L : a: Mili« pj • 's II da zodno h.oeico ikozi titvi in tjudclc Sozat mckltajoll zivatec. Jam $oj ii ja vidi, kdo mu ji Ut ^ovldat, da io mllah. koztilki za-ktai. @johkno it ji vzravnat in zakti&at vlakomu\, ki ji ph,ilet v Milino d^vaKnict: ,,/fail nt do mllaK zaktat koztieAov. Jaz low pazit nanjt. 4hila>ija pa m dom pultit hm!« 3\o it ji mliah.ju zdA, da U Ut eai pKimtUn, da zakotji koztilki, it mu ji ^KanL odtočno poltavit v dh,an. Sj^ankova mamic* je morata p\iti na pomol, a tudi njtj ii ni poduUto pomiriti in ph.ijovoh.iti linlka. @dtoeno ji iUi pud d\va\nico in zatfijivd, da ni puiti kozličkov za,-Mati. /faapolted ita ii mtlah, in mati dojovouta, kako kita. matija Sftuinka ukanita. /j7\ati ji podaja Sftianku ivetit dina* in mu vdda, naj kitho lAoei v tijovino po liadLhlkt, Im da k midtim ona pazita na koztilki. Sj^aviko jo ji z zaupanjim pojtidat, vzet dinal in Atth.o itikit na cilto p^oti t^jovini. ji Sj^anko v^nit iz tijovini, Tinek je podrgnil nogo ob nogo in zmečkal uvelo potočnico. Čemu se le prerivajo otroci po travniku in trgajo drug drugemu cvetje iz rok? Korleka so celo pahnili v mlakužo. Njegove potočnice so se raztresle, pohodili so jih. Korlek ne bo napravil materi veselja. Poglejte njegove hlače! Otroci so se škodoželjno smejali. Trnek je korakal skozi gozd. ščipal je mlade poganjke, s fračo meril v debla, preskakoval korenine. Sredi gozda je sedel na parobek. Gledal je mravljišče in razmišljal. Druge matere bodo morda vesele kalužnic in potočnic, njegova bi se niti ne zasmejal a. Nikdar ni imela pravega časa ne zanj, ne za Pepoka. V temni sobi, sredi njune navlake in trhlenega pohištva, je pletla koške in košarice. Tinek in Pepček sta ji šla že navsezgodaj po vrbja. Ob sobotah je odhajala v mesto. In takrat Tinek včasih po ves dan ni videl ne bajte, ne matere. Potikal se je po gozdovih, ob vodi rezal vrbje, v košku je nosil kuhan fižol. S čim bi le razveselil mater za današnji dan? Da bi nabral suhih vej in dračja? Mati bi niti ne opazila njegovega daru. Rdečih jagod tudi še ni. Ko bi vsaj našel zaklad! Tanek se je glasno zasmejal. Tako neumne misli! Vendar je zasanjal sviojo- pravljico, lepo in preprosto. Potem bi lahko mater res presenetil. Uh! S Njegova mati je vedno zdelana, nikdar se ne smeje. V tisti sobi je tako temno iu neprijazno. Zato Tinek ni rad doma. Druge matere so lepe in vesele. Kaj bi ji prinesel? Ob visoki leseni ograji so se paste kokoši, l inek je poškilil izza plota. Trgal je kislico in švrkal z njo po zraku. Njegova mati ne potrebuje cvetja! Nenadoma je poskočil in odvrgel kislico. Obstal je za trenutek, se zamislil predse in se sladko, presladko nasmehnil. Previdno je izginil za ograjo. Potem je tekel, dirjal po cesti. Ves zasopel je obstal pred bajto. Na pragu je sedel Petpček in luščil peške sončne rože. «Kaj imaš?» Trnek ga je odrinil. Iskal je z očmi v temni sobi. «Mama, prinesel sem ti. Danes je materinski dan, mama, danes moraš biti vesela!» Mati se je obrnila. Smehljaj ji je kalkor bled žarek za trenutek zaigral okrog ustnic. Materinski dan? Tudi za njo? «Tinek, kaj imaš?» «Mama, glej, prinesel sem ti putko!» Drug otrok. Babica je poiskala Janezka v mestu. Srčno rada je imela tega fanta. Saj je bil v vsem tako podoben njenemu pokojnemu sinu, Janezkovemu očetu. Na kolodvoru je Janezka objela. «Tu imaš! Pa pojdi v kino, ko vem, da rad greš.» Stisnila in zaprla jed robno pest. Janezku je zaigralo srce. Kino! Drugi dan je bila nedelja. «Kam greš?» je začudeno vprašala mati. «V kino? Česa se ti ne domisliš. Z Dušanom sama? Kar odloži plašč. Saj ni mladinska predstava.» «Janezek je trmasto našobil usta. «Saj je babica relkla, da lahko grem.» Mati je odložila knjigo. Očitajoče je pogledala sinka. «Ti, četudi je babica rekla. Ona pač ni pomislila, da takim fantom ni dovoljeno v kino-. Enajstleten otrok! Dušan naj kar sam gre, ti ostaneš doma. Kaj pa poreče profesor, če te vidi? Brez staršev sploh ne smejo taki otroci k predstavi.» Janezek se je obrnil k steni. Jezno je gledal v tla in godel. «Pojdem pa pojdem. Saj je babica re-kla.» Vse se je treslo v njem od nestrpnosti in hrepenenja. Nenadoma se je obrnil, srdito so se mu zabliskale otroške oči. V skrajnem obupu je bridko zajokal. «Nič mi ne privoščiš!» Mati je sklonila glavo. Nič ni rekla. Janezek jo je zbegano pogledal. Trma je še vrela v njem. Odšel je v sobo in obsedel nepremično do mraku. Drugo jutro je zgodaj vstal. Ni se ganil od knjig, dokler se ni odpravil v šolo. Kavo in kruh z maslom je pustil nedotaknjena na mizi. Tudi pripravljene malice ni vzel s seboj. Molče je poljubil mater in odšel s poivešenimi očmi. Mati je žalostno gledala za sinkom. Toliko bolečine je bilo v njej. Opoldne je ostalo kosilo nedotaknjeno. Fant se je spravil k učenju. Podprl je glavo z rokama in glasno črtal latinske stavke. Mati je delala v kuhinji. Prisluškovala je sinkovemu glasu v sobi. Včasih je utihnil in globoko vzdihnil. «Lačen je!» je s skrbjo pomislila. Taka trma! Nikdar ji ni še tega napravil. Kaj vse je razmišljala te ure! Njeno materino srce je jokalo po njegovem vedrem smehu in njegovi topli, otroški ljubezni. Vzgojni čut se je hudoival in iskal prave poti. Stemnilo se je. Mati je pripravila večerjo. Nalašč je priprla vrata v sobo. Vonj, vabljiv in dražeč, je našel lahko pot do janezkovcga nosu. Janez je vzdihnil in zaprl knjigo. Vse ga je bolelo. Želodec je klical. Oh, želodček. Lačen! Lačen! «Janezek! K večerji!» je mirno, toda malo osorno poklicala mati. V njenih očeh je bila majhna porednost. Fant je stopil med vrata in zvedavo pogledal na mizo. Prav tisto, kar najrajši je! Pogoltnil je slino. V njem je bila huda borba. Zmagalo je njegovih mladih enajst let. «Oh, mama, ne morem več! Kar jedel bom.» « Janezek, čemu si bil tako trmast? Zakaj nisi jedel ves dan?» je zdaj žalostno vprašala mati. Janezek je povesil glavo. «Mama, saj sem hotel vzdržati ves dan brez jedi, za kazen, veš, ker sem bil včeraj hudoben. Mama, ker sem te žalil, in jutri je materinski dan. Zdaj pa si skuhala to. Ampak nisem mogel več.» Udušil je jok, ki ga je stiskal v grlu, in je lačno planil na palačinke. Mati se je smehljala skozi solze. Oh, ta fant! Vzgoja in samovzgoja Poglavitni namen vzgajanja — in na to po navadi mislimo, kadar uporabljamo to besedo — je vzgoja otroka. Ta vzgoja je najbolj potrebna in najbolj vplivna ter zahteva največ znanja, prirojenega takta in naravnega čuta, na tudi veliko spretnosti. Znanstveniki, ki se ukvarjajo z vzgoieslov-jem in zdravstvom, se zelo trudijo da spoznajo zapleteni svet otroške dušev-nosti, toda doslej so vsa njih dognanja le poskusi, samo bolj ali mani dovršene misli, ki so uvrščene med dve veliki skrajnosti: na eni strani vidijo človeka z njegovimi nagoni, zlasti spolnimi, na drugi strani na idealiziranega človeka. vzvišeno bitje. Zastopniki prve teorije se naslanjalo n» najnovejša dognanja Sigmunda Freuda, ki trdi, da se vse človeško življenje zavestno ali podzavestno vrti okrog spolne privlačnosti posameznega bitia in niegovega snolnega ugodia. Freud v svojih izvajanjih celo doienčku pripisuje neke vrste spolne naslade, kadar sesa iz materinih t»rsi. Druga, temu nasprotna idealistična smer odreka spolnosti skoraj vsako važnost in daje prvenstvo miselni plati človeka, duhu. Iz tega je razvidno, kako zelo si nasprotujejo celo znanstveniki k>° so vse svore živi i en je posvetili sa»><> proučevanju otroško duševnosti Kako bi se notem ne motili starši, učitelji, vzgojitelji. četudi mislijo, da popolnoma poznajo otroka. Resnica na je, da ga velika večina ne pozna, ker ga ne more, ne zna in pogostokrat tudi ne utegne spoznavati. Ni slučaj. ampak pravilo, da eni rodbini naletimo na naibolj različne in nasprotujoč«1 si značaje. «Kako to?» se iznrašujejo začudeni starši. «mar iih nismo vzgajal' vseh enako, mar niso bili vsi ena'c<« deležni vedrih in viharnih družinskih dni?» Ne, niso bili. Bil je samo videz enakosti. So razlike, majhne in velike, vendar pa vplivajo na otroka in na njegovo duševno doživi ianje, ki je podzavestno veliko skladišče slik, vtiskov, doživetij, sani, domislekov. laži in resnice, lastnosti, iz katerih se oblikuje značaj bodočega človeka. Ni vseeno- ali je bil otrok kaznovan. kn so bili starši dobre ali slabe volje, ko ie bil otrok ^vedfo ali to-gotno razpoložen. Ni vseeno, če so starši enega pohvalili znanci vpričo niega jn drugega, da za to sploh vedel ni. Ni isto, če so enega vpisali v šolo, ko je deževalo, in drugega, ko je sijalo sonce, če je eden dobil vedrega, razumnega učitelja, drugi pa sebične-ža, ki je postal učitelj Ie zaradi plače in počitnic. Ni vseeno, če sta bila prvi trud in delo enega otroka poplačana z uspehi, drugega pa s polomom, če je eden za svoj trud dobil boljši, drugi pa slabši red, celo to ne, če visi nad mizo enega slika očeta, nad mizo dlru-gega pa morda slika matere. Nič ni vseeno, kajti vse ima svoj pomen, svoj vzrok in posledice, ki so tako nujne, kakor je nujen vsak naravni zakon. Zato je slabo, da na vzgojo lahko vplivajo ljudje, ki se ne zavedajo, kaj je to vzgoja in kaj pomeni vsaka njihova zapoved, vsak njihov ukor, vsaka lepo in grdo izgovorjena beseda, celo izraz njihovega obraza. Tako nehote in nevedoma greše starši, ki vendar žele otroku vse najboljše in bi mu radi samo pomagali. Še boli pa lahko greši vsak učitelj in vzgojitelj, vsak nadrejeni, če gleda v ljudeh le stroj, ki ga je treba stisniti, izžeti in izkoristiti, ter pozabi, da ima pred seboj sočloveka, svojega brata, ki je morda boljši, vrednejši in sposobnejši od njega samega. Zato imamo dandanes toliko duševno bolne mladine z vsemi mogočimi duševnimi motnjami, z občutkom manjvrednosti in brez samozavesti, ki se tako bolno odraža v značaju vsega slovenskega naroda. Nekateri vzgojeslovci pravijo, da se lahko uspešno vzgaja samo do nastopa razvoine (pubertetne) dobe. drugi zopet. dia dr» 16. ali 18. leta. Mnenja so različna. Toda ne gre samo za dobo vzgajanja, gre tudi za dobo, kdaj preneha vzgoja in se začne samovzgoja, gre tudi za način vzgajanja, ki se mora tedaj izpremeniti. Do pubertete samo daiemo, skoraj bi rekla, dresiramo (ne vselej dobesedno), vendar na bi bilo treba vseskozi otroka navajati k samovzgoji. Razvojna doba zahteva že izdelano podlago za samovzgoio. Zate je njen uspeh odvisen od prejšnjega navajanja k samovzgoii in brez dvoma tudi od vzgoiiteljeve osebnosti. Pravilen postopek bo potem pokazal, da ne gre za to, kdaj vzgajan ie sploh preneha pač pa le za mero, koliko in kdo lahko vzgaja, in da so leta_ največkrat postranskega pomena. Življenje samo je prepogostokrat pokazalo da vzgoja zdravega človeka ni nikoP prepozna, samo vzgojitelj mora biti močna osebnost. Mlačni, neizdelani ljudje ne morejo vzgajati. Kako tudi, ko so morda niih gojenci celo v svojih slabih lastnostih večje osebnosti kakor oni sami v svoji dobroti in omahljivosti. Na način vzgojnega vplivanja je treba najbolj paziti v pubertetni dobi. Tedlaj beseda navadno nima več vzgojne moči. Le dejanje, primer, slika postane sila, ki bo otroka vodila do sa-movzgoje. Vzgaja lahko tudi beseda, toda od te dobe dalje le beseda osebnosti, Osebnost, to je človek, ki ga dandanes zares redko srečamo. To je človek, ki vsaj poskuša razumeti sočloveka. če ga že ne more popolnoma razumeti. To ie človek, ki pozna smoter in dolžnosti svoiega in tu tega življenja, ki najde zadovoljstvo in srečo v sebi samem, ki čuti dolžnost, da pokaže smisel življenja tudi drugim. To je človek, ki pozna sam sebe in nikoli ne pozabi, da ima tudi vs«k drug dušo in srce in pravico do koščka sreče na tem svetu. Dobri vzgojitelji so osebnosti, osebnost pa ne postanemo z vzgojo, ampak s samovzgoio. Čim prei postane človek zrel, čim več ima podlage, da se razvije v osebnost, tem prej začne s samovzgoio. ki ne more in ne sme nikoli prenehati. Človek, ki stremi za tem. da bi bil sam vzgojen, mora naiooprei spoznati samega sebe. in kar ie glavno, spoznat! mora lastne napake in slabosti ter jih skušati odpraviti. Strog mora biti do samega sebe, a za druge, zlasti za otroke, uvideven. Če onazi pogre-ško na otroku, naj najprej išče vzroka v sebi. N jego vo voden ie in niegove vrline ne smejo biti samo navidezne, ampak mora stremeti za tem, da se zakoreniniio v globino niegovega zna-čaia. Predvsem pa: spoštuj v vsakem bližnjem, zlasti pa v lastnem otroku človeka! Tega deistva se mora še prav posebno zaved»ti vsa^« mati. vsak oče in vsak vzgojitelj. Nihče nima pravice zahtevati od druffega deiani. ki iih sam ni zmožen, ali lastnosti, ki iih sam nima, zakaj nihče ne more dat' drugemu, česar sam nima, in nihče ne more vzgajati drugega, če sam ni vzgojen. Ko bodo vsi vzgoiitelii in starši začel! vzgaiati najprej sebe same, tedaj bodo govorila niih deiania in osebnost netem ne bo treba toliko brezplodnih besedi, toliko kazni in toliko obupa starejših nad mlado generacijo. Z. P. MISLI OB ZBOROVANJIH NAŠEGA ŽENSTVA Časopisi so že zabeležili, da so se naše žene postavile zadnje dni pred javnostjo s predavanji in občnimi zbori ter tako nekako podale obračun svojega delovanja. Nas ne zanimajo toliko zunanji vtisi in pojavi teh prireditev, temveč razni momenti, ki posegajo globlje v delo našh žena. V prvem predavanju je kar na začetku poudarila predavateljica, da se je meščan oddaljil od zemlje in solnca ter da s tem greši. Temu meščanu kliče, na i gre v vas, na podeželje, ven iz tesnega mestnega vzdušja. Vse prav, želja ni napačna in jo od leta do leta meščani bolj in bolj izpolnjujejo. V to jih nujno sili spoznanje, da potrebujejo njih telesne sile krepitve, če hočejo- vzdržati pri delu za vsakdanji kruh. Toda kdo iz meščanskih slojev si more privoščiti dandanes luksus in pohiteti ven na podeželje uživat blagodati zemlje in solnca? Samo boljše situirani sloji, tista tako imenovana «smetana» našega mestnega prebivalstva jo lahko pobriše za nekaj časa s trdega tlaka. Večina uradništva, obrtništva in delavstva (ti sloji predstavljajo 90 mestnega prebivalstva) pa je prikovana v mestu zaradi dela in slabih gmotnih razmer. In ravno pripadniki tega sloja so naibolj potrebni oddiha in svežega zraka, ki bi jim ga nudilo naše podeželje. Žene in otroci teh slojev hirajo telesno iz leta v letov ker živijo v slabih stanovanjih, nimajo dovolj hrane in si ne morejo privoščiti zdravniške pomoči. Ti ljudje se neho-toma oddaljujejo od zemlje in solnca, čeprav težijo k njima z vsem svojim bistvom, ker se zavedajo, da je od njiju odvisno zdravje. Tem ljudem ni bivanje na deželi luksus, temveč nujna zahteva njihovega obstanka. Dobro je sicer delati propagando za bivanje v podeželju. Toda to ni dovolj. Vse naše stremljenje in delovanje se mora usmeriti v to, da omogočimo pripadnikom bednega in najbednejšega mestnega sloja dalje časa trajajoče bivanje med polji in v gozdovih. V ta namen pa bi morale naše žene temeljito proučiti, pod kakšnimi pogoji žive žene in otroci naših delavcev, obrtnikov (malih) in uradnikov ter kakšne so možnosti, da se jim pripomore pohiteti iz mesta. V zvezi z letovanjem meščanov pa je bilo načeto tudi vprašanje podviga naše vasi v higienskem pogledu. Slovenska vas sicer prednjači v zdravstvenem oziru vsem predelom naše države, ali je na žalost dejstvo takšno, da higiena našega podeželja ne napreduje, temveč ostaja v glavnem na eni višini ali pa celo nazaduje. To je tisto, kar nam vsiljuje nebroj pomislekov. Pri nas je bilo že