NASLOV—ADDRESS:
Glasilo K. S. K. Jednote *t17 St. Clatr A K ri„*landt Ohio
^Entered „ S~ood Cl«. M.«er D«*mber 1»*. 1«3. st th. P~t OftU* .i Cle~U»-. O**. C»d*r tk« Aet of A«*»«t Mih. Iti* A^ted M^l-c .t	IU* .f	P^drf f.r h» S*«.. 11«. Aet 1 Oet.b* Ird. U17. A^ed - «ad. 1«11
44 _ ŠTEV. 44
CLEVELAND, O., 4. NOVEMBRA (NOVEMBER), 1942
VOLUME XXVIII — LETO XXVII!.
i za in proti kongresu
Pod tem naslovom je bil v "Amerikanskemu Slovencu" z dne 24. oktobra 1.1. priobčen članek izpod peresa Mr. A. Grdina» Cleveland, Ohio.
Mr. Grdina je pisal in poročal o slovenskem kongresu v taki obliki in v takem tonu, kot si on namen sklicanje kongresa predstavlja. Kot ameriški državljan, ima Mr. Grdina svobodo in pravico, da svoje mnenje o slovenskem kongresu izrazi, kot mu njegovo srce veleva. Mr. Grdina ima pravico do tega in teh pravic mu noben odrekati ne more. Zato tudi ni moj namen oporekati onemu, kar je Mr. Grdina pisal, ker kot rečeno, imel je pravico do izraza, ker mu to ameriška ustava dovoljuje. In ker Mr. Grdini to pravico priznavam, si istočasno pridružim pravico, da tudi jaz povem, kaj mislim o sklicanju "slovenskega kongresa."
Ko se je 19. aprila 1941 ustanovilo pomožno akcijo, se je že takrat od gotovih strani priporočalo, da naj bi se ustanovilo tudi politično akcijo. Po resnem razmotrivanju se je zaključilo, da je v prvi vrsti potrebna pomožna akcija, s pripravami za politično akcijo, pa naj se odloži ali počaka do primernega časa, ali do tedaj, ko se bo videlo, da je taka akcija potrebna.
Sedanje razmere pri nas v Ameriki, kakor tudi v starem kraju so take, da je odbor pomožne akcije prišel do zaključka, da je čas, da se tudi s politično akcijo začne.
Nastalo je vprašanje, kako s tako akcijo pričeti? Kako naj bi se z delom za ustanovitev politične akcije začelo? Člani pomožne akcije se niso smatrali za pravomočne, da bi na lastno odgovornost tako akcijo ustanovili. Mnenje odbora pomožne akcije je bilo in je, da pri ustanovitvi politične akcije, bi se moral slišati glas vsega slovenskega naroda v Ameriki. Šele potem, ko bi se slišal glas našega naroda širom Amerike, bi se za-moglo trditi, da je polotočna akcija v resnici "Politična akcija slovenskega naroda v Ameriki." Iz tega razloga je bilo določeno, da se skliče "SLOVENBKI KONGRES," z namenom, da se
politična akcija ustanovi.
Vprašanje je nastalo, kako naj se kongres sklice, ali bolje rečeno, kdo naj se za sklitanj^ kongresa zavzame? Ker že imamo odbor pomožne akcije, si je ta odbor nadel nalogo, da skliče kongres. Nekdo je moral z delom pričeti, torej je s tem delom začel odbor pomožne akcije.
Pri seji pomožne akcije, ki se je vršila 20. oktobra t. 1., je odbor določil program kongresa, ki vsebuje tri referate, in sicer:
1)	VOJNA IN AMERIŠKI SLOVENCI.
2)	POLOŽAJ SLOVENCEV V JUGOSLAVIJI IN ZAMEJ-NIH DRŽAVAH TER NJIH BODOČNOST.	*|
3)	POLITIČNA AKCIJA AMERIŠKIH SLOVENCEV
„ . .	••__oirioniln nanrositi razne osel
Pri dotičti seji se je tudi sklenilo naprositi razne osebe sirom Amerike,-da bi sodelovale in za kongres potrebne resolucije pripravile. Člani teh odborov so izbrani tako, da bodo zastopane vse naše podporne, politične in kulturne organizacije in
slovenske ustanove.
Mr. Vincent Cainkar, predsednik odbora za pomožno akcijo je bil naprošen in pooblaščen, da pismenim potom naprosi in povabi vse one ,ki jih je pomožni odbor določil, da bi sodelovali in pri sestavi za kongres potrebnih resolucij pomagali.
Predsednik pomožne akcije je nato razposlal sledeče okrožnice in pozive:	___(_ _
JUGOSLOVANSKI POMOŽNI ODBOR— SLOVENSKA SEKCIJA
Cenjeni:
Kakor je bržkone že znano, so se vsled velike nevarnosti, ki preti nesrečni Sloveniji v političnem oziru po vojni vse nase organizacije, delujoče v slovenski sekciji Jugoslovanskega pomožnega odbora za gmotno pomoč stari domovini zavzele za politično akcijo, ki naj skuša po vseh svojih močeh odvrniti tisto
grozečo nevarnost.	.
Da se ta akcija zanese med najširše plasti slovenskega živ-
lja v Ameriki, so zastopniki omenjenih slovenskih ustanov na svojem sestanku v septembru letos sklenili sklicati slovenski narodni kongres, ki se ima vršiti dne 5. in 6. decembra letos v Cle^ velandu, O., ter določiti temu našemu gibanju smernice m vod
stvo	•
'Pripravljalni odbor je imel v torek dne 20. oktobra svojo
sejo glede nameravanega slovenskega narodnega kongresa ter
8Prejrl D a^s e k on gre s t!ač n e že v soboto 5. in zaključi bra. V soboto naj se izvoli potrebne odbore za vodstvc» kongresa ali pa vsaj odbor za resolucije povenlni o^ kak drugi odbor ter izvrši vse preliminarno delo; v nedeljo pa
dobiti zastopnika washingtonske vlade zastopnika Ameriškega slovanskega kongresa in povabi župana Lauscheta da prisostvuje ali nas vsaj pozdravi.
3	Da se ministru Snoju in drugim predstavnikom jugoslo-vanske vlade dovoli prisostvovati in kongres pozdraviti, če ho
tod. ne referirati ali na kak način sodelovati, da bi se dobilo vtis, da je priredba pod njih vplivom.
4	Da se razpošlje poleg apela v listih na organizacije, da
pošlje j (^zastopnike, ^^
Razne kratke vojne vesti
*	Associated Press poroča, da so dne 26. oktobra ameriški bombniki v bližini Guadacanal otoka in Solomonov razbili japonske pozicije med tem, ko so naše podmornice potopile sedem japonskih bojnih ladij. Po hudi bitki na morju, ki je trajala več ur, so se Japonci za več milj nazaj umolknili.
*	V Novi Gvineji so zavezniki zavzeli važno sovražno postojanko Kokoda in bližnje zrako-plovišče; Japonci so se začeli umikati proti severni strani. Tako je tudi zavezniška mornarica blizu Bune potopila dva japonska konvoja ter s tem ustavila izkrcanje več tisoč Ja-poniev.
*	V Egiptu zadržuje angleška posadka precej številno nemško armado na nekem obrežju Sredozemskega morja. V Berlinu sami priznavajo umik osiščne-ga vojaštva pred zavezniki.
*	Rusi se že 71 dni hrabro vojskujejo z Nemci v Stalin-gradu ter ga branijo pred popolnim zavzetjem. Vsled silnega mraza nemški vojaki zrmzu-jejo, ker nimajo zadosti gorke obleke.
*	V Severni Franciji so francoski in avstralski letalci .zadeli in pognali na tla štiri nemške bombnike.
*	Predsednik Turčije Inonu je izdal na svoje ljudstvo svarilo, da mora biti na vse pripravljeno, ker deželi preti vojna; ako pride do tega, se bo Turčija priklopila zaveznikom.
*	Iz Londona se poroča, da so zavezniki v minulem mesecu oktobru uničili in pognali na tla 402 letala osišča, med tem ko so zavezniki izgubili samo 242 letal.
*	Načelnik' generalnega štaba v Washingtonu, general Mar-shall, je naznanil, da imajo Združene države dozdaj skupno 800,000 vojakov v inozemstvu. General je to omenil v pismu, ki ga je pisal admiralu Kingu, kateremu se je zahvali za varno spremstvo po morna rici preko Pacifika in Atlanti ca.
POSNEMANJA VREDNO!
Tajnica društva Matere Božje Lurške, št. 246 v Etna, Pa., nam naznanja, da je tudi to društvo kupilo iz svoje blagajne vojnih bondov v znesku $600. Čast mu in priznanje za ta patriotičen čin!
-o-
MAGNEZIJ IZ MORSKE VODE
Kakor znano, je magnezijeva kovina veliko lažja od aluminija; ista je udi—zmešana z drugimi kovinami — bolj trdna in boljša pri izdelovanju vojaških aeroplanov.
V nekem mesu Mehiškega zaliva ima naša vlada posebno tvornico za pridelovanje magnezija iz morske vode in sicer se vporabi za eno tono čistega magnezija 800 ton vode. Doslej se je tukaj na leto produ-ciralo okrog 18,000,000 funtov te dragocene in važne kovine, v bližini znanega Bulder jezera v Nevadi so bile pa nedavno obratu izročene velikanske tvor
niče, kjer se bo ia nekega pes-
pošljejo zastopniKe, iuai p««*«	' 0™nizacij da ka v bližnji puščavi letno pri-
nizacijam ter naprosi voditelje	I delalo do 100 milijonov funtov
še sami apelirajo na »^Pffff^	— j**«* magnezij* „
Rev. Veacd Sholar umrl
V tekočem letu nam je nemi-a smrt ugrabila že pet delavcev v vinogradu Gospodovem, ali toliko naših ameriških slovenskih duhovnikov. Tako so že odšli leta 1942 v večnost: lev. John Kraker, Rev. Anton Pirnat, Rev. Benigen Snoj, Rev. Ciril Gosar, zadnji pa Rev. Vencel Sholar OSB, ki je zadnji četrtek, 29. oktobra preminul v St. Mary'*s bolnišnici, La Salle, 111., v stafosti 66 let.
Zadnji pokojnik je bil dobro znan ne samo po raznih slovenskih naselbinah, kjer je vršil misijone in razne druge cerkvene pobožnosti kot prvovrsten pridigar, ampak čislali so ga tudi Američani in drugorodci kot izkušenega profesorja naravoslovja na St. Bede kolegiju v Peru, 111., v tamošnjem semenišču je pa bil profesor moralke in kanoničnega prava, kjer je podučeval celih 29 let.
Večkrat ob nedeljah je ma-seval pri sv. Roku in sv. Konstantinu v La Salle. Bil vam je bil prava gorenjska korenina, visoke in močne postave ter (repkega glasu.
Osobito se bodo pokojnika radi spominjali *naši rojaki jrj Jolietu, 111., in tudi v Cleve-andu, O., pri sv. Lovrencu, (jer je večkrat vodil sv. misijone.
Father Sholar je bil rojen dne 23. aprila, 1876 v vasi Rudno, občina Železniki na Gorenjskem. V Ameriko je dospel kot 19-letni mladenič in stopil v benediktinski kolegij sv. Vin cenca, Latrobe, Pa. Ko je dovršil svoje bogoslovske študije in bil posvečen v mašnika, je bil leta 1909 imenovan za župnika cerkve v Whitney, Pa.; od leta 1909 do 1913 je pastiroval v fari sv. Benedikta, Ladd, 111. in sv. Trojice v Cherry, 111. Ko se je v Cherry pripetila velika razstrelba premogovnika, je Father Sholar pomagal pri reševanju ponesrečencev in je tudi mnogim slovenskim žrtvam te katastrofe podelil sv. zakramente za ^umirajoče. Ta nesreča se je pripetila 13. novembra, 1909, ki je zahtevala 259 člove ških žrtev.
Od leta 1913 pa do svoje smr ti je bil pokojnik za profesorja na že omenjenem kolegiju v Peru, 111. Več let je bil tudi prednikov namestnik tega samostana..
Se kot dijak je hodil rad naravo in jo proučeval, posebno se je zanimal za divje živali in ptiče. V muzeju St. Bede kolegija je velika zbirka raznih na-gačenih živali in ptičev, osobi to orlov in divjih rac, katere je vse profesor Vencel nagačil ker je bil tudi v tem pravi mojster. Zato je bil imenovan za častnega člana raznih naravoslovnih muzejev in družb.
Pokojnik zapušča v Ameriki edinega nečaka Rev. Johna Sholar j a Ph. D., ki je nadzor nik katoliških šol duluthske škofije in župnik slovenske cer kve v Nevv Duluthu, Minn.
Pogreb se je vršil minu pondeljek, dne 2. novembra na St. Bede pokopališče.
Bodi mu ohranjen najblažji spomin! R. I. P.__;
Zverstva osišča v domovini
(Posneto iz št. 6 ilegalnega časopisa "Zarja Svobode," ki izhaja v Ljubljani).
Okupatorji streljajo talce brez presta nka. Nekaj časa so še objavljali število ustreljenih, brez navedbe imen, sedaj pa tudi usmrtitev več ne javljajo. Slovenci padajo vse vprek. Brez ozira na vero in politično mišljenje. Okupator ne dela med nami nobene razlike. Okupator pozna samo Slovence, ki jih hoče iztrebiti. V ta namen zlorablja vsak najmanjši povod. Na pokopališču kopljejo grobove kar naprej.
V zadnjem tednu so v Ljubljani streljali vsak dan od 8 do 10 talcev. Njih imena je težko dognati. Med drugimi so bili ustreljeni inž. Fedran, inž. Sigel, uradnik OUZD, Pihler, svetnik železniške direkcije in kaplan
Skvarča iz Kočevja.
*
podrobna poročila očividcev 0 bojih v sloveniji
Kako se Lahi maščujejo nad miroljubnimi kmeti za svoje vojaške neuspehe
V Mariboru so v enem tednu od 24. do 31. maja ustrelili 120 talcev iz Spodnje štajerske. Med ustreljenimi so bili Konrad Grilc, znani sokolski olimpijski telovadec in načelnik Sokola v Celju, Bratomil Rebek, sin znanega voditelja obrtnikov v Celju, Koren Lojze, živinozdravnik iz Mozirja in Golob, sin mizarskega podjetnika v Gaber ju pVi Celju.
Tako padajo najboljši med nami drug za drugim. . .
*
Koncem meseca avgusta so bili v Beogradu ustreljeni "ker so sodelovali in podpirali generala Dražo Mihajloviča" naslednji Slovenci: Dr. Slavko Savinšek, zelo priznan slovenski pisatelj in pesnik. Bil je inšpektor mini sterstva financ v Beogradu. Franc Lukman, kapetan jugoslovanske vojske in Vrabel. jugo-lovanski državni uradnik.
-o-
NAJVEČJE PODJETJE NA
SVETU
Znana ameriška korporacija General Motors z glavnim sedežem v Detroitu, Mich., ki je največje podjetje na vsem svetu-poroča, da je producirala v desetih mesecih tekočega leta raznih izdelkov za vojno v skupnem znesku nad en bilijon 1,203,849,000) dolarjev. Samo prvi mesec po napadu na Pearl Harbor lanskega leta je znašala skupna produkcija nekaj nad 78 milijonov dolar jev vrednosti, letošnji septem ber je ista poskočila kar nad 212 milijonov, v oktobru bo pa
še večja.
Navedena korporacija še ni imela nikdar toliko moških in ženskih zaposlenih kakor točasno—341,469 skupaj; nekaj teh dela tudi v kanadskih to varnah, ki so enako last General Motors.
Širom dežele obratuje 104 General Motors tovaren v 13 različnih državah in 46 mestih ki so vse zaposlene noč in dan z izdelovanjem vojnega mate riala.
-o—-
Spominjajte se naše, tako nesrečne stare domovine in darujte kaj v sklad JPO, slovenska sekcija! ------»
Iz ilegalnega časopisa "Zarja Svobode," ki izhaja v Ljubljani in to iz št. 6 (II. letnik), ki je izšla letos začetkom junija, posnemamo naslednje poročilo: POLHOV GRADEC, BOROVNICA, KAMNIK, IG. . . POLHOV GRADEC. — Dne 7. maja so partizani napadli na cesti Dorova-Polkov Gradec večjo italijansko vojaško kolono. Napad so izvršili pri vasi Ga-berje in prizadeli Italijanom velike izgube mrtvih in ranjenih. Italijani so se umaknili, odnosno razbežali brez boja. Naslednji dan pa so pridivjale v dolino močne kolone italijanskega vojaštva. V akcijo so stopila celo letala, ki so bombardirala posamezne točke v okoliških gozdovih in streljala s strojnicami. Italijani so polovili okrog 170 mož in fantov. Vojaško sodišče je na licu mesta obsodilo 14 mož na smrt, ki so bili takoj ustreljeni. Zažgali so vasi Gaberje, Srednja vas in Hrastenice. Vas Babno goro pa so oplenili.
BOROVNICA-KAMNIK. — Dne 19. maja so partizani razstrelili železniško progo in prekinil promet med Ljubljano in Trstom. To se je zgodilo blizu postaje Borovnica. Italijani so takoj drugi dan poslali kazensko ekspedicijo. Vas Kamnik, ki je bila najbližje mestu, kjer je bila proga poškodovana, so popolnoma porušili in požgali. Va-ščane so obdolžili zvez z partizani. Baje so našli v neki hiši tudi skrito orožje. Ljudi so strašno pretepali in mučili. Tri kme te so na licu mesta ustrelili, 5 pa so jih odgnali s seboj in jih še med potjo neusmiljeno mučili. Vseh teh pet so še isti dan ustrelili med Borovniškim mostom in vasjo Breg. Poleg teh ustreljenih so v Kamniku aretirali še 38 moških in v Borovnici preko 100. ' ' PREKOPA IN MAHARO-VEC. — V torek po Binkoštih so Italijani z letali bombardirali vasi Prekopa in Maharovec \ novomeškem okraju, ki so bile zasedene od partizanov. Dva prebivalca sta bila ubita, 6 pa jih je bilo ranjenih. Obe vasi sta pogoreli, ker so Italijani metali zažigalne bombe.
ŽUŽEMBERK IN OKOLICA. — Na binkoštno nedeljo je prišel oddelek italijanskih vojakov v vas Dvor. Ko je krojač Marn zagledal italijanske vojake, je zbežal v gozd, a na begu so ga ustrelili. V sredo, 27. maja je večji oddelek italijanskih vojakov napadel vas Križ. Na Vrho-vem so zažgali Hrenovo hišo, kmeta žigarca in Rešta pa so ustrelili. Preiskovali so okoliške gozdove in nato brez povoda ustrelili 7 domačinov. V torek, dne 26. maja so blizu vasi Jama ustrelili kmeta Hrvarja iz Žužemberka. V četrtek, 28. maja so izvršili preiskavo v vasi Dobrova — zažgali tri hiše, 1 kmeta ustrelili, drugega pa ranili.
MESTU. — V tej vasi so^Itali-jani ustrelili nekega bivšega jugoslovanskega orožnika. V odgovor na to so partizani napadli vas, ubili dva italijanska vojaka, nakar so se Italijani razbežali in umaknili v Novo mesto, Brusnice pa so zasedli partizani.
V	nedeljo, dne 31. maja pa so večji italijanski oddelki napadli vas, nakar so se partizani umaknili. Vas Brusnice so nato popolnoma požgali, prebivalstvo pa je že poprej zbežalo v gozdove k partizanom.
Vas Brusnice je popolnoma požgana, samo Krevsova hiša še stoji.
