za vse štiri občine, po drugem pa bi imela Bela krajina svoj lolalni studio. Čeprav je očitno, da bi bila izvedba te naloge po prvem predlogu cenejša, se medobčinski svet ni mogel zediniti za podporo temu ali onemu predlogu.To bo storil potem, ko mu bodo znana stališča obeh belokranjskih občin. Predlagal je tudi, naj bi odbor za ustanovitev lokalne radijske postaje, kije zdaj postal medobčinski, začel proučevati tudi možnost za ustanovitev Dolenjskega informativnem centra, za kar je dal pobudo Dolenjski list že pred leti.
I. Z.
j&Ojjii
Suho vreme, ki traja že ves januar, se bo še nadaljevalo. Do konca tedna bo sprva deloma jasno nato pričakujemo poobiačitve, nekoliko se bo tudi ohladilo.
Muzej revolucije - dejanje zavesti
Odbor za gradnjo oddelka NOB izdal prospekt
Dolenjska je doživljala najbolj krvave boje v zasužnjeni Sloveniji. V boju s sovražnikom je padlo 2.323 dolenjskih mož in žena, 1.419 jih je umrlo kot žrtve fašističnega nasilja. 'Povsem je bilo uničenih 932 stanovanjskih in 3.515 gospodarskih poslopij ter 61 javnih zgradb.
Z odmikajočim se časom postajajo možnosti, da bi mladim rodovom predstavili delež Dolenjske in njenih ljudi v naprednem gibanju ter socialistični revoluciji, vse manjše. Ideja o ureditvi primernega muzeja, v katerem bi bilo zbrano in shranjeno gradivo iz teh obdobij, sega precej pred praznovanje 600-letnice Novega mesta. Obudili so jo, leta 1972, sledil je poziv družbenopolitičnim organizacijam. Lani 31. marca je dokončno dozorel sklep o graditvi in 4. julija se je pod predsedstvom Bogdana Osolnika prvič sestal odbor za gradnjo.
Muzej revolucije v Novem mestu je ostvarljiva naloga. Tukajšnja kulturna skupnost in občinska skupščina sta sklenili, da bo to prioritetna investicija. Podobno odločitev naj bi sprejele še druge dolenjske občine, saj gre za objekt širšega, pokrajinskega pomena. Medtem je šlo v javnost priporočilo, naj bi vse organizacije združenega dela in tozdi v novomeški občini na podlagi samoupravnega sporazuma prispevali za zgraditev en odstotek od bruto osebnih dohodkov enega leta, in sicer za leto 1975 in leto 1976 v dveh letnih obrokih po 0,5 odstotka.
Priprave so v teku, denarni predračun sestavljen (17 milijonov dinarjev), programske zasnove začrtane, lokacija predvidena. Potrebna je še skupna pripravljenost, da se vsaj delno poplača dolg revoluciji. Kot je poudarjeno v prospektu, ki ga je pripravil odbor za gradnjo tega muzeja in razpečal, bo Dolenjska z načrtovanim objektom dobila skromen, vendar dostojen in sodoben spomenik, ki bo ohranil pričevanje o revoluciji in pokazal tudi kulturnozgodovinski preporod tega območja/
ČESTITKA S„KOČEVJA"
Učenci kočevske osemletke so pretekli četrtek prejeli novoletno čestitko, ki jo je poslala posadka ladje „Ko-čevje“. Podpisali so se vsi člani posadke, na čestitki pa je bila fotografija njihove ladje. Čestitka je prišla od daleč, saj je bila oddana na pošto v afriški državi Gana.
POMOČ TRIKONU
Med nedavno razpravo o gospodarjenju v prvih devetih mesecih iani v kočevski občini so ugotovili, da bo izguba do konca leta 1975 (letni rezultati zdaj še niso znani) še narastla. Trikon je dolžan kot vsi tozdi, ki poslujejo z izgubo, izdelati sanacijski program. Pri tem mu pomaga posebna občinska komisija. VTrikonu so imenovali za vršilca dolžnosti direktorja Ivana Zabukovca, razen tega pa so razpisali prosto delovno mesto direktorja.
PREDAVATELJI NA PREDAVANJIH
Medobčinski-.svet ZSMS za Dolenjsko je pripravil za člane svojega predavateljskega aktiva dvodnevni seminar 24. in 25. januarja na Otočcu (garni hotel). Na njem bodo o nekaterih zanimivih in aktualnih vprašanjih predavali:	inž.	Marko
Bulc, vodja slovenske delegacije v zboru republik in krajin zvezne skupščine, o družbenoekonomski politiki in razvoju Slovenije ter države, neposrednih nalogah v letu 1976 in srednjeročnih razvojnih načrtih Slovenije in Jugoslavije; Branko Suhy, strokovni sodelavec pri občinskem komiteju ZK v Novem mestu, o družbeni samozaščiti in oblikah sovražnih pritiskov na našo državo; Marjan ftivlin, predsednik medobčinskega sveta ZSMS, o organiziranosti ter delovnih oblikah mladinske
organizacije; Lojze Ratajc-, sekretar trebanjske občinske skupščine, o družbenopolitičnem in delegatskem sistemu pri nas, ter Marjan Osolnik, član republiškega izvršnega sveta in republiški sekretar za mednarodno sodelovanje o zunanjepolitičnih vprašanjih, neuvrščenosti in mednarodnih odnosih.
" -S'-":?-'
AAtm>
tedenski
mozaik
Ali se je orjak res potopil na morju - in kako se je to moglo zgpditi? To sta vprašanji, ki burita svetovno javnost potem, ko je prišla pred dnevi prva novica o skrivnostnem izginotju nič manj kot 115.000 tonske trgovske ladje „Berge -Istra" nekje na širokem prodročju PScifika. Na ladji je bila tride-setčlanska posadka. ,,Berge Istro" so zgradili jugoslovanski ladjedelničarji in zato je med našimi ljudmi še toliko več zanimanja za to (možno) katastrofo, ki jo v tem trenutku nihče ne zna pojasniti. Izginulo ladjo še iščejo dan in noč letala, helikopterji in ladje, 'vendar je zanjo za zdaj izginila vsaka sled. O usodi ladje krožijo najrazličnejše domneve in mpovedi, toda nobena izmed njih ne more zadovoljivo pojasniti, kako je lahko izginila tako velika ladja (še pred nekaj desetletji bi bila daleč največja na svetu!) ne da bi posadka pred tem uspela poslati v eter vsaj skromen klic na pomoč ...
Tačas pa postaja vse bolj skrivnostna tudi tisto, kar se plete okoli znanega lovca na nacistične vojne zločince, Simona Wiesenthala. Ta je imel do pred kratkim na Dunaju svoj znani židovski dokumentacijski center, ki je pomagal policijam po svetu odkriti nekaj tisoč nacističnih zločincev. Med drugim so njegovi ljudje ujeli tudi slovitega vojnega zločinca Eichmana. No, in sedaj se je okoli tega skrivnostnega moža znova spletla nova skrivnost: neki sovjetski časopis ga je odkrito obtožil, da je sodeloval z nacisti (natančneje: da je bil njihov tajni agent!) in da po vojni že nekaj let vohuni tudi za CIA! Obtožba je hudo resna, prihaja pa v trenutku, ko je Mesenthal po znanih sporih z avstrijskim kanclerjem moral (vsaj začasno) zapreti svoj dokumentacijski center na Dunaju . ..
Žal pa to novo ni vselej tudi prijetno, o čemer se morajo tudi vsak dan znova prepričati pri CIA, ki jo nemhno (ampak dobesedno nenehno) obtožujejo starih in ne tako starih grehov. Predsednik Ford sedaj resno poskuša reorganizirati to prosliilo ustanovo, ki je ZDA priskrbela precej črnih madežev ...
Sporazumevanje ali nesoglasja?
Novi družbenoekonomski odnosi, ki jih je opredelila ustava, prinašajo obilo novosti zlasti v vsebino našega medsebojnega obnašanja, pa čeprav navadno še vse preveč poudarjamo zlasti nove oblike združevanja in sodelovanja. In med novimi odnosi je nemalokrat na prvem mestu našega razmišljanja (in ocenjevanja) odnos do sporazumevanja in dogovarjanja.
Sporazumevati in dogovarjati se moramo povsod: v tozdih in krajevnih skupnostih, v sestavljenih organizacijah združenega dela, v občini, v samoupravnih interesnih skupnostih, v republiki in federaciji. In razumljivo je, da se pri takem načinu urejanja medsebojnih odnosov srečujejo različni interesi, različni pogoji, različne zahteve in različne želje. Vse to je treba vskladiti, kar je tudi smisel samega sistema, in se nato, kar je še posebej pomembno, dogovora tudi držati.
Vse to je razumljivo mnogo težje uveljaviti, kot si zamišljajo nekateri, kar seveda tudi sproža najrazličnejša negodovanja. Mnogim pa je še posebej žal po starih časih, ko je bilo mnogo lažje: napisali ali povedali smo svoje želje in potrebe, potem pa je nekdo, ki je bil „nad nami“ in tudi zato imel moč odločanja, ugotovil, kaj bo in česa ne bo. Potem smo vse to bolj ali manj mirno sprejeli, delali in največkrat tudi še bolj negodovali nad tistim, kije odločal.
Zdaj sc pri dogovarjanjih, tudi pri najpomembnejših, srečujemo kot enakovredni soudeleženci, enaki med enakimi, lir ker gre seveda predvsem za najpomembnejša vprašanja, smo kot družabniki pred enakim kosom kruha, ki ga je treba razrezati kar najbolj pravično; pravice pa marsikdaj ne predstavljajo enaki kosi, temveč tolikšni, kolikor jih nekdo v resnici potrebuje. Tu pa je v bistvu podlaga resničnega problema.
Zato tudi neredko slišimo govorice o prepirih, ko potekajo dogovori o najrazličnejših vprašanjih, zlasti še takrat, ko gre za razčiščevanja na višjih ravneh. Toda skoraj po pravilu se na koncu vse dobro izteče in ostane volk sit in koza cela. Prav ta dogovaijanja pa kažejo, da se moramo učiti nekaj novega, kar v vsakdanjem osebnem življenju že zdavnaj znamo, mnogo manj pa takrat, ko gre za politična, gospodarska, kulturna in kakršnakoli druga vprašanja, ki naj bi jih urejevali na resničen samoupravni način.
LIZBONA - Razmere na Portugalskem so se na političnem področju sicer nekoliko umirile, toda zato je v deželi vse bolj občutiti posledice gospodarske krize, ki se počasi, toda vztrajno razrašča po vsej državi. Predvsem je čutiti precejšnje pomanjkanje živil in nekaterih drugih življenjskih potrebščin. Na sliki: ena izmed lizbonskih mesnic, v katerih gospodinje te dni ne najdejo mnogih vrst mesa, katerih so bile sicer vajene. (Telefoto: UPI)
IZ ZADNJEGA PAVLIHE
GOSPODARSKA SLIKA
Prav zato je bilo tudi na minuli 5. seji centralnega komiteja ZKS nekajkrat poudarjeno, da morajo zlasti komunisti in njihove organizacije odgovorno in pošteno oceniti vsak problem, ki se pojavi, sprejeti skupna stališča in jih tudi uresničevati ter se za njih zavzemati in jih zagovarjati. Mnogo nepotrebnih zapletov smo namreč sprožili predvsem zato, ker smo preveč osebno gledali na posamezna vprašanja in zavzemali predvsem tista stališča, ki so bila v prid samo nam samim, ne pa širši skupnosti.
JANEZ KOROŠEC
POLITIKA UVOZNIH OMEJITEV
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Osrednji dogodek minulega tedna je bila vsekakor dva dni trajajoča peta seja centralnega komiteja ZK Slovenije — na kateri so izčrpno obravnavali uresničevanje družbene vloge Zveze komunistov Slovenije v boju za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, se pravi odnosov, kot smo si jih še posebno začrtali v določilih nove ustave ter so dobili največji poudarek že tudi v kongresnih dokumentih naše ZK.
Na tokratni seji centralnega komiteja, ki jo je vodil predsednik France Popit, je Vlado Janžič v uvodnem referatu posebej poudaril, čemu prav v sedanjem političnem trenutku toliko opozarjamo na široko in poglobljeno idejno-politično akcijo ZK znotraj socialistične zveze, sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij. To nam je potrebno zaradi tega, je dejal, ker je celotna naša družba sedaj v živem procesu socialistične samoupravne preobrazbe družbenoekonomskih odnosov — prav to pa je tisto, kar je bistvo našega družbenega boja.
Skrb za akcijo ZK v sleherni družbenopolitični organizaciji pri nas torej ni nekako izven celotnega boja za nov ustavni položaj delavcev, vsega našega delavskega razreda, marveč je gibalo za uresničevanje ustavno in s statuti opredeljenih funkcij sleherne družbenopolitične organizacije.
Z drugimi besedami povedano: komunisti si morajo v prvi vrsti prizadevati, da bodo o vseh aktualnih vprašanjih razpravljali delavci, organizirani v sindikatih kot njihovi najširši organizaciji. Nadalje si morajo komunisti prizadevati, da bo delegatski sistem na vseh ravneh resnično uspešno deloval — in zelo pomembno je, da si komunisti prizadevajo, da se ne bo noben samoupravni ali drugačen organ začel spreminjati v morebitni organ nad delavci, ki bi si v nekakšnem interesu delavskega razreda skušal prisvajati oblast in s tem pravico do odločanja.
In še: čedalje bolj je živo spoznanje, da Zveza komunistov ne more biti in ni nekakšen posrednik med delovnim človekom in politiko ter med delovnim človekom in samoupravljanjem - tudi prek Socialistične zveze ne. Merilo uspešnosti in revolucionarnosti boja komunistov je zagotovitev učinkovite in množične politične dejavnosti pri samih družbenih temeljih; le tako se bo nam reč lahko krepil družbenoekonomski položaj delavca v samoupravni skupnosti, ki mora zagotoviti neodtujljivost dohodka od ne-
ZK ne more biti nekakšen posrednik
posrednega proizvajalca in njegov odločujoči vpliv na vse tokove družbene reprodukcije.
Po izčrpni razpravi — v kateri je prišla vsestransko do izraza zahteva, da se dejavnost komunistov usmeri na ključna vprašanja pri uresničevanju ustavnih načel — so na tokratni seji CK ZKS sprejeli tudi sklepe o neposrednih nalogah komunistov v sedanjem družbenem razvojnem obdobju.
V Slovenski Bistrici so prejšnji teden praznovali - v okviru občinskega praznika so
obeležili spomin na legendarni Pohorski ba-* taljon. Ob tej priložnosti so častnemu gostu Edvardu Kardelju podelili posebno plaketo za izredne zasluge in velik prispevek v izgradnji našega družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema, kot idejnemu tvorcu naših temeljnih državnih dokumentov ter za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov.
Ob obisku v Slovenski, Bistrici se je Edvard Kardelj udeležil sestanka občinskega političnega aktiva ter pri tem tudi sodeloval v razpravi. Spregovoril je o nekaterih aktualnih vprašanjih nadaljnjega razvoja našega gospodarstva, o vplivu komunistov na spreminjanje odnosov v združenem delu — ter je pri tem predvsem poudaril nenehni boj naših delovnih ljudi za večjo produktivnost gospodarstva, kar je za naš uspešni razvoj vsekakor temeljna naloga.
Našo zunanjo menjavo, je ob tem dejal Kardelj, moramo postaviti na nove temelje ter preiti na višje oblike sodelovanja, ne pa ostati samo na trgovinski menjavi. Preiti moramo na medsebojne kooperacijske pogodbe, je dejal - pri tem pa bomo bržkone morali združiti naše gospodarske moči, če bomo hoteli uspešno nastopati na tujih trgih.
Republiški izvršni svet, ki je zasedal konec prejšnjega tedna, je že podrobneje razpravljal o neposrednih nalogah, ki izvirajo iz razvojne resolucije za letos. Poudarjeno je bilo, da bi izvršni svet skupaj z združenim delom in drugimi družbenimi dejavniki moral posvetiti čimvečjo pozornost ustvarjanju dohodka in večanju produktivnosti dela.
Tudi letos so pode lih tradicionalne nagrade Borisa Kraigherja za izjemne dosežke trajnejšega pomena v našem gospodarstvu.
Na slovesnosti, ki je bila prejšnji teden v Ljubljani v klubu poslancev, so bile te nagrade izročene: direktorju Kmetijskega kombinata Ptuj dr. Cvetku Dopliliarju, direktorju sektorja tehnične kontrole in raziskav v Železarni Jesenice dr. Marinu Gabrovšku, direktorju Industrijsko montažnega podjetja Ljubljana Stanku Krumpaku, direktorju mariborskega Primata Janezu Pograjcu in di rektorju Kartonažne tovarne Ljubljana Francu Zupančiču.
tedenski zunanjepolitični pregled
Izredno zasedanje Organizacije afriške enotnosti, ki so ga sklicali v Adis Abebi, da bi na njem dosegli rešitev angolske krize, se je končalo neuspešno. Šefi vlad držav, vodje delegacij, niso namreč po treh dneh uspeli doseči niti najbolj skromnega kompromisa, marveč so se razšli ne da bi karkoli dosegli. Njihovo delo bo nadaljeval poseben komite dvanajstih držav, ki so ga za take in podobne primere ustanovili v tej organizaciji že lani.
Enotnost afriških dežel je padla na izpitu, ki je bil res izjemno težaven, pa je tako razočaranje vendarle — če je v tem sploh kaj tolažbe - nekoliko manjše, ostaja pa vsekakor.
Točno polovica afriških držav je bila za to, da izrečejo vso podporo in pomoč LR Angoli, Ki jo je proglasilo osvobodilno gibanje MPLA (vodi ga dr. Ago-stinho Netto), polovica pa je menila, da tega ne more storiti, ker meni, da zaslužita tudi drugi dve gibanji (UNITA in FNLA) podporo in priznanje -vsaj delno.
Prav tako si niso bili enotni tudi v oceni glede tega, kdo se vmešava v angolske notranje zadeve in kdo ne. Medtem ko so se nekateri zavzemali za to, da bi obsodili prav vse države, ki podpirajo eno ali drugo stran v Angoli (torej tako Sovjetsko zvezo kot Združene države Amerike - kar je na primer predlagal zambijski predsednik Kaunda), so bili drugi drugačnega mnenja. Nigerija, na primer, je sodila, da je treba obsoditi samo Američane, Sovjetske zveze pa ne.
V nečem so si bili udeleženci izrednega zasedanja Organizacije afriške enotnosti v Adis Abebi sicer povsem enotni, toda to je kaj malo pomagalo: enotni so si bili v obsodbi posredovanja Južne Afrike, katere enote se udeležujejo bojev na strani UNITA in FNLA proti LR Angoli.
Polom v Adis Abebi je lahko začetek hujše krize v odnosih med afriškimi državami, čeprav so še vedno možnosti, da se to prepreči. Toda angolski problem ostaja še vedno tam, kjer je bil — v slepi ulici.
Koliko časa bo še tako, je težko reči, vse bolj pa prevladuje mnenje, da se bo položaj dokončno razčistil šele na lojnem polju. To pa pomeni še več žrtev angolskega ljudstva in še več tuiega vmešavanja v angolske iioi»r.je zadeve.
p\lestinci v vs
Izrael se je dokončno odločil, da ne bo sodeloval na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov, na katerem raz-
pravljajo o bližnjevzhodni krizi.
Objektivno je ta poteza samo še korak dalje v sedaj že kar zajetnem seznamu nesmotrnosti, ki jih je zagrešila izraelska diplomacija v zadnjih nekaj letih. Dejstvo je namreč, da so dobili Palestinci, ki jih predstavlja na začeti razpravi v varnostnem svetu (začela se je v ponedeljek) Palestinska osvobodilna orga-
POLOM
V
ADIS
ABEBI
nizacija, še več maneverskega prostora - predvsem pa izredno možnost, da glasno in neodvisno razložijo svoj pogled na bližnjevzhodni labirint in terjajo uresničitev svojih zakonitih pravic.
To se je medtem že zgodilo z govorom Faruka Koudumija, ki velja za zunanjega ministra14 PLO. V svojem nastopu je razložil zgodovino bližnjevzhodne krize in poudaril, da je njeno bistvo palestinski problem.
Prav tako je terjal pravico, da se na ozemlju, ki ga sedaj zasedajo Izraelci, ustanovi palestinska država — to naj bi bila laična Palestina, v kateri bi enakovredno živeli tako Židje kot muslimani, kristjani in vsi drugi.
Sicer pa menijo, da bo razprava šele dosegla svoj vrh z nastopi tudi drugih članov varnostnega sveta.
TELEGRAMI
REYKJAV1K - Islandski ribiči so blokirali dohod do radarske postaje NATO in centra za komunikacije na jugovzhodu otoka; protestirajo proti „tihcmu soglasju NATO in britanski grobosti" v sporu okoli ribolova. Protest je bil povezan s sestankom sveta NATO, na katerem so obravnavali spor dveh partnerjev v paktu, Islandije in Britanije.
NEVV YORK - Ob vhodu v podzemsko železnico pri palači OZN so odkrili tri bombe ročne izdelave. IYva jev bila tempirana na 15. uro po krajevnem času, torej le pol ure pred nameravanim začetkom razprave v varnostnem svetu. Varnostna služba svetovne organizacijo je zaprla celotno območje okrog palače OZN, okrog dvorane varnost-neua sveta pa so okrepili straže.
r redna ie zapisati
Kaj se dogaja z delegatskim sistemom, je shodil ali je še vedno pri prvih korakih? Ocene o tem se med seboj razlikujejo, cesto so si celo diametralno nasprotne.
Delegatske ovire
Ce smo pazljivo sledili družbenopolitičnim dogajanjem, nam gotovo ni bilo težko izluščiti ugotovitve, da razvoj delegatskega sistema in odnosov še vendarle ni tak, da bi ga lahko prepustili toku življenja. V tem so si enotne ocene republik in pokrajin, regij in občin, dodajmo pa še, da se na nujnost nadaljnjega razvoja in utrjevanja delegatskega sistema nanaSa tudi vrsta sklepov zadnje, 5. seje CK ZKS. Komunisti, je podčrtano v vsebini teh sklepov, so še posebno zadolženi za to, da se začne »delegatski voziček" hitreje in brez ovir pomikati naprej po tiru, ki ga je določila nova ustava.
Zakaj delegatski sistem ne deluje tako, kot je zamišljeno? Za to je več razlogov, ponovimo pa le nekatere, ki so bili izrečeni na petkovi razširjeni seji medobčinskega sveta SZDL v Novem mestu. Nevzdržno je, da gradivo za seje občinskih skupščin in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti ali kasni ali je pripravljeno v premajhnem številu izvodov ali je preobširno, na splošno pa pisano tako suhopar- ■ no in uradniško učeno, da niti po večkratnem branju ne ostane nič v glavi. Potem je tu čas, potreben, da se to gradivo premelje, dobi stališča in podobno. Indok centri naj bi pomeni!: premik in odločujočo vlogi pri oboroževanju delegatov z infor macijami in znanjem. Kajpak r: are zapostavljati potrebe r* sirjenju vsakršnega znanja m v; posebej družbeno in idejnop !t-tičnega izobraževana de lega ion
Vsi delegati tudi se ne mori opravljati svoje funkcije, kako želijo in kakor jim veleva dolžnost. V podjetjih je, kot so po udarili na seji, problem nadomeščanja delavcev, ki so kot delegati določeni za seje. Drugod spet je ovira neurejeno plačevanje za čas, ko delegat opravlja svojo dolžnost. Ob tem je nemalo primerov, ko delegata preprosto ne veseli iti na sejo, češ da tistega, kar se bo tam govorilo, sploh ne bo razumel. V tem pa so tudi razlogi za mnoge upravičene in neupravičene izostanke s sej, kar skupščine in druga samoupravna telesa redno spravlja na rob sklepčnosti.
Če dodamo še, da delegacije ali delegati ne živijo z bazo, da se delegacije in delegati za republiška in zvezna telesa še vedno lovijo v svojem delovanju
-	in še bi lahko naštevali, smo opozorili na glavne hibe, ki hromijo in zavirajo nove odnose, dane z novo ustavo. Odpravljanje napak ne' trpi odlašanja.
I. ZORAN
Sejmišča
Kmetijski nasveti
St. 3 (1382)- 15. junua;ja 1373
(  ^
KRŠKO■ PRVA KOMASACIJA
Zemljiške združbe ali komasacije so v krški občini, kjer še vedno prevladuje maihna razdrobljena posest, še Kako potrebne. Občinska kmetijsko-zemljiška skupnost je zato to nalogo postavila na prvo mesto in si slej ko prej prizadeva prvi uspeh doseči v naselju Kalce-Naklo, kjer so dali pobudo že sami kmetovalci. Za površino, ki obsega okoli 54 hektarjev, pa sedaj vendarle še nimajo potrebnega soglasja. Strokovni del komasacije naj bi zaupali republiškemu geodetskemu zavodu, ki naj bi prevzel tudi delitev kompleksa. Od uspeha te prve akcije je pravzaprav odvisna tudi uspešnost nadaljnjih prizadevanj.
V	  /
„Prevarani" dobri kooperanti, ki so spoštovali pogodbe, bodo v KZ Trebnje dobili doplačanih
840.000	dinarjev.
Pogodba le ni prazna beseda!
Na občnem zboru Kmetijske zadruge Trebnje so 31. decembra potrdili sklep o doplačilu lani odkupljenega krompirja. Najbrž ni treba posebej naglasiti, da je ta sklep že pred
Rast po združitvi
S slovesno otvoritvijo novih skladiščnih prostorov in upravnega poslopja, ki je bila tik pred novim letom, so v krškem Imperialu, temeljni organizaciji združenega dela ljubljanskega Žita, pričeli uresničevati srednjeročni razvojni program. Njegov drugi del predvideva dograditev proizvodnih prostorov, nakup nove strojne opreme, gradnjo obrata družbene prehrane pa tudi obnovo pekarne v Krškem in novo v Brežicah.
Vse to naj bi do konca 1980. leta potrojilo današnji fizični obseg proizvodnje in kar je pravzaprav enako pomembno, početverilo prodajo in dalo kruh še precejšnjemu številu delavcev, tako da bi se njihovo današnje število povečalo za polovico.
Sicer pa so na slavju poleg teh podatkov posredovali le druge, ki go-
Zimske gume, tovariši!
(Karikatura: Marjan Bregar)
Še malo, pa bodo Novomeščani, ki si privoščijo staromodno pešačenje, čez Glavni trg stopali kar po strehah avtomobilov. Pri tem niti ni važno, da se jim bodo prikazovale bele miši zaradi zaužitih strupenih izpušnih plinov, ki vsak dan stkejo megleno tančico nad cesto. (Foto: Markelj)
Plod samoprispevka Kočevcev je zimski bazen, ki so p 9. januaija odprli pri osnovni šoli v Kočevju. Na posnetku so prvi kopalci. V dopoldanskem času se učijo plavati otroci, popoldne pa je bazen na voljo ostalim občanom. (Foto: France Brus)
NOVO MESTO: na ponedeljkovem, srednje živahnem sejmu so bile cene takšne kot prejšnji teden. Naprodaj je bilo 239 pujskov in 26 nad tri mesece starih prašičev. Gospodarje je menjalo 243 živali; pujski so veljali od 480 do 620 din, od tri do pet mesecev stari prašiči pa 630 do 750 din.
BREŽICE: sobotni sejem je imel veliko ponudbo, saj so rejci pripeljali na prodaj kar 548 prašičev, od tega 37 starih nad tri mesece, fro-dali so jih 507; mlajši so veljali do 30 din, nad tri mesece stari prašiči pa do 20 din kilogram žive teže.
podprlo predlog, naj bi zvezni prometni davek od goriva letos spet namenili v korist cest.
Manj razvita območja Slovenije naj bi bila v prihodnjih petih letih deležna ene četrtine vsega denarja, namenjenega za modernizacijo magistralnih in regionalnih cest. Širše Kozjansko naj bi v tem obdobju dobilo za ceste približno 400 milijonov dinarjev.
Na razpravi v Sevnici so se strinjali, da so merila in predvideni način urejanja cestnega omrežja bolje opredeljena- in obdelana kot so bila v vseh prejšnjih programih. Predsednik Vinko Gobec je poudaril, kako nujno potrebno je, da regije tudi same uskladijo potrebe in želje. Posavje predlaga, naj pride v program še nekaj cest. Tudi v Sevnici so na koncu naglasili, da je potrebno v prihodnje dosledno poskrbeti, da bo zbrani denar v resnici porabljen le za ceste in ne za kaj drugega.
A. Z.
Na vrsto prihajajo svinje
Zamisel, da bi umetno osemenjevali domače živali, da bi to mnogo obetajočo novost s pridom izkoristili v zootehniki, je stara 90 let. Ob začetku tega stoletja so prve poskuse izvedli v več deželah, med njimi v takratni Rusiji, kjer so zelo zgodaj uvedli umetno osemenjevanje kobil. Na splošno seje ta zootehnični ukrep v govedoreji množično razširil po drugi svetovni vojni; v Sloveniji ima za to velike zasluge pokojni profesor biotehniške fakultete v Ljubljani dr. Marijan Pavšič.
Medtem ko se je umetno osemenjevanje krav sorazmerno lahko in hitro uveljavilo, gre težje z umetnim osemenjevanjem svinj, četudi je na dlani, da je to eden najbolj uspešnih ukrepov za nagel napredek prašičereje. Ovire so predvsem ..tehnične narave"; pri svinjah je težko ugotoviti začetek estrusa (bukanja), razen tega pa zaenkrat še ni odkrit postopek oziroma sredstvo, kako bi ohranili meijaščevo seme dalj časa živo, uporabno.
Znano je, da je mogoče bikovo seme zamrzniti, tako da je uporabno še po več mesecih. Zaenkrat je mogoče merjaščevo seme ohraniti le kot sveže - do dva dni. Zadnje raziskave dajejo upanje, da bo mogoče zamrzniti tudi merjaščevo seme, s tem pa se bo zelo olajšal celoten postopek.
Kot že navedeno, je odločilne važnosti, da rejec ugotovi, kdaj se začne svinja bukati. Buka se vsake tri tedne, seveda če je žival zdrava in normalna, samo bukanje pa traja dva do tri dni. Priporočajo, da je najbolje umetno osemenjevati v času 12 do 30 ur po začetku estrusa.
Naj ob koncu še poudarimo prednosti umetne osemenitve. S semenom enega merjasca je mogoče oploditi na leto do 1.000 in več svinj, torej ni treba rediti toliko plemenjakov in lahko izberemo zares vrhunske. Umetna osemenitev preprečuje širjenje nevarnih kužnih bolezni. Zaradi teh pomembnih prednosti je pričakovati, da se bo od prvih začetkov, ki imajo primere tudi na Dolenjskem, novost kmalu bolj razširila in da bodo razgledani rejci uvideli prednosti in pomagali uveljaviti ukrep, ki bo izboljšal prašičerejo tako, kot je umetno osemenjevanje krav govedorejo.
Inž. M. L.
Namesto običajnega hrupa kegljev je od nedelje do torka napolnjevalo gasilsko kegljišče ptičje petje. Celjsko društvo, med njimi domačini M. Dernovšek, A. Jerman in S. Osovnikar, je pokazalo okrog 130 ptic. Razstavljeni so bili tudi fi-šeiji, zmagovalci šampiona ta v Zagrebu.
Do jeseni 1976 mora Novo mesto dobiti vsaj eno novo otroško varstveno ustanovo za 200 otrok in pa potujoči vrtec za podeželje. Tako je bilo sklenjeno na skupščini otroškega varstva prejšnji teden. Posnetek je iz vrtca na Drski, ki je bil komaj odprt, a v trenutku poln. (Foto: R. Bačer)
Posavske ceste so — brez pretiravanj — povečini nevzdržne. Res je treba pritrditi besedam Vinka Gobca, predsednika izvršnega odbora republiške skupnosti za ceste, ki jih je izrekel minuli četrtek na posvetovanju v Sevnici, češ da je bilo po vojni veliko narejenega, vendar z razmerami Posavci še zdaleč niso zadovoljni.
Promet
Posvetovanje je pripravil medobčinski svet SZDL za Po-saje kot svoj prispevek k javni' razpravi. Pozdravil je predlog republiške skupnosti za ceste, naj bi razpisali javno posojilo. Prav tako pa je posvetovanje
tem doživel soglasno podporo pri kmetijsko-gospodarskih odborih.
Doplačila bodo deležni tisti pridelovalci krompirja, ki so v času, ko je veljala prvotno določena (nizka) dogovorjena cena, zadrugi dobavili najmanj 35 odstotkov pogodbeno vezanega pridelka. Doplačilo bo znašalo 30 par za kilogram merkan-tilnega krompirja, pridelovalci semenskega krompirja pa naj bi po tem sklepu dobili 40 par pribitka za en kilogram oddanega krompirja. V zadrugi računajo, da bodo na ta način kmetje dobili približno
840.000	dinarjev.
Pogodba torej ni le prazna beseda. Ob tem velja poudariti, M se ob začetku lanske jesenske krompirjeve mrzlice prav gotovo ni splačalo toliko špekulirati, kot so nekateri kmetje. Tisti, ki so se pošteno držali pogodb, so dali pridelek pravzaprav
?3 2,05 do 2,10 dinarja kilogram,
o	pa je še enkrat več kot v predhodnem letu!
Toda moralna in materialna škoda špekulacije se kaže tudi drugače. Zadruga se trudi in poštenim kooperantom pomaga, kjer le more. Tako bo spet posredovala semenski krompir po zelo ugodni ceni, regres pri nakupu škropiv, dobri kooperanti pa naj bi imeli tudi prednost pri posojilih za obnovo kmetijskih gospodarstev, pri nabavi strojev in drugem. V lanskem, kriznem letu se je tudi pokazalo, da je večina pridelovalcev cenila spoštovanje dogovora s Kolinsko in zadrugo v letu poprej. Zadnji ukrep o doplačilu je nova potrditev poštenih odnosov in spodbuda za sodelovanje vnaprej.
vorijo o' hitri rasti Imperiala po združitvi z Žitom, to je po 1970. letu. Odtlej so celotni dohodek več
Te dni je bil v razpravi osnutek republiškega zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju. Določal bo posebne ukrepe za varstvo pred hrupom in predvideval precejšnje kazni za tiste, ki zakona ne bodo spoštovali. Predvideva tudi ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred hrupom. Posebno pomemben ie 7. člen zakona, ki bo zavezoval naročnike prostorskih, urbanističnih in zazidalnih načrtov, da bodo v svojih načrtih upoštevali tudi zahteve varstva okolja. Če tega ne bodo storili, bodo morali plačati denarne kazni. Za delovne organizacije, ki ne bodo upoštevale zakona in bodo motile nočni mir v naseljih, je predvideno od 5 tisoč do 50 tisoč dinarjev kazni, za neodgovorne posameznike pa predvideva zakon zapor do 30 dni ali denarno kazen od 3 tisoč do 30 tisoč din.
Hkrati z zakonom bo sprejet pravilnik, ki bo določal, kolikšen je lahko dovoljeni hrup v bivalnem okolju, fredlagano je, naj bi znašal največji dovoljeni hrup v industrijskem območju 85 decibelov. Za pri-merjavo naj navedemo, da dela železniška kompozicija v naselju hrup z močjo 100 decibelov, avion 130 in da znaša hrupnost na živahni, prometni ulici 80 decibelov.
kot popeterili, fizični obseg proizvodnje se je povečal za 239 odstotkov, prodaja na tuje pa kar za'
29-krat. Tudi v minulem letu se je uvoz v primerjavi z 1974 povečal za 167 odstotkov, odpirajo pa se tudi že možnosti za prodor v nekatere nove države.
Ž. ŠEBEK
Hrup z zakonom
Hrup lahko menda, če je silno močan in dalj čas trajajoč, človeka celo ubije, gotovo pa lahko trajno poškoduje njegov živčni sistem. Iz dneva v dan pa tako in tako prispeva svoj delež k živčnosti" dobe, v kateri živimo.
Doselj ni bil nihče po zakonu dolžan upoštevati, da hrup moti okolje.
V	bližini stanovanjskih četrti so v mestih rasli industrijski objekti -tudi na Dolenjskem je več takih primerov - ljudje pa so lahko samo nemočno protestirali, da jim industrijska kladiva in druge naprave rušijo potreben mir in počitek.
Zakaj začasno zakon namesto dogovora
Obrazložitev podpredsednika republiškega izvršnega sveta dr. Avguština Laha o financiranju interesnih skupnosti
Za prve mesece tega leta je sprejet zakon o začasnem financiranju interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti.
Dr. Avguštin Lah, podpredsednik IS skupščine SRS, je na kratko razložil, zakaj je prišlo do tega odloga in kako bo začasno financiranje urejal zakon ...
Doslej smo imeli en sam družbeni dogovor; veljal je za vse občine, SIS in za dejavnike v republiki. Nedvomno osredotočenje nalog ne spodbuja neposrednega sodelovanja družbenih dejavnosti z uporabniki njihovih storitev in v usmerjanju se je oliranjala stara struktura teh dejavnosti. Pravi pomen družbenih dejavnosti pa je pomagati gospodarstvu, da se obnavlja, usposablja za sprejemanje novih dosežkov v znanosti in tehnologiji, da povečuje produktivnost, da z zadovoljevanjem materialnih potreb prebivalstva zagotavlja delovnim ljudem in občanom tudi primeren družbeni standard in kulturno življenje. Edina prava pot je čim bolje povezati gospodarstvo in družbene dejavnosti in sc sporazumevati o menjavi dela tam, kjer nastaja, kjer se uresničuje in oblikuje po resničnih potrebah. Tako bomo družbene dogovore sklepali v vseh občinah za otroško varstvo, osnovno izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, zdravstveno varstvo, socialno skrbstvo in tudi za pokojninsko-invalidsko zavarovanje delavcev in kmetov. Za vse to namreč združujejo sredstva delovni ljudje s prispevki iz svojih bruto osebnih dohodkov.
V republiki usklajujemo le tri področja družbenih dejavnosti: to je vzgojno-izobraževalna dejavnost po osnovni šoli, raziskovalno delo in zaposlovanje. Pa še o programih teh dejavnosti se v bistvu dogovarjamo v združenem delu. Vendar za te namene združujejo sredstva temeljne OZD iz svojega dohodka in na ta način se kaze bistvo medsebojnega odnosa: če bodo te družbene dejavnosti pomagale gospodarstvu, da bo povečalo svoj dohodek, bo tudi za te dejavnosti položaj ugodnejši. Sicer pa, ker nam lahko naprej pomaga le raziskovalno delo, osvojeno znanje in izkušenost, bomo tem področjem posvečali precej pozornosti.
USKLADITEV JE ZAHTEVNA NALOGA
Da sklenem svoj odgovor: letos v dogovarjanju sodeluje 60 občin s 1064 krajevnimi skupnostmi, 546 SIS na vseh ravneh in področjih in neznano veliko število - vsekakor več deset tisoč - delegatov, članov svetov in odborov, delovnih ljudi in drugih občanov. Uskladiti neštete interese ni preprosta naloga. Z družbenimi dogovori si bomo razdelili naše naloge in zagotovili izvršitev resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju.
Še to: zakon bo uredil začasno financiranje v glavnem tako, kot je bilo letos oktobra; v novembru in
ZA VSE 65 LET
Ko smo v prejšnji številki poročali o večjih kmečkih pokojninah,
do te pokojnine upravičene .tudi ženske, ki so dopolnile 60 let. Žal je starostna meja za pridobitev kmeč-
se nam je po pomoti zapisalo, da so te pokojnir
' 30]
___________meja	za	pridobitev
ke pokojnine še vedno skupna in nespremenjena: za moške in ženske najmanj 65 let starosti.
decembru so nekatere SIS namreč spreminjale stopnje. Le socialno skrbstvo bo iz proračunov prešlo v pristojnost SIS. Konec marca 1976 pa ne bomo obremenjevali gospodarstva in drugih s proračuni, temveč bomo nove stopnje primerno določili po dogovoru za leto 1976 in bodo veljale od aprila naprej.
Letos so občine pred zelo zahtevno nalogo. Upoštevati morajo potrebe in" možnosti združenega dela na eni strani, na drugi pa zmogljivosti družbenih dejavnosti. Tako usklajujejo potrebe in zahteve, pričakovanja in pravice med programi in usmeritvami na sedmih področjih družbenih dejavnosti. Od tega dogovarjanja pričakujemo, da bo marsikaj iz dosedanje prakse preuredilo oziroma bolje uskladilo interese uporabnikov in ponudbe izvajalcev.
Ni pa vse odvisno od koordinacijskih odborov; važno je, kako so z njimi sodelovali delegati in strokovne službe SIS. Za vse te lahko rečemo, da je letošnje dogovarjanje
gjskusne narave, nova izkušnji, azvitega tudi še nimamo modela družbenega račrtovanja, ki se gradi od ugotavljanja potreb v združenem delu ob oblikovanju kompleksno povezanih programov interesnih skupnosti.
NIKOLI NE BO ŠLO BREZ PRIPOMB
Glede pripomb k poteku dogovarjanja lahko ugotovim, da si nismo zatiskali ušes pred njimi, in tudi od tiska smo pričakovali, da nas obvešča o glediščih v združenem delu in v krajevnih skupnostih ali v občinah. Tako zapleteno dogovarjanje ne bo nikoli brez pripomb. Republiški aktiv je bil trikrat, septembra, oktobra in decembra, med nosilci dogovarjanja v vseh občinah in več je bilo se drugih posvetovanj po regijah in v republiki. Skušali smo ugotavljati razmere, pojasnjevati, usmerjati.
Ponekod so se prehitro ustavili ob sleherni težavi ah neznanki, navajeni pač na vzorce iz republike. Drugod pa so bolj poslušali delavce in delegate in pogumneje reševali zadeve, pa se to tudi pozna v dosežkih dogovarjanja.
Glavna stiska, ki veje iz pripomb, je glede solidarnosti, Povsod moramo namreč zagotoviti osnovno raven osnovnega šolanja, zdravstvenega in socialnega varstva. Preveč je občin, ki poprečne ravni same ne morejo zagotoviti iz prispevkov svojih občanov; te pričakujejo solidarnostna sredstva iz razvitejših občin. To solidarnost negujemo kot prepotrebno vezivo za odnose v celotni družbeni skupnosti. Toda problemi, se zaostrujejo tudi v razvitih območjih, kajti ob velikih preselitvah v mesta so potrebne nove šole, vrtci, zdravstvene ustanove.
VEDNO NEKAJ OBČIN NEZADOVOLJNIH
V nekaterih mestih imajo več kot v dveh izmenah zasedene Šolske prostore, ne zmorejo vseh lastnih bremen, in tu so težave. Desetkrat smo
letos že skupno preračunavali to prelivanje sredstev in vedno je nekaj občin nezadovoljnih. Navsezadnje se Iki treba o tem dogovoriti. Zato ni dobro, da iz nekaterih pripomb veje tudi nekritičnost, pa tudi, vse občine niso prispevale svojega deleža k pravilnemu in objektivnemu ocenjevanju razmer. Cez leto bo treba te stvari dobro pregledati in tudi kaj ukreniti
Te dni so se predstavniki občinskih in republiške vzgojno-izobraže-valnc skupnosti dogovorili o sistemu solidarnosti na vzgojno-izobraževal-nem področju. O enotnem zdravstvenem varstvu se dogovarjajo po regijah; teh imamo devet, toda morajo si tudi med seboj pomagati in združevati sredstva za naložbe, predvsem za bolnišnice in nekatere zdravstvene domove. Razumljivo je, da so težave, ker stroški v zdravstvu rastejo hitreje kakor pa sredstva za ta namen. Solidarnostno si pomagajo občine tudi v socialnem skrbstvu in še drugod.
KAKO JE S KULTURO
Drugače pa je v kulturi. Občinske in republiška KS se dogovorijo o skupnih nalogah in te vzajemno financirajo. Marsikje za kulturo nimajo dovolj sredstev in se branijo povečanega prispevka za skupne naloge, ki so vse večje. Mnogi napak mislijo, da gre le za osrednje kulturne ustanove. Tudi za te gre in reči je treba, da ne koristijo le meščanom v nekaj središčih; to je zmota. Radio, televizija, knjige, revije, film in še kaj prodirajo do zadnjega kotička in z njimi vsa kultura, ki se z njo ponaša narod. V vsako šok), na vsak koncert - take ali drugačne vrste, v sleherno knjižnico, v odnose med ljudmi, za razvoj turizma, za boljši standard, za kult urnejšo prodajo blaga - za vsem tem je kultura naroda. Lahko je občanu dati kredit in avto, mnogo teže pa ga je usposobiti za kulturnega in za vse varnega voznika avtomobila in še teže, a toliko potrebneie je poskrbeti, da se bo počutil svobodnega in kulturnega povsod, kamor sc bo z avtom pripeljal. Na tem področju je največ nasprotujočih zahtev in pričakovanj in največ težav, da nismo še sklenili družbenih dogovorov. Mnogi si želijo boljši radijski in televizijski kulturni del programa, toda čez zvočnike in ekrane ne gredo prazni e^k-
troni, temveč kultura, ki stanc, ker je v njej opredmeteno delo, umetnost in vrednost družbenega kulturnega bogastva.
Zaradi ugotovitev, da ostaja nekaterim premalo sredstev in možnosti za njihove dejavnosti in naloge, pa si ne moremo dosti pomagati. V letu 1976 ostanejo sredstva na isti ravni. Nominalno se sicer povečujejo glede na poprečje v letu 1975 za 11 odst., realno pa ne. Večji del tega je uskladitev s cenami ob koncu leta, razširitev dejavnosti pa smo tudi že dosegli, saj je od jeseni več kot 100 novih oddelkov samo v srednjih šolah, zdravstvenih storitev v ambulantah je 6% več itn. Z vsakim dinarjem moramo skrajno preudarno gospodariti in za vsako dejavnost se moramo vpraati, kako nam koristi in kako opravičuje vsak dinar. Sicer pa ne gre za družbene dejavnosti same, za naš standard gre, za izobraževanje in usposabljanje, za uvajanje boljše tehnologije in organizacije dela, za boljše varstvo ljudi. Iz tega moramo izhajati in po potrebah bodo delovni ljudje tudi združevali sredstva za dogovorjene dejavnosti.
KAKO PRIHODNJE LETO
Resolucija nakazuje usmeritve in prioritete. Res je tudi v resoluciji dotočen obseg, ki ga poraba lahko doseže, ker to izhaja iz narodnogospodarske bilance in iz stališč združenega dela. Resolucijo sprejemajo delegati iz združenega dela in iz občin. To pa ne pomeni, da se gospodarstvo ne bo še posebej dogovarjalo s pogodbami za potrebne storitve, in tako ima izobraževanje, raziskovalno delo in še katera dejavnost odprto možnost, da uveljavi prioriteto in svojo vlogo.
Letošnje dogovarjanje se je premaknilo iz republiške ravni na občinsko in v združeno delo. Drugo leto bomo začeli ugotavljati potrebe v delovnih organizacijah inv KS. Na te osnove bomo gradili programe in samoupravne sporazume-Tudi združevanja v gospodarstvu, uvajanje družbenega planiranja po novih načelih in s srednjeročnim načrtom določena usmeritev nam bodo trdnejša opora tako v programskem pogledu kakor v financiranju. S takšnimi izkušnjami in obenem željami za napredek na vseh področjih pričenjamo novo leto 1976.
Dr. AVGUŠTIN LAH
Vlado Janžič:
Učinkovita le idejno enotna ZK
Samo idejno enotna Zveza komunistov bo tudi akcijsko učinkovita v našem socialističnem samoupravnem sistemu. Takšna Zveza komunistov pa bo potem tudi resničen dejavnik in najpomembnejši udarni in akcijski odred delavskega razreda v sistemu socialističnega samoupravljanja, v katerem se delavski razredni interes še vedno spopada z raznimi sku-pinsko-lastninskimi, delnimi ter osebnimi in slojevskimi interesi. Vse tiste sile, ki so si prizadevale uveljaviti te svoje interese na račun osnovnega delavskega interesa, so zato svojo akcijo naravnale na rahljanje idejne enostnosti Zveze komunistov. Če jim je v nekaterih okoljih uspelo vnesti idejno zmedo v Zvezo komunistov in jo s tem oslabiti v boju proti socializmu in samoupravljanju tujim silam, jim je s tem uspelo tudi ločevati jo od delavskega razreda. Zato se moramo v Zvezi komunistov upirati pritiskom, ki potiskajo Zvezo komunistov v položaj, da bi zagovarjala sleherni interes v delovni organizaciji, občini ali republiki. Naš celotni socialistični samoupravni razvoj, še posebno v razmerah naše večnacionalne družbe, nam je pokazal, da lahko gradimo socialistične odnose, če avantgarda delavskega razreda ne popušča tistim, ki so proti socializmu in samoupravljanju. Taka Zveza komunistov tudi ne bo nikoli izgubila stika z delovnimi množicami.
(Iz referata namestnika sekretarja IK predsedstva CK ZKS na 5. seji CK ZKS)
V SPOMIN
13. januaija je minilo leto dni bolečine in žalosti, odkar nas je mnogo prezgodaj v 36. letu starosti zapustil naš dragi mož in oče
MIRKO
VORKAPIČ
oficir JLA
Naša samota in bol sta večni. Vsem, ki se ga še spominjate, prisrčna'hvala.
Njegovi:
žena Ivanka, hčerka Mirjana in sin Iztok
Zdravstveni dom Ljubljana je ob sredstvih samoprispevka tukajšnjih občanov odpri nov zdravstveni dom v Vidmu—Dobrepoljah. Zdravstveni dom je za ta kraj velika pridobitev, saj sta ob splošni ambulanti občanom na voljo tudi zobozdravstvena ordinacija in otroška posvetovalnica. (Foto: Roman Fingušt)
V SPOMIN
9. januarja 1976 so minila štiri dolga, žalostna leta, odkar nas je zapustila naša ljuba mama, stara mama in sestra
FKANČIŠKA MIKEC
z Malega Slatnika
Ne moremo verjeti, da te ni več med nami. Dom brez tebe je pust in prazen. Vedno se te še vsi radi spominjamo, saj si bila za nas vedno tako dobra. Hvala vsem, ki se te tako radi spominjajo in ti nosijo cvetje na tvoj prerani hladni grob.