mnogo storjenega za izobrazbo podeželskega ljudstva glede na zdravstveni napredek. Naš človek ima mnogo smisla za red in je dovzeten za besede o napredku. Toda kaj pomagajo vse pridige, predavanja, filmi in knjige, ko pa ni gospodarske podlage, ki je prvi pogoj za higienski dvig naše vasi. Malo je doseženega s tem, ko boljše situirani kmetje realizirajo pri sebi izsledke moderne higienske znanosti, ko pa na drugi strani ogromne množice srednjih in malih kmetov, dninarjev, viničarjev ter drugih poljskih delavcev komaj zadostijo z delom rok zahtevam svojih želodcev, kamoli da bi mogli misliti na svoje zdravje. Tako trčimo ob najbolj pereči problem našega podeželja: Če hočemo doseči zdravstveni dvig naše vasi (v prvi vrsti zaradi slovenskega ljudstva in šele potem zaradi ugodnejših pogojev za razvoj tujskega prometa), moramo spoznati najprej dandanašnje gospodarske razmere slovenske vasi, kajti te so prvi pogoj za kakršenkoli soeialno-kulturni napredek. Iz teli spoznanj mora iti potem vse naše delovanje, ker bo sicer brezplodno. Govori, kolikor hočeš, lačnemu človeku o tem, da se mora čistiti, izobraževati itd., njegovo stremljenje bo šlo za tem, da najde košček kruha! Zato je tudi v tem pogledu prva naloga naših ženskih organizacij, da proučijo najprej, v kakšnem gospodarskem okolju živita slovenska žena in otrok ter kakšne so njune zahteve v higienskem oziru. Tako bo odpadel vbodoče sam od sebe neprijeten vtisk, ki ga je napravil že na mestne gledalce tuj film, prikazujoč zdravstveno ureditev vasi v državi, ki v tem oziru naši daleko prednjači. Na vseh ženskih zborovanjih je bila z vso silo zahtevana tudi poglobitev izobrazbe naših kmečkih deklet. Ta zahteva je na mestu! Toda za njeno izvedbo je zopet nujno treba vedeti, kakšna izobrazba je potrebna slovenski kmečki ženi. Ni dovolj, da se nauči kmečko dekle dobro kuhati zato, da pride potem laže do službe v gostilni ali drugod, mnogo premalo je, če pridobi kmečka žena nekaj izobrazbenih dobrin, ki so v slabi zvezi z njenim resničnim življenjem! Naše gospodinjske učiteljice bi se morale zato zelo dobro seznaniti s socialnim in higienskim položajem žene (kmetice, poljske delavke, tovarniške delavke in izobraženke), proučiti bi morale razvoj in položaj družine, odnošaje ženske mladine do družine in družbe, spoznati bi jim bilo treba duševni ustroj slovenske žene. šele na tej podstavi bo mogoče doseči s kmečko ženo resničen stik, šele potem bo imela izobrazba trdno podlago! Če hočejo naše naprednejše žene resnično prodreti v gospodarski, socialni in kulturni položaj slovenskih mater, deklet in otrok, če hočejo dvigniti slovensko ženo v njeni izobrazbi, potem morajo poseči s svojim delom v zadnjo gorske vas! Zaradi tega je potrebno ustanoviti tednik ali polmesečnik, ki bi obravnaval v poljudni obliki naša gospodarska, socialna in kulturna vprašanja, ki bi seznanjal slovensko kmečko ženo ter poljsko in industrijsko delavko z njenim dejanskim položajem v družbi ter bi jo usmerjal v pravilno borbo za dosego njenih človeških pravic v tostranosti! S takšnim glasilom, s pritegnitvijo vseh izobraženk (v podeželju posebno učiteljic) in deklet po raznih dlruštvih (posebno «Zveze kmečkih fantov in deklet») bi začel prodirati ženskj pokret v našo vas ter graditi na solidnem poznavanju gospodarskega stanja in socialnega položaja žene izobrazbo slovenskega ženskega sveta. Na takšni široki zasnovi bo zajelo delo ženske zveze najširše plasti našega naroda in ne bo omejeno zgolj na meščanske kroge. V tem zmislu želimo našim ženam obilo uspeha! S. D. ibila je sedela v majhni predmestni kavarni in nestrpno gledala na uro. Preteklo je že več ko dvajset minut, toda Ivana še ni bilo. Ker pa je bil vzor točnosti, je bilo mogoče samo dvoje: nezgoda ali namen. Sibilai se je vsa tresla; morala je to dognati — takoj. Hitela je k telefonu. Oglasil se je Ivan! Brez odgovora je obesila slušalo ter se naslonila na hladno steno. To je bil konec. Že nekaj tednov ga je slutila. Mnogo znamenj je kazalo, da se je Ivan iz-premeaiil. Počasi se je vrnila k svoji mizici; obraz si je zakrivala s časopisom ter skušala postati ravnodušna. Zaman se je trudlila, da bi uredila in zbrala svoje misli. V glavi ji je bučalo, srce ji je tolklo», hitelo... bežalo in spet utihnilo. Smrtna tesnoba jo je prevzela. Ležala je na njej kakor ogromna teža, jemala ji sapo, skoraj dušila jo je. Ivan, njen Ivan! Brez njega ni mogla živeti, niti poskusila ne lx>. Ali sploh ni rešitve? Ali ni nikakor mogoče, da bi si ga spet pridobila? Ali naj zlomi svoj ponos teir ga poprosi ljubezni in usmiljenja? Mora najti koga drugega, mora)... mora ... drugače bi vendar ... Iskala je oolmoči v sebi. oprla bolečo glavo na dlani teir krčevito zaprla oči. Medtem je Ivan sedel doma in dvomil v sebi. Ali je prav ravnal? Sibila je bila ovira njegove kariere — to je bilo gotoivoi. Poroka z deklico njegovih krogov bi mu koristilai; dala bi mu gmotno neodvisnost in družabne stike. Tvan ie bil častihlepen. Ni mogel čakati. Bil je iz «Aaa!» je iztisnil Lojze. Ako bi bil stol blizu, bi se bil prav gotovo sesedel od začudenja. Pogledal je Tino. Malo nerodno ji je bilo. «To je Mibec», je rekla. «Bog ga daj!» je nazadnje odzdravil Kočar in zmajal z glavo. Tina ga je poljubila. To ga je še bolj zmedlo in vsi trije so stopili v izbo. Potem so pili kavo. Mihec se je kaj hitro udomačil, se podil po vrtu, po hlevu in je bil ves iz sebe od samega veselja. Sto in sto vprašanj je iznašel in Kočar se je potrudil, da mu je na vsa odgovori. Medtem je Tina zamesila za kruh in ju opazovala. Večkrat se je vsa srečna nasmehnila in se hitro spet zatopila v delo. Šele zvečer je prišel Lojze z vprašanjem na dan. «No, Tina, povej no...», je začel jeclja je. Tina je sedla k njemu in ga prijela za roko. «Moj je, Lojzeb je rekla tiho. «Moj, veš.*> «To bi mi bila vendar lahko že prej povedala!» «Vsaka reč ob svojem času», je rekla Tilna počasi. «Pametna ženska si», je priznal Kočar. «Vsaka mati skrbi za svoje otroke, da jim je dobro iti toplo», je nadaljevala in ga božala po roki. «Samo zato?;> je vprašal razočaran. «Nisem (e poznala. Tudi ti nisi mene poznal», je odgovorila. «Nibva mogla torej dosti terjati drug od drugega. Ti si storil zaradi sebe, jaz zaradi svojega Mihca. Dober si z menoj in vem. da boš dober tudi z mojim otrokom.» lxijze Kočar je bil kar ganjen. «Da, res, vse je tako,» je rekel, «ka-kor praviš. Čeden fant je. In prej ali slej bo potreben pri hiši... Jutri mu urežem vrbovo palico in mu napravim piščalko. Takile se radi igrajo. Tudi jaz sem včasih cele dni piiskal na take piščalke...» Potem se je dolgo zamislil. Iz sodobnega življenja Ko bi imele ženske oblast o svojih l okali... To vprašanje je bilo stavljeno udeleženkam zasedanja Mednarodnih ženskih društev v Parizu. Prvi odgovor, ki je prav zanimiv, je poslala gospa Frances Perkins, minister za delo in poklice v U. S. A., in slove takole: «Pogosto se trdi, da imamo me ženske v Ameriki oblast. Toda to ne ustreza resnici. Dejstvo je, da so moški v Ameriki nasproti ženskam zelo galantni. Kljub temu pa položaj ženske, ki ima svoj poklic in si sama služi kruh, ni enakopraven s položajem moškega. To najbolj dokazujejo razlike v mezdah in plačah, ki jih prejemajo. Res je, da si odločilni čiuitelji že dalje časa prizadevajo, da pribore ženskam pravico v vsakem oziru. Ker pa tega še ni, bom odgovorila, kaj bi me ženske naredile, če bi zares imele oblast. V svoj delovni program bi najprej uvrstile vse potrebno, da mlademu naraščaju ustvarimo boljše pogoje za življenje. Nato bi začele odločno borbo proti umrljivosti otrok in do skrajnih meja možnosti uredile skrb za matere in deco ter za splošni dvig ljudske higiene. Vse nadaljnje delo pa bi bilo usmerjeno v tem duhu.» Predsednica ženskega udruženja mis Filips se popolnoma strinja s temi izvajanji. pravi samo, da bi ženske vzele v svoj program tudi borbo za mir in slogo med vsemi narodi ter da bi jim v dosego te s vrhe nobena žrtev, nobeno sredstvo ne bilo pretežko. Matere zahtevajo več zraka za svoje otroke. V Beogradu so matere v skrbi za zdravje svojih šoloobveznih otrok, ker učilnice ne nudijo pogojev za normalen pouk v šolah, kakor tudi pri nas ne. Zato so se zbrale vse matere mestnega okraja «Kraljice Marije» in izvolile deputacijo, ki naj zahteva, da se ondotna šola razširi oziroma dozida še eno nadstropje. Deputacijo je sprejel beograjski načelnik Vlada llič, ki je z velikim zanimanjem poslušal njene pritožbe in ji obljubil vso pomoč. Iz Rusije poročajo, da imajo ondi vzorna otroška gledališča, pri katerih sodelujejo znani strokovnjaki in pedagogi, ki hkrati proučujejo vpliv gledališča na mladino. Ugotovili so, da se velik del mladine pod vplivom takih iger popolnoma izpremeni. Neka igra, ki je prikazovala tatvino in rop kot proti-državno in zaničljivo dejanje, je povzročila, da so vsi otroci, ki so bili staršem ali tovarišem kaj izmaknili, takoj vrnili ukradene reči. Neka druga igra, ki je obdelovala motiv pomoči tovarišem, je imela tak uspeh, da je nastala prava tekma, kdo bo svojemu so-učencu izkazal večjo in lepšo uslugo. Ta kratka dejstva jasno pričajo, kako je zgrešeno, da obračamo na mladinske igre iu na mladinsko gledališče tako malo skrbi. Upor mladoletnih deklet v Parizu. Zaradi prestrogega ravnanja so se uprla dekleta velikega vzgojnega zavoda za moralno pokvarjeno mladino. Upor je nastal tako nepričakovano, da so deklice lahko zvezale svoje varuhinje, stekle na cesto in v velikem številu /bežale. Ljudje, ki so prihiteli v zavod, da pomagajo napraviti red, so se pridružili upornim dekletom, tako da je morala posredovati policija. Veliko deklet se še ni vrnilo v zavod. Na Dunaju so osnovali šolo za očete. Našim čileleljicam je gotovo znano, da iiria večina kulturnih držav različne šole za matere, materinske univeize in različne tečaje za pouk mater. Letos smo tudi v Ljubljani napravili prvi poskus take materinske šole, ki se ie tako ob-nesel, da se bo drugo leto tečaj nadaljeval in učni načrt izpopolnil. Toda dušeslovci na Dunaju, ki proučujejo razmere in naloge dandanašnje družine, so se postavili na stališče, da je prav tako potrebna tudi šola za očete, ker ni dovolj, da za vzgojo skrbi le mati. Nova šola je začela delovati letos meseca januarja. Prostor je dobila v središču Dunaja, v zgodovinski palači Belvedere. Uvrščena je kot oddelek že obstoječe roditeljske šole. Ob otvoritvi sta ravnateljici tega zavoda gospa Lu-jiza Leitner in Gertruda Holstein obrazložili načrt šolskega pouka, ki obsega snov iz posameznih razvojnih obdobij otroka. Te dni je bil konec prvega tečaja. Poročajo, da je šola imela velik uspeh. « Učencev* je bilo toliko, da so bili vsi prostori prenapolnjeni. Ustanovitelji priporočajo vsem ženskim organizacijam, da tudi one uvedejo take tečaje, češ da so zelo potrebni. Z. P. G. Albrechtova: Kaj mi nudi knjiga Veselje in tolažbo v samotnih urah! Odkar znam čitati, mi je bila knjiga v dobrih in slabih časih zvesta spremljevalka. Že otrok sem se mogla v knjigo tako poglobiti, da mi ni bilo vse drugo nič. Tako so prešla leta, marsikaj se je izpremenilo, le moja ljubezen do knji- ge je ostala ista. knjiga mi je pomagala že preko mnogo grenkih ur. Bolečina mine in notranji mir se vseli v dušo, če se poglobimo v lepo knjigo. Dobra knjiga da vse. Najprej se že veselimo, da jo bomo čitali, potem uživamo pri branju. Koliko doživljamo pri tem! Srečo in bol, žalost in veselje! Sme jemo se in jokamo z ljudmi, katerih usoda nas osvoji. Še dolgo mi- slimo na te ljudi kakor na prijatelje, še dolgo pozvanja v naši duši kakor zvonovi, ki tiho in polagoma dozvene-vajo... Spominjam se še vseh svojih knjig in vsaka mi je ljuba in draga. Nekatere čitam tudi po večkrat. Srečna sem, da imam sama toliko lepih knjig. Lepa knjiga nam dtaje veselje in srčni mir. Kako sejemo cvetice za na balkone Za kapucinke, turški fižol in podobne ovijalke je dbbra navadna vrtna prst, medtem ko je za petunije, tobak, begonije, Iobelije in nageljne vrtna prst pretežka in moramo vzeti zanje gozdno prst, pomešano s peskom. Če hočemo imeti cvetice že zgodaj, jih moramo posejati v plitve zabojčke, ki jih postavimo na okno ali pa na drug zavetni kraj, kjer ni prepiha, pa tudi ne preveč solnca. Če se nam za balkonske cvetice preveč ne mudi, je pa bolje, če počakamo tako dolgo, da se vreme nekoliko ustanovi, in posejemo potem cvetice kar zunaj v zabojčke ali pa naravnost na gredico. Te sadike so kajpada veliko odpornejše. Debelejše seme potikamo v prst v enakomernih presledkih. Prej ta dan moramo prst dobro namočiti s škropilnico, vendar moramo paziti, da je preveč ne zbi-jemo. Razdalja med posameznimi rastlinami mora biti zadosti velika, ker prično sicer divjati in jih je treba potem razredčiti. Posejano seme zagrnemo s tenko KOLO« V starih časih je moral človek, če je hotel priti iz enega kraja v drug kraj, osedlati konja in na njem odjezditi. Ko bi dandanašnji toliko ljudi jahalo, kolikor se jih vozi s kolesom, bi bil ves svet podoben kozaškemu taboru. Mož, kil je izumil kolo, niti slutil ni, da bo kdaj tako znamenito. Izprva se je zdelo, da se bodo ljudje vozili samo za zabavo, toda prav kmalu je postalo kolo za promet to, kar je za prehrano krompir, in zdaj je najbolj razširjeno in najcenejše občilo. Človek bi kar ne verjel, da je tako preprosta reč lahko tako koristna. Zakaj če si ogledamo kolo bolj od blizu, vidimo, da je tako preprosto, da bolj preprosto biti ne more: okvir, v njem dve kolesi, izmed katerih se eno poganja s pedali in z verigo. Seveda je bilo treba poprej odkriti sistem prestave, ki je ena najpomembnejših pridobitev moderne tehnike, in dognati, da za ravnovesje ni treba treh točk, kakor trdi fizika, ampak da zadostujeta tudi dve, če se predmet giblje in ga vodi človek. ftMmS" .t ' ' - £ plastjo prsti. Kadar ga kesneje zalivamo, moramo paiziti, da voda semena ne odplavi. Drobno seme stresamo kar iz zavitka po prsti. Seme ne sme padati pregosto. Če je predrobno, ga pomešamo prej s suhim peskom. Ko je seme posejano, ga pritisnemo v prst z deščico in ga takoj zalijemo. Zabojček postavimo nato na okno in ga pokrijemo s šipo, ki jo moramo \sako jutro obrisati. Čez 15 do 20 dni se pokažejo iz zemlje prve klice: tedaj moramo šipo odstraniti. Ko poženejo rastlinice prve listke, jih pikiramo, to se pravi, jih presadimo v drug zabojček, ki mora biti globokejši od prejšnjega. Na dnu tega zabojčka izvrtamo več lukenj, ki jih pokrijemo s črepinjami od razbitih cvetličnih lončkov, potem pa napolnimo zabojček do vrha z le nekoliko pognojeno prstjo, ki smo ji primešali rahle gozdne zemlje. Rastlinice posadimo po 5 do 10 cm vsaksebi. Vsako presa jeno sadiko pritisnemo v prst in si pri tem delu pomagamo z majhno paličko. Ko so rastline zadosti močne in ni več nevarno za slano, jih presadimo v zabojčke, v katerih bodo potem ostale, in jih denemo na okno ali pa na balkon. Ta način sejanja in pikiranja pa ne velja za kapucinke in druge ovijalke, za grašieo, mak in okrasne buče, ki jih vsejemo kar takoj na staino mesto. Karikatura iz leta 1869., ki kaže, kako bodo kmetice vozile svoje pridelke na kolesu v mesto. Kolo brez človeka je mrtva reč. Katerokoli drugo občilo, živo ali pa mehanično, se lahko samo giblje, če mu damo potrebno začetno hitrost, edilno kolo nima te lastnosti. Samo namreč ne obdrži ravnovesja, in šele človek, ki sedi na njem, mu s