TRŽIŠČE PRI ŠT. JANŽU. —
V	tej vasi je prišlo do večjih bojev med partizani in Italijani. Italijani so privedli artilerijo, vas obstreljevali in jo popolnoma porušili.
Italijani so osredotočili vse svoje vojaške sile na glavna središča in na glavne prometne pro-«re. Njih posadke so zelo močne. Iz teh središč pošiljajo nato kazenske ekspedicije v posamezne kraje.
KLASIFICIRANJE AMERIŠKIH NABORNIKOV*
Naša vojaška oblast, ki ima širom dežele svoje naborne urade (Draft Boards), je zadnji čas nalbornike razdelila v 17 razredov, ti so:
Razred I-A: Semkaj spadajo vsi sposobni ali zmožni naborniki v obče za vojaško službo, bodisi na kopnem ali na vodi.
I-AO: Naborniki,* ki ne bodo poslani na bojno fronto, ampak bodo vršili vojaško službo v Ameriki in taki, ki se vsled njih vere branijo vojaške suknje.
I-BO: Naborniki, določeni samo za omejeni rok vojaške službe tukaj in ugovorniki vojaščine.
I-H:	Naborniki oproščeni vsled njih starosti.
II-A:	Naborniki zaposleni pri civilnih aktivnostih.
II-B:	Naborniki, ki delajo v napravah za vojne potrebščine.
III-A:	Naborniki, oproščeni vsled odvisnosti njih sorodnikov.
IV-A:	Oni, ki so že dovršili vojaško službovanje.
IV-B: Uradniki, oproščeni na podlagi postave.
IV-C: Nevtralni tujci, ki dobivajo javno podporo in sovražni tujci.
IV-D: Duhovniki in semeniš-niki.
>•- IV-E: Osebe, zmožne za kako stalno in važno narodno ali javno delo.
IV-ELS: Enake osebe zmožne samo za začasno tako delo.
IV-EH: Registriranci razredov IV-E in IV-ELS, ki so že prekoračili svojo predpisano starost.
________ ____IV-F: Telesno, duševno in
BRUSNICE PRI NOV E M moralno nezmožni.

DRUŠTVO SV. ŠTEFANA, ST. 2, CHiCAGO, ILL.
Vabilo na se,jo .
Cenjeno članstvo našega društva vljudno vabim na prihodnjo redno mesečno sejo, katera se bo vršila v soboto zvečer, dne 7. novembra, točno ob osmi uri v navadnih društvenih prostorih. Zopet prosim vse tiste člane, kateri ste saostali na mesečnih prispevkih, da bi skušali dolg poravnati prej ko mogoče. Prosim tudi starše, kateri imate svoje sinove v armadi Združenih držav, da bi mi takoj sporočili, kedaj so bili potrjeni ter njihov naslov in v bodoče, kadar bo kateri naših članov potrjen, prosim, da se mi takoj naznani.
Na zadnji mesečni seji ni no-. beden dobil narade, torej bo za to sejo nagrada v svoti $3 v obrambnih znamkah.
K sklepu še enkrat vabim celokupno članstvo na prihodnjo sejo dne 7. novembra, torej ne pozabite gotovo vsi priti na to sejo. • Bratski pozdrav,
John Prah, tajnik.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ST.
2, JOLIET, ILL. Vabilo na veliko društveno in patriotično slavnost Naše društvo je z navdušenjem sklenilo na svoji zadnji redni mesečni seji, da se udeleži v nedeljo, 8. novembra slavnosti razvitja ameriške zastave kadetinj tukašnje podružnice št. 20 SŽZ in parade, v koli-1 bo več naših članov in članic kor le mogoče največjem števi- te slavnosti in banketa udele-lu.	žilo. Izvolite torej to premem-
Torej uradniki in člani so bo vpoštevati, ki velja samo za naprošeni, da se zberejo ob ta mesec, v decembru bo pa se-9:45 uri zjutraj v prenovljeni ja zopet kakor navadno ali po-dvorani Ferdinand Hali, ker prej.
parada se prične točno ob 10:15 K sklepu še apeliram na vse uri in kakor se vidi in sliši iz i naše članstvo, da bi agitiralo v poročil, bo precej-velika in za- tej novi kampanji za naše dru-nimiva. Seveda bomo skupaj štvo in Jednoto, postno pa korakali k slovesni sv. maši, ki skušajte pridobiti kaj novih se prične ob 11 uri v cerkvi sv. članov za mladinski oddelek!
zastavo veliko število članstva. Čast in ponos bo naše agilne
ženske zveze kakor tudi sa naše društvo. Vsi naii zastsvono-vonosilci naj bodo v dvorani
pravem času, da si pripravijo vse. Po sv. maši smo vabljeni v farno dvorano, kjer bo slavnostni banket na čast kadeti-njam. Ob 1. uri popoldne se začne program v počast kade-tinjam na njih zmagi v Clevelandu letos 29. avgusta. Program bo vreden ne samo $1, ampak $5. Navzoče bodo take osebe, ki še niso bile v naši dvorani.
Torej bo res, najboljše da se vsi udeležimo in bomo videli, kdo vse bo na tej slavnosti.
Zatorej se pričakuje velike udeležbe. Na veselo sjridenje! Z bratskim pozdravom, Louis Martincich, tajnik.
DRUŠTVO VITEZI SV. JURIJA. ST. 3, JOLIET, ILL. Prememba datuma seje. Vabi lo na slavnost
Članom našega društva se naznanja, da NE bomo imeli ta mesec redne običajne seje fia drugo nedeljo, 8. novembra, ampak en teden kasneje, to bo na tretjo nedeljo, 15. novembra,
Prememba datuma se vrši zato, ker bodo imele kadetinje podružnice št. 20 SŽZ 8. novembra veliko slavnost o priliki razvitja ameriške zastave, popoldne pa banket v Slovenia dvorani. Nadejamo se, da se
S sobratskim pozdravom, John Musich, tajnik.
J ožefa.
Nastopili v paradi boste naša po deželi obširno znana Joliet Township High School Na- i DRUŠTVO SV. CIRILA IN tional Championship godba in METODA, ST. 8, JOLIET, ILL naša farna-šolska godba sv. Jo- Vabilo na veliko lokalno žefa.	slavnost
Lieut. Ralph R. Malony, U. | Na naši zadnji seji je bilo S. N. bo vodil R. O. C. C. voja- sklenjeno, da se bomo korpora-ško skupino. V resnici znajo tivno udeležili velike slavnosti korakati vojaki, mornarji, Red razvitja ameriške zastave ka-Cross bolničarke, veterani raz- j detinj naše lokalne podružnice nih vojn, kadetinje American št. 20 SŽZ prihodnjo nedeljo Legion kadetinje podružnice št. 8. novembra. Zatorej ste tem 16 SŽZ iz South Chicaga, de- potom prijazno vabljeni vsi kleta Slovenske ženske zveze v
brega za a selice, zadnji čas botopri _
Pomnita, da vaše društvo priredi veselico in sa vašo korist in vsakega člana dolžnost je, da se sigurno udeleži veselice, katero priredi vaše dru štvo. Torej na svidenje v soboto na seji in v nedeljo pa na veselici.
Kakor sem slišal od našega znanega sobrata Joe Kobeta, če ne bo preveč mrzlo, da se bo tudi on udeležil veselice, ako pa ne, nas bo pa zopet enkrat na spomlad obiskal, ker živi sedaj v Howley, Pa. in je malo predaleč za v slabem vremenu. Pozdrav vsemu članstvu,
Joseph J. Klun, predsednik. *
Tajnik društva se je preselil
• Članstvu našega društva tem potom naznanjam, da sem se preselil dne 1. novembra na naslov 1813 Linden St., Brooklgn, N. Y„ med Seneca Ave. in Un-derdonk Ave., kar izvolite vpoštevati. S pozdravom, VcUentin Capuder, tajnik.
člani našega društva, da bi se v velikem številu udeležili te slavnosti.
Zbirali se bomo ob 10:30 dopoldne v Ferdinand dvorani, da se uvrstimo v parado z drugimi društvi in da odkorakamo z njimi v cerkev sv. Jožefa k sv. maši ob 11.
Zaeno nas te kadetinje vabijo, da bi se udeležili njih "Victor" banketa
DRUŠTVO SV. DRUŽINE, ST. 109, WEST ALIQU1PPA, PA. Vabilo na sejo
Cenjeno članstvo našega društva naj prvo prosim in vabim, da se za gotovo udeležite prihodnje seje 8. novembra. Žal, da se tako malo zanimate za svoje društvo, ker ne obiskujete sej, samo enkrat na mesec! Leto gre že h koncu, tako bomo imeli ta čas samo še*dve seje.
Veliko bi se na sejah lahko ukrenilo v korist društva, pa je ravno nasprotno! Društvo ni imelo letos nič posebnih dohodkov, stroški so pa vsak mesec. Zato smo se odločili dati v prodajo med članstvo posebne tnjižice z nagrado dveh vojnih bondov v korist naše blagajne, ki bodo razdeljene na prihodnji seji 8. novembra. Vsak član in članica MORA vzeti eno knjižico.
Zato vas ponovno prosim, pridite na to sejo zaradi teh knjižic, da mi ne bo treba hoditi po hišah, « tem mi prihranite dosti skrbi in truda. De-ujte z odborom v korist društva, kar bo tudi v yašo korist.
Tudi od našega društva sta šla nedavno dva člana k vojakom, in sicer brat Michael Kamnikar in Louis Zaverl. Želimo jima, da bi se kmalu zdrava vrnila k svojim dragim.
Torej na svidenje na prihodnji seji!
S pozdravom, Frances Drglin, tajnica.
Vas vse bratsko posdimvljam
Joseph
tajnik.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠT. 1KT BARBERTON, O. Vabilo na sejo V imenu odbora s tem prav prijazno vabim vse naše člane, da se udeležite prihodnje redne seje, katera se vrši 15. novembra, kajti na imenovani se-po sv. maši v j ji moramo zopet voliti novega
farni Slovenia dvorani.	j blagajnika, ker dosedanji ali
Na to slavnost vas vse po-! takorekoč že drugi blagajnik v novnovabi	.tem letu, sobrat John Stopar
Odbor društva št. 8 KSKJ.
narodnih nošah iiu skavti fare sv. Jožefa.
Naše po vsem mestu popularne kadetinje podružnice št. 20 SŽZ v resnici delajo čast in jo povzdigujejo v tukajšnji slovenski naselbini. Nastopajo pri vsaki mestni in javni paradi in prireditvi. Tudi pri naših cerkvenih in društvenih ter narodnih prireditvah so vedno pripravljene sodelovati. Redno so vabljene in pri vsaki prireditvi povečajo in bogatijo program. Torej,t čast tem dekletom in vsem članicam podružnice št. 20 SŽZ!
Nastopila bodo v tej veliki paradi vsa jolietska podporna društva, kar bo nekaj prav lepega in običajno slovesnega.
V paradi se bodo vozili sledeči častni spremljevalci zastave: mati in oče zastave, boter in botra, teta in častno spremstvo deklet in fantov, posebna skupina kadetinj formalno oblečena, mestni župan Mr. George T. Jones in drugi javni uradniki ter več drugih odličnih oseb, mestni, okrajni in državni policaji.
Nekaj, kar bo impozantnega, bo vojaška straža in špalir s sabljami pred cerkvijo, ko procesija odkoraka k slovesni sv.
maši. Ves program zjutraj	acjc v avouu) zve_ ceie> aa Jg zavarovan 6
(parada) bo premikajoče sli- čer, dne 7. novembra. Kateri dokler bo pri vojakih. Prosim
• ^u *	!člani n'ste še P,ačali vstopnic posebno vas starši, storite to
Torej odbor našega društva in knjižic, storite to lahko na zaradi reda; da ne bo poznej-želi, da bi se udeležilo z našo i tej seji. In ako imate kaj do- ših sitnosti.
DRUŠTVO SV. MIHALJA, BROJ m. PITTSBURGH, PA.
Javljam članstvu našeg odsjeka slijedeče:
1-—Naša dojduča sjednica če održati na 8. novembra točno u 2 sata posle podne. Na istu ste povabljeni svi bez is-prike dela i boljesti, jer imamo več važnih točka na dnevnom redu vršavati. A k tome se bliža opet kraj godine; opet bude treba nešto debatirati o dru-štvenom poslu.
2.—Sve,	koji dugujete dru* štvu molim, da svoj dug pod-mirite na sjednici, da ne budem uvijek na vas mrndal.
3.—Naš	zajednički koncerat ovih devet hrvatskih društva bio je dobro posječan na 25. oktobra. Stoga vas molim, da bi mi svaki svoj račun predao na sjednici, i prije komu je na red; to jest za tikete prodane i neprodane, što imate novaca zanje.
Prvu nagradu pri tiketih do-bio je Klub Bratske Sloge; drugu neki Amerikanac, koje ime mi je nepoznato.
4.—Žal	mi je, da moram sa ovime opozoriti nekoje članove, koji ste mi dužni za oglase od našeg prošlog društvenog banketa. Ste li ovo zaboravili ali nišam zaboravio ja. Lepo vam se vidilo vaše ime u pro-gramni knjižici, a to je treba platit!
5.—Bračo	i sestre! Ima vas puno, koji se niš ne ogledate kada kakvu stvar priredimo, pak niti jednoga tiketa za 10 centi ne uzmete. Stoga makar sada gledite, da šta pomognetc za naše članove-vojnike; imamo jih 25 do sada od našeg odsjeka. Ako se svi skupa složi-mo, da jim kakvi dar pošalje-mo za božič, ako su još živi.
6.—Starijih	članova ne mo-žemo sada dobiti, gledajte usli-jed toga, da bi mogli kaj dobiti pomladka, jer na mladini sloni svijet, i svako društvo; pak dajte iste vpisati na sjednici.
7.—Žalosna	vijest, da smo izgubili uslijed smrti na 25. oktobra našeg brata Louis Cobana. o kome čem poročati u dojdu-čsm Glasilu.
Sa pozdravom,
Matt Br oz t nič, tajnik.
to prav malo. Le pomislita, kaj so oni ostavili: svoj dom in svoje draga ter šli, da branijo domovino za nas vse. Verjemite mi, da bodo veseli, ko bodo videli, da se jih mi doma spominjamo, to jim bo dalo večjega poguma za njih težko službo.
Kadar bodo naša dekleta te pakete zavijale, boste lahko prišli pogledat ter se prepričat,, kaj vaš mali dar lahko doseže. Lahko boste dekletom tudi pomagale ali pa še kaj zraven priložile. Ničesar težkega se vas ne prosi, samo malo dobre volje in pomnite, da gre to za nas vse, saj s strahom opazujemo ter slišimo grozote, katere se dogajajo v Sloveniji. Da kaj enakega ne zadene tudi nas, tukaj je potreba, da trdno stojimo za našimi fanti in možmi ter jim krepimo duha, da bodo z božjo pomočjo zmagali ter štrli sovražnika. Zato pa za našo lastno korist pridite, da nekoliko več spravimo skupaj, da bomo lahko obdarili večje število onih, kateri se bojujejo za vse na bojnih poljanah—na vodi ali v zraku.
Vstopnice lahko dobite pri Mr. Frank Laurichu ali pri Mr. Grosel, oba na Holmes Ave., ali pa pri podpisani. Seveda jih boste pa tudi lahko kupili pri vratih, samo pridite!
Prosi se vas tudi, da kupujete vojne obveznice ter znamke; s tem ne pomagate samo državi, koristite sami sebi. Pomis-1 sorodnikom, lite, koliko miljard stane voj-ižalje! na, ali zavedajte se, da bi staio I
še ogromno več, ako bi vojno [NOVA SLOVENSKA BOL-izgubili, kaj ti tedaj izgubimo i	NIČARKA
vse. Da se pa kaj enakega ne j Chicago, lil.—Naša chikaška zgodi, je nele potrebno, temveč naselbina se. ponaša z novo sloje naša dolžnost, da smo pri-! vensko bolničarko, Miss Marga-pravljeni žrtvovati vse, da kre-' ret Schiffler, ki je 3. junija do-pimo duha onih, kateri se boju- bila diplomo na Loyola univer-jejo za nas in pa za našo novo | zi v Chicagu, potem je pa pre-domovino, katera nam je bila | stala State Board Examination dobra.	•	j v Springfield, 111., iskušnjo, na-
Na veselo svidenje 6. novem- kar je postala registrirana bol-
smrtna kosa
Mrs. Angela Beg umrla
Barberton, O.—Tukaj je umrla dne 12. oktobra Mrs. Angela Beg, rojena Moder v Trebnjem na Dolenjskem. Mrs. Beg je bila organistinja v naši slovenski cerkvi Srca Jezusovega več kot 15 let. Vodila je petje Bogu v čast in ljudem v veselje in zadovoljstvo. Pod njenim vodstvom so zares imeli prekrasno petje. Omenjena je bila tudi zdravnica kiropraktinja (Dr. Chiropractic) in več let tajnica društva Srca Jezusovega, št. 243 KSKJ. Dalje je bila članica tukajšnje podružnice št. 6 SŽZ in tudi glavna uradnica ter članica Oltarnega društva naše fare.
Koncem maja, leta 1937 je umrl njen brat duhovnik, Rev. Albin Moder, ki je služboval v Bridgeville, Pa., več-let.
Nepozabna Mrs. Beg zapušča žalujočega soproga, hčerko Mrs. Angelino Muren in dva vnuka, kateri vsi žalujejo za njo. Poleg pmenjenih zapušča tudi več sorodnikov tukaj in drugod. Sorodniki in prijatelji so jo kar obsuli z listki za sv. maše in pa s cvetlicami.
Pogreb je bil v četrtek, 15. oktobra, ob veliki udeležbi občinstva, na Holy Cross pokopališče v Akron, O.
Potrtemu soprogu, hčerki in naše iskreno so-J.O.
_o-
bra vam kličem in s tem razveselite, one kateri bodo obdaro-
ničarka. Margaret
Schiffler je bila
Jr., je odšel k vojakom.
Prosim torej, dragi sobrat-je, da pridete gotovo na sejo, da nam bo lažje izvoliti novega blagajnika. Sprva smo mislili, da bomo mi, ta starejši počasi oddali
mlajšf člani odhajajo k voja-
DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠT.
57, BROOKLYN, N. Y.
Vabilo na veselico in sejo
Tem potom se prav vljudno vabi vse naše članstvo in prijatelje na veselico Martinovega večera, katero priredi naše društvo v nedeljo zvečer, dne 8.! kom, zaradi tega "je" potrebno, novembra v Slovenskem narod- da zopet starejši člani prevza-nem domu na 253 Irving Ave., j mejo društvene urade. Zaradi Brooklyn, N. Y. Pričetek ob 7.( tega vas toi-ej ponovno prosim uri zvečer. Godba za ples bojda pridete prav zagotovo na pod vodstvom našega sobrata ! prihodnjo sejo Jerry Koprivšek. Torej udele-j Naj tudi na'tem mestu opo-zite se s svojo družino in pri j a- 1 zorim vse starše ali kdorkoli telji, ker za vsakega bo zadosti že skrbi, da plačuje asesment veselja in zabave, bodisi za za člane-vojake, da takoj ka-mlade ali stare.	kor hitro odide eden ali drugi
Obenem se tudi opominja na- član k vojakom, da to sporočite še člane, da se sigurno udeleži- tajniku in da poveste, kako hote naše redne seje v soboto zve- čete, da je zavarovan
DRUŠTVO SV. HELENE, ŠT.
193, CLEVELAND, O.
Vojna, vojaki in društvo
Ni je stvari na svetu, ki bi bila večjega gorja kakor vojna. Ni hujšega za ljubeče materino srce, ko videti svojega sina, da odhaja na bojno polje in koliko tisočev, da, milijonov mate-ra, žena, sestra občuti to gren-kost ter z vročimi željami vzdihuje k Bogu, da naj varuje njih dfage.