Neutolažljivi: hčerke Micka, Rezka, Francka, Lojzka, Martina z družinami ter sinovi Slavko, Viktor, Peter in Janez z družinami in drugo sorodstvo
iiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiM	 iiiiiimmiuiiiiiiii...........nun.....................................n...............................................................................................    imunimi......
ALKOHOLIZEM PRI 2ENSKAH
Pri nas 90 razmere pač take, da okolje ostreje obsoja alkoholizem pri ženskah kot pri moških. Glavno leglo alkoholizma so že od nekdaj, posebno v industrijskih krajih, gostilne, kjer so se zbirali in pili praviloma samo moški.
Zaradi tega, pa tudi zato, ker so žene v minulih obdobjih sploh bile odrinjene od javnega udejstvovanja, je bil alkoholizem med ženskami pri nas še pred nekaj desetletji komaj znan. Ratrebno je namreč veliko priložnosti in ..vztrajnega treniranja pitja", da kdo postane alkoholik. In ravno teh priložnosti so imele ženske (in jih deloma še vedno imajo) v preteklosti manj kot moški. Ampak glede nagnjenosti k popivanjem in alkoholizmu pa med ženskami in moškimi ni bistvenih razlik. Spomnimo se samo nekdanjih, pa tudi sedanjih veselic, ki praviloma nikoli ne minejo brez hudega popivanju, m katerih premnoge ženske še kako iz-
rabijo priložnost in ga družno z moškimi kozarec za kozarcem zlivajo vase.
8. marec pa je pravi šolski primer množičnega (ne v te namene planiranega) eksperimenta, kako ženske ..izrabijo priložnost" in se množično omamljajo z alkoholom. Tako kot moški. In če bi takšnih priložnosti imele več, tako kot jih imajo moški, bi pogosteje pile in bi bilo med njimi še več alkoholičark. Zadnje čase jih niti ni več tako malo. Pt\ nas pride na devet moških, ki se zdravijo zaradi alkoholizma, ena ženska; na Hrvatskem je razmerje (tudi med zdravljenimi) 1:5, na Škotskem pa celo 1:3.
Torej: družbene okoliščine, k pitju alkohola spodbujajoče priložnosti pripomorejo k širjenju alkoholizma med ženskami.
Vzroki za ženski alkoholizem so lahko podobni kot pri moških, ftecej pogosto pa opažamo naslednja dva vzroka:
1.	Žena pri poznih štiridesetih letih, ko otroci odhajajo, mož pa jo zanemarja (kei se je pretiram’ po-
svetil poklicu ali pa si je ..omislil" tudi ljubico), začne zaradi osamelosti in občutka neproduktivnosti iskati utelio v alkoholu. Cim pogosteje se to dogaja, tem hitreje zabrede v alkoI10ližem.
2.	Pijeta oba, tako da se žena navadi na alkohol ob možu (in dodatno pije še na skrivaj) ali pa ne zna razrešiti ponižanja zaradi moževega alkoholizma drugače, kot da začne segati po alkoholu. Več kot polovica naših poročenih žena alkoholičark ima za moža alkoholika.
Običajni potek alkoholne bolezni pri ženskah
Gospodinji alkolioličarki ponavadi uspe kar za precej časa prikriti svoje popivanje pred možem. Nekatere pijejo ves dan po malem, tako da so stalno malce ..pod gasom" in jim še daljši čas uspeva gospodinjiti in skrbeti za otroke. Pravzaprav poteka čustveno oddaljevanje od moža in otrok postopoma in skoraj neopazno, tako da si mož sploh ne predstavlja, da je njegova žena že odvisna od alkohola. Ko se bo inorda nekega večera predčasno vrnil domov s službenega potovanja. 1)0 presenečen in pretresen, ko bo našel doma ženo pijano. Soproga aIkolioličarka si namreč privošči toliko alkohola, kot ga rabitakral. ko je mož odsoten, ali -pa pozno zvečer, ko se obotavlja iti v posteljo, čeSda mora še to in ono postoriti, v resnici pa samo čaka, da vsi zaspijo, da se lahko na skrivaj napije m pijana
/iispi.
Gospodinje torej lahko svojo odvisnost od alkohola dolgo skrivajo pred ožjimi družinskimi člani. Sorazmerno dolgo časa še zadovoljivo opravljajo gospodinjska dela, denar za pijačo pa jemljejo iz družinskega proračuna. Sele prazne steklenice, najdene na nenavadnih mestih (npr. v omari, v škornjih, v pralnem stroju, pod posteljo) opozorijo svojce, da gre za odvisnost od alkohola. Seveda svoj alkoholizem zanikajo. Kadar sc močneje opijejo (izguba kontrole nad količino popitih alkoholnih pijač!), ostanejo v postelji, češ da sc- slabo počutijo in da so bolne. Glavobol, živčna izčrpanost, išias, klimakterične težave so vsakdanji izgovori za prikrivanje alkoholne zasvojenosti.
Poročena žena poskuši torej svoj alkoholizem skriti tako. da se „nare-di“ telesno bolno. Hodi k zdravniku in jemlje najrazličnejša zdravila, deležna je pomoči in sočutja, ki pri-tiče telesnemu bolniku.
Cim bolj bo njen alkoholizem napredoval, tern bolj bo zanemarjeno gospodinjstvo, ki bo čedalje bolj prizadeto tudi v gmotnem pogledu, kajti z denarjem, kije namenjen za hrano in druge gospodinjske zadeve, bo redno nabavljala alkohoL
Mati alkoholičarka in njeni otroci
Ko smo v prejšnjih nadaljevanjih opisovali alkoholizem očeta družine. smo večkrat omenjali prizade-
tost družinskih članov, posebno otrok.
V	družini alkoholika ne morejo otroci zadovoljiti osnovnih potreb po varnosti in ljubezni. Zato so prizadeti, nevrotični. Če pa gre za alkoholizem matere, so posledice za otroke še bolj usodne.
Neposredna posledica alkoholizma je čustveno odtujevanje, kar pomeni, da otroci alkoholičarke ne bodo več deležni pristne materinske ljubezni in skrbi, kar navadno pri otrocih povzroči globoko in trajno potlačenost ter občutek zapuščenosti. Kadar popiva, nujno zanemarja svojega otročička, saj ne more storiti drugače. Pozabila ga bo nahraniti ali pa ga bo nestrpno hranila s hrano, ki jo je malomarno jn slabo pripravila. Puščala bo otroka, da ga bo zeblo, da bo moker, morda ga bo udarila, če bo kar naprej jokal.
ne samo to. Zgodi sc, da mati alkoholičarka svojega malega otroka postopoma in nehote vpelje v alkoholizem. Da bo imela pred njim mir, da je ne bo motil v njeni alkoholni omami, bo tudi njemu dala vina. Z alkoholom omamljen otrok pa je miren, tih, ne čuti niti lakote niti nima drugih zahtev. Znano je, da še marsikje na deželi namočijo krpico ali dudo, ki jo sesa dojenček, v alkohol. Otrok zaspi in odrasli imajo mir pred njim.
Alkoholizem žene deluje izredno razdiralno na vso družino. Neizogibni prepiri z možem hudo motijo oUoka. Čeprav je šele nekaj tednov star, lahko hudi prepiri povzro(čijo pri njem želodčne motnje, astmo, kožne izpuščaje in podobno. Pb-
llllllllllllllll
zneje lahko mati alkoholičarka postane nagle jeze, napadalna, zahtevna pa spet solzava, hinavska, nenadoma pa ujedljiva in nergava. Vse to otroka čustveno obremenjuje, tako da dobi občutek, da izhaja iz matere, ki ni nič prida, zato tudi sam ne bo mogel biti nikoli srečen in zadovoljen.
Ko bo oče po sili razmer „prevzel komando" in začel skrbeti za otroka, utegne mati alkoholičarka postati ljubosumna in kljubovalna in bo morda z otrokom „tekmovala“ za očetovo naklonjenost. Po streznitvi jo je sram, otroku pa se skuša oddolžiti z razvajanjem in pretiranim popuščanjem.
Usoda žena alkoholičark
Ko domači odkrijejo, da izvirajo vse težave v družini iz materinega alkoholizma, je razpad družine na vidiku. Njenim prevaram, lažem in drugim manipulacijam (ki so „nor-malne“ za alkoholika) nihče več ne naseda. Domači se začno odvračati od nje in jo na koncu zapustijo ali pu pustijo, da v družinskem krogu postopoma propada. V nekaterih primerih pa družina le ustrezno ravna in od nje zahteva, naj se gre brezpogojno zdravit.
Alkoholizem pri neporočenih, razvezanih, ovdovelih, torej osamelih ženskah je še težavnejši, ker je težko najti človeka, ki bi takšni osameli alkoholičarki prizadevno pomagal pri njeni vrnitvi v družbo.
Na podlagi 162. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74 in 39—468/74) in odlokov o davkih občanov izdajajo davčne uprave občinskih skupščin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
POZIV
k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov
za leto 1975 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1976 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto.
Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1976.
Napoved za odmero davkov morajo vložiti:
Za leto 1975
1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1975;
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1975;
3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1975;
4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih doseženih v letu 1975. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajem-nin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega vsoto določeno po občinskem odloku;
5. Zavezanci davka od premoženja — na posest gozdnega zemljišča za leto 1975. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73 in 24/75) ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letu 1975 presega 20.000,00 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000,00 dinarjev letno na družinskega člana;
6. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1975. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1975 presega 50.000,00 dinarjev;
7. Zavezanci posebnega prispevka po 23. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za leto 1975, če so njihovi dohodki iz naslova pokojnine skupno z dohodki iz delovnega razmerja, samostojne dejavnosti ali dela na podlagi pogodbe o delu v letu 1975 presegli 67.560,00 dinarjev in pod pogojem, da so v skupnem dohodku ostali dohodki, brez pokojnine, udeleženi z več kot 10.134,00 dinarjev;
in to:
— zavezanci iz 1. in 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri opravljajo dejavnost oziroma plačujejo davek od samostojnega opravljanja te dejavnosti; .
— zavezanci iz 3. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče;
— zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin pri davčni upravi občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče;
— zavezanci iz 5. točke pri davčni upravi občine, v kateri leži gozdno zemljišče;
— zavezanci iz 6. in 7. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče.
7a leto 1976
1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1976;
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1976; in to:
— zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor pri davčni upravi občine na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine v kateri imajo stalno prebivališče; če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani.
— zavezanci iz 2. točke pri davčni upravi občine v kateri imajo stalno prebivališče; če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani.
Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10 % oziroma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20 % oziroma najmanj 200 dinarjev.
Davčne uprave skupščin občin: Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
»Hvala se pod mizo vala”
Za dograditev brunarice mladi iz Prapreč ne potrebujejo zgolj lepih besed, ampak predvsem pomoči
ZAN MURN
V dobro obojih! Za noben denar!
Onemeli smo ob vesti, da nas je za vedno zapustil sosed, neutrudni politični delavec Murnov Žan, ki smo ga imeli radi vsi Malkovčani.
Kot kmečki sin je že zgodaj spomladi 1942 odšel v partizane. Po roški ofenzivi je bil ujet in okusil je vse tegobe italijanskih, pozneje pa nemških taborišč. Po vojni se je vrnil domov in se precej priključil obnavljalcem vasi. Za skoraj dve leti ga je domovina poklicala k Narodni zaščiti, potlej pa si je na večji kmetiji ustvaril dom in družino. Bil je med prvimi predsedniki tukajšnje zadruge, vseskozi član KZ v Tržišču, dolgoletni odbornik tržiške, občine, pozneje pa odbornik sevniške občinske skupščine in član vseh organizacij in društev. Kot prvi predsednik organizacije OF, mladine in pozneje predsednik elektrifikacijskega odbora ter vodja predvojaške vzgoje si je pridobil pri ljudeh velik ugled. Za družbenopolitično delovanje je 1973 prejel priznanje OF.
Zapustil nas je prezgodaj, saj ni dopolnil še niti 53 let. Teža težkega življenja ga je upognila, kruta smrt mu je prekrižala veliko načrtov. Kar verjeti ne moremo, da Žana ni več. Kjer je bil on, je bilo veselje, kajti ljubil je slovensko pesem. Česarkoli se je lotil, je temeljito naredil. V vsem je bil napreden. Takega Žana ne bomo nikoli pozabili.
LOJZE UDOV C
,.Spoštovani Urednik že lansko leto sem ga odpovedal pa ste mi ga vseeno pošiljali. Plačal sem poštarju tudi za drugo poletje in zdaj bi Vas prosil ne mi ga več pošiljati, ker ga odpovedujem/'
Dopisnica s takole vsebino je prišla na uredništvo prejšnji torek, poslal pa jo je neki Stanko. In poštni žig: Brežice!
Natanko vemo, za kaj gre. Neki •Stanko odpoveduje Dolenjski list! Zaradi teh ali onih razlogov, ki jih ni navedel. Kajpak ne bi bilo napak, da bi jih, saj razlogi za odpoved precej povedo o bralcih in o samem listu tudi. Ih kaj bi razpravljali o tem, govoriti nam je o nečem drugem!
V brežiški občini je poltretji tisoč naročnikov Dolenjskega lista, v Brežicah samih pa okoli sedemsto. Gotovo je med njimi precej Stankov, ki bi jim ne mogli reči „neki“, ampalf imajo čisto določen priimek pa točen naslov tudi! In ko Stanko, ta ali oni, odpoveduje list, ga je od drugih Stankov moč ločiti le po priimku in naslovu. Če Stanko odpove Dolenjski list tako, kot ga je onile iz Brežic, potlej je naša naročniška služba popolnoma nemočna, saj ne ve, za Katerega Stanka gre.
7. TEČAJ ZA PRIZADEVNE DELAVCE
Prejšnji teden se je v Jasnici pri Kočevju začel 7. tečaj za sindikalne in mladinske družbene delavce. Tudi tokrat vodita tečaj Center za družbeno izobraževanje in RK ZSMS, udeležujejo pa se ga prizadevni slušatelji, ki so družbenopolitično aktivnost dokazali tako v TOZD kot na tečaju samem. Ob predavanjih so imeli nekaj razgovorov s političnimi aktivi kočevske in ribniške občine, ogledali pa so si tudi nekatera zgodovinska mesta iz NOB, med njimi Seškov dom in Bazo 20. Pripravili so ekskurzijo v Novo mesto, kjer so si ogledali proizvodne prostore in proces izdelave osebnih in dostavnih vozil v IMV. MARJAN PEČAN
Delovni program, ki smo ga mladinci iz Prapreč pri Vavti vasi sprejeli za letos, je bil zelo obsežen. Najzahtevnejša točka in trn v peti aktiva so bili prostori. Zavedali smo se, da bo problem rešen le, če bomo imeli svojo stavbo. Odločili smo se za brunarico v velikosti 6x8 metrov.
Z akcijami „Kulturni dom" smo začeli že maja. Vedeli smo, da bo delo težko, spremljano s hudimi besedami, pa smo vseeno pričakovali pomoč delovnih organizacij in vaščanov. Drugje mladina samo zahte-
O CIVILNI ZAŠČITI
fredstavniki KS Tržišče so zadnji dan lanskega leta obiskali 17 nad 80 let starih' krajanov in jim izročili šopek nageljnov in skromno darilo. Na začetku leta pa so se v tržiški krajevni skupnosti resno lotili delovanja na področju civilne zaščite. Tako sta bili včeraj predavanji v Tržišču in na Malkovcu, jutri pa bo predavame o civilni zaščiti še v osnovni »li na Telčah.
L. U.
va, mi pa smo z 800 delovnimi urami, ki smo jih porabili za športno igrišče, dokazali, da znamo tudi jami zgrabiti za delo. Toda brez podpore ne gre.
Vedeli smo, da bo dom namenjen tudi drugim dejavnostim, ne samo mladinski, zato smo pričakovali več finančne pomoči. Pa sta nam ustregla le Novoles in ZB iz Straže. Mia-. dinCi smo začeli kljub temu z delom. Zdaj brunarica stoji, imamo pa precej dolgov. Po zaključnih delih bo stavba vredna -80.000 din, do zdaj pa smo porabili le 24.000. Ostal prispevek so mladinski žulji, saj smo imeli 48 delovnih akcij oziroma opravili nad 1500 delovnih ur.
KS Straža ob našem delu ni tako rekoč niti mignila s prstom. Res ni lepo, da mladino odpravijo z besedami: ,,ft>kažite, kaj ste naredili, nato pa zahtevajte!" Naše delo je vidno, drugi pa so ostali pri obljubah. Vseeno začetega dela ne bomo opustili, saj ne manjka dosti, pa bo brunarica uporabna za različne dejavnosti, tudi za sestanke, predavanja, zbore občanov, volitve ipd.
So tudi taki, Id naše delo opazijo, zato sprašujejo, kdo je dal denar, kdo je delal in podobno. Ko pa izvejo, da mladina, začnejo hvaliti. Hvale smo sicer veseli, toda kaj to pomaga, če nas niso videli prej, ko smo potrebovali pomoč. In jo še!
F. MOHAR
ZAHVALA LABODU
Osnovna organizacija Zveze gluhih in naglušnih Novo mesto se toplo zahvaljuje tovarni perila „Labod“ v Novem mestu za izdatno pomoč in razumevanje ob novoletni obdaritvi.članov zveze.
L. R.
s ANE DL
AKONT
mi
T1ROIJ1KA
MARA
OMOR
LOMI:
SREČNO 76
Novoletna nagradna križanka
“■ O G’
PEKT
Pravilna rešitev nagradne križanke
Prvonagrajenec je iz Stare cerkve
Bralci so poslali 561 rešitev novoletne nagradne križanke — Napak je bilo malo
Do vključno 9. januarja so bralci poslali v uredništvo 561 rešitev novoletne nagradne križanke. Kar nekolikanj presenečeni smo bili nad tako velikim odzivom, četudi je res, da so bili prazniki dolgi. In kaj je bolj prijetnega, kot sedeti za mizo v topli sobi in reševati križanko ter upati na morebitno nagrado!
Tokratna križanka je bila lahka, kar kaže večina pravilnih rešitev. Vseeno pa se je nekaterim bralcem „zapisalo“, in tako je namesto pravilnega „otavec“ nastal „otajec“, Ogulin so okrajšali „OL“ ali „ON“ nemesto OG, neka bralka pa se ni potrudila pogledati na zemljevid, pa je namesto Arabija napisala kar ,Ababija Bodi dovolj o napakah! Ž
Prvo nagrado (500 Andrej Bončina iz Stare cerkve 7; drugo (400 din) Rudi Mihelin, Dom Albina Drolca iz fteddvora pri Kranju; tretjo (300 din) Angelca Marinšek iz Dolenje vasi 97 pri Kočevju; četrto (200 din) Tomaž Solmajer iz Kristanove 4 v Novem mestu; peto nagrado (100 din) pa dobi Štefka
reb pa je razdelil nagrade takole:
din) dobi Pahulje, Na pristavi 11, Črnomelj.
Dvajset knjižnih daril dobijo naslednji reševalci: Marjeta Saje, Irča vas 67, Novo mesto; Helena Brankovič, CK2 51, Krško; Anči Longo, Smrekarjeva 9, Ljubljana; Gabrijela Bregar, Gallusovo nabrežje 2, Ribnica; Aleksander Bertole, Dolenjske Toplice 35/b; Jože Jirič, Gorenja
..Dolenjski list nas vsak teden razveseli s svojimi novicami. Ko pride, se za kakšno uro delo preneha. Najprej preberemo, .Prerokovano1, saj imamo štirje naročniki v vasi veliko zabave z Jančarico in Maticem. Matic se pa zna sukati okrog Janča-rice. Le škoda, da se bo povest kmalu končala. Upamo, da v orihodnje ne bomo razočarani. Da pa redno dobimo list, gre pohvala našemu skrbnemu pismonoši Maficu iz Dobrniča. V imenu naročnikov rečemo: Dolenjski list za noben denar od hiše." (Naročniki iz okolice Dobrniča)
Takihle pisem smo kajpak zelo veseli, hkrati pa pazimo, da nam hvala ne bi stopila v glavo. Trudimo se, da bi bralcem od četrtka do četrtka pripravili obilico zanimivega branja. Da bi bilo slednjega kar največ, vabimo bralce, naj tudi sami primejo pero in nam napišejo kaj o svojem laaju, težavah, uspehih itn., pa celo vsakršen predlog, o čem naj bi pisali v listu, bo dobrodošel. Upamo tudi, da bomo imeli pri izbiri naslednje povesti spet srečno roko. Toliko zaenkrat!
UREDNIŠTVO
RADOGORUPIC
V gedo, 7. januarja, smo se na šmihelskem pokopališču v Novem mestu poslednjič poslovili od umrlega borca in dobrega tovariši Rada Gorupiča.
Pokojni Rado se je rodil 1902 v Kandiji. Po poklicu je bil klepar in imel pred vojno kleparsko delavnico v Novem mestu. Znan je bil kot dober, soliden obrtnik.
Že v predvojni Jugoslaviji je bil naprednega prepričanja in se je aktivno udejstvoval v stranki združene opozicije, katere vodstvo in sedež za tedanji srez sta bila v Kandiji. Politično je bil delaven posebno v času državnih volitev 1935 in 1938, ko je propagiral kandidatno listo opozicije. Kljub tedanjemu policijskemu nasilju je v svojem prepričanju ostal trden in vedno veroval v zmago delavskega razreda.
Za časa okupacije se je takoj po ustanovitvi OF vključil v delo te organizacije. Delovanje za Osvobodilno fronto pa ni ostalo skrito okupatorju: v začetku 1942 je bil aretiran med prvimi aktivisti OF in bil poslan v internacijo. V Italiji je bil zaprt v raznih zaporih in taboriščih.
Po kapitulaciji Italije je vstopil v NOV in bil borec vse do osvoboditve. Po končani vojni in demobilizaciji se je zaposlil pri JDŽ in vsestransko deloval pri obnovi domovine. Leta 195 8 je bil upo kojen in je zadnja leta živel v Straži pri Novem mestu.
Pred leti je hudo zbolel in od tedaj si ni več opomogel. Huda bolezen in njene posledice so ga spremljale vse do smrti. Z njim smo izgubili zavednega borca in dobrega tovariša.
Njegovi sodelavci, borci, prijatelji in vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v lepem spominu.
V. MURN
vas 6 pri Dobrniču; Alojz Pur kart, Velike Lašče 43; Ivanka Štirn, Ulica 21. oktobra 4a, Črnomelj; Andreja Vrbinc, Gotna vas 28, Novo mesto; Mila Lokar, Dol. Karteljevo 20 pri Mirni peči; Štefanija Miroslavič, Golck 15, Vinica pri Črnomlju; Lado Kralj, Vodnikova 10, Brežice; Ana Murn, Dvor 42 pri Žužemberku; Stanko Pleskovič, Mokronog 100; Tone Pezdirc, Tugomerjeva 4, Ljubljana; Stanko Kolar, .Heroja Maroka 10, Sevnica; Pepca Bergant, bolnišnica Valdoltra pri Ankaranu; Marija Kogovšek, Koroška 4, Ljubljana; Marija'Šobar, tovarna zdravil Krka, Novo mesto, in Vladka Oštr-benk, bolnišnica Brežice, ginekološki oddelek.
Nagrajencem čestitamo, nagrade dobijo po pošti, drugim pa želimo več sreče prihodnjič.
Ste videli NLP?
Spoštovani bralci, edina resna jugoslovanska organizacija, ki obravnava opažanja NLP resno in poljudnoznanstveno, se obrača na vas. Zanimajo nas vaša opažanja NLP ali podobnih pojavov. Opažanja so lahko starejšega datuma, torej stara več let ali desetletij. Zanimajo nas ti podatki:
1. datum opažanja (ura dan mesec in leto),
2. čimbolj podroben opis dogodkov skupno z natančno risbo predmeta ali predmetov,
3. natančen naslov prič.
Podatke pošljite na naslov:
UFO-NLP sekcija, Zveza ŠOLT, Študentsko naselje, blok VII, 61000 Ljubljana
Društvo jamči očividcem popolno ANONIMNOST.
STE IMELI PARAPSIHOLOŠKO DOŽIVETJE? 1
Društvo začenja s sondiranji parapsiholoških pojavov, ker se je že do sedaj dostikrat dogajalo, da smo dobivali take informacije. Ko tako širimo področje naših študij, želimo, da nam bralci pošljejo informacije o parapsiholoških manifestacijah ali podobnih pojavih. Pišite na naš naslov.
ŽELITE POSTATI CLAN SEKCIJE?
Želite postati član sekcije, ki je v Jugoslaviji znana kot najbolj avtoritativna civilna organizacija za problem NLP? Želite z nami sondirati in sodelovati pri sondiranju nenavadnih pojavov, ki predstavljajo uganko vesoljske dobe? Pišite na naš naslov. Dobili boste potrebne informacije. Sekcija je v stalnem stiku z mnogimi podobnimi organizacijami, tudi z znanim centrom za NLP študije v Evanstonu, Illinois, ZDA, la ga vodi ugledni astrofizik Joseph AUen Hynek.
Jože Kulovec
Anton Ravbar
Jože Klobučar
Ad(
Uršna sela
Še dobro, da se oddaljenost podeželskih krajevnih skupnosti od občinskih središč še zmeraj meri v kilometrih. Če bi bile merilo težave, s katerimi se srečujejo krajani, potlej Uršna sela ne bi bila od Novega mesta oddaljena samo dvakrat sedem kilometrov, ampak neprimerno več. Razdalje ne bi zmanjšale niti redke pridobitve, ki so največkrat plod zgolj delovnih rok. Stvari kajpak ne gre posploševati, morebiti bi užalili tiste, ki so jih usta polna obljub, primer Uršnih sel pa je zategadelj vseeno dovolj prepričljiv.
O tem smo se novinarji dodobra prepričali na tamkajšnjem ..uredništvu v gosteh11. Se nikoli ni prišlo potožit o vsakdanjiku toliko ljudi. Dasi so Uršna sela hkrati najmlajša in najmanjša krajevna skupnost v'novomeški občini, obisk okoli sto ljudi izpričuje, da vaščani Laz, Travnega dola in Uršnih sel še zdaleč nimajo tistega, kar bi vsekakor morali imeti.
PO LASTNI POTI
Do lanskega marca so bile omenjene vasi priključene krajevni skupnosti Dolenjske Toplice. Različnost potreh in hotenj je bila očitna: Topličani so izpostavljali turizem, Uršenčani pa so imeli v peti komunalni trn in še kakšnega zraven. Slednji so se čutili zapostavljeni, zato so dosegli lastno krajevno skupnost, v kateri živi nad 650 ljudi. Kajpak se stvari niso spremenile kar čez noč, glavne pomanjkljivosti so ostale, dovolj pa je že to,, da vaščani precej bolj držijo skupaj. Družijo jih želje asfaltirati cesto, napeljati vodovod, opremiti ambulanto, rešiti šolo, razgibati kulturno in druge dejavnosti. Pa kaj bi naštevali!
Hkrati blizu in daleč Uršnih sel je mesto, kamor se vozi večina delavcev. Nad dvesto. Zveze z vlakom so dokaj ugodne, ustavi pa se vlak pri cesti, ki domala ne zasluži tega imena. „Sami ste lahko občutili, kako slaba je,“je
fotarnal obrtnik Jože Klobučar. ,JCo i asfaltirali vsaj del, ki teče skozi vas! Pridobili bi bolj zdravo okolje, saj nas prah in blato pestita skozi vse leto, še posebno zato, ker so hiše v glavnem tik ob cesti. Sam sem pripravljen prispevati za asfalt tudi en stari milijon.“ Zidar Adolf Čelič bi dal za ureditev ceste enomesečni zaslužek. „Vožnja po cesti do Novega mesta je nemogoča. Kar povedati se ne da, v kako slabem stanju je.“
Samo pet kilometrov je dolga cesta, ki tolikanj jezi vaščane, saj prah nenehno sili za okna in v vodnjake. Zato je voda marsikje neuporabna; uživanje vode iz šolskega vodnjaka so nekajkrat celo prepovedali. „Obračali smo se na občino in republiko, pa nič! V Cestnem podjetju so rekli, da bi samo asfalt skozi Laze stal 420.000 din. Najprej so govorili, da morajo urediti cesto do Stopič in Mirne peči, zdaj pa se izgovarjajo, da gre ves denar za novomeški most,“ je dejal upokojeni krojač Jože Kump z Laz. „Prej, ko so po cesti vozili največ vozovi, ni bilo tako hudo,“ je pristavil njegov sovaščan, upokojenec Alojz Florjančič. „Zdaj že vsak vrti volan in dviga prah. Tako ne bo šlo več naprej." Najbolj razrit je odcep ceste do železniške postaje. ..Tovornjaki so ga čisto uničili,“ je dejal delavec Anton Ravbar, .gozdno gospodarstvo pa se nič ne zmeni.1*
Pot naprej zastira prah!
PIJEJO GOSTO KAPNICO
Prva želja ljudi je, da bi cesto asfaltirali vsaj skozi vasi, zato obljubam o vodovodu ne verjamejo dosti. „Že od leta 1958 naprej se vlečejo, a še danes ni ne asfalta ne vodovoda. Pa je v ljudeh še zmeraj veliko volje. Pripravljeni so prispevati denar in delati prostovoljno. Vodovod je nujno potreben," je zatrdil upokojenec Alojz Klobučar. „Že najmanj deset let je voda predmet pogovorov. Poklicani so naredili že več meritev. Zajetje naj bi bilo v Dolenjskih Toplicah, načrta pa še ni.“ Tako je dejal mizar Jože Kulovec, predsednik KS. „Že več krajevnih skupnosti je začelo graditi vodovod iz lastnih sredstev, pa so ostale na polovici in dolgo čakale, da jim je kdo priskočil na pomoč. Tudi nam samo obljubljajo, da bodo pomagali. Naj jim yerjamemo? Vodovod je za vaščane zaenkrat le pobožna želja, zato si raje posodabljajo vodnjake. Precej jih že ima hidrofor. Poleti je večkrat suša in moramo vodo voziti od drugod. O prahu, ki jo gosti in onesnažuje, pa ste že slišali.11
,,Daleč naokoli ni nobenega studenca, zato imamo poleti jSuho krajino1. Vodo nam vozijo s cisterno iz Novega mesta. Kdor hoče imeti poln vodnjak, mora sam plačati prevoz. Saj to ne bi bilo hudo, če bi dobili cisterno vselej, kadar vodo potrebujemo. Pa ni tako, pogosto je treba čakati ali pa se znajti. Pribito velja, da je najbolje, ča ima kdo kakšne zveze na .komunalnem* ali .cestnem*. Ni lepo, pomaga pa,“ se je namuznil skladiščnik Mirko Kulovec.
SE GORIJO PETROLEJKE
Nič nismo zlobni, ko zapišemo, da je edina večja pridobitev po vojni za Laze in Uršna sela električna napeljava. Na cedilu pa je ostal Travni dol z zaselkom Seč, kjer si ljudje še dandanes svetijo s petrolejkami. Leta in leta se ni nihče zganil, lani pa so vaščani sami začeli kopati jame za .drogove, ki jih je prispevalo gozdno gospodarstvo. Tako je letos pred krajevno skupnostjo naloga napeljati električni vod do Travnega dola. Del sredstev bodo prispevali ljudje sami, prostovoljno delo pa je umevno samo po sebi. Pred kakšnimi sedmimi leti je bila električna napetost precej slaba, zato so jo okrepili z nekaj transformatorskimi postajami in zdaj nad tokom ni pritožb.
„Res sta cesta in vodovod bolj potrebna kot kaj drugega, pa me vseeno zanima, kdaj bomo na Uršnih selih dobili javno razsvetljavo. Delavci, ki se ponoči vračajo z dela, tavajo domov v temi. Vsaj od železniške postaje do križišča bi lahko postavili nekaj luči,“ je pogovor o elektriki zaključil zidar Alojz Erpe.
Tudi telefonske zveze Uršenčanom niso naklonjene. Pošta je odprta le dopoldne, ob drugem času pa se morajo znajti, kakor vejo in znajo. Zato bodo skušali napeljati vsaj še tri telefone, in če bo zanimanje, tudi več. Kajpak ne na stroške krajevne skupnosti, saj slednja še za druge, bolj nujne stvari nima
sredstev. Lani je dobila od občine le borih 18.000 din, pa še 5000 din za SLO povrhu.
„NE PRIDEM K VAM!"
„Ne pridem k vam! Sem slišal, da imate zanič cesto.** Celo tak odgovor so že dobili Uršenčani, ko so po telefonu poklicali živin ozdravnika. Z zdravstvom pa nimajo težav le živali, ampak tudi ljudje. „Zaradi slabe ceste zelo težko dobimo zdravnika na dom. Kličemo Dolenjske Toplice ali Stražo! Zaman! Z bolnim otrokom sem moral v Novo mesto, potem pa iskal napotnico v Toplicah, kjer je bilo vse zaprto. Dobil sem jo šele v Žužemberku,“ se je razgovoril avtoprevoznik Milan Plut. Po nekakšni uradni poti so Uršenčani vezani na topliškega zdravnika. Sami so imeli opremljeno ambulanto v domu kmetijske zadruge, kjer jih je obiskoval zdravnik. Zdaj ga že leto ali kaj ne videvajo ved, v tem času pa je ambulanta postala domala prazna soba, zato si bodo letos prizadevali, da bi jo znova opremili, saj imajo zdravnika spet obljubljenega.
V domu je ob bifeju in pošti tudi trgovina KZ Krka. „Trgovina je zelo širokega značaja, saj je moč kupiti vse, od mešanega blaga, prehrane, gradbenega materiala pa do kmetijskih potrebščin. Založenost bi bila neprimerno boljša, če bi imeli skladišče,“ je rekel poslovodja Franc Ilar. „Zdaj gre blago iz rok v roke. Skladišče bomo morebiti uredili letos. Največ pritožb je nad prodajo kruha. Dobimo ga zelo pozno, tik preden zapremo ali pa še takrat ne, zato morajo gospodinje čakati nanj tudi po nekaj ur. Jasno je, da negodujejo. Posredovali smo že pri pekariji, pa pravijo, da se ne da nič izboljšati.** Nekateri vaščani pa so potožili, daje trgovina že zaprta ravno tedaj, ko se z dela vrača največ ljudi.
S PLESOM JE KONEC
Pod streho doma je tudi večja dvorana, ki služi za občne zbore, proslave in podobno. Stropi so leseni, zato mladi ne smejo več prirejati plesa. Že nekaj let je v ospredju vprašanje stavbe, ki bi jo lahko uporabljale družbenopolitične organizacije, mladi in še kdo. Uršenčani razmišljajo, da bi šli v novo gradnjo, še posebno ker je nujno potreben tudi nov gasilski dom. Obe gradnji bi lahko združili, seveda pa ob sredstvih, ki jih imata na voljo krajevna skupnost in gasilci, zaenkrat še ni moč predvideti, kako se bodo stvari obrnile. Gotovo bi z lastnimi prostori še bolj razgibali dejavnost mladih, ki že zdaj, ko nimajo domala nič, veljajo za najmarljivejše. „Okoli petdeset nas je v aktivu,“ je dejala učiteljica in tajnica KS Branka Bukovec, dejavnost mladih je zelo raznolika, saj pripravljamo predavanja, se udeležujemo mladinskih delovnih akcij, trenutno pa ustanavljamo kulturno-prosvetno društvo. Deluje že dramska skupina, manj možnosti za udejstvovanje pa je na športnem področju, saj nimamo igrišča. Le v dvorani lahko igramo namizni tenis. Pred leti smo hoteli mladi sami zgraditi primerno stavbo. Dela se nismo lotili, zato bomo zdaj priskočili na pomoč krajevni skupnosti, da bi le prišli do lastnih prostorov. Povezanost med mladimi je že vrsto let trdna, odkar pa smo samostojna krajevna skupnost, držimo odločneje skupaj vsi vaščani. Pri naporih, ki jih vlagamo, da bi se prikopali do asfalta in vodovoda, nimamo uspeha tudi zato, ker še zdaj nimamo svojega delegata v občinski skupščin i.“
SOLA ZAPIRA VRATA?
Jože
Alojz Florjančič
Iz krajevne skupnosti je na delu v tujini malo ljudi, pa tudi mladi se ne odseljujejo. Pozna se pač bližina mesta! Vseeno pa bode v oči, da je čedalje manj otrok. Šolska stavba na Lazih je bila zgrajena leta 1911 in vse do pred nekaj leti polna otroškega živžava. „Vpis se iz leta v leto manjša. Zdaj obiskuje tri razrede 29 učencev, četrtošolci pa se vozijo v Birčno vas ali Semič,“ je povedala učiteljica Zdenka Čelič. Jmamo tudi malo šolo, sploh pa velja, da je pouk dokaj otežen, čeprav narn veliko pomaga matična šola ,Milka Šobar—Nataša* iz Novega mesta. Povedati moram, da so otroci, žal, vzgojno zanemarjeni, ne spoštujejo učiteljev.**
Med Uršenčani je malo čistih kmetov, kar kaže, da se na zemljo ni več dosti zanesti. „Šele zdaj, ko sem zaposlen, lažje shajam/* je rekel Ciril Jakše. „Po službi delam na kmetiji, pomagajo mi trije otroci, ki hočejo vsi priti do poklica, čeprav imajo radi zemljo in delo na njej. Res je, da se v teh krajih čutimo nekoliko pozabljene, kar se tiče splošnih dobrin.** Pritrdil mu je upokojenec Martin Klobučar: ,3il sem borec in zavedam se, da bi tukajšnji ljudje morali več dobiti. Ne moram razumeti, kako da toliko zavlačujejo pri izdaji lokacijskih dovoljenj, ob tem pa tarnajo o stanovanjski stiski. Tukaj se ljudje rešujejo z zasebno gradnjo, zato jih jezi neodgovorno početje.“
Avtomehanik Franc Fink je potožil o divjadi. , Jeleni so mi uničili skoraj vso koruzo, solato, zelje. Škodo sem prijavil LD Padež, pa ni bilo nikogar, da bi jo ocenil, zato nisem dobil povračila. Če bo šlo tako naprej, bom pustil še ta kos zemlje, ki ga obdelujem, v pušči. Sploh pa malo ljudi dela samo na zemlji.** Dopolnil ga je kmet Franc Zamida: (!Bolj bi morali misliti na kmetijstvo. Žal ni tako. Kar poglejte: umetna gnojila so predraga, pa še dobi se jih težko. Kot pri vsem gre tudi tu samo za obljube. Kmet pa garaj!“
„Ko sem bil še kmet, sem hotel od zadruge kupiti še nekaj zemlje, pa mi je niso hoteli prodati, češ da mi ne pripada, ker nisem kmet. Zato sem se zaposlil, po službi pa delam na kmetiji. Včasih je bilo samo kmetovanje dovolj, zdaj pa vidim, da brez službe ne gre. Kmetijstvo peša na račun industrije. Ali je to prav? Se ne bo industriji ustavilo prav zato, ker ne bo hotel nihče več delati na zemlji? “ se je vprašal delavec Ivan Poreber z Laz.
„SEM ZADOVOLJEN ČLOVEK!"
,,Sem zadovoljen človek. Imam majhno pokojnino, vendar malo pojem in malo popijem, pa gre. Zadovoljen sem in lepo mi je na svetu. Samo nekaj bi rad vedel: kako in kje pridelujejo cikorijo in kakšen je hektarski donos. To bi mi moral kakšen strokovnjak povedati, pa bi cikorijo še sam prideloval. Res, samo to bi rad vedel! Jezi pa me, da danes do vsakega vikenda v krajevni skupnosti lahko pripelje avto, peš pot od Lukanca do Podlubenca pa je tako slaba, da mora človek dobro paziti, da se ne prevrne.“
V telile končnih nekolikanj hudomušnih besedah upokojenca Jožeta Končka se skriva precej tistega, kar pesti prebivalce uršenske krajevne skupnosti. Ljudje natanko vedo, kaj jim je storiti, le nekoga, ki bi jim res pomagal, nimajo. Zategadelj njihovo pot, po kateri bi lahko varno šli naprej, še zmeraj zastira prah.
Milan Plut
franc ilar
Branka Bukovec
Zdenka Celič
Ciril Jakše
Martin Klobučar
Franc Fink
Franc Zamida
Ivan Poreber
Zapisovali so:
Andrej Bartelj Milan Markelj Drago Rustja
Jože Konček
kultura
in
izobra-
ževanje
Trilogija Frančka Sajeta pred izidom
V knjižnih zbirkah Partizanske knjige bo izšlo letos več deset del domačih piscev
BREZ OVINKOV
Poseben, lahko bi rekli tudi varnostni zakon o financiranju kulture v letošnjih prvih treh tfiesecih je, podobno kot za druge SIS, še najboljši izhod iz zagate, v kateri so se znašli podpisniki družbenega dogovora o razporejanju dohodka za leto 19 76. Znano je, da je postalo omizje za dogovarjanje še posebno razglašeno potem, ko se je razvedelo, da kulturna skupnost SRS zavrača dogovor v predlagani obliki in vsebini Republiška kulturna skupnost je namreč proti temu, da bi za kulturne programe RTV zajeli iz skladov za kulturno dejavnost toliko, kolikor je bilo najprej predlagano. Jedro ugovora je bilo v tem, da bi na račun RTV premnoge občinske kulturne skupnosti postale siro mašnejše in da bi marsikje — kot je bilo tudi slišati - s programi in financiranjem zdrknili pod lansko raven.
„Še vse v zraku!”
V	upanju, da odgovorni dejavniki v času, ko bo financiranje podrejeno zakonu, ne bodo mirovali, ampak iskali najprimernejše rešitve, sprejemljive tako za republiško skupnost kot za občinske kulturne skupnosti, so v mnogih občinah, med katerimi Dolenjci, Posavci in Belokranjci niso izjema, v glavnem podprli administrativno pot za prvo četrtletje. Menijo, da je zdaj, ko svojih načrtov ne morejo opreti na nobeno dovolj trdno številko in stališče, taka pot urejanja odnosov in dohodka ne samo salomonska rešitev, ampak tudi rešilna bilka, ki naj kar se da vpliva na to, da ljudi, ki so odgovorni za kulturno dejavnost in kulturno politiko, ne bo potegnil za seboj tok malodušja, nezaupanja in nerazpolože-nja. r
Zato v teh dneh tudi na Dolenjskem, v Posavju in v Beli krajini ni mogoče dobiti odgovora na vprašanje, na kolikšna sredstva računajo in kaj bi lahko uresničili za ta denar. Da je še vse v zraku in da se dogovarjanje nadaljuje na vsej frontni črti, je njihovo pojasnilo. Sicer pa se je treba vprašati, ali je tako stanje, tak začaran krog, sploh v interesu delovnih ljudi, ki imajo edini pravico reči veljavni „da" ali „ne".
I.	ZORAN
Poleg drugih slovenskih založb je tudi Partizanska knjiga že napovedala svojo knjižno žetev v letu 1976. Na prvem mestu omenjamo trilogijo „Zlo-čin nad domovinov kateri je pisec Franček Saje, novomeški rojak, obdelal klerikalizem,
S LANOVI AKVARELI
V	GRADCU
Retrospektivno razstavo akvarelov slovenskega akademskega slikarja Franceta Slane, ki je po prvi predstavitvi v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici lani v poletnih mesecih v celoti ali v posebnem izboru obšla še več krajev in razstavišč, bodo v petek, 23. januarja, odprli v Gradcu v Avstriji. Tako bo imela tudi avstrijska javnost priložnost prvič videti zaokroženo podobo ustvarjalnosti, kakršno goji slikar France Slana naprekinjeno že od leta 1945. V Gradcu bo na voljo tudi katalog, ki ga poznamo s kosta-njeviške razstave.
Spet spodbuda za jalova tia?
Kadar je beseda o gospodarski razvitosti, se Dolenjska rada primerja s Slovenskim primorjem. Na kulturnem področju taka primerjava ni več možna, saj na Dolenjskem mnogih dejavnosti, kakršne so na koprsko-novogoriškem območju že dolgo razvite in priznane, sploh nimamo.
Dalje: medtem ko se na Dolenjskem bojimo, da Dolenjski razgledi kot posebna kulturna rubrika ne bodo več kot enkrat na leto zagledali belega dne, ima Slovensko primorje kar tri samostojne revije:	koprsko
„Obalo", novogoriška »Srečanja" in Jdrijske razglede". Vse to poleg založbe Lipa, radia in TV Koper ter Primorskih novic kot pokrajinskega družbenopolitičnega informativnega tednika.
Še več: ker so ugotovili, da za besedno (literarno) tvornost v revijah zmanjkuje prostora, so se odločili izdajati „Literarni list". To je posebna publikacija vseh treh revij. V prvi številki, ki je izšla decembra, so napovedali, da bo , .Literarni list" odprto glasilo, kot tako pa bo lahko prispevalo podobno bogastvo v slovensko kulturno tvornost, kot ga dajejo druga središča. Potrebno se zdi omeniti tudi to, da bodo „Literami list" vsakokrat pripravili na sedežu druge revije.
Do zdaj smo iz takih primerov že večkrat izluščili zgled zase, za Dolenjsko. Tudi pojavnost treh revij na območju, ki' ni večje in ne bogatejše od Dolenjske, in rojstvo „Literarnega lista" kot možnosti za obeloda-njanje žive, sedanje literarne tvornosti bi bila lahko spodbuda za podoben „podvig" na Dolenjskem. Ali pa so tu dovolj plodna tla za tako dejavnost? Do zdaj smo „uvozili" že prene-katero zdravo seme, ker pa ni nihče poskrbel za vrtnarja, je vselej ostalo pri jalovi setvi. So se odgovorni že vprašali, zakaj?
L Z.
PODAljSANA razstava -Knjižno razstavo, posvečeno stoletnici slovstvenega zgodovinarja dr. IVana Prijatelja, so v novomeški študijski knjižnici zaradi zanimanja šol podaljbli do danes. Ob razstavi je imel prof. Karel Bačer več predavanj za obiskovalce. - Te dni bodo v knjižnici priredili razstavo, ki bo posvečena slovenskim pisateljem, pesnikom, slikarjem, glasbenikom in drugim pomembnim možem, ki so umrli lani.
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ - V ljubljanski Moderni galeriji bo do 1. februarja odprta 3. svetovna razstava fotografij, katere otvoritev je bila v petek, 9. januarja. Naslov prireditve je „Na poti v raj". Prirediteljica razstave je nemška revija „Stern*, ki poseduje to razstavo v 367 muzejev in galerij v 51 državah.
SUKE IN GRAFIKE - Mala galerija v Ljubljani je sprejela za mesec dni v goste dela slikarja in grafika Klavdija (Vičiča s Tržaškega. Razstavo so odprli predvčerajšnjim.
POUDAREK NA KAKOVOSTI
-	V programu kulturnega sodelovanja s tujino za letos - pripravila ga je republiška Zveza kulturno-pro svetnih organizacij - je poudarjeno, da bodo imele prednost pri nastopih zunaj naših meja kvalitetne skupine. Sodelovanje s Katovicami se bo po desetih letih še utrdilo. Spomnimo se, da je občinstvo tega poljskega mesta in drugih mest v tem času med drugim videlo razstavo naivnih slikarjev in kiparjev iz trebanjskega izbora. Enaka merila bodo veljala za kulturne nastope pred zamejskimi Slovenci in tistimi našimi občani, ki so na začasnem delu v tujini.
belogardizem in domobranstvo. Tako je Saje strnil prizadevanja, ki jih je začel pred leti z objavo zajetne knjige ,.Belogardizem".
Z novimi deli so izpopolnjene vse knjižne zbirke, ki iih izdaja ta založba. V Knjižnici NOV in POS so najavljena dela Jožeta Kralla, Lada Ambrožiča, Franceta Škerla, Francija Strleta in drugih, za Knjižnico OF so prispevali med drugim rokopise Mihn Zevart, Julij Titi in Anka Miklavčič, leposlovni del bodo zajele zbirka črtic „Sovražim vas“ Berte Golob, roman „Rodna letina" Janeza Vipotnika, Vošnjakove novele v zbirki „Bomo ostali enaki", Žužkova pesniška zbirka „Uporna ga-
DOLENJSKI LITERATI KMALU TUDI
V	ZAGREBU
Vse kaže, da bodo dolenjski pesniki v zasedbi, kakor so se novembra predstavili v Auli slovenici v Celovcu koroškim Slovencem, kmalu nastopili tudi pred Slovenci, ki živijo v Zagrebu, ftireditelj - kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom -je sporočil, da bi dolenjski literati lahko gostovali 20. ali 27. februarja. Pesmi dolenjskih ustvarjalcev bodo tokrat brali igralci Miha Baloh, Iva Zupančičeva in Rudi Kosmač, na klavirju pa naj bi recitacije spremljal znani slovenski pianist, novomeški rojak Andrej Jarc.
leja" idr. Kristina Brenkova, Neža Maurer, Fran Roš, Andrej ftgon, Ivan Cimerman, Vojan Arhar in drugi so dali v tisk mladinske spise. Več del bo izšlo v zbirki o velikih Slovencih, ki jo ureja Josip Vidmar.
PROSTORI SO, UČITELJEV NI
V	Loškem potoku v ribniški občini imajo v novi šoli dovolj prostorov, da bi uvedli celodnevno šolo, vendar nimajo stanovanj za učitelje, zato tudi učiteljev nimajo dovolj. Krajevna skupnost in Samoupravna stanovanjska skupnost nameravata letos začeti graditi stanovanjsko-poslovno stavbo, v kateri bi bili v pritličju poslovni prostori za pošto, banko, krajevno skupnost in krajevni urad, v nadstropju pa stanovanja. Denar za stanovanja in prostore banke je že zagotovljen, za ostalo pa do zadnje občinske seje še ni bil. Nova stavba bi stala tam, kjer sta zdaj pošta' in krajevni urad, ki bi ju morali podreti.
ZBORNIK
Pred dnevi je izšel zbornik „Pisa-na beseda" z najboljšimi pesmimi, ki so jih učenci osnovnih šol iz Slovenije poslali na natečaj v okviru JPI, organizirala pa ga je Zveza prijateljev mladine. Zbornik je posvečen tridesetletnici osvoboditve, ki smo jo praznovali v minulem letu. Pobuda za izdajo takega zbornika in sama vsebina sta bili v javnosti lepo sprejeti.