svojim telesom vdihne življenje, ga spravi v gibanje in ga vzdržuje v ravnovesju. Hkrati je pa prav to velika prednost kolesa, da nima svoje volje, ampak da odločuje gospodarjeva volja. Ker mu daje vso silo človek, ne potrebuje kolo tudi nobene hrane. Kakor ga dobimo iz tvornice, tako ostane vse življenje, samo sempatja mu moramo priliti kanec olja. Prav zato se je kolo tako hitro udomačilo, zlasti v vrstah neimovitih ljudi. Naši kolesarji lahko zavidajo svoje tovariše severnih dežel, kjer so pogoji za udobno in veselo kolesarjenje veliko boljši kakor pri nas. Ne morda zaradi našega hribovitega sveta, ki marsikoga čisto brez razloga moti. To ni naša krivda in tudi nima samo senčnih strani. Kolesarji s prostranih ravnin niti ne slutijo, kakšen užitek je, če se človek pelje po klancu navzdol, pa mu ni treba pri tem z nogo niti geniti, ampak samo paziti, da obdrži smer. Naš hriboviti svet ni torej tisto, kar greni kolesarjem veselje, ampak naše slabe ceste. Kadar posveti ponoči na cesto reflektor, se šele vidi, kako razorana je, malo boljša od njive. Tudi dež razkrije marsikaj, kar bi bilo bolje, da bi ostalo skrito. Oči luž očitajoče gledajo na naše cestne urade, toda ti so zdaj že tako utrjeni, da jih to prav nič ne moti. Pa ne samo slabe ceste, tudi pešci so veliki neprijatelji kolesarjev. V njih vidijo veliko bolj zahrbtnega sovražnika kakor v motorjih ali pa avtomobilih, menda zato, ker se gibljejo tiho, brez ropota. Sovražijo jih pa seveda tudi moto-ciklisti in avtomobilisti, ker se jilm kolesarji nikdar ne umaknejo zadosti hitro in spoštljivo s poti. Na naših cestah iln ulicah vidite najrazličnejša kolesa, proletarska, zarjavela in zaprašena, ki škripljejo in ropočejo in na katerih se vozijo delavci v službo, med njimi pa tudi lepa, gizdalinska z vsemi vrstami okraskov in pokromana, da se bleste kakor meč v solncu. Kolo vidimo povsod, kamorkoli se ozremo, vendar je še zmeraj dovolj drago, da se zdi Ulica v Kodanju, kjer prislone ljudje, ko pridejo na delo, svoja kolesa k zidu urada ali delavnice in se ves dan ne brigajo zanje, zvečer se pa spet odpeljejo na svoj dom. tatu vredno, da si obremeni vest. Na to stran so dežele koles, ki jih vidite na naših slikah, veliko bolj srečne. Tam je kolo tako poceni, kakor življenje delavca. Tam je človeku kolo to, kar so pri nas čevlji, in nikomur se ne zdi vredno, da bi ga ukradel. Najmodernejša uporaba kolesa: Mož s plinsko masko se vozi po mestu, ki mu grozi letalski napad, in opozarja s sireno prebivalce na pretečo nevarnost. Eno izmed številnih stajališč za kolesa v Kodanju, kjer stoji ob delavnikih po nekaj sto koles od jutra do večera. E LAHKO - KAKO KO PRI Kako varčujemo pri čevljih Važna postavka v našem proračunu so izdatki za čevlje. Da jo vsaj nekoliko zmanjšamo, moramo ravnati s čevlji tako, da bodo čim dalje vzdržali. S tem pa ni rečeno, da jih nosimo tako dolgo, da nam padejo z nog. Z obutvijo moramo zelo oprezno ravnati že pri hoji. Saj vendar ni treba, tudi če imamo trdne, recimo, gumaste čevlje, hoditi po blatu in lužah. Voda in vlaga sploh škoduje obutvi, tudi gumasti. Na to moramo opozarjati zlasti otroke, ki naj se že od mladih nog učijo varčevati. Če smo pa že morali čevlje pošteno /amazati ali jih celo premočiti, jih moramo tudi pošteno negovati. Usnjenih čevljev ne smemo nikoli umivati z vodo, ampak je treba vselej najprej z nožem ostrgati podplate in pete, drugo blato pa odstraniti s trdo ščetjo. Če ostane na čevlju še kaj umazanije, vzemimo vlažno, dobro ožeto krpo ter jih z njo obri-šimo. Potem jih osušimo s suho krpo, nato pa šele namažimo s kremo. Krema se mora posušiti, preden izloščimo čevlje s ščetjo ali še bolje s flanelo. Če imamo kopita, jih je dobro deti v čevlje takoj, ko se sezujemo, zakaj le tako ohranijo svojo obliko. Največ se pri snaženju greši s tem, da ne odstranimo pošteno blata z njih; blato se potem s kremo razmaže in čevlji postanejo kaj kmalu sivkasti, tako da se ne bodo nikoli več lepo svetili. Sploh je dobro, če očistimo včasih čevlje s kakim sredstvom, ki raztopi tudi kremo, ali pa z mlekom. Mnogokrat storimo tudi to napako, da vlažnih čevljev dodobra ue posušimo. Treba je razvezati trakove ter pregniti jezik in zgornji del tako, da more vanje zrak. Če so skoz premočeni, jih postavimo s kopiti vred kam, da se počasi posuše. Če se prehitro suše, postanejo trdi in se grbančijo. Otroške ali delovne čevlje namažemo, ko se posuše, z vazelino, ki najbolj varuje pred vlago. Gumaste čevlje lahko umivamo z vodo, toda ne preveč, vselej pa jih moramo tudi znotraj dobro osušiti. V čevlje z gumastimi podplati ne pozabimo nikoli deti slamnatih, plutovinastih ali kakršnihkoli vložkov, zakaj guma je neprodušna in se človeku zato rade potijo noge. Kadar se pa sezujemo, vzemimo vložka iz čevljev ter ju denimo sušit, včasih pa ju tudi operimo. Mimo tega je treba, kadar nosimo gumaste čevlje, imeti volnene nogavice, ki vpijajo vlago ter tako ščitijo nogo pred mrazom. Če se ravnamo po tem, lahko damo z mirno vestjo gumaste čevlje tudi otrokom, saj so najboljše varstvo v deževnem vremenu. Pa še nekaj: če hočemo ohraniti svojo drago obutev, ne kupujmo najcenejšega mazila. Kupimo vselej dobro kremo, primerno za tisto vrsto čevljev. Obutev dajajmo o pravem času v popravilo. To velja zlasti za šivane čevlje, ker se šivi s hojo hitro obrabijo. Najvažnejše je pa redno in temeljito snaženje. Čevlji naj ne stoje nikoli predolgo neosnaženi! Tudi ne nosimo kar naprej istih čevljev, dokler se ne raztrgajo! Menjavanje čevljev je ne le ekonomično, ampak tudi higienično. Na strani 216 smo pomotoma objavili tele praktične nasvete brez slik. Zato jih danes ponovno prinašamo s slikami. Pletene stole, mize in druge pletene # predmete očistimo najlepše s krtačko, ki jo pomakamo v mešanico amoniaka, mila in mlačne vode. Razvlečeni pleteni stoli so spet kakor novi, če jih dobro namočimo s slano milnico in polikamo skozi vlažno krpo. Z olupkom hruške si lahko osnažimo roke. Z jabolčnimi olupki se pa lepo čisti aluminijeva posoda. Pepel od cigar ni brez vrednosti Pepela od cigar ne mečimo proč, ampak ga spravljajmo v pločevinasto škatlo, ki se dobro zapira. S takim pepelom se dajo prav lepo čistiti vse kovine. Ako so na kovinskih predmetih večji madeži, zmešajmo pepel z nekoliko kapljicami petroleja ter pustimo tako zmešani pepel nekaj časa na predmetu, nato ga pa dobro odrgnini o. Potem oplakniino predmet z mlačno vodo in ga izgladimo. Pri čiščen ju zlatnine in srebrnine smo zmeraj nekoliko oprezni in boječi, toda pepel cigar in cigaret ne more niti najmanj škodovati. Včasih postavimo iz neprevidnosti vročo posodo na polirano ali brunoli-rano leseno ploščo; kako smo sami nase nejevoljni, ako nastanejo zaradi tega svetli madeži! Pa se da vse popravili, in sicer spet s pepelom od cigar ali cigaret. Pepel ovlažimo s petrolejem in ga položimo na madeže. Čez kakih pet do deset minut ožgemo zamašek nad svečo in z njim pepel dobro raz-tremo. Nato otreino ta mesta še z mlačnotoplim suknom. In če uporabimo slednjič še polituro za pohištvo, je vse spet lepo pospravljeno. Naposled opozarjamo še na to, da ima pepel od cigar v sebi celo vrsto snovi, ki jih potrebujejo cvetlice v loncih, in je torej dragoceno gnojilo. Toda kakor škoduje človeku, če se pogosto preveč naje, tako škoduje tudi cvetlicam preveč pepela: za srednje-veliko cvetlico zadostujejo dve do tri žličke pepela na teden. ZGODBA O DVEH KOSILIH: ==—----- VSE IZ OSTANKOV Fsa objokana in obupana sloni Mira ob mizi. Vsa nesrečna je: prvič sta se z možem sprla in prvič je odšel z doma, ne da bi jo bil objel in poljubil. In vse to samo zaradi tega neumnega kosila. Pa ne morda da! bi bila zasolila ali prismo-dila Andrejevo najljubšo jed. Kaj šel Ravno nasprotno: predobro je bilo kosilo in vsega preveč. Kako čudno je vendar življenje! Pa si je bila vendar vse tako lepo zamislila! Ko je šla prej ta dan na trg, je srečala mater Andrejevega najboljšega prijatelja. Vsa vesela ji je ta povedala, da je prišel sin za nekaj dni domov. In da bi moža razveselila, je gospo poprosila, da bi poslala sina k njima na kosilo. Pa ga ni bilo. Seveda je bilo potem vseh jedi preveč. In ni bilo dosti, da ji je bilo že sami žal po nepotrebnem potrošenega denarja in vsega brezplodnega dela, ne, celo prepir se je vnel zaradi tega. Nikdar bi ne bila mislila, da bi utegnilo kaj takega njenega Andreja tako razjeziti. Jedi se skoraj dotaknil ni in da je neumnica, ji je očital, ker bi sicer pač ne bila pripravljala cele pojedine za gosta, s katerim niti govorila ni. Saj vidi, da ima mož prav, da res ni ravnala preveč duhovito in premišljeno, a tako grdo bi je pa vendarle ne bil smel naliruliti. Saj je pri vsem tem vendar mislila edinole na to, da njega preseneti in razveseli. Ko bi vsaj zvečer prišel domov! Pa ima na vso to neprijetnost še nočno službo in se vrne šele zjutraj. A kakor ji je bila misel na to v prvem trenutku zoprna, tako ji je bila sedaj všeč. Ima vsaj čas, da dobro premisli, kako bo popravila, kar je zagrešila. Dokazati hoče možu, da ni neumnica in da v kljub vsej tej nerodnosti le zna gospodariti z njegovim denarjem. Mesne omlete. Špinačna juha. Sadne tortice. Pregledala je vse ostanke in premišljevala, dokler ji ni šinila v glavo dobra misel. Napravila bo: iz ostankov juhe in špinače špinačno juho, iz ostanka pečenke mesne omlete, iz ostanka riž a pa riževe hlebčke. K mesnim omletom bo treba le še malo solate, in kosilo bo pripravljeno. Hitro, in kar je glavno, s prav majhnimi stroški. Do večera je izginila poslednja sled izjokanih solza in vsa pomirjena je naša mlada gospodinja zaspala. Riževi hlebčki. Tudi Andrejeva jeza se je v službi že kolikor toliko ohladila. Kar je je še ostalo, jo je ublažilo nemoteno spanje v dopoldanskih urah, zadnjo mrvico pa je udušilo zares okusno kosilo. In to toliko bolj, ker je, čeprav moški, vendarle uganil, da je vse, kar je na mizi, — včerajšnje. In ko sta se prvič srečala njuna pogleda, je bilo konec «tihih ur». Vsa srečna sta se oba nasmejala in spet je zasijalo sonce sreče in zadovoljstva na njunem zakonskem obzorju. Ko ju je potem popoldne obiskal Andrejev prijatelj, je bilo za smeh in zabavo kaj dobro poskrbljeno. In vsi trije so s posebno slastjo pospravili včerajšnjo «popravljeno> močnato jed do zadnje mrvice. RECEPTI: Špinačna juha. Iz 3 dkg masti in 4 dkg moke napravimo prežgan je, pridenemo zelenega peter šil j a in špinače, za-lijemo z juho in mlekom, osolimo in opopramo ter pustimo, da dobro prevre. Juho serviramo z opečenimi kruhovimi kockami. Mesne omlete. V loncu izžvrkljamo 34 litra mleka. 2 žlici kisle smetane, 2 rumenjaka, nekaj soli in do 34 litra moke. Ko je testo gladko, primešamo trd sneg od dveh beljakov. Iz te zmesi spečemo 5—6 omlet na razbeljeni masti. Na masti ali maslu prepražimo sesekljano meso s čebulo, česnom in peteršiljem, osolimo, opopramo in dolijemo žlico kisle smetane. Lahko dodamo tudi nekaj na listke zrezanili gobic. S to zmesjo nadevamo omlete, jih zvijemo, zložimo o kožico, oblijemo s kislo smetano in postavimo še za pol ure v pečico. Serviramo jih z zeleno solato. Riževi hlebčki. V vodi ali pa v mleku kuhanemu 'ižu primešamo 5 dkg masla, 2 jajci, 5 dkg oaniljevega sladkorja ali pa malo cimeta. Če je treba, ga razredčimo še z žlico smetane ali mleka. Iz te zmesi napravimo ploščate hlebčke ter jih na maslu lepo zlatorumeno za pečemo. Pečene lepo razvrstimo na krožnik in jih potresemo s sladkorjem. Sadne tortice. Stare, že izsušene rezine peciva iz biskvitnega testa lahko hitro in z majhnimi stroški napravimo spet sočne in okusne, in sicer takole: Na vsako rezino položimo kosce sveže kuhanega ali pa vloženega sadja. Po vrhu jih pa še okrasimo s kepicami trdo stolčenega, osladkanega snega ali pa stepene sladke smetane. Ženska moda od leta 1793. do 1813. NESTANOVITNA MODA Kakor so vojni dobavitelji najbolj zagrizeni in vneti hujskači na vojno, tako so tovarnarji in trgovci neumorni iskalci modnih izprememb in izrabljajo v svoj namen vsa človeška nagnjenja in slabosti. Diktatura mode je v tako močnih rokah, da se ji ne kaže upirati. Vse. kar posameznica lahko stori, je to, da hodi po srednji, zmerni poti iu se pokorava le moderni liniji in njenim osnovnim poudarkom. Tisti pa, ki se ji popolnoma izneveri in se oblači po svoje, je kakor izobčenec svojim soljudem v spotiko in posmeh. Oblika ženske mode se vrti kakor kolo in malokdaj mine več ko četrt stoletja, ko se ista slika z nebistvenimi izpre-membami spet povrne. Poglejte po vrsti slike, ki predočujejo žensko modo od leta 1795. do 1930., in opazujte, kako vsak nov modni val narašča in izginja. V dobi od leta 1793. do 1813., ki jo predočuje prva slika, je bistvena značilnost črta pasu, ki se je pomaknila tik pod prsi, nabrano in dolgo krilo, ki se je proti koncu te mode podaljšalo celo v vlečko, in majhni klobučki z visokim oglavjem. Na drugi sliki, ki kaže modo od leta 1815. do 1852., se jasno vidi, kako se je jel pas pomikati navzdol in se je za dalje časa ustavil tam. kjer je po naravi mesto zanj. Krila so še vedno dolga, U8S3: Ženska moda od leta /8/5. do 1852. Ženska moda od leta 1854. do 189U. vendar se v bokih in spodaj čedalje bolj širijo. Pojavlja se košata in bahava kn-nolina z bujnimi nabori in okraski, život oblačil se pa tesno prilega telesu. Pokrivala so raznolična in vsa bogato okrašena. Tretja slika predočuje dobo od leta 1854. do 1890. Prve tri postave na tej sliki označujejo čas, ko so razkošni kri-nolini že šteti dnevi. Četrta postava je nosilka nove mode. Od prejšnje mode je ostal samo še tesen in gladek oklep života, krilo se pa pričenja ožiti, najprej v bokih, pozneje pa tudi spodaj Zadnja postava na tej sliki je dognani izraz te nove smeri. Četrta slika: Dolgim in spodaj širokim krilom je odločeno samo še četrt stoletja. Svetovna vojna je zanesla revolucijo tudi v modo. Pomanjkanje denarja in silen razmah športa sta zavrla razkošje in določila modi novo smer. Da se porabi čim manj.blaga, so krila vedno ožja in krajša, život pa postaja ohlapen, ker sta šport in skrb za zdravje prepodila iz ženske garderobe steznik, ki je stiskal žensko malone sto let, da ni mogla svobodno dihati. Pas je zdrknil zdaj na boke. Razvoja mode v sedanjem desetletju, ki sicer še ni končano, nam pa menda ni treba prikazovati, ker ga vse še doživljamo. A. P. 10J1| T»3S Ženska moda od leta 1891. iIn IV,0 Izmed najlepših — Obleka iz karirastega volnenega ali pa svilenega pralnega blaga. Pokončni žepi so domislek zadnje mode. Obleka iz belega, modro tiskanega krepa. Aplikacije in pas so rjastordeči. Iste barve je tudi mali klobuček. Obleka je brez ovratnika; skozi ovalni obroč sta potegnjeni' dve petlji. '«3*4 S« M najlepša za Vas Eleganten poletni kostum iz belega tusorja. Jopica se zapenja na dve vrsti gumbov in ima velike zaokrožene reverje. Bluza iz pestrokarirastega krepa oranžne osnovne barve vtisne obleki živahen poletni videz. Veliki angleški klobuk iz klobu-čevine je prav tako oranžne barve. Eleganten kostum za vsak dan. Barva gumbov se ujema z barvo klobuka in sala. Zakaj brezvredna sredstva? Pazi na obleke! FLIT je vodeči proizvod v 90 državah, — najboljši znak moči in ubojnega delovanja — ker vsebuje strup, ki ga drugod ni. FLITOVA para ne pušča madežev in je ljudem neškodljiva. Varuj se pred nadomestili pod imenom Flit. Pravi FLIT je samo v plombirani ročki. Pazi na