Znano pa nam mora biti, da vojaka ničesar bolj ne razveseli, kot pisanje od doma, od svojih dragih domačih ali pa vsaj od prijatelja. O tem vam lahko pove oni vojak, ki pride domov na dopust, da oni, ko pride po težkem dnevnem delu in trudu zvečer domov, pa ga čaka pismo ali vsaj kartica od vojaka, kako so ves trud in težave pozabljene!
Še veliko bolj pa vsakega vojaka razveseli, ako se ga kdo poleg pisma spomni vsaj z ma-
vani z darili ji*	Dasi ima j rojena v Wenona, 111. Ona je
naša fara Marije Vnebovzete prva bolničarka farne šole sv. že število čez 200 fantov in moi , Štefana, kjer je leta 1935 dovr-v armadni službi, pa urejeno šila osmi razred, potem je pa je, da bodo prav vsi nekaj de- šla v St. Mary's višjo šolo štiri ležni in večja ko bo udeležba ! leta, nakar je leta 1939 v bol-cd naše strani, toliko več bo da- i nišnici sv. Ane dovršila svoj ril.	i bolničarski tečaj.
Vsega vam še danes ne smem Njen oče, ki je umrl 12 .ma-povedati, kako bomo storile, da i ja, 1942, je bil doma iz fare bodo vsi obdarovani; pridite, ! S^are Osilnice na Gorenjskem, povedalo se vam bo oni večer njena mati, rojena Blatnik, je
V BLAG SPOMIN
14. obletnice smrti nepozabnega sopogra in dragega očeta
MARTINA TEŽAK
ki je umrl na Vernih duš dan, • 2. novembra, 1928.
Štirinajst let je minulo, ko Te ni več med nami, je pač res že dolga doba; toliko let je že v večnost zatonilo, ki se nikdar več ne povrnejo, tako ne tudi Ti. Ob tej priliki naj Ti veljajo sledeče skromne vrstice.
Truden si zapusti*- zemljo, počitka nisi TI poznal; zdaj v raju vživaš večno srečo, v spominu trajnem si 06tai.
V globoki temni hladni jami telo zdaj Tvoje mirno spi, do Tebe sonce ne prisije, Te ruša zemlje le temni.
Ne tožim tebi, sonce zlato, ogrevaš svet ki naokrog, saj srce moje ne ogreje*, pozabljen ni Se moj soprog!
Ne bom tožila vam zveade zlate jaz svoje tuge pač nikdar, ki iz daljave mi migljate, ker moja žalost vam ni mar. N
Zdaj sem se šele jaz zbudila, da vem, kako sem srečna bila, ko Ti si Še med nami bil, in v delu se za nas potil.
Pa sreče te ni več med nami, ostali žalostni smo sami; kjer smrt potrka—sreče ni, se žalost v hišo naseli.
Počivaj torej v božjem miru, enkrat za nas še pride čas: ko k vstajenju vse nas skupaj bc klical angelski nas glas. Žalujoči ostali: Mrs. Martin Težak, soproga. Sister Monica Joeeph, šolska sestra; Mrs. Marg Jelenik in družina. Mrs. Frances Mark in družina, hčere. Crested Butte, Colo., 2. novembra, 1942.
in prepričana sem, da boste vsi zadovoljni.
"God Bless America" in vse one, kateri se borijo pod njeno zastavo!
Margaret Kogovšek, tajnica.
Telefon POtomac 6362.
vodstvo mlajšim čla- .	____.......__„...___
nom„ ^pa je ravno narobe; j lim paketom in to bo še' poseb-
no sedaj v božičnem času.
Iz tega namena so se naša dekleta St. Helen's Girls Squad odločile, da priredijo 6. novembra slikovno predstavo v šolski dvorani. Ves eprebitek se bo porabil za nakup božičnih daril vojakom. Za predstavo slik bo skrbel naš dobri Mr. Anton Grdina in predstava se bo začela takoj po cerkveni pobožnosti, katere se vršijo vsak petek večer.
Prosim vas, da kjerkoli se bodo te dni ustavile ta naša dekleta ter vam ponudila vstopnico,, katera stane le 25 centov, da isto kupite z dobro voljo, saj ^za nas, kateri smo doma, je
DRUŠTVO ST. FRANCIS, ŠT. 236, SAN FRANCISCO, CAL.
Vabilo na plesno veselico
Članstvu, ki se redno ne udeležuje društvenih sej se tem potom naznanja, da bo naše društvo priredilo ples 15. novembra v Slovenski dvorani v prid društvene blagajne. Pridite vsi in pripeljite svoje prijatelje, posebno mladino. Dosedaj smo imeli vedno lepe uspehe z našimi prireditvami. Torej čas je zopet tu, da se malo požurite za svojo korist.
Torej na svidenje v nedeljo zvečer, novembra!
Pozdrav,
pa doma iz vasi Višnje, fara Ambrus na Dolenjskem. Schif-flerjeva družina ima dva sina in štiri hčere, vsi so člani naše dične Jednote. "i
Novi bolničarki iskreno čestitamo, tako tudi njeni materi. Mladi bolničarki želimo za-jedno mnogV) uspeha v tem lepem poklicu. John Prah. -o-
Joseph J. Nanut, tajnik.
motor* BUY
UNITED STATES
ONDS
AND
STAMPS
HITRO NAPREDOVANJE MARLJIVEGA PROSTOVOLJCA
Naš predsednik glavnega porotnega odbora KSKJ, brat John Dechmaji nam poroča sledeče:
"Ravno danes, 26. oktobra, sem prejel poročilo, da je bil moj sin George Clarence, član naše Jednote, promoviran za Staff Sergeanta ali štabnega narednika. On je šel prostovoljno k vojakom meseca decembra lanskega leta.
Naj prvo je bil na Kessler Field v Biloxi, Miss.; tam je graduiral kot 'ground mecha-nic' Army Air Corps. Potem je bil poslan v Santa Monica, Cal., tam je zopet graduiral kot 'Air mechanic,' potem je bil pislan v Savannah, Ga., kjer je bil zopet v šoli, in od tam je bil poslan v Panama City, Fla., v Tyndall Field, v 'Gunner school' in je sedaj graduiral kot Staff Sergeant. Zdaj je zopet v Savannah, Ga., Hunter Field, pa bo šel še v šolo in sicer kot 'pilot cadetV'
Naše čestitke našemu vrlemu novemu štabnemu naredniku bratu George C. Dechmanu ter njegovim sorodnikom.
apel na voznike
t
Na kavčuku lahko varču-jete in pomagate dobiti to vojno, ako boste ravnali po sledečem:
1.—Vozite	samo tedaj, ako je to absolutno potrebno.
2.—Ne	vozite nad 35 milj na uro.
• , 3.—Avtna kolesa naj bodo vedno dobro napolnjena z zrakom.
4.—Večkrat	jih dajte pregledati.
5.—Naj	se vozijo z vami se drugi.
William M. Jeffers, direktor za kavčuk.
Razne prireditve Jednotinih društev
S. novembra zvečer po cerkveni
pobožnesli: Dobrodelna slikovna predstava kadetinj društva sv. Helene, št. 193, Cleveland (Collinvvood), O., v šolski dvorani. Vstopnice 25 centov.
8. novembra: Martinov večer društva sv. Jožefa, št. 57, Brooklyn, N. Y., v dvorani Slovenskega doma na 253 Irving
Ave.
15. novembra: Plesna veselica društva St. Francis, št. 236, San Francisco, Cal., v Slovenski dvorani na 2101 Mariposa
St.
24. novembra: Društvo Marije Čistega Spočetja, št. 81, Pittsburgh, Pa., 45-letnica obstoja in blagoslovitev bandera. Program v Slovenskem domu na 57. cesti.
Ostala društva, ki imajo to sezono tudi kakšno prireditev na programu, naj narr ir volijo naznaniti.— UrniJniAiv«»
Rev. K. Zakrajšek:
Prokletstvo narodnega
izdajalstva
• ______ '
' Revna dolenjska mati je dala svojo hčerko v Ljubljano v višje šole. Ljubila jo je, da je sama stradala, da ji nudi boljšo bodočnost. Sama je bila strgana, da jo je oblekla kakor njene tovaršice, da bi je ne bilo sram med njimi. Prišla jo je mati v svoji ljubezni obiskat. Slučajno ji je prišla naproti s svojimi tovaršicami na cesti iz šole. Mati se ji ljubeznivo nasmehne, vsa srečna, da jo vidi. Hči se je sramuje radi njene revne obleke. Mati ji seže v roke in jo ustavi. Hči vsa rdeča v obraz, komaj da ji da roko, jo kratko odpravi, češ, da se ji mudi, da se bosta že doma videli. "Kdo je ta revna ženska?" jo vprašajo tovaršice.
"Naša dekla," pravi grda nehvaležna hči.
Kajne, kako grdo! Izdajstvo lastne matere!
So tudi narodni grehi, to je grehi proti narodu. Takih grehov se nihče ne spoveduje v spovednici, ker ne čuti za nje pred Bogom moralne odgovornosti. Vendar so pa ti grehi veliki, v gotovem smislu večji kot moralni grehi, namreč v svojih posledicah in kaznih, ki jim nujno slede. Med temi grehi je največji—narodno izdajstvo.
Vsi imamo svojo telesno mater. Vsi imamo pa tudi skupno mater—svoj narod. ' Bog je družino človeškega rodu razdelil po narodih. Sv. pismo pripoveduje, da se je to zgodilo pri babilonskem stolpu —simbolu človeškega napuha. Takrat je "zmešal jezike lju dem," to je, razbil je enotnost človeške družine in jo razdelil v narode—za kazen za rfjih na puh. Da je res kazen, človeški rod še nikdar ni tako strašno občutil na sebi, kakor čutimo danes.! Vendar narod je tukaj. Vsak človek se rodi v družini za družino, pa tudi v narodu za narod, ki je samo družina v velikem.
Kakor je pa človek po svoji naravi povezan s svojo družino z vezjo naravne ljubezni, z vezjo skupnega življenja, skup nega veselja, skupne sreče, pa tudi skupne nesreče, gorja in trpljenja, torej z vsemi krvi tako in prav z istimi naravnimi vezmi je povezan tudi s svojim narodom. Prav iste dolžnosti katere ima zato do svoje družine, ima tudi do svojega naroda Celo življenje je in ostane član te družine, pa naj gre kamor koli po svetu. Zato nosi tudi do smrti njeno ime, pa naj si ga še bolj potujči. Pri Kova čevih sem bil i*ojen in Kovačev sem in bom do smrti, pa naj stokrat rečem, pišem, trdim morda celo prisegam, da sem Zidarjev. Nisem in nikoli ne morem biti.
Prav enako je tudi z narodom.
Slovenec sem rojen, sloven ska kri sem, Slovenka je moja mati, pa naj stokrat rečem, pi sem ali prisegam, da sem na primer Nemec ali kaj drugega, pa naj še bolj svoje slovensko družinsko ime spačm ali potuj-čim. Lahko sem Nemčur,, lah-Madjaron, lahko Italijanaš. Nemec, Madjar, Italijan nikdar. Samo izdajalec lahko.
"Naša dekla	lahko re-
čem o svoji materi — narodu sramotno in podlo in ga zatajim, toda mati ostane mati, četudi zavržena. Lahko se pišem Sacreischegg, ali Sacrajsconi, ali Zakrajoffy, vendar pa je edino »pravo moje ime in bo ostalo do smrti le Zakrajšek.
Večji narod, bogatejši, uče-nejši, bolj kulturen, izobražen, torej ženske, lepše oblečene, kakor mali reven slovenski narod. Vendar mati-narod je samo ona. Vse to so lahko samo Judeževi groši, s katerimi prodam svojo kri, svojo mater,
svoj narod. To je greh nad narodom. Velikost tega greha pa jasno kaže v posledicah za narod.
Juda iz Škarijote je izdal svojega voditelja Kristusa. Ni ga pravzaprav prodal, ker ga ni mogel, saj ni bil on njegov neomejen gospodar. Iz lahko-mnosti po denarju je prodal Kristusovim sovražnikom samo informacijo, kjer ga bodo tiste nevarne dni najlažje brez hrupa in odpora ljudstva zagrabili, namreč v tihi noči izven mesta no Oljski gori. Pa posledica? Smrt na križu njegovega voditelja in učitelja, samomor na vrbi zanj!
Kakor je bridko, moramo vendar priznati tole:
V Sloveniji so naši sovražniki, ki sedaj križajo naš narod na strašni njegovi Kalvariji, tudi dolga stoletja iskali Judov, izdajalcev, jih vzgajali in dobro plačevali, Slovence, ki so zatajili svojo kri, svoj narod, se ponemčili, poitalijančili, po-madjarili. Koroška, Štajerska, vsa Slovenija jih je bila polna. Nemčurji, Italijanaši, Madja-roni smo jim dejali. Za judeže-ve groše, za dobre službe, za razne koristi, so prodajali svojo kri, svoje malo teptano revno in stiskano mater—svoj narod. Sramovali so se ga in— postali narodni izdajalci. "Na: ša dekla je ..." so dejali sramotno in grdo.
Toda posledica? Današnja strašna Kalvarija slovenskega naroda, današnji potoki slovenske krvi in morje solza in gore trpljenja! Ti odpadniki so pripravili svojemu izdanemu narodu današnji križev, strašen križev pot na strašno Kal vari j o. Še v desetem stoletju smo bili Slovenci vse od Benetk do Tirolske, do Bfatnega jezera, do Pole. Danes? Potuj čeno z izdajstvom lastnih bratov, z izdajstvom sinov in hčera lastne matere. Vsi ti so bili predhodniki Hitlejervih, Musolinija, Madjarskih tolp. Posebno zadnja leta pred napadom na Jugoslavijo. Imeli smo jih vsi Jugoslovani v uradih pri vladi v Belgradu, imeli doma pri banovinskih uradih in med narodom. Vsi so pripravljali pot sovragom.
Imamo jih še danes. Raje Hitler tkakor brat Srb. Raje Avstrija kot Jugoslavija! Raje mala »neznatna državica Velika Srbija, kot močna velika država Jugoslavija, z enakopravnostjo treh ali celo štirih bratov, kot pa skupaj s katoli-Slovenci in Hrvati, ali pravoslavnimi Srbi. In tako dalje! Izdajstvo matere!
Toda Juda izdajalec ni obsodil svojega Voditelja k smrti! Še manj ga je on pribil na križ, Judje so ga celo hoteli oprostiti krivice in so kričali, da "naj njegova kri pride na nje in na njihove otroke," pa ga niso mogli. Začutil je na sebi vso kriv do svojega izdajstva in se obesil. Nemec, Italijan in Madjar morijo danes $lovence, ne morijo ga ti njegovi izdajalci
Ta kri gotovo pade s strašno težo na te narode in se bo na njih izmaščevala, kakor se je Kristusova kri nad židovskem narodom. Toda s tem pa ne rešijo odgovornosti vseh onih na ših izdajalcev, odpadnikov, nemčurjev in madjaronov, ki so temu s svojim izdajstvom pripravljali pot.
Da, je zastonj in je jasno: Vsak dpadnik bo odgovoren svojemu narodu za svoje izdajstvo! Zločin je nad svojim narodom, katerega težo bo nosil odgovornost zanj pa
v nov ameriški narod. Nesimo v ta novi naro^ veliko zvestobo s tem, da bomo rekli zvesto in ponosno: Amerikanec sem slovenskega rodu.
-o-
Louis Adamič:
Janezek
Pred desetimi leti sva bila z ženo v Jagoslaviji. Poleti sva bivala nekaj časa ob Bohinjskem jezeru, v prekrasnem kraju najsevernejšega dela moje rojstne Slovenije. Hodila sva na dolge izlete po planinskih stezah. In nekega dne sva prišla do ozkega prelaza med dvema vrhovoma. Pot je vodila v dolino, ki je ležala tako vabljivo pred nama, da sva se napotila po stezi navzdol in dospela do vasi Dražgoše.
Dražgoše so ena izmed večjih slovenskih vasi: nekako osemdeset hiš s približno štiri-stopetdesetimi prebivalci. Staro naselje. Vaščan, ki sem z njim začel pogovor, naju je ponosen peljal v cerkev, da nama je pokazal zlate baročne oltarje z letnico 1658.
Večina vaščanov je bila revnih, toliko, da so se preživljali. Toda vas je izgledala zelo ljubeznivo. Na vseh oknih so rast-le rože v lončkih, največ rožmarin in nageljni. Tudi najrevnejša kočica ni bila brez njih. Kosilo v vaški gostilni je bilo dobro. In Vsi vaščani, ki sva prišla z njimi v dotiko, so bili nekako prijetno vznemirjeni, ker sva bila Amerikanca. Govoril sem z Dražgošani, ki so imeli svojce v Clevelandu, blizu Pittsburgha in na Iron Range v Minnesoti.
Najlepše trenutke svojega izleta v Dražgoše pa sva doživela, ko sva se poslavljala od vasi. Po poti sva srečala majhnega fantka, ki je stopil pred naju, pogledal kvišku in se nasmejal. Star okoli štirih let, čvrst, rdečih ličk, s šopom svetlih las, je bil živa podoba zdravja. Oblečen je bil v srajco iz domačega platna, ki je bila zjutraj čista, tisti hip pa ne več. Hlače so bile zavihane in so mu segale ravno do pod kolen. S svojimi bosimi nogami je gre-1 po globokem cestnem pra-
Spomladi 1. 1941 so Nemci in Italijani pregazili Jugoslavijo. Razdelili so si jo med seboj in nekaj časa kasneje sem izvedel, da so Dražgoše pod nemškim jarmom. Več mesecev kasneje sem po skrivnih potih začel dobivati poročila o tem, kaj se godi v moji stari domovini pod sovražnikovim gospodarstvom. Poročila o nasilju in uporih, o strahovladi in gueriljskem junaštvu.
Poročila, ki me dosežejo, navadno govore o dogodkih, ki so se vršili za dva meseca do enega leta nazaj. Med tistimi, ki so prišla pred kratkim, je bila tudi vest, da so Nemci pozimi razdejali Dražgoše.
Na starega leta dan, t. j. 31. dec. 1941, je prišla v vas večja četa guerilcev. Pribežali so pred strašnim mrazom s planin in se naselili po raznih vaških poslopjih. Zavzeli so na ta način vas in čeprav so se vaščani dobro zavedali nevarnosti, so jim mnogi izmed njih pomagali.
Nemške čete so bile nastanjene okrog pet kilometrov proč. Devetega januarja, najbrž takoj, ko so izvedeli za geriljce v vasi, so Nemci pričeli streljati s topovi na Dražgoše. Streljali so dva dni in so porušili tretjino hiš in gospodarskih poslopij.
Ko se je topovski napad začel, je mnogo ljudi bežalo, največ žene in otroci. Večina izmed njih, ki so zbežali ob začetku dražgošice tragedije, se je napotila proti planinam in zmrznila v visokem snegu. Spomladi, ko je kopnelo, so našli njih trupla. Tri majhne otroke so našli daleč proč od drugih, očivdno so bežali posebej in zašli.
Večina ljudi pa je ostala, morda z mislijo, da bodo branili svoje domove.
V nedeljo, enajstega januarja, je nemška pehota s pomočjo tankov, oklopnih a\tomobi-
Bojim so, da je mrtev. Toda, v nasprotju z vsakim upanjem, se vendar nadejam, da je živ. V njegovem obrazu pred desetimi leti, v odkritem pogledu njegovih sinjih oči, v lirični nežnosti kretnje, s katero je podal Stelli prašni cvet, je bilo bistvo, duša in upanje Slovenije!