Folkloristi že nastopajo
Čeprav še nimajo narodnih noš, že navdušijo gledalce — V kratkem času so se precej naučili, a bo treba še marsikaj izpiliti
Folklorna skupina Cveta Križa iz Kočevja je naštudirala doslej že 21 plesov iz vse Slovenije. Vodja Cveto Križ je povedal, da so začeli z lažjimi plesi, zdaj
Zdaj, ko že nekaj časa obračamo strani koledarja, v katerem je
10.	maj označen kot stoletnica rojstva Ivana Cankarja, vsi dnevi v letu 1976 pa namenjeni proslavljanju tega jubileja, kaže obuditi spomin vsaj na nekatere sklepe in stališča z jesenske seje osrednjega republiškega odbora za proslavljanje, v katerem so nekatere najvisje politične osebnosti v Sloveniji.
Tako lahko ponovimo, ru.j bi na Cankarju posvečenih prireditvah, ki morajo biti povsod, od delovnih organizacij in krajevnih skupnosti do občin in republike, prišla do izraza Cankarjeva umetnost, njegovo pojmovanje kulture, nacionalnega vprašanja in jugoslovanstva. Proslave naj bi bile čim bolj množične ter za kmete, delavce in mladino oziroma za ves tisti stoj slovenskega prebivalstva, ki mu je Cankar namenil svojo misel. Osrednja proslava bo 8. maja na Trgu revolucije v Ljubljani, na predvečer pa umetniška akademija na Vrhniki, v Cankarjevem rojstnem kraju. Cankarjevo leto naj bi v bistvu pomenilo tudi večjo skrb za kulturo, posebno za gmotno stran te družbene dejavnosti.
Cankar in mi
S svojo dejavnostjo se bodo ali pa so se že vključile v proslavljanje najrazličnejše kulturne ustanove - od gledališč in knjižnic do založniških hiš, ki pripravljajo slavnostne izdaje nekaterih najboljših in najznačilnejših Cankarjevih deL Temu jubileju bodo posvečene tudi številne akcije kulturnih in družbenopolitičnih organizacij. Na seji republiškega odbora za proslavo so sklenili pripraviti tudi posebno brošuro z napotki, kako naj bi organizirali proslave na terenu.
Cankarjevo leto se je torej začelo, proslave pa so se tudi že začele, drugod po Sloveniji namreč, medtem ko na Dolenjskem še ni vesti, da bi se že Ige ogrevali za kakšno proslavo. Tudi ni znano, da bi v kakšni občini že ustanovili odbor za proslavljanje ali to dolžnost prenesli na kulturne skupnosti ali ZKPO. Cas pa beži, enako hitro za Novo mesto ali Brežice kot za Ljubljano, razlika je samo v tem, da Ljubljana že proslavlja, Dolenjcem pa se še (menda) ni zljubite pomisliti na Cankarja in dolžnosti v zvezi z njim. In vendar, zakaj ne bi repa že enkrat prepustili drugim? :
I. ZORAN
Prvi iz štiriperesne
100-letnico Kettejevega rojstva bo Študijska knjižnica Mirana Jarca počastila s knjižno razstavo
pa bodo nadaljevali tudi s težjimi.
Folklorna skupina je še nova, zato število njenih članov še vedno niha med 25 in 30. Nastopa pa vedno le 8 parov. V skupini je velika večina deklet iz osemletke. Trenutno sta med njimi le dva fanta.
» Čeprav skupina še ni ustaljena in vadi šele od začetka šolskega leta, je naštudirala že toliko plesov, da bi lahko organizirali samostojen celovečerni nastop. Vendar pravi vodja Cveto Križ, da bodo naštudirano še izbrusili na raznih priložnostnih nastopih. Razen tega čakajo (udi na obljubljene narodne noše, ki jih bodo predvidoma dobili spomladi.
J. PRIMC
Iveri iz Jereba”
OBČNI ZBOR DPD DUŠAN JEREB bo, kakor so sklenili na seji upravnega odbora 8. januarja, v petek, 23. januarja. Na njem bodo med drugim sprejeli nova društvena pravila in izvolili novo vodstvo.
MACHIAVELLIJEVO „MAN-DRAGOLO" bodo uprizorili novomeški gledališčniki v torek, 20. januarja. To bo prva domača premiera v tej sezoni, do poletja pa imajo v načrtu še eno. Gledališko dejavnost v Novem mestu ovira nenehno pomanjkanje denarja. Od društva je dobila dramska sekcija amo toliko denarja, da lahko plača režiserja, in še to za postavitev enega samega dela.
Ko letos obhajamo in slavimo stoletnico Cankarjevega rojstva, ne bi ravnali prav, če se ne bi vsaj bežno spomnili tudi najstarejšega med „listi“ štiriperesne deteljice slovenske moderne -pesnika Dragotina Ketteja. 19. januarja bo poteklo sto let, kar se je rodil na Premu. Življenjska pot ga je za nekaj časa privedla tudi v Novo mesto, kjer je na gimnaziji ustanovil Zadrugo, se nesrečno zaljubil v Angelo Smolovo in ustvaril venec ljubezenskih pesmi, ki jim literarna zgodovina še danes priznava vrh v slovenski liriki. Po maturi je moral Kette obleči vojaško suknjo, kot vojak v Trstu si je nakopal jetiko in nedolgo zatem, star komaj triindvajset let, aprila 1899 umrl v ljubljanski Cukrar-ni. (Dve leti za njim je v isti sobi izdihnil tudi Josip Murn -Aleksandrov, zato se danes pravijo Cukrarni grob slovenske moderne.)
Kette je svojo kratko življenjsko pot upesnjeval zdaj melanholično, zdaj vedro in šegavo, toda vseskozi možato, saj je bil po naravi neuklonljiv tudi v najbolj črnih trenutkih. „Ponosna moja glava se ne klanja,** je zapisal ob spoznanju, da ga je izvoljenka njegovega srca zavrnila. Novomeška leta štejejo med njegova najbolj plodna obdobja. Živel in pesnikoval je v hiši, ki stoji še danes na začetku Kettejevega (po njem imenovanega) drevoreda, na kar nas opozarja pred desetletji vzidana spominska plošča. Tam so nastali verzi, ki jih morajo danes poznati že osnovnošolci. V njemu posvečeni sobi v gostišču na Bregu obiskovalci lahko kadarkoli preberejo hudomušno „Krčma-rico", na vodnjaku, ki so ga njemu na čast pred leti znova postavili na Glavnem trgu, pa so vklesani verzi iz njegove izvoljenki Angeli posvečene pesmi „Na trgu**, znane tudi malone z vseh
pevskih nastopov, odkar je uglasbena.
Studijska knjižnica Mirana Jarca, Id hrani poleg bogate Kettejeve literarne in druge zapuščine tudi tajniško knjigo novomeške Zadruge, ki jo je vodil Kette, bo ob stoletnici njegovega rojstva prihodnji teden odprla v
A
«1
Dragotin Kette — spomenik pred novomeškim Rotovžem.
svojih prostorih razstavo s Kettejevimi deli in z drugo literaturo ter predmeti, ki so povezani s tem slovenskim pesnikom. Kakor vedno bo knjižnica tudi tokrat priredila strokovno vodstvo po razstavi. Prireditev ne bi smela mimo nobenega občana, ki se ima za kulturnega, še posebno pa ne mimo šolske mladine.
I.	Z.
Ker manjka fantov, nastopajo nekatera dekleta v hlačah in tako predstavljajo fante. Vodja folklorne skupine Cveto Križ upa, da bo tudi med fanti več zanimanja za folkloro, posebno ker bodo kmalu dobili narodne noše. (Foto: Primc)
SALONSKI ORKESTER, ki seje občinstvu po daljšem času predstavil na proslavi 30-letnice društva, pod vodstvom Draga Šproca spet
redno vadi v celotni zasedbi. Orkester je začel študirati Beethovnov klavirski koncert. Naslednji nastop je predviden v aprilu, za jesen pa pripravlja dva samostojna koncerta na elektronskih orglah.
MOŠKI PEVSKI ZBOR, ki ga vodi France Milek, je lani nastopil 96-krat, od tega na šestih samostojnih koncertih in treh revijah. Pevci so imeli 89 vaj, na katerih je vsak član zbora prebil povprečno po 370 ur. Zbor ima 38 pevcev, udeležba na vajah pa je nad 90-odstotna. Lani je ta zbor s samostojnim koncertom proslavil 30-letnico neprekinjenega delovanja in prejel visoko državno odlikovanje.
PRVI JUBILEJ - petletnico obstoja - je lani proslavil tudi Dolenjski oktet. V jubilejnem letu je imel naštudiranih 205 pesmi, nastopil pa je 40-krat, od tega na štirih samostojnih in štirih kombiniranih koncertih.
VEC NASTOPOV JE IMEL tudi moški pevski zbor Ruperč vrh, ki spet redno vadi, odkar je umetniško vodstvo prevzel Ernest Jazbec. Predstavil sc je na slavnostih v domači krajevni skupnosti in sodeloval na skupnem koncertu v počastitev
30-letnice društva „Dušin Jereb".
O ŠKODLJIVOSTI SLABE KNJIGE
Branje v veliki meri izpolnjuje prosti čas človeka in je poleg radia in televizije najmočnejše komunikacijsko sredstvo. Po knjigi rada sega mladina in si v njej išče svoje ideale. Na vsah koncih in krajih kioski ponujajo kupe slabe literature. Samo na zunanjih stenah kioska v predmestju Maribora sem naštel 57 različnih zvezkov in revij, ki nimajo nikakršne kulturne vrednosti. S slabo literaturo so bogato založene tudi knjigarne. Neprestano izhajajo nove revije in novi zvezki šund literature. Razprave o zakonu o prepovedi slabe literature so pokazale, da nismo več sposobni ugotoviti, kaj je šund literatura. Ugotavljamo lahko, da nekateri družbeni faktorji ne vidijo ali pa nočejo videti škodljivosti take literature. Več jim je mar zaslužek, ki ga dobe od te literature, kot pa vzgojna škoda, ki jo z izdajanjem šund literature narede mladim ljudem.
Rajko Kladnik v reviji Otrok in družina 1975, št. 9
BRALNA ZNAČKA V BOJU ZOPER SLABO KNJIGO
Administrativno nam ni. uspelo obvarovati mladega bralca pred škodljivostjo slabe literature. To tudi ne more biti edini način boja proti slabi literaturi. Mladega človeka je potrebno imunizirati pred temi škodljivimi vplivi oziroma ga preusmeriti na kulturno vredno literaturo. V akcijo, da bi mladina segala po dobri literaturi, so se vključili predvsem učitelji in kulturni delavci. Zamisel o navajanju mladine na branje lepe knjige se je rodila na skrajnem severu Slovenije, na Koroškem ... Tako je nastala ideja o tekmovanju za bralno značko.
Isti avtor v navedeni reviji, str. 328.
Št. 3 (1382) - 15. januarja 1976
S*ron ur^dM: IVftF 70PAN
DOLFNfSKI LIST
Če je sopotnica harmonika
Harmonika spremlja Franca Ostreliča iz Pesjega od mladosti dalje. Za vse na svetu se ne bi ločil od nje. Se danes pri 75 letih rad zagra nanjo sebi in drugim. Pravi, da brez nje ne bi bil tolikokrat vesel. Takole oživlja svojo življenjsko pot:
,,Na svet sem prišel pozimi, oče pa mi je umrl že pred rojstvom, sredi poletja. Zapustil nam je 310 goldinarjev do|ga in mati ga je morala odplačevati kot je pri štirih majhnih otrocih vedela in znala. Komaj smo odrasli šoli, že smo morali gledati za zaslužkom.
S štirinajstimi leti sem šel delat v brežiško opekarno. Odnašal sem zidno opeko in zaslužil goldinar na dan. Delavec pri stroju je dobil plačano od kosa. Hitel je, jaz pa sem imel prav tako več dela, vendar se mi tedaj pri plači ni poznalo. Potem, ko sem postal močnejši, sem prišel k stroju za strešno opeko. Na tleh sem pobiral odpadke gline in jih metal nazaj v stroj. Ves dan sem bil na kolenih, zato sem bil vedno blaten. V opekarni smo delavci tudi spali in dobili hrano. Ob nedeljah so stroji počivali, mi pa smo tedaj prebirali suho opeko in nalagali sušit novo. Zaslužek sem dal materi, da je lahko skrbela za družino. Obleke si
nisem kupoval. Hodil nisem nika-. mor, bil sem zadovoljen s tem, kar sem imel za delo, saj drugače ne bi mogel pomagati materi, ki še za kruh ni imela."
„Kako ste pa prišli do prve harmonike? “
Po treh letih dela v opekarni sem se zaposlil na železnici. S sedemnajstimi sem si kupil harmoniko, čeprav še nisem znal igrati. Začelo se je učenje. Sprva ni in ni šlo, da sem bil že čisto obupan. Potem se mi je odprlo, vsak dan sem znal bolje zaigrati. Dobil sem veselje, da mi ni bilo žal, ker sem si kupil tako drago spremljevalko. Ko sem bi star dvajset let, sem že znal toliko, da so mladi lahko zaplesali po mojih vižah.
Kadar sem bil brez dinarja, sem šel igrat dekletom pod okno, pa sem za nekaj pesmi dobil kovača. Zahajal sem tudi v gostilno k Banu, kjer so mi plačali po dva kovača za noč, kadar so imeli goste. Tudi z Marički-nim Hanzetom in drugimi prijatelji sem večkrat zavil v Banovo gostilno v Pesjem in jih vedno spravil v dobro voljo, da so zaplesali z dekleti. V tej gostilni so nam bila vrata vedno odprta, četudi je bilo pozno ponoči, potem ko so drugi zapirali in nas po-
stavili na cesto. Poklicali smo natakarici Micko in Pavline ko, pa sta nam odprli, postregli s pijačo in že smo zaplesali, da se je dvigal prah. Onidve sta potem poškropili tla, da se ni preveč kadilo. Saj veste, da včasih po tleh ni bilo parketa, na cestah pa ne asfalta.
Kadar smo bili le preveč okajeni, sta nam domači natakarici primešali vode v vino, pa smo se kmalu streznili. Vedno smo dobili tudi kaj za pod zob, pečeno kokoš s štedilnika ali pa klobase iz dima. To so bili lepi in veseli časi.
Harmoniko sem jemal s seboj na železnico. V službi sem bil v č .vaj-nici na Črncu. Ponoči sem njo krajšal čas sebi in prijateljem.. Dvignil sem telefonsko slušalko, da 90 me lahko poslušali Janez Hotko v Zakotu ter prometnika v Dobovi in v Brežicah.
Vedno sem imel rad poslušalce okoli sebe. V začetku so bili to otroci na paši v Vrbini. Živino smo zgnali skupaj, jaz sem splezal na oreh sredi travnika, drugi pastirji pa so se zbrali spodaj in vneto poslušali moje vesele viže. Tako nas je večkrat zalotil logar Peterkovič in nas napodil, ker je živina popasla njegov travnik.
Igral sem tudi na svatbah, včasih po bi dni skupaj.
Kdo ve, če nisem prav zaradi harmonike tako zdrav, čeravno sem okusil več slabega kot dobrega. Okoli mene ne hod jo zdravniki, jaz pa ne okoli njih. Moja edina bolezen je starost, če jo lahko tako imenujem.
„S čim si še krajšate čas, kadar opravite delo na svoji kmetiji? “ „Zelo rad berem, pozno v noč, ko vsa vas že spi. Prebiram Kmečki glas, Dolenjski list, Jano in druge časopise, ki mi jih prinesejo v hišo. Planinčev Pavlič pravi, da stražim Pesje zvečer, on pa zjutraj, ker zelo zgodaj vstaja. Brez dela ne morem biti nikoli. Pozimi, ko je več časa, sestavljam vetrnice, ki jih vidite na mojih strehah. Zanje uporabim dele starih koles in drug odpadni material ter ga tako spet oživim. Vetrnice potem veselo klopočejo po dvorišču. Rad jih poslušam, ženo pa motijo, zato moram katero uti&ti, če se preglasno vrti. Kaj hočem, vsakdo ima svoje veselje in tako si tudi jaz lepšam stara leta s tem, kar znam zaigrati ali kako drugače ustvariti."
,,Ali ste tudi sinovom vcepili kaj veselja do harmonike? “
,,Kako da ne, saj znajo igrati vsi trije. Najmlajši se je največ naučil. Ta zna stare in nove viže. Iz Tržiča na Gorenjskem se je vozil v Ljubljano na tečaj. Veseli smo, da je bil tako vztrajen, ne bo mu žal, kakor tudi meni ni Življenje s harmoniko je vedno lepo.“
JOŽICA TEPPEY
PROSTA DELOVNA MESTA!
ISKRA
Odbor za medsebojna razmerja ISKRA, INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD Napajalne naprave n.sub.o.
Bršiin G3
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. VODJA SKUPNIH POSLOVNIH FUNKCIJ -Visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri,
2. VEČ INŽENIRJEV ORGANIZACIJE DELA ALI EKONOMISTOV za delo pri uvozu, organizaciji ali planiranju,
3. EKONOMSKI TEHNIKI za delo v knjigovodstvu,
4. VEC INŽENIRJEV IN ELEKTROTEHNIKOV - šibki tok za delo v konstrukciji, tehnologiji, kontroli ali servisu,
5. VEC KV ALI VK DELAVCEV - elektro smer za delo v montaži,
6. VEC KV ALI VK DELAVCEV KLJUČAVNIČARJEV za delo v kleparni,
7. KV LIČARJI za delo v lakirnici,
8. ADMINISTRATORJI.
Delo je za nedoločen čas in s posebnim pogojem poskusnega dela. Prošnje z dokazili pošljite kadrovski službi Iskra, TOZD Napajalne naprave, Novo mesto, Bršljin 63.
Objava velja do zasedbe delovnih mest. Nastop dela je mogoč takoj.
V stoprvo leto
Ana Stariha, najstarejša Belokranjica, je 11. jan ^_____dopolnila častitljivo starost — sto let_
Zemljiški cerkveni in svetni gospod je obdržal po 1. 1848 ve-predele najlepše in najboljše, lahko dostopne strnjene zen.lje in vse lepše gozdove, kmetu so ostale borne krpe slabe in razmetane zemlje. Poleg tega mu je bilo naloženo ,,primerno oškodovanje4* in še veliki davki, ki so jih zahtevale vojne. Ti davki so se iz leta v leto večali, kmetije so se krčile, kmet pa na svoji zemlji ni mogel ne živeti ne umreti. Ko pa so okrog leta 1870 pritisnile še slabe letine, je na zaostalih kmetijah začel peti boben. Sodnije so komaj zmagovale delo. Na okrajni sodniji v Novem mestu so imeli januarja 1876 kar petnajst licitant propadlih posestev. Začelo se je odseljevanje v daljno Ameriko.
Take so bile razmere na Dolenjskem in v Beli krajini v začetku leta 1876, ko je v osred-
njem delu Črnomlja v Lozarjevi družini privekala na svet 11. januarja hčerka Ana. V družini je bilo sedem otrok, preživljali so se s kmetovanjem. Po domače se je hiši reklo „Pri poštnih11. Anin stari oče je vozil poštne konje in kočije.
Brez plenic, kot je bilo takrat nasploh v navadi, brez zdravnika, brez vitaminov in današnjih raznih pomagal je mala Lozarje-va Ana kljubovala številnim naravnim in drugim nevarnostim. Trdna je bila in taka je ostala. Še danes živi, stara 100 let, v Črnomlju, v Ulici sadež, pri svoji snahi Magdi Stariha.
Stoletnica ne ve več zase. Leži, dremlje, malo je. Včasih še kaj momljajoče zapoje ali izmoli, vendar so to besedila, ki se jih je naučila kot otrok. Kasnejših dogodkov se ne spominja več. Dočakala je redko starost, četudi je bila vse življenje vaje-
na predvsem trdega dela in malo dobre hrane, pa več solza kot smeha in veselja.
Poročila se je s sosedom Stariho. Imela sta pet otrok, od katerih so štirje še živi. Z možem nista dolgo živela skupaj. V prvi svetovni vojni je padel. Že kot otrok pa je doživela hudo preizkušnjo, stara komaj 13 let. Umrla ji je mama, ona pa je postala gospodinja za sedem bratov in sester.
,JDokler je bila pri moči,“ je o svoji tašči povedala snaha Magda, ki že 39 let živi z njo, „je rada pripovedovala o starih časih in svojih prigodah. Zadnjih petnajst let je bolehna, ni postelji pa je že več kot dve leti. Zdaj je revica povsem nebogljena. Vem, da je imela še mlada pljučnico, ki jo je komaj prebolela, potem z boleznimi ni imela več sitnosti. Izjema je njeno uho. Boli jo od malega. Povedala je, da se ji je nakaj zamašilo, doma so sami „žoknili“ v uho in od takrat jo vedno boli. Še danes toži zaradi ušesa.“
Otroke je imela Ana vedno rada. Prav to ji je verjetno daja-
lo	tudi moč in voljo, da se je v življenju sama prebijala z njimi
po moževi smrti in da so vsi prišli do kruha. Njen najstarejši, Tone, je umrl, Jože živi v Mariboru, Stanko je na Jesenicah, hčerki Marija in Anica pa sta v domačem mestu. Tudi otroci so navezani na mater, ampak se zgodi, da jo-pridejo obiskat, pa koga ne prepozna več-.
Na desetine Silvestra vili noči je Starihova mama dočakala, vendar je bilo zanjo malo veselih. Že nekaj let pa ji sploh ni mar, ali je petek ali svetek, in za take stvari, kot je novo leto, se sploh ne zmeni. Vse dneve pre-leži večinoma tiho, zatopljena v svoj svet. Edinole jed jo še drži navezano na okolje.
In kaj sto let star človek še lahko uživa? Snaha Magda je rekla: „Zjutraj skuham največkrat mehko kuhano jajce in čaj, včasih pa tudi hrenovko. Opoldne mora biti juha, od mesa pa lahko je samo kuretino. Pri opoldanskem obroku ima rada tudi.kozarec vina. Kompot je imela še lani rada, pa ji zanj ni več mar, pač pa rada je sveže grozdje in mandarine. To ji koristi tudi za prebavo. Zvečer ima najraje spet juho ali belo kavo. l6:ompir je imela rada vse
življenje, a ga zdaj sploh ne pogleda več. Da se ji je okus spremenil, vidim v želji po sladkarijah. Medtem ko jih nikdar ni imela rada, ji zdaj naravnost godi kakšno pecivo."
Tik njene postelje sva na glas govorili s Starihovo Magdo, toda stoletnica naju ni slišala. Ali a morda in je le poslušala? Po-onci se je spravila s snahino pomočjo samo za nekaj minut, da je pojedla grozd. Sama ga je prijela v roke in videti je bilo.
da. ga s slastjo uživa. 'Potem je krožnik spustila, se obrnila postrani in že jo je zaneslo v njeno kraljestvo. Videti je bilo, da je pri priči zadremala.
Resda tako življenje, kot ga ima stoletnica Ana Stariha zdaj, komaj še zasluži to ime, pa vendar: živi pri svojih, kjer jo imajo radi.
In edina je med živečimi Belokranjci dočakala tako starost.
RIA BAČER
Televizijska vloga, na kožo pisana
Martin Sagner, doma iz Koprivnice: „Meni res ni bilo težko igrati Dudeka"
Harmonikar Ostrelič pripoveduje . ..
„Kaj si morem, ko pa brez gledališča ne morem! Igrati pomeni zame živeti. Zdaj študiram predstavo JA TI ON O SAN. Kratki izsečki so to iz Tolstojevih in Krleževih del. Rad bi dokazal, da zmore dober igralec prav vse. Zame pomeni košček komedije plus dodatek tragedije
-	humor."
In ko si je že v peto prižigal fajfo, je opazil, da še zmeraj vrtam po njegovem življenju brez odrov, brez luči.
,,Pa, kaj bi rekel, živim v bloku, in nekaj posebnega sem: avtomobila nimam. Otroka tudi še ne. ,Morti‘ imate prav, da ste me vprašali: Je čas živeti? Pa vendar ga čutim, to moje razsekano življenje. Res čutim, da ga polno živim. Ko mi babica iz Slovenije napiše, naj ji pošljem nekaj besed v spomin, mi je toplo, tako prijetno . . .“
Toplo in prijetno je Martinu Sagnerju, ko čuti uspeh svojega ustvarjanja. Tako prijeten je tudi on, Martin Sagner, ki ne bo znal nikoli docela skočiti iz kože našega Dudeka.
JANJA KASTELIC
znojila, ampak dobre volje je bi
lo	kljub temu na pretek. Med kratkim odmorom meje Dudek povabil na „kupicu“ in s privajenim „bog“ začel pogovor.
„Ne, veste, meni res ni težko igrati Dudeka. Doma sem iz Koprivnice v Podravini, torej mi narečje ni problem. In tudi sicer mi je vloga na kožo pisana, kot pravimo. V življenju, se ve, nisem prav tak Dudek kot na ekranu in moja Saša ni Regica. Kako bi sicer osemnajst let prebila ob možu, ki je več kot samo na pol poročen z gledališčem? “
Resnicf. Martin Sagnci ima kar osem predstav na teden samo v „svoji hiši“, ki jo Zagrebčani zelo cenijo, saj jih Pozori-šte Komedija nikoli ne razočara. Osem predstav! *Torej kje so vaje, snemanja? Jc čas živeti? Ne morem si kaj, da bi v tem trenutku Martina ne izenačila z Dudekom. Tako kot Dudek tudi Martin daje velik kos svojega življenja ljudem. Je vredno? Martinov obraz se je pod širo kokrajnim klobukom raztegnil v smeh s priokusom pelina.
Vsi ga poznamo, našega Dudeka. Vsako nedeljo nas je s svojimi Gruntovčani spravljal v smeh, vendar tako, da nas je nemalokrat čisto v kotičku srca zaskelelo. Bodimo iskreni in priznajmo: kolikor krajev je, toliko je Gruntavcev, in kolikor nas je, smo vsi Gruntovčani. Pa tudi Dudek se vedno najde med nami. Če ga že noče biti, si ga
izberemo sami in izklešemo po ‘ svojih željah. In ker je ta Grun-tavec tako izvirna slika našega danes, se nisem čudila igralcem, da se v studiu Spektar počutijo kot doma.
Ko sem prišla, so snemali dodatno epizodo, namenjeno tistim, ki so šestinsedemdeseto leto počakali doma. Pod vročimi žarki reflektorjev se je ekipa
Martin Sagner — Dudek in ob njegovi TV soprogi Regici Smiljki Bencet. (Foto: J. Kastelic)
Pravočasna injekcija!
Novomeški namiznoteniški klub bo v kratkem organiziral pionirsko šolo — Prijavilo se je 70 otrok
Minulo nedeljo se je zbralo v zgornjih prostorih nove novomeške športne dvorane okoli 35 ljubiteljev namiznega tenisa in razpravljalo o nadaljnji usodi namiznoteniškega kluba.
Novomeški NTK ima bogato tradicijo, saj se je lahko pred leti pohvalil z izredno dobro mladinsko ekipo, s katero so prav radi trenirali nekateri zagrebški klubi. Tako je v Novem, mestu pogostokrat igral današnji jugoslovanski namiznoteniški as Dragutin Surbek in še vrsta tedanjih mladincev, ki so danes med najboljšimi člani v državi. Medtem ko so po drugih klubih vzgajali kader, pa so v dolenjski metropoli delo z mladimi zanemarili in sedaj nima klub niti enega dobrega mladinca, ki bi lahko igral za prvo ekipo.
Prav zato so na nedeljskem sestanku največ besed namenili pionirski namiznoteniški šoli. Pred leti je niso mogli organizirati, ker igralci namiznega tenisa sami niso imeli kje trenirati, z novo športno dvorano pa so se možnosti za razvoj med mladimi priljubljenega športa močno zboljšali. Tako se bo v kratkem za-
STARI TRG OB KOLPI - Na namiznoteniškem pionirskem tekmovanju - organiziralo ga je šolsko športno društvo - je zmagal Samec z 22 točkami, sledijo pa Kuret (20), Gregorič (18), Hrovatin, Kapš, Muhič in Kastelic (vsi po 14 točk) itd. Med pionirkami je bila najboljša Majerletova, zbrala pa ie 20 točk. Slede Štulčeva (12), Kobetova in Kavškova (10), Samčeva (8) idr. (V. K.)
čela pionirska šola, in kot kažejo prvi podatki, se je k „pouku“ s pomočjo mentorjev vpisalo okoli 70 pionirjev in pionirk (samo v OŠ „Katja Rupena" je za namizni tenis zagretih okoli 50 otrok).
Igralci kluba so že zastavili delovni program in vsak bo prevzel nekaj pionirskih skupin po novomeških osnovnih šolah. Bržkone je bilo prav letošnje leto zadnji čas za namiznoteniško injekcijo, kajti generacija igralcev namiznega tenisa, ki zastopa Novo mesto po tekmovanjih več kot desetletje, si prav gotovo „zasluži“ rekreativno igranje.
V	NOVI DVORANI BOSTA NASTOPILA INLES IN SEVNICA
Novomeški rokometni klub „Krka“ bo pripravil v petek, 16. januarja, ob 1 o. uri v novi novomeški športni dvorani rokometni turnir, na katerem se bodo pomerile ekipe iz Ribnice (Inles), Sevnice — obe igrata v II. zvezni rokometni ligi - iz Črnomlja in Novega mesta (Krka). Na turnirju - poslej bo tradicionalen -bodo organizatorji podelili vrsto pokalov in priznanj za najboljše ekipe in posameznike. Tako se jutri zvečer obeta v dolenjski metropoli ljubiteljem „moške igre" zanimivo srečanje, na katero so vabljeni predvsem pionirji in pionirke.
M. GREGORČIČ
»Jr
S®
V organizaciji ljubljanske rokometne zveze se je minulo nedeljo začelo v novi športni dvorani na'Kodeljevem odprto zimsko prvenstvo SRS v rokometu, na katerem bo do 14. marca nastopilo 38 moških in 19 ženskih ekip.
Delajo ob zelenih gričih
Okoli 400 članom SD „Rog" ne manjka volja
Zima, ki jo zdaj že tretje leto zapored tako imenujemo le po koledaiju, ne prizanaša novomeškemu smučarskemu društvu „Rog“. Saj ne, da bi razredčila njegove vrste, toda ali ni dovolj že to, da je društvo, ki je pred leti seglo v sam vrh slovenskega smučanja, po tekmovalnih uspehih vidno nazadovalo in da se pomanjkanje snega v bližnjih Črmošnjicah, kjer društvo urejuje smučišča, pozna zlasti po prazni društveni blagajni, saj odhodi v smučarska središča na Gorenjskem niso ravno poceni.
Do teh ugotovitev so prišli člani društva tudi na 4. občnem zboru, ki so ga imeli 7. januarja. Kljub neugodnim snežnim razmeram je delo društva dokaj resno in nenehno. Ob petih kategoriziranih tekmovalcih skrbijo predvsem za množičnost. Vadba sestoji iz treningov v telovadnici in na snegu. Smučarski vaditelji, učitelji in trener vadijo dokajšnje število članov, največjo pozornost p posvečajo trenutno najmlajšim. Na treninge jih redno prihaja malo manj od sto. Kajpak ne zanemarjajo tudi strokovnega usposabljanja, prizadevajo pa si navezati čim tesnejše stike s šolskimi športnimi društvi in različnimi klubi.
Ce bi hotelo društvo v celoti izpolniti začrtani program za letos, bi potrebovalo okoli 170.000 din, kar sicer ni pretirana vsota, pa vseeno previsoka, kajti dotacij bo letos nekoliko manj. Marsikaj bo treba zategadelj opustiti, da bi društvo lahko izvedlo predvidena tekmovanja, tečaje za mladino in odrasle in še kaj. Odpraviti pa bo treba tudi nekatere pomanjkljivosti, ki so se pojavile v društvu, denimo, malomaren odnos do tekmovanj, nenačrtno skrb za razširitev strokovnega kadra, slabo informiranost, pa tudi
to, da nekateri ne prenesejo objektivne kritike.
Članom društva ne manjka volje, načrtnemu delu s podmladkom in delovanju društva nasploh pa bodo v oporo nova društvena pravila, ki 90 jih sprejeli na občnem zboru. O ponovnih uspehih pa bo moč govoriti le v primeru, če bo nebo nasulo dovolj „bele opojnosti".
D. R UST JA
S tekmovanjem za pokale RZS so pričela dekleta, in sicer v skupini B, kjer med devetimi ekipami nastopajo tudi Šentjernejke in igralke iz Grosupelj. V prvih dveh tekmah so Šentjernejke zmagale, in kot kaže, bodo med boljšimi ekipami v drugi skupini. Rezultati: Grosuplje-Šent-jernej 6:10 (4:7), Grosuplje - Tržič 12:12 (6:8) in Mokreč - Šentjernej -9:12(8:7).
V	A skupini nastopajo tudi sevni-ška Lisca, Brežice in novomeška Krka. Novomeščanke, ki vodijo po prvem delu v južni skupini ljubljanske conske rokometne lige, so nekoliko razočarale. Pozna se jim, da prvič nastopajo v tako zahtevnem tekmovanju, razen tega bo ekipa v dobri formi šele pred ligo, kar je tudi prvi cilj novomeških rokometašic, ki nastopajo na zimskem prvenstvu predvsem zaradi uigrava-nja in ..spoznavanja" prvoligaškega rokometa. Dvakrat so izgubile tudi Sevničanke, Brežičanke pa imajo po
dveh kolih dve točki.
Rezultati: Lisca - Slovan 13:19 (7:10), Brežice - Sava 9:8 (4:1), Krka - Olimpija 7:20 (2:10), Šmartno — Lisca 13:10 (5:9), Slovan - Krka 16:7 (10:3) in Alples -Brežice 17:9 (6:4).
Tekmovati so pričeli tudi pionirji in pionirke. Slednje nastopajo v eni ligi, iz Dolenjske pa tekmujejo igralke iz Kočevja, Sevnice in Novega mesta. Rezultati: Kamnik - Lisca 11:12, Krka - Usnjar 16:7, Lisca -Kočevje 8:9, Krka - Borec 15:9 in Kočevje - Usnjar 24:2.
Pionirji nastopajo v treh skupinah: v A igrajo Novomeščani, v B
LJUBLJANA - Pred kratkim je izšla druga številka biltena republiškega centra za šolska športna društva. V uvodu 90 nanizani kriteriji za tekmovanja šolskih športnih društev, tem pa sledi predlog o novem sistemu šolskih športnih tekmovanj.
Ribnica: še ena uspešna jesen
Rokometno mesto postaja počasi tudi mesto nogometašev — Inlesovi rokometaši so v II. zvezni rokometni ligi po prvem delu na četrtem mestu — Šahisti izpadli
Minulo jesen je prvič nastopilo v zahtevnejših ligah kar pet ribniških moštev: Inlesovi rokometaši v II. zvezni rokometni ligi, druga Inlesova ekipa in vrsta deklet v ljubljanski conski rokometni ligi, nogometaši v ljubljanski nogometni podzvezi in šahisti v prvi republiški ligi.
Pred začetkom tekmovanj so se nastopov bale vse ekipe, spodletelo pa je le šahistom. Rokometaši so bili pred startom črnogledi, ob koncu pa so zavzeli odlično četrto mesto.
NTK BETI:
V	KRATKEM TRENINGI
Metliško namiznoteniško društvo
- končno je le dobilo prostor, kjer bodo člani lahko nemoteno trenirali
- bo v kratkem pripravilo sestanek, na katerem se bodo igralci in ljubitelji bele žogice pogovorili o nadaljnjem delu in si zastavili podroben načrt treningov. Društvo bo organiziralo tudi pionirsko namiznoteniško šolo, zato vabi zainteresirane, naj se udeležijo sestanka ali pa se naj oglasijo pri trenerju Zvonetu Hauptmanu, kjer bodo dobili o društvu in treningih pojasnila.
V	spomladanskem delu bodo pet tekem igrali pred domačim občinstvom, kar sedemkrat pa bodo gostovali.
Druga ekipa rokometašev je letos prvič nastopila v LCRL. Ob koncu tekmovanja so igralci pristali na petem mestu, kar je za mlado in neizkušeno ekipo nedvomno spodbuden uspeh.
kip
bile Ribničanke dokaj dobre. Odlikujejo se po borbenosti, pozna pa se, da v ekipi nastopajo dve, tri igralke, ki so steber Ribnice. Ne bi bilo napak, ko bi vodstvo kluba poskrbe-
lo	za več igralk.
Izkazali so se tudi nogometaši. Novinci v ligi niso priznavali avtoritet in so kar po vrsti premagovali vse favorite. Če bi bil Zoran Nevoinič pravilno registriran, bi bili Ribničani že na prvem mestu, tako pa jim je tekmovalna kkomisija odvzela štiri točke. Kot kaže, dobiva rokometno mesto tudi močno nogometno vrsto, kader zanjo pa črpa moštvo iz dobro organiziranih pionirskih in mladinskih vrst.
Šahisti so se v konkurenci najboljših slovenskih a h isto v - nastopali so v zahodni ligi - pojavili slučajno: Črnomaljci so odpovedali udeležbo in namesto Hjih so igrali Ribničani. Njihov prvi nastop v zahtevni ligi je bil neuspešen. Dvakrat so igrali neodločeno, zmagali pa so v zadnjem kolu v boju s Kočevci. V prihodnjem tekmovanju bodo nastopili v
II.	ligi, in ker imajo vse več privržencev, se lahko že čez leto ali dve vrnejo v prvo ligo.	M.	G.
Oaza v mrtvilu
V	času, ko vlada v občinah mrtvilo tako na kulturnem kot na športnem področju, so mladi obeh belokranjskih občin ustanovili Aeroklub Bela krajina, ki je dobil že ob ustanovitvi širšo družbenopolitično podporo, med mladimi pa je vzbudil veliko zanimanja. Izvršni odbor kluba si je zadal za leto 1976 vrsto nalog, od katerih omenimo le izšolanje letalcev in padalcev, ureditev športnega letališča, najverjetneje na posestvu Kmetijske zadruge ob Kolpi, in ustanovitev modelarskih krožkov v osnovnih šolah.
Novoustanovljeni Aeroklub Bela krajina računa na finančno pomoč temeljnih telesnokulturnih skupnosti, gospodarskih organizacij, vojske, dobršen del sredstev pa bodo zbrali člani sami s prostovoljnim delom. Strokovno pomoč mlademu klubu je obljubil Dolenjski letalski center, veliko zanimanja pa- so pokazali tudi pri Zvezi letalskih organizacij Slovenije. Za uspeh kluba daje največ upanja dejstvo, da so za to vrsto športa zainteresirani. domala vsi družbenopolitični in gospodarski dejavniki v obeh belokranjskih občinah, volja in pripravljenost mladih pa sta tudi veliki.
T. G.
Ribničani in Sevničani, v C pa Kočevci. Rezultati: Krka - Borec 19:13, Krka - Šoštanj 11:16, Inles
-	Olimpija 13:20, Sevnica - Prule 18:7, Olimpija - Sevnica 20:22, Slovan II - Inles 17:13. Igralci iz Kočevja se bodo prvič pomerili v soboto.
Minulo nedeljo se je pričelo v športni dvorani na Kodeljevem v Ljubljani zimsko prvenstvo SR Slovenije v rokometu, na katerem bo nastopilo 38 moških in 19 ženskih ekip, med njimi tudi večina ligaških ekip iz Dolenjske. Na sliki: rokometašice novomeške Krke na treningu.
V zimski ligi - slab začetek
Začelo se je slovensko zimsko rokometno prvenstvo — Dvakrat zmagale Šentjernejke, Sevničanke, Novomeščanke in Brežičanke pa so razočarale — Dobri pionirji
STARI TRG OB KOLPI - Na rednem šahovskem turnirju za mesec december je zmagal v I. skupini Pešelj, zbral je 7,5 točke. Sledijo: Fricetova, Kapš, Kure in Gregorič, ki so zbrali po 6 točk. V drugi skupini sta si razdelila prvo mesto Šve-
felj in Kobe s šestimi točkami, lede: Simčičeva, Koprivec, Kastelic idr. (V. K.)
Dobro Novo mesto
Na_ kegljišču „Gorjancev“ in na Čatežu sta ekipi Novega mesta in Brežic odigrali prijateljsko srečanje. Obema ekipama je bil to zadnji pre-
fled forme kegljačev za nastop na valifikacijah. Na obeh kegljiščih je boljšo igro pokazalo Novo mesto. Razveseljivo pred odločilnim nastopom je, da so nekateri kegljači v zelo dobri formi in dosegajo dobre rezultate. Na kegljišču Gorjancev sta ekipi dosegli naslednje rezultate:
Novo mesto: 10133 (Blažič 928, Drenik 924, Zupančič 904, Rolib 850 itd.)
Brežice: 9604 (Teropšič 890, Zorko 838, Verstovšek 818 itd.)
Obe ekipi bosta nastopih na kvalifikacijah za vstop v II. ZSCL, la bodo 17. in 18. januarja na kegljiščih na Loki in na Čatežu. Na kvalifikacijah bo nastopilo 10 ekip, ki se bodo potegovale za dve mesti v II. ligi. Pt> trenutnih rezultatih lahko vidimo, da ima ekipa Novega mesta več možnosti.
D. BRATOŽ
KRKA - SATURNUS 7021 : 6667
Na kegljišču Gorjancev v Novem mestu je bilo odigrano prijateljsko srečanje med kegljači Krke in Saturnusa. Po zanimivi igri je s precejšnjo razliko zmagala Krka. Najboljši posameznik je bil Gostinča(Saturnus), ki je podrl 960 kegljev, drugi najboljši rezultat pa je dosegel član Krke - Rožič (955 kegljev).
Rezultati:
Krka 7021 - (Rožič 955, Bratož 924, Turk 884, Badavinac 883, Vesel 867, Hren 868, Židanik 831, Zabukovec 769)
Saturnus 6667 - (Gostinčar M. 960, Dremelj 852, Hudolin 835, Fon 835, Sobočan 839, Osek 821, Sajovic 763 in Benčina 762)
D. BRATOŽ
Prvi NK Šentjernej
Pred začetkom nove nogometne sezone je šentjernejski nogometni klub pripravil turnir v malem nogometu, na katerem so nastopile ekipe iz Brežic, Dolenie vasi, Kostanjevice in Šentjerneja. Rezultati: Šentjernej
I	- Brežice 4:0, Šentjernej II - Dolenja vas 1:3, Šentjernej I - Kostanjevica 3:1, Kostanjevica - Dolenja vas 3:1 in Šentjernej I - Dolenja vas 4:1.
Prvo mesto so zasluženo osvojili igralci organizatorjev, saj so pokazali daleč najboljšo igro. Drugouvrščeni Ko stanje vičani so imeli pri žrebanju nekoliko sreče, vendar so se kljub temu izkazali z dobro igro.
Turnir je dokaz, da okoliški nogometaši radi tekmujejo, zato ne bi bilo napak, ko bi poslej pripravili več podobnih turnirjev. Organizacijo naj bi prevzeli Šentjemejcani, ki so se s pripravljanjem že večkrat izkazali.
S.	V.
Minulo soboto in nedeljo je bilo v Kočevju v novi telovadnici prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. Pomerilo seje 135 mladink
in mladincev iz 17 klubov. Pokrovitelj tekmovanja je bila krajevna skupnost Kočevje-mesto, organizacijo tekmovanja pa je dobro izpeljal domači namiznoteniški klub. Na sliki: predsednik izvršnega sveta občinske skupščine in predsednik OZTK Alojz Petek med pozdravnim govorom. (Foto: France Brus)
Kočevski šahisti razočarali
Kočevski šahisti niso najbolje končali minule tekmovalne sezone. Njihovi rezultati so bili namreč slabši kot smo pričakovali. Zasedli so šele sedmo mesto v I. republiški ligi, kjer so navad-no-osvajali vodilna mesta.
In kaj je poglavitni vzrok za nekoliko slabše rezultate? V prvi vrsti je to manjši izbor članov po odhodu neKaterih igralcev v Novo mesto in Ribnico. Tako je mladi Marko Ofak nastopal na članskih deskah, največ preglavic pa je bilo z ženskim parom, ki ni bil vedno kompleten, kar je prineslo največ izgubljenih točk.
Stefan Čimer, ki je nastopal na prvi deski, ie dosegel najboljši rezultat: zbral je kar 8,5 točke od 10 možnih. Solidno je igral tudi Stanc Podkoritnik, ostaU pa so več ali manj razočarali.
Poleg nastopa na vsakoletnih tekmovanjih si bodo v šahovskem klubu v letošnjem letu prizadevali čim bolje izpeljati de-
deskah, prihodnje leto pa na šestih, kar bi praktično pome-
lavske športne igre v šahu, na katerih bi prvič nastopali na 4
Marko Ofak je letos nastopal na članskih deskah in igral sorazmerno dobro. Z lanskoletnimi izkušnjami bo v prihodnji sezoni prav gotovo še boljši.
Štefan Čimer je nastopal na prvi deski in dosegel zelo dober rezultat. Od 10 možnih točk jih je zbtal kar 8,5 in je bil v kočevski ekipi najboljši igralec.
Stane fodkoritnik je igral dokaj zanesljivo in je za svoje moštvo zbral precej točk. Tako kot vsi igralci meni, da je bila njihova ekipa v minulem prvenstvu dokaj slaba, zato jo čaka do novega prvenstva še veliko dela.
nilo dvig množičnosti. To je tudi osnovni namen takšnih in podobnih tekmovanj.
Z. FAJDIGA
Dr. JOSIP PAVLOVIČ
Pregled pred zaposlitvijo
Industrijska revolucija na začetku prejšnjega stoletja je prinesla družbi veliko zdravstvenih in socialnih problemov. Pod vplivom fizikalnih, kemičnih, psiholoških in biotičnih obremenitev pri delovnem procesu in v delovnem okolju je prišlo do številnih poškodb in bolezni, med temi tudi do nekaterih, ki jih do tedaj medicina ni poznala. Takoj na začetku industrijske revolucije je postalo jasno, da grozi družbi prava katastrofa zaradi poklicnega obolevanja in inva-lidiziranja. Nevarnost je zahtevala akcijo, začeli so se pojavljati tudi ukrepi glede varstva pri delu.
Zaščita pri delu je danes še vedno enako pereč problem, kajti z razvojem tehnologije rastejo tudi obremenitve na delovnem mestu in v delovnem okolju. V zadnjem času naš tisk vsak dan poroča o velikem številu izgubljenih delovnih dni zaradi „bolniške“, ki ponekod ogroža ne samo normalno proizvodnost, temveč tudi obstoj nekaterih delovnih organizacij. Število delovnih invalidov v naši deželi se je v zadnjem desetletju skoraj podvojilo! Očitno je spričo tega, daje treba posvečati več pozornosti preprečevanju okvar in obolevnosti, kajti, kot pravi pregovor, je po toči prepozno zvoniti.
Bistvo skrbi za delavca je izraženo v 161. členu ustave SFRJ oz. 203. členu ustave SRS: ,,Delovni človek ima pravico do pogojev za delo, ki mu zagotavljajo telesno in moralno integriteto in varnost.11 Zakon o varstvu pri delu v 2. členu narekuje izvajanje tega načela: ,,Varno delovno okolje in varne delovne razmere po tem zakonu se ustvarjajo s tehničnimi, zdravstvenimi, socialnimi, vzgojnimi, pravnimi in drugimi ukrepi, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo vzroki, zaradi katerih lahko pride pri delu do poškodb in zdravstvenih okvar delavcev.11
V sklopu kompleksnega varstva pri delu je zelo pomembna naloga službe medicine dela kot izvajalca preventivnega oz. aktivnega zdravstvenega varstva.
Čeprav se v naši regiji deklarativno zavedamo pomembnosti preventivnega zdravstvenega varstva zaposlenega prebivalstva, v praksi njegovo izvajanje močno zaostaja za drugimi oblikami zdravstvenega varstva. Lahko trdim, da so aktivno zaposleni ljudje v naši regiji deležni skoraj najslabše preventivne službe v republiki.
Nadaljevanje prihodnjič
					
" Dolenjski Usi	m	'El	121	m	i
Preučili še bodo
IZ POROČILA predsednika sveta za gospodarstvo je razvidno, da predstavljajo izdelovalci suhe robe resno socialno vprašanje. To so ljudje, ki ob času svoje delazmožnosti izdelujejo razne suhorobarske izdelke, na starost pa postanejo socialno ogroženi in potrebujejo pomoči. Ker v tem primeru niso prišli do zaključka, so_ sklenili, da bodo zadevo proučili.
PRI ZMANJŠEVANJU števila zaposlenih delavcev in uslužbencev je nujno potrebno, da sindikalne organizacije po teh vprašanjih tesno sodelujejo z upravami podjetij, zavzamejo dosledno in objektivno stališče. Prvenstveno naj podjetja odpuščajo tisto delovno silo, ki ima doma delo in sredstva za preživljanje. Nemogoče pa je zagovarjati nevestne, nedisciplinirane delavce, ki kolektivu in družbi ne koristijo, nergajo in še pri dobrih delavcih ustvarjajo malodušje.
PIONIR V BRŠLINU prireja ob sobotah od 20. do 23. ure ples za mladino. Te plese obiskuje večinoma delavska mladina raznih strok in poklicev in tako si v prijetnem večeru izmenjajo misli. Tu je zelo družabno, pripomniti pa moramo, da se ne pije alkoholnih pijač, niti ne kadi. Mislim, da so naši mladini take prireditve potrebne. S tem zbližujemo mladino, jo odvračamo od lokalov in ji nudimo primerno zabavo.
V VASI LUŽA je še vedno nekaj takih fantov, ki imajo čudno vzgojo. To jo mladinci od 18 do 20 let stari. Radi se napijejo, potem pa ne vedo, kaj početi, da bi tudi drugi vedeli, da so se ga napili. Takrat se po navadi podajajo v sosedne vasi. Seveda prihrumijo v vas z vpitjem, čeprav v nočnih urah, kot bi hoteli reči, da so sedaj oni neomejeni gospodarji.
PREBIVALCI Dvorske vasi imajo za postajo leseno barako. Poleti še gre, pozimi pa zmrzujejo.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 13. januarja 1956)
po smu orni
MANJ VESELO — Na švicarskih mejah je zdaj manj veselo. Spremenili so carinski predpis, ki je dovoljeval samo pol litra alkoholne pijače v potnikovi prtljagi. Ker steklenic za pol litra ni, so potniki iz litrskih steklenic odvečno tekočino spili na meji, kar je večkrat povzročilo, da so sijočih oči, lenega jezika in hrabrih src prešli mejo.