garancijo: rmeno barvo, — črn rob in FUT vojaka. Vedno ubija / .Muhe M=« «rave Za naša dekletca P l a š č e k za 9—llletno dekletce. Krojen je z naplečnikom in spodaj zvončasto razširjen s položenimi gubami. Blaga je treba okoli 1-75 m, če je 130 cm široko. Praznična oblekica iz bele umetne soile ali iz or-gandija s tremi volanami za deklico od 9 do 11 let. Vsi nabori so obrobljeni z barvasto tkanino. Za oblekico potrebujemo okoli 3 m blaga, za obšive pa 65 cm, oboje po 80 cm široko. Hlačna oblekica iz lanenega platna ali drugega pralnega blaga s pisanim vzorcem za enoletnega otročička. Blaga je treba okoli 1-35 m, če je 70 cm široko. Batistasta o b l e k i c a za deklico od 11 do 13 let. Široki okrogli ovratnik sega čez ramena. Na krilcu sta spodaj dve po 6 cm široki volani. Blaga je treba okoli 3*30 m, če je 94 cm široko. Praktična oblekica, sestavljena iz krilca z životkom in iz bluze za deklico od 7 do 9 let. Krilce je urezano hkrati z životkom in ima pas. Bluza je iz pikčaste umetne svile ali pa iz organdija. Za krilce potrebujemo okoli 1'40 m, za bluzo pa 1'lOtn blaga, oboje pa mora biti široko po 80 cm. Oblekica iz volnenega krepa za 3—5 letno punčko. Krojena je z naplečnikom in ima bel okrogel ovratnik, skozi katerega je spredaj napeljana temna vrvca. Za to oblekico potrebujemo okoli 1'50 m blaga, širokega 95 cm. In spet ie poletje t*: Svetla obleka iz pralne svile. Obleka ima štirioglato ovratno izrezo in v gube položeno krilo. Jopica je črna. Okraski se ujemajo z vzorcem obleke. "ZoboboI se lahko olajša z nekoliko tabletami Veramona. Veramon, ki je zasnovan na znanstvenih predpisih, prežene bolečine, a je obenem popolnoma neškodljiv. VERAMON Cevke z 10 in 20 tabletami. Oglas reg. pod br. 47 od 29. jan. ly35. Obleka iz lahkega volnenega blaga. Sedlo in pas sta obrobljena z ži-vobarvno progo. Iste barve je tudi ovratnik. Rokava sta kratka in v rami poudarjena. Ljubka poletna oblekica z rdeče-močlrimi zastavicami. Zapenja se tik ob vratu, ima pa tri majhne enostransko izpeljane reverje, ki so obrobljeni s širšo in ožjo modro progo. Prav take proge krase tudi rame in prednjo sredino krila. Zadaj je krilo položeno o globoko gubo. Senčnik za namizno svetilko Star ali poškodovan senčnik prav lahko z majhnim trudom in majhnimi stroški nadomestimo z novim. Iz kosa močnega prozornega papirja urežemo senčnik in prerišemo nanj s pomočjo kopirnega papirja vzorec na desni sliki. Vse, kar je na sliki črnega, prevlečemo tudi na senčniku s črnim tušem ali pa s črno barvo, bele like krožne ploskve pa pobarvamo z živimi barvami (rdeče, zeleno, rumeno, modro itd.). Kadar je luč prižgana, se slika na prozornem senčniku lepo odraža. Lahko pa kupimo v trgovini tudi navaden neprozoren papir za senčnike z rožastim vzorcem in ga prevlečemo z lanenim oljem, da postane prosojen. Iz stare postelje nov spalni divan Ako bi se radi znebili stare postelje in naredili iz nje nekaj modernega, poslušajte naš nasvet: Obe končnici prežagajte in odstranite srednji del, zgornji rob pa pritrdite potem na spodnjega z vijaki. Skrajšati je treba seveda tudi noge, da bo oblika divana res moderna. Tako prenovljeno leseno ogrodje divana dajte potem poli-tirat ali pa prepleskat. Iz treh delov sestavljeno žimnico in vseh pet valjastih blazin prevlecite z vzorčastim kretenom. Iz kosa lesa, ki ste ga izrezali iz končnice, naredite poličko, ki jo pritrdite z vezmi na eno izmed končnic divana ter jo podprite s premično leseno ali kovinsko podporo. Lis radi slabega pudranja ne bo! Samo tedaj, če ima koža dobro podlago, lahko brez škode prenese puder. Samo tedaj, če se puder dobro drži in je enakomerno razdeljen, dobi Vaš obraz odsev negovanosti, ki Vas napravi tako dražestno . . . ELIDA krema IDEAL je idealna podlaga za puder. Ta krema se popolnoma vpije v kožo, Vam olajša pudranje ter prepreči tvorjenje kepic na nosu, bradi in okoli oči. Negovanim ženam je ta krema neizogibno potrebna. • ELIDA KREMA Poletni vetrič iih b o gna in dvi ga Leteče igračke Vetrnica (slika 1). Zanjo vzamemo kos močnega papirja, ki ima nekako 20 cm v kvadratu, in ga zare-žemo v vseh štirih vogalih približno po 10 cm globoko, kakor vidimo na sliki spodaj. Vsak vogal se tako razpolovi na dva lista. V vsakem vogalu zabode-mo v vrh enega teh listov z buciko in ga upognemo proti sredini. Skozi luknjice vseh štirih zavihanih vogalov in skozi sredino papirnega kvadrata pori- nemo kratko leseno os in jo pribijemo na konec lesene paličke. Da se vetrnica ne drgne ob paličko, denemo med papir in palico lesen gumb. Padalo (slika 2). Zanj potrebujemo kos svilenega papirja, ki ima 30 cm v kvadratu. Na - vsak vogal privežemo 35 cm dolgo tenko nit, ki jo povlečemo 2 L...... ...... ' najprej skozi obod iz lepenke (od kva-čkanca ali pa od prejice za krpanje), nato pa še skozi sredino majhnega okroglega kolobarja iz plutovine, pod katerim zvežemo konce niti v vozel. Katapultno letalo (sliki 3 in 4). Iz močnega papirja urežemo po kroju, ki je na krojni poli, letalo in ga prega-nemo po pikčasti črti. Pikčasta črta spredaj in na repu pa kaže, kje ga je treba zapogniti navzdol, da bo zadosti močno in odporno. Gubo na prednjem delu letala pritrdimo s koščkom pločevine ali pa s sponko, kakršne uporabljajo po pisarnah. Katapult (priprava za vzlet letala) naredimo iz koščka močne lepenke, na katero pritrdimo, kakor kaže slika 3 zgoraj, dve vzporedni palički iz še močnejše lepenke ali dva dve letvici od škatle za smotke. Letalo poženemo v zrak s prožnim trakom, ki ga. pribijemo z dvema žebljičkoma na en konec obeh lesenih tračnic. Prožni trak naj bo približno 7 cm dolg. Nazadnje pribijemo na spodnjo stran lepenke še prečno letvico, da stoji katapult poševno. Zračna vrt a v k a (slika 5). Velik zamašek preluknjamo po dolgem. Ta luknja mora biti tako velika, da se vrtavka, ko jo nataknemo na palico (konec palice v ta namen malo povošči-mo), rada vrti. Po en centimeter od zgornjega roba zamaška izvrtamo s šilom štiri luknjice, ki so druga od druge enako oddaljene. En centimeter od spodnjega roba pa zamašek krog in krog izdol-bemo, da v ta utor potem navijamo vrvico. Štiri krila vrtavke napravimo iz letve, ki je 2Vi cm široka in 2'A mm debela. Vsako krilo je po 11 cm dolgo. Na enem koncu ga zašilimo z nožem, da ga laže zabijemo v luknjico zamaška. Paziti moramo zlasti na to, da so ploskve teh kril poševno v zamašku kakor pri pravem propelerju. Za to vrtavko potrebujemo še 40 cm dolgo leseno paličko, ki ima okoli 4 mm v premeru in je lepo okrogla. 3% cm od enega konca te paličke nataknemo lesen gumb, ki mora imeti tako veliko luknjo, kakor je palica debela. Ta gumb zadržuje zamašek kril, da ne zdrsne pregloboko na palico. OTI^EK STPRAVJE Domača lekarna Vsaka gospodinja mora biti tudi pripravljena, da nudi prvo pomoč, kadar se kdo izmed domačih kaj poškoduje ali če nenadoma oboli. Zato mora biti v hiši domača lekarna, v kateri naj bodo najpotrebnejši pomočki in nekatera splošna zdravila, ki se smejo uporabljati brez zdravnikove odredbe. Seveda mora imeti to lekarno zmeraj v redu, potem ne bo nikdar izgubila glave, če se komu kaj pripeti in potrebuje njene pomoči. Poudarimo pa naj, da moramo pri vseh resnejših poškodbah in boleznih vselej takoj poklicati zdravnika, sami pa smemo, dokler zdravnika ni, ukreniti le tisto, kar je res nujno in o čemer smo prepričani, da bolniku ali ponesrečencu ne bo škodovalo. V domači lekarni naj bodo nekako tale zdravila in pomočki: Aspirin, ki ga zaužijemo, kadar nas boli glava, kadar nas trese mrzlica ali pa kadar se hočemo spotiti. BaldrijanoDe kapljice za pomirjenje živcev in srca. Borova vazelina in laneno olje za opekline. Borovnice (suhe), ki ustavijo drisko, če jih jemo suhe ali pa če pijemo čaj iz njih. Bljuvna sol, pomoček za bljuvanje. ČAJI: baldrijanov čaj za pomirjenje živcev; bezgov in lipov čaj za potenje; čaj iz kadulje in čaj iz poprove mete zoper trebušne in želodčne krče; kamilični čaj za izpiranje ustne dupline, kadar si damo izdreti zob, za ob-kladke in za izpiranje oči; blaži tudi bolečine v trebuhu. Dvojni ogljikovi kisli natron (soda bi-karbona) zoper zgago in neprijetno želodčno kislino. Galun, s katerim ustavimo kri; z njim odpravljamo tudi ozebline. Gaza, sterilna, za obvezovanje ran. Glicerin za razpokano kožo. Kadar smo hripavi, grgramo lahko glicerin, razredčen z vodo. Irrigator za klistiranje. Jodova tinktura, s katero namažemo samo manjše rane. Kapljica joda v mleku ali v vodi prepreči nahod. Octovokisla glina, tablete «Burorv» ali pa *Statim» za hladilne obkladke. Piramidon, ki blaži bolečine in mrzlico. Ricinovo olje je zanesljivo odvajalno sredstvo. Použijemo ga najlažje s toplo črno kavo ali pa s toplim mlekom. Salmiakov cvet zoper mrčesji pik. «Sanitoh, razkuževalno sredstvo za roke. Termometer, s katerim merimo vročino. Veramon, ki ublaži zobobol. Vodikov superoksid, razredčen z vodo, za izpiranje ust in grla. Hraniti ga moramo v temnih, dobro zamašenih steklenicah, ker se sicer hitro razkroji in nima potem nobenega učinka. Živalsko oglje zoper drisko, na odredbo zdravnika tudi pri zastrupljenju. O vsem tem Vam bo dala natančne nasvete knjiga «Domača lekarna in zdravilna zelišča*, ki jo dobite za 15 din pri upravi «Žena in dom» v Ljubljani, Dalmatinova ulica 8. ilr. pod S. Sl 1615 od 17. XII. 1936. SpANSKi $ne*no beie ELIDA mida X -najzanesljivejša osnova sa uspešno nego Bogata mehka pena blagodeino vpliva na kozo. ^ »SKMSSr ««SK5S5SjfeSE 250 a jovori dr. A. F. Ferenčaka na stavljena vprašanja Rdečica. Stara sem 24 let, a jih kažem včasili mnogo več, ker imam vedno neko silno rdečico na obrazu, posebno na nosu. Ne verni, kaj je temu vzrok. Ne pijem alkohola in tudi pri hrani se pazim, da ne jem jedi, za katere vem, da škodujejo, a vse nič ne pomaga. Če sem ves dan v sobi, je malo bolje, kakor hitro pa grem na zrak, Dosebno če sem dal je časa zunaj in je malo hladneje, ali pa če tudi ni hladno, mi obraz pordeči. Da bi se vselej pudrala, ne maram, sicer pa tudi to dosti ne pokrije. Ali veste morda Vi za primerno in neškodljivo kremo? Če veste za dober nasvet, Vam bom zan j iz srca hvaležna. Odgovor: Vzrok je lahko kakšna nepravilnost v notranjih votlinah nosu (stara vnetja, nepravilen obtok krvi) ali pa zunaj na koži. V tem primeru lahko vsakodnevno, večkratno čiščenje kože nosu z 2%, salicilnim špiritom in posipanje U porabljajte Odo-ro-no redno, pa se lahko zanesete, da Vam potenje ne bo moglo delati neprijetnosti. — Odo-ro-no se lahko uporablja — zdravniki pa so ga priznali za čisto zanesljivega. Proizvaja se v dveh jakostih : »Regular« (rdeči) za normalno kožo ; »Instant« (beli) za občutljivo kožo. ODOROPO Zakaj si ne polepšate prsi? Doba letnih oblek in kopanje pokaže radovednemu očesu vse hibe Vaših prsi, in niti oprsnik ne more trajno zakriti tistega, kar je pri Vaših prijateljicah lepše kakor pri Vas. Zakaj bi si ne pomagali, ko je zdaj to tako lahko? Pariški zdravnik kozmetik dr. de Greve je izdal veliko ilustrirano brošuro o znanstvenih preparatih za polepšavo prsi, ki so jih pregledala in odobrila pristojna oblastva v Jugoslaviji. Njih uspeh je zanesljiv. najkrajšem času prsi lahko razvijete, utrdite, povečate ali zmanjšate. Ne da bi Vaša okolica kaj opazila, dosežete, če jih vsak dan po pet minut negujete, dovršeno lepe oblike prsi. Prsi dobe lepo obliko in trdoto in stoje visoko in lepo brez oprsnika! Zdravljenje je poceni (od 70 do 85 dinarjev), a uspeh je vselej zajamčen. ( Zahtevajte takoj brez-I plačno brošuro, ki jo dobite franko, ne da bi jo morali kupiti. V njej dobite veliko dragocenih nasvetov. Naslov: E. LAKNER (oddelek 12), Draškovičeva 15 a, Zagreb. s «Sulfoderm-pudrom» (tudi preko noči) nekaj pomaga. Svetujemo pa, da zdravnik ob prvi priložnosti preišče to zadevo. Žareči obraz. Že kakega pol leta čutim v obrazu nenavadno vročino. Obraz mi žari kakor v vročici, čeprav mi sicer ni prav nič vroče. Počutim se sicer dobro, le nerodno mi je, ker vsak, ki me prvič vidi, misli, da sem se še malo prej razbunali in prebirala ali pa jokala. Kako bi to neprijetno vročico odpravila? G. J. Odgovor: Vaš opis mi ne daje dovolj jasne slike Vašega stanja. Koliko ste stari? Ali se poznajo po koži majhne žilice? Ali se to žarenje obraza stopnjuie po vroči jedi? Ali po naglem menjanju zunanje temperature? Grda polt. Kaj naj storim proti srdi, nečisti polti z velikimi znojnicami? R. S. Odgovor: V tem kratkem vprašaniu ste zajeli največje poglavje kozmetike. Tako na splošno Vam priporočim lahko samo tole: umivajte lice vsak večetr z milom (žveplenim, salicilnim, katranovim ali pa sublimatovim) in z mlačno vodb, potem ga izdrgnite z losijonom ali pa z 2%, salicilnim špiritom. Enkrat na teden izparite kožo. po pari očistite znojnice, pa ne z nohti, ampak zajmite s čistim robcem med dva prsta širok nas kože in iztisnete z blagim pritiskom loj iz znojnic. Premočne noge. S svojo postavo in tudi z obrazom sem na splošno kar zadovoljna, le svojih nog sem res kar žalostna. Tako so močne in debele, da niso v nobenem skladu z ostalim živoitom. Ali tudi proti temu lahko kaj storim? A. L. Odgovor: Tudi nezadostno opisana nadloga. Močne in debele noge so lahko od podkožne masti, vsled oremočno razvitega mišičja ali krčnih žil ali je pa vzrok kakšna bolezen, pri kateri se vsled zastoja limfe (to so soki v tkivu) deformirajo noge. Ako ne pomaga masaža (od členkov navzgor), se obrnite na zdravnika za mnenje. Glava postrani. 17 let imam in nosim glavo precej postrani. Slišala sem, da se da^ to z operacijo popolnoma popraviti. Ker pa so moji starši ubogi in bi si morali znesek za to operacijo tako rekoč pri-trgati od ust, Vas prosim, da mi odkrito poveste, ali je uspeh take operacije res zanesljiv. Ubogo dekle. Odgovor: Da, takšno stanje se dk z operacijo precej popraviti. Ako se obrnete na jcirurgični oddelek ljubljanske bolnice, bodo stroški malenkostni, uspeh pa spričo naših priznanih kirurgov najboljši. fomui & stradati Prekomerna de- §§[ belost ne samo da ni lepa, temveč je pogosto znak, da izmenjava snovi pri Vas ni v redu. Zakaj bi zaradi takih motenj sami sebi skrajšali življenjsko dobo ? Vzemite BOXBERGER KISSINGER - TABLETE ZA HUJŠANJE. Kissingen je svetovnoznano kopališče. Iz Kissingske soli se izdelujejo po vsem svetu znane Boxberger Kissinger-tablete za shujšanja, ki odpravljajo prekomerno debelost ter delujejo obenem tudi kot milo sredstvo za reguliranje stolice. Ne vsebujejo niti joda, niti kake druge sestavine, ki bi škodljivo vplivala na srce. Ogl. reg. S. br. 5742/32. 