-o-
Glasbena kultura med primorskimi Slovenci
Častitljiva priča
Ljubljanska državna knjižnica hrani dragoceno in častitljivo pričo za našo slovensko narodno pesem na Primorskem. To je drobna, majhna knjižica "Vocabolario italiano e schi-auo," tiskana 1. 1607. v Vidmu ki jo je napisal servit, redovnik hlapcev B. D. Marije Fra Gre-gorio Alasia de Sommaripa iz slavnega našega samostana sv
skem pred več ko 400 leti. Pričakovati smemo, da nam bodo nadaljnje znanstvene preiskave Gallusovih kompozicij prinesle še marsikatero zanimivo razkritje.
Od pamtiveka
Ivan Trinko piše v Cerkvenem glasbeniku o Beneški Slo-Veniji: "Po slovenskih cerkvah je bila od starih časov v navadi slovenščina, še zdaj se je ohranila marsikatera melodija z dotičnim besedilom, ki sega precej nazaj v stare čase, saj je očividno gregorijanskega značaja in izvora. Tako na primer pesem za božič, za velikonoč, za sv. Rešnje Telo in še kaka druga. Ljudstvo prav rado poje v cerkvi tudi pri tihih mašah iii v tem se povsem odlikuje od Furlanov."
Ko še ni bila rojena italijanska narodna pesem, ker še ni bil ustvarjen niti še italijanski
Ivana pri Devinu. Umrl je le- Jezik in 30 Predniki današnjih
ta 1626. Knjižica vsebuje: kratka navodila za učenje slovenskega jezika s pomočjo razgovorov, očenaš, zdravomarijo, veroizpoved, božje in cerkvene zapovedi in kar nas tu najbolj zanima, dodatek nekaterih "duhovnih pesmi, ki so jih ta ljudstva običajno pela o večjih slovesnostih cerkvenega leta."
Takole začenja pesem o desetih božjih zapovedih: Kir ochie u nebu priti, Ta ima ocra-niti Tie desset zapouedi . . .
Za božič so pa tako le prepevali: Ta suetla sueisda ta je rasla — za ono stran chierne gore; — ona nam sueti siroco, — siroco inu vissoco . . .
Razveselili se boste znane velikonočne, ki so jo tedaj že peli: Jesus je od smerti ustau (rd soie britke martre . . .
Značilno je to, da ima Fra Gregorio v svoji zbirki pesem, ki jo navaja tudi Primož Trubar v. svoji pesmarici iz leta 1584, in sicer dobesedno enako, samo z različnim pravopisom.
Italijanov še samo latinske pesmi prepevali po svojih cerkvah, je že davno po Primorskem živela slovenska narodna pesem. To nam je že danes dovolj jasno, a ko bo znanstveni študij naše narodne pesmi še bolj napredoval, ko bo izvor napevov in motivov strokovno dovolj preiskan, nam bo veda dala še mnogo več dokazov na razpolago, da bo moralo biti vsakemu treznemu človeku še bolj jasno da je zemlja ,kjer se je skozi
gova žena pa, no . . Umolknili so. Nihče ni hotel več povedati.
' Zasmilila se mi je. Spominjam se je velike, močne, zagorele; rjave oči je imela in čm-kaste lase in je med delom znala pesem zapeti in pravljico povedati. Otroci smo jo imeli radi in menda je tudi ona nas ljubila. Za Gašparčevo hišo je delala in skrbela, kot bi bilo njeno, zato jo je rajni gospodar visoko cenil.
Kmalu potem sem nekega večera, ko je zarja za gorami že ugašala, šla na pokopališče, na grob svoje matere. Nisem bila dolgo tam, pa sem videla, da je ob Gašparčevem grobu obstala ženska. Uganila sem, da je Magda. Malce sključena je bila in sivih las. Molila je dolgo, potem se je sklonila, utrgala plevel in šo rožam zalila, šla sem k njej.
"Dober večer, Magda.! Dolgo se že nisva videli. Kako ti je ? "
"Tako, tako. Ko bi bila zdrava, bi že bilo, tako pa ni prida. Bolezen in starost je dvoje neprijetnih reči. No, pa saj bom kmalu šla za temi." Pokazala je z roko na grobove. "Rajni Gašparec je bil močan in postaven, pa ga je kar hitro pobralo."
"Ali velikokrat prideš na njegov grob?"
"Vsak dan proti z menoj. Moje bil vedno dober z menoj. Mo-
štirinajst vekov razvijala in j ram mu rože zaliti in zanj mo-
lov in težkega topniškega og-:
! To je oinkoštna:
Pridi k nam Bug sueti Duc, Naponi sarza tuie vernic gliudi,
rj
škimi kot s
narod,
vsakdo sam. Potoki slovenske krvi, morje slovenskih solza, gore slovenskega trpljenja danes, požgane slovenske vasi, stotisoče izgnancev sužnjev po tujih deželah pa strašno kriči o prokletstvu narodnega izdajstva!
Mi, tudi v Ameriki smo postali državljani te velike naše
Isn't he wonderful!" je rekla Stella.
Deček ni razumel njenih be-ed, razumel pa je dobro, da sva ga vesela. Jamica v njegovih ličkih je trepetala.
Kako ti je ime?" sem ga vprašal slovensko.
Janezek," je odgovoril. Ja-ne-zek," je ponovila Stella počasi.
"To je isto kakor Johnny v Ameriki," sem ji povedal.
Deček naju je bil očividno že videl v vasi in je vedel, da sva Amerikanca.
"Moj stric Janez je v Ameriki," je rekel.
S Stello sva ga tiho gledala. Njegove velike modre oči so bile jasne kakor zrak in voda. Samo se mu je smejalo, samo zato, ker je bil živ in zdrav in vesel sebe in drugih.
Hitro je pogledal okoli sebe: ob cesti je rastla cvetlica. Sklonil se je ponjo, jo s svojimi okroglimi prstki naglo nekoliko obrisal prahu in jo ponudil Stelli, ki je bila ganjena skoraj do solz. Potem pa je v nenadni zadregi zaklical: "Zbogom —!" in odbežal.
V hotelu ob jezeru je Stella postavila cvet v kozarec vode. Namenjena sva bila, da pojde-va še v Dražgoše. Pa nisva šla: različne zadeve so nanesle tako, da je bilo najino bivanje v severni Sloveniji prekratko.
Stella je vzela cvetko iz vode in jo stisnila v knjigo. Še vedno jo ima. V teh desetih letih sva se mnogokrat spomnila srečanja z Janezkom in premšljeva-la, kaj je z njim. Stella je vedno računala: "Sedaj mora bi-
su01u
Troshtai nas Bug, sueti Duc, Ta chiast, inu cuala ta bodi Bogu dana. Alleluia. alleluia.
nja izvedla celoten napad na Drnčscše. Geriljei so borili.
dokler so se mog*i. Ubili in ra- j Resghi oggh toie lubezni nili so okrog sto Nemcev. Imeli! p0 tie toic zapouidi pa so samo v najvišje ležečemu j Kir smonnnoghega slact delu vasi nekaj strojnic in mo- | Je?sica, i folc. rali so misliti na umik. Umi-j pripravi nas Bug na tu viru kali so se, dokler niso morali j zapustiti tudi najvišje ležečih1 hiš. Bežali so proti planini in z njimi, vaščani, ki so se borili ob njihovi strani.
V 'vasi pa je ostalo še precej i ljudi. Nemci so zbrali vse odrasle moške in vse dečke nad štirinajst let, jih gnali na župnijsko dvorišče in jih takoj po-strelili.
Ženskam so Nemci ukazali, da morajo znositi iz hiš vse, kar ima količkaj vrednosti. Vzeli so vse s seboj. Odtrgali so zlate baročne oltarje s cerkvenih sten in odpeljali tudi te. Živino so poklali in poklano naložili. Prazne hiše, skednje in kozolce so požgali.
Kdor je pokazal le najmanjše znamenje odpora, najsi bo ženska ali otrok, so ga takoj ustrelili. Vas je bila obkrožena od nemških čet in vsak poizkus bega je bil nemogoč.
Ženske in ottfoke so zgnali skupaj. Kaj se je z njimi zgodilo, poročilo ne pove, razun, da jih je nekaj našlo zavetje v okolici.
Poročilo ne pove natančnega števila mrtvih; samo na župnijskem dvorišču je bilo ustreljenih nad štirideset moških.
"Janezek!" je vzkliknla Stella, ko sem ji povedal o teh strašnih dogodkih.
Poročila ne povedo imen Dražgošanov, ki so umrli ali pa onih, ki so morda še živi, in midva ne moreva izvedeti, kaj se je zgodilo z Janezkom. Morda je zmrznil; ko je bežal z ostali«-mi v zasnežene planine. Ali pa je bil ustreljen na župnijskem
dvorišču	..__— -	.
ano računam: ocu«j	, Ako je *e živ, mora biti star (Italiji, smemo iz te^ sklepati,
ti star šest let," - "sedaj jih j nekako Štirinajst let. Morda | da se je napev duaSnje' stali državljani te velike nase mora biti osem," - "sedaj jih pa je ušel z geriljei iz vasi tik ne pesmi šel sem -^ nove domovine. Vtapljamo se I je deset," - "dvanajst" ... 1 predno so jo zavzeli Nemci. I gmajnico prepeval po m
Primož Trubar da tej pesmi naslov "V^etus Slavorum veni sanete Spiritus," kar pomeni, da so jo Slovenci od starih časov peli v narodnem jeziku. Če jo tudi Fra Gregorio navaja, je tp za Primorce dovolj jasen dokaz da so se že od starih časov hranili iz istih kulturnih zakladov kakor vsi ostali Slovenci.
Čez 400 let »tar napev V Cerkvenem glasbeniku leta 1938 je Ludovik Zepič objavil zanimivo študijo, v kateri dokazuje na podlagi vzporednih primerjalnih zgledov, da je Jakobus Gallus za skladbo št. XXXIV v IV. zvezku svojega dela "Opus musicum" uporabil kot motive odlomke naše primorske narodne pesmi "šel sem, šel, čez gmajnico." Takrat v 16. veku je namreč vladal običaj, da so skladatelji za svoje skladbe uporabljali motive iz tujih napevov. Tudi naš rojak Jakobus Gallus (Petelin), se je enako držal te navade in pri raznih njegovih skladbah so latinski, francoski in drugi viri dokazani. Čudrio bi bilo, da Slovenec ne bi uporabil tudi kak domač napev. Zdi se, da se je s tem člankom Zepiču posrečil dokaz, da se najdejo v Gallusovih skladbah tudi sledovi slovenskih napevov. Potemtakem bi bila omenjena pesem čez 400 let stara. Ker je pa že zelo verjetno, da se je Jakobus Gallus rodil na št. Viški gori in da je dobil prvi glasbeni pouk v
kjer še danes bujno živi, da je ta zemlja slovenska zemlja.
Slovenska narodna pesem na Frimorskeni nam je tedaj nad vse dragocen spomenik in jasen dokaz za naše pravice do teh od Italijanov po krivici pod-jarmljenih krajev. — David Dcktorič v "D. ž."
-o-
F. G.:
Do konca zvesta
Poznala sem jo že od mladih let. Ko sem bila še čisto majhna ,sem včasih tekala za njo in jo klicala: "Magda, Magda!" Vselej se je ozrla in me počakala ter pokramljala z menoj; meni pa se je tako neizrečeno dobro zdelo .
Potem sem morala od doma. Zabrisal se je spomin na domačo vas, na gospodarje in otroke in tudi na njo. Zabrisal se je, a ugasnil ni. Ko sem se spet vrnila med svojce, je mladost oživela do zadnjih potankosti v stoterih in stoterih odtenkih. Marsikaj se je v vasi spremenilo v letih moje odsotnosti. Stari gospodarji so izvečine pomrli, nekdanji otroci so že postali gospodarji. Pri nekaterih hišah je nesreča gostovala v tem času, pri drugih spet je sreča vasovala. In vendar je vas ostala vas, ista drobna, bela, med drevjem skrita, kot bi se bela golobica skrivala pred jastrebom.
. t< Ko so mi pripovedovali o novicah in mi je v spominu oživela mladost, sem vprašala tudi po njej: "In Magda?"
"Magda, ah," so rekli. Moje vprašanje jim ni bilo ljubo.
"Kaj je z njo?"
"Kaj? Reva je. Postarala se je in hudo ji je, ker delati ne more več. Vrhu tega jo pa še bolezen muči. Stari Gašparec je umrl, mladi pa, oh, se je nesrečno oženil. In ker je bil že od nekdaj bolj delomržnež kot delavec, se za gospodarstvo ni posebno brigal. Gozdove je iz-sekal in njive zanemaril. Danes stoji ob robu poloma. Magdi pa je hudo, ker je bila celih
...	ir ~ i a oto.
trideset let pri hiši. Ko je sta ri umrl, je sicer še ostala in je varčevala in pazila na vse, na kar ihladi ni. Tudi, ko se je oženil, je še ostala, toda nova gospodinja ji ni bila naklonjena. Odrivala jo je in odrivala. Ni ji bilo mar, da je hiši zvesto služila trideset let in da je tu pustila vse svoje moči. Tako dolgo je brskala nad njo, da je Magda odšla. Zdaj živi pri svojem nečaku in je prav za prav reva. Bolna je, nečak in nje-
liti. Veliko, veliko kruha sem pojedla pri njegovi hiši."
"Pa saj mladi tudi skrbi za očetov grob, ali ne?"
"Mladi?" Se je začudila. "Ne, kolikor vem, Pozabil je na očeta in na njegove nauke, pa mu zato tudi gre rakovo pot." Umolknila je. Videla pa sem, da si je skrivaj obrisala solzo. Zvesto* kakor je bila, jo je bolelo Dropadanje domačije.
Čez nekaj mesecev so zazvonili vsesvetski zvonovi. Že pozno zvečer sem šla znova na grob svoje matere. Lučice so tu pa tam še brlele na grobovih. Venci in šopki rož so dehteli prav tako kot ob mrtvaškem odru moje matere. Mrak se je že zgostil in rahel dež je pršil. Od cerkve sem pa se je čulo ubrano zvonjenje. Na pokopališču ni bilo več ljudi, samo ob grobu Gašparca sem videla klečati žensko. Spoznala sem Magdo. Pravkar je prižgala svečke in tiho molila.
Skupaj sva odhajali s pokopališča. •
"Veš, Francka, veš, hudo mi je, ker se domači tako malo brigajo za njegov grob. Pa tega ni zaslužil, ni zaslužil," je tiho potožila in dostavila: "Pa saj dolgo tudi jaz ne bom več. Stara sem in smrt bo prišla pome."
Res je še tisto zimo umrla. Pa so vedeli povedati, da je do zadnjega skrbela za gospodarjev grob in da ji je bilo do solz hudo, ko je tisto zimo, malo pred njeno smrtjo, mladi Gašparec zapravil domačijo.
Kadar pridem na praznik Vseh svetnikov na pokopališče, vselej obiščem tudi njen grob in vedno znova občudujem veliko moč njene duše, ko je kljub vsemu ostala tuji, domačiji zvesta do konca.	, - N
-o-
ANEKDOTA
Grof Sandor, ki je bil na Dunaju po svoji originalnosti dobro znan, je bil poročen s hčerko malo priljubljenega ministra Metternicha. Ko so leta 1848 povsod kazali revolucionarni pojavi, se je neke noči oglasil' s postelje k oknu in je videl na cesti pred hišo množico ljudi, ki so razgrajali. To ga pa ni motilo, odprl je okno in zaklical množici, če je mačja godba namenjena njemu ali njegovi ženi—zakaj poznala je svoje Dunajčane.
• "Ženi," se je oglasila množica.	41 1
"Počakajte nekoliko!" je zaklical grof, "potem grem pa tudi jaz na cesto."
il CCwmr
OFFICIAL OR0AN OF AMD FDHLJBHiro BT TH« ORAND CARNIOLIAN SLOVENIAN OATHOLIO UNION of tU« U. H A-m the interest of the Order	_
•UT BT. CLAIR AVKNUE
OUrVKLAND. OHIO
S8U
of subscriptlan:
Far member«, yeariy..
.10.84
Ooontrles...
_liso
___is.no
»88
PRHE ČLANOM-VOJAKOM
Nemogoče si je nam predstavljati srčne občutke in položaj kakega vojaškega novinca ali rekruta, ko se prve dni nahaja v svojem taborišču, še vedno misli na svoje drage doma, od katerih se je morda prvič v svojem življenju tako daleč ločil. Da, bridko in žalostno je bilo njegovo slovo, ko je zapuščal rojstno hišo, očeta, mater, brate, sestre itd. Obljubili ste mu kaj pisati, kar bi ga močno razveselilo, toda zaman čaka dan za dnevom
kakega poročila od svojcev
Glede tega so morda doma pri hiši važni zadržki. Sin je edinec in ni nikogar pri hiši, ki bi mu pisal v angleščini, ker slovenščine ne razume. O, kako boli to skrbno mater! Rada bi mu v svojem rodnem jeziku pisala, tako tudi oče, pa njun sin pisma ne bo razumel. Ni pri tem direktna krivda sina, pač pa staršev, ker ga niso učili slovenščine, kar bi bili v njegovih zgodnjih letih lahko vršili, kajti sin je vedno hodil samo v angleške šole.
Lahko pa temu odpomorete. Gotovo imate kaj znancev ali sosedov, ki razumejo tudi angleško pisavo; do njih se obrnite, saj vam ne bodo te prošnje odrekli.
Oni pa, ki lahko pišete v našem deželnem jeziku, spominjajte se sina-vojaka večkrat—vsaj enkrat na teden. Kako bo pisma vesel Tako vam bo tudi kmalu odgovoril, saj mu ni treba kupovati pisemskega papirja ne znamk. Pisec teh vrstic ima štiri sinove v armadi, pa dobiva od enega sina nekje z juga sle-
hedni dan kaj pisanja.
Zdaj, ko se bližajo božični prazniki, razveselite ga poleg pisma še s kakim primernim darilom, domačim pecivom (potico) ali kaj drugim. Ne pošiljajte mu cigaret; pri tem so poštni stroški in sin lahko kupi iste v taborišču bolj ceno kakor pa vi, ker tobak vojakom ni davku podvržen. Takoj prvi mesec, priložite v pismo kak dolarček za priboljšek, kajti sin-vojak bo dobil svojo prvo mesečno plačo šele po preteku enega meseca svoje službe.
Tako apeliramo s tem tudi. na člane in članice vseh naših krajevnih društev, da naj ne pozabijo svojih sobratov, ki so v armadi, morda celo kje daleč v inozemstvu, kjer se borijo za našo domovino. Pišite jim!
10 PATRIJ0T1CN1H ZAPOVEDI ZA FRATERNALISTE
S tem, da^aši številni fraternalisti v Ameriki ali mnoge bratske organizacije že same ob sebi vršijo plemenito človekoljubno delo s podpiranjem svojih članov, (takih društev je nekaj nad 101,000) bi naši fraternalisti v teh resnih časih zaeno lahko vršili tudi važno patrijotično delo, ako bi se držali nastopnih deset priporočil ali zapovedi:
1.—Tolažite	one družine, ki imajo svoje sinove v armadi.
2.—Pišite	večkrat članom-vojakom.
3.—Priporočajte	izvrševanje patrijotizma in vdanosti do domovine tudi na svojih sejah.
4.—Sodelujte	v polni meri pri vseh civilnih obrambnih ak-ivnostih.
5.—Kupujte	vojne bonde in znamke z največjo požrtvovalnostjo.