GOREČNEŽI — Pridigarji neke verske sekte v ZDA med svojimi govori nosijo okoli vratu strupene kače, da bi tako dokazali, kako varno je v milosti boga, ki ga molijo. Prav taka strupenjača pa je enega od njih pripeljala v zapor: v ognju teološke debate je namreč častiti oče Clyde Ricker zagnal svojo kačo v sogovornika, za kar mu je sodišče prisodilo pol leta zapora. Obtožen je bil napada s smrtnim orožjem.
MOČ ZAUPANJA - Celili 25 let so v ameriški vojni mornarici uporabljali neko kemično sredstvo, katero naj bi odganjalo morske pse od potapljačev in slučajnih brodolomcev. Lani je uporabnike tega ,.zanesljivega“ sredstva spreletela groza: strokovnjaki so s ponovno analizo ugotovili, da omenjeno sredstvo ne odvrača morskih psov, ampak jih celo - privlači.
ČASOPISNA CVETKA -
Novinar časopisa „New Era“ je v družabni kroniki zapisal tudi tole vest: ,,Gospod in gospa P. sta pretekli četrtek obiskala pasjo razstavo, na kateri je veliki pokal pripadel njunemu nečaku."
IZSILJENA SREČA Direktorji italijanskih igralnic so sc sestali zaradi izrednu nujne zadeve. V njihovih igralnicah je skupina igralcev na ruleti kar naprej vlekla debele denarje. Temeljilo so proučili primer in ugotovili, kako je igralcem uspelo „zdresirati“ kroglico, da se je večkrat ustavila na isti številki. Hazarderji so namreč s pomočjo nekega uslužbenca namazali številko z neprozornim lepilom. Žal ima tudi italijanska zakonodaja posebne vrste lepilo za take lovce na dobiček - nevidno lepilo za nekaj let „zale-pi“ take ptičke v zapor.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Ilovice.
Svetovno tekmovanje ali konkurenca
(Naj hujša) mora, ki tlači naš kmečki stan, je liberalna postavodaja, ki sloni večinoma na podlagi rimskega prava, ki podpira le veliki kapital, za male posestnike pa se prav malo briga. Ta postavodaja je proglasila zemljiškega posestnika kot svobodnega lastnika, ki sme svoje posestvo razkosavati in izkoriščati, ne glede na splošni blagor. Na tej podlagi sloni naše dedin-sko pravo, ki uničuje posestnika in ga zakopava v dolgove. Kmetje so v sedanjih razmerah postali dninarji svojih upnikov. Drugi sovražnik našega kmeta je svetovno tekmovanje ali konkurenca. Cene našim kmečkim pridelkom so tako upadle zaradi vnanje konkurence, da kmetu ne kaže več pridelovati nekatere vrste pšenice.
(Veliko) in koristno napravo bomo pri nas dobili v novem letu. Kako je bilo v Semiču hudo čestokrat po letu ob suši za vodo, morali smo do zdaj bridko skušati, kajti iz daljnih studencev potrebno vodo nositi ali voziti ni lahko
in prijetno delo. Temu pomanjkanju vode se bode opomoglo v tem letu z vodovodom. V tukajšnjo občinsko hišo so že bili od okrajnega glavarstva pozvani vsi tisti posestniki naše fare, skozi katerih posestva se bo napeljal vodovod, da so podpisali, da bi pozneje nobeden ne ugovarjal.
(Potres) v Dobrovi je bil pohabil dva mladeniča; enemu je bil zdrobil vso kost v stegnu desne noge; drugemu pa pohabil roko v rami. Okrevala sta že do dobrega.
(V Nove m) Mestu je bilo v preteklem letu rojenih 41 otrok, unnlo pa jih je 48. Najstarejši mrlič je štel 88 let.
(Oglas.) Zaradi pomankkanja prostora je na prodaj glasovir narejen še po sterem. vcndai pa v še prav dobrem stanu, na mesingastih kolesih, tudi glas dobro drži.
(I/ 1)01 1 NJSKIII NOVIC 15.januaija 1X96)
Novo upanje
Prava armada zdravnikov, raziskovalcev, znanstvenikov se v svetu nenehno prizadeva, da bi našla zanesljivo zdravilo zoper bolezen, ki vzbuja strah v ljudeh, večkrat tudi pretiran in škodljiv, zoper raka. V svetov nem tisku je mogoče zaslediti mnogo člankov, ki opisujejo vse mogoča zdravila in metode, uspehe, pa tudi razočaranja, ki jih prinaša spopad z boleznijo današnje p časa.
Pod naslovom „Končno zdravilo proti raku? “ prinaša tržaški list „Gospodar-stvo“ članek o nedavnem japonskem terapevtičnem kongresu v Tokiu, na katerem je japonski profesor dr. Crisaio Maruyama poročal o presenetljivem uspehu cepiva, pridobljenega iz ekstrakta tuberkuloznih bacilov. To cepivo je preizkušal na bolnikih z metastitisom, ki je najbolj nevaren rak, lahko bi mu rekli tudi rak samosevec. S tem cepivom je dosegel velik uspeh, kar je pomembno zlasti še zategadelj, ker so vsi drugi načini zdravljenja te bolezni imeli hude stranske učinke.
Navedel je primer 46-let-ne bolnice, za katero so ugotovili, da ima raka na pljučih, jetrih in na medenični kosti. Po slabih dveh letih zdravljenja je ugotovil, da je rak na jetrih in pljučih izginil, rak na medenični kosti p je bil po treh letih terapije klinično in radiološko skoraj ozdravljen.
Omenjenega cepiva še ne izdelujejo za široko uporabo, laboratorij prof. Maru-yama pa tuji in domači interesenti nenehno oblegajo z željo, da bi prišli do novega zdravila.
Ta čas se raziskovalci zelo veliko ukvarjajo in upajo v težke kovine, kot sta platina in zlato, ki naj bi pomagale pri zdravljenju prsnega in materničnega raka. Poskusi so pokazali velike uspehe, vendar so imela zdravila, narejena na osnovi težkih kovin, zelo šcodljive stranske učinke, ki jih bo treba še izločiti.
Poslikavanje velikih zidnih površin ni ravno lahek posel.
Zidovi so spregovorili
Namesto platen in knjig velike površine hišnih sten
Mnoge četrti v velikih mestih so vse prej kot lepe. Graditelji so iskali predvsem dovolj hitre in zadovoljive rešitve gradnje, pri tem pa so pozabili, da v mestih živijo ljudje, ki jih velike prazne površine zidov ne osrečujejo preveč. Zato ni nič nenavadnega, da je prišlo do pojava, ki ga nekateri označujejo kot umetnost, drugi kot protest, nekaterim pa pomeni le možnost dobre reklame.
Prazne zidne površine so začeli barvati, poslikavati in nanje pisati. Nastale so ogromne slikarije, ki so poživile pusto sivino mestnih četrti. Slikarji so tudi poklicni umetniki, vendar je večina njih amaterjev. Celo šolski otroci se spopadajo z zidovi in jih bogate s proizvodi svoje domišljije.
Modna muha, če to lahko tako imenujemo, ni ostala samo pri okraševanju praznih površin. Ob vrsto slikarij, ki jih ustvaija-jo umetniki s čisto estetskimi nameni, se na zidovih pojavlja vse več slik, ki so svojevrsten medij etničnih skupin. Črnci in ameriški Mehikanci s slikami rišejo svojo preteklost, ponos, težave, v katerih žive, upanja in proteste. Svoj lonček pa je pristavila tudi vsemogočna reklama, saj so reklamne agencije hitro ugotovile, da je mogoče posamezne proizvode propagirati manj vsiljivo.
i
I
m
i
Nova gosposka
Pred tremi desetletji so naši ljudje vzklikali: „Svobo-dal Rešili smo se sovražnika in gosposke. Zdaj smo si vsi enaki."
Veselili so se tega kot otrok igrače, ki jo dobi v dar ob novem letu, vendar so v obilici vsakdanjih skrbi na svoje uspehe kmalu pozabili. Izginjati je začet pravo prijateljstvo in tovarištvo, ki se je kalilo v neštetih stiskah. Vedno več jih je želelo postati drugačnih. Postali so gospe in gospodje.
Ne samo to. Tudi nekateri govorniki in pisci za ljudstvo so se oddaljili od delavcev in kmetov. Zaščitili so se z gosposkim jezikom. Čemu bi govorili preprosto in domače, ako jim je veliko laže in bolj učeno povedati po tuje, po ovinkih ali pa jih zabeliti z izreki raznih modrijanov. Zato se ni čuditi, če po predavanjih in sestankih slišimo: ,,Danes smo imeli slabega govornika. Tako preprosto je govoril, da so ga čisto vsi razumeli “
Pred nekaj dnevi sem bil v krčmi pri Urški in naročil domačih jedi, ki jih je dandanes težko dobiti. Dolgo je bilo treba čakati na naročeno, pa sem prisluškoval. Pri sosednji mizi je bila gruča mladih. Menil sem, da so po stari navadi navzkriž z novci, zato sem se čudil, ko so naročali drage jedi in pijače s tujimi imeni. Zatem so se menili o tem, kdo je kupil v butiku bolj imenitno obleko. Ko so dobili naročeno, so začeli zafrkavati natakarja in ga pošiljati sem ter tja, da bi si skoraj podplate izhodil.
Oglasil sem se:,,Fantje in dekleta, ne bodite taki, saj je tudi on človek in delavec."
Namesto da bi poslušali moj nasvet, mi eden od njih zabrusi: ,,Ti, stari, pa kar tiho bodi! Mi plačamo, zato lahko delamo, kakor se nam zdi prav."
No, pa recite, da se naši ljudje niso pogospodili.
MARTIN KRPAN
Ne v zapor, na jadrnico!
Delo na ladji prevzgaja prestopnike in narkomane
Vprašanje, kako mlade pre- ( stopnike prevzgojiti v dobre člane družbe, ima nešteto odgovorov. To je še toliko bolj zanimivo, ker kriminologi ugotavljajo, da je prestopnikov, ki se ponovno znajdejo pred sodnikom, veliko več, kot bi pričakovali. Teorije so različne, prav-tako tudi uspehi. Posebnost pri prevzgoji mladih kriminalcev pa je prav gotovo danski kapitan Frohn Nielsen; postal je vroča tema danskih vzgojiteljev,, njegov primer pa radi navajajo tudi drugi. Še več: uspehi, ki jih dosega tudi pri zdravljenju narko-<ni manov, so spodbudili že marsikaterega mladeniča, da se je prostovoljno prijavil za mornarja" na njegovi jadrnici.
,,Moja prevzgoja,“ je novinarjem povedal kapitan Nielsen,
„je zelo preprosta. Ko mladi fantje pridejo na ladjo, skrbim, da jih ne briga nič drugega kot veter, jadra in pravilna smer.“
Kapitan jadrnice „Fulton“, ki je nekdaj prevažala slanike, vzdržuje na palubi železno disciplino. Niti trenutka ni, da bi njegovi „mornarji“ ne imeli dela: izbira težavne smeri plovbe proti vetru, in kadar je vse v redu, morajo mladeniči plesti vrvi, čistiti palubo - skratka delajo. Red doseže brez tepeža.
r
Rešitev prejšnje križanke
i						TZ	&	M		ml		nit.	sr
					K	1	P	m	P	\	fr	T	A
				tus*	A	B	O		0	D	P	O	r!
					M	l	S		L		A	R.	A
				>3	č	D	R.	s	K	A		i	K.
				>€	L	€	K	T	R	A	R.	AJ	A
•>	...		K	R.	A	M.	A		O	R.	1	0	N
	S	O	fc	A			N	A	G.	€	C	n u	Ul 1
—	K	R.	&	"T	K	A	3	N	•i	i	1		
	L	A	K	*	V	L	t	k	ua	i	N	4	fr
ers	A	L	O	D	i	3	v.r	č	s	K	U	D	O
Mii	D	O	(IM	1	Z	A		R.	\	t	S	A	
W -				D L	MIRUJOČI DEL EL. STROJA	OBVEZA	MESTO OB REKI URAL	HAZARDNA IGRA	TUNIS	D L	EDEN OD STARŠEV	IRSKE	MLINSKI ZLEB
				NAPON SIL V FINISU						NEVOJNO STANJE			
w ~^ Sik,*''				MESTO OB VISLI						NADAV LETOPIS			
				MENIiNd JAMSTVO					ODKA				
			. •: i	JAN V TFnNII					USTVAR- lAimr.r				
/			Ji	>									
	• / ' 'S-J	r	...• -	>							SEZNAM IMEN	NATURA	DL
DL	KROŽENJE	IB. LADJA	V			PORCE- LANSKA GLINA							RAVNINA
BRENCELJ					SKLADBA ZA TRI GLASOVE	D L	IGRALKA MIRANDA	(BORDELA SLABE RIME QK!'FR m					
POKRAJINA w-						NaELektr. m- RF Ki				DOBA			
TRČENJE				SAVIN						Wega			
				KONICA						LUCCA			
GLINASTA PISCAL								DREVO IN SAD					
LEPENKA							D L	JUŽ4MER. ŽOLNA					
Sovjetski Verhojansk je pol mraza I
Poprečna temperatura je okoli 60 stopinj pod ničlo
no trave
Poleti na kosijo ogrom-
Mlada posadka kapitana Nielse-na čaka na dnevna povelja.
Nenavadno je, da mladi za časa prevzgojne plovbe resno poprimejo za delo, da se bolj malo pritožujejo nad celodnevno zaposlitvijo.
„Tako nimajo časa, da bi jim po glavi rojile nekdanje muhe," je pojasnil kapitan Nielsen.
Zanimanje za delo na njegovi šestdeset let stari jadrnici je tolikšno' da vodi kapitan poseben spisek prestopnikov, s katerimi določa vrstni red zaposlitve". Danska sodišča zdaj že izrekajo sodbe: ,,Štirinajst dni jadrnice Fulton.“
Stvar je torej zelo preprosta - delo! Človek, ki dela, ne misli na „traparije“.
i
I
Verhojansk, mestece v avtonomni sovjetski socialistični republiki Jakutiji, ki se razprostira na več kot treh milijonih kvadratnih kilometrov na severovzhodu azijske celine, velja za t. i. pol mrazč, saj so tamkaj zabeležili najnižjo temperaturo na severnem delu zemeljske krogle - minus 67,8 stopinj Celzija.
Verhojansk je nastal na kraju, kjer je leta 1638 prezimil Kozak Posnik Ivanov s svojim odredom. Kmalu so tjakaj prišli trgovci in stoletja dolgo je-mestece veljalo za neke vrste carsko poslovalnico predelovanja krzna, hkrati pa je bilo zbirališče ruskih pustolovcev, ki so # '
odhajali proti obalam severnih morij. Dandanes seštoji Verhojansk iz dvajset ulic in šteje 2214 prebivalcev. Lesene hiše imajo velika dvorišča, v središču mesteca pa so v dvonadstropnih stavbah šola, hotel, bolnišnica, otroški vrtec, knjižnica, pošta, industrijsko-krznarski kombinat in otroški vrtec.
Vse omenjene stavbe so tako rekoč na enem mestu, čisto zraven hiš. Preprosto zato, ker v dolgih zimskih mesecih, ko se temperatura giblje okoli 60 stopinj pod ničlo, kajpak ni prijetno hoditi dolgo zunaj.
V Verhojansku je že nad sto let središče za meteorološke raziskave, znanstveni-
V Verhojansku je že nad sto let meteorološka postaja.
ke pa najbolj zanima mraz. Dognali so, da je vzrok izredno nizkih temperatur to, da mase hladnega zraka neovirano prihajajo iz centralnega arktičnega bazenain se zadržujejo nad Jakutijo, še posebej pa nad Verhojan-skom, zategadelj, ker jim zapira pot na jug visoka gorska veriga. Verhojansk leži 139 metrov nad morsko gladino v neki kotlini, zato je še bolj izpostavljen vplivu hladnih zračnih mas.
Kajpak v Verhojansku poznajo tudi enomesečno poletje, vendar še zdaleč ni tako toplo kot naša pomlad. Tedaj prebivalci na veliko kosijo travo, saj je je na senožetih okoli mesteca res ogromno. Lani so shranili kar dvaintrideset tisoč ton sena. Pokladajo ga kravam, konjem, med dolgo zimo pa krmijo tudi severne jelene. Pozimi so krave v hlevih, majhni, z gosto dlako poraščeni konji pa se v poldivjih krdelih celo leto klatijo okoli mesta. Sploh je okolica Verhojanska pravi raj za lovce, saj ne manjka jelenov, srebrno sivih lisic, medvedov, v reki Jani pa je ogromno lososov.
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
Številke, ki niso v ponos
Tarnanja ekologov smo več ali manj že vsi vajeni, nekateri so ga menda celo siti, zato največkrat njihovih glasov, ki kličejo k „poslednjim“ ukrepom, ne slišimo. Kljub temu ne bo odveč, ako pogled_amo, kje je danes živalski in rastlinski svet ter kolikšno osiromašenje nas v prihodnjih letih čaka.
V preteklem letu so strokovnjaki za zaščito okolja zapisali številko, večjo od tisoč, in zraven zapisali, da prav tolikim živalskim vrstam, podvrstam grozi zanesljiv pogin. Mednje sodijo tudi sesalci: vse vrste nosoroga, bengalski in sibirski tiger, gorska gorila in orangutan. Prst, ki kaže na krivca, je brez prizanašanja uperjen v človeka; točneje rečeno, v njegovega potrošniškega duha, ki v svojo zadostitev išče krzna, rogove, redke trofeje.
Veliko večje presenečenje pa je zadnje mesece preteklega leta pripravilo poročilo Mednarodne zveze za zaščito narave in naravnih virov, v katerem so zapisali, da je najbolj ogroženo rastlinstvo. Poročilo govori kar o 30.000 ogroženih rastlinah po vsem svetu. Številka je skoraj neverjetna, toliko bolj, ker za rože in ostale rastline ni toliko zanimanja kot za živali.
O kakšnih uspehih na tem področju, žal, zaenkrat še ne moremo pisati.
Riše in piše: Marjan Bregar
NA SUROVEM DIVJEM ZAHODU
gyrr	r.r.7f:
#
16. Šerifove oči pa se niso le naslajale nad pokrajino. Vse preveč odgovornosti je ležalo na plečih moža postave, da bi se mogel v nedogled prepuščati ugodju vožnje. Sklanjal se je torej možakar skozi okno in s sokoljimi očmi drsel po kompoziciji vse do konca vlaka, kjer je opletal zadnji vagon.
In prav v ta zadnji vagon je zrl posebno vestno.
V njem, dragi bralci, so se vozili znani ptički. Plešasti Jack in njegovi so za varnimi rešetkami potovali po zaslužen kazen v mesto.
Vlak se je zazibal v ovinek, razbeljena iskra se je zapičila šerifu v oko, da je pri priči ves solzan zdrknil na sedež, v zadnjem vagonu in okrog njega pa so se začele dogajati čudne reči.
Razbojniki v kletki so malicali, stražar Potegon, z nabito puško na kolenih, je sedel pred vrati in zrl v skale ob progi, tako preklemansko podobne Kuken-berku. Kolesa so enakomerno tolkla in preglasila kovinski zvok predmeta, ki je iz prelomljene štruce nenadoma padel na tla ...
Pila!
Jack je umo stopil nanjo. Ne, stražar ni ničesar popazil.
Iz kruha so potegnili še listek. „V poštnem vozu je denar!" je pisalo na njem.
Tolovaji so se spogledali. Vedeli so od kod pošiljka. Tudi nam ne bo teščo uganiti tega. Zelena zavist je neutrudna, kadar se loti posla.
Vse ostalo se je zgodilo kot v dobri kavbojki!
ZA HVA LA
21. decembra je minil žalosten mesec dni, odkar je v 41. letu starosti nenadoma odšel od nas naš ljubljeni mož, zlati atek in zet
JANEZ PALČIČ
iz Retij, Loški potok
Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem, ki ste prišli od blizu in daleč jn nam izrekli sožalje, sosedom in njegovim sodelavcem za pomoč v prvih najtežjih trenutkih, za podarjene vence in cvetje Inlesu Ribnica, Saturnusu in osnovni šoli Loški potok, Mercatorju TOZD Ribnica tudi za denarno pomoč, sodelavcem iz Inlesa za častno stražo in spremstvo, govorniku iz Inlesa za ganljive poslovilne besede, župniku Antonu Dobrovoljcu za opravljeni pogrebni obred in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Ema, otroci Verica, Ivanka, Lojze, Danica in mama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka
FRANCA KICA
iz Biške vasi pri Mirni peči
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki so se v velikem številu poslovili od našega očeta. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju internega oddelka, Hotelu Grad Otočec, tov. ing. Rolihu, duhovniku za opravljeni obred ter pevcem.
Žalujoči: hčerki Jelka in Silva” z družinama ter drugo sorodstvo
Biška vas, Otočec, Ljubljana, Tolmin,
6. januarja 1976
ZAHVALA
Ob izgubi našega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
KARLA JAKŠETA
iz Zaloga
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Topla zahvala delovnima kolektivoma IMV in Novoles za podarjene vence. Posebna zahvala župniku za opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Marija, sin Tone z družino, hčerki Ani in Malči z družinama ter sestra Milka z družino in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JOŽETA VRBINCA
iz Gotne vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v dneh žalosti z nami sočustvovali. Posebna zahvala velja delovni skupnosti in 2.d razredu gimnazije, Službi družbenega knjigovodstva, Hortikulturnemu društvu in Društvu upokojencev v Novem mestu, krajevni organizaciji ZB Gotna vas, znancem in sosedom, zlasti Žefranovim in Piletičevim za pomoč, oo.Frančiška no m za obred in naposled vsem, ki so ga med boleznijo obiskovali ali pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Terezija, sin Branko in hčerka Jelka z družinama, sestra Ivanka Ponikvar z družino, nečak Tone z ženo in drugi sorodniki
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše mame, žene, sestre, tete in stare mame
TEREZIJE MIKLAVČIČ
iz Dobindola S
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebna hvala zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka za večletno zdravljenje, tovarni zdravil Krka za podarjene vence ter patru Mateju za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Jože, hčerke Milena, Zinka in Olga z družinami, brat Lojze in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega moža, očeta, brata, strica in bratranca
VLADA VAVPICA
iz Pahe pri Otočcu
se iskreno zahvaljujemo gostinskemu podjetju Otočec, Antonu Željku in Alojzu Mirtku. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Helena, otroci, brat Anton z družino in sestra Jelka z družino
POTA Ii\ STU? &
Dežurni
poročajo
8. januarja zjutraj je v Žabjeku zgorela baraka Rajke Br; dičevi so kurili noč in
Prilika največkrat dela tatu
,Kjer ni notranje kontrole, tudi ni težko poneverjati družbeni denar," izjavlja Tone Golobič iz inšpekcije SDK v Novem mestu
PUŠKA V AVTU - V noči na 3. januar je nekdo ukradel iz osebnega avtomobila, parkiranega v Grajski ulici v Črnomlju, lovsko puško, denarnico z dokumenti in 300 dinarji ter boni za bencin v vrednosti 2.000 din. Ukradeno je bilo last Bogomira Si konje.
KO NI NIKOGAR DOMA - 6. janarja je bilo vlomljeno v hišo Ane Jerman na Radoviči. Jermanova je bila v Metliki, v prazno hišo pa je vlomileč" prišel skoz okno. Vse je premetal in prebrskal, ampak ni nič zmanjkalo. Isto je bilo premeta no tudi v zaklenjeni zidanici Petra Ste-faniča in v zidanici Ivana Režka na Radoviči Tudi tu vlomilec ni nič odnesel.
NI SLO DRUGAČE - 6. januarja pojjoldne so semiški miličniki pridržali do iztreznitve Rivla Hudorov-ca iz Coktovce. Ta se je močno opil in razgrajal po Semiču. Ker ga drugače niso mogli ukrotiti, so ga postavili na hladno v zaprt prostor.
VLOMILCA JE ZEBLO - 8. januarja je bilo vlomljeno v zidanico v Straški gori, last Antona Ostrmana iz Hruševca. Popoldne tega dne je Ostrmanova hčerka prišla k zidanici, vendar 90 bila vrata z notranje strani zaklenjena. Pohitela je po očeta, ta pa je našel na vratih znake nasilnega odpiranja, v sobi pa je bila peč se topla. Vlomilec je očitno ležal na divanu in izpraznil nekaj konzerv in steklenico pelinkovca.
DOJENČKA SO REŠILI
Odkar se je razvedelo za dobovski primer in veliko goljufijo v tamkajšnjem obrtnem podjetju, kjer si je računovodkinja prisvojila neznanske vsote družbentga denarja, je v javnosti vse češče slišati: kako je to mogoče? Ljudje se sprašujejo, kaj dela inšpekcija in ali služba družbenega knjigovodstva nikdar ne kontrolira in podobne stvari. Prilaščanje velikih zneskov družbenega premoženja pa se je pojavilo še drugod v manjših kolektivih. Spričo vsega tega smo se obrnili za pojasnilo k Tonetu Golobiču iz inšpekcije SDK v Novem mestu.
— Kako je mogoče, da si nekateri lahko prisvoje toliko denarja? Kako je mogoče, da se o goljufijah razve čez nekaj let — mar ni nobene kontrole?
„Do primera, kakršen se je zgodil v Dobovi, lahko pride v zdajšnjem sistemu, v katerem praktično ni stalne revizijske službe. Za področje finančno-materialnega poslovanja imamo inšpekcijo, katere področje in metoda dela pa se bistveno razlikujeta od revizije. Revizija namreč na podlagi dokumentacije preverja celotno poslovanje ali pa samo del tega, in take nepravilnosti, kot so bile v Dobovi, bi morala odkriti. Medtem pa je stvar inšpekcije predvsem kontrolirati pravilno sestavo raznih obračunov ter plačevanje družbenih obveznosti. Vse ostalo opravlja inšpekcija le, čc je na razpolago dovolj časa, kar pa se zadnja leta v glavnem ne dogaja. Bred leti je bilo celo izrecno rečeno, naj se inšpekcija SDK ne vtika v delitvene odnose v delovni organizaciji, v osebne dohodke in druge stvari, za katere je kolektiv sam pristojen sprejemati odločitve. Tako že več let pri dvigu osebnih dohodkov z žiro računa ni potrebno več predla-
gati plačilnih list. Uslužbenec, ki ima v delovni organizaciji opravka z osebnimi dohodki in dvigom denarja, ve, da ga pri tem zunaj delovne organizacije praktično nihče ne nadzira. Če taka oseba (posebno v manjših kolektivih) hkrati tudi dvjga denar in ga razporeja v kuverte, seji morda porodi zamisel o goljufiji, friložnost je.
Kot ima najbolj debela laž največ uspeha, tako je navadno tudi najbolj primitiven način goljufije najdlje neodkrit. Tudi v dobovskem primeru je bilo tako. Če ne bi računovodkinja tako na debelo zapravljala in ne bi bilo zunanjih znakov, bi morda še naprej lahko jemala iz blagajne, ne da bi jo odkrili."
- Kaj po vašem še daje možnosti za tako velike poneverbe? Kaj bi lahko rekli o notranji kontroli v delovnih organizacijah?
,.Najprej nai poudarim, da notranja strokovna kontrola nima nobene zveze z delavsko samoupravno kontrolo. Strokovni nadzor, ali z drugimi besedami, formalna, vsebinska in računska kontrola vsakega dokumenta pred knjiženjem, je potreben povsod, Iger se družbeno premoženje pojavlja v obliki denarja. Primer: nekdo račun napiše, drugi ga mora pregledati in s podpisom potrditi pravilnost seštevkov itd. Pri obračunu osebnih dohodkov mora eden sestaviti plačne liste in obračun, druga oseba mora imeti pooblastilo za dvig denarja in blagajnikova stvar je denar razdeliti v kuverte. Podobno velja tudi za iztržke vseh vrst. Kjer ima ena oseba v rokah obračun in denar, je priložnost za krajo."
- Nekateri se pritožuje jo, da ie administracije še preveč. Kako vi ocenjujete take pripombe?
,,Strinjam sp.. Ja je v nekaterih primerih preveč pisarije in da bi lahko enostavneje urejali stvari, medtem ko v drugih primerili ni dovolj poskrbljeno za evidenco. Računovodje se izgubljajo v neprestanem spreminjanju predpisov, ob tem jim manjka časa, da bi uredili o snovno knjigovodsko evidenco tako, da ta ne bi bila zanemarjena ali vsaj podrejena raznim obrazcem in sporazumom. Primer: iz podjetja PIONIR prinesejo vsak mesec na banko za več kot deset kilogramov nalogov za plačevanje prispevkov vseh vrst.
Jrajdic. Krajin, navsezgodaj zgutraj pa je Rajka z možem odšla, v baraki pa pustila dva meseca starega dojenčka. Ko je začelo goreti, so Romi požar kmalu opazili in dojenčka rešili, medtem ko baraki ni bilo pomoči. Družina je ostala brez strehe in bornega imetja'.
JUNAK PA TAK!
Kako je Karel Rajer, star 26 let, iz Lašč pri Dvoru pogumen, je dokazal z znašanjem nad nemočno družino. 8. januarja zvečer so ga morali odpeljati miličniki, ker je doma v bratovem stanovanju vinjen tako razgrajal in strahoval družino, da so morali poklicati pomoč. Tudi otrokom ni prizanesel. Ko bo moral še pred sodnika za prekrške, bo dobil poplačano, kar je storil.
V prvih devetih dneh novega leta se na dolenjskem delu magistrale Ljubljana—Zagreb ni zgodila nobena prometna nesreča, kar je svojevrsten rekord. Prometna milica pa je novo leto začela s poostreno kontrolo in vrsto akcij tudi na lokalnih cestah. (Foto: R. Bačer)
Tone Golobič
Komplicirano je plačevanje prometnega davka, vodenje knjigovodstva po TOZD in še druge stvari. Vse to zaposlenim v računovodstvih jemlje čas in trga živce."
— Kakšno delo opravlja vaša inšpekcija, oziroma kako jo je čutiti na terenu?
„V novomeški podružnici SDK je okrog 100 zaposlenih; med temi je samo 5 inšpektorjev za delo na terenu. Najmanj 70 odst. vsega inšpektorjevega dela odpade na preglede zaključnih računov, kjer več ah manj rutinsko preverjajo obveznosti do družbe in ostale podatke o sredstvih in virih. Tako lahko inšpekcija SDK goljuTijo v kakem podjetju odkrije zgolj po naključju. Najmanj 15 odstotkov inšpektorjevega clelaje dalje posvečenega kontroli investicij in le 10 odstotkov časa je na voljo za kontrolo, kakršno si občani zamišljajo kot glavno nalogo SDK, ter za preglede poslovanja, ki ga opravljamo na zahteve drugih organov."
— Če prav razumem, inšpekcija SDK zavrača očitke občanov, da ni odkrila goljufij, ki bi jih morala?
„Tako je. V delovnih organizacijah so sami preveč brezbrižni do kontrole in preveč zaupljivi. Premalo se kontrolira vsakovrstno poslovanje z denarjem. Za primer spet povem, da smo v našem nočnem trezorju že nekajkrat prejeli večje vsote denarja, tudi milijon in več, pa nismo vedeli, čigav denar je! Bil je oddan brez podatkov o lastniku, tako da smo lastninsko delovno organizacijo našli po pisavi izpolnjevalca obrazca! Pomote pa se dogajajo vsak dan. Če bi bila v kolektivu kotrola denarja, se kaj takega ne bi moglo zgoditi."
RIA BAČER
PUJSEK IZ VREČE
12. januarja zjutraj se je Boris fakar iz Občic na novomeškem sejmišču razhudil nad tatom. Kupil je dva prašička in zanju odštel 1.360 dinarjev, ju dal v vrečo, nato pa v zaboj. Vse to je pustil na motorju, sam pa je šel se v pisarno sejmišča po živinski potni list. Hitro je bil nazaj, toda v vreči je bil samo en pujsek, drugega je očitno pobasal spreten tat.
Ukradel, potem pa prijavil
Se isti dan se je Predojevič pokesal in odšel na milico
„Nisem se hotel zameriti dekletu, ki me je prosila denar na posodo, pa sem vzel kole-
Pravice in dolžnosti staršev določa temeljni zakon o razmerjih med starši in otroki. Ta predpis obvezuje starše, da so dolžni preživljati in skrbeti za življenje in zdravje otrok, da morajo svoje otroke vzgojiti v duhu vdanosti do socialistične domovine in poskrbeti za šolanje in strokovno izobrazbo. Starši imajo do zakonskih in nezakonskih otrok enake pravice in dolžnosti ter lahko sami uredijo vprašanje svojih otrok brez državnega posega.
tožbi. Če pa zahteva preživnino posebej, vloži pritožbo pri občinskem sodišču, ftri odločanju o višini preživnine upošteva sodišče osebne in premoženjske razmere otrok in njegovih staršev. Na višino preživnine vplivajo razne okoliščine: npr. otrokova starost, ali hodi v osnovno, srednjo ali višjo šolo, zdravstveno stanje, kje živi, morebitno lastno premoženje ali drugi njegovi dohodki (pokojnina, vajenske nagrade, štipendije), pa tudi višina osebnih dohodkov
Neplačevanje preživnine
V sodni praksi najdemo le redke primere, da matere in zakonski očetje ne skrbijo za svoje otroke, niso pa tako redki primeri, da se nezakonski očetje na najrkzno-vrstnejše načine izmikajo prispevati sredstva za preživljanje svojih otrok. Zato nekaj besed o obveznostih nezakonskih očetov.
Zakonito dolžnost preživljanja ima torej tudi nezakonski oče. Če noče prostovoljno prispevati k preživljanju nedl. otroka, ali polnoletnega, če ta ni delovno sposoben in nima zadosti sredstev za življenje, ga je treba tožiti. Če je vložena tožba zaradi ugotovitve očetovstva, je najprimernejše, da zahteva otrok preživnino že v tej
otrokovih staršev ali njihovih drugih prejemkov, število otrok, za katere so starši po zakonu dolžni skrbeti, idr.
Zelo pomembna je zakonita določba, ki daje prizadetemu otroku pravico, da predlaga sodišču, naj zveča že prisojeno preživnino, če so se pozneje spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila izdana sodna odloči«. Do takih sprememb pride zlasti pri starosti otroka, ali pri šolanju, ali pri zvečanju osebnih dohodkov nezakonskega očeta, ali pri podražitvi življenjskih potrebščin idr.
Oče nezakonskega otroka pa je dolžan tudi sorazmerno prispevati k stroškom zaradi nosečnosti in
poroda (perilo, oblačilo, voziček itd.). Če je otrokova mati zaradi nosečnosti in poroda prikrajžana na osebnih dohodkih, npr. dninarice, mora prispevati oče nezakonskega otroka tudi k stroškom za preživljanje matere za 3 mesece prod porodom in 3 mesece po porodu.
Družba ima velik interes, da izpolnjujejo obveznosti tudi nezakonski očetje. Ta interes zavaruje s prisilnimi ukrepi s posegom v premoženje in s kazenskimi določbami. Če se nezakonski oče izmika plačevanju preživnine, ki mu je bila naložena s pravnomočno sodbo ali sodno poravnavo, stori kaznivo dejanje neplačevanja preživnine in se bilko kaznuje z zaporom do enega leta, v posebno hudih primerih pa z zaporom do 3 let. Tako kaznivo dejanje stori tudi tisti, ki se noče zaposliti ali menja delovna mesta z namenom, da ne bi mogel otrok seči z izvršbo na njegove osebne dohodke. Pri izreku o višini kazni upošteva sodišče tudi splošno obdolženčevo stališče do njegove preživninske obveznosti. Sodišče lahko tudi odloči, da mora obdolženec v bodoče redno plačevati preživnino, sicer bo preklicalo pogojno obsodbo. Če obsojenec tudi po pogojni obsodbi ne izpolnjuje naložene obveznosti in ne plačuje redno preživnine, lahko sodišče pogojno obsodbo prekliče.
Stefan Simončič
gu,“ je pred okrožnim sodiščem v Novem mestu v zagovor povedal obtoženi Petar Predojevič.
Fant je doma iz okolice Bosanskega Novega in je bil pri Pionirju zaposlen kot nekvalificiran delavec. Stanoval je v samskem domu, 26. ju* ni ja lani pa je vlomil v omaro sodelavca Dragoljuba Kostadinoviča in mu vzel iz suknjiča 260 dinarjev in blok za hrano, vreden 100 dinarjev.
Takoj po dejanju seje 30-letnide-‘ in že
lavec pokesal in že zvečer se je sam javil na postaji milice; tam je povedal vso zgodbo, ob prvi naslednji plači pa je oškodovanemu kolegi denar vrnil. Predojevič je bil leta 1965 že kaznovan zaradi tatvin, v zadnjih desetih letih pa je pošteno živel in kaže, da namerava med poštenjaki tudi ostati.
Na okrožnem sodišču mu je senat, ki mu je predsedoval Janez Kramarič, verjel. Za dokazano imajo, da se je Predojevič zares in iskreno takoj pokesal. Temu primerna je tudi izrečena kazen: 3 mesece 'zapora, pogojno za dobo dveli let. Sodba še ni pravnomočna.
NEKAJ JE ŠTRLELO
9. januarja okrog poldneva je Jože Zulič i/. Oštrea vozil kok) /. motorjem proti Črneči vasi, naproti pa mu je prihajal tovornjak, iz katerega je štrlel železen drog. Tovornjak je vozil Jože Koštomaj z Blance. Žulič se je med vožnjo umikal železnemu drogu za cerado, kutje molel precej čez rob avtoinOTila, pri tem pa je tako nesrečno padel, da je obležal s hudimi poškodbami. Prepeljati so ga morali v novomeško bolnišnico.
Med občani je že od nekdaj zakoreninjena misel: na sodišču nimam rad opraviti. V nasprotju z redkimi, tako rekoč izkušenimi tožbaiji, večina ljudi še dandanes spore in odnose raje ureja sama, zlepa. Tudi tisti, ki so zaradi kriminala že morali pred
FRANC ROBEK, kmet iz Čužnje vasi pri Trebelnem: „Do zdaj sem imel samo enkrat opraviti na sodišču, pa si ne želim več. Nisem pri tistih, ki se radi kregajo in iščejo pravice v sodnih dvoranah. Po mojem je bolje vse morebitne spore med ljudmi urejati med seboj. Tudi ljudje nič radi ne gledajo sovaščanov, ki se kar naprej tožarijo, enkrat z enim, drugič z drugim. Opažam, da je takih primerov zdaj manj, kot jih je bilo včasih."
ANI ZAREBEC, gospodinja iz Jagodnika pri Karteljevem: Sodišče poznam le toliko, da vem, kako je stavba videti z notranje strani. Ne hodim po sodišču. Samo enkrat sem bila tam. Na vasi večkrat pride do besed ali sosedskih nevšečnosti, toda med pravimi ljudmi se da vse lepo urediti z dogovorom. Tožbarjev in zdraharjev ne maram, s kriminalom p tudi nimam nobenega opravka. Kje pa! “
IVANKA ZUPAN, upokojenka iz Novega mesta: ,Enkrat sem bila na sodišču za pričo v sosedskem sporu, sicer pa se te stavbe izogibam. Neprijetno je. Če si pošten in miroljuben, nimaš na sodišču kaj iskati. Resje, da med sosedi kaj pride. Mi imamo težave zaradi strehe in trte. Iščemo sicer svojo pravico, toda zadevo urejamo brez sodišča. Ne želim poseči po tej možnosti, ker mislim, da je to potrebno le v skrajni sili. Na sodiščih imajo dovolj drugega dela! Kam bi pa prišli, če bi jih nadlegoval vsak s svojimi osebnimi težavami in nevšečnostmi."
R. B.
sodnike, se navadno tam počutijo neprijetno. Žal jim je, in kdor ima še kaj poštenja v sebi, se priduša, da ga zatožna klop ne bo več videla. Kaj menijo o zasebnem tož-baijenju občani, so poveda-
Za
ČRNOMELJ: SPET PREHITEVANJE - Slavko Kuretič iz Sred. Radencev je 6. januarja dopoldne vozil osebni avto po Kolodvorski ulici in prehiteval mopedista ravno takrat, ko je naproti pripeljal z osebnim avtom Ljubljančan Ivan Vide. Kuretič je zavrl, pri tem pa ga je zaneslo v Ljubljančanovo vozilo. Škodo cenijo na 4.500 dinarjev.
VAVTA VAS: TOVORNJAK JE PODRL DROG - Marjan GrmovSek iz Trebnjega je 6. januarja popoldne vozil tovornjak s prikolico ljubljanske registracije od Straže proti Toplicam. V Vavti vasi je pri zavijanju tovornjak zaneslo in je trčil v drog električne napeljave, ki se je pri tem podrl. Škode je za 6.000 dinarjev.
NOVO MESTO:	TRČIL	V
ZADNJI DEL - Jože Kumelj iz Pra-proč je 7. januarja dopoldne zavijal z osebnim avtom s Ceste komandanta Staneta na Novi trg, za njim pa je pripeljal dostavni avto Jože Kastelic iz Dol. Pbnikev in trčil v Kumljev avto. Gmotne škode je za 4.000 dinarjev.
NOVO MESTO: NIČ NI POGLEDAL - Jože Barbič iz Novega mesta je 8. januarja popoldne zapeljal osebni avto iz Ulice v Ragov log na Jerebovo, in ker ni nič pogledal, je trčil v osebni avto Novomeščana Viadimira Bajca, ki je pripeljal po Jerebovi ulici. Škodo cenijo na 5.000 dinarjev.
NOVO MESTO: NAGLO ZAVIRANJE - Novomeščan Dušan Jenko je 8. januarja popoldne vozil osebni avto od kandijskega križišča po	rt ižanski cesti in nameraval
zaviti v desno, zato je zmanjšal hitrost. Za njim vozeči tovornjakar Zdenko Kužnik iz Rumanje vasi pa je zavrl, vendar ga je na mokri cesti zaneslo in je trčil v Jenkovo vozilo. Skoda znaša 6.000 din.
KRONO VO:	ODPELJAL,
AMPAK ZNAN 4. januarja ponoči je Jože ftimc s Sel pri Toplicah vozil osebni avto od Otočca proti Ktonovemu. Tuje zavil na nadvoz, v ovinku pa je avto zaneslo, da je podil kažipot in smernike ter zapeljal na sadni vrt. Po nesreči je Primc kar odpeljal, vendar so že v naslednjih dneh krivca ugotovili. Škode je za 13.000 dinarjev.
ČESČA VAS: TRČENJE PRI SRFCANJU - 9. januarja popoldne je Darko Kolenc iz Češče vasi vozil osebni avto od Novega mesta proti domu, pri domači vasi pa je dohitel vprego in zavrl, pri tem pa je avto zaneslo v osebni avto Antona Zbašnika iz Grobelj, ki je pripeljal naproti. Bilo je za 9.000 dinarjev škode.
TEŽKA VODA: PO STRMINI NAVZDOL - Zdomec Mirko Vrhovšek z Broda pri Krškem je 9. januarja zvečer vozil z avtom od Metlike proti Novemu mestu. Pri Težki vodi je v ovinku avto zaneslo čez cestni rob in po strmini navzdol. Škodo cenijo na 6.000 dinarjev.
POLJANE: SRNA NA CESTI -Stjepan Medved iz okolice Ivanič Grada je 10. januarja vozil osebni avto iz Ljubljane proti Zagrebu, pri Poljanah pa je nenadoma stekla čez cesto srna. Medved je srno zadel, da je obležala. Trebanjski lovci so žival potem ustrelili, na avtomobilu pa je ^ za 3.000 dinarjev škode.	■
Konec zasebnih inštrukcij
Ne ravno iz zavisti nad odličnim zaslužkom iznajdljivih in izkušenih šoferjev, ki so se ukvarjali s poukom praktične vožnje, predvsem zaradi vrste drugih razlogov je konec zasebnega pouka šoferskih kandidatov. Tako namreč določa novi zakon o varnosti cestnega prometa, določilo pa je v veljavi že od novembra lani.
Odslej je vzgoja voznikov motornih vozil v celoti zaupana avto šolam. Tako bo omogočen boljši nadzor pooblaščenih organov, računajo na višjo raven v delu šol, to pa bo doseženo z novimi pravilniki o avto šolah. V bodoče bodo zelo zaostreni pogoji za ustanavljanje in delo avto sol, s tem pa je dano tudi jamstvo za boljšo kakovost.
Vozniki inštruktorji lahko torej poučujejo šoferske kandidate le v okviru avto šol. Razen tega je z zakonom omejen čas poučevanja v praktični vožnji. Poklicni inštruktorji lahko učijo voziti po 8 ur na dan, medtem pa honorarci - nepoklicni - ne smejo poučevati več kot 3 ure. To določilo je bilo gotovo potrebno. lahko si namreč mislimo, koliko je prej zasebni inštruktor mogel naučiti kandidata, če je po redni zaposlitvi ob večerih opravljal že osmo honorarno uro. Ni pa šlo le za slabo kakovost takega pouka ki je bila nujna kljub morebitnim odličnim inštruktorjevim sposobnostim, kajti tudi on je samo človek - ampak za varnost prometa.
Uredniki imajo navado ljudi pošiljati v ogenj (so pač v ognju prekaljeni), in tako seje zgodilo, da me je ukaz pred dnevi poslal na novomeško tržnico, kjer sem moral ugotoviti, da prodajajo čebulo po 22 do 25 dinarjev kilogram, ob istem srednjeevropskem času pa je bila v Žabji vasi po 9 dinarjev kilogram. Kaj je torej s to novomeško trgovino, da ne rečemo (Dolenjci smo nekako po naravi skromni) vsakdanjo preskrbo? In ta preskrba je tisto, kar jeste in pijete, kar daste nase in kar spada v vaše stanovanje in garažo.
Če odgovorimo s črnim humorjem, moramo povedati tisto šalo, da kupuje Dolenjec iz Grobelj v Šentjerneju, Sentjer-nejčan v Novem mestu, Novo-meščan v Ljubljani, Ljubljančan v Parizu in Muenchnu, vsi po vrsti pa v Trstu.
Sicer pa to sploh ni važno, čeprav je zagotovo res, bolj pomembno (žalostno) je, da imamo v Novem mestu naslednja podjetja, ki se ukvarjajo s trgovino:	Dolenjko, Novotehno,
Mercatorja in KZ „Krka“. Vsak se po svoje ukvarja s kupci, vsi imajo svoje prodajalne, svojo trgovsko politiko, svoje šefe,
»Gliha vkup ne štriha?”
podšefe in konec koncev, če se interes poslovanja po naključju pokriva, tudi svoje kupce.
Ali v Novem mestu res ni mogoče pod eno streho združiti novomeških trgovskih koristi? Ali res ni mogoče prisluhniti željam kupcev, ki nezadovoljni romajo v ljubljanske veleblagovnice? Saj res - veleblagovnica! Se pred meseci je bilo slišati, naj bi jo ljubljanska Nama začela graditi pri poslopju občinske skupščine. Pa kaj, ko je obet iz neznanih razlogov utihnil, z njim pa tudi pobožne želje novomeških kupcev.
Neizpodbitno dejstvo v svetu je, da je dobra trgovina samo združena, z dobro poslovno politiko podkovana in s posluhom za vse bolj zahtevnega potrošnika začinjena trgovina. „Stacu-narstvo" v dandanašnjih časih gotovo ni več pesem leta, kakor tudi ne izjave: ,,Da, gospa, rezervirali smo vam vaš kruh, vaše meso, vaš pomivalni stroj, vaš avto, vašo opeko."
Nikakor seveda nočem „navi-
f' iti“ za nekakšno prisilno zdru-itev novomeške trgovine, pa je najbrž upravičeno vprašanje: »Gospodje novomeški trgovci, se vam ne zdi, da tovariši kupci nekako niso več zadovoljni s sedanjim stanjem? “ Ca s že zdaj pritrdilno odgovarja na to vprašanje, če pa je že govor o trgovcih z novci, pa se nam zdi, da jim kmalu ne bo več vseeno, da njim po naravi usojeni kupci potujejo nakupovat najmanj v slovensko prestolnico in tam puščajo dinarje, ki bi sicer lahko ostali v domači, združeni trgovski hiši.
MARJAN BAUER
NOVOMEŠKA TRIBUNA
DANES SEJA KOMITEJA O K ZKS NOVO MESTO
Komite občinske konference ZKS Novo mesto sklicuje danes, 15. januarja, ob 17. uri v sejni sobi družbenopolitičnih organizacij sestanek, na katerem bodo razpravljali o uresničevanju 5. seje CK ZKS ter ocenili razmere v podjetju „Kro-jač“. Gradivo za prvo točko dnevnega reda je bilo objavljeno v prilogi,,Komunista“, kije izšel 12.januarja 1976. v________________________J
Suhokrajinski drobiž
ALI VESTE:
... da je med francosko okupacijo neznanec v Bršlinu streljal na generala Zucchija, zavojevalca italijanskega rodu? Razbesneli general je dal zaradi tega vasi Prečna in Bršlin opleniti ter do tal požgati. Za požig je bil odrejen tudi Šmihel, vendar so za to naselje pri generalu izprosili milost okrožni glavar in nekatere novomeške gospe. Že tedaj velika moč ženskih solza.
... da v začetku 19. stoletja okrožno novomeško glavarstvo ni bilo pretirano naklonjeno zabavam? Dijakom in pomočnikom sv. Nikolaja so celo prepovedali hoditi našemljenim po mestu, vendar se mladina za prepoved ni veliko zmenila - Miklavžev in parkeljnov v mestu tudi v najhujših časih ni zmanjkalo.
... da so leta 1764 v Novem mestu na smrt obsodili neko Jero Bradaševko? Najprej so ji na kolesu strli kosti, nato pa (že mrtvi) glavo z žeblji pribili na kolo. Oblast ni preveč dobro ravnala tudi z ljudmi, ki so zagrešili tako rekoč malenkosti. Leta 1805 so novomeške oblasti poslale v Ljubljano mnenje, „da, če koga zapro, denejo ga v do-stojnejše stanovanje, kakor ga je bil doma vajen. Ko bi bila še hrana boljši, potem bi bile kmalu vse ječe prenapolnjene, da ne bi vedeli kam z jetniki ‘.