250 b Najučinkovitejše orožje zoper zobni kamen Jtemu najhujšemu sovražniku Vašega zobovja, je S O LVO LlTH^pasta za zobe. Neopazno in brez bolečin izpodriva zobni kamen zobrno, ki varuje zobe, dokler jih ne zrahlja. S O LVO LlTH=pasta za zobe prepreči, če jo vsak dan uporabljate, tvorbo zobnega kamna in ga razkraja, ker vsebuje naravno karlovarsko sol. SOLVOLlTH-pasta ima trpek, osvežujoč okus. Že 35 let preizkušana in zdravniško priporočana! © Zobna pasla (Nadaljevanje.) V začetku februarja je nenadoma na pljučnici zbolel Bende in tudi njega je vzelo. Glej, glej. kdo bi si mislil! No. in potem se je v Podgorici marsikaj prevrglo v politiki in tudi drugače. Kakor povsod na Slovenskem, tako tudi v Podgorici, kjer so smeli nekateri ljudje živeti tako, da je bilo zanje prav, drugi pa so morali živeti tako, kakor ®o prvi hoteli. Bili so še taki ljudje v Podgorici, ki prvega niso zmogli, drugega pa ne hoteli, in tem se je presneto slabo godilo. X. Velikonočna sobota! Praznik naših vasi, praznik naših zakotnih malih mestec in njih malih ljudi. Svinjske gnjati se kadijo in hladijo na kuhinjskih oknih, da se ob I i zu je jo domače in sosednje mačke in psi, a preveč jih je, ki pazijo na ta zaklad, da bi se dalo priti vsaj do okna. Potice čakajo v »hrambi na polici in ženske si z limono čistijo prste, ki eo še vsi vijoličasti od barvila za jajčke. V mestu bodo po procesiji že jedli, na kmetih pa šele jutri po maši. Nocoj pa so prišli z vseh strani pražnje oblečeni v Podgorico k procesiji. Sicer za kake tri ure prekmalu, a kaj zato! Srečaš znanca, se z njim pogovoriš, pogledaš v izložbe in stopiš mimogrede v trgovino, ki eo še do večera odprte. Pisank je treba, zlatih pomaranč in še kakega svilenega robca, če imaš kaj denarja. Sicer pa je dekle ali fant ali otrok, ki .si mu boter, tudi s pomarančo zadovoljen. Kriza je! Povsod je kriza, na Francoskem in na Angleškem in na Nemškem in celo v Ameriki, kakor čitaš v časopisih. Kam je le šel denar, ki ga je bilo po prevratu toliko? Neki vragi ga morajo imeti skritega ali pa so ga oni večji, kakor se jim pravi, odnesli kam v Švico. Tam so menda trdnejše kase! Ti pa garaš in delaš, pa nimaš nič! Obresti so visoke, da jih ne zmaguješ več, kako naj bi potem odplačeval glavni dolg? Oni dan je pravil Kuharjev Luka pri svetem Lenartu, da pojdejo vse banke rakom žvižgat. Ko bi le hotele! Potlej bi se že dobil kak denar. Saj ne moreš nič proda/ti, kupovati pa bi moral kar naprej. Otroci so skoraj nagi, žena mora vsaj novo obutalo dobiti, hlapcu in dekli moraš vsaj nekaj odšteti za praznike. Mesarju pa si moral tele skoraj podariti, da o lesu ne govoriš. Pred dvema letoma sd moral pri enem kubiku tesanega lesa podariti ali les ali pa dovoz. Zdaj bi moral kar oboje. Za davke te bodo rubili! Slabo je, presneto slabo! Pravijo, da bo še slabše, da bo še tako, kakor je bilo nekdaj v starih časih, ko so hodili vsi v raševini in v laneni domači preji. Eni se boje, da bi denar izgubil vrednost, drugi pa komaj na to čakajo! Vsega tega je pa kriva tista svetovna vojna, ki še vedno hodi strašit iz svojih grobov, dasii je minilo že skoraj dvajset let, kar je legel zadnji vojak v zemljo. Pa kaj bi vse to! Danes je velikonočna sobota, in to je velik praznik! Gostiln pa je v Podgorici kar na izbiro. «Prosim te, Karli, ne vrti se mi tu po kuhinji! Saj vidiš, da imam delo. Pojdi ven ali pa k teti! Ne vem, kako da se zadnje čase tako doma držiš, svoj čas si bil vedno drugje, le d'oma neb Mama se je ujedala. Vsem je bil na poti. Dekle so opravile delo, hlapci so se že preoblačili gori v hlevu za praznik. Zaslišali so se koraki. Trdo je udarjala palica ob tla in stopinje so drsale rezko za vsakimi udarcem. Oče! Močno sključen je stopil veliki in močni mož na kuhinjski prag. «Kaj pa dela fant tu? Izgubi se mi, kaj ti je treba čepeti tu pri ženskah!» «Nič! Kar takole pogledat sem prišel, kako priprav-ljajo!» je odvrnil fant mirno in pozorno ogledoval očetov zabuhli, modrikasti obraz. «Tako, tako! Ali se nečeš peljati v Zakotje k Leonu? Grega bo zapregel, ampak do večera morata biti nazaj.» «'Ne pojdem! Sicer pa — ako bi se hotel ti, sem ti rade volje na razpolagob «Pusti to neumno čvekanje! Rade volje! Kaj boš radie volje? Saj vem, da si rajši z drugimi! Vobachi vsi skupaj niso imeli in ne bodo imeli nič smisla za familijob Težko se je sesedel k mizici, kjer je običajno mama zapisovala jedi, ki so jih nosile natakarice v gostilno! «Pa nič!» . «Pojdi, lepo te prosim, pojdib je javkala mama. «Stoj, kam pa letiš? Na, to je za nocoj!» Karli je hotel očeta poljubiti na lice, a ta se je branil. Zato je tiho vzel stotak in šel. Bilo mu je hudo. Mama se zmeraj pritožuje, da njeni otroci ne marajo za svoje starše, oče govori o nehvaležnosti otrok, če bi pa hotel biti dober z njima, te pa odrivata! Kako čudna, kako žalostna je ta vez! Pa kar stotak je dal! Jutri pa poreče, da so mu otroci samo za nadlego in stroške. Na ta veliki praznik se kaj radi rode rodbinski prepiri. Na dvorišču je bilo še vse nepospravljeno. Tu se pozna, da ni več očeta povsodl Kje neki so hlapci, da bi jih ozmerjal? «He Miha... Grega!» Nihče se ni oglasil. Stopil je v hlev. Seveda, oba sedita na postelji in si nekaj pripovedujeta. Morala sta slišati, da ju je klical. «Zakaj se pa ne oglasita, če kličem? Kaj?» «Klicali ste naju? Nič nisva slišala.» «Kaj bi ne slišala? Ti, Miha, pojdi in pospravi dvorišče! Zakaj pa nista očetu povedala, da je voziček za pivo polomljen in zakaj ne pospravita teh starih gar?» Hlapca sta obsedela na postelji. Miha se še zganil ni. Grega pa je rekel: «To imajo vse gospod Franci1 čez! In kar oni rečejo, to midva narediva. Zaradi gar pa sploh ne sineva nič reči. To je vse gospodovo. In midva morava storiti samo to, kar nama gospod uka-žejo.» «Ven! Marš! Oba! Takoj! Sicer vama pritisnem vsakemu eno okrog ušes! Gare stran! Dvorišče pospravita! Takoj!» Miha je vstal, Grega pa je mirno obsedel in si vlekel novo vrvco v čevelj. «Kaj pa se tako dbreš, mali?» Oče! Karli je osramočen molčal in hotel mimo očeta skozi vrata. Pa ga je oče pridržal za rokav. Hlapca sta izginila kakor dva duhova, in sicer skozi zadnja vrata, ker si nista upala mimo gospodarja. Zgodilo se je že, da je gospodar katerega oplazil s palico. Temno je bilo v hlevu, ker si je bil oče zaslonil hrbet z vrati. Krave sio s svojimi velikimi, vedno začudenimi očmi pogledovale nazaj, konji v boksali so topotali, da so se podkve votlo odbijale. Stari Vobach je držal svojega sina okrog ramen in s palico pokazal na dolenji konec hleva. «Ali zdaj vidiš, kam ta dva prasca spravljata gnoj, nikar da bi ga sproti odnašala iz hleva? Red mora biti! Jaz jima bom že dal vetra — še nocoj!» Karli se je okrenil za očetom, ki je lezel sključen proti svinjakom. To je žalostno, če se mora gospodar oprijemati palice in tako laziti od enega konca do drugega. Star je oče in ne bo več dolgo, ko bosta dve palici premalo. Presneto neusmiljeno je urejeno na tem svetu! «No, gospod doktor! Komandirati že znaš! Koman-dirati je lahko b Franci se je režal iz garaže. «Pa bi ti, bi vsaj meni ne bilo tre,bab se je odrezal Karli nevoljen. «No, no — le nikar ne bodi tako občutljiv! Saj vemo vsi, dta. te stari najrajši gleda, če se držiš hiše in teh smrdljivih hlevov. Reci mu no, naj kupi limuzino! Tebi na ljubo jo bob «Kaj pa čvekaš! Kakor da bi se jaz očetu prilizoval.» «No, no — malo priliznjenosti je zmerom dobro! Saj bi se jaz tudi, a moje dobrikanje ne zaleže pri starem prav nič. Še mama je oni dan rekla: .Karli je očetu vse. Tako ga razvaja, da že ni več lepo.'» «To je rekla mama? No veš, potem pa res ne veste, kaj se pravi koga razvajati!» «Kar molči, no! Pavla je bila tudi oni dan tu in je očetu celi dve uri drobila — papači sem in papači tja — stari pa jo je zafrkaval1, nazadnje pa ji je dal dinar — za lepe komplimente. Lahko si misliš, kako je jokala in cmevkala pri mami. ,Oh, saj vem,' je rekla, ,ko pride vaš nori študent, bo pa papa ves srečen. Za nas mu pa ni. Tudi za Leona ne. Pa je prineslo spet starega od nekod, menda prisluškuje zadnje čase, pa ji je rekel: ,Da, ljuba moja snaha, Karlija imam pa rad zato, ker je tako nor!' Še mami je bilo nerodno, pa se mu ni upala nič reči. No, zdaj vidiš! Reci mu za limuzino!» «Saj je ne bo kupil. Čemu me je neki hotel poslati k Pavli? Saji ve, da me draga svakinja prav nič rada ne vidi.» fidoTutinkuie V V » I " ZOSOM0 VarvJle tfravje Kdor neguje usta z Odolom, si varuje zdravje. Odol odvira okuženje z nahodom, z boleznimi v grlu, s hripo in z drugimi podobnimi boleznimi. Odol je idealno sredstvo za nego ust v prehodni letni dobi, zato pomnite splošno znano resnico, da ni pomočka, ki bi tako varoval zobe, usta, žleze in grlo, kakor Odol. (pEKDifr je oznaka še bolj izpopolnjenega Odola, katerega antiseptično delovanje je še v večji meri zvišano. Bakteriološke in klinične preiskave so znanstveno dognale, da Odol uničuje bakterije. «Mene tudi ne. Kaj jaz vem, zakaj ne. Zadnje čase je postal tako čuden. Menda čuti, da ni več tako, kakor je bilo. Zdaj nas pa še včasih poščegeta s svojo zlobnostjo. Veš, naš stari je zloben!» «Morda. Kam pa greš?» «V Maribor pojdein. Kaj pa naj počnem v tej puščobi ?» r «Še nocoj?» ; «Popoldhe. Naj se jezijo, jaz se moram tudi dostikrat jeziti!» Karli si je šel poiskat družbe. Čemu mu bo sicer stotak? Pa so že prihajali od cerkve sem vsi njegovi dečki. Hajna, Branko, Mirko in Franc. Ho — Franc, ki je že nekaj let uradnik v Novem mestu na politični oblasti. Uradnik — to se pravi, on bo nekoč uradnik, kancelist ali tajnik — visok gospod! Vsi so lepo- oblečeni — ha, nove obleke, zlikane in skrbno zapete, nove modne čevlje, gladke bele ovratnike in nove, zapeljive kravate — vse novo, kakor se spodobi za Veliko noc. «Ho, prijatelj! Kdaj si prišel? Odkod prihajaš? Kako je? Ali kaj krokaš? Kaj da te ni nič na izpre-gled? Ali pojdemo drevi krokat? Sevedta! Ali že veš, Mirko se ženi? Res, res, za cvetno nedejo je bil prvič oklican. Ali ni res, Mirko ?» »Kaj pa hočeš? Saj se ne ženim za denar!» «Ali ga slišiš idealista? Ampak mora pa le biti!» «Oho! Tak tič si ti? Ali vzameš Lenčko?« «Kakšno Lenčko! Ali si bil na Saturnu in ne veš, da sta si tale gospod in Marnova Mila že pred dobrim letom obljubila, da se vzameta!» «In ker sta to obljubo še nekoliko podkrepila, je zdaj že tako, da jo morata tudi izpolniti!» «Molčite, gobci! Kako pa govorite?* Mirko je bil res jezen. V zameglenosti gostilniških večerov se lahko marsikaj govori, ne pa tu na javni cesti. Saj ga imajo pri Marnu itak že dovoljb Karli pa je gledal tega mladega fanta, ki se bo s štiriindvajsetimi leti oženil in ki bo morda kmalu po poroki že oče. Drugi pa še s tridesetimi leti ne mislijo na zakon in se ga boje kakor nalezljive bolezni. Ali bi si upal vzeti to muhasto gospodično, ko bi sam odločeval? Gotovo ne. Vse življenje z eno žensko preživeti! Bog ve, ali je pomislil kdaj na to ta mladi Mirko, Bog ve, ali pride kateremu ženinu to na misel, preden stopi pred oltar? Vse življenje! V neločljivi skupnosti! Ali jih ni strah? Ali se ne boje življenja? Kaj pomaga korajža in pogum, ko pa imaš sam prav malo odločevati! «Preljubi fantič moj ...», to je lepa slovenska pesem, in prav zakonski možje jo tako radi prepevajo in Bog ve, aH so v resnici otožni ali pa se le tako delajo ob tej pesmici. Fantje so govorili o Flerinovem Rajku. Zdaj je pri Žnidarju. Kako se vendar vse izpremeni! Grobi Hajna pa je še vedno isti! «Ga bo že hudič vzel! Saj je vzel tudi Bendeta, tega najmogočnejšega gofljača! Bo tudi Flerina in Žnidarja in vso žlahto!» Branko je bil jedek kakor vedno. «Prej bo vzel tebe, moj dragi! Saj vidiš,- kako čepimo doma in se redimo na stroške svojih staršev. Mnogo bolje bi bilo za nas, ako bi se bili uklonili, kakor na primer Franc.» (Nadaljevanje prih.) Celibat na obzorju? Izmed amandmanov k finančnemu zakonu za leto 1937/38. nas zanima posebno eden, ki je dodatek k zakonu o narodnih šolah iz leta 1929. in se glasi: «Učiteljicam narodnih in gospodinjskih šol, kakor tudi otroškim vrtnari-eam preneha služba, ko se poročijo z csebo, ki ni učitelj narodnih šol. Ako so take učiteljice odnosno otroške vrt-narice izpolnile pogoje za dosego osebne pokojnine, dobijo namesto te enkrat za vselej odpravnino v znesku enoletne plače in položajne doklade; če pa niso izpolnile pogojev za dosego osebne pokojnine in imajo več ko pet let efektivne službe, dobijo odpravnino v iznosu šestmesečne plače in položajne doklade.» Celibat pa ne ograža samo učiteljic v državni službi, temveč tudi privatne nameščenke. Cela vrsta zasebnih podjetij že pristavlja k službenim pogodbami klavzulo, po kateri je možitev uslužbenke toliko kakor odpoved službe. Če se mlada ženska odloči, da bo poslušala glas svojega srca, se mora odreči pridobitnemu delovanju, pa naj si vzame za moža kogarkoli, naj so njene gmotne razmere dobre ali ne, naj ji mož more zagotoviti eksistenco ali pa životari sam z nekaj stotaki na mesec. V manj kritičnih primerih je po pogodbi določena samo izguba stalnosti in napredovanja. Ženska se z omožit-vijo izpremeni v pogodbeno moč brez pravice do napredovanja in z nevarnostjo, da utegne kadarkoli dobiti kratkoročno odpoved. S kakšno pravico se sme zahtevati, da naj mlada, zdrava ženska samo zaradi svoje službe živi življenje redovnice? Sicer pa to tudi iz javnih ozirov ni prav, zakaj populacija v krogih, ki bi v narodtnem interesu morali imeti otroke, žalostno nazaduje in propada. Možje pa so plačani tako, da svojih žen, ne morejo preživljati, kaj šele rodbino. Žena mora služiti in pridobivati, če noče pri rodbinskem ognjišču stradati. Če je pa v službeni pogodbi mladega dekieta celibatni paragraf, ne ostaja nič drugega, kakor iskati kompromisno izhodišče. Vedno pogosteje naletimo na «zakonu enako razmerje« — z zakonskimi skrbmi, dolžnostmi, težavami — brez pravic za žensko; povrh mora taka ženska živeti še v več-: nem strahu, dla bi delodajalec vendarle česa ne zvedel ter ne uresničil grožnje službene pogodbe. Konkubinat je ženskam tako nevaren, da nikakor ne moremo z njim soglašati. In vendar so še hujše posledice. O brezdetnosti smo že govorili. Z brez-detnostjo je zvezana cela vrsta hudih bolezni, ki so posledica zakotnega preprečevanja nosečnosti. Statistika vene-ričnih bolezni je črna knjiga razmer, ki silijo mlade ljudi k izvenzakonskemu življenju. Največje pa so nravne škode. Ženske so naravnost prisiljene k laži in hinavščini. Skrivati morajo ljubezen, se na skrivaj shajati z nezakonskim soprogom, hliniti samski stan, se odrekati materinstvu ter veneti in živeti z občutkom jeze na družbo, ki jim jemlje pravico do življenja. Matere, preberite ta klic! Še nekaj mesecev, in poteklo bo leto dni, kar se bijejo boji v Španiji. Zdaj smo že tako daleč, da gre število žrtev v stotisoče. In pri tem ne moremo reči, da bi bili sami vojaki z ene ali druge strani, ampak da utegne biti skoraj več neprizadetih ljudi žrtev napadov na neutrjena mesta, žrtev tujih letal in tujih topov. Poročila nepristranskih časopisnih agencij trdijo, da je od dne, ko so uporniške čete prvič prišlei v bližino Madrida, padlo v tem mestu več ko 3000 otrok, 5000 žena in 3000 bolnikov po bolnišnicah. Kaj pomenijo, te številke, si ni težavno misliti. In žrtve postajajo čedalje številnejše, vsak dan pišejo o novih. Španec je po svojem značaju človek vroče krvi, vendar pa se ta kri kmalu ohladi. Ako bi ne bili uporniki dobili že v začetku državljanske vojne pomoči iz drugih držav, ki si jo je morala pozneje poiskati tudi vlada, bi bila vojna že davno končana. Vse pa kaže, da bo še dolgo besnela. Kaj bo potem ostalo drugega kakor kopica razvalin, kopica grobov? Kdaj se bo potem mogla Španija spet dvigniti, gospodarsko in kulturno? Dvig bo zahteval ogromne milijarde, ki si jih bo morala izposoditi od zunaj in bo zaradi tega prišla še bolj v odvisnost od tujega kapitala. Mislimo, da se ne motimo, če rečemo, da je prav tuji kapital tista gonilna sila, ki je odgovorna za vojno, pa naj bodo že njegovi predstavniki vlade držav, ki se v vojno vmešavajo, ali pa posamezniki, ki uživajo zaščito teh vlad. In še nekaj drugega je Španija. Zmerom beremo o novih vrstah orožja, ki jih odkrivajo v raznih državah. Naravnost fantastične reči slišimo o