6.—Odstranite	vso potrato in razkošnost.
7.—Prirejajte	članom-vojakom odhodnice, če so pa isti slučajno doma na dopustu, povabite jih na sejo in priredite jim kaj razvedrila. •
8.—Dajte	tudi svojo kri v vojne namene.
9.—Brzdajte	svoj jezik kar se tiče vojne da v nasprotnem slučaju s tem ne pomagate sovražniku.
10.—Borite	se napram hudobni propagandi in ustavljajte sabotažo.
Ivan Zupan:
JANEZ NEDAM
Janez Nedam-ov med nami je mnogo, čudno v življenju igrajo ki vlogo; zase živijo, — kaj briga jih svet!? Vsakdo za svojo korist je le vnet.
Naj mu berač kedaj potrka na vrata, rodnega v njem da spozna čeprav brata praznega pustil od hiše bo kar, beda beračev nič njemu ni mar.
Če ga naprosiš za malo podpore, bednemu narodu da naj pomore, Janez Nedam mu tako govori: "Jaz ne dam nič za enake stvari!"
Takih zakrknjenih src ti rojaki morda enkrat bodo v sili enaki; vsak tak sebičnež-ostal bo le sam, rekli mu bomo vsi: "Janez, ne dam!"
A srečen ni. kdor **** Baml
Odpri srce, odpri roke,
otiraj bratovske solae,
sirotam olajiuj gorJ«! ____
Kako resnične so besede našega Gregorčiča.!
Vsi Slovenci, ki nam je bila dana prilika, da smo si izbrali Ameriko za našo novo domovino, pač ne moremo zanikati dejstva, da smo resnično srečni. Srečni ne samo Zato, ker smo ušli usodi, ki bi nas drugače zadela v stari domovini, temveč srečni tudi v tem, ker nam je zadana prilika resnično pokazati svojo humanitarnost in velikodušnost pomagati onim nesrečnežem, v čijih žilah se pretaka slovanska kri, v kojih prsih bije tisto domoljubno srce, ki že nad leto dni krvavi in napaja našo domačo grudo.
Mi sočutstvujemo z našimi nesrečnimi brati in sestrami in čakamo . . . menda na čudeže!, ki naj bi preko temne noči spremenili Kalvarijo slovenskega rodu v srečno in veselo vstajenje. Zelo dobro je upati, da bo res enkrat prišlo do tega vstajenja, toda ali to zadostuje? Sami upi in sočutstvovanja danes ne pomenijo ničesar. Pokazati je potreba dejansko, da resnično verujemo v vstajenje našega križanega naroda, pokazati javno, da nas bo videl ni slišal ves svet.
5. in 6. decembra se vrši v Clevelandu Slovenski narodni kongres. Ukrepi in zaključki tega zborovanja bodo zrcalili vse, kar upamo, želimo in zahtevamo ameriški Slovenci v prid odrešitve mučeniškega naroda v stari domovini. Zadnji čas je, da se pripravimo, organiziramo in pošljemo v Cleveland čim večje zastopstvo. To velja za* vsako organizirano skupino brez ozira na politično, versko ali etično prepričanje. Cilj nas vseh je le eden—rešitev vsega slovenskega naroda v eno skupno demokratično telo pod tako vlado, kot si jo Slovenci sami požele. Jo je ena zmed garancij, ki jo vsebuje Rooseveltov in Churchillov atlantski čarter. Mi upamo, df je bil dotični čarter namenjen tudi slovenskemu narodu. In ob tem času Smo mi—ameriški Slovenci—edini, ki zamoremo govoriti za evropske Slovence.
Jugoslovanska izmejna vlada v Londonu molči o tem vprašanju kljub javnim apelom, da vključi vprašanje združitev vseh Slovencev v svoj državni program. Ako mi ne bomo edini, ako se bomo med sabo prepirali radi zadev, ki nimajo ni-kake zveze s kruto usodo, ki je že prizadela in je še v bodočnosti namenjena našemu rodu, tedaj ni t r e b a »misliti na kako vstajenje.
Memento mori!—Naša sveta dolžnost je paziti, da se Mona-kovo ne ponovi! Da apizarji ne bodo položili Slovenije na Marsov žrtvenik, kot so pred par leti Čehoslovaško. Čitajte in poslušajte, kaj se godi, in do-dobro premislite! Temni oblaki se zbirajo, nevihta prihaja, ki ne prinaša drugega kot črno usodo naši mučeniški zemlji. Mogoče je še čas, da zbirajoče oblake odvrnemo. Mogoče bo baš ta Slovenski narodni kon-
Slovenski narodni kongres in delo za JPO
Gorje mu. a * bhm sam! Ruskemu vojnemu relifu. Vsak '	'' cerit, ki ga boste žrtvovali v ta
namen, ho porabljen za največjo doobrodelnost. Poročila iz ruske fronte, kakor tudi izjave glavnih voditeljev 'zavezniških vlad, jasno dokazujejo, da danes Rusija bije vojno za vse zaveznike. Cim delj časa odbijajo hrabre ruske čete sovražne napade nacifašističnega monstra, toliko več časa imajo zavezniki za potrebno oboroževanje in priprave za drugo fronto—in končni poraz naših skupnih sovražnikov. Torej vsaka pomoč za zdravila in druge potrebščine ruski armadi pomeni isto kot direktna pomoč našim lastnim ameriškim vojakom.
Vsi prispevki, ki jih zbira Jugoslovanski pomožni odbor so namenjeni za pomoč našim nesrečnim ljudem v okupirani Sloveniji. Nemogoče je popisati grozni položaj in tragedijo, v kateri se nahajajo oni, ki še žive doma, ali so razkropljeni širom Evrope, brez hrane obleke, kurjave, strehe in zdravniške oskrbe. Človeku se mora krčiti srce, ko čita o nečloveškem postopanju z moškimi, ženskami in otroci. Pobrali so jim vse, mnogim tudi življenje, ako so prikrili kako malen kostno vrednost, ki bi znala koristiti krutemu sovragu. Moške po sili mobilizirali v vojno proti svojim zaveznikom, dekleta odpeljujejo v "belo sužnjost, da služijo nemoralnim namenom "novega reda."
Ostali morajo delati za sovražnika, drugače je "petelin v strehi," ali pa ropota strojnica. Na stotine fantov in mož jc ušlo v gozde, kjer se potikajo kot divje zveri, nevedoč, kedaj jih* zadene sovražna krogla. Podtalska poročila, ki jih dobi vajo naši organi v Londonu in Ameriki, povedo vse to, in še več.
In kaj naj mi storimo? Vsa i toliko, kot prosi Gregorčič: "Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirotam olaj šuj gorje!"
Na našem programu 15. no vembra bomo imeli dobre pevske in muzikalne točke, kot glavnega govornika pa pred sednika Jugoslovanskega po možnega odbora, brata Vincent Cainkar j a. Prireditve se znata udeležiti tudi tajnik Joseph Zalar in blagajnik Leo Jurjovec. Zastopana bodo razna pevska društva, solisti in druge zanimive točke. Za ples bo igral Pucljev orkester. Rojaki, pokažite, da imate odprta srca in roke! Posezite po vstopnicah in darujte kolikor največ največ morete, da bomo tudi mi Southčkažani pokazali, da smo vredni sinovi slovenske matere da čutimo potrebo dejanske pomoči nesrečnežem v stari- domovini.
South Chicago, Rosland, Pullman, West Pullman, Hege wisch, da—vsi Slovenci v Chicagu! Na dan 15. novembra! Za publicijski odbor:
Mirko G. Kuhel. -o--
Mezdourni zakon ščiti milijone delavcev
Office of War Information Wa8hington, D. C.
V Ameriki se demokracija gres tisti veliki zvon, ki bo po- udejstvuje na razne nočine magal odgnati to hudo uro.
Slovenci! Izvolite dobre zastopnike in jih pošljite na kongres!
Podružnica št. 3^-JPO, SS v South Chicagu se pri pridno pripravlja za svojo prvo prireditev, ki se bo vršila v Hrvatskem domu dne 15. novembra. Razni odbori so na svojem delu, in kot kažejo zadnja poročila, je upati na veliko udeležbo in dober moralni in finančni uspeh. Kot je znano, je čisti dobiček namenjen Jugoslovanskemu pomožnemu odboru in
ponosna tradicij« in razne modre postave jo obsevajo.
Vera v ono pravičnost in poštenost, ki jo nazivarno "fair play," in prepričanje, da je vsakdo upravičen do dostojnih živijenskih standardov, je tu globoko vkoreninjena. To je razlog, zakaj je kongres Združenih držav, ki direktno zastopa vse ljudstvo, vzakenil razne napredne postave.
Izmed teh zakonov se x odlikuje takozvani Fair Labor Standard Aet, bolje poznan pod imenom federalnega zako-
na o mezdah in urah (Wage and Hour Law). Vsled tega zakona morajo delavci, ki so zaposleni v meddržavni trgovini, oziroma v produkciji blaga, namenjenega za meddržavno trgovino, dobivati ne manj kot 30 centov na uro in za vsako uro dela čez 40 ur na teden morajo dobivati ne manj kot pol-drugikrat toliko, kolikor dobivajo za redni čas. %
Na tak način osnovne določbe ustanavljajo zakoniti minimum $12 plače za teden 4Q ur dela—to sicer ni bogvekaj v tej deželi, zlasti ne v teh časih, vendarle ta minimalna mezda
imela za posledico znatno večje plače za mnogo tisoč delavcev, ki so bili na dnu gospodarske lestvice. Podvojila in potrojila je njihove plače, kar dostikrat pomenja razliko med boleznijo in zdravjem, med slabo prehrano in redilno jedjo.
Ni mogoče navesti števila delavcev, katerih plača se je povečala kot direktna posledica mezdo-urnega zakona, dasi njegove določbe pokrivajo sedaj skoraj 17,000,000 delavcev širom dežele. Tekom tedna, ,ki je končal 15. aprila, 1939, je pregled, napravljen od federalnega urada za delavske statistike, dognal, da kakih 650,-000 delavcev v industrijah, ki jih zakon pokriva, je zaslužilo manj od 30 centov na uro—ki je po zakonu minimalna urna mezda, začenši od 24. oktobra, 1939. Iz med teh 650,000 delavcev, da omenjamo le širše skupine, je bilo 100,000 delavcev v lesni industriji, 50,000 v bombažnih predilnicah, 30J)00 v pletilnicah, 65,000 v industriji oblačil in 20,000 v industriji čevljev. Mnogi izmed teh so bili tukaj rojeni Amerikanci/ drugi so bili tujerodci. Drugi pregledi so pokazali, da poleg zgoraj omenjenih delavcev je 150,000 sezonskih, zaposlenih v pakovanju in konserviranju svežega sadja in zelen j av, tudi dobivalo manj od 30 centov.
Ti podatki niso vzeli v po-štev obsežnega števila delavcev, ki so dobivali precej dobro mezdo na uro, katerim je pa prinesla veliko korist določba o "time-and-a-half," t. j. pol-drugikratni mezdi za vsako uro čez 40 ur. Zraven tega v mnogih industrijah so bile določene višje minimalne plače kot 30c na uro, in več kot en milijon delavcev dela v takih industrijah. Ako vštevamo člane družin dotičnih delavcev, skupno število ljudi, ki jim je mezdourni zakon koristil, znaša gotovo mnogo milijonov — staršev, samcev in samic, otrok in mla-deničev ter deklet, ki so danes toliko zdravejši vsled mezdo-urnega zakona.
Vse te koristi niso seveda omejene ne na kako pleme, ne na kak del dežele. Mezdo-urni zakon ne pripoznava ne barve, ne narodnosti in ne nikake diskriminacije pod njegovimi določbami. Kitajski delavci v San Franciscu, francosko-Kanadci v gozdovih države Maine ali špansko govoreči cigararji' v Floridi — vsi so enako-pod zaščito mezdo-urnega zakona.
Da vidimo jasnejše, kaj ta zaščita pomenja, oglejmo si na primer industrijo cigar v mestu Jacksonville, Florida, kjer se nahaja ena izmed največjih tovarn za cigare na svetu. Ta-mošnje veliko podjetje je imelo več kot 3000 delavcev, ko je tja prišel zastopnik mezdo - urne oblasti (Wage and Hour Divi-sion). Preiskava je dognala, da podjetje nI popolnoma izpolnjevalo dbločbe zakona o minimalni plači in mezdi za čezurno delo in je vsled tega dolgovalo 3,277 delavcem zaostale mezde v znesku skoraj £75,000. Ta znesek je predstavljal razliko med plačami, ki so jih delavci zares dobili, in plačami, ki bi jih morali dobiti po mezdo-urnem zakonu. Podjetje jim je ta znesek" povrnilo, vštevši plačilo $14,000 za nameščene Črnce.
Največji posamezni ček je bil za $54.47. Delavec, ki ga je dobil je s tem mogel plačati zdravnikov račun v znesku dve sto dolarjev za operacijo na njegovi ženi. Drugi delavci so poravnali stare dolgove, eden je dobil prepotrebno zobovje. Zlasti so tamošnji zdravniki bili na boljšem — dobili so končno plačilo za porod 40 otrok v
in bolj za uzakonjenjem razpo-roke in da navaja za to ravnanj« samo — tako pravi — globoko "znanstvene" razloge. Toda — ali je civilna zakonodaja sploh upravičena, razve-zovati zakonsko vez?
Zakon je za vse človeštvo tako važen, da ga je postavil Bog Stvarnik sam, mu določil jasen namen, mu potegnil natančne
enem samem mestu! Trgovci i meje, v katerih naj se udejst-in štacunarji v Jacksonville-u vuje, ga vzel v kompetenco svo-
so tudi bili srečni. Neka šivilja je vzkliknila: "Božič ni nič proti temu!" ,
Za nekega delavca je ček prišel prav v tragičnem momen^ tu, ko je bil odšel s svojo ženo v Kentucky, kjer je njena mati umirala. Povrnjene mezde so pomagale plačati stroške vožnje in pogreba.
To vse je bilo koncem leta 1939. Dandanes, kadar je delodajalec prisiljen povrniti zaostale mezde, velik del povrnjenega denarja služi za nakup vojnih obveznic. Zanimiv slučaj se je pripetil nedavno. Alvah Heslar, ki'je bil zaposlen kot nočni čuvaj v nekem skladišču lesa v Indiani, je dobil $3,100.75 v povračilo zaostalih mezd. Delal je 84 ur na teden in dobival je $14.00, kasneje $15.00 na teden.
Ko je bil vprašan, kaj napravi s tem denarjem, je ta čuvaj, katerega predniki so bili Irci in Nemci, odgovoril: i "Sedaj lahko napravim precejšnje plačilo na hišo, ki sem jo nedavno kupil, in denem ostanek tja, kjer bo najbolj koristen — v vojne hranilne bonde Združenih držav ameriških."
Obseg tako velike 3vote je seveda nekaj izjemnega, ali kar je Mr. Heslar rekel, je značilno za vse delavstvo v tej deželi w- moške in ženske, ki visoko cenijo svoje trdo pridobljene svobode in priložnosti. Za te milijone dninarjev beseda "demokracija" je simbol svobode, dostojnega življenja pod modro vlado.
-o-
Ivan Zupan:
Vojakove sanje
Mati draga, ko sinoči sem se bil k počitku vlegel, sladak sen me je zazibal — v spanju srečo sem dosegel.
Srečo to in pa veselje: Sanjal sem o Vas prav živo, poleg Vas sedel sem zopet, Vas objemal ljubeznivo.
O, kako sem bil jaz srečen, ko z menoj ste govorili, božali mi glavo, lice, ter nato me poljubili!
Iz očes veselja solze so Vam vidne tri kanile, iste jaz sem Vam obrisal, z mojimi so se vrstile —
Po večerji prav pobožno za očeta sva molila in potem do pozne ure sva kramljala, govorila.
V sobici nekdanji moji zopet sladko sem počival, šel na delo drugo jutro, v Clevelandu spet sem bival.
Danes zjutraj pa zbudim se v šotoru tukaj svojem * . . Res, najlepše sanje bile to so v vsem življenju mojem!
• ,-o-
Razporoka—odkod?
Nedavno je bilo brati v nekem listu, da živi v/i^ondonu advokat Adrian Short, je v 25 letih svojega odvetništva obravnaval — piši in reci: 85,000 zakonskih ločitev, torej 3400 na leto, 9 do 10 na dan. Strašne številk^! Na dan samo pri enem londonskem advokatu uničenih okoli 10 zakonskih zvez! In to neprestano skozi 25 let! Ali so bile to samo ločitve od skupnega zakonskega sožitja ali prave razporoke, poročilo ne pove. Vemo pa, da moderna zakonodaja teži bolj
je zakonodaje, ga povzdignil po svojem Sinu Odrešeniku v zakrament in ga obdal z bogatimi milostmi. Preden je Kristus odšel v nebesa, je postavil svojo Cerkev, ki naj nadaljuje njegovo odrešilno delo pri vseh narodih do konca sveta. Njej je izročil svoj nauk in svoje milosti, ki nam jih je pridobil, ter ji neprestano stoji ob strani, da se ne more motiti v učenju njegovega nauka in v upravljanju sv. zakramentov. In tako je izročil Cerkvi in samo Cerkvi tudi to božjo ustanovo, nauk o njej in zakrament zakona. Kakor Bog sam, tako uči tudi Cerkev, da je zakon nerazdružen. Samo Cerkev, ki ima od Boga svoje poslanstvo in oblast, ga more in sme razdružiti v božjem imenu v nekaterih redkih primerih. Če si torej to, kar je od Kristusa izročeno samo Cerkvi, samovoljno prisvaja država* je to nezakonito poseganje v božjo kompetenco, v božji nauk in v božje odredbe glede zakona, je to zloraba civilne oblasti. Ta ima pravico, urejevati nekatere zgolj svetne določbe pri ženit-ninski pogodbi, kar se pa tiče božjega razodetnega nauka o zakonu in zakramenta zakona, pa se mora tudi civilna oblast učiti od Cerkve, ker je v tem samo ona kompetentna. če bi civilna oblast učila in odrejala drugače, bi to ravno tako nič ne veljalo, kakor če bi n. pr. odredila, naj se hostije za sv. mašo pečejo iz ajdove moke in se pri sv. maši rabi namesto vina malinovec. Z vsemi postavno dovoljenimi sredstvi bi se morali podložniki enodušno upreti takemu krivičnemu počenja-nju zakonodajne oblasti.
Kako smo prišli tako daleč, ca se nekatere civilne oblasti drznejo razveljavljati, "kar je" po Kristusovi besedi "združil Bog"? To poseganje civilne oblasti v te božje resnice in pravice sloni na dveh verskih zmotah. Prva je krivoverski Lutrov nauk, da je zakon "čisto svetna zadeva" in ne zakrament ter da zato spada samo pod svetno oblast. Druga pa verska zmota razkolniških Grkov, ki so jo sprejeli tudi Lute-rani, da se zaradi prešuštva (pozneje so temu pridodali še nekaj drugih vzrokov) sme zakonska vez popolnoma razveljaviti. Civilni zakonodajalci si tega niso pustili dvakrat reči in so začeli kovati zakone o raz-poroki.
Še globlji kalni studenec teh zakonov pa je brezversko za-metanje božjega razodetja in r.epriznavanje pravic, ki jih je Bog dal svoji Cerkvi, in sploh nepriznavanje, da bi bila Cerkev kaka božja ustanova — torej zopet brezverska, oziroma protiverska načela.