...da v začetku prvi mož Novega mesta-sodnik ni dobival plače. Zanj je mestni stražnik pri premožnejših meščanih pobiral neke vrste prostovoljni davek. Leta 1721 so na ta način zbrali za mestnega sodnika okoli 13 goldinarjev. Pa še ti niso v celoti ostali sodniku, iz te vsote je namreč moral dati mestnemu zboru, tako ie zahtevala stara navada, za nete vrste banket ali slavnostno kosilo.
Novo v Novem mestu
V Šmarjeških Toplicah so odprli kozmetični in frizerski salon — Letošnji načrti: prizidek hotela s 100 ležišči
Od danes naprej je odprt v Šmarjeških Toplicah kozmetični in frizerski salon v okviru delovne organizacije Krka; v salonu bosta sodelovala dva tozda tega podjetja, zdravilišča in kozmetika.
Kozmetični salon bo odprt vsak dan razen v sobotah in nedeljah med 9. in 17. uro. Bolj kot v lepotilno bo usmerjen v medicinsko kozmetiko, namenjen pa ne bo le hotelskim go-1 stom, ampak tudi prebivalcem Novega mesta in Dolenjske.
Strokovnjaki trdijo, da kozmetična nega ni le lepotilna nega kože, ampak le del celote, ki zajema relaksacijo, nego in organsko-psihično
PRED DNEVI so zaprli, lahko bi rekli ukinili, edino novomeško javno kopališče, ki je več desetletij uspešno obratovalo v poslopju Doma kulture. Ta odločitev najbrž ni najbolj genialna, vemo namreč, da kljub dokaj visokemu novomeškemu standardu kar lepo število družin še vedno nima kopalnice.
ravnovesje vsega organizma.
Prav zato bo goste v kozmetičnem salonu pregledal internist ali dermatolog, ki bo napotil paciente na relaksacijo organizma, ugotovil, kakšna terapija kože je potrebna (zdravljenje izredno mastne ali suhe kože, akne, celulitisi, masaže brazgotin, nega nog, stopal in podobno), hkrati pa v salonu tudi negujejo kožo. V salonu tudi načrtujejo, da bodo občasno organizirali kratka predavanja, ki jih bosta pripravila dermatolog in kozmetičarki.
Tako je Kfrkin tozd zdravilišča dokončal prvi del svojega načrta. Zdaj bo v Šmarjeških Toplicah najprej na vrsti ureditev Prinovca, v tem letu pa bo gotovo najobsežnejše delo prizidek hotela, v katerem bodo pridobili več kot 100 novih ležišč.
Končno posebna osnovna šola
V Šmihelu pri Novem mestu jo bodo začeli graditi sredi leta — Imela bo svoj internat, ambulante in druge za današnje šolstvo neobhodne objekte - Nared bo v letu 1977
Drugi pomemben novomeški gradbeni podvig je novi dom JLA, ki že kaže svoje betonsko okostje. Če se spomnimo, da je temeljni kamen zanj položil ob lanskem dnevu borcev načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik Stane Potočar, potem najbrž nihče ne dvomi, da bo tudi ta objekt zgrajen do roka: do 22. decembra.
Tudi »tovarna" lepote
GOLTE VABIJO NA BELO OPOJNOST
Mladinska turistična poslovalnica, ki ima sedež v Novem mestu, prireja v februarju 8-dnevna zimovanja s smučarsko šolo na Golteh. Za enega smučarja ali ..smučarskega kandidata" velja ostoba v depandansah hotela ,,Golte" 1.175 dinarjev. V ceno je vračunano 7 polnih pensio-nov, tedenska karta za vse žičnice, smučarski tečaj na vsakih deset udeležencev, družabni večer s plesom ter avtobusni prevoz. Zimova-nje je mogoče plačati v treh obrokih.
ŠE POLDRUGI MILIJON ZA ŠOLE
Decembra je bilo nakazano v sklad za gradnjo šol v občini Novo mesto nekaj več kot 91 1.000 dinarjev. Krajevna skupnost Birčna vasje nakazala 5.447 dinarjev. Brusnice 10.845, Bučna vas 7.525, Dolenjske Toplice 40.036, Gabrje 2.498, Novo mesto 684.492, Orehovica 2.802, Otočec 16.620, Prečna 2.901, Stopiče 11.437, Straža 45.756, Šentjernej 46.965, Uršna sela 2.883 in Žužemberk 30.927 dinarjev. Prispevki delovnih in drugih organizacij so bili v tem mesecu 675.791 dinarjev.
Novomeška kronika
V SOLIDARNOSTNIH blokih na Ragovski imajo tudi težave z vodo. Kopalnice imajo sicer prav vsa stanovanja, topla voda pa začne teči komaj okoli 6. ure. Ker mora zaradi službe večina stanovalcev vstati že ob petih, so se kljub najbolj sodobni toplarni prisiljeni umivati z mrzk> vodo.
V RESTAVRACIJI ,,fti vodnjaku" so podražili malo točeno pivo s 4,5 dinarja na 6, veliko pa s 6 na 7 dia Ker vemo, da je količinska razlika med malim in velikim pivom
2	decilitra, dinarska pa 1 dinar, potem je v tem, sicer zelo obiskanem lokalu, najbrž mogoče naročiti za 1 dinar 2 decilitra točenega piva. Vsaj poskusiti velja!
KRI JE DALO 50 prebivalcev novomeške občine. Iz Novolesa jih je bilo 17, Novoteksa 10, Krke 8, IMV 5, ostalih, posamičnih krvodajalcev pa je bilo 10.
RODILE SO: Danica Kramar iz Ceste.herojev 19 - Petro, Alojzija Vidmar iz ulice Pod Trško goro -Tatjano, Nada Brkič iz Adamičeve 35 - Srdžana, 0|ga Brakočevič iz Zagrebške 29 - Emanuelo in Marjana Urekar iz Ljubljanske ceste 18 -punčko. Bo leto 1976 leto deklic?
UMRLA STA: Ana Sčap, upokojenka iz Ragovske 9 (77 let) in Franc Hrovat iz Velikega Podljubna 4 (69 let).
Ena gospa je rekla, da za zdravje upokojencev v novih bloki) na Drski kar dobro skrbimo. Ko so se tam naselili, je izginil poštni nabiralnik Jakšetove gostilne. Tako je zagotovljeno, da morajo vsak dan na obvezen daljši sprehod v m;sto. En dan v trgovino, drugič do nabiralnika, tretjič na trg, pa k zdravniku...
V	drugi polovici lanskega novembra so začeli graditi Pionirjevi delavci v Ločni sodobno zdravstveno postajo in lekarno, ki je plod samoupravnega dogovora Zdravstvenega doma, Lekarne, Krke, Laboda in krajevne skupnosti Novo mesto. Takrat smo tudi zapisali, da bo ta prepotrebna novomeška pridobitev nared 1. julija letos. Sodeč po vnemi gradbenikov, bo gradbeni rok najbrž obveljal.
meljit poseg v dokaj nemogoče razmere novomeškega posebnega šolstva, pove tudi podatek, da bo imela nova posebna šola svoj internat, splošno in zobno ambulanto ter še nekatere, za šolo našega časa neobhodne objekte.
Denar za novomeško posebno osnovno šoto je v glavnem zagotovljen, naložba bo stala 30 milijonov
Vest je gotovo pomembna: sredi letošnjega leta bodo v Šmihelu pri Novem mestu začeli graditi posebno osnovno šolo, v kateri bo prostora za 200 gojencev. S tem se bo v dolenjski metropoli uresničila že dolga leta sprejeta in načrtovana odločitev, da v tako imenovani „praznini“ ali pomanjkanju šolskih poslopij in objektov Novo mesto in njegovo širše območje najbolj potrebujeta ravno posebno šolo.
Ce zdaj dobrohotno pozabimo, da je bila posebna osnovna šola precej, če že ne predolgo časa prva na spisku najbolj Novemu mestu in zaledju potrebnih šolskih objektov, ni odveč še enkrat poudariti, da se v Sloveniji in v novomeški občini rodijo na 100 novorojenčkov dva do trije, la so zaradi najrazličnejših vzrokov huje ali laže duševno prizadeti. Po tem izračunu naj bi bilo v SR Sloveniji od 43 do 52 tisoč duševno nezadostno razvitih ljudi, ustrezen odstotek odpade seveda tudi na novomeško občino. Kamen modrih oziroma rešitve za te otroke in njihove starše tiči ravno v tem, da so posebne osnovne šole že zdaj sposobne naučiti kolikor toliko samostojnega življenja in dela okrog 75 odstotkov duševno prizadetih otrok.
Po končani posebni osnovni šoli se ti mladoletniki usposobijo za manj zahtevna dela ter se tako skorajda enakopravno vključijo v okolico, med ljudi.
Čeprav o tem problemu še niti približno nismo povedali vsega, je potemtakem izredno razveseljiva beseda odgovornih, ki trdijo, da bo posebna osnovna šola v Šmihelu pri Novem mestu zgrajena do konca
prihodnjega leta. Imela bo 19 oddelkov, večnamenske prostore, delavnico za mizarje, kovinarje in druge poklice, več kabinetov in seveda telovadnico. Da gre za resnično te-
KLJUB MUHASTI ZIMI „SMUCARSKI VIKENDI"
Novomeško smučarsko društvo „Rog“ bo med letošnjimi zimskimi počitnicami pripravilo ..smučarske vikende" za šolarje, mladino in starejše občane. Ker je tudi letos zima sila muhasta, pripravljajo društveni delavci dve varianti za tečaje. Po prvi se bodo smučarji vozili od 25. do 30. januarja v Crmošnjice, celotna oskrba bo za mladince veljala 400, za odrasle pa 500 din. Po drugi varianti naj bi Novomeščani nabirali smučarsko znanje na Gorenjskem, petdnevna oskrba pa bi bila za mladince in odrasle dražja za 250 din.
Vsi člani društva in ostali, ki bi se radi udeležili letošnjih tečajev, naj se oglasijo pri predstavnikih društva najkasneje do 22. januarja, internacije pa lahko dobijo tudi v urarski delavnici Matije Wachterja.
DO SAMOTNIH KMETIJ k Pečjaku in Ivancu v Drašči vasi bo poslej lahko pripeljal tudi tovornjak. Tamkajšnjo 700 metrov dolgo kolovozno pot so namreč razširili in jo usposobili za tovorni promet. S strojnimi deli in prevozi peska je pomagala žužemberšlca krajevna skupnost, oba kmetovalca pa sta skupaj z nekaterimi občani iz Drašče vasi pripravila kamen in opravila veliko težaških del.
V	VELIKEM LIPOVCU je pričel buldožer žužemberške krajevne , skupnosti razrivati zemljo in kame-* nje ob kolovozni poti proti Brezovi rebri. To kolovoznico, ki je dolga več kot dva in pol kilometra in vodi manjši del ob njivah, več pa skozi gozd, nameravajo usposobiti za težji
promet. Z uresničitvijo te zamisli se bosta zbližali vasi Veliki Lipovec in Brezova reber, avtobus bo lahko prišel po šolske otroke v vas, ko se bo vračal iz Brezove rebri, po isti progi pa jih bo lahko pripeljal tudi domov, medtem ko bo tovornjak, ki bo pobiral tod mleko, prištedil vsak dan 5 kilometrov poti. Novo usposobljena cesta bo prišla prav tudi gozdnim delavcem, pa tudi gozdnemu gospodarstvu za prevoz lesa iz tamkajšnjih gozdov. Računajo, da bo usposobljena v dveh letih.
V	SREDNJEM LIPOVCU so pretekli teden imeli krajani iz te vasi in iz Malega Lipovca zelo dobro pripravljen in dobro obiskan sestanek, na katerem so se s predstavniki krajevne skupnosti Žužemberk pogovorili o začetku akcije za preureditev električnega omrežja in postavitev novega transformatorja. Delo bo izvršeno v letošnjem letu. V ta namen je krajevna skupnost že sklenila pogodbo z izvajalcem del za pripravo projekta, ki bo izdelan do začetka aprila. Ožji odbor za izvedbo akcije, ki so ga vasi na sestanku imenovale in ki ga vodi predsednik tamkajšnje organizacije SZDL TONE URBANČIČ, je že tretji dan po sestanku pričel zbirati sedstva za uresničitev akcije.
M. S.
dinarjev, nekaj težav je le s pripravo lokacijske dokumentacije.
Sedanja novomeška posebna šola, ki deluje pri Dijaškem domu Majde Sile, skorajda ne zasluži svojega imena. Več kot 100 gojencev se gnete v zelo neprimernih učilnicah, da o kakšnem drugem, za današnjo stopnjo civilizacije nujnem udobju niti ne govorimo.
V	nekaj zadnjih letih, odkar se v novomeški občini plačuje prispevek za graditev osnovnih šol, je bila graditev posebne osnovne šole vedno v žarišču prednosti, vendar se je zmeraj nekako zgodilo, da je izpadla s prvenstvene fiste. Vse kaže, da bo „krivica“ zdaj popravljena.
M. B.
Na poslopje, v katerem imajo poslovne prostore temeljna izobraževalna skupnost, temeljna telesnokultuma skupnost, občinski sodnik za prekrške in medobčinsko javno pravobranilstvo, bi kazalo obesiti še napis ,javno smetišče”. Da je predlog upravičen, dokazuje posnetek z dvoriščnega dela tega poslopja na Kidričevem trgu 2 v Novem mestu. •
BREŽIŠKE VESTI
Upi manj razvitih še tlijo
Bitka za resolucijo 1976 bo lažja, če banka ne bo stala ob strani, če bo podprla nerazvita območja in pri kreditiranju upoštevala tudi dogovor o pospeševanju malega gospodarstva
— Po besedah še dejanja
Začetek leta ni le čas za sprejemanje nalog iz resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine, ampak tudi čas, ko ocenjujemo uspehe in slabosti minulega gospodarjenja in označujemo mejnike, do katerih smo prišli. Vse po vrsti pa seveda zanima, kaj so nam prinesle investicije lani in kaj nam obetajo letos.
Naložbe v gospodarstvo so v bre- Letos je pričakovati večjo investi-žiški občini lani dosegle 97 mili- cijo, okrog 1 10 milijonov, v tovarno
jonov din, namesto predvidenih 124 milijonov. Investitorji so bili: Salonit Anhovo-tozd Brežice za novo opekarno 35 milijonov dinarjev, Rudnik Globoko 3 milijone, Jutranjka za novo proizvodno halo 10 milijonov, Agraria Brežice 3,6 milijona, Prevoz Brežice za nova vozila. 7,5 milijona, Čateške Toplice 1,3 milijona. Lesnina-tozd Dekorles Dotova 20 milijonov za proizvodne prostore, Slovin Brežice za dokončanje skladišč in predelovalnih zmogljivosti 6 milijonov dinarjev.
Vrednost investicij v negospodarske objekte je znašla 64 milijonov. Telovadnica pri šolskem centru je veljala 7 milijonov, šola na Bizeljskem 9,5 milijona, obnova in preureditev bolnišnice 6 milijonov, začetek gradnje zdravstvenega doma
VODOVODI V LETU 1976
Letos bodo v brežiški občini nadaljevali gradnjo vodovoda Dečna sela - Globoko in naročili študijo za raziskavo pitne vode za območje Bizeljskega. Tam čaka na vodo 500 gospodinjstev, saj bi potem priključili na vodovod širši okoliš. Pomoč pri gradnji vodovodov bodo dobile tudi posamezne krajevne skupnosti, ki predvidevajo izboljšave ali razširitev sedanjih vodovodov.
silikatne opeke. Tovarna pohištva načrtuje 10 milijonov za paviljone, ftevoz 3 milijone za tovornjake in postajališčet PPV Dobova 7 milijonov za razširitev Kovinoplast Jesenice 4 milijone za novo halo in opremo in približno toliko tudi Livarstvo Dobova za razširitev proizvodnih zmogljivosti.
Se vec hladilnikov
ZA MLEKO
Kmetijska pospeševalna služba v brežiški občini bo letos spodbujala urejanje novih hladilnih bazenov za odkupljeno mleko, prizadevala si bo pa tudi za nadaljnje preusmerjanje kmetij. Uvajala bo gojenje soje in krmilnega ohrovla ter boljše sorte in semena za druge pridelke. Letos nameravajo preusmeriti tudi eno kmetijo v kmetijski turizem.
ZAZIDALNI NAČRTI
Konec januarja bo potekel rok za izdelavo zazidalnega načrta za Dobovo, ki bo vseboval rezervat za šok) in otroški vrtec. Za Bizeljsko bo Re-gion pripravil zazidalni načrt do začetka avgusta, za Čatež pa že konec junija. Zazidalni načrt za Šentlenart bo pripravljen do drugega polletja in bo vseboval industrijsko cono ter širši šolski rezervat. V septembru ali oktobru bodo na vrsti Artiče, kjer prav tako že težko čakajo na zazidalni načrt.
Podružnica Ljubljanske banke za Posavje s sedežem v Krškem je zaživela. Na zboru, ki je bil minuli teden v Cateških Toplicah, so njeni upravljavci sprejeli njeno usmeritev za leto 1976. (Foto: Jožica Teppey)
Novo v Brežicah
V PETIH LETIH 35 STANOVANJ. V brežiški občini ni osnovne šole ki je ne bi težili stanovanjski problemi. Brez stanovanj na razpise prostih delovnih mest ni odziva, zato bodo v prihodnjih letih šole poskušale združiti sredstva za stanovanjsko gradnjo s sredstvi samoupravne stanovanjske skupnosti, ter s posojili čimprej zagotoviti streho za svoje delavce. V Artičah bodo v naslednjih petih letih potrebovali 3 stanovanja, na Bizeljskem 9, v Brežicah 12, v Cerkljah 4, v Dobovi 3, v Kapelah 2, v Globokem in na Veliki Dolini pa po eno.
KOSILNICE IZ BREŽIC. Letos bodo v Brežicah začeli širiti obrat Agrotehnike, ki se bo razvil v tozd za proizvodnjo kmetijske mehanizacije. Na leto bodo v njem montirali nekaj tisoč BCS kosilnic. Investicija je bila predvidena že za preteklo leto, vendar se je zavlekla.
VRTEC TUDI V DOBOVI. Skupnost otroškega varstva predvideva letos začetek gradi\je otroškega vrtca v Dobovj. Predšolski otroci imajo sicer prostor za varstvo v osnovni Joli, vendar morajo varo-
vance odklanjati zaradi utesnjenosti. Pritisk mater za gradnjo vrtca je iz leta v leto večji, sa j je ravno v Dobovi zaposlenih veliko žensk, ki nimajo urejenega varstva. Novi dobovski vrtec bo lahko sprejel pod streho 60 otrok.
TOPLO VODO SE IŠČEJO. Ca-teške Toplice bodo letos naročile raziskavo termalne vode v dolini Krke, na območju Mokric in na levem bregu Save, Rudnik Globoko pa bo nadaljeval z raziskavami zalog Kremenčevega peska, gline, lignita in apnenca na širšem območju.
SPET 20 KILOMETROV CEST. Za letos je pripravljenih 14 milijonov dinarjev za asfaltiranje in modernizacijo občinskih cest. Delo bo cestna služba nadaljevala po že zastavljenem programu.
VSI US PESNO - Ob koncu minulega tedna so v Krškem opravljali zaključni izpit slušatelji zadnjega letnika večerne srednje ekonomske šole, ki jo je pripravila delavska univerza. Vseli osem kandidatov je težko preizkušnjo uspešno prestalo in dobilo diplome.
okoli 4 milijone, gradnja stanovanjskih objektov 20 milijonov in modernizacija 17,5 km cest iz samoprispevka občanov 1 milijo n dinarjev.
V gospodarstvu se nista uresničili investiciji Agrotehnike za obrat kmetijskih strojev v Brežicah in izgradnja pekarne v okviri: ljubljanskega kombinata Žito. Z zamudo so se lotili gradnje zdravstvenega doma in stolpnic za JLA ob bizeljski cesti.
V tekočem letu je treba računati še na sanacijo gradu Mokrice inOPK v Dobovi. Investicije v negospodarstvo bodo letos za 10 odst. presegle lanske. Med največjimi sta zdravstveni dom in stolpnice ob bizeljski cesti
Bitka za občinsko resolucijo o družbenoekonomskem razvoju 1976 je tesno povezana s prizadevanji za čimprejšnji sprejem zakona o manj za uresničevanje že podpisanega slovenskega dogovora o pospeševanju malega gospodarstva. Prehod od besed k dejanjem se mora v obeh primerili kazati tudi v poslovni politiki banke, v njenem odnosu do nerazvitih območij in do kreditiranja tako imenovanega malega gospodarstva.
JOŽICA TEPPEY
C	^
Potniki niso ogroženi
K vam meje napotil zapis v Delu, kjer smo potniki brali o „nevarnih avtobusih".
Kaj pravite, ali smo res v nevarnosti zaradi tehničnih pomanjkljivosti vozil?
— Nikakor ne. Tehnična služba je urejena tako, da do tega ne more priti, - je pojasnil šef brežiške poslovalnice SAP Rudi Arnšek. Naše podjetje razpolaga z najboljšim voznim parkom v Sloveniji. Imamo skoraj same mercedese. Kontrola je tako stroga, da nobeno vozilo ne sme iz garaže brez žiga. Tako je na primer zjutraj redna tehnična kontrola v Brežicah in isti dan včasih še v Ljubljani. Vse pomanjkljivosti sproti odstranimo in zamenjamo, kar ne ustreza več. Zato imamo svoje delavnice.
Voznik avtobusa Vinko Mlakar je tovariša Arnška dopolnil s temile besedami:
- Naši avtobusi so vsak dan tehnično pregledani, preden krenemo z njimi na vožnjo. V knjigo moram dobiti žig, kajti brez njega ne smem iz garaže. Naša enota ima petnajst avtobusov. Do zdaj zaradi tehničnih pomanjkljivosti ni bilo še nobene nesreče. Prepričan sem, da je tudi v prihodnje ne bo, saj delamo zelo vestno. Za svoja vozila v celoti odgovarjamo, zato se mi zdi pisanje o nevarnih avtobusih preveč senzacionalistično. Vsaj za naša vozila to ne velja. Potniki niso ogroženi zaradi tehničnih pomanjkljivosti vozil, saj nam napake sproti popravijo. Vozniki dobimo v delavnicah podjetja vse, kar zahtevamo za svoje avtobuse.
„Potem pa še naprej srečno vožnjo!"
J. TEPPF,Y
Delavcem v Mizarstvu Kostanjevica ne bo zmanjkalo naročil. Izdelujejo stavbno pohištvo, predvsem okna in vrata, pa tudi predelne stene. (Foto: Jožica Teppey)
Marca začetek gradnje kartonažne?
Senovo za jutrišnji in srednjeročni razvoj — Od načrtov k dejanjem
nost, precej pa pričakujejo tudi od novega financiranja krajevnih skupnosti, za katero se v okviru posavske
regije že pripravlja poseben družbeni dogovor.
Ž. ŠEBEK
V vrstah ZK ni anonimnosti
JOŽE PETERKOVIČ, predsednik častnega razsodišča pri občinski konferenci ZK v Krškem-
„Seminar. ki ga je za čla-' ne komiteja, sekretarje osnovnih organizacij in pred sednike komisij organizirala občinska konferenca ZK v Kostanjevici v dneh od 8. do 10. januarja, je nudil udeležencem teoretično izpopolnitev in praktične napotke. To nam bo koristilo pri nadaljnjem delu in pri uresničevanju sklepov pete seje CK ZKS. Razčistili smo veliko nejasnih pojmov, kar bo olajšalo razreševanje vsakdanjih problemov v osnovnih organizacijah ZK. Zanimiva je bila zlasti obravnava statutarnih načel glede odgovornosti, saj smo si zdaj edini,
Ida ni odgovoren samo sekretar ali sekretariat, ampak vse članstvo.“
MAJDA BLAŽEVIČ, članica medobčinskega sveta ZK Posavje;
„V teh treh dneh smo veliko pridobili. Na marsikaj gledamo v drugačni luči in zavedeli smo se tudi nekaterih dolžnosti, ki smo jih pozabljali. Zame je zelo pomembno to, da smo dali večji poudarek delu komunistov v sindikatu, v SZDL, v društvih in KS, kjer pridei jo $o izraza tudi interesi posameznika. Prišli smo do skupnega zaključka, da je komunist tisti, ki mora narediti še nekaj več, ne le hoditi na sestanke in plačevati članarino. Komunist je odgovoren tudi za svojo pasivnost. Vsi, ki smo tu, upamo, da se bo zdaj nehalo razhajanje med besedami in dejanji, med sprejemanjem sklepov in njihovim uresničevanjem,
kar je bilo doslej naša največja napaka.
J. TEPPEY
Krške novice
MANJŠA STISKA - Pomanjkanje prostorov za občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij in vodstva nekaterih regionalnih organizacij in ustanov v zadnjem času uspešno rešujejo. Po tem, ko »ta se pred dnevi preselili v preurejene prostore izobraževali« in kulturna skupnost, se bo kmalu še telcsno-kulturna. Tako bodo pridobili prostor tudi za posavskega družbenega pravobranilca samoupravljala.
TRI DNI - Minuli četrtek, petek in soboto ie bil v Kostanjevici seminar za sekretarje OO ZK, predsednike komisij, člane Komiteja in sekretarje svetov ZK. Udcležcnci so poslu&li vrsto predavanj, ki so jih posredovali domači družbenopolitični delavci, v delu seminarja pa so sodelovali tudi Franc Šali, Vlado Janžič, Milan Kučan, dr. Jože Brilej in drugi gostje.
PRED KONFERENCAMI - V pripravah na redne letne delovne
obračune po osnovnih sindikalnih organizacijah sc je pred dnevi sestalo predsedstvo občinskega sveta. Njegovi člani so sklenili, da jih morajo povsod podati do srede tega meseca. Razpravo na konferencah naj bi usmerili predvsem v preverjanje uspehov stabilizacijskih ukrepov, v povezovanje sindikalnih organizacij s krajevnimi skupnostmi in njihovo financirale.
POSLEJ POKLICNO - Delegati zadnje skupščine samoupravne kulturne skupnosti so sprejeli predlog, naj bi v občini dobili že drugo poklicno kulturno ustanovo. To bo „Zavod za likovno kulturo - Galerija Božidarja Jakca" v Kostanjevici, ustanova, ki je doslej delovala brez dinarja pomoči občinske skupnosti. Da njen pomen daleč presega občinske meje, najzgovorneje potrjuje podatek, da jo je v minulem letu obiskalo več kot 30.000 ljudi. Tudi zato naj bi poslej za njeno dejavnost prispevala del denarja republiška Kulturna skupnost.
Rudi Arnšek
Že med potjo na Senovo in skozi kraj lahko občasni obiskovalci tega kraja opazijo vrsto novosti, ki pričajo o nenehnem napredku. Ž doseženim pa prebivalci krajevne skupnosti še vedno niso zadovoljni, zato že načrtujejo za bližnjo prihodnost.
Bili so med prvimi v krški občini, ki so svoje želje in hotenja zapisali v srednjeročni program, ki se mu je pred dnevi pridružil še načrt akcij za to leto. Pisati o vseh v teh skromnih vrsticah niti ne moremo, zato jih posvečamo le nekaterim najpomembnejšim.
.Ker je osnova hitrejšemu napredku na vseh področjih vsekakor gospodarska rast, naj na prvem mestu zapišemo, da postaja načrt o gradnji kartonažne tovarne že otipljiva stvarnost. Kot nam je povedal tajnik krajevne skupnosti tovariš Ivan Kmetec, je denar za naložbo zagotovljen, in če bodo pravočasno dobili soglasje za uvoz opreme, naj bi prvo lopato zasadili že marca.
Ob živahnem kulturnem, družbenopolitičnem in družabnem življenju kraja je prav tako pomembna načrtovana gradnja ,,družbenega doma", za katerega naj bi razpisali referendum o samoprispevku. V tem letu naj bi dolcončali tudi gradnjo obrata družbene prehrane pri tamkajšnji temeljni organizaciji združenega dela „Lisca“, ki naj bi služil tudi zaposlenim v Metalni in Rudniku, sodobno kegljišče, obnoviti pa nameravajo še planinsko kočo na Bohorju. Med načrti je tudi nekaj takih, ki naj pripomorejo k hitrejšemu razvoju 3brobnih bohorskih predelov. Po tem, ko so že lani razširili cesti med Dovškim in Srebot-nim ter Dovškim in Kališevcem, naj bi tokrat nanju položili še asfalt. Poleg tega bo treba obnoviti nekaj vodovodov in povezati Kališevec s cesto proti Rožnemu.
Ob vsem tem se seveda postavlja v ospredje financiranje programa. Prispevek samih občanov bo lahko kril le del zastavljenih nalog, nekaj bodo k njihovi uresničitvi prispevale delovne organizacije inobčiaska skup-
DASE BO ISKRA RAZPLAMTELA
Občinska skupščina Krško je imenovala enajstčlanski odbor za usmerjanje razvoja obrata Iskre v Kostanjevici. Za predsednika je imenovala inž. Franca Blaznika, za njegovega namestnika pa Edija Komočarja. Člani so inž. Mojmir Pustoslemšek, Vili Zorko, Janez Sterle, Vili Punčuh, Zdravko Petan, inž. Niko Kurent, Ivan Metelko, Ivan Glogovšek in Ivan Abram. Novi obrat se bo razvil ob finančni pomoči tovarne Labod.
L letne skupščine iveze rezervnih vojaških starešin v Krškem. Na sliki sekretar občinskega odbora ZRVS Dušan Vladič med branjem dokumenta o napredovanju članov in sklepa o podelitvi plaket, priznanj in pohval najzaslužnejšim starešinam.
*IK
precejšnji
Zadnjega srečanja zdomci trebanjske občine niso izkoristili, čeprav so domačini pokazali veliko pripravljenosti. Na razgovor, ki je bil v novi tovarni tesnil Donit v Veliki Loki, je prišlo le šest zdomcev. Samo ta tovarna išče še precej delavcev. Na sliki: med ogledom proizvodnje.
Iz kraja v kraj
RDECl KRIZ: MISLIJO NA VSE
Organizacije Rdečega križa v trebanjski občini so se ob novem letu spomnile ostarelih in osamelih. Ob tej priložnosti so obdarili skupno 332 ljudi, obiskali pa so jih še dosti več. Osnovnim organizacijam je pri obdaritvi pomagal občinski odbor, večinoma so se povezali tudi s krajevnimi skupnostmi, organizacijami Zveze borcev in delovnimi organizacijami. Organizacija RK Mirna je obdarila 52 oseb, Ornuška vas 50, Šentrupert 41, Mokronog 27, Velika Loka 26 in Trebnje 22. Organizacija RK Veliki Gaber, kot vse kaže, tudi letos ni šla v to akcijo, občinskega odbora RK tudi niso prosili za pomoč. Aktivisti Rdečega križa so se potrudili, da so bili paketi bogatejši kot lepo poprej; iakrat so obiskali tudi manj ljudi vsega 276. Tokrat je občinski odbor RK čestital za novo leto vsem 22 oskrbovancem, ki živijo po domovih za ostarele in zanje skrbi skupnost socialnega varstva.
BOLJE ZA VSE - Stanovanjsko podjetje se je slednjič preselilo v svoje poslovne prostore. S tem se bo vsaj tnalo ublažila prostorska stiska v stavbi družbenopolitičnih organizacij. Center za izobraževanje sc bo lahko preselil v dvoje pisarn, kjer je bilo prej stanovanjsko podjetje, sindikalni svet pa bo dobil pisarnico centra.
LEI« SPREMSTVO - Z dedkom Mrazom je obiskala najmlajše v Trebnjem še posebna skupina z igrico kar dvakrat, potrudili pa so se tudi v Dobrnič, Veliko Loko, Čatež, Dolnjo Nemško vas in Šentlovrenc. Igrico s skupino je pripravila Zvonka lalkner.
HVALEVREDNA POBUDA IAR1ARJEV - Mokronoški klub larfarjev je pred novim letom namenil za dedka Mraza 4.000 dinarjev, krajevni organizaciji Rdečega križa pa so dodelili 1.000 dinarjev, lakšna dobrodušnost je zanje že običajna; ludi ta denar so odobrili, ne da hi za to kdo dal kakšno vlogo.
Zgledujejo se lahko tisti, ki bi mora-
li	pomagati mošnji dedka Mraza po samoupravnem sporazumu, a so na to kar pozabili.
KAKOR KDO - Nekateri ne šte-dijo kritik na račun dimnikarjev, češ da jih sploh ni, da ne opravljajo dela ipd. Ob tem je sli&ti tudi druge, ki o neprijetnem delu mož v črnem nimajo pripomb in samo pazijo na to, kdaj imajo obhod, da ne trkajo zastonj. Menda z njimi niti ni težko priti do dogovora. Čeprav spadajo M pod okrilje ljubljanskega podjetja, jih je mogoče dobiti tudi v komunalnem podjetju, kjer imajo slačilnico.
VSAK SE OTEPA Na trebanjski avtobusni postaji večidel ne manjka nesnage, ki kraju na tako prometnem delu mesta ni v čast. Sprevodniki pravijo, da bi za to morali skrbeti komunalci. Na veliki asfaltni . ploščadi se navadno vidi meja med snago in nesnago tam. kjer se neha površina, za katero skrbi čistilka trebanjskega Krojaškega podjetja. Skoda, ker niso tako vestni še drugi.
TREBANJSKE NOVICE
SliVMŠKI VESTNIK
(138?) k - 15. januarju
Jtran uredil: &LFB2D ŽELLZKIK
30JENJ3R1 UST
ZAPU2E: NOV MOST
Zadnje dni decembra so v Zapužah namestili železno ograjo na novi most čez Mirno. Most so s prostovoljnim delom zgradili krajani sami. Zaselek šteje le 10 hišnih številk. Za gradnjo so prispevali 2.300 ur prostovoljnih delovnih ur, v denarju pa še nad 20.000 dinarjev. Na pomoč jim je priskočila tudi boštanjska krajevna skupnost z 22 tisočaki in krajevna organizacija SZDL Bo-štanj s 1.200 dinarji za ureditev ceste. Zaenkrat imajo še 6.000 dinarjev dolga. Vozišče novega mostu je široko 2,70 metra, most je dolg 20 metrov. Pred časom je bila tod le slaba brv. Večina vaščanov je zaposlenih, zato so največ del opravili ob nedeljah in praznikih. Ob dnevu republike so delali vse tri dni. Akcijo za gradnjo mostu je vodil Adolf Mirkelj
Ugotovitve in sklepi z zadnje seje konference komunistov trebanjske občine pred 5. sejo CK ZKS bodo še lep čas dajali pobudo za akcijo. Konferenca je bila namreč prilika za pregled vseh delovnih področij, nekakšna dobra inventura tistega, kar je bilo že izvedeno, seveda pa tudi marsičesa, kar še čaka na izvedbo.
Sekretar komiteja občinske konference ZK Tone Žibert se je v uvodnem referatu med drugim vprašal, ali delavec tudi dejansko razpolaga s svojim dohodkom. Navedeno je bilo združevanje denarja na ravni organizacije združenega dela, ne pa TOZD. Tokrat sicer ni bilo jasno rečeno, kje je to, v samem političnem delu po seji bo treba to jasno storiti. Pomembna naloga je tudi ponovna proučitev samoupravne organiziranosti v večjih kolektivih v občini, kot so Trimo, Dana in Kmetijska zadruga, kjer nimajo organiziranih TOZD, ocenjuje pa se, da bi v marsikaterem delu teh organizacij to lahko storili. Eri tem je sekretar medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko Lojze Štcrk opozoril, da so organiziranje v TOZD izvedli v ostalih dolenjskih kmetijskih zadrugah, v Trebnjem pa se v zadrugi krčevito držijo stare organiziranosti.
Komunistom ni vseeno, kakšen je vpliv delovnih ljudi na delovno pod-
/ \
POBUDA ZA POBRATENJE
Krajevna skupnost Cigle-nica na Hrvaškem je pred časom posredovala mirenski krajevni skupnosti pobudo, da bi se pobratile tiste krajevne skupnosti v državi, ki so prejele zvezno priznanje za neposredno samoupravljanje. To priznanje je doslej prejelo osem krajevnih skupnosti. Na seji komiteja občinske konference ZK v Trebnjem so se o tej pobudi ugodno izrekli, saj pobratenje lahko mnogo prispeva k razvoju bratstva in enotnosti ter izmenjavi izkušenj med temi kraji iz raznih republik in pokrajin države.
n___________________________J
ročje samoupravnih interesnih skupnosti. Očitno je, da „kilometrski“ dnevni redi zborov delovnih ljudi, kakršni so bili na javnih razpravah o skupni porabi, ne omogočajo delavcem, da bi o njih lahko poglobljeno razpravljali.
Ob začetku novega poslovnega leta ne kaže pozabiti na ugotovitev,
Godba ni
Predsednik trebanjske godbe na pihala elektroinštalater Ignac Škoda z ostalimi člani godbenega odbora nima malo skrbi glede blagajne. Ko je slišal, da jim namerava kulturna skupnost za letošnje celoletno delo dati le 40 tisočakov, ni mogel skriti jeze. Lani so v blagajni obrnili 60 tisočakov. Kar 40.000 dinarjev so namenili za glasbila, ki jih potrebuje glasbena šola.
Število nastopov se zadnja leta vrti okrog 50. Lani jih je bilo 54, predlani 57. godbeniki se zavedajo svojega poslanstva, nastopi so tudi med delovnim časom ali kadarkoli. Vendar nihče od članov ne misli na nadomestilo. Razen tega imamo vaje dvakrat na teden. Notna stojala so stara že četrt stoletja. Predvsem bi letos radi dostojno proslavili 50-letnico obstoja in dela naše godbe. Ob tej priliki bi se spodobilo vsaj srečanje nekaterih godb v Trebnjem,“ meni predsednik Ignac Škoda. O tem, koliko jim namerava kulturna skupnost odrezali, je
da se je lani gospodarski položaj združenega dela pravzaprav poslabševal. Ob tem je bilo opozorjeno na izvajanje sklepov ene od prejšnjih sej konference ZK o nalogah pri družbeni in gospodarski stabilizaciji, kjer bo treba ponekod odpraviti tudi nasprotovanja. Od svojih delegatov v republiških samoupravnih interesnih skupnostih in republiški skupščini zahtevajo, naj si prizadevajo usmeriti del denarja tudi v gradnjo šolskih objektov, saj programa gradnje ne morejo izvesti zgolj z denarjem iz samoprispevka.
A. Ž.
od včeraj
zvedel šele na zboru občanov, kar po svoje potrjuje, da so v tej skupnosti nekatere številke vrteli tako, da se niso pogovarjali s posameznimi nosilci kulturnih akcij, vsaj z godbo ne!
A. Ž.
Ignac Škoda: „Plačamo, ko vas rabimo, ne more biti vodilo. Godba je kolektiv, ki ga je treba stalno izgrajevati, v njej je vtkana dolgoletna tradicija, zato ne more biti vseeno, ali bo imela denar za delo ali ne!“
Letos slavi trebanjska godba na pihala svojo petdesetletnico
Nedeljski občni zbor bošteujskih gasilcev je bil še posebno slovesen: društvo se je pobratilo s PGD Brezje pri Ljubljani. Kljub precejšnji oddaljenosti imata društvi mnogo skupnega. Na sliki: izmenjava listin o pobratenju med predsednikoma Alojzem Zagrajškom iz Boštanja (na levi) in Janezom Gregorinom (desni) iz Brezja. Boštjanski gasilci so prvi med vaškimi društvi, ki so se odločili za ta korak. Med tovarniškimi društvi so bili prvi gasilci krmeljske Metalne. (Foto: Železnik)
Do poletja streha in dosti strojev
V krmeljski Metalni pred gradnjo nove proizvodne dvorane — Stabilizacijski uspehi občutni pri zmanjševanju stroškov in zalog
Dosti sklepov še ni zarjavelo
Občinska konferenca ZK opozarja še na dograjevanje organizacije TOZD v domačih podjetjih - Prerazporeditev denarja v republiki za potrebe gradnje šol
Proizvodna dvorana, ki bi jih rešila negotove odvisnosti od dela pod milim nebom, je že dolgoletna želja delavcev TOZD Tovarne lahkih konstrukcij v Krmelju. Pred štirimi leti so se zato odpovedali celo enomesečnemu zaslužku. Novogradnja naj bi bila nared do 15. junija. Ob tem bodo pridobili tudi mnogo nove strojne opreme, ki bo olajšala mnogo težkega dela.
Celotna naložba z obratnimi sredstvi bo veljala okrog 40 milijonov dinarjev. Čeprav bodo torej letos imeli sredi tovarne gradbince, so si vseeno zastavili najpogumnejši proizvodni program doslej: 5.400 ton konstrukcij, kar naj bi bik) vredno 130 milijonov dinarjev, medtem ko so lani naredili 4.600 ton konstrukcij.
Lanski fizični obseg proizvodnje je bil največji v zgodovini tovarne. Seveda ne gre več za nezahtevna dela.
Letos jih med drugim čakajo zahtevna dela za šoštanjsko termocentralo in troje največjih razdelilnih trans-
formatorskih postaj v Beličevem, pri soških in dravskih elektrarnah. To
spada namreč tudi v proizvodno usmeritev za potrebe energetike, nadalje še tipske hale z nad 20 metri razpona in rastlinjaki. Slednje je žal izpadlo iz slovenskega zelenega kmetijskega načrta, vendar so temu posvetili pozornost v načrtih južnih republik.
Kot pravi direktor TOZD Vlado Senčar, so si med stabilizacijskimi ukrepi postavili za nalogo tudi zmanjšanje zalog materiala. V teh zalogah so imeli avgusta vezanih 25 milijonov dinarjev. Indeks zalog 1. januarja lani v primerjavi z zadnjim novembrom se je že ustavil na 83, kar kaže občutno zmanjšanje. Pri
Razpis za predloge priznanj OF
Občinska konferenca SZDL vabi vaške odbore SDZL, družbene organizacije, društva in druge družbenopolitične organizacije, ki delujejo na območju posameznih krajevnih skupnosti ali krajevnih konferenc SZDL, da pošljejo svoje predloge za podelitev letošnjih priznanj OF le-tem do 20. februarja. Družbeno-politične organizacije, družbene organizacije, društva in samoupravne interesne skupnosti, ki so organizirane v občinskem merilu, naj svoje predloge posredujejo neposredno žiriji za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL do 15. marca. Do tega roka morajo sporočiti dalje predloge tudi krajevne konference SZDL.
Priznanja OF se podeljujejo najzaslužnejšim družbenopolitičnim delavcem, družbenopolitičnim organizacijam, kolektivom, društvom in skupnostim za posebne dosežke pri razvijanju in krepitvi socialističnih samoupravnih odnosov,, ki so s svojim delom prispevali k dosežkom trajnejšega pomena za našo ureditev, zlasti pa dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi v občini. Žirija predlogov iz prejšnjih let ne bo obravnavala, zato lahko predlagate vse tiste, ki teh priznanj do sedaj še niso prejeli.
PREDSEDNIK OBČINSKE KONFERENCE SZDL FRANC PIPAN
Sevniški paberki
VSI NISO PRISTOPILI - K samoupravnemu sporazumu o novem obratovalnem času trgovin je do začetka decembra pristopilo le 8 organizacij in zasebnikov. Občinski sindikalni svet si je prizadeval, da bi novi čas pomenil izboljšinjc tako za potrošnike kot tudi za delavce v trgovini. Trgovci bi namreč lahko jlelali v izmenah, saj jim delavnika ne bi več razbijal prekinjeni odpiralni čas. Trgovsko podjetje celo meni, da se jim zaradi spremenjenega neprekinjenega poslovanja lahko zmanjša letna akumulacija za 300.000 dinarjev. Občinski sindikalni svet bo še naprej iskal soglasje, kot so menili na zadnji lanski seji, v glavnem ni razloga za odstopanje.
SODOBNEJŠI BLOKI - Krmclj-čani z zanimanjem spremljajo gradnjo obeh novih stanovanjskih blokov v kraju. Prvi, 12-stanovaniski blok, naj bi bil vseljiv že marca, drugi, 11-stanovanjski, pa poleti. To bodo, kot se danes že nenavadno
sliši, prvi bloki v kraju s centralnim gretjem!
ENOLETNA ZAMUDA - Minuli teden so pod novim zdravstvenim domom pričeli graditi poslovno stavbo, v kateri bodo tudi novi prostori pošte. Zanjo naj bi bilo v stavbi na voljo 165 kvadratnih metrov. Sevniška pošta je tako poslednja v modernizaciji večjih post. Stiska v starih prostorih je tolikšna, da bi bilo težko najti kij takšnega. Gradbinci so si privoščili veliko odlaganje začetka del. Upajo, da bodo prostori nared vsaj čez leto dni.
PRODALI VEČ SMREČIC -Trgovina z gradbenim materialom brežiškega Gozdnega gospodarstva je v Sevnici za praznike prodala 286 smrečic; šolam in raznim organizacijam so po običaju razdelili 69 drevesc. Iz leta v leto se več ljudi rajši odloča za nakup, kot pa da bi na svojo pest šarili po gozdovih in delali škodo, zraven pa bi si lahko nakopali še sitnosti.
INVALIDI: POSLEJ ,,NASE ŽIVLJENJE"
Pred iztekom minulega leta je sevniško društvo invalidov izdalo januarsko številko svojega ciklostiranega glasila. Poslej ga imenujejo Naše življenje. V njem so razgrnili načrte za letos, kakor so jih sprejeli na lanski skupščini. V strelskem tekmovanju invalidov v Laškem so lani med tremi društvi dosegli ekipno zmago. Letos želijo uvesti še več športnih zvrsti in popeljati člane vsaj na dva izleta. V tej številki je tudi več prispevkov članov.
tem so dosegli največji uspeh med ostalimi tozdi v Metalni. Železarne povzročajo pri tem svojim porabnikom mnogo sitnosti z nemogočimi
Pred novim letom je zapeljalo na tovarniško dvorišče sodobno avtodvigalo, ki lahko dvigne 16 ton, jeldena roka pa seže lahko 30 metrov daleč. Ta pridobitev spada že med dobave nove opreme. Doslej so si morali avtodvigalo izposojati.
dobavnimi roki. Nekaj profilov imajo npr. v Zenici naročenih že skoraj leto dni, a jih še niso dobili.
V	okviru stabilizacijskih prizadevanj jim je uspelo obrzdati tudi stroške znatno pod načrtovanimi. Nova proizvodna dvorana z energetskim prizidkom ne pomeni odpiranja novih delovnih mest, temveč izključno boljše delovne pogoje sedaj zaposlenih.
A. ŽELEZNIK
TREBANJSKE
NOVICE
Rad dela v družinskem krogu kar v jedilnici. Les rabi med oblikovanjem stalno temperaturo, za reliefe išče tudi stransko svetlobo.
Nima miru, dokler ne vreže v les
Sandi Leskovec z Mirne sredi dela za prvo samostojno razstavo aprila v Trebnjem
Prva samostojna razstava mirenskega samouka bo od 24. aprila do 9. maja v trebanjski galeriji. Sandi Leskovec se nanjo pripravlja z veliko zagrizenostjo, ker bi rad pokazal res najboljše.
Kdor bi mislil, da je ustvarjanje samorastnikov konjiček za razvedrilo, se moti. Sandi ima od nožičev take otrdine na rokah kot kakšen težak. Res, da je po poklicu mizar, vendar si služi kruh kot vodja kontrole v lesnoindustrijskem obratu Pohorje pri kazensko-poboljševal-nem domu na Dobu. Žulji izvirajo od vrezovanja v lipove plošče izza mize v jedilnici. ..Nekdaj prsti niso strpeli, da ne bi na lovu izoblikoval česa kar iz gline. Iz veselja sem nato z nožičem krasil kopita lovskih pušk. V lesu sem pravzaprav delal osem let, predlani so prišli od trebanjskega tabora . . pripoveduje o svojem uveljavljanju med samorastniki. „Pjjznam,da
sem se šele sedaj sprostil, prej pri posameznih reliefih sploh nisem znal nehati. Pri obrazu nisem npr. izpustil niti očetove taboriščne številke, ki so mu jo bili vžgali v Dachauu. Marsikaj sem preveč po mizarsko zgladil. To je povzročilo dosti tovariške kritike,“ priznava danes, ko kaže piVa dela.
Dela iz veselja. Seveda mu je v največje zadovoljstvo, če je tudi drugim všeč vsaj eno delo. Glede motivov, kaže, ni nikdar v zagati. Naj so to narodni motivi ali sploh kaj, kar se mu je zdelo lepo še v mladosti, že vidi najnatančnejše obrise in igro senc tako, da nima miru, dokler vsega ne vreže v les. Tako je pred novim letom nastajal
Martin Keber, tokrat v pet centimetrov debeli lipovi deski. Prej je pogostokrat dočaral vso globino v rezih, globokih le po
1,5 centimetra. Oblikuje spomine in doživljaje ali posebno izrazite ljudi, od pijancev do kvartopircev. Z neposrednostjo v pogovoru podira pregrade do soljudi. Sandi pri svojem delu na Dobu ne pozna obsojenca, ki mu ne bi. zaupal svoje zgodbe. Če bi hotel upodobljati samo to, mu snovi ne bi zmanjkalo.
Za svoje delo še ni našel pravega orodja. Rezbarsko orodje ne pride v poštev. Zaenkrat se mu najbolj priročna zdijo rezila, ki si jih spili sam iz izrabljenih žag za kovino. Ploskve za svoje.reliefe pripravlja z največjo skrbjo.
Mala hiša na Mirni mu postaja že pretesna. Dom je pravzaprav le malokrat brez obiskoval-
cev. V posebni knjigi se nabirajo vtisi. Med zadnjimi lanskimi obiskovalci je bil tudi poznavalec samorastniške umetnosti Nebojša Tomaševič, urednik Jugoslovanske revije iz Beograda.
V	vpisu v knjigo je Leskovcu priznal svojski slog in svet bujne domišljije. Domiseln emblem z lovskim motivom je naredil tudi za gugalnik, ki ga je Novoles po-, daril tovarišu Titu. Sestoji se iz sonca kot vira življenja, divjega petelina kot plemenite divjadi, vse skupaj pa obkrožajo jelenji rogovi kot simbol varstva narave; ne manjka tudi naš simbol -Triglav.