njih. Potem pa zasledimo v poročilih iz Španije zdaj pa zdaj kakšno vest o novih tankih, o novih letalih in drugih vrstah orožja, ki jih tu preizkušajo. Tako je Španija prav za prav preizku-ševalnica za te vrste orožja. Tuji oblastniki hočejo na tujem človeškem materialu poizkusiti, kako bo nad sovražnikom delovalo orožje, ki ga skrivajo za veliki spopad. Veliki spopad se pripravlja, čeprav vsi politiki trdijo nasprotno. Strašan bo, strašnejši, kakor je zdaj v Španiji. Žrtve bodo številnejše. Države hranijo v svojih arzenalih ogromne količine plinov, ki bodo padle na neutrjena mesta in pobijale ljudi. Čeprav skrbe v vseh državah za zaščito proti napadom iz zraka, je ta zaščita vendar dosti preslaba. V dobi, ko dosegajo letala neverjetne hi- trosti, bodo lahko prišla s tako naglico — v nekaj minutah — od svojih oporišč do nasprotnikovih obmejnih mest, kjer bodo uničila prebivalstvo, preden se bo moglo zateči v svoja zavetišča, preden bo moglo poiskati plinske maske. In so tudi plini, pri kate-i ili vse maske nič ne zaleže jo. Kakor se torej vidi, bi politiki velike vojne ne preprečili. Moglo bi jo preprečiti samo celotno človeštvo!, ki bi mu bilo že v kri vcepljeno sovraštvo do medsebojnega klanja, toda tega človeštva žal še, ni. Nasprotno, mladina rase v vojnem duhu, že otroci se morajo vaditi z orožjem. Kakšna bo mladina, ki ji namestil srčne kulture vcepljajo morilno, si ni težavno misliti. In sredi vse te razvojnosti, sredi padanja v prepad stoji mati. Tista uboga mati, ki mora vse svoje življenje posvetiti otroku, trpeti in ostareli zanj. In ta mati gleda s strahom, z drhtečim srcem svoje dete, ki bi ga rada vzgojila v človeka, v koristnega graditelja človeške družbe, ko vidi, kako ji ga vzgoja odtujil je, kako ga navdušuje za druge ideale, kakor pa mu jih je hotela dati ona. In ta mati bo morda čez leta morala gledati, kako ji bodo sina poslali v klavnico, odkoder ga ne bo več nazaj, kako ji bodo ubili moža ali ji ga pa ranili, da ne bo več sposoben za delo. Na milijone je teh mater in na milijone trpečih žena, a nikogar ni, ki bi jim mogel dati tolažbo, da se bo človeštvo poboljšalo, da bo začelo pametneje misliti. Toda kaj bi bilo, če bi s® zbrale vse te matere, ki so dale svojim sinovem življenje, ki so jih vzgajale in trpele zanje, in začele rotiti človeštvo, naj bo pametno, naj ne drevi v prepad, ki bo pogoltnil vse. Ali mislite, da bi bil tak klic zaman, da bi ne našel odmeva v srcih, ki jih civilizacija še ni pokvarila? Kaj bi bilo, če bi začele te matere govoriti svojim otrokom o nesmiselnosti vojne? Ali bi jih ne mogle prepričati? Saj zmore mati vse s svojo ljubeznijo. Potem bi se morda le še dalo zavreti to drevenje v prepad. Tistim, ki danes odločajo, je človeštvo pač šahovnica in vojna šahovska igra s figurami, ki jih lahko s hladno roko prestavljajo sem in tja, kakor se jim pač zdi bolj primerno. Ali bi bila njih igra še tako hladnokrvna, če bi se zavedlali, da so njih figure živa bitja, ki ubogajo samo do določene meje, potem pa rečejo «ne»? To naj premisli vsaka mati. In če bo znala svojo misel vcepiti tudi svojemu otroku, kakor mu je znala vcepiti ljubezen do sebe, do prirode, do vsega, kar je lepega, potem... potem bo morda človeštvo le še kdaj doživelo lepšo, srečnejšo dobo. Scherkovi Nasveti Puder, ki se obdrži, je »Scherkov Mysticum puder*. To puder prekaša vse druge s svojo sestavino in ker je nedosegljivo fin in duhteč. Prekrasna usta po obliki in barvi da Scherkovo rdečilo za usta, ki pa ni kričeče. Gospa ! mnogo bolj Vas bo ljubil, če mu ublažite neprijetnosti pri britju. Nabavite mu «Tarr vodo», ki ne učinkuje samo antiseptično, marveč naprevi kožo tudi gladko in nežno. PARIŠ • NEW Y O R K Pošljem Vam prav rad vzorec, če pošljete svoi naslovtvrdki Ljudevit Schon, Zagreb, Jelači-čev trg 1. ter priložite Din. 3.- v poStnih znamkah za poštnino. Se Sledu ni za lllojimi^ mozolji m i Ogrel" * ' Dobi se v vseh boljših stokovnih prodajalnah za ceno Din. 18.-, 35.-, 56,- itd. .. . tako se glasi neki dopis. Spet nov dokaz delovanja Scherkove vode za obraz. Ona odpravi vso nečistoto in popolnoma preobrazi polt. Vaš obraz dobi popolnoma svež, elastičen videz. Scherk Face Loti on um žtur Kakšna je bila v resnici devica Orleanska Dne 7. in 8. maja je proslavilo mesto Orleans spomin na junaško deklico in ta vsakoletna slavnost, li kateri se vozijo v velikem številu ljudje iz Pariza, je letos petstota. 9. maj je v Franciji narodni praznik v čast jeanne d'Arc (izg. Žan dark). Čeprav so postavili tej junaški pastirski deklici več spomenikov kakor Napoleonu, ima na vsakem teh neštetih spomenikov iz marmorja, brona in kamna ter na vseh slikah Jeanne d'Are, proslavljena devica Orleanska, drugačno podobo. Vsak kipar, vsak slikar je drugače upodobil deklico, ki je odločila stoletno vojno med Francijo in Anglijo v korist svoji domovini, vsak umetnik jo je ustvaril, kakor si jo je zamišljal, ta junaško, oni naivno, tretji spet romantično itd. Vprašanje je torej, kakšna je bila v resnici Jeanne d'Arc. Njene različno ovekovečene podobe potrjujejo, da menda ni prave slike iz njenega časa. Francoski državni arhiv ima sicer v svojih letopisih risbo, ki izvira brez dvoma iz časa Jeanne d'Arc. Toda strokovnjaki ne prisojajo posebne vrednosti tej risbi, ker jo je po njih sodbi naredil amater, ki je bil povrh še nenadarjen. Ali morda ni pojmil zunanjosti Jeanne d'Arc idealist Schiller ali skeptik Bernard Shaw? Ali je bila ta junakinja mlado dekle ali ženska v polnem razcvetu? V kapeli najlepše gotske cerkve v Rouenu je upodobljena ta junakinja z mečem v roki, kakor na večini spomenikov Toda kakor pripovedujejo letopisi, ni ta meč ranil niti enega človeka. Samo enkrat je baje izgnala Jeanne s topo stranjo meča potujočo prodajalko iz stojnice. V orleanskem muzeju, imenovanem «Museum Jeanne d'Aro, kjer je največja zbirka spomenikov na junaško Jeane d'Are, je celo nadstropje napolnjeno z njenimi slikami. Fragonard je naslikal njen zmagoslavni prihod v Orleans ter jo upodobil kot junaško kmetico z rdečimi lici in dolgimi rumenkastimi lasmi. Simon Vouet, slikar 17. stoletja, jo je ovekovečil kot vojaško oblečeno «Diano de Poitiers». A. J. Vinchou v 19. stoletju ji je dal spet črne, ognjevite oči. Med vsemi temi številnimi slikami je tudi ena neznanega izvora. In na tej sliki je Jeanne upodobljena kot mlado kmetsko dekle z debelimi ustnicami in neobičajno velikimi očmi. V tej podobi ni .nič demoničnega. niti junaškega, temveč Jeanne je, kakor da jo preveva neka notranja skrivnostna sila. Z njenega jbraza odseva mir, skrivajoč v sebi največjo moč, in v očeh se zrcali neskončna vera v višjo moč. Zmeraj več je tistih, ki vidijo v tej podobi najzve-steje podano junakinjo francoske zgodovine. «Za ženo ne plačam!» Večkrat čitamo v časopisih inserat: «Opozarjam, da za svojo ženo Marijo N., stanu- jočo v L j...... (točen naslov), ne plačam nobenih d( igo v. Janez H., soproga Inserat, ki raj bi rešil soproga vsake obveznosti in svaril javnost, je prav za piav drag šport bojazljivega moža. Tiskan je debelo, na zelo vidnem mestu, tako da ni ušel pozornosti bralcev. Torej tudi ne pozornosti gospe Marije N., za katerim poevdenimom se skriva se-verla druga o>oba. Žena je najprej tožila zaradi netakt- nosti svojega moža, s katerim je bila v stadiju dočitve. Sodišče ji je dovolilo za ilcb i opora alimente v precejšnjem mesečnem znesku, ker je mož dobro zaslužil, in ker je bila krivda le pri njem, je sodišče tudi ženi dovolilo, da sme drugje stanovati. Ker vztrajni mož ni prenehal tiskati omenjenega inserata in ga je skoraj vsa okolica gospe N. čitala in o njem govorila, se je žena odločila za skrajnost. Vložila je proti svojemu možu tožbo zaradi prestopka zoper varnost časti ter priložila besedilo inserata. V tožbi je navedla vse okolnosti, ki dokazujejo, da je res v očeh javnosti ponižana in da je besdilo inserata res prestopek zoper varnost časti. O tožbi je razpravljalo okrajno sodišče. Zaslišalo je tudi nekoliko prič ter izdalo razsodbo, v kateri je obsodilo moža zaradi prestopka zoper varnost časti na 48 ur zapora in na povrnitev stroškov pravdnega postopanja. To obsodbo je utemeljilo takole: «Mož je po občem državljanskem pravu dolžan preživljati svojo ženo. V soglasju s to dolžnostjo jamči tudi za nakupe za skupno gospodinjstvo, ki jih je opravila njegova žena zase in zanj. Njegovo jamstvo je omejeno do zneska, ki ustreza njegovim pridobitnim in premoženjskim razmeram. Več za ženo ne jamči. Ker pa zakonca živita ločeno in dobiva žena provizorično vzdrževalnino, bi mož, tudi če bi napravila kak dolg, za pla-čanje dolga po veljavnih pravnih predpisih ne jamčil. Besedilo inserata temelji zato na resničnem prestopku zoper varnost časti: in to tem bolj, ker je hotel obtoženi soprog svojo ženo ponižati pred javnim mnenjem.» Toda ko bi tudi zakonca N. sploh ne prišla pred ločitveno sodišče, bi ne mogel svarilni inserat oprostiti moža dolžnosti, da plača dolgove, ki bi jih gospa Marija res napravila za skupno gospodinjstvo. Ta razglas bi bil čisto brez pravnih učinkov in bi nikogar ne opravičeval, ker ne more na glavo postaviti natančnih določb državljanskega zakona o vzdrževalni dolžnosti soproga in očeta rodbine. Zato se nikar ne menite za razglase v dnevnikih. Ti so pravno neučinkoviti in bi lahko prinesli avtorju za nagrado kazensko postopanje, stroške in zapor. Vera Gogala: ZVESTOBA DO GROBA (Konec.) Ami je bil Perunov naslednik. Sladki, mali Ami, grdoba pasja, brez žlahtnega rodovnika in brez vsake lepote, a dobrega in vdanega srca. Njegove tace so bile krive, telo dolgo, oči mile in lepe. Ami je bil Elki vdan iz vse pasje dušice. Tako je bil vdan in dober, da bi se položil Elki pod glavo namesto blazine, če bi ona hotela. Bil je zvest in suženjsko pokoren in ji i uhajal z doma. Hodil je za Elko kakor njena senca in žalostno povešal glavo, kadar je bil ozmerjan. Znal pa je biti tudi ljubosumen. In še kako! Elkin bratranec je prišel na počitnice in je pripeljal s seboj velikega psa Bolta. Nekoč je Ami zasačil svojo Elko, kako je božala tujega Bolta po hrbtu in mu govorila v tujem jeziku menda najlepše besede. Ami je povesil repek in se splazil užaljen na okno. Elka ga je klicala, ga nežno vabila, celo gladila ga je po glavici, vendar se Ami ni hotel zmeniti zanjo. Trmasto in žalostno je sitrmel skozi okno in je vztrajal v zatajevanju svoje bolečine vso uro. Tudi zamerljiv je bil Ami. Nekoč sta se na izprehodu Elka in mama odločili, da pojdeta v kino. /Toda Ami, kam z njim ta čas?» «Počakaj, ljubček, tu pred vrati! Takoj se vrneva k tebi.» Elko je bolelo srce, ko je lagala psičku. Ami se je nerodno presedel, povesil ušesa in žalostno gledal za drago Elko. Kako naj bi vedel, da sta ga prevarili! Ponižno je čakal zvesti psiček pred vrati in od nestrpnosti na pol tiho cvilil. Elka in njena mama pa sta pri nasprotnem izhodu zapustili hišo in odhiteli v kino. Elka je morala med vso predstavo misliti le na ubogega revčka, ki žalostno bega v oddaljeni ulici in oprezuje med mimoidočimi. Njena mama pa je bila trdnega mnenja, da je bil Ami dovolj prebrisan in da ju že čaka do-ma. Ko sta se vrnili, psička ni bilo doma. Prešel je večer, stemnilo se je, Amijevo ležišče je bilo še prazno. Elka si je očitala, hodila je pred vrata in na cesto. Zdaj si je že neusmiljeno očitala prevaro, to podlo dejanje. Celo jolpla je. Naposled se je Ami vrnil. Elke ni pogledal. Pod štedilnik je legel, truden in blaten. Tri dni ni pogledal Elke, ne njene mame. «Lagala si,» so govorili njegovi kratki pogledi, «jaz pa sem vaju čakal in iskal dolge ure po vsem mestu N Elka mu je obljubila, da ne bo nikdar več lagala. Celo ročico mu je dala v okorne krive šapice. Ami se je zelo bal grmenja, zlasti streljanja z mož-liarjem ali s puško. Strel z Ljubljanskega gradu ga je preplašil do obupa. Tedaj se je z glavo -stisnil med drevesne korenine in se tresel po vsem životu. Ali je morda sirotek slutil, da bo prav strel končal njegovo mlado življenje? Elka je s prijateljicami odšla na izlet. Ami je ves presrečen skakljal za njimi, norel po travnikih, premetaval veje in -storže, nosil kamne in les. Na po-bočju hriba so deklice trgale teloh, Ami pa je tekal od ene do druge in jim nagajal. Veselo je lajal v zrak, prešerno poskakoval po treh nožicah in pulil korenine. Elka sie je nežno sklonila k njemu in ga pogladila. Nenadoma je suho in kratko počilo kraj nje. Ami se je preobrnil, »kotalil po hribu navzdol in obležal. «Ami!» Elka se je sklanjala čez negibnega tovariša in s široko odprtimi očmi strmela vanj. Ničesar ni razumela. Dvignila je mehko telesce, po dlaneh se ji je pocedila kri. «Ami! Moj Ami! Kaj je s teboj? Ljubček mali!» V daljavi je smuknila senca za grmovje. Elka je nosila mrtvega psička in ga močila s solzami. Tam nekje pa je ob mah čistil čevlje človek, ki je sredi rajajočih otrok za šalo in zabavo ustrelil prijazno, nedolžno živalco. Elka nima nobenega psička več. Včasih ob cesti po-gladi čisto tujega psa in gre molče dalje. Preveč lepo je, če ima človek zvestega, vdanega tovariša, prehudo je, če ga izgubi. Uganki štev. 6. Vstavi v lestvico črke: a, a, a, a, d, e, e, e, f, g, h, h, i, i, j, k, k, k, 1, m, n, n, 11, o, o, p, r, r, r, r, s, s, t, t, u, v, v. Besede v prečkah pomenijo: 1. kos posteljnine, 2. varuje prst, 3. moško krstno ime, 4. obrtnik, 5. žareč drobec premoga. I—II: slovenski pisatelj. III—IV: njegovo delo. i. Lestvica. ii. III. rv. Stric Jaka da Mihcu neko knjigo in mu reče: «Mihec, ti si bistra glavica. Ali bi mi mogel natanko izmapiti, kako debel je list papirja v tej knjigi? Tu imaš centimetrsko merilo pa izmeri.* Gotovo mislite, da je bil Mihec v zadregi. Kaj še! Izmeril je list papirja do desetinke milimetra natanko. Kako je to naredil? Uganite! Šaljiua vprašanja. 1. V katerem letnem času zraste smreka za en meter? 2. Kdo pade, da potem laliko teče? 3. Kdo se neprestano vrti in se nič ne utrudi? 4. Kdo potuje brezplačno iz dežele v deželo? 5. Kdo junija meseca najbolj vzdihuje? Šale za naše male. Očka sedi s smotko v roki pred zvočnikom. Zdajci pridirja Mojca k očetu in vsa razburjena vzklikne: «Očka, očka, ugasi smotko, drugače bomo zleteli vsi v zrak!» «Zakaj pa, Mojca?* se začudi očka. «Čez dve minuti se začne v radiju prenos iz tovarne za smodnik! Če boš imel gorečo smotko v roki, bo smodniš- nica z nami vred zletela v zrak!* * Bumček je zelo radoveden, vendar pa še zelo majhen. s Očka, kadar bom velik, bom stražnik!* modruje Bumček. IlotiUU teic WlUe> «Zakaj pa ravno stražnik, Bumček?» «Ker bom lahko razganjal ljudi, kadar bo kje kaj videti!* se odreže Bumček. Odgovori na šaljiva vprašanja. •B[BA90IJdzi eqejs olnun 90 'puaan ui 35[U30Q x ■9J[AipS 93TJJ -f •oJ'[uio7 -c •?ad 'Z •nSBD IU9UPJ tuau9qou ^ "t Ljubi otroci! Vaš prijatelj Bumček ga je temeljito polomil! že leto dni je moledoval, nai mu mamica odstopi majhen S! ICf' L1? ?!0 ""t'.1 ?voj jrticek. Naposled ga je mamica res uslisala, in zdaj je Bumček že nekaj dni veš zai košček zaverovan je , -- ■ --------—................