Tretji vzrok: Težnja po raz-poroki prihaja od takih, ki umsko niso zajeli globoke zamisli zakona, od takih, ki iščejo v zakonu samo svojo udobnost in popolno ugodje ter se kar le mogoče otresajo vsakih dolžnosti v zakonu, zlasti pa križev, brez katerih ni nobenega stanu na svetu. To so ljudje z nizkotno miselnostjo nekdanjega ubijalca sv. Janeza Krstnika, Heroda Antipa, ki je iz grde pohotnosti živel z ženo svojega brata Filipa, potem ko je zavrgel svojo pravo ženo. To so duševni potomci angleškega kralja Henrika VIII., ki je za Lu-trovih časov odslavljal kar zapovrstjo eno ženo za drugo in se zopet "poročal" z drugimi. Kaj je storila tedaj Cerkev?.
(Dalje na 6 strani)
OLAVNI URAD: 351 N. CHICAGO ST., JOLDR, ILL Telefon t glavnem urada: JoUet MM; stanovanje gl. tajnika: MCI. Od ustanovitve do 30. septembra, 1942 znala skupna izplačana podpora $8,481,944
Solventnost 127.24% OLAVNI ODBORNIKI ČASTNI PREDSEDNIK: FRANK OPEKA. NORTH CHICAGO, ILL. Glavni predsednik: JOHN OBRH. 117 Bast "O" St. Pueblo, Oota. . Prvi podpredsednik: JOHN ZBRAN, 2723 W. 15th St, Chloago, HL Drugi podpredsednik: llATH PAVLAKOVICH. 4715 Hatfletd BI« Ptttatfgh. Pa. Tretji podfSdsertnlk: JOBBFH LEKSAN, 190—22nd Bt, N. W, Barberton. O. Četrti podpredsednik: MTKE CERKOVNIK. P. O. Bos M7, Btj, Minn. Peta podprsrtsmtalsa: JOHANA MOHAR, 11« Tlllltamani Am. Sbsbojgan Wlsoonstn.
Sesti podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH. 4571 Pearl Bt, Denvar, Colo. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St, JoUet, HL Pomotni tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 351 N. Chloago, Bt, JoUet HL Glavni blagajnik: MATT F. SLANA. Ml N. Chicago Bt. JoUet. HL Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA. «15 N. Chicago Bt, JoUet HIL Vrhovni sdravnik: DR M. P. OMAN. Mil Bt GMlr Ave, CBsrsland. a
NADZORNI ODBOR Predsednik: OEOROE J. BRINCE. 71« Jan« Bt, Biluth. Minn. L nadzornica: MART K POLUTNIK. lfll B. SOth Bt, Lorain. O. II. nadaornlk: FRANK LOKAR 1352 Hawthorne St, Pittsburgh, Pa. ttt nadaornlk: JOHN PEZDIRTZ. 14004 Pepper Ave. Cleveland. O. IV. nadaornica: MARV HOCHEVAR 21241 Miller Ave, Cleveland. O.
FINANČNI ODBOR FRANK J. GOSPODARIC, 100 Rubj St, JoUet HL MARTIN SHUKLE, 511 Avenue A. Eveleth, Minn. RUDOLPH O. RUDMAN, 400 Burlington Rd, WUklnsburg, Pa.
POR O T NI ODBOR JOHN A. DECHMAN. 1152 Jancey St.. Pittsburgh. Pa. JOSEPH RUSS. 1101 E. 8th St., Puebk), Colo. JOHN OBLAK. 215 W. Walker St, Milwaukee, Wla. WILLIAM F. KOMPARE. 9206 Commercial Ave, So. Chicago, HL
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 5117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave, North Chicago, HL
Vaa ki denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj ss ooMUaJo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St, JoUet HL; dopise, druitvene vesti, rasna naznanila, oglase ln naročnino pa na GLASILO K. S K. JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio._
IZ URADA GL TAJNIKA
25 32499 29 21350 38 14828 45 26057 50 23452 50 18503 65 23053 72 17749 77 14851 81 28902 81 32749
103	15041
104	24305 111 17368 111 17526 113 16636 118 18473 131 21614 146 20525 150 22387 153 13676 153 23565
165	23198
166	28259 169 22615 169 20942 171 21680 181 26426 191 30964 198 33217 250 30727
peter pavel glavar
LANŠPRESKI GOSPOD
ZGODOVINSKA POVEST Spisal dr. Ivan Pregelj
'Prav," je potrdil župnik. "Ti solze v oči. Hripavo in kakor bi
pa si odslej moj strežnik. Pa bodi bolj[ši od Jerasovega Jer-nejčka. .
Ko je ajda počrnela in se je začela vsako jutro vlačiti megla nekod od Save in je zvečer legal dim* pastirskih ognjev vseprek ob tihe gmajne, drage, ježe in preseke, se je začel odpravljati Jerasov Jernejček v mesto. Ta krat se je polastila Jerasovega rejenca čudna svojeglavnost Malo je jedel, ogibal se je domačih, celo Manici se je skrival. Proti Jernejčku pa je bil naravnost odurno neprijazen in nezaupljiv. Par dni pred Jernejčko-vim odhodom pa se je nenadoma spremenil in postal čudno živahen in veder.
Sedeli so pozno popoldne s kravo v lazu in Jernejček je pravil : "Kaj Turki! Teh ne bo več v naše kraje. Se ne upajo, odkar je cesar postavil strašno močen grad, ki mu pravijo zato Karlovec. Zidovi so tri sežnje debeli ,da še kanonske krogle odskakujejo kakor kostanj. Celemu gradu je gospodar visok gospod, pa takšen, da mora biti vsaj trikrat prej v bitki, ne tak v žametnem jopiču in z drobno sabljico, kakor jih je Ljubljana polna, pravijo."
Fant je utihnil, pogledal Ma-nico in Petra in se usadil pred njiju in rekel: "Samo zato grem v šolo, da bom kdaj general v Karlovcu."
Petru je zagorelo lice in rekel: "Le! Jaz pa bom mašnik."
"Kako?" se je začudil Jernejček. "Misliš, če znaš streči k maši, da je to vse. Kaj pa šole?"
"Za tabo pojdem," je odvrnil Peter.
Oni se je zasmejal, a nato je menil dobrohotno "No, pa pridi, če te bodo pustili."
Potem se je obrnil k Manici in prašal: "Zdaj pa še ti povej, kaj boš."
"Kravo bom pasla doma," je odvrnila skromno.
"In moža boš dobila," je dodal Jernejček. Deklica pa je stresla z glavo, rekoč: "Ne maram ga."
"Stara baba boš, ploh boš vlačila," je rekel brat.
"Naj ga!" je rekla vdano. , .
Jerasovka je bila blizu in je slišala pogovor otrok. Obrisala si je solzo in je vzdihnila:
"Sanje otroške, nedolžne. Pa verujte svoje, ti, Jernejček, da boš general, ti, Pavelček, da bos novo mašo pel." -
In zopet je obrisala solzo in
sapo lovil, je zaječal: "če ne smem biti, če res ne smem, potem, potem bom Boga prosil, da naj umrjem."
Manica mu je ihtečemu ovila roke krog vratu in ga tešila. Pahnil jo je od sebe in jo meril s srditimi pogledi. Nato je rekel trdo in jezno: "Saj si lagala, reci!"
"Lagala sem," je pritrdila tiho in vdano. . .
Ko je Jernejček odšel v šolo, je podedoval Pavel njegove knjige. siljivo priljudno je znal pridobiti starega Jerasa, da mu je odprl skrivnost branja in je bral. Bral je na paši in v hlevu, za pečjo in v somraku jutra. In je našel, da je bilo pisano prav zanj; in je bral in bral, da je znal do besede na pamet:
"Ni mogoče zadosti časti in hvale dati angelom zavoljo njih vrednosti, dobrote in moči. Angeli so naši kapitani, so naši va-htarji, so naši besedniki in pomočniki. O, ljubi in vse časti vredni prijatelji naši! Angeli so Abrahama potroštali, angeli so Lota za roke iz Sodome peljali, da ne bi zgorel, angeli so Jakobu družbo držali, kadar je raj-žal v Mezopotamijo. Angeli so srce dali Gedeonu, angeli so pogasili ogenj, da ni škodoval Ananiasu, Azariasu in Misaelu. Angeli so svetega Petra rešili iz ječe Herodeževe. In sto drugih gnad ljudem so storili; zato vse časti in hvale so vredni. Eno samo gnado najdem, da je človeku ne morejo izkazati, namreč, da bi nam sveto mašo brali, kruh v sveto rešnje Telo, vino v sveto rešno Kri preobrnili in nas naših grehov skozi spoved rešili, katero gnado samo eden je dosegel, žegnani mašnik! Zatorej ži-har angelom ga bom primeril in bom tudi reekl, da je več, kakor!
angel Datum est sacerdoti quod zne mere in uteii" tabele, ki angelis non est concessum — da-1 primerjajo tukajšnje ameriške no je duhovniku, kar ne zmorejo funte, čevlje, yarde, milje, kvor-
angeli."
Ob letu, ko se je vrnil Jernejček je podedoval Peter Pavel nove knjige. Bral je, a ni umel in ni imel nikogar, ki bi mu povedal, kako. Komaj nekaj malenkosti je bil izvedel od dijaka, ki se je otresal, kakor je vedel in znal, vedeželjnega tovariša. Peter je bil ostal že drugo leto sam z Manico. Njegov od-ljudni značaj je medtem rastel v čudaško samostojnost. Postal je bil nezaupljiv in je skrival celo pred Manico svoje silno nagnjenje do svete službe. Pri domačem delu je bil postal površen in je slišal zato bridke besede, ki so padale v njegovo dušo težke in ga begale. Knjigo je prelistaval; kar je bral prvo uro, je znal brati, naprej pa ni šlo.
Nekega dne pa se je zgodilo, da ga je zasačil župnik za svojim ulnjakom jokajočega. Knjiga je ležala odprta pred njim Fantu pa so tekle solze po licu baš sredi med liste, župnik se je hitro sklonil po knjigo in je videl, da je po eni strani latinska, po drugi nemška.
"Zakaj pa jočeš, ali te zob boli?" je vprašal fanta.
Oni je zardel in dejal: "Brati ne znam."
"Kako boš znal," je rekel župnik,'"saj je nemško pa latinsko, ti pa še kranjsko ne znaš."
"Kranjsko znam," je rekel deček samozavestno.
"Ta je lepa," se je začudil župnik, "ali so te oče učili?"
"Malo so mi pokazali. Tega tu pa ne znajo. Jernejček ve, pa noče povedati."
"Pojdi z menoj," je rekel župnik. Peljal je fanta v sobo. Dve knjigi je odprl pred njim in mu je kazal in bral:
te, itd. k starokrajski meri; "Krcpika vidnejŠ* dogodkov med Slovenci v Ameriki"
Pratiko krasijo številne slike posameznikov, iz raznih delov sveta fn druge slike. Sploh je Pratika tako urejena, da služi vsaki družini, ne le samo kot pratika s svojimi koledarskimi meseci, marveč vsebuje tudi važna pojasnila, ki jih mnogi rabijo vsak dan, kot n. pr. o socialni zavarovalnini, o oporokah in o drugih rečeh. Mnogi hodijo po take nasvete k odvetnikom in jih stane denar. Pratiko je treba le shraniti, pa pogledate za taka pojasnila v njo, kadar jih potrebujete. Iz teh razlogov s? naj vsaka družina in vsak posameznik gotovo nabavi letošnjo Pratiko. Stane s poštnino samo 30 centov, kar lahko pošljete v gotovini, v znamkah ali v Money ordru na KNJIGARNO AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois. Naročite si jo takoj, predno zaloga ne poide.
RAZPOROKA—ODKOD?
(Nadaljevanje s 4 strani)
Dosledno je govorila kronane-mu pohotnežu kakor nekdaj aJnez Krstnik Herodu: "Ni dovoljeno I" Cerkev se ni vdala njegovim prošnjam • in grožnjam in je rajši trpela, da je Henrik VIII. odrgal od nje vse svoje kraljesvo, kakor da bi izdala Boga in njegovo zapoved o nerazdružnosti zakona.
"Pa skušnja uči, da je tako bolje." -— In nad to bore majhno skušnjo ljudi, ki žive samo ped časa na zemlji, plava naš Stvarnik, Večni, Vsevedni, neskončno Modri ,pa v svoji vsevednosti in — če smemo tako reči — v svoji najpopolnejši skušnji iz vseh vekov, od Adama pa do zadnjega človeka, ki se bo še poročil pred koncem sveta, vzdržuje naprej in naprej svoj nauk in svojo zapoved o nerazdružnosti zakona. Ka ko neskončno majhni, pa tudi neskončno predrzni so ti človečki, zagovorniki razporoke!
"Pa koliko nesrečnih zakonov zaradi te trmaste nerazdružnosti" — Nesrečnih? Pa po čigavi krivdi? Takih zakoncev samih! — Nesrečnih? Do-
bro! Ali tudi koliko srečnih ravno zaradi te nerazdružnosti,! In koliko nesrečnih bi šele bilo, če bi se uzakonila razdruž-nost in razporoka!—Koliko nesrečnih po ječah in izven njih, ker ne smejo krasti! Torej odpravimo 7. božjo zapoved! Le, pa boste spremenili svet v — klavnico!
Iz kalnih in zelo plitvih studencev izvira teženje po razpo-roki. Zakon pa je tako dale-
kosežne važnosti, da ga Bog ni maral prepustiti človeški pok-varjenosti in kratkovidnosti, marveč ga je vzel pod svojo zaščito in ga obdal s svojimi svetimi mejami. Zato pravi že sv. Janez Zlatoust (umrl 1. 407): "Ne govori mi o izvencerkvenih (civilnih) postavah, ki ukazujejo . . naj se izvaja razporoka. Kajti sodni dan te Bog ne bo sodil po teh postavah, ampak po tistih, ki jih je dal sam."
(Dalje prihodnjih)
BU Y
HMITCO STATES'
STAMPS
KAKŠNA JE "BARAGOVA PRATIKA" ZA LETO 1943? .
Drugi letnik "BARAGOVE PRATIKE" za leto 1943 je ravnokar izšel. Tiskana je v treh barvah. Platnice v rdeči in plavi barvi, čtivo pa v črni barvi, ker je bolj vidno in prijetno za čitan je.
Pred koledarskimi stranmi ali meseci,je objavljen letopis, ki navaja ldtne čase, postne dni, zapovedane cerkvene in narodne praznike, štetje let in mrke sonca in meseca.
(J. M. Trunk) ; "Pomagal ai je" (črtica, spisal Regerčan); "Kako so narodi razvrščeni v sedanji vojni?", "Izreki"; "Ra-
Zatem sledijo meseci. Letos smo dodali podobe še več svetnikov, kar pratiko prav lepo vzdihnila i "Ugenila pa je samo krasi. Na straneh za vsak me-Manica. Kravo bo pasla in sama sec so za vsako nedeljo tiskani
bo ostala, sirota. Saj ne bo ne lepa ne bogata."
Doli v klancu je zaropotal voz. Jernejček jo je koj udaril po bregu navzdol; Manica in Pavel pa sta obsedela in tedaj je rekel rejenec:
"Prav imaš, Manica, le nikar ne jemlji moža. Same križe boš imela. Pri meni pa boš imela dobro, ko bom župnik, in mi boš kuhala, kakor našemu župniku sestra."
Dekle se je bolno nasmehnilo in reklo: "Pavelček, saj povem, kako je, pa žalosten ne bodi. Nikoli ne boš duhovnik."
"Kako ne bi bil?" je vprašal in zbledel.
"Oče so rekli, da ne moreš biti."
Njemu so se zabliskale oči. "Pa bom!"
"Ne moreš," je rekla deklica vdano a odločno. "Očeta nimaš ne matere, zato ne smeš biti."
Ozrl se je s širokozadivšimi se očmi vanjo in ni vedel, kaj bi odgovoril. Obraz mu je začel podrhtevati, nato so mu stopile
v rdeči bari nedeljski evangeliji, spodaj naraščanje ali kr-| čenje dneva. Splošno že v samem koledarskem delu je Pratika zelo informativna.
Za tem sledi zbrano berilo. Sledi članek: "Slovencem v Ameriki"; "Irenej Friderik Baraga), kratek odlomek iz življenja škofa Barage; "&kof Baraga — Slovenska zvezda" (Ernest Terpin); "Apostoli," kratki rodopisi apostolov; "Papež Pij XII.," življenjepis sedanjega papeža; "Zakaj?" (P. B. Trampuš); "Slovenske in mešane župnije v Ameriki"; "Imenik naših duhovnikov"; "Vlada Združenih držav" in drugi podatki ; "Nekaj pojasnil" podrobna razlaga zakona za socialno zavarovalnino; "Kako naslavljamo in tituliramo visoke in odlične osebe"; "Oporoke," razlaga, kako se delajo oporoke; "Pošta, pisma in drugo" informacije glede pošte, itd.; "Iz dneva ▼ dan" (Snoj Franc); "Narodne zastavice" (uganke) ; "Pregled po svetu"
vloge
v tej posojilnici • zavarovane do 95.400.00 »e Federal Savings A Loan Insurance Corporation. Waahlngton. D. G.
Sprejemamo osebne, tn druitvene vloge.
Plačane obresti po 3%
o	.
St. Clair Savings & Loan Co.
4235 St. Clair Ave. HEnderson 5474 _Cleveland. Ohio
Preizkušena zdravila proti glavobolu
MandeFs Headache Tabs
1.	Ustavi glavobol
2.	Uredi želodec
3.	Ojači živce
4.	Odpomoč ženskemu zdravju
CENA 50*
MANDEL DRUG STORE
SLOVENSKA LEKARNA
18702 Waterioo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo po pdfttl Lastnik te lekarne je član društva sv. Jožefa it 169 KSKJ
izšla je
'BARAGOVA PRATIKA'
za let01943
Letošnja pratika je nadvse zanimiva. Uredništvo pratike je poskrbelo, da so v pratiki zopet zelo važne informacije. Posebno važno je razlaganje, kako deluje in kako posluje zavarovalninski zakon—Social Security Act, ki oskrbuje starostno pokojnino in nudi druge razne podpore kot vdovam, nedorastlim otrokom itd. Poleg tega pojasnila je v Pratiki pojasnilo, kako se mora napraviti oporoke, da so veljavne, da ni po smrti težav in razveljavljanja oporoke.
Pratika ima še druge važne nasvete, ki se rabijo skoro sleherni dan. Zraven vsega je tudi dosti zabavnega berila.
Lani je bila pratika hitro razprodana in gotovo bo tudi letos. Zato vabimo vse, ki si jo želijo, da jo takoj naročijo.
Ne bodite brez slovenske pratike v vaši hiši!
STANE SAMO 30 CENTOV
kar pošljite v gotovini, v Money Order, ali pa v znamkah po 3 cente na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinoi«
I
Ameriška Domovina
j«
slovenski dnevnik
ki izhaja v Clevelandu vsak dan razen ob nedeljah in praznikih
V njem dobite vse najnovejše svetovne novice, zanimive dopise in lepe romane. Naročite se na ta dnevnik, ki vam bot ivest tovariš ob dolgih večerih.
AMERIŠKA DOMOVINA
je slovenska unijska tiskarna, ki izdeluje vsakovrstne tiskovine, točno in lično, pa po zmernih cenah.
6117 St Clair Avenue Cleveland, Ohio
Pozor
LASTNIKI HIŠ V WAUKEGANU IN NORTH CHICAGU, ILL.
Predno hočete svojo hišo inzulirati, vpoštevajte sledeče važne točke:
Ali se bo iiizulacija izvršila z najboljšim blagom in za kako ceno?
Mi vam to lahko izvršimo po jako zmerni, ceni in vam tudi garantiramo, da bo prvovrstno ali A-l delo.
Vprašajte torej tudi nas, koliko bi inzulacija veljala, ter primerjajte potem ceno z drugimi za enako delo. Informirajte se o našem delu tudi pri svojih
sosedih in prijateljih.
»
Čemu plačevati 50% več kakor je isto vredno, če se.obračate na kake zunanje agente?
Inzulacija v hiši vam štedi kurjavo, kdor kuri z oljem, bo isto tudi kmalu racionirano. Dajte torej to izboljšavo pri hiši ZDAJ izvršiti!
Za najboljše delo pokrivanja streh, obitje hišnih sten (siding) in inzulacijo, se obrnite na:
TCRLAP ROOFING, SIDING & INSULATION CO.
571 So. Elmvvood St. ' VVaukegan, 111. Telefon: Ontario 7295
The
Modern Encyclopedia
i® s
mk
M
CENA SAMO
(Poštnina plaCana.)
KNJIGA VSEBUJE:
22,000 RAZLAG in 1200 SLIK
Najnovejša svetovna ENCVKLOPEDIA, v kateri more vsakdo lcskorinegakoli poklica najti razlago vsake besede spadajoče v njegovo stroko.
KNJIGA VSEBUJE 1334 STRANI ln JE OKUSNO V PLATNO VEZANA — SKORO NEVERJETNO JE, DA JE MOGOČE TAKO NAJPOPOLNEJŠO KNJIGO DOBITI ZA TAKO ZMERNO CENO.

KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street,	New Tork, N.Y.
i
naznanilo id zahvala
S potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da Je umrla moja ljubljena soproga in naša draga mati
Anna Videtich
rojena 28. maja, 1874 v vasi Breaova Reber, občina Semič, Dolenjsko; v Ameriko je prišla pred 50 leti.	<
Is tega sveta se Je za vedno ločila 15. oktobra, previdena a sv. zakramenti za umirajoče. Bila Je članica Bratovščine sv. Rožnega Venca in društva sv. Ana, W. C. O. F.
Pogreb se je vrštt 17. oktobra v cerkev sv. Joiefa, potem pa« na farno pokopališče sv. Joiefa.
Iskreno se zahvaljujemo našemu župniku Rev. M. J. Butala; posebno pa še Rev. Michaelu Cepon u, zdaj t Waakeganu. UL ki jo je hodil na dom obiskovat in tolažit.
Naša lepa zahvala vsem našim sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem, ki so jo prišli kropit in Jo spremili do groba.
Hvala vsem za naročene sv. maše, sa darovane vence in ca avtomobile pri pogrebu.
Zahvala tudi pogrebnemu zavodu Mrs. Jean Težak in Sinovi za lepo postrežbo pri pogrebu.
Pokojno priporočamo v molitev in blar spomin.
Žalujoči ostali:
JOSEPH VIDETICH. soprog.
JOSEPH JR. v Jolietu in FRANK v Detroit«. MVh , sinova.
MRS. GEORGE HOZER (ANNA). MRS. JAMES KILMER
(MARY) MRS ALBERT STASKO (FRANCES) in MRS MANUEL RIVERA (AGNES), Mere. 1» vnukov tn vnukinj. Pokojnica zapušča tudi dva brata v Si. Louis, Mo.: Josipa in Johna Bukovec. Oba sta prišla na oomfc tako daleč in tudi Johnova soproga, katerim naj velja naJTnat-lepša zahvala.	^^ r
»AT DAT
BOND DA Y

The Spiril of a *ReJu%Jenated KJKJ"
REMEMBER THE BOYS IN SERVICE . They Are Counting On You!
• m
l father shour, osb expires
Salle, IU. — The Rev. Fa-Wencel Sholar, OSB., 66 of age, passed away at !ary's Hospital in La Salle, iday, Oct. 29, at 12:30 p. He was a patient there for ^^Jtast several weeks.
Fsiher Wencel was beloved aot only at St. Bede, where he ^^ a favorite with academy college stijdents, but by iy friends in the Tri-City ™ n nit v of La Salle, Peru and Oglesby. He was nationally knovvn for his vvork as a taxi-dermist and teacher of natural bbtory.
His peculiar genius, his love for nature and his ability as a taxidermist attracted the atten-tion of many other noted taxi-dermists. natural history en-thusiasts and those interested in conservation of game life, until he counted them as friends by the score. They elected him honorary member of many na-
tural history and conservation societies. On many occasions his aid was solicited at the state capital and his collections were made part of exhibits at the state fair and other events.
Father Wencel, as he was familiarly knovvn, lived as a boy in the beantiful mountain forests of Upper Slovenia (Gorenjsko) and it vvas there that he cultivated his great love for nature. He came to America j as a young man, studied at St. | Vincenfs College, Latrobe, Pa and at the completion of his studies was ordained a priest in* the Order of St, Benedict. As a študent and later as a priest he spent all his leisure time climbing hills and valleys of the Alleghanies, seeking specimens of bird and animal life to preserve for posterity when the ravages of urban ex-pansion and intrusion would
kernz sisters
krasovec leads culig grocers m ousting steves from joe lead
Pueblo, Colo. — With Frank "Cracker" Krasovec pacing the way with a neat 634 series, and Captain Tony Wodishek help-ing out with a 607, the povver-ful Culig Grocers knocked the fighting Steves Grocers out of first plače in the Pueblo KSKJ bowling league standings last Sunday. The triple victory put the Culig boys in first plače and knocked the Steves into seeond. The last game^vvas vvon by seven pins, thanks to Capt.* Tony Wodishek's turkey. .This boy Tony really delivers the goods. "Cracker" Krasovec had a 235 game in his big 634 series. The Culig boys had a lot of povver left vvith "Big" Nick Mihalco, Louie Kastellic, and yours truly holding back in čase "Moon" Kocman, captain cf the Steves Grocers got hot. <They teli me that "Moon" had
a big night.) How about it, ("Moon"? Better luck next time. Johnny "Elks" Jesik vvas the star for the losers.
200 or better seores vvere set by Krasovec, 234 and 210, follovved by Louise "Timber" Kas-} telic, 212; Wodishek, 214. For the losers "Moon" Kocman, 208; Johnny Jesik 214, and Tony "Speedy" Egan, 203.
By dropping a pair to the huatling Blatniks Tavern the Germ Liquormen took sole pos-session of the cellar. Tommy Piserchio and Al Godec topped the vvinners' seores vvhile Capt. Frank Zupančič and Joe "Žiga" Krall toiled for the losers.
Next Sunday's schedule: Culig Grocers vs. Germ Liquors; Steve's Grocers vs. Blatnik Tav-erns.
Nick J. Mikatich.
MAJORS LEAD PARADE IN STRABANE BOWLING CIRCUIT, GENERALS FOLLOW
• Strabane, Pa. — Splitting a pair of games vvith the Majors, the Generala lessened the gap between first and seeond plače in the local Kay Jay Girls loop at the Brunsvvičk alleys and now trail the leader by one Ione game. In the Colonels-Lieut-enants battle, the Colonels took two games from the Lieuten-ants to move out of the cellar into a seeond plače tie vvith the Generals.
Ann Marcischak led the Generala In stopping the Majors by totaling 255 for tvvo games as the Generals took the first
game,, 416 to 379. In the final tilt, the Majors held their lead advantage by winning 392 to 364. Julia Tomsic paced the leaders vvith a high 270.
Agnes Bevec's 210 total led the uprising on the part of the Colonels as they tallied 293 and 281 to beat the Lieutenants' seores of 277 and 287. Vic Tu-tin's 197 vvas the best effort for the losers.
Standing of the teams:
Majors ..........-........4 2	.667
Generals ................3 3	.500
Colonels ..................3 3	.500
Lieutenants ............2 4	.333
SCHLITZ UNSEATS VERBISCERS AS MASKS CRIMP LASSIES BOVVLING STYLE
Joliet, 111. — A big burst of laughter broke out from the spectators as they watched the Kay Jay lassies parade to their respeetive alleys in masquer-ade costumes last Thursday night. Comical outfits of all kinds — from an undertaker grabbing Mr. Zalar by the neck with the hook of an old-fash-ioned umbrella, to the shaking bones of a skeleton, kept ev-eryone guessing who's behind tke masks.
Besides all the clowning here vvere a lot of upsets in bovvling. The Schlitz Beers *ent right to town and clean-«wapt the league leading Verbiscer Press three games. Ver-
biscers are novv tied vvith three teams for first plače, each having 11 vvins and 7 losses. Flor once Benedick's gypsy costume brought her good luck in piling up a 517 series. Mary Salesnik in her wedding govvn of 1925 Hit a 151 average. Bernadette Bluth scared the pins vvith her vviteh costume and toppled ever a 366 series. Doris Fabian, the čute little cigarette girl, vvas high for the losers vvith a 424 series. Ann Mutz, the Slovenian girl, hit a 129 average. Mary Kren's blue beard vvas a little tough last Thursday and ga ve her trouble in her bovvling.
(Continued on PMe 8)
NOW A 2d CLASS PETTV OFFICER
CleveUnd, O - A,ahony ^ serve waac
Nachtigal, recently enlisted in w the U. S. navy and is novV a 2nd class petty officer stationed at the Naval Armory, Randolph St., Chicago.
Tony, as he is knovvn to his many friends, left a post vvith the Cleveland Police Force that he had held for the past eight years. He is also remembered as the manager-player of the first KSKJ baseball champs,St. Joseph's, No. 169, of Collin-vvood.
Mrs. Nachtigal and daugh-ters Jane, 8, and Geraldine, 13, all me^nbers of St. Joseph, No. 169, vvill remain in Cleveland. -o-
A CITIZEN'S PLEDGE IN WARTIME AMERICA
I pledge myself to the common cause by eager submission to any sacrifice that hastena victory.
I vvill keep physically fit and spiritually calm.
I vvill not indulge in carelesa talk, in idle fears, or selfish ambitions.
I vvill exert my greatest en-ergies to help in the fulfillment ol our vvar produetion program.
I vvill give generously of my time to Civilian Defense proj-eets.
I appreciate that business is not as usual. I accept this sit-uation cheerfally and pledge myself to do nothing in my business vvhich vvill interfere vvith my country's need.
I recognize that the home represents the hope of Amer- Kernz and Miss Mary Kernz,
Miss Caroljrn Kernz
'Mm	iiffiii
	
	
	
	
^R	
	
tv •	z
PROGRAM BILLED BY PITT CADETS
Pittsburgh, Pa. — The Seeond Annual Anniversary Play and Entertainment will be held
by the St. Mary Assumption	.. . ..
Cadets of the S2Z on Nov. 8 in,friends « Greater Nevv Vork self at the dance. the Slovenian Auditorium, 57th and vicinity are cordially in-' Every member is earnestly
and Butler Sts. at 7:30 p. m. vited to attend the annual fall	* T *
sharp. The cadets will form ;dance to be he'ld by St. Jo ^attend this dance. Shovv your
br00klvn j0sephs set date for annual fall dance entertainment
• *'	r
i Brooklyn, N. Y. — All our have more time to enjoy~your-
a little coroperation by
The cadets, including manr^'3 Society' N°" Sun<Uy attendine this dance with >'our
the east of the play.
K^^l^J^^r^J1?'^: eve"ing, Nov. 8 in the Amer- family and friends. All pro KSKJ members, orgamzed tvvo j. „ cl„„ A ______ —j- „:i»	________
years ago have nerformed in1ican Slovenian Auditorium, 253 ceeds vvill be for your society '	Irving Avenue. Music vvill be and your benefit, so why not
uniform at numerous affairs,
s u p p 1 i e d by our friend and help a little!
Word vvas received that our
and vvill also perform for this__, T '	.
affair	member Jerry Koprivšek. Don t
Music vvill be furnished bv|f°rget th€ date and brin* y°ur member' brother JoaePh Kobe Mi^hi K^kovich and his Slo-1 frien<^	There vvill be o, Hawley, Pa will b.vvith us
vene Commanders. There vvill i ^	' y°Ung & V ?< V*' * weather/er-
be plentv of laughter so make grown'uP8-	, mits- J°e can come from
'	Members of our society are Pennsylvania, vve are certain
remindedthat our regular meet-! that members in Nevv York and
ing vvill be held on Saturday j vicinity can attend. i evening, Nov. 7 at 8:30 p. m. Let's all meet in the Ameri-J Members vvho received tickets (can Slovenian Auditorium Sun-! are requested to make returns i day evening, Nov. 8. i at this meeting so that you vvill1	Joseph J. Klun, pres. i
Miss Mary Kernz
La Salle, 111. — Miss Carolyn
ica. I vvill help to keep it a shrine of harmony and beau-ty . . . a citacfel of strength and courage.
I vvill conserve materials.
I vvill not hoard.
I vvill systematically save so as to anticipate my taxes. I vvill pay these cheerfully and promptly.
I vvill-invest in War Bonds and Stamps.
I vvill always bear in mind that as a loyal citizen of this great democracy it is my per-sonal responsibility to defend it to the utmost.—Selected. •
ST. FRANCIS DE SALES MEMBERS, NOTE
Joliet, 111. — At the regular meeting of St. Francis de Sales Society, No. 29, it vvas decided that all members should partic-ipate in the parade of the Slovenian Women's Union Championship Cadets on Sunday, Nov. th.
All members are urged to meet at Ferdinand Hali at 10 a. m. Let's shovv our vvhole-hearted co-operation by taking part in this great event and also by attending the banquet in the afternoon.
Edvvard G. Ancel, reporter.
MEETING NOTICE
La Salle, 111. — The next meeting of St. Ann's Society, No. 139, vvill be held Nov. 11 after the Prayer Front Devo-tions.- All members are urged to attend.
ENROLL JUVENILES La Salle, 111. — At the recent meeting of St. Ann's Society, No. 139, the follovving vvere in-ducted into the Juvenile membership : Jo Ann Kerzan, Leonard Sellett, Jr., Gerald Orlan-dini. We vvelcome these nevv members.
An ordnance plant vv h i c h turns out 1,000,000 pounds of vvar goods a day must haul in and out 18,000,000 pounds of materials to fill 500 freight cars.
dau.ghters of Mr. and Mrs. Frank Kernz, 125 JSast Third St., Oglesby, 111., are in Fort Des Moines, Iowa, Where they had been enlisted as WAAC's. Miss Carolyn is a member of St. Ann's Society, No. 139. Any-one vvishing to vvrite to her can reach her at the follovving address: Miss Carolyn Kernz, Aux., 8th Co. 3rd Training Reg., WAAC Training Center, Fort Des Moines, Iovva.
this a date to enjoy a vvonderful evening.
SAN FRANCISCO LODGE SPONSORS SOCIAL, DANCE
San Francisco, Calif.—To the j	,»7177 0 ^
members of St. Francis Society, i CHI STEVES WILL ADD COLOR AT No. 236, vvho do not attend our|NEXT SESSION OF PIN LEAGUE
meetings regularly, let this be	-
Chicago, 111. — At the next brother Victor vvith 478 set the session of the Chi Steves bovvl- mark for the Boosters. For the 15 in the local Slovenian Home ing league the boys vvill pre- losers, Louie Zefran, 499, and for the benefit of our treasury. sent an informal fashion shovv John Terselich, 474, did best.
a reminder that our society is giving a dance on Sunday, Nov.
Come all, please, and bring —and that in the form of vvear-along some of your friends, es- |ing nevv shirts vvhile they movv pecially the youth. So far vve ali the pins.
ways had niče turnouts in our doings, so let's do it again. The
Korcnchan 2, Tomazin 1
Leading the Korenchan Grocers vvere, Frank Bicek, 556,
JABUS-PLANTAN
La Salle, 111. — Mrs. William Jabus of Mendata announces the marriage of her daughter, Miss Winni Robbins, to Pfc. Henry Plantan, Camp Shelby, Miss., son of Mr. and Mrs. Jos. Plantan, 307 Eighth St., La Salle.
The vvedding ceremony vvas performed Sept^ 14th in the Sacred Heart of Jesus Church, Hattiesburg Miss. The service vvas read by the Rev. Leo Fa-hey.
The couple vvas attended by Lucille Thurman and Pfc. Fred Rizzo.
Pfc. Plantan is stationed at the State Hospital at Camp Shelby.
Mrs. Plantan is a member of St. Ann's Society, No. 189.
-o-
RECIPE Take a large amount of laughter
And some teardrops mixed vvith sighs;
Add to this some sunshine And the smile of merry eyes; Put in tvvo cups of morning
devv,
Diluting it vvith rain; Stir it vvell vvith happiness, But rfeason it vvith pain; Pour this in a golden cup Buttered vvell vvith strife, And vvrap it round vvith prob-lems—
And there, my friend, is life. >	—Selected.
The colorful shirts, a gift of and Stanley Wolsic, 545. Vic-the lodge to the boys, vvill be tor Kremesec, 579, and Frank committee and usual lodge | vvorn by 50 bovvlers. In a pri- Strupeck, 522, did high top-vvorkers are again doing their | vate previevv the keglers vvere pling for the Taverns. best. Hovv about your support bubbling over vvith apprecia-1 Park View 2, Železnikar 1 for your ovvn good? Let's all |tion to the lodge.	j Adolph Anzelc, 563, and
be there and vve are going to; Thfe results of last week's Frank Banich vvith 542 vvere
session:	high for the vvinners. John Ze-
Monarch 3, Fidelity O j leznikar, 533, and Frank Ko-High for the Monarch Beers pore and Bili Necker, both vvith vvere Urban Weaver vvith 544 524, burned them in for the and for the losers Frank Grill Fuels.
vvith 559 and Vernon Gyura The evening's double cen-499.	|tury club: Urban Strohen, 200,
Darovic 3, Jerins 0 j 232; Frank Weaver, 204 ; John John Sluga vvith 573 and Sluga, 221; Louie Prah, 201; Louie Zulich vvith 486, paced Louie Zefran, 211; Stan Wol-the vvinners, vvhile Vincent No- sic, 210; Victor Kremesec, 201, vak, 523, and Ernie Jerin vvith 202; Frank Strupeck, 205; 502, topped the Butchers. j John Železnikar, 202; Frank Kosmach 2, Dr. Grill 1 Kdporc, 208; Buddy Bicek, 204, Louie Prah vvith 506 and his and George Banich, 216.'
enjoy the evening in fun and dancing.
Joseph J. Nanut, sec'y-
iMfnl - » ' •
GRADUATE NURSE
The brass in 1,000 radio tubes vvould make 105 .30 cal-iber cartridges.
Margaret Schiffler, R. N.
Chicago, 111. — Among the graduates of St. Anne's School of Nursing, at exercises held in Loyola University recently, vvas Margaret Schiffler, member of St. Stephen's Society, No. 1.
Margaret Schiffler is the daughter of Mrs. Mary Schiffler and the late Mr. Frank Schiffler. Margaret, born in Wenona, 111., moved to Chicago in 1926, vvhere she has resided ever since.
She received part of her education at St. Stephen's School and was graduated from eighth grade in 1935. The follovving September she enrolled at St. Mary's High School for Girls, graduating in 1939.
.Upon recommendation Margaret entered St. Anne's School of Nursing vvhere she studied for three years. She received the degree of Graduate Nurse on June 3, and later passed her State Board Examination for Registered Nurse of the State of Illinois. She is the first al-umna of St. Stephen's School to earn a degree in nursing. Besides Margaret, there are four sisters and tvvo brothers in the Schiffler family, all members of the KSKJ.
close matches, 600 games figure in joliet men's bovvling loop
Joliet, 111. — The sixth vveek of the current bovvling season savv the continuation of one 600 or better series being bovvled each vveek, for Charley Greg-ory of The Eagle team came up vvith a superb 620 series, and a splurge of close team seores prevailed as four of the games vvere vvon by a margin of less than 20 pins.