Tako kot Sandi svoje delo razlaga, si gaje bil tudi zamislil. Je v tem kaj družiske tradicije? Spominja se, da je mati delala razne figurice, ravno tako praded, oče pa je na Mirni skrbel za razne dekoracije in lepake. Očitno je, da mu je ob skromnem družinskem ognjišču to okolje vcepilo ljubezen do lepega, ki jo sedaj samosvoje razvija s tako vnemo
A. ŽELEZNIK
Igra odstotkov
Se nerazviti
Še ob izteku starega leta je bilo v trebanjski občini čutiti dosti skrbi ob podatkih, ki naj bi postavili pod vprašaj celo to, ali bodo še vnaprej spadali v ,,klub“ nerazvitih ali ne. Na zadnji seji občinske konference SZDL so bile navedene tudi nekatere številke.
Po novem zakonu opredeljujejo razvitost ali nerazvitost štiri skupine' kriterijev, pri tem pa morajo v treh skupinah izpolnjevati vsaj tri kriterije. Po družbenem pro-
Iduktu presegajo republiško povprečje. Kmečkega prebivalstva je v občini še i 34 odst.; računajo, da bodo j šele po petih letih padli na [ 26 odst. Število prebivalstva I v občini se je zmanjšalo za j 4 odst. Imajo tudi še pre-h majhen odstotek števila otrok v otroškem varstvu,
• ravno tako je na višjih in vi-‘ šokih šolah manj študentov \ in dijakov. Otepajo pa se jim ; podatki o številu asfaltiranih j cest in vodovodov. Če bi bi-
!lo na območju občine asfaltiranih pet kilometrov manj cest, bi bilo ravno prav. V to se šteje tudi avtomobilska cesta, ki teče skozi občino. Sliko jim kazijo tudi republiške ceste, ki jih je pred leti dobila na svoja pleča obči-’ na. Očitnih je več statistič-j nih zmot: tako so k zaposle-1 ni m v občini prišteti gradbe-
• ni delavci izvajalcev od dru-: god (120 po številu), kar po-| zabili pa so všteti okrog 150 i Romov, ki životarijo v obči-jm.
\ Marsikdo vidi razvitost \ občine le v številnih novih industrijskih objektih, ki so zrasli zadnja leta. Pozablja
!pa, da morata samo Dana in Trimo poslej odvajati težke denarje za odplačila posojil
| Če se ne bi več obravnavali J kot nerazviti, ne bi imeli od j kod regresirati posojil za za-\sebno kmetijstvo. Da bi lahko sami krenili po poti razvoja, še niso dovolj utrje-tni. Zadnje izkušnje pa tudi
• kažejo, da je treba biti po-\zoren do pokazateljev sta-\ tistike.
I
f
A. Ž.
Kolinska — mirenska TOZD se predelavi krompirja ne namerava izneveriti — Iščejo le dopolnilno proizvodnjo, ki naj bi delavcem zagotavljala varnost
Najboljše leto doslej
Do predzadnje srede je od 52 podpisnikov podpisalo samoupravni sporazum o skupnih osnovah kadrovske politike v trebanjski občini 32 podpisnikov. Sporazum je s tem že lahko postal veljaven, v glavnem bi ga morale podpisati še razne manjše enote. Na sliki: Jože Majer, predsednik delavskega sveta Trima med podpisovanjem. (Foto: Železnik)
Gotovost tudi za „suha" leta
Vsekakor bi bilo koristno ustanoviti nekakšen fond za slabša leta, ki bi lahko koristil tovarni ali pridelovalcem. Mislim, da smo doslej vedno kazali odprte karte, višek teh prizadevanj so tudi letošnja doplačila kmetom za prvotno ceneje prodani krompir. Z zadrugami so v teku že razgovori o odkupu 10.000 ton krompirja iz nove letine.
Seveda bo odločitev o tem, ali ga bomo predelali ali ne, sprejeta kasneje. Letos imamo v načrtu tudi gradnjo novih skladiščnih prostorov. Vnaprej bomo namestili tudi opremo za pakiranje krompirja, tako da bo le-ta lahko šel na-posredno v maloprodajo, ne pa šele preko ostale trgovske mreže," govori inž.Krhin o načrtih.
Sama Kolinska pošilja na trg nad 300 različnih izdelkov, zato ne bi smelo biti težav, da ne bi našli izhoda tudi za mirensko tovarno. Večjo gotovost za mirensko tovarno naj bi pomenila proizvodnja otroške hrane. Povečati bi kazalo tudi predelavo hrena, za katerega ni bojazni, da ga ne bi mogli prodati, če bi ga le imeli. Kratkoročno predstavlja izhod tudi prevzemanje raznih del iz programa Kolinske. Direktor Krhin poudarja za varnost delavcev pomemben sistem solidarnosti med TOZD Kolinske. Samoupravni sporazum, ki ga pripravljajo, predvideva prispevek za skupne službe v odstotkov-nem razmerju od realizacije. Vsi zaposleni imajo tudi sedaj do-
PRIHRANKE V-HRANILNO SLU2BO
Trebanjska kmetijska zadruga izplačuje osebne dohodke zaposlenim na hranilne knjižice pri hranilno-kreditni službi. Skupno s sredstvi kihetov je bilo tako lani v tej hranilnici za 10 milijonov dinarjev.
Lani je bilo odprtih 300 novih delovnih mest, vrednost naložb presega 250 milijonov dinarjev
Skok iz enega leta v drugo je tudi priložnost za pregled nekaterih uspehov in nalog, ki ostajajo za naprej. Za mnenje o tem smo povprašali Slavka Kržana, predsednika trebanjske občinske skupščine. Ta mejnik je še toliko pomembnejši, ker gre za zaključek minulega petletnega planskega obdobja in začetek novega srednjeročnega načrtovanja.
Predsednik Kržan ne soglaša s tistimi, ki ocenjujejo, da minuli srednjeročni načrt ni izpolnjen. O štirih pomembnih tovarnah namreč v načrtu leta 1971 sploh ni bil govor! Vsi ti objekti so bili v glavnem odprti lani. Gre za novo polnilnico in destilacijo Dane, tovarno strešnih in fasadnih plošč Trima, Doni-tove tovarne avtomobilskih tesnil v Veliki Loki in tovarno talnih ploščic Ljubljanskih opekarn v Račjem selu, ki je še v gradnji. „Minulo leto je bilo zato eno najuspešnejših po vojni,11 meni predsednik Kržan. Razen omenjenega je šlo namreč še za tehnološko izpopolnjevanje še štirih TOZD: mo-kronoške Iskre — TOZD Elektroliti, Kolinske — TOZD Tovarna za predelavo krompirja na Mirni, IMV -TOZD Tovarna opreme na Mirni, Elme - TOZD Elek-tromaterial na Čatežu. Delo bliže domu lahko tako dobi mnogo delavcev, ki zdaj zgubljajo dolge ure za vožnjo na delo zunaj občine.
Tudi letos ne bo manjkalo novega, čeprav bo zalogaj skromnejši. Vrednost tistega, kar naj bi bilo zgrajeno letos, ocenjujejo na okrog 60 milijonov dinarjev. Predsednik Kržan našteva deset gradbišč: ,,Gradnjo zbiralnice mleka trebanjske Kmetijske zadruge v Trebnjem, končno začetek gradnje Do-lenjkine blagovnice v Trebnjem, proizvodne prostore Zmage v Mokronogu, dograditev skladišč Kolinske na Mirni, Mercatorjevo trgovino v Velikem Gabru, dograditev penziona Putnik v Trebnjem, gradnja skladišč in
upravnih prostorov Surovine, na Čatežu bo Elma zaokrožila proizvodne prostore in vanje postavila mnogo nove opreme! Slednjič bo prišel do svojega industrijskega obrata tudi Šentrupert, kjer namerava letos pričeti delati ljubljanski Agro-stroj. Med pomembnimi prostorskimi pridobitvami bo letos nova šola v Mokronogu in dograditev y.rt.ca v Trebnjem. Me£'komunalnimiAieJi bo pbmenil veliko pridobitev novi dobrniški vodovod, ki naj bi bil zgrajen letos.“
Slavko Kržan
Ob vsem tem ne gre pozabljati še vrste uspehov krajevnih skupnosti. Asfaltiranih je bilo 10 km cest, predvsem več ulic v Trebnjem in na Mirni. Novi so še trije vodovodi in štiri transformatorske postaje. Občani so uredili na desetine kilometrov vaških poti. Kar 50 družin je prišlo do stanovanj v lani zgrajenih zasebnih stanovanjskih hišah. Zastavljena je gradnja 64 družbenih stanovanj.
Ves ta razvoj seveda ne gre sam po sebi. Delež republike v obliki beneficirane obrestne mere je bil pomemben vzvod. Prispevek republike v minulem letu ocenjujejo na 10 milijonov dinarjev. Kot je omenil predsednik Kržan tudi na zadnji seji občinske konference SZDL pred novim letom, se srečujejo največji kolektivi v občini letos že z velikimi obveznostmi odplačil posojil in obresti. Novo obdobje vsekakor ne bo lahko.
ALFRED ŽELEZNIK
TREBA JE VIDETI SE DRUGE CESTE
Trebanjska občina sicer podpira republiški srednjeročni program modernizacije in rekonstrukcije republiških cest, seveda pa imajo nanjludi še nekatere svoje pripombe. Tako želijo v program vključiti še modernizacijo ceste Dolnja Nemška vas do meje z novomeško občino, rekon-
strukcijo ceste od Trebnjega do Slovenske vasi, na Mirni pa bi morala posebna komisija republiške skupnosti za_ ceste pregledati most čez Mirno. Že sedaj je v programu mo- < dernizacija tistega dela ceste Mokronog - Zbure, kije v trebanjski oblini, cesta proti Dobrniču, Čatežu iri C Mokronog - Boštanj. Vnesli naj bi tudi cesto Grm - Pluska. Dogovorjeno je, da je treba obnoviti tudi ' asfalt skozi Trebnje, uničen zaradi i obvoza, ko so lani popravljali viadukt pri Banikvah.
Znano je, da zadnjo sezono v mirenski tovarni za predelavo krompirja niso pognali .strojev, saj bi sicer zaradi letošnjega nezavidljivega tržnega položaja s svojim pirejem prav lahko „sku-hali“ za dve ali več starih milijard izgube. S solidarnostjo TOZD znotraj Kolinske skušajo pomagati mirenskim delavcem premagati krizo. Sanacijski program še ni povsem izdelan, narejen pa naj bi bil tako, da bi bila rešitev vedno pri roki, kadar bi bili glede krompirja v negotovosti.
Direktor TOZD inž. Miha Krhin zanika zadnje čase zlasti v trebanjski občini prisotno bojazen, da jim bo tovarna obrnila hrbet in se preusmerila v nekaj povsem drugega. „V to proizvodnjo je bilo vloženih veliko sredstev. Seveda za tovarno, posebno pa delavce, ni prijetno, če gre za tolikšna niha-
Direktor TOZD Kolinska na Mirni inž. Miha Krhin: „Doslej smo vedno kazali odprte karte in tudi vnaprej se moramo še tesneje povezati s pridelovalci krompirja, da bo tovarna delala to, za kar je bila narejena."
nja. Tovarno bi morali le še tesneje povezati s pridelovalci krompirja. O tem je težko začeti pogovor, saj ni jasno, na kakšni ravni bi ga sploh sprožili: ali v poslovni skupnosti za krompir ali preko zadrug, ki imajo organizirano največjo tržno proizvodnjo. .
Lani so prišli do republiškega prvaka z malokalibrsko puško; naslov si je pridobil Drago Godnjavec z Rožnega vrha. Petčlanska ekipa pionirjev je bila na republiškem prvenstvu tretja. Pet članov so poslali na državno prvenstvo, kjer so dosegli lepe uspehe. Za letošnjo sezono je imel Jernej ftvlin še pred koncem lanskega leta zapisanih v koledarju razpored za 26 tekmovanj. Strelstvo sicer ni šport, ki bi vlekel za seboj tisoče gledalcev, je pa šola strelcev, ki so najbolj cenjeni v JLA in splošnem ljudskem odporu. V minulem letu je 15 strelcev znatno preseglo normo v streljanju z zračno puško. V streljanju z malokalibrsko puško je normo izpolnilo 13 strelcev, čeprav so jih predvidevali le šest. Zato ni nič nenavadnega, da je lani občinska strelska zveza v Trebnjem dobila priznanje republiškega sekretarja za ljudsko obrambo Miha Butara.
A. 1.
volj dela, do 25. februarja bo na voljo še fižol za prebiranje, medtem pa se uvaja proizvodnja otroške hrane v raznih oblikah.
A.ŽELEZNIK
V strelskem vrhu
Strelstvo v občini se je tudi lani lepo razvijalo. Na 41 tekmovanjih je sodelovalo 1.484 udeležencev. Še vedno pridobivajo nove aktivne člane: predlani so jih imeli v občinski strelski zvezi 385, lani pa že 411.
Vsi ti podatki so štabno urejeni v spisih prizadevnega predsednita občinske strelske zveze Jerneja Pavlina. Vse je narejeno s takšno natančnostjo in preglednostjo, da se med letom dobesedno ni mogel izgubiti niti na boi. Tako je lahko v zahtevku pred telesnokulturno skupnostjo nastopil z nazornim pregledom, kako so obrnili sleherni dinar in kaj potrebujejo za letos. Večji uspehi potegnejo za seboj tudi večje obveznosti.
Januarsko jutro v Črnomlju. „Je to sploh Se kakšna zima?
V Črnomlju menijo, da se je treba enkratnim priznavalninam za borce čimbolj izogibati
Priznati je treba, da se je borčevska problematika v črnomaljski občini zadnja leta močno ublažila s pomočjo pokojnin, priznavalnin, dodeljevanjem posojil za gradnjo ali adaptacijo ter z drugimi oblikami dmžbene pomoči, nikakor pa ni glede tega dosežena zadovoljiva raven.
Ho popisu iz leta 1974 živi v občini še 4057 udeležencev NOV, računajo pa, da jih je še nekaj več, ampak jih popis ni zajel. Poprečna starost borcev je 55 let, med njimi pa je kar 1315 takih, ki imajo priznano dvojno dobo pred kapitulacijo Italije. Slednji imajo razmeroma dobro urejene življenjske razmere in niso socialno ogroženi, prav tako se najbrž ne more pritožiti 10 še živečih spomeničarjev: ž!Ve v urejenem okolju, imajo dokaj dobre dohodke, žal pa so večinoma vsi slabega zdravja.
TAKEGA VESELJA SE NI BILO
Že štirinajst dni je minilo od novoletnih prireditev, pa otroci v Črnomlju in po vaseh še vedno govorijo o dedku Mrazu. Ta seje letos po vsej občini zares izkazal. Prisrčne prireditve so imeli po vseh šolah, dedek Mraz pa je obiskal tudi predšolske otroke v nekaterih bolj oddaljenih vaseh, kjei ga še niso videli. Tako je prišel tudi na Talčji vrh, v Petrovo vas, v Griblje in Dobliče pa še drugam in razdelil vsem pred-šolčkom enake darilne pakete v vrednosti 51 dinarjev. Vsak je dobil slikanico in sladkarije. Zelo lepe in izredno obiskane prireditve so bile tudi v Črnomlju, na Vinici, v Semiču in Dragatušu. Letos je zelo uspela tudi skupna zbiralna akcija za sredstva obdaritve. Prispevale so vse delovne organizacije, razen dveh (Elektro in Cestno podjetje), z radodarnostjo pa so se odrezali tudi zasebni obrtniki.
Vse do nedavnega so se čutili najbolj zapostavljene kmetje borci, a se tudi zanje zaceli boljši časi. Zdaj so upokojeni že 204 kmetje borci, stari nad 60 let. Dobivajo po 300 din pokojnine in varstveni dodatek, ki pa je odvisen od dohodkov vse družine, tako da znaša od 462 do 1.058 dinarjev. V najboljšem primeru dobiva torej borec kmet 1.358 dinarjev na mesec. To je v primeri s stanjem pred petimi leti ogromen napredek, za današnje razmere in draginjo pa še vedno malo.
Slabši življenjski standard ima okrog 900 borcev s priznano posebno dobo po 9. 9. 1943. Med temi je 300 upokojenih kot kmetovalci in dobivajo le 300 din na mesec, 80 borcev je zaposlenih, priznavalnine pa dobiva 130 borcev. Nujno bi bilo priznavalnine povečati in dodeliti nove še okrog 60 prosilcem.
Kako so nekateri borci pozabili nase vsa povojna leta, priča podatek, da jih je v občini še 237, ki doslej niso vložili zahtevka za pri-
znanje posebne delovne dobe. Malo ali pa nič je bilo doslej narejeno tudi za 91 še živečih vojnih ujetnikov.
Izčrpno poročilo o borčevski problematiki so ob koncu leta 1975 obravnavali na zasedanju občinske skupščine, kjer pa so izrecno poudarili, da bi se morala dosedanja praksa podeljevanja enkratnih priznavalnin ob koncu leta čimprej prenehati.
Komisija za zadeve borcev sama predlaga: upravičencem dajati več, enkratna priznavalnina, ki ima prizvok in značaj socialne podpore, pa naj bi bila le izhod v sili, v izjemnih primerih.
R.B.
SZDL KREPI SVOJO MOČ
Med 15. in 20. januarjem se na vsem območju črnomeljske občine vrstijo po krajevnih skupnostih sestanki političnih aktivov, kjer razpravljajo o vlogi in pomenu SZDL, hkrati pa se dogovarjajo o izpeljavi reorganizacije. Takoj zatem bodo zbori občanov, na katerih bodo sprejemali statute krajevnih skupnosti in zastavili delo po novih ustavnih načelih.
Koristno za obe strani
Zdomci so imeli precej pripomb, ki jih kaže upoštevati
Na petih krajih organizirani sestanki za zdomce v črnomelj-ski občini so pokazali, da je bila udeležba sicer slabša kakor prejšnja leta, vendar se je srečanj udeležilo S 6 ljudi na začasnem delu v tujini. V nekaterih drugih sosednjih občinah je bil obisk slabši.
Zdomci so povedali, da se ne vključujejo v naše klube v tujini, ker
se tam počutijo zares začasno in vsi računajo na vrnitev domov. Ni jim všeč, da so odvisni več ali manj samo od informacij tujega izvora, zato so velil® krat napačno ali pa zelo enostransko obveščeni o dogajanjih v domovini Imeli so vrsto pripomb čez naše ljudi v raznih predstavništvih v Nemčiji, češ da velikokrat samo „odirajo ubogega delavca, ki išče pomoči ali informacij. Kot vedno so se jezili na carinske predpise in tudi postopke nekaterih uslužbencev na carini.
Na vseh sestankih, ki so bili v Semiču, Črnomlju, na Vinici, v Adle-šičih in v Dragatušu, so precej spraševali naše predstavnike družbenopolitičnega in javnega življenja o razmerah doma. Zanimalo jih je, kako je s priznanjem kvalifikacije za delo, pridobljene v tujini. Zdomci so dobili tudi vsa potrebna pojasnila o pokojninah, socialnem in zdravstvenem varstvu in drugem.
Ko so govorili o združevanju sredstev za odpiranje novih delovnih mest v domačih krajih, so se na primer v Adlešičih zelo pohvalno izrazili o tej zamisli, medtem ko drugje niso kazali navdušenja. Splošna ugotovitev pa je: taki sestanki so koristni za obe strani.
sprašujejo ljudje. Zjutraj je malce slane in včasih megla, ob 11. uri
Ci na soncu že postane pretoplo za plašč. Že tretje leto je med oki Pod smreko samo zimsko blato, otroci pa čakajo snega. (Foto: R. Bačer)
črnomaljski drobir
SE SE LAHKO VPIŠETE - V kratkem se bo v Črnomlju začel tečaj prve pomoči za bodoče voznike motornih voziL Kdor se še ni prijavil, pa je interesent, naj pohiti, ker bo drugače prepozno. Na novi tečaj bo potrebno najbrž čakati do po-mUdi.
„68NA ROKA" JE SLA V PROMET - Kakor so povedali v prodajalni Državne založbe v Črnomlju, so ljudje za darila letos nakupili mam knjig kot sicer. Med prodanimi pa je bilo največ zanimama za knjigo „ft> sledeh črne roke , na drugem mestu pa za „Vse o cvetju".
V ZNAMENJU POPUSTOV -Domala vse trgovine v Črnomlju vabijo kupce na nakup s popustom, tonujajo tudi za 60 odstotkov ce-
nejše blago, kot je bilo pred novim letom. Razprodaje so se torej uveljavile tudi pri nas, žal pa v prvih dneh ni bilo videti, da bi občanom ostalo še kaj dosti denarja od novoletnih nakupov.
JAMA JE PAST - Na Vin iški cesti je tik za ovinkom pri prometnem ogledalu na cesti velika in kar široka jama. Če vanjo zapelje kolesar ali mopedist, bo pogrnil na cesti, kot je dolg in širok. Gotovo pa tudi za avto jama ni kar tako, saj je lahko past za malo hitrejšega šoferja.
SO ŽE ZAČELI - Najbolj navdušeni vinogradniki in vikendarji so že začeli kriti po trtju, pripravljati kolje in popravljati žice. Pravijo, da tudi z vezavo trt ne bodo več dolgo čakali.
Zasebniki odirajo
V obratu' črnomeljske Iskre imajo žensko za obratno elektri-čarko. To je redek primer in tudi ne tako vsakdanji poklic za žensko. Sonja Lavrenčič, Črno-maljka, je v tem poklicu že deveto leto.
„Na strojih v proizvodnji, ki je vsa elektrificirana, odpravljam motnje in napake, prav tako skrbim za električna popravila vseh vrst v obratu. Znam tudi pomagati v primeru elektronskih okvar na stroju. Obiskovala sem triletno poklicno Iskrino šolo v Ljubljani in si pridobila kvalifikacijo. Izkušnje da praksa. “
Tovarišica Sonja, ki je tudi članica Zveze komunistov in disciplinske komisije v podjetju, je naravnost pohvalila obveščenost kolektiva o vseh dogajanjih, čeravno je zaposlena v obratu. Pbvedala pa je tudi, kaj tare zaposlene žene, ki imajo v Iskri veliko večino:
„Težave so zaradi tega, ker delamo v izmenah, popoldne pa varstva v vrtcih ni. Ravno zato smo veliko ženam odobrili samo dopoldansko izmeno. Takega ukrepa so bile deležne tudi tiste, ki se izobražujejo ob delu. Precej jih hodi v razne šole.
Mlada dekleta pri nas pa tarnajo zaradi visokih cen, ki jih plačujejo zasebnikom za sobe. Tisti sečneži, ki imajo garsonjero v bloku, plačajo 170 din za komfort, v zasebni sobi, kjer bivata dve skupaj in jima vodo odmerjajo na litre, pa morajo dajati po 300 dinarjev. To bi morali urediti!"
R. B.
Dolgoletne želje prebivalcev v jugorski krajevni skupnosti se počasi uresničujejo. V skupni akciji trifazno električno napeljavo so prejšnji teden prebivalci z Božičega vrha, Škemljevca, Mačkovca Jugorja s prostovoljnim delom izkopali jame za drogove in jih tudi postavili. Te dni se bodo lotili drugega dela zastavljene naloge in postavili nosilce do Sel. Na 2500 metrov dolgi trasi delajo prebiv prostovoljno, darovali so vse drogove, s prostovoljnim delom pa bodo pomagali tudi pri vleki žit drugih opravilih. Na sliki: pri postavljanju droga pod Jugorjem. (Foto: Janez Pezelj)
ivf—■
Do
olga
ste
rvat
Za 40.000 din ribjega naraščaj^
V metliško ribiško družino je včlanjenih okoli 100 občanov in družina se je izkazala dober gospodar zaupanih voda — Vložili so some in krape
Čeprav ima ribištvo v metliški občini bogato tradicijo, lahko trdimo, da je metliška ribiška družina med najmlajšimi tovrstnimi organizacijami v republiki. V minulem decembru so na ustanovnem sestanku izvolili vodstvo družine, ki si je že na prvem srečanju zadalo obilico nalog.
Predsedniške ' posle bo opravljal Franc Žist, podpredsedniške Jože Cigič, tajniške Bozo Kopinič, blagajnik pa je Jože Kremesec. Kot je povedal predsednik družine, je v društvu okoli 100 članov iz Metlike, Semiča, Gradca, Podzemlja in nekaterih vasi, njihovo društvo pa gospodari z Lahinjo, in sicer od Vranovi-čev do izliva, in s Kolpo od Krasinca do izliva Kamenice. Že kmalu po občnem zboru so metliški ribiči vložili z ozaljskim „Sportskim ribolovnim društvom" lepo število somov, nato pa so šli v „poribljava-nje"; v Lahinjo so vložili krape sami in njihova prva naložba - kmalu ji bo sledila tudi druga - velja okoli 40.000 din.
V delovnem programu so si člani družine zastavili veliko nalog: okre-
Bodočnost je -zeleno industrijo
Anton Jakofčič je delavec, že šest let zaposlen v pletilnici metliške Beti, po srcu pa pravi kmet. Doma na Krasincu ima tri hektarje orne zemlje in sedaj, ko se je vselil v novo hišo, si želi samo še traktor.
„Zavedam se,“ je dejal Jakofčič, „da ima kmetijstvo iz dneva v dan večjo vlogo saj mora nasititi veliko ljudi. Že vrsto let pri nas tarnamo, da jelena industrija" ne daje vsega, kar bi lahko dala. Če pa bi položili na tehtnico dosežke in prizadevanja kmetijstva v Sloveniji v minulem letu, bi se upal reči, da je napredovalo in da so očitki o nazadovanju krivični In prav to mi je dalo misliti o nakupu traktorja. Sedaj bom varčeval in se počasi opremljal s sodobnimi stroji, kajti minili so časi, ko je kmet garal kot živina in naredil komaj toliko, da je preživil sebe in družino. S pametnim gospodarjenjem se lahko vsakdo resi težkega dela. To bo bržkone potrdil vsak kmet, ki se je opremil z dobrimi stroji in se oprijel kooperacije. Le tako postaja kmetovo delo lažje, dohodek pa
bčutno večji...“
Jakofčič bo še naprej delal v pletilnici, kajti kmetijski stroji so dragi, s samim kmetovanjem pa do potrebnih strojev ne bi prišeL Na delo se s Krasinca vozi poleti z mopedom, pozimi z avtobusom. O vožnjah pravi: „Za vozače bi morali bolje poskrbeti R« je sedaj precej bolje, kot je bilo pred leti, toda avtobusi še vedno zamujajo. Ne bi bilo napak, ko bi vozni red nekoliko spremenili in poskrbeli morda še za en avtobus. Tako bi prišli na delovna mesta hitreje, varneje in večkrat tudi bolj spočiti. Odpadla bi slaba volja in mnogi vozači bi delali bolj sproščeno in verjetno tudi bo|je ..
pili bodo sodelovanje s sosednjimi družinami (Ozalj, Duga Resa, Črnomelj, Novo mesto itd.), pripravili bodo nekaj tekmovanj, v kratkem bodo ustanovili pionirsko, mladin-
Kometovi mladinci gradijo igrišča
Člani osnovne organizacije Zveze socialistične mladine v metliškem Kometu so imeli pred kratkim redno letno konferenco. Na njej so izvolili novo vodstvo in predsedniško funkcijo organizacije zaupali Cvetki Badovinac.
Na sečanju mladih Kometovih delavcev in delavk, članov OO ZSMS, so spregovorili o dosedanjem delu in povedali, da so uspele le nekatere zastavljene akcije. Mladi naj bi se še naprej vključevali v stabilizacijska prizadevanja in poskrbeli, da bi bila delovna disciplina v podjetju boljša kot v minulem letu. Ko so sprejemali delovni program, so se odločili, da bodo nadaljevali gradnjo odbojkarskega in rokometnega igrišča v bližini tovarne in da se bodo še naprej udeleževali vseh akcij, ki jih bo pripravilo predsedstvo občinske konference ZSMS Metlika.
Ob koncu sestanka so spregovorili o informiranju v podjetju in povedali, da to svoje naloge doslej ni opravilo najbolje. Zato bodo poskušali pri informiranju sodelovati tudi mladi in upajo, da bo poslej bolje, frav tako naj bi se odslej bolj vključevali tudi v delo ostalih samoupravnih organov. Na koncu so se člani mladinske organizacije zahvalili mentorju Jožetu Zabčiču.
ste ve stri Ko la d :o | :ul -rale
sko in žensko ribiško sekcijj^®1 črnomaljskimi tovariši se bodojjL zapuščenega ribnika na Krasij^ obnoviti pa bodo morali tudi1, štveni prostor in lasten dom začetnem delu vliva veliko moči	*	^
Člani društva so med dn SV( sprejeli sklep, da podari njihov« .
metliškemu klubu Wv.
gamzacija metliškemu klubu z« ljenih alkoholikov ribiške dovol lm : ce, s čimer naj bi se njihova dn* jSnri vsaj simbolično udeležila boja P s alkoholizmu. Rrav tako so skK,
naj di se njinova u*Tijne vsaj simbolično udeležila boja jL' alkoholizmu. Rrav tako so sklw da se bodo aktivno udeležili WJ jjey varstvo narave v občinskem, $ skem in jugoslovanskem maiN !i-0 de onesnaževanja voda in njiM^su
okDlja'	«71
J- ^bi
‘Jer
DRUŠTVO UPOKOJENCEV VABI NEČLANE
Čeprav nekoliko po: želi metliško Društvo u] kojencev vsem članom upokojencem, ki še niso društvu, v novem letu °',1jnlen zdravja. Obenem prosi ■ ne, naj čimprej poravtf^' članarino.' V minulem J' so bili zelo vestni, saj so prvih mesecih skoraj vsi ftd faj ravnali svoje obveznosti j fe. poskrbeli, da je društvo Pl ^ bralo članarino v zelo ^45 kem času. Vodstvo družbe sjr je prepričano, da se ^ upokojenci tudi letos y>\ zali, obenem pa vabi 1 člane, naj se oglasijo v pj: štorih društva, kjer jih b01. seznanili s številnimi nostmi včlanjenih upokoj* 0tti |
Sprehod po Metliki:*«
NOVI VODJA mladinskega kluba Janez Žele je vzel svojo nalogo precej resno. Fant ima kup načrtov, ki pa bodo zaživeli šele tedaj, ko bodo mladi začutili, da je organizacija klubskega življenja odvisna od slehernega posameznika. Čakanje in tarnanje ni namreč še nikoli rodilo zaželenih uspehov.
MLADINCI IZ DRAŠIC so prejšnjo nedeljo gostovali s Stokovo komedijo Trije ptički in z dvema skečema Marjana Marinca v gasilskem domu v Podzemlju. Gledalcev je bilo kar precej, mladi Drašičani pa so dokazali, da imajo veliko smisla za igranje. V mrtvilu ljubiteljske dejavnosti, ki vlada v občini, bi bilo prav, da bi zagnane Drašičane posnemale tudi druge mladinske vaške osnovne organizacije Zveze socialistične mladine.
vila v okviru predavateljskega družbenopolitično izobra^io^ mladine po osnovnih organiOj, ZSMS v občini. Obravnavali JOrt,S naslednje teme: metode dru^j ^ političnega delovanja in zna^g nove organiziranosti ZSMS, ‘A obramba in družbena samo?Luter sodelovanje z JLA, drsita ekonomski odnosi in mednarodna dejavnost in,
OZN. Pripravljalei predavani : mlade k čim večji udeležbi. \
TRGOVINO „KOKRA KRA-NJEC“ v hiS ob postaji ljudske Stano-- „DVino
nedvomno pogrešali, saj bodo morali poslej po razne drobne stvari v stari del mesta.
, JCOKRA ob postaji Ijui milice so pred kratkim zaprli St valci novega naselja bodo trg
OBČINSKA KONFERENCA ZSMS Metlika bo v kratkem pripra-
SENDVIČ V IN DELEGATI
Predsednik nekega £ skega sveta se je domislijo. ^ bi namesto sejnine ^'aPe|ja vsak delegat sendvič in^f gotc Ko so ga vprašali,	«
dobil idejo za tako nertf%, no odločitev, je odgow ^ ,, Opazujem nekatere del* >Vora te, kako molčijo, rad P\ jih videl, kakšni so, ko rajo usta... ‘
V
metliški tednih
DOLENJSKI UST
Strmi uredil: JANEZ PEZELJ
V najboljšem primeru - premalo
KLUB
ISAMOUPRAVLJALCEV
[Iniciativni odbor za ustanovitev kluba samo upr avljalcev pri I občinskem sindikalnem svetu pčevje je pripravil osnutek sporazuma o ustanovitvi in delovanju kluba ter ga pred dnevi dostavili v razpravo vsem sindikalnim podružnicam. Dodana so tudi navodila za izvolitev delegatov in programska zasnova. Prve razprave o vlogi in nalogah kluba ® pokazale, da bo ta odigral pomembno vlogo pri izmenjavi izkušenj na področju samoupravne prakse in družbenoekonomskem izobraževanju sa-mouptavljalcev, pa tudi pri rezanju ostalih vprašanj s tega področja.	_v
ar-.'- "■
‘v.
• ’	<■	»V	.
Ig ? '
*».. ,-\T -	•	’	-*v^\
Kostelska dolina je ena najlepših v Sloveniji. Na fotografiji so razvaline spodnjega gradu Kostel, v ozadju pa Gorski Kotar.
[Kostelci dočakali svojo cesto
Zdaj moramo ubrati še druga pota za napredek doline
Dogodek na katerega smo čakali st v 'j® dokončna posodobitev n;e. Kočevje-Brod na Kolpi na atskem. Ta del kočevske občine, ** ‘e od davna imenuje Kostel ali (rtinv -0’ > med najlepšimi predeli Ist ^e' ?edaj so tudi ti kraji ob Jjf1 K°lpi postali laže dostopni, »čem se je s to cesto izpol-'o	zelja-	Žal res neko-
u 1 o?0’ Vent*ar ne prepozno. Po _ „,45 se je okoli dve tretjini pretim V . Kostelskega zaradi slabih ;ijd ti.™etnih in življenjskih pogojev iz-
0 sVj, m zaposlilo predvsem v Ko-asir jlu Pa tudi drugod. Vendar so vsi d^D m - 0V' sv°jc* ^ vedno čustve-jiff jjCno vezani na Kostelsko in se
t1 j. •Vr?^ajo v rojstno domačijo. tva*T si drugod še niso zatrdno družine in doma, hrepenijo ofl teri0jem koščku zemlje in marsi-v Ko ** ^ Vrn'l na svojo zemljo, vol ^ k * smo hvaležni vsem obča-pevske občine, ki so s samo-ja F tu6,01 pripomogli h gradnji te ;klL’“k°r tudi republiškim orga-bojji ' “^zabiti ne smemo tudi gradišč ,..cpte, ki so se zelo trudili, da ■jlu tko • velikim težavam opravili fr su pS zahtevno delo v določenem A i» Vav ta^° ne smemo pozabiti, btla Kostelska med prvimi v okupatorju in domačim :	Ta	deželica je dala veli-
^ oveških in materialnih žrtev. lieS?10’	* t*0 gradnja cest 'na-
r j Prot‘ Delnicam, Osilnici in iklh - ^bre. V Delnicah se bo : 'bA ^ na magistralno cesto •jiiJ?no> ki pelje proti Reki, v Bil Pr°ti Karlovcu, Plitvicam Up u- Preko Osilnice in Cabra Tl sin,!110 dobili zvezo z Notranjsko isok fi*® Primorjem. Takrat bo
hilom'*	na^ nova cesta Prav‘
■ta c®0!P°dars'li >n turistični
1 ^pži • ^'ovenijo bo vezala po naj-Vfl3onem ^ajši poti z Jadranskim
letiuiovik Severno Dalmacijo in tudi £(lle	°dno istrsko obalo vse do
si f dfjlf*®* smo ob 30-letnici zmage ?ti ltn!lZmom dočakali dan otvorit-p)l(0t^lske ceste tako radostno, 95ten	n°benega praznika doslej,
^14$ i, te8a majskega dne leta
.ifL .!	Smo s «p.hp. vrali tt»7.kn
Dan otvoritve, 27. november, je postal praznik kostelskega upanja in zelja, da ne bomo čakali še trideset in več let, da se bo to območje, ki je tudi del slovenske in jugoslovanske domovine, hitreje gospodarsko in kulturno razvilo.
Menim, da se morajo zavzeti za naš gospodarski razvoj predvsem politični in upravni organi krajevnih skupnosti Banja Loka, Vas-Fara in Osilnica ter se skupaj s hrvatskimi sosedi dogovoriti o razvoju vse Kolpske doline ne glede na republiško mejo. Občinske skupščine Kočevje, Delnice in Cabar pa morajo z delovnimi organizacijami svojega in drugih območij poiskati možnosti za gospodarski razvoj njihovega dela Kolpske in Čabranske doline. Tu bi
se lahko razvila predelovalna industrija ter obrt in turizem.
Zaradi ugodne klime in talnih pogojev zasluzi pozornost tudi poljedelstvo. Zato se moramo zavzeti za to, da bo tudi za Kostelsko veljal „zeleni načrt", saj ni kostelska zemlja nič slabša kot drugje v Sloveniji! Ozrimo se nekoliko okoli in ugotovili bomo, da se stanje drugod popravlja: urejujejo posamezne kmetije, krajevne poti in vodovode; odpirajo nove industrijske in obrtne obrate ter gostinske objekte in tako naprej. Mislim, da moramo temu splošnemu razvoju slediti tudi Kostelci, ker nas sama cesta ne more rešiti.
JOŽE ŽAGAR-JAGROV
:ni[
Ribolov bo precej dražji
Ribiška družina (RD) Kočevje je lani vložila v Rinžo 310 kg porcijskih krapov, 230 mladih krapov, 100 amurjev, 600 smučev in 200 kg porcijskih postrvi. Razen tega so skupaj z RDTJrod na Kolpi in Čabar vložili v Kolpo 20.000 lipanov, medtem ko imajo v načrtu vložiti še 6.000 postrvi.
Zaradi vlaganja je bil tudi ribolov uspešnejši, in sicer predvsem pri kra-
Pih, ki so jih uplenili leta 1975 kar 34, medtem ko sojih leta xl974 le 19. Število lovnih dni se je v istem
« - smo s sebe vrgli težko bre-/asneea in tako pomembnega
h0< B je** m*
a našo osvoboditev.
•H
v p1:
obdobju povečalo za 10 odstotkov, teža vlovljenih rib pa je bila le za 1 kg večja in je znašala 591 kg.
Zaradi podražitve naročnine za „Ribiča“ in zato, da bo več denarja za vlaganje rib, so na nedavnem občnem zboru sklenili povečati članarino od 150 na 250 din in dovolilnico za Rinžo od 60 na 100 din. Dogovorili so se tudi, da bodo v letu 1976 vlagali v Rinžo le krape, in sicer nad pol kilograma težke. Krajevna skupnost pa bo plačala novi vložek belega amurja.Ta riba namreč pase zelenjavo, zaradi česar si obeta KS manj stroškov pri košnji zelenjave v Rinži.
Ribiči so opozorili tudi na onesnaževanje Rinže in njene okolice, predvsem pri vaseh Breg in Slovenska vas. Pristojni organi bi morali napraviti več, da bi ostal vsaj zgornji del Rinže čist, medtem ko je spod-
nji že preveč onesnažen. Gnojnica je v minulem letu vdrla v Rinžo le enkrat, vendar zaradi hitrih ukrepov ni prišlo do večje škode.
Dogovorili so se tudi, da bo moral v bodoče vsako leto vsak ribič vrniti staro dovolilnico in kupiti novo
15 dni po poteku ribiškega leta, se pravi do 15. novembra. Kdor do takrat tega ne bo storil, ne bo več član RD. Ta, ostrejši ukrep je bil izglasovan zato, ker letos do roka ni vrnila dovolilnice kar tretjina ribičev. Zaradi tega RD ni mogla izdelati natančne statistike ulova rib.
Sklenili so še, da bo v letu 1976 moral opraviti 10 prostovoljnih delovnih ur pri organiziranih akcijah ali pa za vsako neopravljeno uro plačati v blagajno RD 20 din.
J. P.
Ptice in bolezen
Tudi letos bo razstava ptic
kte^le. so pričeli z novim j, telovaditi v novi telovadnici, kjj?3 tudi že plavajo v novem, u J01 plavalnem bazenu. Tako
v^leJi;
I^ftrn, viu ve<“ objektov in ostalih ». "n DovrSn tvi tudi vodstve-
W?0B]
Drobne iz Kočevja
n
*E MOŽNOSTI - Učenci
► l •p
io 'teno uresničila želja tistih, v Gč ' za P0*1®!56 telesne kultu-
^ površin, pa 'Vg,:	ra in trenerjev. Sedaj je
lenosti za vadbo in zdravo aij! lok'Tj? občanov in predšolskih niOj, * elovadnega prostora je do-tudi asfaltiranih in zelenih ■M Po P°VI^in- Trenerji in vodniki BČInovem za svoje delo delno
«»uje
V
medved odgovarja
‘J’ ko imate do Mozlja ,7!	nov telefonski kabel,
kj* \ v £Vo ?veze odlične?
je res nov in odli-■orf ib|j‘,na pa le to napako, da deli >v(,r n° po 20 sekundah po-! p1 Ha Vne slišimo več sogovor-o 0& 'Ste L Je verjetno prispevek cj0 k stabilizaciji oziroma n®lizaciji pogovorov.
honorirani Sedaj so res take možnosti, da uspehi ne bi smeli izostati.
RACMANA NI - Divje race pri lesenem mostu v Gaju in okoli stadiona so se že kar preveč privadile ljudem. Posebno velja to za samico in dva samca. Sedaj je bila nekaj dni Rinža popolnoma zamrznjena in so se race umaknile drsalcem. Na svoje stalno mesto, kjer so jih krmili, prileti zdaj samo še en parček. Samec-racak je bil, kakor domnevajo, obstreljen z zračno puško in je zaradi poškodbe poginil ali je bil plen lisice. So pač razni ljubitelji živali: eni jih krmijo, da bi se prebile skozi zimo, drugi jih pa streljajo. Dedek Mraz je nosil otrokom tudi zračne puške .. .
ODJUGA CEN - Zima je koledarsko že nastopila, dejansko pa ne. Vendar je v izložbah trgovin že prava pomlad. Oznanjajo jo z velikimi plakati, ki obveščajo o 30 do 50-odstotni „odjugi“ oziroma popustu pri nakupu zimske konfekcije. Najprej je običajno „odjuga“ pri NAMI, nato pa zajame še druge trgovine. In ponovno „navali, narode", kot pred novim letom! Trgovine so zopet potne. Pritožuje sc samo dedek Mraz, ki je še pred novim letom plačeval za isto zimsko konfekcijo polno ceno.
PREPOČASI Prostore v bivši upravi podjetja Avto že dalj časa preurejajo za Ljudsko knjižnico. Posamezne sobe morajo biti zaščitene tudi pred ognjem. Kljub temu lahko ugotovimo, da dela prepočasi napredujejo.
Na predavanju o ptičji bolezni (Srnitozi, ki je bilo pred dnevi v Kočevju, so se številni poslušalci seznanili z vzroki te bolezni. Organiziralo ga je Društvo za varstvo in vzgojo ptic, predavala pa je dr. Milica Zima-Gajšek iz infekcijske klinike v Ljubljani. Ugotovili so, da ni nobenih ovir, da ne bi člani društva tudi letos med zimskimi šolskimi počitnicami priredili razstave ptic.
Te razstave so priljubljene in imajo vsako leto več obiskovalci Ljubitelji ptic se na njih seznanijo s koristnostjo teh živali. Obolenja, ki so se pojavila med lansko razstavo, so bila zgolj naključje.
ftedavanja so se udeležili številni veterinarski in. zdravstveni strokovnjaki ter prosvetni delavci. V raz pravi so popolnoma odpravili nekatera nesoglasja, ki so bila prej.
Ob zaključku lahko tudi ugotovimo, da je kočevsko Društvo za varstvo in vzgojo ptic delavno in dosega lepe uspehe.
ŠKORNJI ZA SOLARJE
Občinski odbor Rdečega križa Kočevje je kupil 120 škornjev za šolarje iz socialno šibkih družin, kar je veljalo 9.040,50 din. Škornje razdeljujejo socialne službe osnovnih šol. Občinski odbor RK se je za nakup te obutve odločil prav na pobudo osnovnih šol.
MALO, A ZANIMIVO
30. decembra je bil v Kočevju razgovor z zdomci. Udeležilo se ga je le pet zdomcev, vendar je bil kljub temu zelo zanimiv, zato bomo podrobneje o njem poročali predvidoma prihodnjič. Razen tega bomo objavili še razgovor s Francem Senekovičem i/. Mozlja, ki dela v Nemčiji že 6 let.
Z zdomci so že manj prijazni
majo tudi že svoje brezposelne — Letos je prišlo na razgovor 20 zdomcev, lani pa le dva — Koncert za rojake je pripravil „Lončar" iz Dolenje vasi
Okoli 20 ribniških zdomcev se je udeležilo razgovora, ki so ga zanje pripravili predstavniki raznih organizacij in občinske skupščine 27. decembra v hotelu Jelka v Ribnici. Za uvod so zdomcem zapeli člani moškega pevskega zbora Lončar iz Dolenje vasi več pesmi.
Zdomci so povedali, da je zdaj v tujini težje za delo, da morajo bolj delati, kot so prej, da so z njimi manj prijazni in da jih gledajo malo teže, ker je pač tudi dosti Nemcev že brezposelnih.
Nato so se pozanimali, kakšne so možnosti za zaposlitev doma, kakšni so pogoji za odprtje obrtne delavnice ali zidavo hiše in kakšni so carinski predpisi oziroma carina. Na
vprašanja so odgovarjali predstavniki občine, delovnih in političnih organizacij, zavoda za zaposlovanje in drugi. Dbmači-ni so rojake, ki delajo na tujem, seznanili tudi s položajem doma in jih opozorili na škodljivo dejavnost nekaterih tujih političnih krogov ali naše politične emigracije. Poudarili so tudi,
O POLITIKI BANKE
O dogovoru glede poslovne politike Ljubljanske banke za letos in o ukrepih za njegovo uresničevanje razpravljajo te dni v tozdih v ribniški občini V načelu bo banka financirala tisto-, kar je najbolj gospodarno. Gradivo banke za razpravo so dobili vsi delegati zbora združenega dela občinske skupščine.
naj poslušajo domače radijske oddaje in berejo domače časopise, saj bodo tako najbolj prav obveščeni o dejanskih razmerah doma in po svetu.
J. P.
POZABLJENI
JERBASI
V ribniški prodajalni spominkov gredo med ostalim zelo v promet sodčki raznih velikosti, ftavijo, da so dobili toliko naročil zanje, da niso mogli vsem ugoditi, ker imajo premalo izdelovalcev. Samo zaradi pomanjkanja sodčkov je imelo „Spomin-karstvo" lani za okoli 200.000 din prometa manj.
Vodja prodajalne Franjo' Matoh je povedal, da je po dolgih letih spet povprašala po jer-basu neka Ljubljančanka, komaj je našel domačinko, da mu je spletla dva (enega ima še zdaj). ,, Včasih pa so prihajale kupovat jerbase neveste pred poroko. Hkrati so nakupile še lesene žlice, kuhalnice, deske in druge gospodinjske potrebščine. Z njimi so popolnoma napolnile jerbase in odhajale proti domu,“ se spominja še niti ne tako preveč odmaknjenih časov Franjo Matoh.
J. P.
Nedavnega sestanka z zdomci v Ribnici se je udeležilo okoli 20 rojakov, ki delajo na tujem. Marsikateri se prizadeva, da bi dobil zaposlitev doma. (Foto: J. Primc)
Ponovoletni obračun
Praznovanje je končano, poprimimo za delo
Novoletne jelke so že 10 in več dni pred prazniki naznanjale novo leto iz mnogih balkonov, teras in oken. To je lep običaj, ki se v ribniški (pa tudi kočevski) občini vedno bolj uveljavlja. Podobno so bile okrašene tudi izložbe trgovin in nekaterih društev ter organizacij.
Novoletno slavje se je začelo prej kot običajno, saj so 31. decembra le malo kje delali, ponekod pa so tudi že dan prej zaprli vrata. Lepo je torej bilo, ostaja pa vprašanje, če se bo podaljšano novoletno slavje dalo nadoknaditi.
'Na Silvestrovo so bile ulice v Ribnici bolj prazne, zato pa je bilo zelo živahno v zasebnih hišah. V domu JLA in hotelu Jelka je praznovalo okoli 1.000 ljudi. V hotelu Jelka je slavila tudi skupina Italijanov iz pobratene občine Arcevie. V Jelki je stala rezervacija 200 din, v domu JLA pa 180 din.
Zdaj pa preveč
Po otvoritvi dotna JLA sta zdaj v Ribnici dve kino dvorani, prebivalcev in obiskovalcev kina pa je tako malo, da bi zadostovala ena dvorana. Upravi TVD Partizan in doma JLA se bosta morali dogovoriti, kje bodo vrteli filme. Verjetno bo zmagala dvorana doma JLA, ki je udobnejša, ima primernejše razporejene sedeže in nekatere druge ugodnosti.
Vendar je kino v TVD Partizanu že odkupil filme tudi za letos, se pravi za leto 1-976. Dogovor o tem, kje bodo prikazovali filme, je torej treba skleniti čimprej. Če pa bi mislili vsaj malo naprej, bi ta dogovor že sklenili, saj se je najmanj leto dni vnaprej vedelo, da bo Ribnica dobila novo dvorano.
Nekateri trdijo tudi, da so cene vstopnic v Ribnici precej drage, znašajo namreč 8 in 10 din. Vendar to sploh ni res, ker so tudi drugod cene vstopnicam podobne, dražje pa so za zabavne in nekatere druge prireditve. Res pa je, da so cene vstopnic ponekod tudi nižje, vendar je v glavnem to tam, kjer pomagajo kinu s sofinanciranjem sindikati. V Ribnici se to ne dogaja.
M. GLA VONJIC
V prvih minutah in urah novega leta smo obiskali skoraj vsa gostišča in prostore v ribniški občini, kjer se je slavilo. Povsod je bilo veselo, od Glažute,'Rakitnice in Dolenje vasi
S ek Ribnice do Lazov, Sodražice, rtneka in Grmade. Tudi 1. januarja je bil ples v DC-16 v Dolenji vasi in domu JLA v Ribnici. Obe dvorani sta bili polnL
Novo leto smo torej veselo pričakali Zdaj pa bo spet treba zavihati rokave. Nadoknaditi bo treba marsikaj.	M-GLA VONJIC
NAJPREJ GLAVNI VODOVOD
Alojz Ruparčič, delegat iz Loškega potoka, je na zadnji seji občinske skupščine vprašal tudi, kdaj bo Mali log dobil vodovod. Odgovorjeno mu je bilo, da je treba najprej dokončati gradnjo vodovoda Sodražica-Ribnica in naprej proti Jasnici.
Miši v izložbi
V izložbi neke trgovine v Ribnici občani lahko vidijo razen razstavljenih živil tudi - miši. Oni dan si nas je več ogledalo to ribniško zanimivost. Miši je bilo tokrat na delu kar pet, in to različnih velikosti. Seveda se ne sprehajajo tam ves dan, ampak čakajo svoj trenutek. Ko prodajalci zaključijo delo in zapro trgovino, se začno miši zabavati.
Videli smo miške, kako so .se sprehajale sem in tja ter v bogato založeni trgovini izbirale najboljše. Ta je poizkušala grozdje, * ona drugo sadje, najpogumnejša pa je zlezla na visok prodajni pult. Najbolj je pritegnila našo pozornost miška, ki je najprej poizkušala jabolka (grizla jih je kar lepo po vrsti), pa nato hruške, končno pa je prešla na grozdje.
,,Kjer ni mačke, miši plešejo, “ pravi ljudski pregovor. Mačka sicer res ne sodi v trgovino, vendar bi namesto nje gotovo moral miši pregnati kdo drug.
MILAN GL AVONJlC
J
Ribniški zobotrebci
NEURJE - Takoj po novoletnih
¥raznikih je Evropo zajeta neurje, udi v nelaterih območjih ribniške občine je neurje napravilo precej škode. Tako je bilo polomljenih precej dreves, razbitih veliko strešnikov, polomljenih televizijskih anten, pa tudi stekla na oknih je veter razbijal. Na Velikih Poljanah je veter nekaterim kmetom prevrnil kozolce, polne sena.
INVENTURE - Trgovci so po novoletnih praznikih delali inventuro ter ugotavljali presežke in primanjkljaje. Rezultati teh ugotavljanj še niso znani, vendar, sodeč po nakupovalni mrzlici v decembru, bi morali imeti povsod dobiček.
ZAPLET LJA JI OKOLI KAVBOJK - Ob otvoritvi doma JLA v Ribnici je bil sprejet začasni pravilnik oziroma hišni red, kije določal, da obiskovalci ne smejo v dom v kavbojkah. Vendar je bilo pravilo o kavbojkah večkrat spremenjeno, tako da se ni vedelo, ali greš lahko v dom v kavbojkah ali ne. Na vprašanje, zakaj naj bi bil vstop v kavbojkah prepovedan, so nekateri odgo-
zane, in tak je smel v novi dom JLA! Čudno, mar ne?
NOVA GOSTILNA - Za ljubitelje dobre kapljice še ena razveseljiva vest: odprta je še ena gostilna, in sicer v Prigorici ob cesti Ribnica-Kočevje. ftavijo ji „Pri medvedu". Gostilno so odprli za novo leto. 1. januarja okoli 9. ure zjutraj smo videli, da res posluje v medvedjem slogu, saj je večina proslavljalcev novega leta spala za mizami, kot pač spijo pozimi medvedje v brlogih.
epo,
ni v redu itd. Neki fant, kije skušal priti v dom v lepih, novih tržaških kavbojkah, je zaradi opozorila odšel domov, se preoblekel v stare delovne hlače, ki so bile tudi precej uma-
- V naš dom JLA spustimo le tiste, ki nimajo oblečenih kavbojk.
— V naš medvedji brlog pa le tiste, ki imajo čiste kožuhe, primerno pristriženo dlako, ki se lepo vedejo in ki niso pijani.
REŠETO
w - 15. junuarja la7o
Stran uredil: JUŽfc PR1MU
DUL£NJSKI LIST
19
KO&EUSKE KOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE
• ‘ • '
Koristna izmenjava mnenj z zdomci
Zmešnjava na carini bi bila lahko manjša — Je za skupnost
naši občani — Doma ni
koristnejša divjad ali so kmetje? — Zdomci se počutijo kot prostih delovnih mest
Zadnji razgovor z zdomci, ki je bil v Kočevju tik pred novim letom, je bil kar zanimiv, čeprav se ga je udeležilo le 5 zdomcev. Naše občane, ki delajo na tujem, je zanimalo predvsem, kako bo njihovo delo na tujem upoštevano pri pokojnini, pravice iz minulega dela, možnosti za zaposlitev, carinski predpisi in drugo.
Med odgovori je gotovo najpomembnejši, da trenutno v občini ni prijavljenih prostih delovnih mest.
Manjka pa vseh vrst obrtnikov, razen frizerjev. Kdor bi se rad zaposlil doma, naj bo v stikih z Zavodom za zaposlovanje v Kočevju, Ljubljanska cesta 25, telefon 86-436. Predstavniki občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta so izrazili pripravljenost, da bodo odgovarjali vedno na pismena ali ustna vprašanja naših delavcev na tujem.
Prisotni so se za ponudbo zahvalili, opozorili pa so tudi, da je bila taka ali podobna pomoč pogosto objjub-ljena, malokdaj pa tudi res dana. Pri tem so povedali svoje izkušnje z našim konzulatom.
Tudi o delu carine so imeli več pripomb, sporočili pa so tudi pripombe, ki so jih prebrali v nemških časopisih. Neki zdomec je povedal, da so muna konzulatu povedali drugače kot kasneje na carini, kaj lahko pelje domov. Nekomu so za povsem isto stvar (5 radiatorjev jugoslovanske proizvodnje!) zaračunali prvič 470 din cjrine, dva ali tri dni kasneje pa že 1.980 din. Na sploh je pri carinah precej zmešnjav.
Tujci pa se pritožujejo zaradi počasnega dela carinikov oziroma carine med turistično sezono. Takrat
bi moralo biti na najbolj obremenjenih mejnih prehodih več carinikov, da bi šlo delo hitreje od rok in da ne bi matere z otroki ure in ure čakale na meji.
Občinski predstavniki so povedali, da bodo te pripombe sporočili na pristojna mesta, hkrati pa so spomnili zdomce, da pač moramo
ZVEČATI
SAMOPRISPEVEK?
Prebivalci kočevske občine plačujejo samoprispevek' za gradnjo plavalnega bazena in telovadnice v Kočevju ter za urejanje cest in raznih komunalnih objektov na območju vse občine. Nekateri pa že opozarjajo, da bo treba zvečati sedanji samoprispevek in tako zbrani denar porabiti za gradnjo nove šole. Če tega xne bi storili, se lahko zgodi, da gimnazija in center poklicnih šol ne bosta zadostila vsem predpisom, ki veljajo za srednje šole. To pa pomeni, da bi Kočevje lahko ostalo brez srednje šole.
ALI 2E VEŠ. . .
... da je bilo lani (leta 1975) izdanih v občini Kočevje 89 dovoljenj za gradnjo zasebnih hiš, leto prej pa 87? Zgrajenih pa je bilo lani 68 zasebnih hiš s skupno površino prostorov 7.518 kv. m., predlanskim pa kar 104 hiše s skupno površino stanovanjskih	prostorov
11.881 lev. m.
... da se je z območja matičnega urada Kočevje poročilo lani 165 parov, in sicer 91 v Kočevju, 65 v Ljubljani in 9 v tujini;
... da so lani darovali kri prebivalci kočevske občine 1.260-krat, medtem ko je letni načrt predvideval samo 795 odvzemov krvi?
. . . da so lani na območju matičnega urada Kočevje zabeležili 241 rojstev? 17 mamic je rodilo doma, 212 v ljubljanski porodnišnici, 12 pa v inozemstvu.
... da je za novo ravnateljico osnovne šole Kočevje imenovana Ana Savič-Mihelič.
... da je na območju matičnega urada Kočevje umrlo lani 77 občanov, 6 pa jih je umrlo v tujini? Podatki o smrtih v Ljubljani so znani le za Kočevje in bližnjo okolico (69 mrtvih), ne pa za tiste, ki so jih pokopali na drugih pokopališčih (Stara cerkev, Struge, Dolga vas itd.).
... da je novi kočevski bazen „pololimpijski“, kar pomeni, da meri 25 x 12 m?
Revolucionarjevih 70 let
Vedno v prvih vrstah boja za dobro delovnih ljudi
V	ponedeljek, 12. januarja, je praznoval svojo sedemdesetletnico predvojni član partije in prvoborec Tone Bradač iz Dolge vasi pri Kočevju. V tej vasi, kjer živi še sedaj, se je rodil 1906 očetu Francu, ki je bil rudar, in materi Mariji. V družini je bilo kar 8 otrok.
Tone se je izučil za čevljarja pri mojstru Prenerju v Kočevju. Po odsluženi vojaščini je začel 1929 samostojno obrt. S šilom, kopitom, dreto in lesenimi klinci je zaslužil toliko, da je preživljal družino in si s skrbno 'ženo Pavlo že pred vojno zgradil lepo hišo.
Že od mladih let je bil naprednjak, narodno in razredno zaveden. Zato ga je 1937 okrožni sekretar Jože Šeško sprejel v Komunistično partijo Slovenije. Tri leta pozneje je bila sprejeta v partijo tudi Tonetova žena Pavla. Prej in pozneje sta morala svojo pripadnost KP neštetokrat dokazati ne le z besedo, marveč tudi z izpolnjevanjem najtežjih nalog.
biti budni, ker ne prihajajo k nam le turisti z devizami, ampak tudi tihotapci z orožjem, prenašalci sovružne ‘literature, teroristi in druge nezaželene osebe.
Predstavniki občine so nato opozorili še na razne druge pravice in dolžnosti, ki jih imajo zdomci, pa se jih ne zavedajo dovolj. Tako imajo v Nemčiji naši zdomci, ki vzdržujejo v domovini družino ali starše, nekatere olajšave, vendar le, če imajo potrdilo matične občine, da res vzdržujejo koga v domovini. Ta potrdila pa izdajajo lahko občinski organi le na osnovi veljavnih dokazil. se pravi odrezkov denarnih nakaznic, ne pa na osnovi pripovedovanja. da je kdo poslal domov denar v navadnem pismu ali ga izročil osebno ob obisku.
Tudi rojstva otrok v tujini je treba čimprej prijaviti v domači občini, ker sicer otrok ne bo naš državljan. Vsak zdomec mora imeti nekje v domovini prijavljeno stalno bivališče. pa čeprav'so morda med njegovim odhodom njegovo stalno prebivališče porušili. Drugače mu namreč ne morejo podaljšati potnega dovoljenja. V domovini veljajo zdaj tudi precej ostrejši vozniški predpisi,
prav zdomci pa povzroče veliko nesreč oziroma zagreše prekrške, zaradi katerih so lahko za določeno dobo ob vozniško dovoljenje.
Zdomci so opozorili še na težave domačega zaselihega kmetijstva, škodo, ki jo povzroča divjad, in vprašali, če ima družba (občina, kmet) res take koristi od lovskega turizma, da je to donosno, ali pa ima morda koristi le posamezen lovec. Opozorili so tudi na pomanjkanje kmetijskih šol za kmečko mladino itd. Predstavniki občine pa so povedali, da je ustanovljen sklad za pospeševanje kmetijstva, ki bi kreditiral posodobitev zasebnih kmetij, a žal ni kmeta, ki bi bil pripravljen posojilo vzeti.
Razveseljivo je tudi, da so zdomci pravilno razumeli, da so naši občani in da imajo dolžnosti do krajevne skupnosti in občine, kjci živijo njihovi svojci in kamor se bodo tudi sami vrnili. Tako je 1 rane Senekovič iz Mozlja dejal: ,,Nimam nič proti samoprispevku in'sem pripravljen dati tako in toliko, kot daje vsak občan. Ko bodo zbirali za asfaltiranje ceste proti Mozlju. pa bom dal Več kot vsak drus občan."
J. PRIMC
ZA CISTO OBKOLPJE
Občinska skupščina Kočevje je že sklenila, da bo prispevala svoj delež 12.380,45 din za financiranje skupnosti občin porečja Kolpe. Ta skupnost, v kateri so slovenske in hrvatske občine iz porečja Kolpe, si prizadeva, da bi ohranila to območje kar najbolj naravno za bodoče rodove in za razvoj turizma. Skupni proračun te skupnosti znaša letos 247.609 din.
RK ZA STARE OBČANE
Za novoletno obdaritev občanov. starih nad 80 let, je občinski odbor RK Kočevje namenil po 80 din na vsakega. Skupno je v občini 146 občanov, starih nad 80 let, od tega 29 na območju krajevne skupnosti Kočevje—mesto. Denar za obdaritev je občinski odbor RK razdelil krajevnim odborom RK, ti pa so nato izvedli obdaritev, starostnikov skupaj s KS, drugimi organizacijami ali pa sami. Ponekod, na primer v KS Kočevje, kjer je KS že sama primerno obdarila stare občane, pa je organizacija RK ta denar porabila za obdaritev socialno ogroženih družin, oziroma ga privarčevala za druge potrebe.
Kočevski par Zupančič-Kozinc je na nedavnem republiškem polfinalnem bridge turnirju v Kočevju zasedel odlično peto mesto in torej le za las zgrešil uvrstitev v finale. (Foto: Primc)
Rad dela dobre stvari
Jože Lisec iz Savskega laza, ki živi zdaj v Kočevju, je eden izmed tisočev poštenih, skromnih, a skoraj pozabljenih partizanov. Že leta 1941 je sodeloval z Osvobodilno fronto na Rudniku pri Kočevju. V začetku aprila
1942 so ga sovražniki odkrili, ko je z bratrancem trosil listke, a jim je pobegnil. Za partizane v gori ni vedel. Pobegnil je domov v rojstno vas. toda čez pet dni, 14. aprila, so ga Italijani aretirali. Najprej je bil teden dni zaprt na Petrini, nato pa so ga odpeljali v Kočevje, kjer je bil v grajskih zaporih kar šest mesecev.
V zaporih se je tudi on spoznal s stražnikom, ki se je pisal Miha Travez. „Veš, vsi Italijani niso bili slabi. Miha je bil dober. Z nami vred je jokal, če se je zgodilo kaj hudega. Prinašal nam je skrivaj jedila in cigarete. Kadar je bil v službi in če ni bilo poleg zlobnežev, nas je pustil, da smo se sešti zaporniki iz več celic. Lahko smo počeli, kar smo hoteli. Dejal je celo, da bi nas najrajši izpustil in šel z nami v goro. In res je izpustil ducat političnih zapornikov in maja
1943 odšel v partizane. Še zdaj je v Kočevju. Večkrat ga srečam. Pogovarjava se o zaporu in partizanih," mi je pripovedoval Jože Lisec.
„Poleti 1942 so Italijani ujeli župnika Franca Mateta iz Mozlja, ki je bil partizan. V ječi nam je govoril, da moramo držati skupaj, da ne sme nihče ničesar izdati in da moramo biti do kraja zvesti narodu in domovini. Mi bomo zmagali, nam je zatrjeval."
Liščeva trnjeva pot je vodila v ljubljanske zapore, od tam pa v Padovo, na Rab, Reko in v Palmanovo, od koder se je vrnil ob kapitulaciji. Imel je srečo: mnoge moške so Nemci polovili ali postrelili, če so bežali, njemu pa niso storili ničesar. Srečno se je vrnil domov, šel takoj v narodno zaščito, med nemško ofenzivo jeseni 1943 pa v Ljubljansko brigado. Bil je pri minometalcih v tretjem bataljonu. Z Ljubljansko brigado je prehodil ves Gorski Kotar, Notranjsko, Kočevsko, Suho krajino in do predmestja
Ljubljane. Sodeloval je v vseh njenih bojih. Prijela se ga ni nobena krogla. V najlepšem spominu pa ima svojega komandanta, narodnega heroja Jožeta Ožbolta. Letos, na dan šoferjev, ga je srečal v Kočevju. Pogovo; rila sta se o tem in onem. „Vsi so gledali, ko sem se pogovarjal z generalom, svojim nekdanjim komandantom," je ganjeno povedal Lisec, za katerega je prijazna in topla beseda pravo bogastvo.
Rodil se je 29. decembra 1912 v Slavskem lazu. Po vojni je bil pri ljudski milici v Kočevju. Novem mestu in TolminU; Pozneje se je zaposlil kot čuvaj pri KGP Kočevje invTekstilani od koder je šel v pokoj.
M. k-
Jože Lisec. (Foto: Ožbolt)
Ni si ustvaril družine. Ni dolgčas, ker rad stori komu M dobrega. To ga osrečuje. Celo ® pestunjo otrok je zaposleni^ mladim staršem. Nikamor se tf rine. Nikogar ne nadleguje za in one pravice. Rad postaja pi; avtobusni postaji, da vidi in ča kakšnega znanca ter spregovori z njim besedico. Tomi1 veliko pomeni.
Mlajši ga skoraj ne poznajo if ne vedo, koliko dobrega je stori* Včasih se tudi razžalosti, kersi mu zdi, da je od vseh pozabljen Vendar še vedno ljubi ljudi 1,1 domovino in zasleduje njen predek. Vesel je, ker žive ljudje * blaginji, in je ne zavida nit tistim, ki je ne zaslužijo, da si )• njegovo življenje vse prej k° udobno.	-•
Tudi uporabniki proračuna varčevati
Proračunski izdatki sprejeti v lanskih mejah, vendar jih bodo vsake tri mesece ponovno ovrednotili
Na zadnji seji vseh zborov občinske skupščine Kočevje, ki je potekala najprej skupno, nato pa so zbori zasedali ločeno, so med drugim sprejeli izhodišča za razvoj občine letos, družbeni dogovor o splošni porabi v občinah za-letos, proračun občine in več odlokov o davkih.
Letošnji proračun predvideva 15,759.260 din dohodkov in prav toliko i/datkov. Njegova značilnost je. da že ob sprejemu predvideva porabo v glavnem v lanskih okvirih oziroma celo nekoliko manjšo, saj znašajo razporejena	sredstva
12,475.578 din. V tekoči proračunski rezervi bo 80.000 din. Preostalih 3,203.682 din predstavlja nerazporejena sredstva, ki bodo porabljena za solidarnostno prelivanje v druge občine in za financiranje po družbenih dogovorih. Kljub temu bo
liimifiiiiiiMi
nekaj denarja še ostalo in ta bo porabljen za povečanje posameznih postavk izdatkov, predvsem za osebne dohodke in materialne stroške, vendar samo do dovoljene meje. Odlok o proračunu pravi med drugim, da se morajo vsi porabniki proračunskih sredstev vključiti v napore za gospodarsko stabilizacijo, smotrno uporabljanje denarja in dobro opravljati svoje naloge tet povečati storil-
nost.	jj®«
Na seji so razpravljali S^s gospodarjenju v prvih deSl mesecih lanskega leta, o sanJ' škili programih tistih delo' organizacij, ki so posloval* izgubo, o srednjeročnem f*ju gramu vzdrževanja, obnove-fer sodabljanja in gradnje magijjjjot nih in regionalnih cest v niji in drugih zadevah.	)q(
Leta 1941 je bil Tone Bradač sekretar partijske celice Kočevje, v kateri so bili poleg njegove žene še Ludvik Tomšič, Ton«, Marinč, Jože Rankel. Tone Trtnik, Marija Knapič in sekretar okrožnega komiteja KPS Jože Šeško. Tako je Bradač kot sekretar partijske celice deloval v pripravah na vstajo za oborožen boj proti okupatorjem ter narodnim in razrednim sovražnikom.
Čevljarsko delavnico je imel v Kočevju, nazadnje v zgradbi Cetinskega vinske kleti, tam, kjer je zdaj ob Ljubljanski začetek Šeškove ulice. V komunista je vzgojil tudi svojega vajenca oziroma pomočnika Alojza Žagarja iz Osilnice, ki mu je veliko pomagal predvsem pri razširjanju tajnega tiska.
Bradačeva delavnica je bila na dobrem glasu, zato je imel dela na pretek. Hkrati je bila to tajna postojanka vodilnih komunistov. Njene vezi so segale do Hriba pri Koprivniku, kjer je deloval Rudi Podlogar, Predgra-
da in Starega trga. v Črni potok k Petru Čeru in Francu Ožboltu pa na Kočevsko Reko, v Borovec in RAvnc, v Banjo Loko in Nova sela in po tainkajšnein poštarju Delaču celo v Laro in Kuželj, kjer je deloval kot učitelj Ivan Lokovšek Jan. Te vezi pa so segale in brezhibno delovale celo do Ljubljane k vodilnim slovenskim revolucionarjem:	Milku Zlatarju, Borisu
Kraigherju, Francu Popitu Joklu in drugim. Seveda je iinel zveze tudi / Ribnico, od koder' so prihajali k Bradaču vodilni ilegalci: Matija Maležič, sekretar partijske' celice Janez Kmet in Vinko Knol.
Bradačeva delavnica je iz Ljubljane prejemala zajetne pošiljke tajnega tiska, ki gaje bilo treba širiti domala po vsem tedanjem kočevskem srezu. Sprejela je ciklostilni stroj za tehniko okrožnega komiteja KPS, papir in matrice za razmnoževanje rokopisov in tiskov.
S pojavom prvih partizanov v naših gorah so voditelji iz. Ljubljane imeli zvezo z njimi prav prek Bradača. Z vlakom so se vozili do njega, ta pa jih je potem po tajnih zvezah, na primer prek Franca Ožbolta iz Črnega
potoka, usmeril v gozd do partizanskih štabov.
Okrožni sekretar Jože Šeško je neomajno zaupal Bradaču in njegovi ženi Pavli. Zato je na njihovem domu v Dolgi vasi imel stalno tajno bivališče, varno pred sumljivimi očmi, in oskrbo, kadar se je mudil v krajih v južnem delu Kočevske. Nazadnje je šel Šeško od tu v partizanski štab za Mestni vrh, kjer so imeli sestanek. Svarili so ga, naj se ne vrača več v dolino, da ga sovražniki ne izsledijo in primejo, on pa je vztrajal, da mora nazaj. Zdolaj, med ljudmi da mora delovati, poslati čim-
fflHSKE
mm
Tone Bradač
več borcev v goro, odpremiti živež, oblačila in orožje. In šel je. V Konca vasi je imel 27. aprila 1942 sestanek okrožnega komiteja KPS, in sicer v stanovanju Poldeta in Marije Knapič. Po sestanku so sc tovariši razšli. Matija Maležič se je odpeljal z vlakom v Ribnico. Karel Ahac in Polde Knapič sta prespala na Knapičevem hlevu, begunca iz Štajerske Jošt Meljo in Jože Ant log pa sta šla s Šeškom v bunker v Vančcvi hiši, kjer so .ga Italijani prijeli, ga nato muči-
li	in ga komaj še malo živega
11.	maja v Ljubljani ustrelili.
Teden dni po Šeškovi aretaciji, 5. maja 1942, so Italijani prijeli tudi našega jubilanta Antona Bradača. Iz kočevskih zaporov so ga odgnali v internacijo v Treviso in Padovo, ker mu niso mogli ničesar dokazati, da bi mu sodili.
Ob italijanski kapitulaciji je srečno prišel v Ljubljano in nato v partizane. Za tem je bil tudi sekretar okrajnega komiteja KPS Kočevje Banja Loka. Lela 1944 je bil vpoklican v Ozno, leta 1962 pa se je upokojil in vrnil v rodno Dolgo vas. Veliko je pomagal k napredku Dolge vasi, zlasti pri ureditvi
mladinskega doma, pokopa in še česa.
Tudi doma nista z ženo
držala rok križem. Še /M
lata kakor mladinca. V 'L
razdejani dom sta si postop0;
urejevala s prihranki iz las
zaslužka, brez posojil in .
šnekoli 'družbene pomoči
tegnila sta se, kolikor je
-	rjdiw=
k«
dolga lastna odeja. S pf*‘ rokami sta si ustvarila vse.j,k]e imata, a to je njun miren, skromen, urejen in sna#1' mek, na katerem srečno p‘y Ijata stara leta, še vedno ljubezni do dela, gospodah in napredka.
Naš jubilant je rezervni petan prvega rcaa, odlikovjjCe redom za hrabrost, redom stva in enotnosti II. stopici, dom za delo ter nosila. M) menice iz leta 1941. V
setih letih revolucion;irl^st boja in dela je veliko Pr'sPJbo narodu in domovini. Zat0 * čeprav z malenkostno /-a,,'j|iel{ ob jubileju želimo, da bi D jh^ dolgo zdrav in zadovoljeni^, vedamo sc namreč, da jc Pj|er vsem iz takšnih ljudi, ‘|jj q žuljavih in raskavih rok, jk)S] in nastala družba, v katef (97
delovni človek gospodar. J
TONE OŽB^fti
PROSTA DELOVNA MESTA!
r=iar>iir=J Splošno gradbeno podjetje I »PIONIR" namesto Novo mest0' TOZD strojno prometni obrat,
razglaša naslednja prosta delovna mesta:
REFERENT ZA TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO,
ELEKTROTEHNIK,
LIKVIDATOR,
STROJNI MOJSTER ZA MONTAŽO OUTI-NORD OPAŽEV,
AVTOMEHANIKA,
3 STROJNI KLJUČAVNIČARJI, SKLADIŠČNIK.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Pogoji za sprejem:
1. dokončana srednja tehnična šola strojne stroke ali elek-tro stroke in 5 let delovnih izkušenj,
2. dokončana srednja tehniška šola elektro stroke in 3 leta delovnih izkušenj,
3. dokončana srednja ekonomska šola in 2 leti delovnih izkušenj,
4. dokončana delovodska šola strojne stroke ali izpit za VK strojnega ključavničarja in 3 leta delovnih izkušenj,
5. dokončana poklicna šola avtomehanške stroke in 2 leti delovnih izkušenj na področju vzdrževanja težke gradbene mehanizacije,
6—7.dokončana poklicna šola ključavničarske stroke in 2 leti delovnih izkušenj.
SPREJMEMO VEC KANDIDATOV ZA TEČAJE TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE
Pogoji: dokončana poklicna šola kovinske stroke ali dokončana osemletka in 3 leta delovnih izkušenj v kovinski stroki.
Splošno gradbeno podjetje »PIONIR" Novo mesto, TOZD projektivni biro,
razglaša prosta delovna mesta:
1. POMOČNIKA DIREKTORJA TOZD,
2. ODGOVORNEGA PROJEKTANTA.
Pogoji za sprejem:
1. diplomirani gradbeni inženir ali diplomirani inženir— arhitekt s 7-letno prakso,
2. diplomirani inženir-arhitekt s 5 letno prakso.
Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjega dela za objavljena prosta delovna mesta v TOZD SPO in TOZD projektivni biro pošljite v roku 10 dni od dneva objave na naslov: SGP ,,PIONIR", Novo mesto, kadrovski oddelek.
Za vsa delovna mesta je uvedeno poizkusno delo, osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih 'dohodkov SGP „PIONIR", Novo mesto.
PROSTA DELOVNA MESTA!
»DOLENJKA", trgovsko podjetje na debelo in drobno. Novo mesto,
dolenjka
objavlja za TOZD „En gros-detajl" Novo mesto naslednja prosta delovna mesta:
1. PRODAJALKE TEKSTILNE STROKE
2. PRODAJALKE ZlVILSKE STROKE
3. SKLADIŠČNEGA IN TRANSPORTNEGA DELAVCA
Pogoji:
pod 1. in 2.: končana šola za prodajalce, pod 3.: končana osnovna šola ter zdravstvena in fizična sposobnost za opravljanje delovnih nalog na delovnem mestu.
Za vsa delovna mesta je določeno poskusno delo.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Pismene prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi.
LICITACIJA!
TOZD Zdravstveni dom Novo mesto
razpisuje licitacijo za odprodajo avtomobila FIAT 750 SANITET.
Licitacija bo dne 20. 1. 1976 ob 8. uri za družbeni sektor in ob 9. uri za zasebni sektor.
LICITACIJA!
AVTO-MOTO DRUŠTVO KRŠKO proda osebni avto ZASTAVA 750, letnik 1973, in dva avtomobila ZASTAVA 750, letnik 1972, vse v voznem stanju.
LICITACIJA BO V SOBOTO, 17. 1. 1976, ob 9. uri v garažah na stadionu v Krškem.
PROSTA DELOVNA MESTA! TRANSPORT KRŠKO
objavlja
\
na podlagi določil samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu
10 PROSTIH DELOVNIH MEST VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL.
Pogoji:
— urejena vojaška obveznost,
— kategorija C in E,
— poklicna šola za voznika motornih vozil,
— poizkusna doba 3 mesece.
Nastop dela po dogovoru. Objava velja do 31. januarja 1976.
PROSTA DELOVNA MESTA
DO „BETI"-METLIKA TOZD konfekcija Črnomelj Komisija za kadre in medsebojna razmerja
razpisuje prosta delovna mesta
4 VRATARJEV
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti najmanj PK in eno leto delovnih izkušenj.
Kot poseben pogoj je določeno poskusno delo, ki bo trajalo 2 meseca. Prijave z dokazili je treba poslati v roku 8 dni po objavi na TOZD konfekcija Črnomelj, kjer lahko dobite vse informacije o razpisu.
Kandidati bodo v 8 dneh po odločitvi pristojnega organa obveščeni o izbiri.
Nastop službe takoj.
PROSTO DELOVNO MESTO!
Razpisna komisija
,OZD KONFEKCIJA KRMELJ ' -
„LISCA" SEVNICA
TOZD
razpisuje prosto vodilno delovno mesto DIREKTOR TOZD
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da imajo višjo izobrazbo konfekcijske, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri in najmanj 4 leta prakse na ustreznih delovnih mestih v gospodarstvu;
— da imajo moralno-politične vrline;
Kandidati morajo poleg pismene prijave predložiti opis do sedanjih dolžnosti in dokazilo o izpolnjevanju pogojev. Prijave pošljite v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Razpisna komisija, OZD Konfekcije „LISCA" Sevnica -TOZD Krmelj, 68296 Krmelj.
n:::::::«::«:::::::::::::::
Upravljavci oblikujejo poslovno politiko banke
Delež upravljavcev podružnice Ljubljanske banke v Novem mestu pri dogovoru o poslovni politiki LB za leto 1976 — Redni zbor novomeške podružnice LB bo aprila — ^na glavnih nalog v letu 1976: zbrati za 35 odst. več sredstev od prebivalcev kot lani
Prvi redni zbor upravljavcev novomeške podružnice Ljubljanske banke je bil 7. januarja dopoldne v prostorih gami hotela na Otočcu, namenjen pa je bil predvsem dogovoru o poslovni politiki LB za 1976 ter pripravam na njen 17. zbor. Naj takoj dodamo, da bo redni zbor podružnice LB Novo mesto šele aprila; podružnica bo takrat sprejela tudi zaključni račun za 1975. Živahna razprava upravljavcev pa je že 7. januarja potrdila, kako resno in prizadevno spremljajo, načrtujejo in usmerjajo razvojno pot podružnice.
Na zboru so najprej sprejeli poslovnik za delo zbora podružnice, nato pa poslušali poročilo Jožeta Cvitkoviča, predsednika izvršilnega odbora podružnice. Sledil je tehten razgovor o poslovni politiki banke za 1976 z ukrepi za njegovo uresničevanje. Delegati so nato sprejeli osnutek začasnega statutarnega sklepa o planiranju v banki in z ^iim potrdili, da se LB loteva izdelave srednjeročnega plana banke za obdobje 1976—1980. Soglasno so potrdili pogodbo o urejanju razmerij med upravljavci podružnice in delovno skupnostjo novomeške podružnice LB, zatem pa sprejeli sklep izvršilnega odbora o zaključnem računu z delitvijo dohoidka DBH za lansko prvo polletje. V petčlansko delegacijo, ki bo zastopala podružnico na 17. zboru LB, so nato izvolili: Jožeta Cvitkoviča za predsednika jfielegacije, za njene člane pa Cirila Jarnoviča, Jožeta Jankoviča, Milana Blatnika in Slavka Nemaniča.
Obsežen osnutek dogovora o poslovni politiki banke za leto ukrepi za njegovo ures-
1976
ničevanje, ki gaje sprejel izvršilni odbor LB lani 10. decembra kot gradivo za javno razpravo med upravljavci banke, je sprožil razumljivo zanimanje tudi med delegati novomeške podružnice LB. Javna razprava o tem dokumentu LB bo tekla do konca januarja, organizirana pa je na najširši samoupravni podlagi. Sergej Thorževskij, direktor podružnice LB v Novem mestu, je med drugim omenil, da je podružnica posvetila osnutku poslovne politike LB 2 seji izvršilnega odbora, o njem je tekla beseda na zboru varčevalcev in v mnogih delovnih organizacijah med upravljavci bainke. Skupaj s predlogi prvega rednega zbora upravljavcev podružnice bo razprava dala vrsto tehtnih dopolnilnih predlogov za sprejem dobre poslovne politike banke.
OBRNITI SE MORAMO PREDVSEM VASE!
Na pravice in dolžnosti delegatov v razpravah in opredelit-
vah do predloga dogovora o poslovni politiki LB za 1976 je ~na zboru zlasti opozoril predsednik izvršilnega odbora podružnice Jože Cvitkovič, ko je v uvodnem poročilu omenil, kako se zbor podružnice vključuje v dokaj ooširen potek razprav. Začenja se proces usklajevanja razvojnih programov ob primernem združevanju sredstev za uresničitev programov upravljavcev in za zagotavljanje dopolnilnih sredstev banke šele v zadnji fazi programskih opredelitev. Bistvo poslovne politike je nedvoumna podpora banke tistim prednostnim nalogam, ki jih postavljajo razvojne resolucije Slovenije in Jugoslavije za leto 1976 (razvoj energetike in prometa, povečanje proizvodnje hrane, povečanje proizvodnje surovin in reprodukcijskega materiala, večji izvoz in razvoj dejavnosti, ki spodbujajo domačo konjunkturo - stanovanjska izgradnja, obrt, malo gospodarstvo - ter končno skladnejši razvoj manj razvitih in obmejnih področij ter pod.). Tako ostra usmeritev k reševanju družbeno dogovorjenih prednosti - od njih je končno odvisen ves naš nadaljnji razvoj -bo seveda vplivala na obseg in strukturo razvoja ostalih gospodarskih in družbenih dejavnosti, pred čemer tudi na Dolenjskem ne moremo in ne smemo zapirati oči,
Od tod izvira nuja, je poudaril Jože Cvitkovič, da se bomo morali letos obrniti predvsem v lastna prizadevanja za poveča-
nje produktivnosti dela, zajeziti nadaljnji razvoj na osnovi marsikje še vedno navzočega ekstenzivnega gospodaijenja, se opredeliti do nekaterih vrst pretirane porabe in pod. Opozoril je na nadaljnje postopno izboljševanje in izpopolnjevanje strokovnega servisa delovne skupnosti banke. Podružnica naj bi med letom povečala skupno bilančno	vsoto za
207,912.000	din ali za 12%, kratkoročna sredstva za 15 %, dolgoročne plasmane pa za 22 %. Še naprej se bodo v banki najbolj povečevala združena sredstva prebivalstva. Potrošniško kreditiranje naj bi se letos povečalo za 37 %, medtem ko bo treba na dolgoročnem področju zagotoviti predvsem sredstva za že obstoječe obveznosti. Zanimiva je misel, da bo mogoče letos vlagati investicije izven namenskih nalog le tja, kjer se bo pokazal neposredni interes skupnega gospodarskega razvoja. Pomembna naloga podružnice pa bo kar za 35 %• povečati sredstva prebivalcev, za kar bo potrebnih precej vsestranskih naporov, pa tudi širše mreže poslovnih enot v podružnici. Spremembe pravilnika za stanovanjsko varčevanje in kreditiranje bodo v prihodnjih mesecih prav gotovo v ospredju zanimanja vseh, ki si rešujejo to pomembno življenjsko vprašanje. LB obeta na tem področju mnogo spodbudnih novosti.
LETO, KI PRINAŠA DODATNE ZAOSTRITVE
V	razpravi je direktor podružnice S. Thorževskij med drugim opozoril na prehod na
plačano realizacijo ter dodatne težave, ki jih prinaša ta ukrep. Pokrivanje zalog s trajnimi lastnimi obratnimi sredstvi je za večino večjih delovnih organi-zaeij v regiji izredno težavna in obsežna naloga. Na področju kratkoročnega kreditiranja bo treba marsikaj zaostriti znotraj nas samih, predvsem pa zagotoviti skladen razvoj celotnega področja, ki ga pokriva podružnica. Nekatere panoge zaostajajo (turizem, obrt, manjša proizvodna podjetja); ko jih bo treba podpreti, s tem seveda ne zanikamo pomena, ki ga ima v pokrajini industrija kot nosilec celotnega razvoja.
Zanimivi so bili predlogi delegatov, ki so konkretno predlagali, s čim naj bi dopolnili osnutek dogovora o poslovni politiki LB. Jože Unetič je opozoril, da je n.pr. blagovni promet v celoti izpadel iz osnutka. Štefan Galič je poudaril pomen zajemanja še večjega deleža hranilnih vlog prek izplačevanja OD na hranilne knjižice. V strukturi investicij pripada večji delež nujno zdraviliškemu turizmu in gostinstvu v pokrajini. Rajko Gerdovič je menil, aa v sodelovanju med banko in PTT še ni bilo povedano vse, kar sodi skupaj. Ivan Ferkolj in drugi so ostro obsodili razliko 4 % med potrošniškimi posojili in obveznimi pologi, terjali pa so tudi enotnost glede potrošniških kreditov v merilu Jugoslavije. S temi in drugimi predlogi delegatov bo podružnica dopolnila osnutek dogovora o poslovni politiki.
Na zboru je delegatom upravljavcev podružnice odgovarjal na razna vprašanja, predloge in pobude pomočnik glavnega
direktorja LB tov. Rogelj. Po-trošnišlti krediti niso le element standarda, temveč tudi usmerjevalci proizvodnje. Dodatno zbiranje sredstev v LB nalaga vsem podružnicam ogromno nalog, saj gre za velike zneske. LB pripravlja prehod na tekoče račune občanov, kar naj zveča obseg brezgotovinskega prometa, zmanjšalo pa bo tudi potrebe po nadaljnjem večanju mreže poslovnih enot. Pridružil se je mnenju delegatov, da je sedanjo razliko 4 % med potrošniškim kreditom in obveznim pologom treba znova preštudirati. Dosedanja obrestna mera izhaja iz strukture upravljavcev LB, ta pa se seveda spreminja.
Predloge delegatov upravljavcev za dopolnilo osnutka dogovora o poslovni politiki so na 1. zboru upravljavcev novomeške podružnice LB sprejeli. Kaže, da bo delegacija podružnice pripravljena z nekaterimi nastopiti tudi na 17. zboru banke. K taki oceni nas navaja dejstvo, da delegati niso pripravljeni odstopiti od nekaterih svojih predlogov in stališč, glede katerih menijo, da so za upravljavce Ljubljanice banke v dolenjski regiji življenjskega pomena.
Dokument, ki raste na tako demokratični in najširši samoupravni podlagi, je prav gotovo veliko vrednejši od papirnatih sklepov in predlogov, ki so jih bili nekoč predstavniki podjetij pripravljeni izglasovati hitro in včasih brez globlje proučitve. Tako pripravljena in sprejeta poslovna politika banke je odraz življenjskih potreb njenih upravljavcev.
P.O.
List za vsakogar »Dolenjski list«
TEDENSKE
Četrtek, 15. januarja Petek, 16. januarja -Sobota, 17. januarja Nedelja, 18. januarja Ponedeljek, 19.janui Torek, 20. januarja -Sreda, 21. januarja -Četrtek, 22. januarja
- Rivel Marcel
- Anton
- Suzana
1'a - Marij O št ja n Neža
- Vincenc
LUNINE MENE
17. januarja ob 5.47 - ščip
BRESTANICA: 17. in 18. 1. angleški barvni film Vampirjeve.
BREŽICE:	16.	in 17.	1.
angleški barvni film Kruh in čokolada. 18. in 19. 1. angleški barvni film James Bond živi. 20. in 21. 1. francoski barvni film Vesela družina.
ČRNOMELJ: 16. 1. italijanski barvni film Smrt v Rimu. 18. 1. italijanski barvni film Naboj za spomin. 21. 1. ameriški barvni film Hamersmith je pobegnil.
Igjti
SLUŽBO DOBI
pomagal kmetiji v bližini Novega mesta. Pozneje je možen ugoden odkup posestva ali v sporazumu tudi dedovanje. Ponudbe pod »UGODNI POGOJI".
SAMOSTOJNEGA mizarja vzamem v delovno razmerje. Plača po do-
govoru, samsko stanovanje pre-Sm
skrbljeno. Mizarstvo Stane Sne-dec, Ljubljana, Dravlje, Bohinčeva 14.
IŠČEM kuharico-natakarico, KV ali priučeno z nekaj prakse. Hrana in stanovanje preskrbljena. Plača po. dogovoru. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Gostilna Anica Kos, 61295 Ivančna gorica, telefon 783-132.
TAKOJ SPREJMEM mizarskega pomočnika ali priučenega mizarja potoku 5,
Jože Kos, Ob potoku 5, Krško.
STANOVANJA
90-
DUAKOM ODDAM opremljeno
Naslov v upra-
bo v centru mesta, vi lista (124/76).
IŠČEM opremljeno sobo v Novem mestu. Planika, Novo mesto.
IŠČEM opremljeno, ogrevano sobo z uporabo kopalnice ali garsonjero v Novem mestu. Informacije na telefon 22-441 - interna 576, ali (041)643-050.
MAJHNA SLOVENSKA DRUŽINA išče dvosobno ali večsobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici Plača dve leti vnaprej. Po-
nudbe pod „MIRNI“. INŽENIRKA kemije išče ogrevano
sobo s souporabo kopalnice ali garsonjero v Novem mestu. Ponudbe po telefonu 88 -801, in sicer dopoldan.
ODDAM sobo ženski, ki bi bila pripravljena paziti 14 dni v mesecu na dva otroka v starosti 7 mese-
cev in 5 let. Avtobusna postajale
blizu. Martin Jankelj, Jablan 40
Mirna peč.
OGREVANO sobo in garažo od-
dam. Naslov v upravi lista (116/76).
Motorna vozila
na upravo lista pod šifro »FIAT". PRODAM	...............
PRODAM traktor ftsquali 18 KM, italijan<'
ključki (plug, freza). Cena >voru.
3344 Vinica.
KOSTANJEVICA:	18.	1.
ameriški barvni film Mož, kije ljubil ChL
KRŠKO: 17. in 18. 1. ameriški film El Cid. 21. 1. francoski film Rebus.
METLIKA: Od 15. do 18. 1. ameriško - italijanski barvni film Tihi maščevalec. Od 16. do 18. 1. hongkoški barvni film Karate v službi interpola. 21. in 22. 1. ameriški barvni film Zakaj te očka pušča samo.
MIRNA: 17. in 18. 1. francoski film Zaklad na vrhu nebotičnika.
NOVO MESTO, KINO KRKA: Od 16. do 19. 1. ameriški barvni film Ubijalec z Rilingstonskega trga. Od 16. do 19. 1. španski barvni film Dežela večne igre. Od 20. do 22. 1. danski barvni film Ključ za vsaka vrata.
RIBNICA:	17.	in	18.	1.
ameriški barvni film Pbslednji targo v Parizu.
SEVNICA: 17. in 18. 1. nemški film Lord iz predmestja. 21. 1. jugoslovanski film Kolesarji.
TREBNJE:	17. in 18.	1.
ameriški barvni kriminalni film Getaway.
02
ZASTAVO 750 prodam po delih. Brezhibno vse, razen karoserije. Branko Krošelj, osnovna šola Šentjernej, telefon 85-324.
PRODAM ŽABO ID 19. Franc Papež, Brod 55, Novo mesto.
PRODAM traktor Universal42, prevoženih 450 ur. Naslov v upravi lista ali telefon 22—061. (136/76)
VVARTBURG, letnik 1969, registriran do konca maja 1976, ugodno prodam. Informacije na telefon 22-147.
PRODAM dobro ohranjen traktor ZETOR-2511. Cena po dogovo-
ra KOZLEVČAR, Spodnje' Bla---------------JE.
to, 61290 GROSUPLJE
PRODAM
PRODAM mak) rabljeno termoakumulacijsko peč ELIND 2,2 KW, po ugodni ceni. Zdenko Gosenca, Vrtovčeva 18, Novo . mesto, telefon 21-854.
PRODAM 1000 kg sena in nekaj nemške detelje. Ovniček, Karlovška 5, Novo mesto.
PRODAM hladilno skrinjo 380 1.
Telefon (068)71-774.
PRODAM dobro ohranjen italijanski otroški voziček. Ogled od 14. do 16. ure. Kolodvorska 3 (pri hotelu Sremič) stan. 9,Krško. PRODAM odlično ohranjeno diatonično harmoniko Lubas, duri C-F-BE. Cvetko Sever, Kidriče-
va 9, 61330 Kočevje ali telefon 86-910.
PRODAM globok otroški voziček.
Pajk, Mestne njive 6, Novo mesto. UGODNO prodam štedilnik na drva Tobi. Pbrenta, Majde Šilc 16, Novo mesto.
PO ZELO UGODNI ceni prodam lesen, delno montažni čebelnjak 5 x 4 m, pokrit z opeko, primeren tudi za skladišče inv dobrem stanju ter kompleten enofazni hidrofor (80 1), rabljen. Strajnar, Cankarjeva 10/A, Brežice.
PRODAM dvosobno stanovanje z
fa ražo na Otočcu. Pfosinečki Jo-e, tel. 22-160.
PRODAM motor in dele za škodo 100 MB. Tadič, Ragovo 3, Novo mesto.
POCENI PRODAM rabljene dele za NSU 1200 C. Peter Langer,
Krško, Cesta 4. julija 52, telefon od 14. ure dalje.
(068) 71-503 NOVO BOČNO kosilnico za Pasqua-
li prodam. Ponudbe pošljite na ešniei
UGODNO PRODAM skoraj nov traktor Zetor (42 KM) s tabino. Jože Luštek, Ledeča vas 15, Šentjernej
PRODAM traktor Ferguson 35 v zelo dobrem stanju s plugom. Jože Medved, Šentpavcl 20, p. Šentvid pri Stični.
PRODAM osebni avto VW 1200, letnik 1969. Jože Bojane, Mala Čikava 1, Novo mesto.
UGODNO prodam dobro ohranjen IM\  ‘
kombi IMV DKW. Ogled- vsak den. Janez Ozimek, Dol. Podšum-berk 6, Žužemberk.
FIAT 128 SL, letnik 1973, prevoženih 55.000 kilometrov, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe
  enoosni traktor 10 KM,
dizel s plugom in frezo. Štefan Kovačič, Gornje Vrhpolje 12, Šentjernej.
italijanski malo rabljen, s pri
 i (plug, freza). Cena po do-
;ovoru. Jože Gangl, Ogulin 4,
(tel. 22-991).
UGODNO in poceni prodam obnovljeno in lakirano karoserijo, šasijo in vse ostale dele (brez motorja) AMI 6, letnik 1969. Ogled pri Francu Mejaku, Vrh pri Trebelnem 9, Trebelno.
PRODAM dve parceli vinograda v velikosti 6 in 7 arov v Straški gori, primerno za gradnjo. Dostop z vsemi vozili, elektrika v bližini. Vinograd je v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (73/76).
PRODAM hišo z vrtom v Ločah pri Dobovi. Feliks Katič, Mihalovec 71,68250 Dobova.
PRODAM po izredno ugodni ceni takoj vseljivo enostanovanjsko hišo z vrtom in nekaj poslopja v okolici Črnomlja. Stane Dražu-merič. Železničarska c. 14, 68340 Črnomelj. Ogled vsak dan ali dopoldne na telefon 76-035.
PRODAM njivo v Prečni (22 arov). Naslov v upravi lista (98/76).
PRODAM vinograd v Črešnjicah pri Otočcu. Naslov v upravi lista (130/76).
PRODAM travnik v bližini Smarjete v velikosti 47 arov. Naslov v upravi lista (134/76).
PRODAM hišo z vrtom 100 m od avtobusne postaje. Informacije od petka od 10. do 18. ure do nedelje do 12. ure. Dol. Mokropolje 5a, Šentjernej.
PRODAM dva travnika v velikosti 2 ha na Praprečah. Naslov v upravi lista (101/76).
PRODAM njivo v velikosti 62,50 a v Zburah pri Šmarjeti za 30.000 din. Marija Vajs, Gorenja vas 40 pri Šmarjeti.
PRODAM vinograd, 6 arov travnika in 6 arov gozda, skupaj okrog 30 arov v Skrivnem. Anton Zoretič, Javorovica, Šentjernej.
V CENTRU RIBNICE prodam vseljivo stanovanjsko hišo z vrtom. Informacije pri Antonu Lesarju, Hrovača 23, Ribnica.
V SOTESKI prodam parcelo — vinograd (16 arov), zazidljivo. Dovoz možen z avtomobilom. Ponudbe na naslov: Tina Zupančič, Podhosta 1, DolToplice.
PRODAM 20 arov vinograda za Starim gradom z zidanico. Franc Medle, Šela pri Ratežu 10.
PRODAM gozd v Vel. hribu pri Cikavi. Franc Mikec, Skalickijeva 9 (Grm), Novo mesto.
UGODNO prodam 13 arov vinograda na Tolstem vrhu, primeren za vikend. Dostop z vsakim vozilom. Naslov v upravi lista 120/76).
KUPIM
KUPIM srebro vseh vrst (kovance, posodo itd.) Franc Arh, Boršt 7, Cerklje ob Krki.
KUPIM rabljen mešalnik, 100-litr-
ski. Ponudbe pošljite na naslov: r, Čerina, 1
Jože Potokar, Čerina, Brežice.
KUPIM mak) rabljeno spalnico. Naslov v upravi lista (111/76).
BENCINSKI mešalnik za beton kupim. Novo mesto, telefon 22-335.
KUPIM ZASTAVO 750, škodo ali svartburg od 1972. leta dalje. Marija n Perič, Stilles, Sevnica. *
RAZNO
POROČNI PRSTANI! - Vsa zlatarska dela vam po vaši želji najbolje opravi zlatar Otmar Zidarič v Gosposki 5, Ljubljana, kjer dobite tudi poročne prstane vseh oblik! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
IZDELUJEM betonske nosilce (stebričke) za vinograde. Jože Gorce, Šentlovrenc 21,68212 Velika loka.
WWSSm
naslov: Jože Petrič, Črešnjevec 10, Semič.
PRODAM rezervne dele za fiat 850, razen motorja. Telefon 72-350. PRODAM pralni stroj z rezervoarjem za vodo. Naslov v upravi lista (92/76).
ZARADI PRESELITVE ugodno
prodam skoraj nov pomivalni stroj Zoppas. Naslov v upravi lista
DRAGI mami NEŽKI TWRD1 iz Bršlina iskreno čestitajo za dvojni praznik mož Alfonz in hčerka Nežka z možem Jožetom.
LJUBI hčerki NADI LAKNER iz Metlike želijo za njen rojstni dan še vrsto zdravih in zadovoljnih let ter srečno vrnitev v domovino mama, ate in teta Anica. Enako želijo zetu Janezu in mali vnukinji Janji.
UGODNO prodam dobro ohranjeno motorno kosilnico Bertollini. Jože Zupančič, Muljava 8, 61295 Ivančna gorica.
PRODAM 600 1 cvička. Jože Kosec, VeL Brusnice 72.
PRODAM malo rabljeno motorno žago 0,50 AV. l-ranc Novak, Osrečie 16, Šmarješke Toplice.
PRODAM dobro oltranjen električni štedilnik Gorenje. Paderšičeva 2, Novo mesto.
PRIKLJUČEK za zastavo 101, solidno izdelan, prodam za 1.200 din. Naslov v upravi lista.
PRODAM stružnico - ogled vsak
dan od 15. ure dalje. Sever Bogo, Pot na Gorjance 13, Novo mesto
tetne pasme, in sicer: ROSS-1, to je bela težka, ki doseže pri majhni porabi hrane zelo dobre rezultate,
rjave, srednje težke pasme HISEX, zelo dobre nesnice, ter
grahaste pasme Amrok, ki so izredno primerne za kmečko rejo. So težje od rjavih in tudi dobre nesnice. Priporoča se MIJO GUNJILAC, valilnica, 68281 SENOVO, telefon 75-375. Upo-
števamo predhodna naročila. IZDELUJEMO ROLETE, LESENE,
PLASTIČNE, ŽALUZIJE 25, 35 in 50 mm. OPRAVLJAMO VSA POPRAVILA, SPADAJOČA V TO STROKO. KDOR NAROČA NA OSNOVI OGLASA, DOBI 4% POPUSTA OD FAKTURNE VREDNOSTI. NAROČILA SPREJEMA:	ROLETARSTVO,
LJUBLJANA, TITOVA 180, TELEFON 53-984 in 20-487; IGNAC PRIJATELJ, KRŠKO, KVEDROVA 8, telefon (068) 71-776, IN BOGO RADI, NOVO MESTO, ŽABJA VAS 15.
OBVEŠČAM cenjene stranke, da sem odprl popoldansko obrt. Popravljam vse vrste gospodinjskih strojev. Pfiporoča se Nikola Dančulovič, Cesta komandanta Staneta 3, Novo mesto. Delovni čas od 14.30 do 20. ure.
DELOVNA KONFERENCA AEROKLUBA N.MESTO DANES ob 17.uri v Sindikalnem domu
OPOZORILO
iffOBVESTI LA ■
S 1. JANUARJAM SEM ODPRL SAMOSTOJNO ROLETARSKO OBRT. IZDELUJEM VSE VRSTE ROLET, IZVRŠIM I UDI VSA PRIPADAJOČA POPRAVILA IN MONTAŽO. LOJZE
MEDLE, ŽABJA VAS 47 (pri transformatorju). CENJENIM STRANKAM SI PRIPOROČAM
VALILNICA NA SENOVEM obvešča stranke, da se dobijo enodnevni piščanci od 24. decembra dalje vsak torek zvečer in vsako sredo zjutraj. Valimo zelo kvali-
Položnice
prilagamo v današnji številki vsem našim naročnikom izven Slovenije - s prošnjo, naj čimprej poravnajo naročnino za- leto 1976. Naročnina je taka kot lani: 169 din za vse leto oz. 84,50 din za pol leta.
Pri naročnikih v Sloveniji bodo tudi letos pobirali naročnino pismonoše; za prvo polletje 1976 se bodo oglasili pri vas konec februarja in prve dni marca. - NAROČNIKE V TUJINI prosimo, naj nam sami nakažejo celoletno naročnino bodisi s čekom, z mednarodno poštno nakaznico oz. v priporočenem pismu, če želijo poslati gotovino. Ce plačujejo naročnino zanje svojci v domovini, jih prosimo, da prav tako vplačajo vsaj polletno naročnino.
Kdor želi, lahko plača naročnino tudi osebno pri naši blagajni v upravi lista: Glavni trg 3 v Novem mestu.
DOLENJSKI LIST
Ne pozabite!
Vse tiste naročnike, ki plačujejo naročnino za Dolenjski list svojim sorodnikom in prijateljem v tujini, sinovom in možem v vrstah JLA ali ki so naročili naš list svojim znancem po raznih poštah v Jugoslaviji, ponovno prosimo, da pri vsakem nakazilu denarja
pripišejo, za koga plačujejo naročnino.
Brez oznake, za koga je naročnina vplačana, nakazil ne moremo razknjižiti, kar nam povzroča ogromno iskanja in izgubo časa.
Prav tako ponovno prosimo vse tiste naročnike, ki javljajo spremembo naslova, naj vedno pripišejo tudi naslov, na katerega so doslej prejemali Dolenjski list.
UREDNIŠTVO in UPRAVA LISTA
souno preganjal. upenem sporočam javnosti, da je vse gospodarsko poslopje z mehanizacijo pridobljeno z lastnimi žulji. Jože Stegne st. in žena Justina, Uča-kovci 33. To potrjujem tudi z dokumentacijo.
gsfiUttmi
ce m cvetje ter nam izrekli sožalje. Topla zahvala delovnim kolektivom Iskra Šentjernej, Veriga Lesce za podarjene vence ter sindikatu Iskre Šentjernej. Posebno se zahvaljujemo duhovnikom za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Terezija, sinovi Jože, Slavko z družinama in Rafko, brat in sestra ter drugo sorodstvo
OPOZARJAM Marijo Gregorčič iz
Sodelavcem in sodelavkam tekstilne tovarne Novoteks TOZD Konfekcija se zahvaljujem za pomoč, ki ste mi jo nudili, ko mi je nekdo vzel denar. Milena Penca, Mali Slatnik 5, Novo mesto.
Ob nepričakovani izgubi našega dragega očeta
JANEZA SLAPNIČARJA
iz Cegelnice, Novo mesto
Ob prerani smrti
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in
TEREZIJE KAŠIČ
iz Gorenje vasi pri Mirni
znancen% ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, darovali pokojnici cvetje in vence ter jo ohranili v lepem spominu. Še posebej se zahvaljujemo dr. Vilfanovi za dolgoletno zdravljenje, vaščanom in gasilcem za nesebično pomoč, pevcem za presunljive žalostnike, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
Žalujoči: Edi, sestre in drugo sorodstvo
vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo osebju splošne bolnice Novo mesto, podjetju ŽTP Novo mesto in Elektru Novo mesto.
Žalujoči: sinova Peter in Ivan, hčerka Sonja ter drugo sorod-stvo
Nenadoma nas je za vedno zapustil naš skrbni oče
JOŽE MRGOLE
sTelč 25 pri Tržišču
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JOŽETA TURKA
Vrh pri Šentjerneju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali ven-
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala župniku za oprav- j ljeni obred in poslovilne besede in vsem, ki ste sočustvovali z nami ter ga spremili do njegovega poslednjega doma.
Žalujoči: otroci Jože, Pepca, ' Minka in Cvetka, sestra ter drugo sorodstvo	k
Telče, december 1975
ZAHVA LA
Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta
Učakovcev št. 9 pri Vinici prav J. iz Uča-
tako Jožeta Stegne ml. kovcev 33, naj prenehata z razni-
JANEZA ZALOKARJA
iz Šmatja pri Šentjerneju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani, vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi
zadnji poti ter nam izrekli sožalje, župniku za prisrčni poslovilni govor in opravljeni obred, zdravniku Baburiču, Mercatorju-TOZD Grmada, tov. direktorju Renerju in pomočniku direktorja
tov. Mohorju za venec in izrečeno sožalje. Še enkrat vsem prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Terezija, hčerka Jelka s sinom Radom, sin Janez z družino, hčerka Anica in drugo sorodstvo
ZAHVA LA
Ob nenadni smrti ljube žene, sestre in tete
FRANČIŠKE MEHAK
iz Sel pri Ratežu 7, Otočec
se iskreno zahvaljujem vsem sosedom, vaščanom za iskreno pomoč, sorodnikom za podarjene vence ter izrečeno sožalje, župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Jože, bratje, sestre, vnuki in vnukinje ter drugo sorodstvo
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Bre-
žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Milan Markelj, Janez
i« «• v * rt'-	»	_ X O it _l t /   JH:1. IV. 1 l/\/.n \ Irtlioo
Pezelj, Jože Primc, Jože Splichal (urednik Priloge), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge Peter Simič.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tei vrednosti) - Devizni račun: 52100 -620- 107-3 2000 -009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na določeni strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. Vsak mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za vse
ekiiCa
druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 7 od 3. 1. 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72
mnenju sekretariata za intormacne 1. od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od
prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN
pri podružnici SDK v Novem mestu 52100 60! -10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov m fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: C7.P Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica Ljubljana.
J
RADIO LJUBLJANA
l: poroc
6.00, 7.00, 8.00, 9.00,10.00,11.00,
12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00,
18.00, 19.00, 22.00,23.00 in 24.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do
8.00,
PETEK, 16. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 9.30 Jugoslovanska narodna glasba.
10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?
10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po TalijinBi poteh. 12.10 Revija orkestrov in solistov. 12.30 Kmetijski nasveti -dr. Tatjana Brodnik:	Preskus
pristnosti prevenienc semena krmnih rastlin. 13.30 Priporočajo vam. . .	14.30 Naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „ Vrtiljak". 16.50 Človek in zdravje.
17.20 Iz koncertov in simfonij.
18.05 Ogledalo našega časa. 18.15 Ob lahki glasbi. 19.40 Minute s
I Henčkovim triom. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Stop pops 20.
21.15 Oddaia	o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo.
SOBOTA, 17. JANUARJA:
8.10 Glasbena	matineja. 9.05
Pionirski tednik. 9.35 Glasbena pravljica. 9.48	Naši umetniki
mladim poslušalcem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Sedem dni na radiu.
12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Mihaela Černe:	Uporaba	' izdelkov iz
plastičnih mas	v italijanskem
kmetijstvu. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.45 „Vrtiljak“.
16.45 S knjižnega trga. 17.20 Gremo v kino. 18.05 Pogovor s poslušalci. 19.40 Minute z ansamblom Francija Puharja. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 21.30 Oddaja za naše izseljence.
23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
,tv NEDELJA, 18. JANUARJA: 8.07 Radijska igra za otroke: Vreme se spreminja. 8.52 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši.. . 10.05 Prvi aplavz. 11.00 fbročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Radijska igra Igralci. 19.40 Glasbene ra^lednice. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer.
22.20 Skupni program JRT. 23.05 •Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev.
.sematorjev.
PONEDELJEK,
tržno proizvodnjo. 13.30 ftiporočajo vam . . . 14.30 Naši
foslušalci čestitajo in pozdravljajo. 5.45 „ Vrtiljak". 17.20 Koncert po željah poslušalcev. 18.20 Zvočni signali 19.40 Minute z Zadovoljnimi Kranjci. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Če bi globus zaigral. 20.30 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 20. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za šolarje. 9.30 Iz glasbenih šol. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 ftomenadni konert. 12.10 Popevke brez besed. 12.30
Kmetijski nasveti - ing. Janez Saksida: Izkušnje s prvim strojem za trebijenje buč v Sloveniji. 13.30 ftiporočajo vam . . . 14.10 Iz dela
Glasbene mladine Slovenije. 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 „ Vrtiljak". 16.45 Družba in čas. 18.05 V torek,
Na poti s kitaro. 15.45
til jak".
nasvidenje! 18.35	Lahke	note.
' Ljubija n ?.50 Lahko noč,
snie:
19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra:	Predmeti. 21.20 Zvočne
kaskade. 22.20 Invencije za godala. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 ft>pevke se vrstijo.
SREDA, 21. JANUAR i^: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 10.15 Kdaj, kam, kako in
po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Urednikov dnevnik. 12.30 Kmetijski
i	19.
JANUARJA:	8.10	Glasbena
matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in ffiodb. 9.20 izberite pesmico. 9.40 'slovenske ljudske v priredbah. ,10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? ,10.45 Turistični napotki za naše jgoste iz tujine. 11.03 Za vsakogar •nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Jože .Urbas: fteobrazba reje prašičev v
nasveti - dr. Jože Colnarič: Vzgoja in rez vinske trte. 13.30 ftiporočajo vam . . .	15.45	„ Loto-vrtiljak".
17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana. 18.35 Instrumenti v ritmu. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 18. JANUARJA -10.30 Napoved in EPP I. del -10.45 Pred zimskimi počitnicami (reportaža) - 11.00 Po domače -
11.15 Naš pesnik - Dragotin Kette
- 11.25 Tisoč in en nasvet - 11.35 EPP II. del - 11.45 Naš razgovor -12.10 Za vsakogar nekaj - 12.30 Poročila - 12.50 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 Zaključek programa
SREDA, 21. JANUARJA:	-
16.00 Napoved in EPP - 16.15 Kmetijski nasveti - 16.30 Poročila
- 16.40 Po domače - 16.50 Vaš kotiček - 17.10 Iz diskoteke naših
slušalcev - 17.35 Obiskali smo OZD - 18.00 Zaključek programa SOBOTA, 24. JANUARJM: -
16.00 Napoved in pop glasba -
16.15 Smejmo se - 16.20 Svetu; jemo vam...- 16.30 Poročila -16.35 EPP - 16.45 Narodno za-
Fc
bavna glasba - 16.57 Melodija za slovo
Komornoglasbeni studio. 22.20 Euro-jazz. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
ČETRTEK, 22. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za šolarje. 9.35 Slovenska zborovska glasba pretekle in polpretekle dobe. 10.15 Kdaj kam, kako in po čem?
10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Bojan Nendl: Možnosti sodelovanja med kmetijami, ki so usmerjene v govedorejo. 13.30 ftiporočajo vam . . . 14.10 Iz glasbenih šol. 1^.40 Med šolo, družino in delom.
15.45 „ Vrtiljak". 16.45 . Jezikovni pogovori. 17.20 Iz domačega opernega arhiva. 18.20 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 18.35 Vedre melodije. 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 21.40 Lepe
melodije. 22.20 Slovenska poezija v pesmih za glas in spremljavo. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Paleta
popevk in plesnih ritmov.
RADIO BREŽICE
ČETRTEK, 15. JANUARJA:
16.00 — 16.35 — Napoved programa, Povejmo na glas, Poročila, Nove plošče RTB - 16.35 - 16.45 -Aktualnost tedna - 16.45 - 17.00
- Obvestila in reklame - 17.00 -
18.00 - Glasbena oddaja Izbrali ste sami
SOBOTA, 17. JANUARJA:
16.00 — -16.20 - Napoved programa
- Radijska univerza - Iz koledarja pretekle zgodovine - 16.20 - 17.00
- Jugoton vam predstavlja - Kronika - 17.00 - 17.20 - Med mladimi ustvarjalci - Za naše najmlajše
- 17.20 - 18.00 Obvestila in reklame - Domače zabavne na valu 192 m
NEDELJA, 18. JANUARJA:
10.30 — 12.00 — Napoved programa
- Uvodnik radia Brežice - Domače zanimivosti - Za naše kmetovalce -Nedeljski magnetofonski zapis -Obvestila in reklame - Iz sporeda naših kinematografov - 12.00 -
15.30 - Občani čestitajo in pozdravljajo
TOREK, 20. JANUARJA: 16.00
- 16.30 - Napoved programa, Poročila - Iz produkcije RTV Ljubljana - Iz naše matične knjižnice -
16.30 - 17.00 - Kaj prinaia nova številka Dolenjskega lista - Športni pregled - Obvestila in reklame - Ta teden v kinu Brežice - 17.00 -
18.00 - Mladi za mlade
TELEVIZIJSKI
SPORED
ČETRTEK, 15. JANUARJA:
10.00 TV v šoli (do 11.20) (Bgd) -16.15 Evropsko drsalno prvenstvo -barvni posnetek nastopa parov v Ženevi (Lj) - 17.15 Čarobna žoga, barvna oddaja (Lj) - 17.30 Solzice
- barvna oddaja iz cikla Kako so živeli (Lj) - 17.45 I. Rozman: Storžkovo popoldne, barvna oddaja (Lj) - 1 8.00 Obzornik (Lj) -18.15 Mozaik (Lj) - 18.20 Bitja, ki živijo na človeku, barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 O. Davičo: Pesem, nadaljevanka TV Beograd (Lj) - 20.50 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.00 Četrtkovi razgledi: Prednostna smer (Lj) - 21.30 Po belih in črnih tipkah - 8. del (Lj) -
22.00 TV Dnevnik (Lj) - 22.15 Ženeva: Evropsko drsalno prvenstvo
- barvni prenos moških (EVR)
PETEK, 16. JANUARJA: 10.00 TV v šoli (do 12.20) (Bgd) - 15.15 Evropsko drsalno prvenstvo — barvni posnetek nastopa moških (Lj) -	16.15 Pred zimskimi
olimpijskimi igrami — ponovitev 2. oddaje (Lj) - 16.45 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 17.10) (N. Sad) - 17.10 Križem kražem(Lj) -17.20 Pisani svet (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Alpski kvintet - barvna oddaja (Lj) -18.40 Mozaik (Lj) 18.45 Cesta in mi (Lj) - 18.50 Vzgoja brez avtoritete, barvna oddaja iz serije Kako bomo živeli jutri (Lj) - 19.15 Risanka (Lj)
- 19.20 Cikcak (Lj). - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) -
20.00	3-2-1 (Lj) -	20.05
Teversenove pravljice -humoristična oddaja TV Sarajevo (Lj) - 20.35 Propagandna oddaja (Lj) - 20.40 U A - II. del dokumentarne oddaje (Lj) - 21.20 TV Dnevnik (Lj) -	21.35
ftepagandna oddaja (Lj) - 21.40 Šerif v New Yorku - serijski barvni film (Lj)
SOBOTA, 17. JANUARJA:
10.00 TV v šoli (do 12.20) (Bgd) -15.35 Evropsko drsalno prvenstvo -barvni posnetek nastopa plesnih parov v Ženevi (Lj) - 16.35 Po belih in črnih tipkah (Lj) - 17.05 Lebensborn - II. del dokumentarne oddaje (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj)
- 1 8.20 Mozaik (Lj) - 18.25 David Copperfield - serijski barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) -	19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) -19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 Mi in mladina, barvna oddaja iz serije Zelena luč (Lj) - 20.30 Gospa predsednica - film (Lj) - 21.55TV Dnevnik (Lj) - 22.10 Ženeva: Evropsko drsalno prvenstvo, barvni prenos nastopa žensk (EVR)
NEDELJA, 18. JANUARJA: 8.25 Poročila (Lj) - 8.30 Za nedelj-
sko dobro jutro: hestival mladinskih pevskih zborov v Celju, barvna oddaja (Lj) - 9.05 Nekoč je bila hiša - serijska barvna oddaja (Lj) -10.10- 625 (Lj) - 10.55 Otroška matineja:	Storžkovo popoldne,
Solzice - serija Kako so živeli (Lj) - 11.25 Mozaik (Lj) 11.30 Kmetijska oddaja (Zg) 12.15 Poročila (do 12.20) (Lj) - Nedeljsko popoldne: 13.20 Pravpica iz lutkarjevega vozička — 13.45 Pisani svet -14.20 fted zimskimi olimpijskimi igrami - 14.50 Poročila - 14.55 Svetovno prvenstvo v drsanju in košarka LOKOMOTIVA : RABOT-NIČKI - 18.20 Hišica v preriji -serijski barvni film (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) -
19.50 Tedenski gospodarski komen-apet
barvna nadaljevanka JV Zgb (Lj) -
d spod
tar (M) .- 19:55-3-2-1 (Lj) -20.00 V. Kovačevič: Kapelski kresovi,
21.15 Potopisi:	Tri	_ mesta v
Kartumu (Lj) - 21.55 Športni pregled (Lj) t- 22.15 TV Dnevnik (Lj)
PONEDELJEK, 19. JANUARJA:
10.00 TV v šoli (do 12.20) (Bgd) -
17.15 Iz lutkarjevega vozički: O čevljarskem zdravniku, barv. odd. (Lj) - 17.40 Mala čudesa velike narave, barvna oddaja (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Miksizemv teoriji in praksi: Kultura in marksizem (Lj) - 18.30 Mozaik (Lj) -18.35 Odločamo (Lj) - 18.45 Mladi za mlade (Sk) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) -
20.00 Koncert simboničnega orkestra slovenska filharmonije - prenos (Lj) - 20.50 Propagandna oddaja (Lj) - 20.55 Kulturne diagonale (Lj) - 21.25 Mozaik kratkega filma (Lj) -. . . TV Dnevnik (Lj)
TOREK, 20. JANUARJA: 10.00 TV v šoli (do 12.20 (Bgd) - 17.15 O potepuški žogi - barvna oddaia iz serije Vrtec na obisku (Lj) - 17.30 Mihael iz Loenneberga - serijski barvni film (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Ne prezrite: Kogojeve igrače (lj) - 18.40 Mozaik (Lj) -18.45 Maroltovci, barvna oddaja (za JRT) (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) -
20.00 Aktualna oddaja (Lj) - 21.00 Propagandna oddaja (Lj) - 21.10 G. Flaubert: Vzgoja srca, barvna nadaljevanka (Lj) - 22.05 TV Dnevnik (Lj)
SREDA, 21. JANUARJA: 10.00 TV v šoli (do 12.20) (Lj) - 15.50 Rokomet ženske Radnički (Beograd): Inter (Bratislava) Bgd II -17.15 I. Zorman: Storžkovo popoldne, barvna oddaja (Lj) - 17.30 Mojstri stare japonske obrti (Lj) -17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Po sledeh napredka (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Zabavno glasbena oddaja (Sk) - 19.15 Risanka (Lj) -19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) -
20.00 Mačja igra - celovečerni film (Lj) - 21.40 Propagandna oddaja (Lj) - 21.45 Miniature: Jazz Duo Gladko\vski - I. del barvne oddaje (Lj) - 22.05 TV Dnevnik (Lj)
ČETRTEK, 22. JANUARJA:
10.00 TV v šoli (do 12.20) (Bgd) -
15.00 Tenis JUGOSLAVIJA -VELIKA BRITANIJA - prenos Zagreb - 17.15 Čarobna žo^a-, barvna oddaja (Lj) - 17.30 Smeska
- barvna oddaja iz cikla Kako so živeli (Lj) - 18.10 TV Obzornik (Lj) - 1 8.25 Mozaik (Lj) - 18.30 Kako prižgati ogenj - poljudnoznanstveni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj)
- 20.00 O. Davičo: Pesem - nadaljevanka TV Beograd (Lj) - 20.50 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.00 Četrkovi razgledi: Prednostna smer (Lj) — 21.30 Po belih in črnih tipkah (Lj) - 22.00 TV Dnevnik (Lj)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta in deda
JOŽETA DIMA
Račje selo 3
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in spremljali pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo PGD Račje selo za organizacijo pogreba, kakor tudi PGD Velika Loka in ifeD Občine, LD Trebnje in LD Dobrnič, OOZK, ZZB NOV, Društvu upokojencev in ostalim družbenopolitičnim organizacijam. Iskrena hvala trebanjski godbi, moškemu pevskemu zboru in govornikom za poslovilne besede, vsem podjetjem in vaščanom Račjega sela za pomoč v najtežjih trenutkih. ftisrčno se zahvaljujemo tudi zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka splošne bolnice v Novem mestu. Vsem iskrena zahvala za lajšanje naše bolečine.
Žalujoči: otroci z družinami
labod
labod
labod
labod
F. S. FINŽGAR
27
PREROKOVANA
„Oh, Kriste, kam se bom dela? “je izpregovo-rila Francka in koj še glasneje zaihtela.
,,Jaz pregovorim očeta, če ga bom morala prositi na kolenih, saj sem ti že rekla,“ je povzela Lojza.
Matic je pa drugače zastavil:
,,Prav, če ga pregovoriš. Ampak vse to ni ni£ in to naj te prav nič ne skrbi. Saj sem ti že nekajkrat rekel, da imamo, Bogu hvala, še toliko, da bomo enega otročička preživih. Oj," se je spet spomnil Matic, ,,veš kaj, za botra bom iri Lojza bo botri-ca, jeli, Lojza? “
,Zakaj ne?
„No poglej, nič slabše ne boš opravljena kot doma. Se bolje."
Francka je spet odmaknila ruto izpred oči:
„Zakaj sta mi tako dobra, ko ne'zaslužim tega? “
„Čenča,“ je rekel naglo Matic in ji položil težko roko na ramo. „Pojdiva vardevat!"
Vstal je in si pripasal velik predpasnik. F rancka je šla za njim in Maticu se je vse to čudo dobro zdelo.
Dasi Jančarica ni poslušala Petrinovih oklicev, ker se ji je vedno mudilo domov, je vendar takoj zvedela o tej reči. Tudi k županu ni šla pregledovat izgub, kot so šli drugi; prvi, ki so sc vrnili do-
mov, so naglo poskrbeli, da je zvedela o moževi smrti.
Vsa hiša seje napolnila z grozo.
Jančarici so se šibile noge; kar koli je prijela, ji je padlo iz rok, dokler se ni zbegana sesedla na klop, naslonila glavo na mizo in začela neutolažljivo jokati. Janezek je zlezel na klop. objel mamo in jokal, drugi otroci so posedli krog peči in glasno ihteli. Romanje šel ven, sedel pred hišo na tnalo in z leskovo palico brskal po pesku ter se ob joku, kije donel iz hiše, začel usekovati, dokler se niso celo njemu ulile solze po licih. Dekla pa je na glas jokala pred hlevom in pripovedovala živini, da so gospodarja ustrelili.
Nekaj sosed se je bližalo hiši. Za voglom so se ustavHe, ko so slišale žalost.
,,Kar pojdimo," je začela prva.
„Tolažbe je potrebna," so pritrdile druge in šle počasi in resno v hišo, kot bi prišle kropit mrliča.
„Ne obupaj, Franca!" so začele.
„Božja volja je bila."
„Namenjena mu je bila taka smrt."
,,Svetnika imaš. Vsi so svetniki, ki na vojski padejo, so pridigovali škof."
,,Z vojske lete vse duše v nebesa, so od nekdaj trdili."
„0 Marija, kaj bomo začeli? " je vzdihnila Jančarica.
„1, kaj? Streho imate, kru|ia vam bo dal Bog
—	boste že."
..Navsezadnje pa morda ni vse nič res," je začela dvomljivka. ,,Jaz bom o našem tedaj verjela, če ga domov ne bo. Prej nič. Ljudje lažejo."
„Če je pa tiskano," je rekla Jančarica.
,,Če je. Ljudje zaženejo kakšno reč in vse ni nič."
Jančarica je topo gledala sosedo in, dasi ni verovala v njene besede, ji je bila vendar hvaležna.
,,Župnik je šel tudi gledat, je pravila naša dekla."
,.Ta bo še najbolje vedel," je koj potrdila druga ženska in sedla na klop. Sedle so tudi druge, ker bi ne bilo- lepo, da bi odšle prehitro. In začele so
pogovor, ki se ga Jančarica ni čisto nič udeležila. S povešeno glavo je zrla v predpasnik, kjer so ji počivale kakor za molitev sklenjene roke, in vse misli so se oklepale izrečenega dvoma: Morda pa ni res? In hipoma se je odločila, da pojde takoj do župnika.
Ženske pa so se pogovarjale:
„Od sile je, kar počno trgovci z moko! Kot žafran je draga."
„Vsi so oderuhi! Zapro naj jih."
„Takale je vojska! Bogatina še bolj obogati, reveža pa sleče do nagega."
„In pobijejo jih. Le poglejte Krepela! Huncvet, kakor ga ni pod cesarjem, in se je izmuznil pa tren vozi, drugi pa pred krogle!"
„In še župani so kakor obnoreli. Orlančkovi so vzeli konja in voz, Skobelj pa ima tri konje in dva vola in so še vsi v hlevu."
„Seveda, ko je za obe kobili rekel, da sta breji."
„Sama laž gospodari."
..Brdanki so podporo vzeli, Rožmarinka jo je pa dobila. Če to ni v nebo vpijoče."
..Francelj, pojdi ven in z Romanom nakosita za teličke," je izpregovorila Jančarica, kije težko čakala, da bi sosede odšle.
„Opravilo za rajnkim naročiš, se.veda? “ jo je vprašala najbližja soseda.
„Kar veli nam, vsi pridemo na pogrebščino, kot bi bil umrl doma."
..Pogrebščine ni treba napravljati," je omenila druga.
„Bo že sama ukrcnila,“ je rekla prva in se začela poslavljati.
Kakor hitro so odšle, se je Jančarica napravila k fari. Naročila je dekli in teti, kako naj opravijo doma. in krenila na pot.
Težka sc ji je /dela noga izpočetka. Celo vedela ni, zakaj pravzaprav mora k fari. Čutila je, kako jo neka sila vleče in žene Bog ve kam. Pri bogcu, kjer je tako lep ra/gled na ravan, sije želela preko ravnine in naprej,.vedno naprej, saj sama ni vedela, na katero stran, naprej, kjer je .tista ne-
srečna Galicija. Trenutek je postala, toliko, da se je pokrižala pred bogcem, nato se je spustila navzdol, vedno hitreje, dokler ni začela teči, in je tekla do dna. Vsa zasopla je stopila pred župnika prav, ko se je vrnil od Goloba, čemeren in slabe volje.
„Ali je res? “je hropeč vprašala župnika.
„Bog ve. Pisano je."
vKaj je pisano? “
Župnik je potegnil notes iz žepa.
„Pri kateri kompaniji je bil? “
.»Pri drugi.“
„In rojen? "
vRes ne vem natanko."
Župnik je segel po matično knjigo in poiskal letnico.
,,Vse se ujema: ime, regiment, kompanija, letnica, okraj, občina - vse."
„Moj Bog, kaj bomo začeli? “ je zajokala Jančarica.
„Nikar obupavati, Franca. Otroci kar mimogrede dorastejo, dotlej boste pa že kako. Bog bo pomagal."
Župnik ni vedel, kaj bi še govoril. Spravljal in popravljal je knjigo, jo spet odprl in pomočil pero v rdečo tinto ter napravil Blažu velik križ, zraven pa zapisal: Padel v vojski v bitki pri Goligori. In ko je spet spravljal knjigo, mu je zvenela Gola-gora v spominu, dokler ni zamrmral: „0 ti Golgota naših ljudi!"
Nato je Jančarica slovkovaje od joka naročila mrtvaško opravilo za pokojnim možem in dostavila: .Zvoni naj mu dva dni, mora dva dni - kot bi ležal doma."
„Blaž tudi zasluži," je omenil župnik bolj sam sebi nego Jančarici, ki se je dvignila s stola in se poslovila.
Iz župnišča je šla takoj v štacuno in nakupila žalnih rut. Svojo pisano jo snela in pokrila črno. Mimogrede se je pogledala v majhno zrcalo in videla. da seje hipoma postarala. Stisnila je zavitek pod pazduho in se napotila proti domu.
SpRkSM A'
»Verjamem v ljudi”
Človeka, ki izžareva toliko vedrine in zmore toliko vere v ljudi kot profesor Josip Klepač, redko srečamo. Veselje ga je poslušati, pa naj razpreda načrte glasbene šole, govori o prizadevanjih njenih učiteljev in učencev ali o sožitju šole z okoljem Profesor Klepač je doma iz Zagreba in tam tudi živi. Toda v Krškem ga že zdavnaj štejejo za svojega, čeprav se vsak dan vozi drugam Februarja bo 19 let, odkar je prevzel ravnateljsko mesto na nižji glasbeni šoli v Krškem. Študiral je na glasbeni akademiji v Ljubljani, diplomiral na oddelku za solo petje in postati bi bil moral operni pevec. Po prihodu iz vojske je zbolel in tako se ni mogel posvetiti petju. Vrgel se je na pedagoško delo. Ni mu žal Prvo službeno mesto je dobil v Škofji Loki Tam je tudi zvedel, da v Krškem nujno potrebujejo glasbenega pedagoga. Zapeljal se je tja, ker je po očetovi smrti želel dobiti zaposlitev bliže doma. Sprejeli so ga zelo lepo in odnos do njega in šole se vsa ta leta ni spremenil. Privrženost glasbeni šoli je v Krškem povsod prisotna. Profesorja Klepca so vabili mar sikam drugam, a zaman, ker ga je to mesto preveč navezalo nase. Naj sam spregovori o tem:
,,Ko sem prišel v Krško, smo imeli le dva skromna prostora v tedanji nižji gimnaziji. Bili smo skoraj brez učnih moči in brez inštrumentov. Občina nam je potem dodelila staro stavbo, v kateri smo prostore postopoma izpraznjevali in jih urejali. Vsi so nam pomagali, podjetja, ustanove, družbenopolitične organizacije, predavatelji pa smo se ojeka-
li	plačilu za nadure. Danes ima naša šola vse možnosti
za dobro delo. Vedno je bila in je še izenačena z vsemi šolami v občini. Izobraževalna skupnost je pokazala zanjo veliko razumevanje in z veseljem lahko rečem, da je v občini prisotna popolna solidarnost z nami.
Danes imamo 180 učencev v oddelkih za klavir, violino, harmoniko, pihala, solo petje, v teoretičnem in pripravljalnem oddelku. Z novim šolskim letom bomo odprli še oddelek za trobila.
V	naši šoli poučujejo večinoma predavatelji iz Zagreba. Ljudi izbiram in poskušam dobiti le najboljše pedagoge, zato se tudi kvaliteta dela iz leto v leto izboljšuje.
Poseben čar naše šole so čuovito ubrani medsebojni odnosi v kolektivu. Ta harmonija, ta skladnost je pečat, ki me veže na Krško, saj sem prepričan, da je le malo ustanov, kjer so odnosi tako urejeni V takem vzdušju se vsi problemi drugače, laže rešujejo. O denarju se v kolektivu skoraj nikoli ne pogovarjamo. To pomeni, da lahko posvečamo večino časa vsebini našega dela.
Poslanstva glasbene šole ne pojmujemo kot nekaj ločenega, temveč tudi kot sodelovanje s terenom, z utripom okolja, zato s svojim programom radi prispevamo delež h kulturni podobi mnogih prireditev. Na nas se nikoli ne obračajo brez odziva.
Profesor Klepač tesno povezuje s Krškim tudi svoje prihodnje delo:	„	Iskreno
vam povem", pravi, „da želim nuditi temu kraju in mlademu rodu vse, kar morem. Zame bo največja nagrada, če bo krška glasbena šola obstala, se razvijala in širila ter končno prišla do stalnega učnega kadra iz vrst svojih nekdanjih učencev."
trm
JOŽICA TEPPEY
Udomačeni zaspanec
Pri Zagorčevih na Javorovici imajo polha, ki se razen mačke ne boji nikogar
Kadar je pri Zagorčevih na Javorovici v kuhinji mačka, takrat je lonec ob krušni peči pokrit z lesenim pokrovom in obtežen s kamni. Kadar pa mačke ni, dovolijo, da se skrivnostni prebivalec tega lonca sprehodi po kuhinji. Tudi po noči ga včasih spustijo iz lonca, čeprav je pravi vražiček in ima na vesti ze nekaj razbitih skodelic in kozarcev.
Ta nepridiprav bi sicer moral ob tem času spati, kot to delajo njegovi bratje v gozdovih, a toplota krušne peči ga večkrat zdrami. Od konca septembra, ko so ga pobrali v duplu posekanega hrasta, ki je dal prostor za novo cesto na Javorovico, se je kar lepo potegnil in zredil in takrat tanek in gol repek je postal košat.
Pri Zagorčevih imajo namreč udomačenega polha. Ko so ga pobrali iz dupla, se jim je zasmilil: če bi ga pustili, bi poginil, zato so ga raje vzeli v toplo kuhinjo. Hranili so ga z lešniki, ki jih je veselo tri in slastno pohrustal. Zdaj, ko ni pri hiši več lešnikov, ga hranijo z mlekom in suhimi skorjami.
„Rejenec“ Zagorčeve Pepce na Javorovici
Zagorčevi 90 se nanj močno navezali Kako se ne bi: zelo prijazna živalca je, ki je ni nič strah. Najbolj varn^a se počuti pri gospodinji Pepci. Pleza po njej in naredi tudi kakšen kozolec, saj ve, kje bo dobil kaj za pod zob. Tudi obiskovalcem
ospodar je sklenil, da bo pridihu
se pusti pobožati.
Go . '
jaznemu polhu naredil kletko, v kateri bo varen pred domačo mačko.
SAMOTAR JE OB IMETJE
6.	januarja dopoldne je v Raz-borah pri Sevnici zgorela'lesena baraka, v kateri je stanoval priletni Franc Primožič. Hkrati z barako pa je ogenj uničil tudi nekaj imetja in denarja, tako da je Primožič oškodovan za okrog
30.000	dinarjev. Kot so ugotovili, je do požara prišlo zato, ker je lastnik preveč zakuril, od močno segretih dimnih cevi pa se je vnela lepenka in nato še leseni strop.
Labodja družina na Otočcu. (Foto: Splichal)
13 je nesrečna številka
Eden izmed trinajsterice labodov z Otočca je izginil — Najditelju obljubljena nagrada, hvaležnost za sporočilo
Odkar so na Otočcu dobili labode, ne pomnijo tako številnega naraščaja, kakršen je zdaj. Sredi lanskega leta seje namreč družina labodov povečala za sedem članov in
NOČ IMA SVOJO MOČ
8. januarja ponoči se je v Krškem zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval 31-letni Anton Šuštar iz Leskovca. Ker je prehitro vozil osebni avto, ga je v dvojnem ovinku zaneslo v levo in je trčil v vlačilec, ki ga je naproti pripeljal Tihomir Ilič iz Smedereva. Osebni avto je odbilo na pločnik Ceste krških žrtev, voznik pa je v njem obležal s hudimi poškodbami. Odpeljali so ga v novomeško bo lnišnicor medtem ko je na njegovem avtu za 15.000 dinarjev škode.
KRČAN V KRČANKO
12. januarja kmalu po 14. uri je na magistrali pri Smledniku Rado Vidmar iz Krškega trčil z avtom v vozilo pred seboj, ki ga je vozila Krčanka Marija Kic. Vidmar je vozil proti Zagrebu v koloni vozil in hotel prehitevati, medtem pa mu je nek tovornjak to onemogočil. Vsa vozila so naenkrat začela počasneje voziti.
med Novim mestom ter Brežicami je
1----------------------^	živali;	v	petih
labodi, jih ni
Vidmar pa je to prepozno opazil in je trčil v avto pred seboj. Na obeh avtomobilih je za 7500 dinarjev škode.
krmarilo kar trinajst živali; v petih
letih, kar so na Krki....................
bilo nikoli toliko.
Pred nekaj dnevi je oskrbnik labodov, divjih rac, vodnih kokoši in drugih vodnih živali Franc Kirn, ki kot ljubitelj živali skrbi za otoške lepotce, ugotovil, da eden izmed labodov manjka. Trinajst je tokrat prineslo nesrečo: eden izmed mladih labodov je izginil. Kirn, ki dokaj dobro pozna navade in obnašanje labodov, meni, da se je ,,nesreča" zgodila v spodnjem toku Krke, saj labodi zadnje čase nič več ne potujejo po Krki navzdol. Strokovnjaki pravijo, da so labodi zelo občutljive živali, in kot dokaz navajajo, da zelo dolgo niso potovali po Krki navzgor, potem ko je pred nekaj leti brezvesten divji lovec ustrelil labodji par.
Se je morebiti tudi s tem labodom zgodilo kaj podobnega? Za zdaj ni še nič znanega: najditelju laboda obljubljajo ljubitelji narave z Otočca lepo nagrado, hkrati pa bi bili zelo hvaležni za vsakršno sporočilo, ki bi pomagalo odkriti skrivnost trinajstega laboda.
RISI OKLALI PSA
Pred kratkim so v lovnem revirju LD Mala gora Kočevje imeli 4 rise. Držkov lovski terier Elko je po sledi hušknil za njimi in jih začel goniti. Tudi Stane Bačnik ga je videl. Kmalu zatem pa so ga lovci slišali cviliti. Šele pod večer se je ranjen vrnil. Menijo, da so ga o klali risi.
Možnost, da srečate risa
Iz Roga so se razširili tudi v Belo krajino in do Grosupljega
Četrto leto mineva, odkar 90 na Kočevskem spustili tri pare risov in tako vrnili v te gozdove divjad, ki so jo zaradi pretiranega lova iztrebili.
Lovci menijo, da so se risi, predvsem tudi zaradi milih zadnjih zim, zadovoljivo razmnožili. Po njihovi oceni jih je na območju Roga oziroma gojitvenih lovišč b do 8, na širšem območju pa 15 do 20. Za širše območje smatrajo območje od Bele krajine do Grosupljega, Loškega potoka in Drage do Cabranke in Kolpe.
Ris, gozdni higienik
Te ocene so dokaj stvarne, saj temelje na preverjenih podatkih lovcev. Govoric, da so videli risa tu ali tam, je veliko, vendar lovski strokovnjaki ne verjamejo vsem. Vsako govorico dobro preverijo.
Lovci zdaj trdijo tudi, da ni škodljivih živali, razen če se katera vrsta
Eeveč ne razmnoži. Tudi volkovi, jih je v revirjih okoli Kočevja po oceni lovskih strokovnjakov 5 do 6, so koristni.
Risi niti ne delajo velike škode, pravijo lovci, ker love največ v gostem gozdu, kamor lovci ne zaidejo. Lovci tudi niso našli raztrganih in nato puščenih živali. Nekaj prijav je bilo tudi, da so tam in tam kosti risa, ki je poginil oziroma bil ubit. Kasneje pa se je vedno izkazalo, da to ne drzi. Tako se običajno izkaže, da gre za kosti lisice ali kakšne druge živali.
J. PRIMC
Štirje risi mimo lovca
Ze v petek, 12. decembra, je šel starešina LD Mala gora Jože Boldan-Silni s svojima tovarišema Mirkom Malnaričem in Stanetom Zbačnikom na lov v Šahen za Dolgo vasjo, da odstrelijo zadnjo jelenjad, ki jo še dovoljuje načrt odstrela.
Komaj se je Silni dobro naslonil na debelo smreko, že so ga začele oblegati košute. Štiri so prišle v grmičevje pred njim. Za deblom se je pripravljal z leve in desne, pa ni slo in ni šlo. Živali pa so ga gledale, dokler ni po nerodnosti iz dvjgnjene cevi od-žvižgala krogla v nebo. Podobna lovska smola se je pripetila lovcu Mirku.
Ko so vznemirjeni lovci zapuščali revir in šli k avtomobilu, 90 videli tri družine prašičev, ki 90 zdirjale v ta revir. Oni, lovci, iz •revirja, prašiči pa v revir!
Naslednji dan so šli lovci za Klinjo vas, kjer hodi največ jelenjadi v škodo na poljščine. Doživeli 90 lep lovski blagor. Na dlako so položili dve telici, dve teleti in enega jelena. Tako je bil letošnji odstrel jelenjadi v LD Mala gora izpolnjen, kmetje pa še tožijo, da so jelenjadi odstrelili premalo.
Zdaj so se lovci zmenili za pogon prašičev. Vse leto 90 se prerekali, kje in kako jih bodo lovili. Največ zavisti pa je bilo zaradi merjasca, ki bi ga vsak rad dobil na muho. Zmenili so se in šli na Kren, ki je po zračni črti oddaljen 6 km od Kočevja. Tu je veliko divjadi in lovci pravijo temu kraju ,,štala“ divjadi.
Ko 90 bili gonjiči ze blizu, je pri stojišču lovca Mirka Malnari-ča, sicer starega partizana in rezervnega polkovnika JLA, nekaj zašelestelo. Zagledal je jazbeca, odpel petelina in se pripravljal, da ga bo upihnil. Tedaj pa se je žival potegnila bliže, se ustavila dvajset metrov pred njim in ga pogledala. Zdaj je Mirko povesil puško, saj je videl 5 cm visoke čopke na koncu pokončnih uhljev, mehko svilnato dlako, posuto s temnimi tolarji, in spoznal, da je pred njim ris.
„Na, ta bi bila lepa!“ je dejal, ko mi je razlagal to pripetijo. ..Pritisnil bi na jazbeca, obležal bi pa ris. To bi bila žena vesela, ko bi moral za risa odšteti poldrugi stari milijon. Pa še po zobeh in tisku bi me vlačili vse leto!"
Ris je bil tri četrt metra visok in čez meter dolg. S kratkim repkom seje elegantno potegnil mimo lovca in brez strahu, korakoma prešel strelsko črto med njim in Silnijem. Za risom sta pricapljala še dva lepa, kot mačici velika mladiča, za njima pa še en odrasel ris. Slednji je skočil na skalo in se razgledal. Tedaj ga je iz sosednjega ,,štan-ta“ zagledal lovec Silni in vzkliknil; „ftizi, volk!" dasi je risa že videl v naravi.
Lovca ne vesta povedati, če je mladiča vodil samec ali samica. Najsi bo kakorkoli že, je le res, da je to Mirkovo sečanje z risi edinstveno lovsko doživetje, kakršnega ima za seboj malokateri slovenski lovec.
Šele, ko 90 se lovci zbrali in zvedeli za rise, 90 spoznali, zakaj v najboljšem predelu lovišča ni bilo živali. Verjetno so se umaknile pred krvoločnimi risi.
Po pripovedovanju Silnija in Mirka napisal TONE OŽBOLT
REPIŠKO ODKRIVANJE LENOBE
V	Repičevi dragi ni bila nikakršna tajnost, da nekateri zelo zabušavajo na svojih delovnih mestih. Največji repiški predrzneži so celo trdili, da so si določeni individuumi med delovnim časom sezidali svoje .nedelovne vikende. In ko je pričela pometati nova metla, se pravi, ko so občani izvolili novega župana, je le ta sklenil, da bo končno ,dokrajčil‘ zadevo, imenovano zabušavanje. Na prvi seji obeh zborov skupščine občine je dejal: „Tovari-šice in tovariši. Slišati je, da se je po naših delovnih kolektivih zelo razpasla lenobnost. Ako je v tem kaj resnice ali pa gre zgolj za natolcevanje, naj ugotovi posebna petčlanska ‘*hp misija."
Besede tovariša župana so naletele na plodna tla in delegati obeh zborov so stresli na piano imena, ki naj raziskujejo, kdo lenari, in naj ga javno razkrinkajo, kot so to storili pred leti z mesarjem, kije povedal strankam ceno za meso, preden ga je vrgel na tehtnico.
V	komisijo so imenovali štiri moške in eno žensko, da bi bila tako komisija mešana in da bi bile Repičanke aktivne v mednarodnem letu žensk. Za predsednika komisije pa je bil enoglasno izvoljen Jožič Repič, poštenjak nad poštenjaki.
Pet ljudi je ob trinajsti uri nenapovedano prikorakalo v Hitrotkal. Najprej v prodajo, kjer se po nepreverjenih govoricah pije kava v potokih. Čla-
ni komisije so bili prijetno presenečeni, kajti njihovi izostreni nosovi niso dojeli arome po kavi. Še več, pisarne so bile deviško prazne: komercialist je bil službeno v Sarajevu, direktor prodaje se je klatil po Srbiji, prepričujoč kupce, naj vendar že poravnajo dolgove, referenti pa so se v kolekcijski sobi poslavljali od dekliškega stanu svoje sodelavke. Torej nič sumljivega. Kompletna nabava se je potila, tako je povedal članom komisije vratar, na sestanku, kjer so predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti razlagali programe za prihajajoče leto, v splošno kadrovskem sektorju ni bilo nikogar, kar je razumljivo, če upošte-
vamo, da je prejšnji dan umrla po poli sestra sekretarjeve sestre. Tudi pisarne tehničnega sektorja so bile nezasedene, kajti moč v pripravi dela je tajnik sindikata in prispela je ozimnica, ki jo je treba razporediti, ker jo bodo le tako lahko do štirinajste ure prevzeli vsi prijavljeni. ..
Člani komisije s predsednikom Jožičem Repičem na čelu so bili prijetno presenečeni. Na naslednji seji občinske skupščine Repičeva draga je Jožič Repič poročal, da so govorice o lenarjenju po delovnih kolektivih izmišljene in da jih gre šteti k sovražni propagandi.
TONI GAŠPERIČ
OHRANJEN OBIČAJ — Ker fantje iz Regerče vasi, ki so prignali kamelo na svatbo, niso bili dovolj postreženi, so se maščevali in znesli na streho voz.
Pes našel zastreljenega jelena
Proti koncu minulega leta je lovec Marjan Žnidaršič, član LD Mala gora Kočevje, dasi je dober strelec, zastrelil jelena. Lovca Franc Novak in Stane Bačnik sta šla za njim s psico Bebo, ki je last Jožeta Bol-dana-Siinija, ki je starešina LD Mala gora.
Navezala sta jo na sledni ermen, odpeljala na nastrel in teza njo čez drn in strn skoraj
jermi
kala
dve uri, dokler nista vznemirjene psice v bližini jelena odvezala.
Brak-jazbečarka Beba je izginila v gošči, našla jelena, ki se je zagnal, da bi ji pobegnil. Dohitela ga je in
E e hitela. Z laježem ga ie zaustav-. la, dokler nista dospela lovca in mu dala milostni strel. Psica Beba je znova dokazala, kaj pomeni za lovca in lovsko družino dober in izšolan lovski pes.