„„ mamica v kuhinji, je stopila k oknu m pogledala na vrt, ali je šel morda tja. In res. Bumček je w »>1 I / » \ r s. 1 " zapazila, da Bumčka ni več čepel ob gredici in jo polival z mlekom «Bumček, kaj ti le pride na um! Zakaj polivaš mleko po gredici? Bumček se je ozrl na okno in ponosno odgovoril » nas KuzeK razi prav iu«.o nespameten. ivo sem mu snoči vrgla lepo kost, jo je hitro nesel na vrt in jo zakopal kone misli, da bo do drugega leta zrastlo lepo kostno drevo in da bo imej tudi on zmerom dovolj kosti. Tako čakata zdaj Bumček in Pazi v prijateljski slogi na sadove svojega dela! Prisrčno vas vse objema vaša teta Mina. (yfroški lasi sie rabijo posebno nego! Že pri odraslih lasje zelo lahko izgube svoj sijaj in gibčnost, loko občutljivi so potem šele nežni otroški lasje! Otroški lasje rabijo posebno nežno nego, brez vsake sestavine, ki bi mogla dražiti lase ter jim škodovati. do|e lasem čudovit si a Važnost ljubljanskega velesejma za gospodinje Gospodinje so zelo važen član v gospodarstvu, ki se mora v polni meri zavedati svoje naloge. Čei hoče gospodinja svoje naloge vestno in dobro izpoinjevati, ji je treba vedno novih pobud in vsestranskega izpopolnjevanja. Letošnji ljubljanski velesejem od 5. do 14. junija bo gospodinjam nudil nekaj posebnega. Zveza gospodinj ima tamkaj dve veliki prireditvi: Razstavo «Y z o r n o stanovanje« in _ «M od-11 o revijo domače o b r t i». Razstava «Vzorno stanovanje* nam bo predočila pravilno izrabo prostorov, svetlobe, luči, kurjave, moderno enostavno in praktično opremo, ureditev vrtov, pa še mnogo, mnogo majhnih drobnih stvari, ki so gospodinjstvu tako neogibno potrebne. Modne revije na velesejmu so postale že tradicionalne ter si jih zlasti naše ženstvo vedno iznova želi. Našemu ženstvu so te revije živ modni žurnal, za naše obrtništvo pa so velikega propagandnega pomena, da pride do zaslužene veljave domače delo. Revija bo letos posebno privlačna še tudi zato, kr bo imela vložke varietetnega značaja. Letošnji ljubljanski velesejem bo nudil največjo izbiro proizvodov industrije in obrti. Poleg omenjenih dveh posebnih prireditev bodo zanimive še razstava male obrti, lovska razstava in razstava malih plemenskih živali. Da si bo vsaka gospodinja ogledala pohištveno razstavo, ki obsega letos nad 1500 m2, je pa samo ob sebi umevno. Na železnici velja za obiskovalce 50%, popust. Ko kupujete vozno karto, ne pozabite zahtevati poleg te še rumeno železniško izkaznico, ki stane din 2•—. Gospodinje, pripravite se na obisk velesejma! Ali ste za ločitev zakona ali proti njej? Odgovori naročnic na našo anketo Velecenjena gospa urednica! Ves čas pazno zasledujem odgovore na zadnjo anketo in vesela sem, da je večina naročnic proti ločitvi zakona. Tudi meni se namreč zdi, da ni prav, če se zakonca ločita. Katoliški zakon je nerazdružljiv in dober katoličan mora zmerom na to misliti. Kakor ne smemo kršiti drugih božjih zapovedi, tako se moramo tudi v tem primeru ravnati po božjem ukazu. Če imata zakonca le malo dobre volje, da drug drugemu prehitro ne zamerita, da drug drugemu rada odpustita napake, pa teče zakonsko življenje gladko. Na deželi, kjer so ljudje najbolj verni, so zakoni tudi najsrečnejši. Če se tudi kmet in kmetica kdaj spreta in časih celo ste-peta, vendar nihče izmed njiju ne misli takoj na ločitev. V mestih pa živimo v neprestani naglici. Vsak dan hočemo kaj novega videti in kaj novega doživeti, zato se pa tudi nekateri tako hitro odločijo za ločitev. Poznam zakonsko dvojico, ki se je zadnje mesece pred ločitvijo prav dobro razumela, zadnji teden sta se pa sprla in že sta letela na sodišče. In zdaj živita ločeno. Prepričana sem, da jima bo prej ali slej žal, toda korak je že storjen in napaka se ne da več popravili. Vernemu človeku Bog pomaga, da laže prenese vse težave in vse spore. Prav lepo Vas pozdravlja Tončka K. iz M. Cenjena gospa urednica! Dovolite, da se tudi jaz oglasim na Vašo anketo. Poročena sem že dvajset let. Doslej še nisem nikoli mislila na ločitev in upam, da bo tako ostalo tudi do konca mojih dni. V teh letih sem pa spoznala, da mora žena v zakonu zmerom popuščati, zmerom vse razumeti in nikoli nič zameriti. Mož mora imeti zmerom prav, tudi takrat, kadar ni res tako, mož zmerom vse najbolje ve, možu je treba na vse načine streči, kuhati samo takšna jedila, ki so njemu pogodu, otroci morajo hoditi okoli moža kakor maček okoli vrele kaše, iz-kratka: vsa hiša in vse življenje^ se mora vrteti okoli moža — potem ženi ne bo treba misliti na ločitev zakona! Moje prijateljice so me pogostokrat občudovale in mi zavidale mojo zakonsko srečo. Tega pa niso vedele, da v zakonu nisem nikoli imela lastne volje, niti ene obleke si nisem sama izbrala, niti ena obleka ni bila samo po mojem okusu napravljena, niti ena reč v gospodinjstvu izbrana, ne da bi bila moževa beseda odločilna. Meni se vse to ni zdelo tako težko, ker je moja mati živela v prav takšnem zakonu in ker mi je zmerom zabičevala: "Stori vse tako, kakor mož želi, in ne bo ti slabo/» Ubogala sem jo celih dvajset let in jo bom še zanaprej, kakor sem že rekla, do svoje smrti. Toda svoji hčerki pa le časih svetujem, naj si izbere moža, ki ji bo dovolil lastno mnenje in lastno prepričanje in ki ji bo potemtakem pustil tudi nekakšno pravico do soodločanja pri važnih rečeh. Življenje bo pokazalo, ali bo kdaj bolj srečna v zakonu kakor jaz! Če bom videla, da mora v zakonu trpeti, ji pa gotovo ne bom branila, da bi se ločila. Pozdravlja Vas in vse Vaše naročnice M. H., N. m. Spoštovana gospa urednica! Mislila sem se oglasiti takoj od kraja, ko ste razpisali anketo o ločitvi zakona, pa sem rajši počakala, da so se oglasile prej druge. Zdaj naj pa še jaz povem svoje misli. Po vsem tem, kar sem jaz poizkusila o zakonu, pravim samo toliko: Če se srečata in skleneta zakon dva, izmed katerih je vsak čisto drugih misli in nazorov, izmed katerih vleče vsak na svojo stran, izmed katerih eden lepo skrbi za dom in družino, drugi pa lahkomiselno živi in zapravlja in mu ni mar ne doma, ne otrok, taka dva človeka ni mogoče da bi ostala skupaj, zlasti če ni nobenega upanja, da bi se razmere izboljšale. Tak zakon je in ostane nesrečen, in kaj naj, vprašam, stori tisti, ki pri vsem tem največ trpi, drugega, kakor da napravi konec tem. neznosnim razmeram? Jaz mislim, da mu ne kaže nič drugega, kakor da raz-dere to nesrečno zakonsko zvezo. Druge rešitve ni! S spoštovanjem V. J. Činitelji priložnostnega pouka (Nadaljevanje.) Pripovedke. V pripovedkah je konec vselej tak, da resnica zmaga in da je zvestoba nagrajena, krivica in nezvestoba pa s hudim poplačana. Zaradi tega moralnega pouka, ki ga dajejo pripovedke, so te prav posebno dobro vzgojno sredstvo. Otrokovemu duševnemu življenju ugaja prav posebno čudni svet pripovedke, ker vzbuja v otroku zanimanje in prav tako zaposluje zmožnost mišljenja kakor igre; razen tega ga povest zabava in sadi dobro in plemenito v otroško srce. Otrok namreč težko pridobi z izkustvi abstraktno moralno spoznanje (dobrosrčnost, skromnost), zakaj ljudje so le redkokdaj posebno dobri, in prav tako redkokdaj posebno hudobni; njih delo je različne moralne vrednosti, zato jih otrok ne pozna. Po otrokovem mišljenju je dober človek tisti, ki ga ljubi, slab pa tisti, ki ga tepe, torej ne ljubi. Drugače je to v pripovedki, tam so osebe tako očitno dobre ali hudobne, da otrok niti za trenutek ne ostane v dvomih o moralni vrednosti oseb, ki nastopajo v pripovedki, ampak vzljubi tiste, ki so dobri, in se huduje na tiste, ki so hudobni. Dobra pripovedka je preprosta, kratka, a po vsebini taka, da je ni mogoče napačno razumeti. Otrok in odrasel človek najde v njej moralno vrednost in se uči iz nje. Bili so vzgojitelji, ki so hoteli izključiti pripovedke iz otroškega sveta. Mislili so, da si otrok ustvari napačno sliko o življenju zaradi nemogočih stvari, ki se v njih pripovedujejo. Toda tega se nam ni treba bati, kajti nemo-gočnosti, ki so v pripovedkah, so tako očitne, da jih otrok lahko opazi. Zato tudi večkrat prosi, naj mu pripovedujemo resnično zgodbo, torej je že to znak, da je spoznal nemogočnosti. Ker se gode v pripovedkah dostikrat grozne in tajinstvene reči, ki razburjajo otroka, zato jim ne pripovedujmo mnogo takih pripovedk, posebno ne otrokom, ki so nervozni. Izbirajmo zatorej oprezno pripovedke za otroke. B e ri 1 o. Eno izmed najvažnejših izobraževalnih sredstev za človeka je knjiga. Čitatelj lahko vzame knjigo v roke iz različnih razlogov. Včasi vzame knjigo v roko zato, ker hoče preceniti njeno literarno vrednost. V takem primeru je vpliv knjige najmanjši. Postal je včasih zelo hud, ioda vedno dobronamerno Da, razhudil se je dobri župnik Kneipp, če je kdo prišel k njemu po dober svet, a se potem ni po njem ravnal. Tudi danes bi Vam župnik Kneipp rekel: „Če ste zdravi, zahvalite Boga, če pa ste bolni, si pomagajte prevdarno. Zdravemu kakor bolnemu pa to-le ohranjuje in vrača zdravje1" Mišljena je seveda posebna slad-na kava, ki je pripravljena po natančnih predpisih župnika Kneippa in se zato tudi po njem imenuje, namreč: Kneippova sladna kava. DOBIVA SE SAMO V TAKIH PAKETIH Običajno pa vzame knjigo v roke zato, da se iz nje uči ali da se z njo kratkočasi. Tako si neopaženo prisvoji pisateljevo mišljenje. Zato je za čitatelja važno, kakega mišljenja je pisatelj, kaj si dovoljuje in kaj smatra za lepo, kaj za slabo. Čitatelj, posebno mlado dekle, se večkrat tako vživi v vlogo kake osebe, ki nastopa v knjigi, da se z njo raduje ali pa z njo tuguje in joče. Zato naj da mati svojemu otroku samo tako knjigo v roke, ki jo je že prej sama prečitala in ki se ji zdi primerna za vzgojo otroka. Na žalost niso vse knjige, ki pravijo, da so za mladino, mladini primerne. Kakor hitro zna otrok čitati, prosi pripovedk. Dajmo mu jih, vendar mu ne smemo dovoliti, da bi čital preveč. Ne pozabimo pa, da mirno in sključeno sedenje med čitanjem lahko kvarno vpliva na otrokovo zdravje. Sicer pa naj otrok, ki hodi v šolo, prebije čim več prostega časa na svežem zraku z igranjem. B. Hrovat. (Nadaljevanje prihodnjič.) 7>azHe ha to! Vsaka ASPIRIN TABLETA mora imati -jev križi • ASPIRIN Of)«. K rafML trni » h ISM » XI 15» Mačehe niso zmeraj hudobne V ameriškem časopisu sem brala tole pismo, ki ga je pisala neka gospa uredništvu : «Uredniku NewYork Times! Sem mačeha. Ko bi bila posebno občutljiva za zaničevanje, ki se je skozi stoletja nakopičilo na ženah, ki so mačehe, bi morala povesiti glavo, zakaj cele rodove se je družba navadila videti v mačehi vsiljenko, povzročujočo nesoglasje v življenju otrok, ki niso njeni. Vživite se v težave mačehe, ki mora zbujati in negovati ljubezen v otrokih, rojenih iz druge matere. Iz žene, ki je delila ljubezen z možem, ki je zdaj njen. Zavedite se, da mora mačeha odstranjevati ovire in pregraje v mislih otrok. In dalje — deliti mora naklonjenost moža, ki ga ljubi, z otroki, ki so ji prav za prav tuji, a hkrati se mora naučiti ljubiti otroke, ki so otroci njenega Poizkusite novi Cutex-lak za nohte! Namažete se na lahko. V steklenički se ne zgosti. Elegantne dame dajejo povsod prednost novim skladnim barvam, »Rust«, »Old Rose« in »Robin Red«. CUTi!X TEKOČI LAK ZA NOHTE moža. Ljudje bi morali poznati in razumeti položaj, v katerem je mačeha. Uživati bi morala mnogo simpatij. Pišem vam zato, ker menim, da vas bo to vprašanje zanimalo. Jaz, gospodinja in mati (ali moram izgovoriti besedo mačeha?), sem se pripravljena boriti za boljše spoznavanje. Alice J. Cooper.» Ko bi mogel, bi napisal gospe Co-operjevi lepo pismo ter ji povedal, da ni edina, ki je prišla v duševne razpore zato, ker ji je bilo usojeno ljubiti moža, ki ima že otroke. Spominjam se, da mi je nekoč, po mojem govoru v radiu, napisala mamica-mačeha prelepo in preprosto pismo, kako trpke trenutke preživlja, odkar so njeni dobri (nelastni) otroci prvič slišali in čitali v člankih in pesmih ter videli na gledališkem odru tisto vedno zaničevano mačeho. Otroci so jo imeli radi, zakaj skrbela je zanje kakor za svoje. Videla je v njih stvarce božje, čutila je v njih prvo družico svojega moža, ki pa je morala prezgodaj umreti. Otroci so jo ljubili, nič ni bilo med njimi, kar bi kalilo dobro razmerje, dokler niso prišle — povesti, pesmi, šola in gledališče s tisto «hudobno mačeho ». Zakaj se ne potrudimo, ne opišemo in zasluženo ozarimo dobre mačehe? Saj jih je prav toliko dobrih, kakor je dobrih lastnih mater. In na svetu so hudobne matere prav tako kakor hudobne mačehe. Le ozrimo se, koliko je mater, ki se vedejo k lastnim otrokom kakor k tujim, kakor nevoščljiva bitja, za katera je beseda mati izgubila vsak pomen. Nasprotno pa so dobre mačehe, mačehe junakinje. Ljubosumnost in ljubezen Pariš Soir je nedavno obširneje razpravljal o nepravilnosti občeveljavnih nazorov o ljubosumnosti. V uvodu je pisec opozoril na zanimivo dejstvo, da francoske porote po večini opraščajo obtožence zaradi umora iz ljubosumnosti. Dobri porotniki baje navadno ugovarjajo: «Kaj naj storimo z njim (z njo)? Saj veste — ljubezen!* Ljubosumni ljudje so smešni, vzbujajo dojeni, da se na vse pretege trudijo, da bi pozabili na svojo strastno vnemo za ljubljeno osebo. Toda nikoli se pri njih ne moremo otresti dojma, da so čisto zaslepljeni po svojih 'trasteh V resnici ti ljudje ne ljubijo. In tisti, katere mučijo s svojo ljubosumnostjo, vedo to najbolje. Če ljubosumni ljudje mučilo in naulceajpjo svojo okolic) si navadno v glopmi svojt duše misiijo: «Sovraži me, samo da si moja (ali moj) !* je posebna prednost odvajalnega sredstva Dar mol. Vrhu tega deluje milo in brez bolečin. Zato uživajo odrasli in otroci radi Darmol o«i. «€9.5. «r.;O09/3» m-*-* Ljubosumnost ni ljubezen, ljubezen je tu samo pretveza. Slaba pretveza. Ljubosumnost je varljiv občutek lastništva. Če izjavi obtoženec pred sodiščem: clNisem mogel živeti brez n je, zato sem jo ubil», navadno ta nespametna logika poroto preseneti in gane. Nihče se ne zave ! \ da ta čiovek laže. Ako bi bil odkritosrčen, bi rekel: «Ni hotela več živeti z menoj. Niti trenutek nisem mislil nanjo ali na njeno srečo-Mislil sem si: Ko ni več moja, bom vsaj preprečil, da ne bo nekoga drugega.« Mnogo ljudi ve, da ljubosumnost ni ljubezen, in si misli, da je to le nekak izraz ljubezni do samega sebe: čiovek namreč noče biti niti poražen, niti smešen. I o je zelo slab izgovor. Kaj trdijo moški, ko začenjajo ljubiti žensko? Da jim je samo ena edina stvar na svetu draga: sreča ženske, ki jo ljubijo. Za njeno srečo so pripravljeni živeti, umirati in ubijati. Zato bi ji morali, če jo res ljubijo in če ona ljubi drugega, privoščiti tega, čigar ljubezni je dala prednost. Nekdo je dolgo časa dvoril neki ženski. Ko je že domneval, da je blizu cilja in da mu ona ljubezen vrača, mu je rekla: « Ničesar vam nočem prikrivati: ljubim drugega in bi rada z njim odpotovala. Rada bi vas pa še nekaj prosila: niti on, niti jaz nimava denarja za vožnjo. Ali bi nama hoteli pomagati ?* «Ali vas ima res rad? Mislite, da boste srečni z njim?* ■iSvoje življenje hočem združiti z njegovim, to pa zato, ker mi je dal prepričevalen dokaz svoje ljubezni.* «Bodite torej srečni z njim in vzemite, prosim, vse, kar imam. Žal mi je samo, da nisem tako bogat, da bi vama mogel obema zagotoviti kar najbolj zadovol jno življenje.* Drugi dan zjutraj je sedel zapuščeni ljubimec doma. Tiščal je obraz v dlani in tiho premišljal: «Zdajle že najbrže odhajata. Kako srečen je tisti mož ... Morda bi jo mogel tudi jaz osrečiti; najbrže pa sem ji premalo ustrezal. Vse-kako pa sem ji storil vse, kar sem mogel, da bi ji zagotovil srečo.» Zdajci je nekdo pozvonil. Vrata so se odprla. Bila je ona: «Dragi prijatelj, nikoli nisem mislila na drugega ko na vas. Odpustite mi, da sem bila tako kruta; toda vedno sem dvomila o tem, da bi znal kak moški ženo res ljubiti. Zdaj sem se šele prepričala. Zato se pripravite na pot, odpotujeva skupaj...