The Eagle 3, Avsec Printers O
The Eagle (store) team had tvvo very good games and one fair game to take three games from the Iuckless Avsec Printers. It vvas lucky for the Eagles in the seeond game to have Joe Zalar Sr. eome up vvith a timely last frame double to sevv up the game by three pins. The vvinners' seores vvere 879, 775, and 956, vvhile the losers' had 791, 772, and 943. The vvinners vvere led to viet^ies by Charley Gregory's 620 series, vvhile the losers' big gun vvas Eddie Carpenter vvith his 532 series. The f eature of this contest vvas the pick-up of the 4-9 split by Bili Speckman of the Avsec team.
White Fronts 2, Peerless 1
The White Front Liquors came up vvith seores of 810, 820, and 887 to take tvvo games from the Peerless Printers vvho spilled 816, 771, and 833 ma-ples. Captain Bluth led the vvinners with his 534 series,
vvhile Doc Zalar's 569 and Frank Ramuta's 561 series led for the losers.
Siovenics 2, Tezaks 1
The Slovenic Coals kept up their vvinning vvays vvith games of 841, 829, and 900 for a 2570 team series to cop tvvo games from the Težak Florists vvho garnered games of 836, 864, and 792. Tony Buchar's 542 fnd Johnny Mutz's 528 vvere ftigh for the vvinners vvhile Gene Tezak's 508 vvas high for the losers. The feature of this series, as vvell as for the night, vvas the pick-up of the difficult 1-5-6 spare by Rev. Butala.
Rambling Along . .
Charley Gregory got his high 620 series on games of 209, 182, and 229 (hi single game of the evening) . . . other 200 or better seores vvere rolled by Andy Kludovich 210, Joe Zalar Sr. 205, and Tony Buchar 202 . . . looks like a "LIKE FATHER, LIKE SON" combination in the Zalar family, father geta 207, son sees and learns, presto, Doc gets a 205 game ... I vvonder if Johnny Kren ever heard of "The Leaning Tovver of Pisa" . . , if he didn't, I may inform him that it looks praeti-cally the same as the leaning "five" pin he got on a perfect hit. . . the rest of the pins fell, but the "five" pin became stub-(Continued on Pfesa S) d\
"GREETINGS, GENERAL!"
J (Reprint from Slovenski Koledar A. M^ 1943)
NAVY CONSTRUCTION CORPS VITAL
REV. SHOLAR SXPittED
(Continued fro« D**lJIct
make the wild game e^mcx. Ry f	^ ^^
Shortly after his ordmation	R
he came to St. Bede, where he	^^ ft Series)
remained ever smce.	| Traci	an -fe.atic course
It was at St.Bedethath^n	^ ^ and Pacific
terest in taxidermy and wna . ^	________
wili aid them in tivilian life, the Navy has set up vocational and service schools in key sections of the country.
In addition to the above trades, these schools train the
TREASURY DEPARTMENT
WASHINGTON, D. C. Defense Savings StaflF
General Draža Mihajlovič
Dear General Mihailovich:
Thought I vvould vvrite a littie message to let you knovv vvhat vve think of your heroic stand in the Serbian hills. You knovv, over here you cut a lot of ice as vve say. Just a littie vvhile ago a nevvs weekly—Time magazine—carried a feature vvrite-up about you being the greatest guerilla general the vvorld has ever seen and they also let the people over her knovv about your couragous Chetniks, vvho fought for you in spite of the fact that Hitler offered $1,000,000 for the "Eagle of Yugoslavia" dead or alive. Over here you're tops, right on par vvith noble MacArth-ur. And then, too, Robert St. John vvrote a book about the pas-sion and death struggle of Yugoslavia. He calls Yugoslavia the land of the silent people. Of course, vve knovv that's true; that's the Yugoslav's great national virtue—their "do or die" špirit.
Novv that the last drops of noble Yugoslav blood are being shed, the war' shrieks of the Chetniks are heard round, the vvorld; they seem to be an echo of the plains of Kosovo. Stili vvaters run deep, they say.
Hitler is just beginning to understand that the Yugoslavs vvill never give up . . . What an internatignal disgrace this is for the Nazis! For over a year novv, Hitler has been drinking mightily at the vvell of Yugoslav blood. He doesn't seem to real-ize that the depths of this vvell are bottomless. Anyway, he is just another of Mars' leeches; pretty soon his murderous thirst vvill be quenched. Yet, enough Yugoslav blood vvill remain to enkindle the great national špirit throughout the length and breadth of Yugoslavia. So keep up the struggle, General. You can't lose!
There's another thing I vvant to. teli you about. Over here in America vve are ali behind you. Our government is supply-ing guns and ammunition. Your fellow Yugoslavs are supply-ing spiritual strength from above vvith their prayers and sacri-fices. And this is going to warm your heart plenty: believe it or not, part of your army is over here. It's true alright. It is composed of second generation Slovenes, Croats and Serbs, vvho serve in the U. S. armed forces. They have been in the thick of things ever since Pearl Harbor.
Frank Basa, a Slovene from Pittsburgh, vvas in the battle of Pearl Harbor. He vvas vvounded seriously, too. You knovv, vvhen he came home, 40,000 people—mostly Yugoslavs—gave him a civic vvelcome. That vvas a grand and glorious day for us, and you, too, General. But Frank Basa is only one of the fifty or so vvho are in the Army from the Slovene parish in Pittsburgh. Hovv I vvish I had the figures for the Slovene, Croat and Serb parishes in Cleveland, Joliet, Chicago, San Francisco, and ali the many other cities vvherein the Yugoslavs live.
Maybe you think your army over here isn't very large. I can teli you it is very large and quite formidable. From the pages of the Glasilo, the publication of the KSKJ, vve learn that over 1,000 of its members are serving in the U. S. forces. Why, that's pretty close to a full regiment. It won't be long before it is a vvhole regiment. . . mafbe even tvvo. These second generation Yugoslavs realize that by fighting for Uncle Sam they're automatically fighting for our Ally—Yugoslavia. Therefore, they vvill be fighting for you on the high seas, in Australia, Af-rica and China and on that second front about vvhich there is so much talk.
So you see, we're thinking of you and giving ali to vvin this tremendous struggle. You can number these second generation Yugoslavs among your war-begrimed Chetniks. They vvant the United States and Yugoslavia to vvin.
ril close novv vvith a prayer for you, General, and your 150,000 Chetniks. May God grant that you'll soon see the day of Yugoslavia's glorious resurrection. It won't be long novv— thumbs up!
Yours in the great struggle for life and liberty,
A Second Generation Slovene. -o-
terest in	, ~ in the oceans today are scores of rec .	^^
lffe took physical lorm m x	charted shipping lanes! recruits to be electricians, met-
splendid museum, in wnicn ^ ^ ^ day prove tQ be|alsmiths, shipfitters, boiler-have been placed n«rt onlyspec-	^ the winning of the makers, machinists, molders,
imensof wfld life dot many«n present Woi*ld WarII.	. carpenters, patternmakers av-
er items of educational ana nis- ^^ ^^ wfttery lanes, iation metalsmiths and mechan-
torical interest	created overngiht by veterans ics .pharmacists, ordnancemen,
The splendid collection oi, ^ ^	troop trangporta and other skilled tradesmen.
eagles and the eompl^d coi- ^ ^ght.laden vessels bound Upon c o m p 1 e t i o n of each lection of ducks arerecognized ^ ^	^ India, Africa, course the enlistee is given a
as the fmest in the Midvvert. RuMi	,ia and the front certificate of graduation from
The museum contains the oniy ^^ ^ ^^	the Bureau of Navigation. Fol-
complete eollection <of birds na- ^ ^ of'safeguarding the lovving a ten-day leave, vvhich
; w	.nocimpn« is passage of these ships against M automatically granted, the
Among the larger .pecime*. » enemy surface and • undersea recruit is assigned to a ship. . a variety of animalsbothna- ^^ ^ ^^ joint reV>nsibil-!	Nav* Phrsical stan"
tive and foreign, ananged m ^ ^ ^^ q{ ^ United ;dard8f rate of pay and regula-natural settings created by I-a- ^^ ^ ^^	tions aDD,v to men enterjns:
thK wasCnot only as curator . To protect these slow-mov-and tlacher of natural history convoys, screens of fast de-that Father Wencel vvas occu- ^oyers scores of submannes ti ; o noH. Hp was also and battleships must be provid-rtdeacher o^eofc^" no" * This Job is being fu.fi.Ud
£	° The needed tonnage is begin-
at Št Roch's Catholic Church'"ing to flow off the product,on and Št Constantine's Catholic	»t a rate never before
dreamed of by man. Destroy-ers from the Seattle - Tacoma yards . . . destroyers from
Church.
I Father Wencel vvas born in Rudno near Železniki, province
(Jugoslavia) , April Charleston, where they send 23, 1876, and came to United I thejn to sea f our at a launching States in 1893 at the age of 191. Submannes are being buUt years. He entered St. Vincent'. ™	Lake. yards aircraft
Abbey in Pennsylvania imme-jtenders, subchasers and ali the
To Officers of Branches of National Organizations of Foreign Origin:
Will you help send a Nevv Year's message to our boys at the front that vvill mean something to them? They are fighting for us. Let them knovv that vve, on the home front, are vvorking for them.
The War Savings Staff vvants to teli them on New Year's Day— that ali of our 30,000,000 workers are in the 10 per cent Pay Roll Savings Plan.
We knovv that many members of your organization already have signed up to invest that amount—or more—in these War Savings Bonds. There are others vvho should add their names to this honor roll. Others might increase their regular allotments.
Only vvhen every one of these 30,000,000 vvorkers is contribut-ing regularly to this Pay Roll Savings Plan can vve send our message to the armed forces. We vvant them to receive this mes-3age on Nevv Year's Day.
Uiti Lin, IOLC Ul P«^ <»"11 i cg uia-
tions apply to men entering Wil1 y°u see. to it that a very urgent appeal is made to every the service through this gen-1 member at the meeting of your society nearest to November 15?,
Our Country is in the gravest and greatest crisis in its history.
To vvin this vvar, it must have the complete patriotic devotion of every man, vvomah, and child. Each of us has a job to do. We cannot ali fight vvith guns in hand, but vve can ali put guns into the hands of the men vvho fight—by investing regularly in War Savings Bonds.
This is a time for united effort behind our united cause of vic-tory for Decency and Democracy and Americanism. We knovv that vve can count on your continued cooperation for the success of the voluntary savings plan, and vve shall appreciate your, best and strongest efforts to this end.
eral classification.
--o-
JOLIET SCORES CLOSE
(Continued from pase 7)
bom and leaned at a precarious angle of about 15 degrees to-ward the seven pin ... I have seen many funny sights on a bovvling alley, but never a lean-ing pin like that . . . better luck next time, John . . . Father Butala and Bili Speckman must have been doing a lot of practice in secret, the way they picked up the difficult spares . hovv about some tips to us
ADDev m reiiiioj*»»»«"- ,	-	U« • • • now auout some tipa ua
diately. After his ordination' ^ng list of ships of vvar are be-	^ ^ we	knock
he vvas appointed pastor afwrought by the skilled Whitney, Pa., vvhere he remain-,^ of our ship-bui ding m-
ed until 1909, vvhen he wasldustry, right along vvith tank-
dovvn an occasional "railroad and mark up a spare . . . they make it look easy . . . vvas tick-led to see Eddie Carpenter's bovvling form return . . . after the bovvling sessions, the men and ladies of the tvvo KSKJ bovvling leagues trekked up-stairs to the Rivals club rooms
YOUR Government counts on YOUR leadership in YOUR com-munity.
Edvvard B. Hitchcock, Chief, Foreign Origin Section. --o--
MASKS MAR LASSIES SCORES
(Continued from nase 7) plače Peerless i eally crashed into the pins hit-
transferred to St. Bede Abbey\™> cargo camers and troop at Peru, 111. From 1909 to 1913	needed to spread our
he vvas pastor of St. Benedicfs ™*ht to the places vvhere stra-Church in Ladd, 111., and Holy ,tegy dictates that vve come to Trinity parish in Cherry, IU. He gnps vvith our^nemies.
vvas pastor of the latter parish! Hundreds of ships are m the ^^ ^ we Kiyaig cjud rooms at the time of the great Cherrymaking m this mighty expan- ^ & haUoween rty lots Mine disaster, when hundreds -n of our,^rce-	pf eats and plenty Qf assorted | ^es
of men vvere trapped and died 10 man these vessels nun in the C'nerry Mine, among dreds thousands of volun-them many Slovenians. He vvas teers vvill bave to be enlisted m active in the rescue vvork and the Unite^ States Navy; and spent many hours at the mouth Jhe call i„ out fpr America s of the shaft during the days fourth front — the recruiting
follovving the disaster.	service ~to enliat a half a ml1"
In 1913 Father Wencel re- lion more men.
turned to St. Bede and as a Hal* a ml,lion muen to lea^n member of the faculty taught multiple jobs that go into in the seminary and the college. making the fleet click. Men to For several years he vvas sub-,lea™ engineering, fire control, prior of the monastery.	gunnery, seamanship, and hovv
Father Wencel's only surviv- to vvork in a mammoth ocean-or in this country is a nephevv, wide team that must co-ord,-the Rev. John Sholar, Ph. D., nate its efforts vvith minute predi očesa n superintendent of cision jt »s to be successful
refreshments. . . shouldn't forget to thank men's prexy Gene Težak . , . and the ladies' president, Helen Keith . . . thank you for your fine vvork . . . also the fine preparation of the eats by Mary Salesnik . . . did a very good job, and the eats disappeared fast . . . music
fhe second Printers just couldn't get click-ing and lost tvvo games to Al-len's Orange Crush. In spite of the tvvo losses, Peerless join-ed the tie for first plače. Vida Zalar, the Spanish senor, vvas high for the vvinners vvith a 420 Ann Vertin vvas right behind her vvith a 410 series. j Janet 0'Connor, the slick littie Charlie Chaplin, banged the pins around in the first game but took it easy in the final games. Agnes Govednik, the pirate, vvas high for the losers, hitting a 434 series. Lillian Grayhack, the littie Svvedish
aisappearea iasi . . . music .....	•
* • u J U	;	girl hit a 346 series. Margie
vvas furnished by the inimita-i®	<
. ,	. . T „ .„ , j Dolinshek, Rubinoff vvithout his
ole accordionist, Joey Horvat' .	'	.
„ , ^ . violin, couldn t put the zip in
- ... A _ MM Al 1 A/l	flP T/\* O	_
her bali and slacked up on her scoring. Jule Camp attired as an undertaker vvith high hat, long coat, and ali, vvas the
he vvas spelled off for a vvhile by Bob Kostelc, vvho sur-prised everybody vvith his fine accordion playing . . . thank yout boys . . . you did a good
schools in Duluth, Minn., and j
To cover this vast range of |J°b
pastor of the Slovenian Church | duties, the Navy is enlistmg
at Nevv Duluth, Minn.	j™" through V-6, a general
Funeral services vvere Con-!classiflcation braneh that is the ducted Monday, Nov. 2, from^^s parallel for more than the Abbey to St. Bede Ceme-'50 different civilian trades and tery	occupations.
___In order to handle the inex-
—FOR VTCTORY: BUY BONDS— perienced men vvho seek to en-Let freedom ring on Uncle Sam's ifer the service and become fully
CBonhd,7ndStStLp!Uy	^! acquainted vvith a trade that
Joliet KSKJ Men's Bowling League Standings
W. L. Pet.
The Eagle ........ 12 6 .667
Slovenics .......... 11 7 .611
White Fronts .... 10 8
Peerless ............ 8 10
Tezaks.............. 8 10
Avsec Prints .... 5 13
KSKJ Ladies* League Standings
Peerless
.556 Hickory St....... 11
.444 j Joliet Office...... 9
Buy Defense Bonds and Stamps Joliet Engin.
w.	L.	Pet.
11	7	.611
11	7	.611
11	7	.611
9	9	.500
9	9	.500
9	9	.500
6	12	.333
6	12	.333
games vvere played lots of laughter, gayety, fun, vvith dancing, made up an enjoyable evening . .it seems that the good times always end too soon . . . the party broke up early, as most of the bovvlers and bovvlerettes had to get a fevv vvinks before they took up another day's vvork for Victory in the steel mills, defense plants, and munition vvorks ... Sgt. Johnny Nemanich and Pvt. Eddie Kludovich vvere present . . . and happy . . . next vveek vve shall see Peerless Printers vs. Težak Florists, Slovenic Coals vs. Avsec Printers, and The Eagle vs. the povverhouse White Front Liquors.
-o-
There are only 25,500 street cars in the U. S. and less than 10,000 elevated and subway cars.
highlight of the evening. A roar vvent up from the crovvd vvhen Jule took off her coat.
IMPORTANT
Parents or relatives of men in the armed frftices of the U. S. vvill please notify their respeetive lodge secretaries.
When dues are paid for the soldiers, it should be relative^ simple to inform the 3ecretary vvhich member is novv in the armed forces.
It is imperative that a complete list of service men be compiled. The Home Office requests that ali parents, relatives and lodge officials co-operate in the gathering of this vital information.
After losing the first game the Hickory Markets had no trouble tallying up the final games to defeat the Joliet Engineers tvvo games, putting them in tying position for first plače. Therese Jurisis vvith her pateh-vvorked dress, vvas high for the vvinners vvith a 434 series. Isa-belle Gregorich, the tiny red-headed miss, couldn't get going in the first game, but after a good look the pins fell for her, marking her up for a 141 average. Gen Golobitsh, another gypsy, brought good fortune on herself, chalking up a 415 series. Since her son is serving our country, Kate Przybylski figured she might as vvell get! some use out of his clothes, so she wore them as her costume , and she looked very good. Jo Stephen, another Spanish senor, hit high series of 469 for j the losers. Barbara Buchar, a j military girl, clipped off a niče j 162 in her second game. Chris 1 Azman, dressed as Miss Amer-i ica couldn't keep the pins fly-ing. Joan Sealey decorated as i a 1926 beauty had beautiful flovvers on her hat «but stili the pins wouldn't fall for her.
The Joliet Office Supply team blevv the top off the lid defeat- { ing Težak Florists two games 1 and breaking high team single vvith a 645 ,and high three series with 1747. Mayme Umek vvas high for the winnerg vvith a 490 series. Marion Kaffer
ting a 469 series. Donna Wil-helmi, decked up as Charlie Chaplin's girl friend of 1918, made the pins look dizzy, top-pling over a 452 series. Helen Kieth, the skeleton, rattled her bones and marked up a 441 series vvhich vvas high for the losers. Dot Zlogar, the pretty littie clovvn, just couldn't get any results from the pins. Jean Težak can't seem to get that bali of hers vvorking.
After bovvling a halloween party vvas held for ali the bovvlers. Everyone enjoyed eating, drinking, and especially dancing. Many thanks to Helen Kieth, president of the Wom-en's League and Gene Težak, president of the Men's League for making the party sueh a success. Prizes for the best costumes vvere avvarded to Jule Camp, Chris Azman, Joan Seal-ey, and Janet 0'Connor.
Well, the spooks didn't get me, so Pil be back next Thurs-day.
The Snoop.
One U. S. army plant located one day's railroad haul from its supplies uequires 2,000 freight cars to keep it in operation; another three days re-moved from its materials needs 4,000 freight cars.
-o-
One large U. S. ordnance plant has 120 miles of railroads or enough to service a city of 100,000 people.
'	"jI
g-nash1n6
J&'*
I asked mj mother for
fifty cents To see the Emperor jump
the fence, I bought a stamp and he
j um ped like fon And scorched his pants on the Rising Son.
BUY VAR BONDS AND STAMPS