* LILAS C R E M E ZA PODNEVI IN PONOČI je idealno sredstvo za nego kože in obraza. Po kratki uporabi da polti svežost in mehkobo. ČE SE HOČETE OBVAROVATI solnčnih peg, uporabite o pravem času LILAS CREMO in MILO. ČE HOČETE ODVRNITI škodljivi vpliv zraka in vetra, rabite samo preizkušano in znano LILAS DE CREME. Pravo samo iz lekarne MR. L. GAYER, ZAGREB, Ilica 79. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfum erijah. ALKOHOLIK V HIŠI prinaša nesrečo, prepir in siromaštvo. Rešite ga, ne da bi vedel I Dr. A. Irving, dobrodelnik In predsednik društva za praktično po-biianie alkoholizma, pošlje vsakomur brezplačno knjižico v našem jeziku : ,,Kako je mogoče na tihem iz-preobrniti alkoholika, da še sam tega ne opazi. V njej so nasveti in recepti domačih neškodljivih pomočkov, ki si jih vsakdo lahko sam pripravi. Dr. Irving- ni trgovec in nič ne prodaja. Svojo knjižico pošlje brezplačno v dar. Dobre ljudi pa prosi, naj opozore družine alkoholikov na ta oglas. Pišite v materinskem jeziku v Pariz dru. Irvingu in priložite za poštnino knjige dva mednarodna bona za odgovor, ki ju dobite na vsaki pošti za 6 din (torej 2 izvoda 12 din). Knjigo prejmete diskretno in tranko hrez carinskih stroškov. Pišite takoj, da čimprej rešite nesrečnega alkoholika Naslov: Societe p. I. combat de Paloool dr. A. Irving, departe-ment 72 B. P. 32, Pariš 10, Francija. Na pisma v Pariz je treba nalepiti znamko za 4- din. Gospodinjstvo JEDILNI LIST ZA TEDEN DNI. Ponedeljek. Opoldne: 1. Goveja juha z nastrgano kašo. 2. Govedina. Pečen krompir. Cvetačna omaka. 3. Češnjev kom-pot. Zvečer : Šunkovi cmoki z gobovo omakoi Torek. O p o 1 dl n e : 1. Koilerabična juha (34). 2. Dušeno koštrunovo meso. Močnati žličniki. 3. Jagodove rezine. Zvečer: Krompir v oblicah. Sirovo maslo. Karva. Sreda. Opoldne: i. Paradižnikova juha z rižem. 2. Ocvrt kunec. Krompirjeva solata. 3. Ocvrte zdrobove ploščice. Zvečer : Gobe z jajcem.. Paradižnikova solata. Četrtek. Opoldne: 1. Goveja juha z možganskimi žličniki. 2. Govedina. Krompir v kosih. Grahova omaka. 3. Rdeče jagode s sladkorjem. Zvečer : Krompirjeve krpe. Solata. Petek. Opoldne : 1. Riž z grahom. Solata. 2. Češnjevi cmoki. Zvečer : Špinača. Ocvrta jajca. Sobota. Opoldne: 1. Zelenjavni ragu. 2. Palačinke z gobami. Kumarčna solata na angleški način. Zvečer : Praženec. Češnjev kom-poit. Nedelja. Opoldne: 1. Grahova juha. 2. Piščanec v papriki (211). široki rezanci. Solata. 3. češnjev kolač iz vzhajanega testa. Zvečer: Šunka. Francoska solata (375). 2. Jagoldle s smetanoi. Številke v oklepajih pomenijo številko recepta v naši kuharski knjigi «Kako naj kuham». Za debelo tiskana jedila prinašamoi recept. Šunkovi cmoki z gobovo omako. Tri četrti kilograma krompirja skuhamo, še vročega olupimo in takoj dobro zmečkamo. Potem mu pridenemo ščepec soli, 20 dkg na drobno zrezane gnjati ali pa kuhanega prekajenega mesa, 10 dkg pšeničnega zdroba, 10' dkg pšenične moke, 6 dkg masti in 2 jajci ter zamieisino iz tega gladko testo. Ko testo pol ure počiva, naredimo iz njega osem cmokov, ki jih kuhamo počasi v slanem kropu 15 do 20 minut, ne da bi posodo pokrili. Kuhane cmoke odce-dimo in jih ser vi ramo s solato ali pa z gobovo omako. Gobova omaka: Na 5 dkg presnega maisla ali pa masti zarumenimo 3 dkg moke, dodenemo ma jhno, drobno sesekljano čebulo, ki smo jo zmešali s sesekljanim peteršiljem, potem tO dkg na tenko zrezanili gob, ščepec kumine, popra in pol stroka zinečkanega česna. Vse to dobro prepražimo in prili jelmo nato žličko kisa, lahko pridenemo tudi nekoliko paradižnikove mezge, zalije-mo z vodo (od cmokov), osolimo in dobro prekuhamo. (p0 «Wiener Kiiche). Jagodove rezine. 3 rumenjake, 18 dkg presnega masla, 18 d!kg sladkor ja, 12 dkg moke, 6 dkg neolupljenih zmletih mandeljnov, sok in olupek od polovice limone in žličko ruma dobro vmešamo in pridenemo potem še trd sneg od treh beljakov in noževo konico pecilnega praška. To zmes liamažemo na dobro pomazano pekaooi in spečemo. Ko je testo pečeno in hladno, ga obložimo z osladkano raztepeno sladko smetano, ki smo ji primešali rdeče jagode, in ga razrežemo na rezine. Namesto smetane naredimo lahko tudi trd sneg, kateremu primešamo vaniljevega sladkorja in nato še rdečih jagod, ga namažemo na testo in postavimo še enkrat v pečico, da se sneg strdi, potem ga pa narežemo na rezine. Ocvrte zdrobove ploščice. V pol litru mleka zavremo 2 dkg masla, zakuhamo deset dkg pšeničnega zdroba, pridenemo 8 dkg sladkor ja in kuhamo tako dolgo, da se zgosti. To zmes stresemo potem na mokro desko, in ko je hladna, oblikujieimo iz nje primerne ploščice, ki jih pomočimo v jajcu, povaljamo v drobtinicah in nato ocvremo na vroči masti. Ploščice po-tresemo nazadnje s sladkorjem, v sredino vsake pa denemo kupček kakršnekoli mezge. Možganski žličniki. 10 dkg miožganov očistimo in sesekljamo. Na I dkg masti oprajžimo 1 dkg čebule in prepečemo na njej možgane. Potem vmešamo 2 dkg masti, 1 jajce, na drobno sesekljanega peteršilia, opražene možgane, sol, poper in 5 dkg drobtinic. Iz te zmesi zajemamo žlič-nike, ki jih skuhamo na mesni juhi. .o Zdravi, krepki živci so neprecenljivo premoženje, s katerim je Ireba varčno ravnati. Zato toliko zdravnikov svetuje kavo Hag, ki varuje živce in dopušča globok in krepilen spanec. Poskusite torej tudi Vi enkrat s kavo Hag. Ta najfinejša kofeina prosta zrnata kava je fako dobra in zdrava, da ji boste slalno dajali prednost pred drugimi. K/JVfl H/IG VARUJE VAŠE SRCE! Krompirjeve krpe. Prej ta dan skuhamo H kg krompirja, ki ga drugi dan nastrgamo s strgal-nikomi. Na 2 dkg vroče masti opražimo košček na drobno sesekljane čebule in nekoliko peteršilja. To primešamo nastrganemu krompirju in dodamo še eino ja jce, soli, belega popra in 15 dkg moke ter zamesimo iz tega gladko testo. To testo narežemo na kose, ki so veliki kakor jajce, in razvaljamo vsakega na 3 do 5 mm debele mlince, ki jih spečemo z obeh strani na masti kakor palačinke, da so zlatorumeni. Preden jih postavimo na mizo, jih pregnemo na pol in poselim«. Serviramo jih s solato, z zelenjavo, s kislim zeljem ali pa s sardelno omako. Zelenjavni ragu. Korenje, kolerabice, krompir in grah ali pa stročji fižol osnažimo, zrežemo in skuhamo napol V slani vodi, kateri smo pridali žlico masti. Medtem zrežemo teletino ali pa"^vinjino' kakor za guljaž, jo osolimo, potresemo z moko in opražimo na masti. Potem dodenemo malo popra in kumine ter zalijemo meso z vodio, v kateri smo kuhali zelenjavo!. Ko je meso mehko, mu pridenemo še zelenjavo in skuhamo vse skupaj do kraja. Na to juho zakuhamo lahko žličnike ali pa trgance. Kumarčna solata na angleški način. Kumare olupimo, zirežemo v podolgovate rezine in jih zmešamo s papriko, soljo in Doprom. Ko kumare pol ure stoje, odlijemo vodo in naredimo iz njih solato s kisom in oljem. Kumare garniramo s trdo kuhanimi jajci, ki jih zrežemo na rezine, s peteršiljem in z rdečo redkvico. Češnjev kolač iz vzhajanega testa. Iz 10 dkg presnega masla, 1 ja jca, 20 dkg moke, 2 dkg vzhajanega kvasa, nekoliko soli, sladkorja in mlačnega mleka naredimo mehko testo, ki naj vzhaja. To testo denemo potem v dobro namazano pekačo, nanj pa potresemo črnih češenj, nekoliko sesekljanih mandeljnov in sladkorja, pa pustimo, da še enkrat vzhaja. Preden denemo kolač v pečico, gai pokapamo z raztopljenim presnim maslom. Ko je pečen, ga zrežemo na štirioglate rezine ter serviramo goirkega ali pa mrzlega. Gospa ! Ne bodite neprijateljica sama sebi! Mar ne veste, da je HERSAN-čaj pri obolenjih želodca, jeter in ledvic dobro sredstvo? Obolenja ob premeni in bolečine pri mesečnem perilu (menstruaciji) ublaži HERSAN-čaj! Ali Vas ovira debelost? Ali hočete biti vitki? Potem pijte HERSAN-čaj! Čemu bi trpeli bolečine zaradi revmatizma in protina, če ni treba? HERSAN-čaj je sredstvo, ki Vam lahko olajša muke. HERSAN-čaj pomaga pri poapnenju žil (arteriosklerozi) in zlati žili (hemoroidah). HERSAN-čaj se dobiva v vseh lekarnah samo v originalnih omotih. Zahtevajte brezplačno brošuro od tvrdke R A D I 0 S A N , Zagreb, Dukljaninova ulica 1 Reg. min. soc. pol. in nar. idr. štev. 19.434/3. ni vročina prevelika. Ako bi pa to ne bilo mogoče, obrnimo kurnico proti jugu ali vzhodu, in če ni drugače, tudi proti zapadu, nikdar pa ne proti severu, zakaj potem bi ne prišlo v kurnico prav nič solnca, ki tako koristi kokošim in uničuje bolezenske klice. Ali je treba kurnico spomladi in jeseni, ko jo korenito očistimo, tudi razkužiti in s čim? To je vsekakor zelo koristno, če ne celo neogibno potrebno. Za razkuževanje so primerni zlasti liizol, kreolin, karbol in kinozol, ki jih razredčimo z vodo ali pa zmešamo z apnico. Na liter vode de-nemo 1 do 2 žlici tega ali onega razku-ževalnega pomočka. To mešanico nama-žemo potem s čopičem po kurnici ali jo pa z njo poškropimo. Mešanica, ki posebno pomaga proti mrčesu, je pa tale: en del petroleja zmešamo s tremi deli kropa in raztopimo v tem 1 odstotek naftalina ali pa 2 odstotka enega izmed zgoraj naštetih raz-kuževalnih pomočkov. Gredi, na katerih perutnina sedi, lahko namažemo tudi kar s samim petrolejem. NOVI OKLICI Ali se dobra jajčarica lahko že na pogled spozna? Prav lahko. Dobra jajčarica je namreč nenavadno živahna in gibčna in skoraj nikoli ne miru je, posebno z glavo ne. Takšna kokoš si pridno išče hrane, gre tudi dostikrat prav daleč od doma. Dride pa hitro, če jo pokličemo, kadar krmimo. Je pazljiva, radovedna in krotka, prijeti se pa ne da rada. Lahnega dežja se ne boji. Zjutraj se zgodaj zbudi in hodi kesno spat. Od desetih žitnih zrn, ki jih stresemo po tleh, pobere dobra jajčarica šest, slaba pa štiri. Kam naj bo obrnjena kurnica? Najbolje je, če postavimo kurnico tako, da je obrnjen njen prednji del z okni proti jugovzhodu, ker prihaja spomladi odondod največ solnca, poleti pa Gizela Urbanova: PODJETNICE Bolj ko kje drugod je v Ameriki razširjena samostojna ženska, ki noče biti uslužbenka, temveč čuti v sebi moč, da si lahko zagotovi svoj obstanek z lastnim podjetjem. «S svojim delom sem tako srečna, da bi ne zamenjala z nobeno drugo žensko. Ni prijetnejšega, kakor če se človek sam vzdržuje.* Tako pravi marsikatera ženska, zlasti lastnice lepotilnih salonov. Ženske vodijo tudi restavracije in hotele, pralnice in čistilnice, posredovalnice, potovalne pisarne, garaže, bencinske postaje, špedicije, posebno pa čajne salone. «Voditi čajni salon ni lahko. Kolikokrat moram biti na nogah od petih zjutraj do desetih zvečer — celo ob nedeljah in praznikih.* «Žene morajo pa res tudi o kuhi nekaj razumeti. Marsikateri ženski se zdi važnejša dekoracija prostorov kakor zadovoljitev želodcev njenih gostov. To je napaka, ki se maščuje*, je mnenje neke gospe, ki žanje lepe uspehe. Odkar ni negovanje lepote več prednostna pravica bogatih gospa, temveč se je demokratiziralo, redi dobro spretne ženske. Ženske izdelujejo v svojih obratovalnicah konserve, pecivo in delikatesne specialitete. Neka tvorničarka slaščic trdi v odgovoru na veliko razpisano anketo, da je njen poklic «krasno torišče za ženske*. Pravi, da je začela svoj posel z cmajhno količino sladkorja*, zdaj pa plačuje mezdo že tri sto osebam. Med izdelovalkami trakov in vezi za steznike in nogavice slovi neka ženska po posebni specialiteti: ona zna popraviti tudi oksaste in iksaste noge. Zdravi in bolanl, otroci in odrasli so navdušeni s Ka-Abo, hI poleg tinega užitka daje moči In osvežuje telo In duh. f Ka-Abo je vedno gotova zo uporabo. Na prodoj v trgovinah živil v originalnih zov. Vi. ^g (Din 7.-) in '/, kg (Din 14.-). Kupite še dones zavitek Ka-Abe, ali zahtevajte (prilož. znomko Din I.- za poštnino) brezplačni vzorec od tvrdke: Kava Hag d. d., oddelek Ka-Aba, Zagreb I, pošt. pred. 158. Tudi med poljedelkami so specialistke. Tu so gojiteljice kokoši, ki dajejo na trg samo določeno pasmo kokoši, ali gojiteljice cvetic in sadja. Ena izmed njih je sadila na velikih, neobdelanih zemljiščih samo črešnje, ki slovijo daleč naokoli. Neka ženska iz množice vrlih Američank svetuje: «Vi morate svoj posel dobro poznati in razumeti, potem lahko startate.* In prav ima. Nihče me ne more prepričati, da je praženi ječmen, ki se dobiva dandanes kot odprto blago na tehtnico ali v raznih zavitkih, isto, kar je Kneippova sladna kava! «Kneippova sladna kava*, ki je zdrava, izdatna in tečna za otroke kakor za odrasle, se dobi samo v originalnih kartonskih zavitkih s sliko znanega župnika Kneippa! Komur je mar svojih zob in neče, da bi se mu uničili, naj uporablja pri vsakdanji negi zdb zobno pasto Solvolith. Zobna pasta Sol-volith je edina zobna pasta, ki ima v sebi karlovarsko sol. Ta omehča pogubni zobni kamen in ne pusti, da bi se naredil nov. Zobna pasta Solvolith je zaščitnica Vaših zob. Zdravniki jo priporočajo že 35 let. Prvi vtisk je najtrajnejši — ta pa je odvisen največ od tega, kakšne zobe imate. Samo negovani zobje napravljajo simpatičen dojem, a čist dih se pri občevanju z ljudmi prijetno občuti. Ni mogoče, da bi pri negi svojih zob ne uporabljali Odola L 83. Samo Odol L 83 ima ta ugodni dvojni uspeh: po njem imate čist dih, hkrati pa razkužuje tudi usta in zobe. Odol L 83 uničuje bakterije in je antiseptičen. TEGA NISTE VEDELI? Potem najbrže tudi niste vedeli, kako je «Pravi Franck* zdrav za prebavo, za ledvice in za jetra. «Pravi Franck* se izdeluje namreč iz plemenite cikorijeve rastline, ki je po znanstveni ugotovitvi bogata zdravju koristnih tvarin. «Pravi Franck* k vsaki kavi! Naročnina za list s krojno prilogo in 5 gospodinjskih knjig: za vse leto Din 105.—, za pol leta Din 54.—, za četrt leta Din 27.—; za Ameriko in inozemstvo dolarjev 5.—; za Italijo Lir 70.—. Posamezna številka Din 5.—, krojna priloga Din 2.—, gospodinjska knjiga Din 30.—. Deset broširanih leposlovnih knjig Din 100.—. Vezava Din 60.—. Deset broširanih rodbinskih knjig Din 67.—. Vezava Din 60.—. Rokopisi se ne vračajo. Izhaja vsakega t. v mesecu. Odgovorna urednica Rija Podkrajškova v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ul. 8/1. Tel. 21-32. Tisk Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani. Predstavnik: Josip Štrukelj v Ljubljani. V enem samem kratkem tednu! Tisoče navdušenih žena je postalo za mnogo let mlajših Brazde in gube so popolnoma izginile. Za žene je to čutuž, za moderno znanost pa samo nov triurnf dolgoletnega raziskavanja Učenjaki so ugotovili, da gube nastanejo zaradi tega. ker izgubi soža, ko postanemo starejši, gotove življenjske sestavine. Vrnite koži te dragocene estavine pa bo spet postala sveža in mlada To ie presenetljivo odkritje dunajskega /seučiliškega profesorja dr Stejskala Njegov ekstrakt živih Kožnih stanic, imenovan »Biocel«, je zdaj v kremi Tokalon rožnate harve. Uporabljajte to kremo vsak večer, Ona redi in pomlajuje Vašo kožo, ko spite. Gube hitro izginejo. V enem tednu boste videti ra deset let mlajši. Podnevi pa uporabljajte hrano za kožo Tokalon bele barve Ona odstranjuje zajedalce in zožuje razširjene zn^jnice. Najtemnejšo in najodpornejšo kožo r.apravi v nekaj dneh nežno, belo in mehko. Uspeh ie zajemfen, ali pa se denar vrne Zdi se v i v cudez, a se da znanstveno razložiti Verodostojne fotografije kažejo, kaj vse lahko to novo presenetljivo odkritje naoravi za VAS Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani