Nešpoitna borba golfistov in nogometašev Zadimljena štorska dolina št. 44 - leto 63 - celje, 6.6. 2008 - cena 1,25 eur ^^ ?akl;ucnaprire(}ilevaltclje i Hujšajmo z Novim tednikom in RacSiem Ceij«. I \ VsoboroJ4.junija,oi)9.urivOlycentruCelje. ^gx Želite, da so vaša okna bolj varna in hkrati val prostor 11 prezračevan tudi ko so zaprta? CELJE (prezračevalni ststem GECCO) Mik d.o.o.. Celjska ccsla 55, 3212 Vojnik 080 12 24 www.mik-ce.si ?iljuti)»3it8 MaptDor Mursiasoocia ;l2oi3 ScvaGenca Kranj Sovomsto v tomo ui^o s {»li itaipin» Caynova 'radiocefjc Odgovorna uredntcči NT TalfdrtaCvim Opclmmk^ 9. Cfilj«. tdi. it: 60 00 Četrtek 12. junij, ob 17. uri EN KOVAČ KONJA Kl^ / ^/oifrewD plesm iutimacija vsako sfltaDlo od 9. do 13. ure EKOLOŠKA TRŽNICA Pomor čebel v Igornji Savin}sid dolini Za osvoboditev Fredija ibirajo denar Pred poiarom rešili dom in uvino »CraiyN Kiuder NOVI TEDNIK URŠKA SEUŠNIK UVODNIK Po kapljicah Pa jo imamo, seveda samo kol predlog cele trase, to famozno S. razvojno os od avstrijske do hrvaške meje. Torej os. ki naj bi občinam v svoji bližini, poleg drugih dejavnikov, omogočila predvsem hitrejši razvoj. Menda bi s to osjo zaustavili odliv kadrov, omogočili rast večjih in prodornih podjetij in njihovo dolgoročno delovanje, zaustavili preseljevanje v večja mesta ... Razvojna os. vsaj teoretično, ni le prometna politika države - gre za razvojna vprašanja regij, pardon, pokrajin in krajev ob njej. »Z razvojno osjo se zagotavlja javno dobro v obliki cestne infrastrukture, ki je eden od potrebnih (vendar ne tudi zadostnih) pogojev za doseganje ciljev celovitega in trajnostnega razvoja družbe. Projekti bodo prispevali k doseganja konkurenčnosti, skladnejšega regionalnega razvoja in uravnoteženejši prostorski politiki. Predvsem bodo z izvedbo teh projektov bolje izraženi regionalni razvojni potenciali, kar bo omogočilo razvoj gospodarstva in kakovostno življenjsko okolje za ljudi v regijah.« Thko so v ministrstvu, za promet napovedovali predlani, torej leta 2006. Leto prej je bila izrečena tista obljuba o prvi lopati, ki naj bi se zasadila letos. Seveda se kot v mnogih drugih primerih teorija odlično sliši in bere, velike težave pa nastopijo z udejanjanjem vseh silnih projektov. Po predstavitvi predlogov severne in južne trase je minuli teden pricurljal v javnost najbolj optimalen predlog trase Še zadnjega, srednjega dela na tej osi. ki so ga v ministrstvu za okolje izdelali kot zadnjega. Predlagano traso smo poimenovali kar »laška« in že z imenom povedali, da na Celjskem ne rešuje razvojnih težav Kozjanskega. Šentjurja, Rogaške Slatine in Še bi lahko naštevali. Mogoče pa so dovolj razviti? Zanimivo je, kako neopazno je minila predstavitev te trase v Sevnici. Novinarji niso bili povabljeni, kar nekaj županov pa nni točno vedelo«. Kot da bi se nekdo vnaprej bal civilnih iniciativ, kijih lahko samo v severnem delu predlagane trase naštejemo osem. >*Nič bat«-, tudi v srednjem delu se bodo zagotovo še zgodile. Mestne občine Celje se očitno predlagana trasa ne tiče oziroma jo sprejemajo v smislu - saj smo vedeli, kje bo Šla. Radeče smo na Celjskem že tako napol odpisali, fako da ostane samo Lašl^, kjer občani menda previdno sprašujejo, če bo ovinek na levo zavil čez njihovo parcelo. In verjetno se bomo s temi ovinki, predori, nasipi ... traso kot takšno ukvarjali še kar nekaj časa. Kje so šele potem konkurenčnost, skladen regionalni razvoj in uravnotežena prostorska "poliiika? — L GIMNAZIJA- V CELJU 200 LET Vljudno vabljeni na prvo v tuzu slovesih prireditev ob 200-letnicl h gimnazije v Celju: Slavnostni koncert Slovenske fiiharmonije, ki bo v petek. 13. junija 200S, ob 19.30 v dvorani Golovec v Celju Na koncertu bomo med drugim prisluhnili suiti Friderik in Veronika, ki jo je I. gimnaziji poklonil nekdanji dijak, skladatelj in dirigent Anion Kolar. V programu sodelujejo: orkester Slovenske ölharmonije dirigent Anton Kolar sopramsUca Andreja Zakonjšek Krt Slovenski komorni zbor zbor Consortium rausicum Mešani mladinski pevski zbor I. gimanzije Vljudno vabljeni, da večer preživite ob nekdanjih profesoijih in sošokih ter ob obujanju spominov na gimnazijska leta. BpHSODKI »Laška« trasa že vznemirja občane Potem ko so predstavniki ministrstva za okolje in prostor minuli teden v Sevnici županom predstavili predlog najbolj optimalne trase srednjega dela 3. razvojne osi, od štajerske avtoceste proti Novemu mestu, so se s predlogom na sredini seji seznanili tudi laški svetniki. Pripomb niso imeli. Koi je znano, naj bi srednji del 3. razvojne osi potekal skozi občino Laško, in sicer pod KoŠnico, mimo Tremerij, zahodno od železniške proge preko viaduktov in tunelov do Spodnje Rečice, nato skozi tunel pod Stimco, Čez reko Savinjo na levi breg, nad čisiiJno napravo, pod kompleksom zdra\iliškega parka v Rimskih Toplicah ter nato Čez Obrež- je pri Zidanem Mostu, pod Velikim Kozjem in se na Celjskem končal na levi strani Save v Radečah. Po besedah laškega župana Franca Zdolška bo umestitev predlagane trase skozi občino Laško zahtevna naloga za prometne strokovnjake» pri čemer bo najzahtevnejši zalogaj umestiti traso skozi naselje Debro. Zagotovo bo predlog trase sprožil kar nekaj polemik, saj občani, kljub temu. da trasa še ni natančno defmirana, že kličejo na Občino Laško in sprašujejo, ali bo šla U'asa čez njihovo parcelo. Sicer Imajo občani Še Štirinajst dni časa, da na Občino Laško sporočijo svoje pripombe glede predlagane trase. 6 A Sodniki stavicajo? Do zaključka redakcije Še ni bilo znano> ali bodo sodniki uresničili napovedano in bodo od ponedeljka do srede med 8.00 in 16.30 stavkali. Sodniki zahtevajo, da se plače uredijo v zakonu o sodniški službi, da so primerljive s plačami poslancev in ministrov ter da se usklajujejo tako, da se ohranja njihova realna vrednost. Po besedah članice glavnega odbora Slovenskega sodniškega društva in podpredsednice celjskega okrožnega sodišča Teodore Gludič Terbovc podpira stavko 95 odstot- kov sodnikov celjskega okrožnega sodišča, na okrajnih sodiščih je podpora 90-odstotna in nekoliko manjša na dveh manjših okrajnih sodiščih. V primeru, da so se sodniki odločili za stavko, od ponedeljka do vključno srede ne bodo reševali spisov in ne bodo imeli obravnav, kljub temu pa bodo opravljali najnujnejša dela, tako da do kolapsa v slovenskem sodstvu ne bo prišlo. W Od podeželja do mestnih gozdov Celje je bilo dva dni znova v znamenju prireditve Podeželje v mestu, ki |o v zadnjih letih dvakrat letno pripravlja zavod Celeia. Prireditev je pred Štirimi leti zrasla iz projekta Raznolikost podeželja v občinah Celje, Laško, Štore m Voj-nik. To pomlad se je na Glavnem tigu v Celju predstavljalo 18 ponudnikov različnih pridelkov in izdelkov, ki nastajajo na kmetijah kot dodatna dejavnost. Popoldneve so popestrili Še prikazi dejavnosti v podeželskih društvih. Prireditvi se je letos prvič pridružila tudi celjska enota zavoda za gozdove z organiziranimi sprehodi po mestnem gozdu. Robert Hostnik je povedal, da so s tem želeli meščanom ob odlični ponudbi domače hrane bolj organizirano prikazati tudi duševno, kakršno ponuja urejenih 14 kilometrov mestnih gozdnih poti. Hilda Goršek je med stalnimi udBisbnkafhi prireditve, pri iem«r ji vedno zmanika odlivih klobas irt kruha. »Zdaj je čas> da storimo korak naprej, in to v smislu ponudbe v mestnem gozdu, ki ima to prednost, da je blizu. Storiti moramo Se več, da bomo obiskovalce teb poti spodbudili k doživljanju gozda, ki )e najbolj ohranjen kopenski ekosistem,« je povedal Hostnik. Sicer pa je ponudba domačega peciva, sirov, kruhov, mesnin, pijač in še česa pri-vabiia mnogo Celjanov. BS, foto: KATJUŠA Za organizirano družinsico učenje Pod okriljem Ljudske univerze Celje je minuli teden s podpisom pisma o nameri in s podporo več partnerjev zaživela Mreža za družinsko učenje savinjske re-gij«- Z vzpostavitvijo mreže se idejni vodje \z ljudske imi-verae vračajo k družinski celici. Družina je po njihovem prepričanju najbolj popolno okolje, ki omogoča celostno rast in vzgojo, družinsko učenje pa naj bi zato bilo najpomembnejši vir učenja in oseb- nosme rasti. Vendar je pri tem treba ubrati nove pristope, ki bodo spodbudili medgenera-cijsko sodelovanje znotraj družine. »Začeli bomo predavanja in delavnice za vse družinske člane, ki so naša ciljna populacija. Upamo, da bodo udeleženci - očetje, mamice, babice in dedki ter dm© Člani družine - vzpostavili komunikacijo na novih ravneh. Konkretno to pomeni, da si bodo udeleženci priborili simbolična priznanja o tem, da so na primer dedki pravi pripovedovalci pravljic in podobno,« pravi organizator izobraževanja pri celjski ljudski univerzi Franci Pusar. ki je navdušen nad rezultati tovrstnih proj ekto v v nordij skih deželah. Med partnerje so se zaenkrat vpisali centri za social- novitednik no delo iz re^je. celjski zapori, nekatere osnove šole in vrtci, celjski Don Boskov center in drugi. Ljudska univerza vabi tudi ostale zainteresirane, njen cilj pa je tudi vzpostavitev naclonalnemre-že družinskega učenja. PM wiitfw.novitednik.coin NOVI TEDNIK DOGODKI Tretjina otrok ima zdrave zobe, polovica čiste Včeraj je bila v Planetu Tuš v Celju zaključna prireditev tradicionalnega, letos že 24. tekmovanja za či-ste zobe. Nanjo so povabili več kot Šeststo učencev od prvega do petega razreda iz občin Vojni k, Store. Dobrna in Celje ter zmagovalnim razredom in učiteljem podelili priznanja. Organizator prireditve je bil Zdravstveni dom Celje. Gre za zaključek pomembne preventivne akcije, s katero želijo izboijSaii ustno zdravje otrok in mladostni- kov ter s tem zmanjšati težave z zobmi v odrasli dobi. Temu so namenjeni tudi preventivni pregledi otrok, V preteklem šolskem letu je bilo na Celjskem preventivno pregledanih 20.933 otrok. Zobozdravniki ugotavljajo, da se obolevnost zob pri večini pregledanih starostnih skupin iz leta v leto znižuje. »Pred štiridesetimi leti je bila obolevnost zob pri SoJski mladim 100-odstotna in §e leta 1984 je imel vsak 12-leten oif^ earadi zobne grulobe v povprečju dvanajst obolelih zob,« navaja Vilma CvikI, dr. dent, med., koordinatorica zobozdravstvenega varstva za celjsko regijo in strokovna sodelavka Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. A ob skrl> no pripravljeni in vodeni pre-ventivni dejavnosti se je slika močno spremenila: W Šolskem letu 2006/07 smo zobozdravniki zabeležili, da je imelo 30 odstotkov l2-letmh otrok, pregledanih v celjski regiji, Še vse popolnoma zdrave zobe, torej je bila obolevnost 70-odslotna. Dva- najstletnik na Celjskem je imel v minulem šolskem letu v povprečju okvarjena le še 2,4 zoba. V analizi podatkov» zbranih iz desetih upravnih enot celjske regije, pa spoznavamo, da si kljub naporom vseh, ki sodelujemo in delamo v zobozdravstvenih vzgojnih aktivnostih, le približno polovica pregledanih otrok zadovoljivo čisti zobe.« je pojasnila Vilma Cvikl. Med njimi so zagotovo otroci, ki so sodelovali v tekmovanju za Čiste zobe. MBP, fdto: SHERPA Ustanovitev pokrajin je nujna Aktualni predlog za ustanovitev 13 (12+1) pokrajin je usklajen, strokoven in prinaša rešitev za uravnotežen razvoj na vseh območjih Slovenije, bi lahko povzeli predstavitev pokrajinske zakonodaje v Rogaški Slatini. Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivan Žagar je poudaril, da je država v (em mandatu že pomagala pri zmanjševanju razvojnih razlik. Občinam je tako za tretjino povečala sistemska sredstva in za desetkrat regionalne spodbude. A delitev na pokrajine ostaja prioriteta. Žagar je predstavi) konkreme podatke za bodočo Celjsko pokrajino. Ta bo imela dobrih 9S milijonov evrov prihodkov, od česar bo polovico porabila za osnovne, ostalo za razvojne naloge. Na pokrajino ho prešlo tudi 400 zaposlenih v državni upravi. »Niso predvideni novi davki niti nove zaposlitve v administraciji, gre za fiskalno decentralizacijo.« Tudi ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič je mnenja, da pokrajine prinašajo hitrejši razvoj in izvedbo prednostnih nalog. »Sama imam izkušnje iz >periferije< in vem, kako se je bilo treba vsak dan boriti in vse stvari urejati v Ljubljani. Z razvojem pokrajin bodo pod njihovim okriljem tudi bolnišnice in želim si, da bi jih gradili tako hitro kot trgovske centre.« Tudi skrb za državne ceste, razen avtocest in hitrih cest, bodo prevzele pokrajine. »Če bi že danes imeli pokrajine, bi imel vsaj pol manj problemov,« realno pove minister za promet mag. Radovan Žerjav. Na Celjsko pokrajino bo tako prešlo 529 kilometrov državnih cest in 8 tem 24 milijonov evrov za vzdrževanje le-teh. Minister Žagar še poudarja nujnost ustanovitve pokrajin v tem mandatu. »Če jih ne ustanovimo zdaj, ko je vse pripravljeno, se bo z novim mandatom vse začelo znova in strah me je, da pokrajine potem ne bodo nikoli ustanovljene.« Sicer pa bomo z odločitvijo 22. junija na posvetovalnem referendumu državljani skušali pomagati poslancem pri odločitvi. Minister v uspeh referenduma ne dvomi. »Rezultat vsekakor pomeni tudi moralno zavezo in lahko omogoči, da bodo tisti opozicijski poslanci, ki so bili ves čas za pokrajine, zdaj pa so popustili pod pritiskom strankarskih central, ob odločanju za pokrajine lažje pritisnili tipko za ustanovitev-« ANDREJ KRAJNC Štiri religije za isto mizo v Celju se bodo konec (ed-na zbrali predstavniki Štirih svetovnih religij» ki jih bo povezala pomembna tema. Na simpoziju bodo govorili o religijah za mir v obrambi demokracij, s podnaslovom Vloga religiozne svobode v positotalitamih družbah in v novi Evropi. Simpozij bo v soboto ter v nedeljo (7. in 8. junija) v Domu svetega Jožefa s predava-nji v angleškem jeziku. Prvi sobotni predavatelj dr. Janez Juhant iz ljubljanske teološke fakultete se bo posvetil obravnavi drugega vatikanskega koncila, svobode in družbe v tranziclji. Nedžad Grabus. mufti islamske skupnosti v Sloveniji, bo govoril o novih izzivih za razlago islama, s poudarkom na različnih interpretacijah islama ter na razumevanju muslimanov v Evropi. Zljubljan-ske teološke fakultete bo predaval tudi dr. Bojan Žalec, ki se bo posvetil temi o krščanstvu in demokraciji. Po sobotnih predavanjih, z začetkom ob 15.30, bodo ob 18- uri nadaljevali z diskusijo. Drugi dan simpozija bo začel nekdanji zagrebški glavni rabin, ki opravlja to funkcijo v nemškem Mainzu. To je Zwye E. Alonie, ki se bo INTERNET, TELEVIZIJA, TELEFONIJA ze za HUDA TROJKA! ' Paket vKt|i2Ču)8 hltrosl intemela 256Kbp3 / tZSKbps. Dodofne Infoffnoclje: 03 42 88 n2 03 42 88 U9 e-mali: jnfo@njpnsek.net TU R N S E K Simpozij vCelju bodo začeli s pozdravi ministrice za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo Mojce Kucier -Dolinar» avstrijskega veleposlanika dr. Valentina Inz-ka> podpredsednice Svetovne konference za religijo in mir Lise Palmieri Billig ter prodekana ljubljanske teološke fakultete dr. Roberta Pelkovška. Pripravljata ga ljubljanska teološka fakulteta, koprska fakulteta za humanistične Študije ter Svetovna konferenca za religijo in mir. v Celju lotil teme o zgodnji Judovski konstituciji kot »religiozni demokraciji«. V Celju bodo prav tako zastopani budisti, ki jih bo predstavljal lama Sbenphen Rinpoche iz Budistične kongregacije Dharmaling Slovenija. Predstavil bo budistično prizadevanje za promocijo notranjega življenja kol univerzalnega sredstva komunikacije ter tihi odpor proti nasilju Ln pri svoje vanju. Ob 10.45 bodo predavanja, ki so oba dneva namenjena najširši javnosti, zaključili z diskusijo. BRANE JERANKO Srčno popuščanje in nitrati v ponedeljek, 9. junija, ob 16. uri bo v celjskem Narodnem domu o srčnem popuščanju in nitratih predaval kardiolog prim. Janez Tasič. Predavanje so pripravili ob 29-letnici Koronarnega kluba Celje, nanj pa vabijo (udi člane dmštva za srce in društva na srcu operiranih bolnikov ter vse, ki jih tema zanima. MBP Vsak naj posadi drevo Včeraj je bil svetovni dan okolja. Spomnili so se ga tudi Zeleni Slovenije in opozorili na podnebne spre-membe. Ob tem so izdali letak, na katerem je desel pravil za ublažitev globalnega segrevanja. »Potrebno je varčevati zener-gijo, pri Čemer Danska že danes ob trikrat večjem družbenem proizvodu porabi trikrat manj energije kot Slovenija, vsak od nas pa naj v življenju posadi vsaj eno drevo,« nasvete sime predsednik Zelenih Vlado Čuš. Prav zato. ker eno drevo nase veže tono ogljikovega dioksida, so Zeleni v preteklosti posadili Že 35 tisoč dreves. Omenjene letake bodo ob razhčnih priložnostih delili v mestnih središčih. Novinarjem so ob svetovnem dnevu okolja predstavili sedemmetrski transparent 2 napisom Samo eno Slovenijo imamo - pravičnost in sonaravni razvoj. Kje ga bodo izobesili, še ni znano. Ob aktualnih dogodkih, poveza- Preds«dnik Zelenih Slovenije VHadoGuš (desno) in predsednik celjskega odbora Harald Fils nih z jedrsko elektrarno v Krškem, znova poudarjajo, da ne podpirajo izgradnje njenega drugega bloka. »Strokovnjaki govorijo o veliki varnosti jedrskih elektrarn, sami pa vidimo, kolikokrat se pojavijo okvare. Prav tako niso urejeni odlaganje odpadkov in postopki za razgradnjo po letu 2023.« Predlagajo, naj denar država raje usmeri v razvoj obnovljivih virov energije, zlasti sončne. AK Zgornji trg daje Šentjuiju identiteto, tradicijo ter značilno veduto. Kaj bodobilvzameno.se ob mnogo pnznega prostora, nedorečenih vsebinah in vprašljmb lokacijah preprosto ie ne ve. (Foto: Stane Jeršič) Letos kostanje ukradli zidarji Življenje iz semena kulture in stoletne tradicije - Bo Zgornji trg ulica lepih fasad? Nekoč se je šentjurski mali svet delil na one, ki so živeli v Zgornjem trgu, in vse ostale, ki so si to želeli. Na ulici od klanca pri osnovni Soli do tistega drugega proti pokopališču je vrvelo od Živ-Ijenja. Otroci niso bili otroci r ampak pripadniki zgornje- aM spodjetrške vojske. Ni treba posebej pouda^ati, da so prvi vedno zmagovali. Jasno, saj smo bili vendar na obisku pri Zgomjetržanih. In po^var zgomjeti$ke vo)-. ske je bil Edi Poštrak. »Ostalo mu je v krvi. Se Še zdaj gre poglavarja,« se zasmeje Lidija Vrstovšek, sicer tajnica Dm§tva Zgornji trg, ki zadnjih nekaj let v Ulico skladateljev Ipavcev spet prinaM življenje njihove rnladosti. »Res. da smo se v veČini odselili. 21gomji trg kljub svoji zgodovini in lepoti - aii pa prav zaradi tega -tudi precej omejuje. Nostalgija in zavest pripadnosti pa ostajata,« doda Jani RaztoČ- Dik. Začelo pa se je tako kot običajno. Z obujanjem spominov. Pa na srečo nI ostalo le pri tem. Milena Kajtna je ob nekem srečanju s F^trakom» takrat še zdomcem v Berlinu, predlagala. da bi se Zgomjetržani enkrat dobili na srečanju. Sedanji In predvsem tisd izseljeni. Dobili so se. Kakih 400 jih jepriSo, ostali pa spetniso vedeli, Če»palejon zraven. Edi, ki je v Berlinu že vodil slovensko društvo, pa je jasno takoj zastrigel z uS«i. »Usianovimo društvo!« je padel predlog in nedolgo za tem je t^eda meso postala. Ostali kuitumikj so se malo za šalo spraševali, kako neki jim je uspelo. Za razliko od vseh ostalih druStev v mesti», ?o namreč r^koj dobili svoje prostore. Hiše na eni strani uüce so namreč skoraj v celoti v lasti občine. »Na srečo ali pa na žalost.« doda župan m^. Štefan Tisel, ki se V prostorih dnstra Zgonv tip so se ztni Jani RaztoM, Ji» Ttiä, Ui^ VrstovŠek, Artfta Kolesa m nekq minut kasn^ še Alenka Tastaniere iz ns now priselenega DC«. zaveda da znajo biti stare tuše za proračun prej prekletstvo kot blagoslov. iüiiiteicturni biser s sladicoroid ... človek hitro zasluti, da ni vse tako rožnato. Življenje je v Šentjurju zadnja desetletja ubralo dmge poti, Zgornji irg pa je opustel. Vanj se poleg redkih stanovalcev ljudje vračajo ob življenjskih mejnikih. Ipavčevd hiša je protokolarni objekt občine, kjer mladi pari dahn^o svoj usodni da. Čudovit vrt Ipavčevine s Plečnikovo kapelico» orjaško lipo in kamnito mizo je prijetna kulisa za poletne kulturno zabavne prireditve. Od nedelje do nedelje pa življenjski tempo narekujeta cerk^Aci. Najprej župnijska sv. Jurija in z impozantno podobo nad trgom še tista na Botričnici. Po tra^čni smrti dekana Mirka ZemljiČa je mesto dušn^ pastirja prevzel Vinko Conč. Podobi, ki jn jf* Tf^mijič n;i-menil domači cerkvi, pa se uresničuje naprej. ArWtekt Marko MušiČ, za nekatere kar sodobni Plečnik, je pripravil projekt ureditve T>ga vvašem kraju sv. Jurija. Ploščad v belem kamnu s simboliko sončnih žarkov padajočih od cerkve, obnovljen kaminiii zid, dostopna pot... Še en stadkor-Ček gornjega trga» kot ga ime-nuje ena najbolj znanih šentjurskih kultumic Anita Ko-leša. »In m jih tii malo. Zato tudi z veseljem pripravljamo Že tradicionalni Festival Zgor-nji trg, ki v poletnih dneh pripelje sem gor ogromno obiskovalcev.« Le da so jih letos onemogočili gradbeniki. Prizorišče pod stoletnimi divjimi kostanji je zaenkrat še ^ad-bišče. Fasade starih trtkih hiš tudi z evropskim denarjem trenutno Še obnavljajo. Se pa marsikdo bojir dabodo potem bolj same sebi v namen. Nedorečene vsebine, lokacije in strategije očitno niso samo 2@or- Domačini vedo povedati, da se je Zgornji tig nekoč ponašal kar s p^imi gostilnamL Še danes pa se popotnik lahko ustavi v dveh - Jug in Kajzler. lüristom bi v bodoče ladi v Z^omiem trgu ponudili še kaj več od rojstne hiše znamenitih skladateljev. V obnovljeni hiši na Ipavčevi 17 so tako dobili pro9U)T Muzej Zakladi Rlfni-ka, Center za razvoj podeželja, Razvojna agendja Kozjansko in seveda lUristično informacijski center. Vrt IpavčevB hiše s stolatno lipo in Plečnikovim vodnjakom je čudovita kulisa poletnih kultumo-zabavnrh prireditev. E>ruštvo Zgornji trg se bo z nastopom mešanega pevskega zbora jutri, v soboto, ob 10. uri predstavilo na tržnici v ^ntjuiju. njetrški, ampak vsesplošni Šentjurski kiiltumiSkj prob-Jem. Je pa res, da vse träjo skupaj prav v Zgornjem trgu. »S tradicijo Ipavcev bi glasbena šola sodila ravno sem. Pa nam bo vsemu prostom navkljub ubežalo mdi to»« se hu-duje Jože Jazbec in nadaljuje: »Tak) pa zdaj ^asbeno šolo tlačijo v kulturni center, ki ga z besedami gradijo že vsaj deset 1^. Vprašanj e kaj bo zanj ^loh Šeaictualno, ko bo IconČ-no prišel na vrsto.« ... sacinjenimi z glasbo» literaturo in kulturo Zgornji t^ je s svojo vedu-to, pomenom in podobo pravi šentjurski diamant. Na žalost, Še neizbrušen. Pred leti je arhitekt Marko Mušič predstavil idejno zasnovo celega trga. Rak rano ulice - pomanjkanje ali bolje neobstoj parkirišč - je pozdravil s pokritimi zelenimi terasami pod tii-kimi hišami ipavčevo in sosednjo hišo je povezal z odprtim amfiteatrom za poletne prireditve in v hiši, ki jo trenutno obnavljajo, bi s svetlobnim paviljonom morda našla svoj prostor galerija. Vsi se strinjajo» da je bil projekt čudovit, a Odgovor na večno dilemo, kako razgibati žMjenje v muzojih, je povezan tudi z novimi prostori, ki bi dopuščali multimedijske in dnigo inovativne pristope. A pod očaki dinastija Ipaveo se vseeno odvija pomemben del Šentjurske dmzabne scene. (Foto: Stane Jeriič) tudi drag in predvsem dolgoročen. Pa se tudi počasi daleč pride. »Problem je le v tem, da se Še vedno nismo odločili, če bomo po Mušičevih smerokazih sploh šli,« je kritična Koleševa. »in ko smo že ravno pri smerokazih,« se razhudi Jazbec, »je prava sramota» da Šentjur ne premore prav nobenega turističnega.« Z muzejem Zakladi Rifnika, Ipavci in še čim je prav Zgornji trg za turiste najbolj zanimiva točka. V obnovljeni hiši z muzejem pa je na srečo dobil mesto tudi Turistično iriformacij-ski center, Zanj odgovorna Alenka Tastaniere pove, da je projekt turističnih tabel v delu že vse od leta 2000 in da jih vodja investidje jeseni pa za sveto obljublja. Za življenje v Zgornjem trgu se do takrat očitno ni bati. Člani društva namreč iz tedna v teden skrbijo za paleto najrazličnejših prireditev in dejavnosti. »Društvo ima skoraj 200 Članov, pa vseeno se s čestitko vsakogar sponmimo za rojstni dan,« pove Irena Rauter. Poleg pevskega zbora so še zagrizeni šahisti, njihov društveni prostor krasijo občudovanja vredna olja likovnikov, skrbijo za rekreacijo in socialo, v kratkem pa b^o pognali še sekcijo ročnih de!. V Ipavčevi hiši visi tudi njihova stalna razstava starih trških fotografij in obrazov. Vse to ohranja tradicijo, spomine in življenje Zgornjega tr^. Ko pa se izpod kostanjev končno umaknejo Še zidarji ... Zgornjetržaru so od Časov spodnje in zgornje vojske očitno res postali prav miroljubni, gostoljubru in odprti ljudje. SASKA T. OCVIKK Fotoi Grup A Vakdji NOVI TEDNIK V VASEM KRAJU bomo obi-skaU LAŠKO VAS pri Što-rah. Našega novinarja boste našli v ponedeljek, 9. junija» 6b 18. uri pri Joietu Kraglju Joku> kjW mu boste lai^o ždtjp^ zanimivo zgodbo ali pa predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličitel NOVI TEDNIK AKTUALNO Čebele umirajo mar ne? Pomor tudi na Zgornjih Pobrežjah - FFS izključena v torek se je bliskovito razširila vest o pomoru če-bel na Zgornjih Pobrežjah pri Rečici. Kot je povedal Če-belar Rudi Golob, je po drugem dnevu, ko je pred pa* njem opazil mrtve Čebele, ^javiJ zadevo naprej«. »Čebele dobesedno kar padajo iz panja» danes (v torek) je to že tretji dan,« je povedal čebelar s skoraj pol-stoletnim stažem, ki pa je imel po lanskem pomoru čebel letos samo en panj. Kot je povedal Golob, so pristojni vzeli vzorce, ob tem pa menda že razpravljali, da gniloba ali varoza ne moreta biti vzrok za pomor čebel. »Tako dolgo sem že čebelar, pa stanja, kakršno je sedaj, še ni bilo. Varoza je prisotna že dlje Časa, tudi lani je kar naenkrat izbruhnila, ne razumem pa, zakaj čebele letos umirajo. Pomislil sem na kakšno prehodno bolezen, podobno so govorili tudi ljudje, ki jih Je bilo pri meni skoraj več kot Čebel.« Kot je v navadi na vasi, so tudi okrog Golobovih različna polja, nekateri Škropijo drevje» koruzo, plevel ... in zaradi vsega dogajanja v zadnjem času, predvsem množičnega pomora čebel, se kaj hitro pojavi vprašanje, kdo je »Aprical« na Zgornjih Pobrežjah. »Nikakor ne moreš reči, da so krivi kmetje, rad bi pa vedel, kaj je Čebelam, da tako >padajo<. Kmetijska inšpektorica je že omenila, da škropivo ni razlog,« je pripovedoval Golob, ki bo, vsaj kakor kaže zaenkrat, čebelarjenje opustil tudi zaradi teh nenavadnih pomorov, visokih stroškov in neuporabnega medu. Že v ponedeljek so pristojne inšpekcijske službe, predvsem veterinarji, odvzeli vzorce, s pomočjo katerih bodo poskušali ugotoviti vzrok za pomor Čebel. Rezultati naj bi bili znani v dveh tednih. Ob tem se pristojna inšpektorica za kmetijstvo Irena Štumberger, tudi po posvetu s stroko v Ljublja- ni, ni odloČila za odvzem vzorcev, s katerimi bi ugotavljali prisotnost fitofarma-cevtskih sredstev. Kot je pojasnila. je šlo le za en panj, pri drugih čebelarjih v okolici čebele ne umirajo, predvsem pa zato, ker med ogledom okoliških kmetij ni ugotovila nepravilnosti. Kakor je povedala, je med ogledom kmetij ugotovila izvajanje dobre prakse pri varstvu rastlin, vsi vodijo ustrezno evidenco. Imajo te-siirane škropilnice, urejena skladišča, pregledala pa je tudi embalažo, v kateri so bila sredstva za škropljenje koruze. Ob precejšnjem pompu, ki je zavladal v torek zaradi ponovnega pomora Čebel, nekateri, ki bolje poznajo Čebelarstvo v Zgornji Savinjski dolini, dodajajo, da je tudi lani jeseni umrlo večje število čebel, pa tega javnost skoraj ni opazila oziroma čebelarji niso prijavljali množičnega umiranja. US, foto: EM Rudi Golob z mrtvimi čebelami Kot v starih časih. Občasno povsom ladimljena Štorska dolina razbuija občane. Kaj se tam dogaja? Zadimljena štorska dolina Občani v Štorah so ogorčeni. V njihovi dolini, kjer bivanje po ekološki pJati ni ravno zavidanja vredno, se je pojavUo dodatno hudo onesnaževanje, opažajo nekateri občani. Dolge mesece videvajo občasne oblake dima, ki bolj spominjajo na kakšno industrijsko središče Indije ali Kitajske. Bralci, ki so se obrnili za pomoč na naše uredništvo, niti ne vedo, kdo naj bi bil povzročitelj ter za kakšen dim gre. Najbolj so prizadeti prebivalci ozke doline na križišču cest za Svetino in Pečovje, tam kjer je tudi onesnaževalec. V neposredni bližini je celo srednja šola. Kdo se ne zmeni za varova-nje okolja ter za Človeka vredno bivanje Štorskih občanov? Pozanimali smo se v območni enoti inšpektorata RS za okolje in prostor, kjer so po inšpekcijskem ogledu konec maja ugotovili, da je v omenjenem primem onesnaževa- lec obrat Livarne podjetja Valji Štore. Inšpektorica Karmen Zeleznik je ugotovila, da je podana kršitev Uredbe o emisiji snovi v zrak iz livarn sive litine. zUtin z železom in jekla, zaradi Česar je zoper krii-telja uveden prekrškovni postopek. V livarni namreč prihaja v tehnološkem postopku, v fazi litja sive litine do neza-jetih emisij, ki jih ne odvajajo v čisdlno napravo, ampak izhajajo v zrak neočiščene. Kot je zapisano v zakonodaji, je za takšne in podobne preki^ ke predvidena kazen od 4 do 40 tisoč evrov za pravno osebo ter od 1200 do 4100 evrov za odgovorno os^ pravne osebe. Bo kdo kaznovan? Po dodatnih poizvedovanjih smo Izvedeli, da podjetje Valji niti nima okoljevars-tvenega dovoljenja. »Zavezanec je v skladu z zakonskimi določili do predpisanega roka oddal vlogo za pridobitev tega dovoljenja, vendar postopek za izdajo v Agenciji RS za okolje še poteka,« je odgovorila Helena LovSe Vr-hovec iz službe za stike z javnostmi v republiškem inšpektoratu za okolje in prostor. V podjetju Valji Store izdelujejo valje za metalurgijo in nemetalurgijo ler ulitke za strojno predelovalno, orodjarsko in ostalo industrijo. Več kot 80 odstotkov izdelkov prodajo na tujem tržišču. Okoljevaistvena dovoljenja so po vstopu v Evropsko unijo nuja, postopki za izdajo včasih dolgotrajni, livarni v Novi Gorici so, na primer, vlogo za takšno dovoljenje celo zavrgli, pri tem pa je treba upoštevati, da s svojo »se-slro<' v štorah ni povsem primerljiva. Visokih vlaganj Štor-skih Valjev v varovanje okolja v preteklih letih, kljub hudemu grehu s fotografije, seveda ni mogoče spregledati. BRANE JERANKO novi Z^muv z. MJlMJ^MjSO ? ^^ . Zaključna prireditev akcije Hujšajmo z l^vlm tednikom in Radiem Celje. ]v soboto, 14. Junija, ob 9. uri v Citycentru Celje.] fa^ioceHe RS.: Sladkali se bomo samo s fanti skupine Casanova... ^JppSPODARSTVO O cetis Manjka nam kadrov! Več let neskladja med izbiro programov izobraževanja ter povpraševanjem na trgu dela privedlo do krize >»Ni le dim, ogenj je že v strehi,« opozarja predsednik celjske območne obrtno* podjetniške zbornice Miran Gracer. »Če bi zadeve bile urejene« nas danes ne bi bilo tukaj. Riba smrdi pri glavi,« je neposreden direktor podjetja MIK Celje Franci Pliberšek. »Znanje in izobrazba nista eno in isto,« pravi ravnateljica OS Lava Marijana Kolenko. »Letos imamo vpisanega le enega kleparja-krovca,« je preprosto dejstvo navedel Igor Dosedla. direktor največje srednje dole. Šolske-ga centra Celje. Celjska območna obrtno-podjetniška zbornica je v sredo pripravila razgovor na temo izbire poWicev. Sodeč po nabito polni dvorani in sogovornikih, ki vsi nili do besede niso prišli, je tema več kol vroča. Na eni strani jadiko-vanja, kako ni delovnih mest, na drugi strani podjetniki in obrtniki, ki so prisUjerü uvažati delovno silo iz vzhodnih držav, Zakaj? Oälno nesorazmerje med iskanimi kadri in izbiro mladih, ki se odločajo ZA srednje in nadaljnje izobraževanje. Krivec? Sogovorniki so na odgovor klicali predstavnike ministrstva za Šolstvo in podrobno prereietali v^ojno-Lzobraževalni sistem, ki mladih ne spodbuja dovolj pri odločitvah za deficitarne poklice. Kakšen »slosarfc, odvetnik naj bol »Zgolj za ilustracijo; v 9. razredu otroci nimajo več pouka tehnike in tehnične vzgoje»^ )e povedala Marija-na Kolenko. »Svetovalno delo je dobro in ustrezno, to ni vzrok za pomanjkanje določenih kadrov, Gre za privz-gojo osnovnih vrednot, miselnosti, pa ne le pri otrocih, ampak tudi pri starših, saj so pomemben člen pri odločanju otroka o poklicu. V učnih načrtih je premalo poklicne kvalifikacije. Zamudili smo veliko generacij, ministrstvo pa se ukvarja s povsem dru^mi načrti,« meni Marijana Ko* lenko. »Podatki se v zadnjih ietih ne spreminjajo. Premalo kandidatov za strojništvo in gradbeništvo, kuhanje in strežbo, preveč izgubijwiih generacij gimnazijskih maturantov ter družboslovcev. Med njimi 16 odstotkov iskalcev pr- KannmLeskošdk ve zaposlitve. Spremeniti je ueba odnos do izobraževanja, vendar vemo, da bo v družbi, kjer je poudarek na potrošnji in ne na ustvarjanju dobrin, to težko. Poleg tega večina ne zmore slediti tehnološkemu razvoju, da bi obvladali specializirana dela,« dodaja lür-men Lesko^k, direktorica celjske območne enote zavoda za zaposlovanje, ki na razmere opozarja že vrsto let. Motivacija naredi dobrega deiavca Spodbuditi bo torej treba mlade in njihove starSe. Jih finančno motivirati. »Poudarjam, da smo bili najbolj uspešni v Sloveniji. Pa vendar smo uspeli podeliti zgolj 132 §tipen godbo v roku do 45 dni po izvedeni javni dražbi in plačati celotno kupnino na transakcijski račun stečajnega dolžnika v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, da je dražitelj od nakupa odstopil, varščina pa zapade v korist tečajne mase. 8. Zakoniti pred ku pn i upravičenci po Stanovanjskem zakonu, ZureP-1, ZON, ZKZ in SPZ l^ko uveljavijo predkupno pravico v skladu z določili 149/3 čl, ZPPSL. 9. Kupec mora pred sklenitvijo pogodt« stečajnemu upravitelju predtožitl javno listino pristojnega organa, s katero dokazuje ali potrjuje, da ne.obstoji|o dejstva in okoliščine (z L, II.. in lil. odst. čl. 153 ZPPSL, ali poda izjavo, overjeno pri notarju, s katero pod materialno in kazensko odgovomo^-jo izjavi, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz L, II., in lil. odst. čl. 153 ZPPSL 10. če uspešni dražilelj ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe, se mu vplačana varščina zadrS. Če kupec ne plača celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi in se mu vrne le tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju varščine od dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe. 11. Izbrani ponudnik si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz. odobritve in potrdila za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z obstoječo zakonodajo. 12. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin In prispevkov. Davščine in prispevtu se zaračunalo izbranemu ponudniku dodatio, in sicer r>a osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni Ust RS 117/2006) in Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS 117/2006). Vse d^a-tve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec. 13. Kupljeno premoženje bo kupcu izročeno v posest m last po plačilu celotne kupnine. 14. Ogled premoženja in cenllnth mnenj je možen po objavi teh pogojevvsak delovni dan od 9. do 12. ure, po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem Tomažem Kosom, na tel. št.: 03/427-44-60, GSM 041 65-21-85 in na spletni sfrani www.svetovanie-kos.si. III. PRAVILA JAVNE DRAŽBE S- Dra^o vodi stečajni uprawtelj. Draži iahko.ti^', ki ie plačal varščino, kar dokaže s pisnim dokazilom o plačilu. Zastopnik dražitelia mora predložiti pisno pooblastilo. Naimanisi možen cene na dražbi je 5.000,00 EUR. Dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni p^ana vi^a ponudil. Na dražbi uspe tfsti dražiteli, ki ponudi najvišjo ceno. Dražba ie končana 10 minut po najvišji ponudbi. Ugovore proti dr^enemu p^opku je mogoče vložiti, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe. Ugovore reši stečalni upravitelj takoj. Premoženje proda stečajni upravitelj po navodilih in pod nadzorstvom predsednika stečajnega senata <154/1 čl. ZPPSL). 9töll partner I mJbclJSimckusom AKCklA ÄiMÖ POZOR, HUD PES Prometni 2 NOlHMVt »ringišpilff ^^ _____ v Zp nrpd lpti_ kn sp ip 7;i- I H m m .s-^ , zala ■"■ novi INTEGRA KlEMNk.d Pongnt 7€prej-potem<, kar je največkrat izmišljeno in ponarejeno. Slabost najpogostejših shujševainih kur je tudi hujšanje s pomočjo krvne skupine in jabolčni kis, ki naj bi Imel očiščevalni učinek na organizem, zaviral željo po sladkarijah in pripomogel k boljši presnovi maščob. Sporna za stroko je tudi Montignacova dieta, sa) ni omejitve pri uživanju maščob, če jih uživamo skupaj z živili z nizkim glikemičnim indeksom. Samo na teži bo izgubiia vaša denarnica tudi zaradi hujšanja s pomočjo pilul praškov, čajev, knjig, video kaset...« MATEJA JAZ8EC PE BIKESHOP RhnAiCMtaTD.mi Šeff^MtM VELIKA IZBIRA OTROŠKIH KOLES t«l: 700 1120. 3 700 1131 g^ W Mali: biic«flH>p^lo|jt«c Že pred leti, ko se je začela graditi avtocesta, ko se )e zaključevala povezava med Šentiljem in Koprom, je bilo verjetno vsakomur jasno, da bo čez čas pretesna. Čez Čas, a ne Čez manj kot desetletje. Kakšen teden nazaj sem naletel na grome CQ o nesrečo in usmerili so me na staro cestno povezavo. Rezultat, tri ure in pol do Vrhnike, za 80 kilometrov, še neka) let nazaj sem se pripeljal na bencinsko črpalko in poleg mene bi lahko parkiral še kakšen boeing 747, danes mi ne bi pomagalo nič, ludi če bi imel smar-ta. Bencinski servisi se duši j o s tovornjaki» na katerih vidiš oznake vzhodnoevropskih držav. Stanje na cestah je, če zadevo vzamemo primerjalno, odlično glede na to» v kolikSni meri se je promet povečal, bi lahko nenazadnje rekh. Zadeva se »rešuje« z uvedbo vinjet, če smo nekoliko naivni. Lahko pa stvar seveda pogledamo tudi s perspektive trenutne napolnitve državne blagajne. Vtis ob vsem tem je, da se vsa zadeva na nek način rešuje s tipično slovensko branjevsko logiko. Vsak pohuja nekakšno mesij an-sko odrešitev, medtem ko vizije enostavno al. Dialog se ves Čas vrti znotraj zaprtega kroga, katerega robovi so ostri in vsaka nepredvidljiva stvar na cesti prestopi robove in privede do cestnih kaosov, ob katerih se vidi predvsem to, da nanje nismo pripravljeni, da niso del našega vsakdanjika, da se v mislih še vedno vozimo po nekakšnih preteklih promeiaih indijah koromandijah. Na primer, ko smo bili pred časom usmerjeni na izvoz Trojane zgolj v smeri proti Ljubljani, smo naleteli na prvo oviro že pod trojanskim klancem, kjer so popravljali cestišče mostu v smeri proti Štajerski. Promet je usmerjal začasni semafor. Avtocestni pas v smeri proti Štajerski je bil odprl, toda tisti, ki bi morali na nek način poskrbeti za pretočnost prometa proti Ljubljani, so eno- Plše: MOHOR HUDEJ mohor h^hotma i 1. com stavno spregledali, da bi nekdo »ročno« usmerjal promet, ne pa, da smo postali žrtev programiranega stroja» ki sicer bolj kot ne služi samemu sebi. Želim povedati, da je sistem enostavno »jebivetrski«, znajdi se, če boš čakal pet ur, boi pač Čakaj pet ur, semafor je le semafor. Vse lepo in prav. bo kdo rekel, da smo razvajeni, toda v takšnih primerih mislim, da pač ne gre za razvaje-nost, gre za to, da se rešujejo konkretni primeri, tisti, ki nastanejo v določenem trenutku in je nanje treba odreagirati v hipu. Meni in verjetno še marsikomu seveda prav niČ ne pomagajo raznorazne ve-ieumne analize, na katere se pametni ljudje na ministrstvih sklicujejo, tisti hip bi pod trojanskim klancem zelo rad videl prometno policijo. Morda bi vendarle bilo pametno nekoliko posnemati severne sosede, ki imajo posebno avtocestno redarsko službo, V takšnih trenutkih, ko laičen voznik avtomobila najde v konkretni situaciji boljšo rešitev, kot je sicer ponujena »od Boga vseh svetih ministrstev«, se pravzaprav natančno izriše podoba našega kolektivnega značaja. Po domače povedano, eno samo »klobasanje«, še boljše, svetovno prvenstvo vja-lovem »klobasanju«. Morda se težave v našem prometu še ta hip ne zdijo tako alarmantne, toda čas je že pokazal, da vizije nismo imeli, bila bi pa še kako potrebna. Toda glede na to, da mi v zvezt z ograjo ob naši obvoznici oi še nihče odgovoril na vsaj tri prispevke, mi je jasno, da tudi z vizijo ne bo nič. Bomo pač stali v kolonah, komu mar. Dništvo la promocijo in vzgojo xa zdravje Slovenije vabi na prireditev Tek • hoja za življenje v petek. 13. junija 2008, od 16. ure dalje na štadion v Žalec Udeležite se teka in celodnevne prireditve ter tako izrazite podporo In razumevanje za potrebe rakavih bolnikovi m 8 INTERVJU Direktorica na željo ljudi Milena Brezigar: »Socialno uravnotežen razvoj ni le fraza»« s 1. lunijem se je po 16 letih vodenja družbe Aero poslovila MiJena Brezigar, krizna menedžerka, ki ji je uspelo veliko podjelje sani rati brez hudih socialnih pretresov. Njen trud je bil namesto z denarnimi nagradami poplačan s tem> da so na račun Aera kljub vsemu mnoge družine lahko dostojno preživele. Gre za eno redkih direktoric, ki to ni postala po svoji volji, ampak na željo ljudi. »Ker tudi sama, podobno kot delavci, nisem bila navdu-šena nad prenosom Aera v tako imenovani Koržetov sklad, so predstavniki sin-dikata do mene prišli s pobudo, da bi zasedla mesto direktorice. To sem bila po tehtnem premisleku pripravljena storiti pod pogojema, da bom le vršilka dolžnosti ter da bo to trajalo največ leto dni,« se leta 1992 spominja Brezigarjeva. Ker drugega, ki bi bil pripravljen voditi «nezanimivo« podjetje, niso našli, je omenjeno leto »dobilo m Jade«, dokler se lani ni odloČila, da naslednjega mandata ne bo sprejela. Več dejavnikov vas postavlja na mesto zanimive direktorice. Kot prvo ste bili ena redkih ženskih kriznih menedžerk. Ni bistveno, ali gre za žensko ali moškega, čeprav je res to, da sem ženska, nekatere malce motilo. A bistveno je, da si zna vsak poiskati svojo ekipo, prisluhnili drugim in istočasno vodi stvari k vnaprej zastavljenim ciljem. Četudi la pot ni vedno direktna, temveč ima mnogo vijug. Drugi fenomen je, da v Aeru niste poznali odpuščanj, temv^ ste podjetje s 1.260 zaposlenimi pripeljali do podjetja z malo več kot 400 delavci zgolj z »mehkimi« različicami. Kako ste to >*Čudo« lahko izpeljali? Seveda smo tudi ml odpuščali. Gre le za vprašanje, kako in kdaj. V vseh dokumentih smo imeli opredeljeno, da Aero vodi sodalno uravnotežen razvoj. Marsikdo tega Matična družba Aero po prevzemu delavcev Aero Copy^ zaposluje 343 ljudi, po Številu zaposlenih sledi hčerinska druä)a Pa-pirod 22 Krškega» ki so jo kupili leta 1995 in delo daje liO ljudem. Ustanovili so tudi invalidsko podjetje z 58 zaposlenimi. Leta 2003 so kupili podjetje Balkan iz Beograda, sa« mi pa 50 ustanovili ie tr^ govske družbe v Z^^u. Skopju in Sarajevu. pojma ni razumel ali je mislil, da gre le za preprosto frazo. To pomeni, da smo pri vseh spremembah programa, pri vseh razvojnih aktivnostih upoštevali tudi ljudi ter pri zmanjševanju Števila zaposlenih skušali poiskati »mehke« možnosti. To pomeni, da smo ob ukinjanju enega programa sočasno imeli zadaj drug program ali njegovo razširitev. S tem smo mnogim, ki bi jih sicer morali odpustiti, ohranili delo v podjetju. V tem obdobju smo zamenjali 90 odstotkov proizvodnega programa, Aero danes tako ni več tisti, kot je bil v začetku devetdesetih let. Ime je ostalo, medtem ko je vsebina drugačna. Ostali so le še barvice (tempera barvice zdaj pomenijo manj kot pel odstotkov proizvodnje, prodajamo pa jih le na bližnjih trgih), del lepilnih trakov in papirne konfekcije, ostalo smo ukinili in uvedli nove programe, kar pomeni, da smo morali najprej nadomestiti ukinjeno in nato zagotavljati rast. Marsikdo se bo vprašal, zakaj. Preprosto zato, ker smo spoznali, da s takšnim programom Aero ne bo mogel preživeti. To so bili proizvodi v umirajoči življenjski dobi. Skratka, tudi mi smo odpuščali, vendar manj in na drugačen način, kot če bi izvedb programiran stečaj. Možne so različne poti, a takratna ekipa se je odločila za mehkejšo. T^di zato, ker so zaposleni in sindikati zaupali ekipi. Skupno smo, tudi z odrekanji zaposleruh, na tej poti preživeli. Čeprav gre za pot, ki gotovo zahteva več časa, ki je marsikdaj bolj postavljena pod vprašaj. V ti-srih ierih so bili mnogi, zlasti v celjski okolici, prepričani, da bomo Šli v stečaj. Koliko Časa je trajala pot okrevanja po razpadu Jugoslavije? Aero je do takrat na 20-milijonske m jugoslovanskem trgu živel brez hude konkurence. Pot okrevanja smo razdelili v več faz. Do leta 1995 smo bili v fazi preživetja. V tem obdobju smo vsakodnevno razmišljali, kako se izogniti stečaju. Smo pa še vedno ohranjali bazo za razvojna jedra. Nato smo z uvajanjem novih programov ali s širitvijo z nakupi vstopili v obdobje razvoja in rasti. Novi programi so temeljili na proizvodni specializaciji; Aero tako postaja specialist na področju samolepilnih materialov, glavne tri produkc-ne skupine pa so lepilno-od-lepilni bloki, samolepilni trakovi in etiketni materiali. Manjše »Šoke« ste doživljali tudi po razpadu jugoslovanskega trga. Eden je bila gotovo kriza v Aeru Copy. Dejansko je bila v celotnem obdobju, kot sem že dejala, pol vijugasta. Na našo razvojno pot so v tem obdobju močno vplivali tudi zunanji dejavniki. V okviru teh moramo izpostaviti tudi problematiko družbe Aero Copy, ki je v letu 2000 še ustvarila več kot 50 odstotkov prihodkov skupine Aero, vendar je bil njen proizvod ni program izrazito v zatonu zaradi nove tehnike zapisov in prenosa podatkov. Izgube so bile prevelike, zato smo se odločili za zamenjavo programa. Podjetje zdaj znova ustvarja dobiček; lansko leto ste zaključili s pol milijona evri dobička. Je kriza za zdaj končana? Ocenjujem, da v tej družbi še ni vse narejeno, kar po- meni, da so pred novimi in obstoječimi ljudmi še vedno zahtevne naloge. Ne smemo namreč pozabiti, da se eksterni pogoji izredno spreminjajo in zaostrujejo. Naj le izpostavim problematiko razmerja doiar-evro, zaradi česar so vsi dolarski ponudniki izrazito bolj konkurenčni. Ne smemo zanemariti vpliva cen nafte, prodora daljnovzhodnih proizvajalcev pri določenih proizvodih, ki jih proizvaja Aero, pa tudi vplive stagnacije ali recesije v Evropi. Aero je izvozno usmerjeno »Moj način komunikacije je bil bolj umirjen, če pa kdaj kaj oi bilo prav, sem z ljudmi to raje kot pred publiko razčistila na štiri očL Takšen jebil moj način dela.« podjetje, izvoz se bliža 80 odstotkom prodaje, zato se kriza pri tem pozna. Ne smemo zanemariti ekološkega momenta, racionalizacij ter razvojne dinamike konkurence, tako da je pred Ae-rom še precej nalog. Kdaj vam je bilo na čelu podjetja najtežje? Lepi, a vendar najtežji trenutki so bili tisti, ki smo jih preživljali do leta 1995, V tem obdobju sem imela za sabo precej neprespanih noči- Če ne bi uspeli preživeti, bi o tem vsi govorili in komentirali, češ, saj smo vedeli, kot je slovenska navada, l^di znotraj podjetja vsi niso bili prepričani v uspeh. Danes lahko rečem, da so to bili tudi lepi trenutki, saj sem spoznala, da so ljudje pripravljeni pomagati, se truditi, saj sam človeU ne more prav nič spremeniti. Lep trenutek, ki ga nlkoii ne bom pozabila, je tudi pot proizvodnje nove produkt-ne skupine samolepilnih lističev blagovne znamke Tix. V to naložbo smo vključili lastno znanje, ideje naših strokovnih ljudi, in ko je prišel iz stroja prvi iistič, je bil to eden lepših trenutkov. Zaupanje lastnih ljudem se je s tem potrdilo. Imeli ste možnost, da bi izvedli menedžerski od- NOVI TEDNIK ^Laai sem se odločila, da mandata, ki mi je potekel decembra, ne bom podaljšala. Ker de nadzorni sv^ nI potrdil drugega, sem nekaj časa še ostala. Nikoli nisem bila bolna, nazadnje pa je še zdravje po nagajalo. Organizem očitno ni več tako odporen ... in zakaj nadaljevati? Sploh ker gre za funkcijo, pri kateri se vsaka odsotnost izredno pozna.« kup, a se zanj niste odločili. Zakaj? Večkrat smo se o tem spraševali. menedžerski odkupi da ali ne. vendar smo vedno pri vseh odločitvah imeli pred sabo kot prvo prestrukturiranje Aera, kar je pomenilo naložbe v opremo.in v taki situaciji ni bilo prostora niti v razmišljanju niti drugih virih za zdaj aktualno obliko prevzemov. Aero je še vedno lastniško razpršen. Največja lastnika sta sicer Kapitalska družba in Proban-ka, delež notranjih lastnikov pa je že nekaj časa stabilen. Tisti, ki so prodali, so prodali v začetku, ostali še vedno držimo delnice Aera, ker smo vedno zaupali, da bo podjetje ostalo in nekoč nekaj več prineslo. Kakšni so bili občutki, ko ste kot sveža diplomantka io štipendistka Aera prvič stopili v podjetje? Kakšni so danes» ko podjetje po 35 letih zapuš^te? Ko sem končala fakulteto» sem bila podobno kot vsi mladi prepričana, da bom »obr-rula svet«. Prvi Šok sem doživela kaj kmalu. Ko sem pred delavskim svetom in takratno vodstveno ekipo {kar je že tako ali tako bilo stresno) morala nekaj poročati» meje nekdo grobo zaustavil z besedami, da sem nova in šenesmem nič govoriti. To me sicer ni spravilo v kakšen obup» a ni bila ravno lepa Izkušnja. Zdaj lahko rečem, da sem svoje življenje posvetila Aeru. Dejansko, Če pogledamo, koliko Časa preživimo v službi in koliko v kf ogu družine, lahko vidimo, da je večji del namenjen poslu. Na srečo sem imela mamo, ki mi je pomagala pri otrocih, in moža, ki me je ves Čas podpiral. Zdaj ko odhajam, pa ... Tisto, kar je bilo sprva šok» je bilo istočasno streznitev, ^a Človek vidi» da vsega, kar bi žele! in hotel, ne more naredili. Vseeno pa od nečesa, če je prepričan, da ima prav, ne sme nikoli odstopiti. Rečem lahko, da imam na Aero samo lepe spomine. ROZMARI PETEK Foto: SHERPA Celjanka Milena Brezigar se je pred 35 leti pri podje^u, kjer je kol direktorica dočakala pokoj, zaposlila kot Štipendistka. V svojem delovnem obdobju kot žena in mati dveh olrok veliko prostega časa ni imela, zdaj, kot pravi, se bo posvetila urejanju okolice hiSe in igranju z vnučkoma. NOVI TEDNIK rt': REPORTAŽA Pri Društvu zd osvoboditev 2ivali in njihove pravice so odprli poseben r^čun. kamor lahko občani nakažejo sredstva. Račun jer 02011-025322831U sklic 00 099. s pripisom: Pomoč za Fredija. leljem živali za 2 tisoč evrov» toda Kodermac zanj nima ustreznih prostorov in ne pogojev za njegovo bivanje kot jih ponuja domaČi ekološki raj. Z dogovorom in s pogodbo so zato določili, da Fredi do konca svojih dni. co naj bi bilo okoli 20 let, ostane na kme-tiji Jenšterie. Za 5300 eviov, v kar je vključeno ustrezno oskrbništvo in zavarovanje za Fredija. «Dosegli smo več kot dober dogovor in vzpostavili prijateljske slike zlastnikom,« pravi Kodermac. Večjih težav pri zbiranju preostanka sredstev, to je 3300 evrov» ne vidi» saj naj bi denar prihajal iz večih druStev. Sredi junija naj bi tako Fredija do konca njegovih dni simbolično spustili na domače pašnike. Le če ne bo dotlej kaj nazt)bez njim?! ... Bikec živ, »živaloljubi« srečni in zadovoljen JenSterie s 5300 evri v žepu za osvobojenega Fredija. bi lahko zaključili srečen konec zgodbe o Frediju. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA Vfliikegaborcaza življenje sovSOfMülogramskem p(l)ašnembikeu Fretlilu prepoznali v Zvezi joga društev Slovenije in Omstvu za osvoboditev žmali ih njihove pravice. Za osvoboditeif bikca Fredija Namesto pod nožem celjskih mesarjev naj bi konec doživel v ekološkem raju domačih pašnikov OBiOtiBA fi^AHLOsrjreu.] Še pred dnevi zbezljani bikec Fredi, ki nikakor ni želel pod nož celiskih me-sarjev, bo dneve do konca svojega življenja lahko spokojno dočakal v ekološkem raju domačije JenŠier-lovifa. V nebesa ne bo prišel zaradi mesarskega klanja, temveč po zaslugi »žl-valoljubov<(, ki so v krotkem Fredija prepoznali ve-likega borca za življenje. Za rešitev pogumnega bikca sta se v zbiranje sredstev aktivno vključila Zveza joga društev Slovenije in Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice. S komaj enoletnim bikcem Fredijem so se konec maja na obrežju Hudinje sredi Trnovelj v Celju sprva soočili policisti, njegov lastnik Žiga JenŠterle in nazadnje trije pripadniki specialne enote. Ti so posebej za pobeglega 300 kilogramskega p(l]ašnega bika. ki se je namesto za klanje v Celjskih mesninah odločil.za svobodo, sredi dopoldneva iz Ljubljane prihiteli s pulKami za omamljanje- Prestrašen Predi je po drugem strelu iz spe-cialčeve puške padel v plitko omamo. Takšnega so ga namesto v klavnico odpeljali nazaj domov na ekološko kmetijo v Šentjur. Priložnost za življenje je Fredi namreč izkoristil na dvorišču klavnice, ko jo je ucvrl skozi glavno rampo in naprej po cesti do obrežja Hudinje. Tam je razgreto kri ohlajal kar dve uri, kolikor je trajal »lov« nanj. Na koncu je Fredi sicer potegnil kratko, toda iz cele zgodbe bo že kaj kmalu odkorakal kot zmagovalec, S Fredijem na svobodo Da se je Fredi rešil omamnih strupov, je moralo miniti najmanj pet dni. Razstrupija-nje pa je potekalo v domaČem hlevu. Dovolj, da so se našli »podu h ovij en i« pogumni možje iz Zveze joga društev Slovenije in osvoboditelji živali ter borci za njihove pravice. »Zaznali in videli smo njegovo veliko voljo do življenja, borU se je za to, da ostane na svobodi,« pove o vzgibih za takojšnjo pomoč živalskemu otroku Frediju veliko-srčni podjetnik Mitja Kodermac iz Ljubljane. »S sodelavci smo se odločili bikca odkupiti in mu zagotoviti brezskrbno poletje in srečo do konca dni na njegovi kmetiji.« Jenšterle je bil sprva pripravljen bikca prodati prija- foxpni ivM' woooeerw mimiR na travi UM 1M5 m 10^ HOOOMETNI TURNIR NA TRAVT L«M 1M3 In mls^t t3.00 2ENSIU NOOOHETMI TWNM V BANCH le.OO VCTBIANSKA NOOOMCTNA TBCMA: NK ŽALEC t KLAIMVAR CEUE ia.(K> MOM VE6ERNI NOCOMFTNI TURMR VBAMIN o«t 10.00 NOGOMET NA VEUKEM PLATNU O^ltd «wtvftih tekam gP w iwoomHu "'Ur f ZAD€NI PRAVI OKVUlČCR In dftugc ZABAVNE IdCE 080 22 42 www.infond.si Infond vzajemni skladi Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK in RADIO OELJE 10 CEUE I ŠTOM I NOVI TEDNIK Grb v spomin na šolo Ponedeljkovo praznovanje občinskega praznika v Štora h je bilo v znamenju podelitve občinskih priz-nanj. Med njimi so podelili najvišje, zlati grb Občine Štore, dolgoletnemu ravnatelju Srednje Šole Štore. Jo-mažu Štolii. Štolfa, ki je postal ravnatelj leta 1978 ter je funkcijo opravljaj do lani> se je v nagovoru spomnil zlalih časov srednjega šolstva v štorah. To je v najboljših časih služilo kot »servis« celo industriji iz sosednjih regi) ter nekaterim pokrajinam HrvaŠke ter Bosne in Hercegovine. Prav tako je spomnil na letošnji ko-nec srednjega šolstva v štorah, saj bodo programe jeseni preselili v sosednje Celje. Tega ob združevanju Sol ni pričakoval. Srebrni grb občine so izro-Čih strokovnjakinji za področje predšolske vzgoje Bet* ki bih Vrbovšek, podelili so prav tako tri bronaste grbe. Prejeli so jih dolgoletni vodja policijskega varnostnega okoliša Ivan Prelog, prizadevno Športno društvo Kovinar Štore ter Srečko Janžekovič iz upokojenske-ga društva, ki si je posebej Z letaäijimi obcrnskimi nHgrajenci v Štorah. Od leve proti dssni Ladislav Kaluža (za Športno društvo Kovinar Štore). Tomai Štolfa, župan Miran Jurkušok, Betka Eaih Vrfaoviak, Ivan Prekig in Sroiko Jfrnžoliovii. prizadeval za gradnjo doma za starejše občane. Župan Miran Jurkošek, ki je priznanja podelil, je v govoru predstavil različne naložbe v občini, ki jih izvajajo kljub njenemu resnemu finančnemu položaju. Med nji- mi so bila lani dela v vrtcu ter v kulturnem domu. z njimi pa bodo letos na obeh lokacijah nadaljevali. V Štorah bodo jeseni dokončali nadvoz ter dom za starejše občane, decembra pa večnamensko stavbo» kjer bodo po- leg trgovin novi prostori knjižnice in občinske uprave. Za občinski praznik so pripravili kulturni program, kjer so med dmgim predstavili bogato štorsko ustvarjalnost. BRANE JERANKO Tržnico spet »odneslo« Za gradnjo nove celjske tržnice zdaj v igri javno-zasebno partnerstvo Denarja za gradnjo nove celjske tržnice tudi v popravljenem proračunu občine za letos ni. Že sramotno propadajoča tržnica, ki je, kakšen paradoks. Še eno red-kih gibal dogajanja v sta-rem mestnem jedru, ostaja vsaj za zdaj le v megleno prihodnost postavljena želja. O novi tržnici je v Celju govora že od poznih šestdesetih let prejšnjega stoletja. Meščani so prva resna pričakovanja o sodobnejši tržnici začeli gojiti pred dvema letoma. Takrat seje v proračunu prvič znašla kot nova občinska naložba. Namenili so ji dober milijon in pol evrov, izbraij projekt, ki ga je tzde* lal biro Krušec in objavili razpis za izvajalca. Najcenejši ponudnik, celjski Remont, je za gradnjo hotel 3,6 milijona evrov. Toliko denarja ni bilo in pogumne napovedi, da bomo novo trtico v Celju imeli že konec jeseni 2007, so še enkrat štrbunk-nile v mestno rircisko kanalizacijo. Izbrani arhitekt je dobil nalogo, da popravi in poceni projekte in to je tudi storil. Z izbiro cenejših materialov mu je uspelo projekt poceniti na dobra dva in pol milijona evrov. Potem pa je, v zelo investicijsko naravnanem in napetem občinskem proračunu, kljub 8,2 mili j o- Propadajoea celjska tržnica bo še nekaj časa takšna, kot je trenutno. na evrov novega najetega posojila, zazevala luknja. In ob proračunski postavJd >»tržni-ca« je napisana veDka, jajča-sta nula. Na to so med sprejemanjem rebalansa proračuna opozarjali tudi mestni svetniki. ki kar vsi po vrsti želijo, da bi Celje vendarle dobilo novo tržnico. Tudi župan je v eni od oddaj Radia Celje javno povedal, da je med tistimi doslej še neuresničenimi željami iz let njegovega županovanja prav tržnica na prvem mestu. Zdaj si je. ob pritiskih Še nedokončanih ali nepoplača-nih naiožb iz prejšnjega leta, pa ob uspešni kandidaturi na nekaterih razpisih za evropski denar (kar zahteva tudi primemo občinsko finančno udeležbo] očitno premislil. Na zadnji seji je svetnikom povedal, da vidi možnosti za gradnjo nove tržnice lev skle-nllvi ustreznega javno-zaseb-nega partnerstva. Pri čemer ni ne znano in ne jasno, kdo bi kot zasebni investitor ugriznil v jabolko ene najdJje načrtovanih občinskih investicij. Na novo tržnico bomo Celjani očitno Še kar nekaj časa čakali. BRANKO STAMEJČIČ Folo: KATJUŠA S^m i9vnanii zlr>ertr>inv qradb«(wii • zbiiatij«, 'rvaklafa). •sonlr^. -odsTrarijffvan)«. cesTF MosrovT cojf dd Otrokom podarjamo zvezke v Celju je veliko staršev, ki jim nakup šolskih potrebščin pred začetkom novega šolskega leta predstavlja velik strošek. Zato se je Miloš Maček, lastnik celjske tiskarne M-tis, odločil za dobrodelno akcijo Otrokom podarjamo zvezke. Miloš Maček je na novinarski konferenci, skupaj z Mari-jano Kolenko, vodjo kolegija ravnateljev celjskih osnovnih šol, predstavil podrobnosti akcije. Učencem iz socialno ogroženih družin desetih celjskih osnovnih šol, bodo podarili 12.000 zvezkov, 1.200 za vsako šolo. Vsi zvezki bodo razdeljeni že do 23. junija. V ponedeljek, 9. Junija, pa v dvorani Kina Metropol pripravljajo simbolično predajo paketov zvezkov predstavnikom osnovnih šol. KŠ W 'd 5GA/IZEBECd VRliNČEVA2 3000 CELJE GSM:051/335-200 FAX: 05/91181 50 Iskali bodo zaklad Skriti zaklad Tita Vanja Klementa - tako so organizatorji iz Pokrajinskega muzeja Celje naslovili sobomo delavnico, ki jo pripravljajo med 10.30 in 12. uro v prostorih muzeja. Mlade bodo na njej seznanili z navadami in življenjem Rimljanov, s pridobljenim znanjem pa se bodo podali v iskanje zaklada» ki ga je pred skoraj 2000 leti skril Tit Varij Kle-ment, v Celeji rojeni rimski senator. BS Orožje in nogomet V štorah bo danes, v petek, tretja velika predstavitev Slovenske vojske, ki jo pripravljajo Častniki, veterani In Občina Štore. Predstavitev bo v Športnem parku, med 8.30 in 19. uro. Predstavili bodo različne vojaške poklice ter opremo in obo* rožitev naših vojakov. Prav tako pripravljajo nogometni tekmi, najprej ob 15. uri med ekipama 20. motoriziranega bataljona iz Celja in nogometaši Gorskega Kovinarja, sledila bo tekma med voj^kimi policisti in eldpo Štore Steel. Na prireditvi bo sodeloval Pih«^ orkester Šiorskih železarjev. BJ Ob 60. obletnici naŠe družbe smo spremeniti svojo podobo... NOVI TEDNIK ŽALEC TABOR 11 Tornado in kača Griški učenci so pred dne< vi gostili prijatelje iz šestnajstih Unescovih in štirih $ol Savinjske regije. Sedmi Unesco v naravoslovni tabor se je odvijal v trinajstih naravoslovnih delavnicah in v učencih ponovno vzbudil raziskovaJni nemir. V lireativnosti so se učenci izrazili Že prvi dan tabora z nastajanjem scene za zaključno prireditev in se naslednji dan dejavno vključili v delavnice. Učenci so premagovali strah pred živalmi, za katere smo prepričani, da so nevarne. Izdelovali so letala, z lovcem odšli v gozd» obiskaJi bio park Nivo v Vrbju, se poučili o bogati tradiciji rudais-iva na območju Griž, Zabu-kovice in Uboj, poslušali vse bolj poredko brenčanje Čebel in izvedeli, kako nastane med, se navduševali nad bon-saji, spoznavali geografske, fizikalne, kemijske in biološke značilnosti potoka Anl-šnica, odšli na ribolov, izdelovali keramiko in celo kozmetične izdelke, se športno udefstvovali v naravi in spoznali osnove meteorologije. Obiskal jih je tudi umetnostni zgodovinar in fotograf Iztok Bončina in odkrival skrivnosti sveta, katerih trenutke po-s^aiib ujed v fotogr^ski objektiv, medtem ko je dr. Za-lika Črepinšek z ljubljanske biotehniške fakultete spregovoril a o podnebnih spremembah in posledicah ogrevanja ozračja. V fizikalni skupini so učenci spoznavali vsakdanje vremenske pojave in najbolj zavzeto ugotavljali, kako na- Brez strahu in predsodkov in predvsem z veliko umlnenostjo so učenci božali fn se iz oči v oči spogledovati 2 nawdez nevarnimi nvelmi. Slane tornado. »Plastenko z vodo smo zavrteli in zaradi zraka, ki prihaja vanjo, nastane vrtinec,« nastanek tornada opišejo učenci. Iva Zupane s Senovega je med izdelovanjem letala in helikopterja iz stiropora že nestrpno čakala spuščanje modelov na bližnjem vzletišču, medtem ko jo je še prej čakalo opremljanje letala s pisanimi barvami. Da je strah pred kačami, škorpijoni, kuščarji, pajki in ostalirni živalskimi »strahovi« odveč, sta dokazala mentorica Martina GoVejšek in nekdanji predavatelj na biotehniški fakulteti Rudi Ocepek. Rezultat je bil. da si je ena od učenk brez strahu okoli vratu nadela kačo, spet drugemu je škorpijon lezel po roki, umirjena je bila tudi činči-la Andi. MJ, foto: CrupA ANKETA Ip a Neja Rom Zupane iz OŠ Griže: »Vedno me je zanimalo, kako letala letajo po vzoru ptice. Iz stiropora bomo izdelali letalo in iz papirja in helikopter, nato ju bomo spustili in bosta s pomočjo zraka, ki ustvarja zračni pritisk, letela. Izdelali bomo tudi merilnik vetra, saj pri močnem vetru gibanje letal in he-likopterjev ni varno.« Anja Cafuta iz IV. osnovne šole v Celju: »Mentor Rudi me je prepričal in pripravil do tega, da se kače ne bojim več. Se vedno pa me je strah škorpijona, ki Še ima v sebi staap in bi me lahko pičil, če ne bi bila mirna. Majljubla je činčila, ker je tako ljubka. D^ lo v delavnicah je zanimivo, najbolj pa živalska delavnica, saj imam rada živali.« čaj za dve Na odru Doma II. slovenskega tabora v Žalcu so pre-miemo uprizorili komedijo Čaj za dve avtorja Ibne-ta Partljiča v priredbi Olge Markovič. ki je zaigrala tudi lik liaJoŠke kmetice, medtem ko je upokojeno gledališko igralko upodobila Jožica Ocvirk. Predstava je nastala pod okriljem Gledališča Žarek pri KUD Žalec. Izvirno dramsko besedilo Čaj za dve je napisano za več oseb, vendar se je Markovičevi utrnila zamisel o zasedbi le dveh. Ker sta obe igralki dolgoletni soob-likovalki ljubiteljskega gledališča, ki se uspešno spogledujeta tako z režijo kot igro, sta Čaj za dve pripravili sami, tudi scensko tn kostumsko, za glasbeno opremo pa sta poprosili Matjaža Kača, znanega zborovodjo. Pri tehnični izvedbi sta pomagali Čila Pospeh in Zdenka Pintar. V kreacijah vlog sta igralki uporabili življenjske izkuš- Olgo MaHcovič in Jožica Ocvidc v komediji Čej za dve nje» na trenutke bi se celo lahko vprašali» ali igrata sami sebe. Enako sta se med pripravami večkrat vprašali tudi sami, prav zato je bila njuna zgodba na odru poštena in resnična, a sta se uspeli izognili vsakršni zasebnosti ali nepotrebnemu preigravanju. Na gostovanja se bosia Olga Mar- kovič in Jožica Ocvirk podali lakoj po poletnih počitnicah. Ponovitev predstave Čaj za dve bo v Žalcu v soboto. 14. junija, ob 20. uri. TT ^ Z OBČINSKIH SVETOV Končno jim bodo stopili na prste TABOR - S sprejetim odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča bodo končno stopili na prste lastnikom več kot tisoč kvadratnih metrov zemljišč, na katerih se ne gradi. Kot ugotavljajo, so lastniki pred leti pokupili parcele s špekulatlvnimi nameni, da bo njihova vrednost z leti še naraščala. Gospodarske družbe in samostojne podjetnike bodo zato obdavčili kar za štirikrat več kot doslej. Lastnik največjega nezazidanega zemljišča v Taboru, velikega 15 tisoč kvadratnih metrov, na katerem naj bi stalo 25 hiš» bo tako na primer namesto 270 odštel tisoč evrov. Kot menijo v Taboru» je sprejeti odlok Še premalo rigorozen in naj bi že kmalu doživel popravke, v kolikor ne bo sprejela ustrezna zakonodaja obdavčitve nepremičnin. Prvo položnico naj bi lastniki prejeli v začetku jeseni. MJ Kekec in Mojca Kekec med gasilci v soboto ob 17. uri bodo gasilci PGD Velika Pirešica ponovili predstavo Kekec med gasilci. Pnič so jo uprizo-nli kooec maja za vso gasilsko miadino Gasilske zveze Žalec, Zgornje Savinjske doline in Velenje ter za vse mlade in starejše krajane v krajevni skupnosti GaJicija. Krajani in mJadj gasilci so se zbrali pred gasilskim domom, pot jih je nato vodila mimo ribnika, pastirske koče s kožico, kjer je pastir igral na harmoniko, mlad pastirček pa je postregel s svežim kozjim mlekom. Nato jih je pričakala Pehta in jim povedala, da ima čarobne kapljice za slepo Mojco. Na skrili jasi jih je pričakali junaki Kekčevih dogodivščin in odigrali nekaj prizorov. Po predstavi so«e mladi pomerili v šaljivih gasilskih igrah, nazadnje jih je Čakala še malica. Vsi, tudi starejši« so bili navdušeni nad Kekcem med gasilci. SŠ KE(H]SKEKMEČKB1gke DniStvü podeteij^e mladine Spodnje Stvinjske dolin« v Mdek>vaD]u 2 KGZS, kmetij^o gozdarski savod Celje. vts vtbrta ta ngijskt icme^ke igre. ki se bodo odvijak v tobtAo 7.6.200S v Podlogu pri Šempetru (stdct laim Pekel). Prognjn prireditve: !3.00 d&evi žit (SYNGENTA) 14.00 öemonstncija kmetijskih stn^ev za jpravilo trave PÖTTTNGER, ter traktotjev SAME 16.00 pridelek kmeäub iger 19.00 veselica z ansamblom FRAJKINOJVRller FESTA BENlX>M(vcleQisk>tn>baöi) (tABNOAiti 12 U>ŠKO I ŠEHTJMR | NOVI TEDNIK Trubar med Laščani Pisalo se je lelo )530, ko je v majhen trg ob reki Savinji, imenovan Tiffer CLaS-ko) prispel mlad duhovnik. Imel je komaj dvaindvajset let Id pravkar ga je tržaški Škof Bonomo posvetil v duhovnika. Mladeniču je bilo ime Primož Trubar. Trubar je s svojimi gorečimi pridigami Laškemu vtisnil globok pečat- Pol tisočletja po njegovem rojstvu se lu že celo leto odvijajo šte vil ne prireditve, pri čemer bo osrednja slovesnost ob letošnjem Trubarjevem letu v Laškem jutri, v soboto. V OŠ Primoža Trubarja Laško bodo popoldne (od 15. ure) pripravili dan šole. Učenci bodo svoje potenciale iskali v ustvarjalnih .delavnicah, kjer bodo izdelovali inicialke, oblikovali žige in medaljo-ne. vezli na platno, pisali zgodbe, tiskali imena» spoznavali delo grajskega tiskarja, si ogledali dokumentarni film o Trubarju in Še marsikaj. Ob 19. uri se bo dogajanje prestavilo na ploščad pred Kulturnim centrom Laško, kjer bodo odkrili nov 19. junija bodo v Muzeju Laško odprli razstavo del, nastalih na jutrišnjih ustvarjalnih delavnicah ob dnevu šole. Še zlasti pestro bo septembra, ko bodo pripravili kar tri prireditve: v muzeju bodo uprizorili monodramo Itubar pred slovensko procesijo, v laški knjižnid t>odo predstavili Aškerčev po^ed na Primoža Trubarja, v ma-rijagraSki cerkvi pa bodo Trubarju in Dnevom evropske kulturne dediščine posvetili koncert. Praznovanje Trubarjevega leta bodo zaključili novembra z odprtjem razstave del ljubiteljskih slikarjev. kip Primoža Trubarja, Skulpturo iz brona je ustvaril akademski kipar Ferenc Kiraly, ki mu je bila izdelava portreta očeta slovenske knjige velik izziv. Trubarja je ustvaril z odprto knjigo v rokah in z nežnim, nekoliko otožnim pogledom, za-zrtim v daljavo. Po odkritju Idpa. ob 19.30, se bo v Kulturnem centru začela osrednja občinska proslava ob 500-let niči Trubarjevega rojstva, na kateri bo slavnostni govornik dr, Matjaž Kmecl. Življenje in delo Primoža Trubarja bodo z gle-dališko-giasbeno predstavo prikazali učenci laške osnovne šole. Ob letoSnjem Trubarjevem tetu so v Stiku izdali tudi knjigo o Primožu Trubarju. V nj^ so med drugim zajete vse prireditve, ki se bodo do konca leta še zvrstile v Laškem in okolici. BOJANA AVGUŠTINCIČ Dogajanje v Ulkem. pnvačeno Trubaiju, so predstavili (z l«ve): Dimitrij Gril z Obcina Usko. kipar Farenc Kfraly. ur^nica knjiga o Tnibarju Ana Duša, diraktorica Stika Ar>draja Križnik, Mojca Povi« a OŠ Primoža Trubaija in kustos v Muzoju Usko Tomaž Majean Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarska zbomioa Slovenije vabi člane na volitve 2008 »•dtljii» 6. JunlJ (fizične osebe) pofi^d^U^k» 9« JunIJ (pravne osebe) Lokacijo volišča najdete na pozivu za volitve, ki ste ga prejeli po pošti Ud^leUU M volK«v In o UMdl kiMlIlttra In pod#i#IJal infonnadje o volitvah ter fts^ kandiiSatDv nsfdets v ^Qu Kmetijsko gozdarske zbornica Slovenj • Zolma deidia in na fntemetni sbBnI WMv.kgzs.si. i m'''-m I i- * I K I Bamanl Balina, Martina ZapuŠek, Mojca Krajnc In Bos^an Korolac v druäl z namestnikom slovenskega veleposlanika v Moskvi Otom Pungartnikom {v sredini). Blesteli v Moskvi Glasbena Sola Skladateljev Ipavcev Šenčur je konec maja gostovala v Moskvi na Festivalu slovanske glasbe. V rusko prestolnico so odpotovali na povabilo rojaka, namestnika slovenskega veleposlanika v Moskvi, Ota Pungartnf-ka. Festival, ki ga pripravlja Glasbena Šola Balakliev, je sestavljen iz samostojnih kon-•certov» ki jih izvajajo glasbe nikj iz različnih držav ter iz tekmovalnega dela» v katerem so zastopani vsi instrumenti, solopetje, zborovsko petje in ples. Letos je bil festival posvečen prav slovenski glasbi, zato je bila v tekmovalnem delu obvezna tu- di skladba slovenskega avtor-}a. Na Večeru slovenske glasbe so se zdeli slovenskih skladateljev predstavili klarinetist Bernard Belina ter solo-pevcd Boštjan Korošec in Martina 2aptišek, Ju ju je ob klavirju spremljala Mojca Krajnc. Koncerta so se udeležili predstavniki Glasbene Sole Balakiiev in mnogi Slovenci, ki živijo in delujejo v Moskvi. Med pohvalnimi kritiki je bil tudi prof. Boris C. Čemogubov» dirigent in profesor na Akademiji umetnosti v Novem Sadu, ki je pohvaJil izjemno kvalitetno izveden program. Večer je bil za Šentjurčane velikega pomena, saj so bili prvi slovenski predstavmki, ki so se udeležili tega festivala. S tem obiskom pa se je tudi začela kulturna izmenjava glasbenikov med Slovenijo In Rusijo oz. med Šentjurjem in Moskvo. Svojo odličnost so naši glasbeniki dokazali tudi v tekmovalnem delu. Urban Krč, dijak Glasbene šole Celje, je v kategoriji tolkal posegel po najvišjem naslovu. V kategoriji solopetja je Boštjan Korošec ob spremljavi pianistke Mojce Krajnc zasedel odlično 3. mesto. Klarinetist Bernard Belina pa je na tekmovanju sodeloval tudi kot član ocenjevalne žirije za pihalne instrumente. Sto HiTRO NAROCiTE NOVI TEDNIK Dvakrat na tadan« ob toridh In iiatWIu lanimivo branja o «MJanju in dalu na obmaiju 33 občin na Caljakem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdajaNovega tednika € 0,81 petkova pa€ 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno €7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačUu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno ftrejemajo še vse posebne Izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 tudi letnik 2008 ^ JtV^Q;! m^ f \ i ly^ prilogo TV-OKNOl ^^ Vsak pet^ 48 iMfiflA ttrairi tatetnzijslws^ ^MM^a in t^^ NOVI TEDNIK Pre^mova 19 3000 Celje NAROCILNICA hmmpiftnk m. Datum rojstva: Ulica: Nspraklicno naročam Novi tadnik za najmanj 6 mesacev NT&RC bo upofdbljel samo zm poircbe nuo&iUkfi slu^ Novega ted&ika m HOVI TEDNIK ŠIIIIABJEP.J.I ROGAŠKA S.| 13 Nešportna borba golfistov in nogometašev šmarsko pomožno nogometno igrišče v neposredni bližini dvorca Jelšingrad je uničeno. IgriSče, za ureditev katerega je občina v zadnjih letih namenila precej denarja, so odsyaniii» ker stoji sredi bodočega golf igrišča. To je v kraju sprožilo Številne polemike« med posameznimi predstavniki golf in nogometnega kluba je prišlo celo do ostrih besednih spopadov, nekateri so omenjali tudi tožbe. Glavna težava je v tem, da je po končani denacionalizaciji Sklad kmetijskih zemljišč obmoČjeokoliJellingra-da oddal v najem Golf klubu Erlachstein, pri tem pa pozabil na po zakonu predvideno vrnitev nezazidanih stavbnih zemljiSC občini po končani denarionaiizaciji in izvzem le-teh iz najemne pogodbe. Golf klub je tako kol najemnik februarja zaprosil občino, naj umakne i^išče. Ta tega ni storila in je o zadevi obvestila sklad, češ da morajo ta zemljišča preiti v občinsko last. Sklad je priznal napako, a do razpleta situacije Še ni prišlo. Ker je gradnja golf igrišča vpoinem teku, so predstavniki golf kluba odstranili gole, na delu pa tudi ograjo. »Kakorkoli se vsi zavedamo, da mesto, kjer je sedaj nogometno igrišče, ni najprimernejše, ker je področje namenjeno za razvoj golfa, si najemnik ne more privoščiti uničevanja tuje lastnine in kar preko noči preo-rati igrišče in javno pot.« pojasnjuje nekdanji predsednik šmaiskih nogometašev in občinski svetnik Tomi Tu so Še do pred kratkim lahko trenirali šmarski nogometaši. r- V športiih aktivnostih se je pomerilo okoli 130 otrok. Sviziada Športno-rekreacijsko društvo S\^ec je v Rogaški Slatini že petič pripravilo Sviziado ali povedano drugače zaključek sezone otrok, ki se med letom športno udejs-tvujejo v društvu. Na atletskem stadionu se je zbralo okoli 130 otrok in se pomerQo v skoku v daljino, metu žogice, leku na 30 metrov in maratonu na 200 meuov, V društvu poudarjajo, da so v predšolskem obdobju in v prvi triadi osnovne šole še kako pomembni razvijanje motoričnih spretnosti in navajanje na zdrav način življenja kot tudi druženje z vrstniki. AK Rumpf in dodaja, da je treba strogo ukrepali. Tudi občinski svetniki so bili na zadnji seji mnenja, da je tre-ba zaščititi lastne interese. Nekateri so zahtevali povrnitev v prvotno stanje, občina pa bo zdaj skušala od Sklada kmetijskih zemljišč. Če bo treba, tudi s pomočjo informacijske pooblaščen-ke, dobiti na vpogled najemno pogodbo in zapisnike skladovega nadzornega sveta, ki naj bi o zadevi že razpravljal Svetniki se strinjajo, da je golf v kraju potreben, a mora pri tem upoštevati tudi druge subjekte v občini. Za pomožno nogometno igrišče zdaj že iščejo novo lokacijo. Ena izmed možnosti je ob atletski stezi pri osnovni šoli. »Na zemljišču ob gozdu je tudi v Šmarju Občinski odbori stranke Zares rastejo kot gobe po dežju. Zdaj so ga ustanovili tudi v občini Šmarje pri Jelšah, in sicer kot prvega v tej upravni enoti. Predsednik odbora je posial na SDS-ovi listi izvoljen, zadnje leto pa neodvisna občinski svetnik David Stupica> podpredsednika pa Franci Zidar in Boris Čavš. V Šmarski svetniški skupini bo poleg Stupice še Jakob Romih, ki je k Zaresu prestopil iz LOS. Do državnozborskih volitev bodo skušali odbor ustanoviti še v Rogaški Slatini, sicer pa se bodo v Šmarju zavzemali za razvoj turizma in malega gospodarstva. A K možno ob nekaterih zemeljskih delih igrišče umestiti v prostor. Lokacija je primerna, saj bi igrišče služi-lo tudi učencem osnovne Šole in morebiti slano van j siu soseski, ki bo tu nastala.« je prepričan župan Jože Cakš. A pred tem bo treba preveriti, ali lahko občina odkupi manjkajoče zemljišče, ki je deloma v zasebni, deloma pa v skladov! lasti. Ni pa Še čisto jasno, kje bodo v tem času trenirali šmarski nogometaši. Na razpolago imajo glavno igrišče, a se to uporablja zlasti za tekme, zato je nevarnost, da bi ga s treningi preveč uničili. Ena izmed možnosti je še vadba na malem nogometnem igrišču z umetno travo. ANDREJ KRAJNC K orhidejam Ob svetovnem dnevu okolja pripravlja Kozjanski park jutri, v soboto, pohod po pobočjih Vetrnika nad Kozjem. Pohodniki se bodo zbrali med 8.30 in 9. uro pred Občino Kozje ler se napotili na osem kilometrov dolgo pot na vrh Vetrnika, na 709 metrov višine ter naprej do skalnega osamelca Zličarja. Na poti obljubljajo lepe razglede na Kozjansko ter Posavje, dru-ženjez domačini, spoznava« nje suhega U'avnika ter redkih orhidej, ki pravkar cvetijo. Zaključek bo na Šošte-ričevi kmetiji. bj banka celje 14 SL. KOMJICCl VOJMIK | POBBMA { m ft ' Direktorica Lambrachtovaga doma Valarija lesjak se ja pred ministrico (desno) zahvalila stanovalcem doma in sodelavcatn a njihovo stipnost in pomoč. Ministrica med starostniici Največjo naložbo svojega ministrstva» nadomestno gradnjo najstarejšega dela l^mbrechtovega doma v Slovensidta Konjicah, si i'e ogledala ministrica za delo» dmžino in socialne zadeve Marjeta Cot-man. »l^mbrechiov dom je eden prvih domov za starejše v Sloveniji in prav je, da smo mu namenili potrebne 4 milijone evrov,« je bila ministrica, ki si je po pogovoru s stdnovaJd ogledala napredovanje gradnje, očitno zadovoljna. Kako tudi ne, saj dela napreduje-jo po načrtu. »Smo v peti gradbeni fazi. Dom Je zgrajen in zaprt. Napeljujejo Že inštalacije^ vgrajujejo notranje stavbno pohištvo in polagajo keramiko,« na kratko povzame od avgusta lani opravljeno delo direktorica doma Valerija Lesjak. Dela bodo v celoti zaključena predvidoma do oktobra, ko se bodo lahko vanj vselili stanovalci, ki se r^časno stiskajo v novejSem delu doma ali gostujejo v Župnijskem domu. Kljub življenju ob gradbišču in na različnih lokacijah ne prihaja do zapletov: »Občudujem stanovalce, ki kljub svojim ietom tako potrpežljivo prenašajo hrup in vse ostalo, kar se dogaja, predvsem pa sem ponosna na sodelavce, ki so brez vsake slabe volje prevzeli dodatna dela in ki jim ni težko žrtvovali celo svojega prostega Časa,« je izrazila svoje zadovoljstvo pred ministrico, stanovalci in sodelavci direktorica. MBP Rešujejo težave z vodo Obäni Dobrna je pred kratkim uspelo pridobiti Se ena nepovratna sredstva iz Evropske unije - ta jim bo v dobrih 80 odstotkih so&)andrafa i^adnjo vodovoda, s katerimi bodo do vode prišli občani Loke, Loko-vine, Klanca, Paroža ter Vinske Gore. S posodobitvijo vodovodnega sistema, ki je vre- den 680 tisoč evrov. bodo položili slabih 6 kilometrov in pot cevovodov. «Večje težave z vodo bodo v občini imeli le še na Brdcih,« je povedal župan Martin Brecl, ki bo z izvajalcem del» Nivojem Iz Celja, danes podpisal pogodbo. Nivo bo z deli začel §e letos, končana pa bodo v prihodnjem letu. RP »Kramarija<€ na Frankoiovem Na tradicionalnem, sedmem spomladanskem kramarskem sejmu na Frankoiovem ni manjkalo suhe robe, raznih domačih ročnih in kulinaričnih izdelkov. Še prav posebej pa so se izkazali obiskovalci • teh je bilo po oceni organizatorja, društva Talon, največ doslej. Medtem ko so obiskovalci vijugali med stojnicami, so se tradicionalno na odru potili mladi glasbeniki, ki so se prijavili na predlzbor za Pohorsko coklo, tekmovanje v igranju na »fraj-tonerico". Pot pa je lil tudi članom društva Talon, saj so tudi tokrat odlično poskrbeli za tople obroke in tešili žejo obiskovalcev, če pravimo, da je prvih sedem let prelomnih, lahko rečemo, da se je prireditev dobro prijela, zato se za njen obstoj ne se bati. RP, foto: MATJAŽ JAMBRiŠKO NOVI TEDNIK Namesto promenade parkirišča Kljub temu» da so v zadnjih letih v Voj-niku v neposredni bližini centra zgradili Še tri parkirišča, se bodo v kratkem lodli Še enega. Pločnik ob igriščih, ki je veljal za nekakšno promenado Vojnika, bodo premaknili bližje ograjam ob igrišču, med breze pa bodo umestili od 15 do 20 novih parkirišč. Kot pojasnjuje župan Seno Podergajs, so se za ureditev še enega parkirišča odloČili zato, ker opažajo, da je največja težava pri parkiranju ob zdravstvenem domu. »Ljudje se nikakornemorejo navaditi, daje pod cerk- vijo urejenih parkirišč kolikor hočeš, pa čeprav so od zdravstvenega doma oddaljena le kakšnih pet minut hoje.« Še več - na bližnja parkirišča se ne morejo navaditi niti športniki, katerim nekaj minut hoje gotovo ne bi povzročilo večjih težav. Ti ponavadi parkirajo neposredno pred igrišči, zato v občini že težko čakajo na redarsko službo. »Pričakujemo, da jo bomo do konca leta že imeli, morda skupaj še z eno občino, da za nas ne bi bil prevelik strošek,« je še dodal Podergajs. RP Obnovljena šola in kulturni dom V Žičah so po dveh letih zaključili z obnovo tamkajšnje podružnične osnovne šole Loče, v kateri deluje tudi enota vrtca Slovenske Konjice, hkrad pa tudi obnovo kulturnega doma. Šolo obiskuje 50 učencev, vrtec 26 otrok. Število otrok v kraju zadnja leta narašča, zato je bila naložba v obnovo, vredna 170 tisoč evrov, več kot upravičena. Šolo so v sodelovanju ministrstva za šolstvo in Občine Slovenske Konjice v celoti obnovili: zamenjali so okna in streho, obnovili fasado in uredili notranje prostore. Slovesnost ob odprtju prenovljene šole. na kateri je tudi šolski minister dr. Milan Zver, je bila v ponedeljek. Po ogledu šole so predaJi namenu tudi obnovljeno dvorano tamkajšnjega kulturnega doma. Tudi tu so v dveh letih zamenjali streho in uredili fasado, nazadnje pa še v celoti prenovili samo dvorano. Za naložbo sta krajevna skupnost Žiče in konjiška občina porabili 45 tisoč evrov, vrednost del pa je po oceni predsednika krajevne skupnosti Jožeta Satlerja večja: »Krajani so v obnovo vložili veliko prostovoljnih delovnih ur. Vse, kar smo lahko, smo naredili sami.« Sicet pa je kulturni dom v Žičah eden tistih, ki nikoli ne samevajo. Velike zasluge za to ima domaČe kulturno društvo France Prešeren, ki letos slavi že 110-letnico. MBP www^rebanka-upravljanjcji • info-u;ir«ivl|arv)e9Frobsn1ia.si • 08o 2294 NOVI TEDNIK KULTURA 15 ■ Celje bo v kratkem, predvidoma z začetitom julija, dobilo novo razstav-noiiradajnfl galorijoPlevnik-Kronovska.VRazlagovi ulici, v nekdanjih prostorih trgovine Avto plus, jo bo odprt Matija Plevnik. Galerija je predpremismo odprla vrata za dal Kožulove razstava. Bolečina s humorjem Kar dve leti je Center sodobnih umetnosti, ki deluje v Zavodu Celeia, pripravljaj razstavo del uveljavljenega hrvaškega umetnika Kristiana Kožula. Razsta* vo Rog izobilja si po torkovi otvoritvi lahko zdaj ogledate v Likovnem salonu in v galeriji v nastajanju Plevnik - Kronovska v Raz-lagovi ulici v Celju. Kožul velja za enega najzanimivejših in najprodome)-Sih umetnikov hjVaSke sodobne umetnosti. Je eden redkih mlajSih uverjavijenffi ustvarjalcev, ki mu je uspel ve-liR^ireboj v mednarodno sce- no. Ker živi in ustvarja v ZDA, se otvoritve v Celju ni udele-žil. zato pa je o umetnikovem delu govorila velika poz-navalka njegovega dela Sabina Salamon iz labinske galerije. Izpostavila je predvsem berljivost in Šokantnost Ko-žulovih del, za katera pravi, da ne vsebujejo kakšnih velikih sporočil. Bolj kažejo na avtorjev užitek v igri in na reminiscence na mladost, ki jim dodaja ob splošnem sporočilu neke bolečine in utes-nj^sti dobršno mer(^ humorja- Za svoje delo KožuJ uporablja že izdelane objekte, ki pa jim s svojimi posegi daje nov pomen, nove oblike. V Celju so na ogled predmeti iz obdobja uveljavljanja umetnika, ko je na mestoma kičast oačin dekoriral predmete in lako naprimer račke za urin obleke) v ogledalca in bisere, otroške stolčke za hranjenje in zibelko pa oko-val v verige in žeblje. Prav tak odnos kažejo tudi dela iz »zlatega obdobja« v galeriji Plevnik -Kronovska, v katerih se avtor ponorčiije iz visoke mode. Podplati visoko-petnih salonarjev so okovani z zlatimi risalnimi žebljički, prav tako torbice in nedrčki. Res razstava, vredna ogleda. Uditejo.lahko do 27. jttnijff. •• • " ' BRST Foto: KATJUŠA iiJifltittflifi ♦o,»v VABI NA FÜV Univerza v Maribofu Fdku^€ta za organizacijske V€d€ PREDSTAVITEV STUDIJSKIH PROGRAMOV • organizacija in management informacijskih sistemov • organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov • organizacija in management kadrovsko izobraževalnih sistemov 11.6.2008 Žalec, Ljudska univerza Žalec - UPI, Ivanke Uranjek 6, predavalnica 9 13.6.2008 Novo mesto, Razvojno izobraževalni center - RIO, Ljubljanska c. 28, učilnica S-9 16.6.2008 Maribor, Andragoški zavod - Ljudska univerza Maribor, Maistrova 5, učilnica 407 17.6.2008 Kranj, Fakulteta za organizacijske vede, Kidričeva c. 55a, predavalnica 111 20.6.2008 Ljubljana, Cankarjev dom, Prešernova c. 10, dvorana Ml Predstavitve za dodiplomske programe bodo ob 17.00 uri, predstavitve za podiplomske programe pa ob 19.00 uri. NADGRADNJA STROKE Z MANAGERSKIMI ZNANJI VEC INFORMACIJ http: //www. fov. u ni -mb. si DODIPLOMSKI STUDU vs@fov.unt-mb.sl 04 23 74 222 uni@fov.uni-mb.si 04 23 74 234 PODIPLOMSKI ŠTUDIJ maq@fov.uni-mb.si 04 23 74 244 EKORISTTTE MOŽNOST ZA STTJDD NA UNIVERZI Z DCX.GCH-ETNO TT^IdJO. Veronikinih obrazov Veronika znova obljublja in vabi. Z obrazi in melodijami, ki se jim bo težko upreti. Veronikim večeri, ki jih pripravlja celjsko podjetje Fit media, bodo namreč (udi letošnje poletje nudili žanrsko raznovrstno glasbo in poezijo. Večeru poe-zije na celjskem Starem gradu pa bo že dvanajstih zapovrstjo dala poseben Čar Veronikina nagrada za najboljšo pesniško zbirko leta. Med 3. julijem in 4. septembrom se bo v Celju zvrstilo pet Veronikinih večerov, pri Čemer bo že prvi večer ponudil pravo glasbeno poslastico. v Ledeni dvorani v Celju bo 3. julija ob 19.30 nastopila skuploa Eroika s Simfoničnim orkestrom pod vodstvom Patrika Grebla. Kot gostja bo z Eroiko zapela Darja Švajger. Zasedba Bluegtiiss hopers z gosti prihaja na Stari grad (Če bo dež, pa v Narodni dom) 17. julija. T^den dni zatem bodo na svoj račun prišli ljubitelji dalmatinskih ritmov - nastopila bo ena najbolj popularnih dalmatinskih klap, löapa Ka-gusa. 28. avgusta bo ^asbo za vsa srca izvajal Fake orc-hesua, 4. septembra pa se bodo Veronikini večeri zaključili s koncertom Pera Lovšina in Špansldh borcev. Ob glasbi pa v poletnih večerih na celjskem Starem gradu ne bo manjkala niti poezija. Večeru poezije bo poseben čar vdihnila Veronilü-na nagrada, ki ima letos nekaj novih pravil Žirija v sestavi pesnik Marjan Strojan, literarni kritik in esejist Ma- tevž Kos ter novinar Robert Titan Felix se je namreč odločila, da nagrade ne bodo več delili med dvema lavrea-toma, kot se je to zgodilo lani, ampak bo nagrajenec vsako leto le eden, Prav tako tudi ne bo pri vrednotenju upoštevala pesniških izborov» ampak le izvirne avtorske pesniške zbirke, ki so izšle od lanskega junija do letošnjega maja. Pesniška bera je bila tudi tokrat obilna. Žirija je med približno 270 pesniškimi zbirkami v širši izbor uvrstila 40 zbirk, med njimi pa do začetka julija izbrala pet nominirancev, ki se bodo 26. avgusta potegovali za lavreala. Tega dne bo Fit media podelila tudi zlatnik poezije, letos predvidoma pesniku iz zamejstva. BOJANA AVGUŠTINČIČ Nastop Celjskega godalnega oritastra na zadnjem latolnjam abonmsjskam koncertu v Narodnem domu Baročno slovo celjskih godalcev Za Celjskim godalnim orkestrom je uspešna glasbena sezona. Do začetka poletja jih Čakata Še dva koncerta, medtem ko so letošnji aboiunajski cikel že zaključili v torek s koncertom v celjskem Narodnem domu. Za zadnji letošnji abonmajski koncert so celjski godal-d izbrali spored izključno baročne glasbe. Izvajali so skladbe italijanskih skladateljev (Geminianija, Tartinnija in Vivaldija), poleg njih pa tudi dela že nekoliko pozab- ljenega francoskega mojstra Charpentierja. Ob izvrstni glasbi so posebnost koncertu vdahnüJ Števi^ domaČi solisti - kar 12 jib je nastopilo, in sicer violinisti Tanja Miklavc, Tomaž Pavlin, Alenka Firšt, Doris Šegula, Dušan Kneževič in Andraž Slakan. violončelist Aieksan-dar Kuzmanovsid, violistke Alenlca Mandič, Maja Kome, Valentina Pa&arič» Urša Do-ler in Gea Panmer Volfand ter flavtistka Uza Hawlina Pre-šiček, Celjski godalci so v letošnji umetniški sezoni» kot je to v navadi že od leta 1991, pripravili pet abonmajskih koncertov. Na njih so gostili domače in tuje glasbenike, preigrali so 5p9red vseh stilnih obdobij, od baroka do skladb, napisanih pred kratkim. Novo sezono bo Celjski godalni orkester začel v prvi polovici oktobra z gostovanjem v Celovcu. BOJANA AVGUSTINČIC Foto: Grup A Poletje 1 glasbo v Kozjanskem parku začenjajo jutri, v soboto, z Glasbenim poletjem na gradu Podsreda, ki bo trajalo vse do začetka septembra. Na glasbenem poletju, ki ga pripravljajo že več kot eno desetletje, bodo letos med nastopajočimi Celjski godalni orkester s solisti ter udeleženci mednarodnih glasbenih seminarjev. Na jutrišnjem koncertu se bo predstavila odjična desetčlanska vokalna skupina Osti jarej s Kozjanskega, ki igra vse od ljudske glasbe do del sodobnih skladateljev. Skupina, ki je med najmlajšimi takSnimi v Sloveniji, je že med dmgim nastopila v dvorani Lisinski v Zagrebu ter na RTV Slovenija. Juuišnji koncert na gradu bo ob 20. uri. Nel^atere prireditve glasbenega poletja bodo izvedli v cerkvi v Olimju pri Podčetrtku. BJ 16 REN>RTAZA NOVI TEDNIK Vrtnice ob »gamsovem skretufc Dn Matjaž Kmecl je v Velenju, kraju svojih mladih dni, predstavil novo knjigo Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret Minuli leden so v Velenju« dan po izidu» predstavili no-vo Icnjigo Častnega občana, akademika dr. Matjaža Kmecla. Knjiga govori o vsem, kar je zapisano v naslovu, lu se glasi Sveti Le-na rt I vrtnice in gamsov skret. Matjaž Kmecl ni le eden najvidnejših slovenskih Dte-rarnih zgodovinarjev, slove-nistov in politikov, ampak tudi prvovrsten esejist in pisatelj. V zadnjem času je odmeval predvsem njegov pregled slovenske književnosti Tisoč let slovenske literature. Avtorjevo vsestranskost pa nazorno prikaže najnovejša, avtobiografsko, po^obljeno in duhovito zastavljena knjiga. »Gre za iskrivo knjigo z izjemnim jezikom, ki se jo da prebrati na mah,« jo je med pogovorom ocenil Vlado Vrbič, Kmecl pa dodal: »Malo spominsko, malo za zabavo, malo zares.« Knjiga ni klasična avtobio-grafija, temveč literarizirano pričevanje o avtorjevih življenjskih izkušnjah, ki jih je strnil v tri na videz zelo raz- lične tematske sklope: strast do gojenja vrtnic, gore in politiko. Sveti Lenart je po Kmeclovem tolmačenju neke vrste zavetnik odpadnikov. »Že nekdaj so se ljudje zatekli pod okrilje sv. Lenarta, ki mu je sedaj posvečenih 70 cerkvic na Slovenskem. Po navadi so te cerkvice na krajih, kjer so bila prazgodovinska svetišča, ljudi pa na teh mestih roka pravice ni dosegla.« Vrtnice so simbol iskanja: »Delo z njimi je podobno tistemu, kar je Bog Oče delal v Genezi Svetega pisma. Če >kličeš< vrtnice, nikoli ne veš, kaj boš dobil, v glavnem pa je tako, da bi spomladi najraje ponorel. Vendar te nenehno žene naprej nek ustvarjalni nagon • nekateri brcajo žogo, drugi pišejo knjige, tretji norčki pa križamo vrtnice. To naj bi bila neke vrste dodana vrednost življenju.« je pripovedoval Kmecl. »Gamsov skret je poimenovanje za zelene balkonč-ke v hribih. Od daleč se pokaže lepa zelena polička, kot ena sama milina, ki kar vabi ... Ko pa prideš tja, vidiš, da tam gamsi odlagajo svojeod-večne snovi. Tako z nahrbtnikom sedeš v kup dreka, pa začneš filozofirati, kar se da v hribih lepo delati. Moj )gamsov siyet< je v hribih nad Kamniško Bistrico in tam sem ugotovil, da je podoben polidki. Od daleč Iz^eda prekrasno, ko pa greš noter, sedeš v kup tistega, kar smo prej rekli,^ je Kmecl opisal še zadnji simbol iz naslova. Velenjska leta Matjaž Kmecl je bil rojen 23. februarja 1934 v učiteljski družini na Dobovcu pod Kumom, kar nekaj let pa je preživel tudi v Velenju. »V mesto smo se iz Loke pri Zidanem Mostu priselili na Miklavžev večer leta 194S. Prej smo tiveü na vseh mogočih lokacijah in se nekako pretolkli čez vojno. Potem so očetu ponudili možnost ali Velika Pirešica ali Velenje. Starša sla se dobro odloČila, ta dolina pa je tudi name na-redib velikanski vtis,<< se je Kmecl preselil v »tista« leta. »Sem smo se pripeljali, pet Gost večera, dr. Matjaž Kmed in direktor velenjska knjižnice Vlado Vitii otrok je bilo v tovornem vagonu, s staršema in gospo Micko ... Živeli smo v stari Šoli, na dvorišču je bil >štepih<, stranišče na štrbunk. To so bili res bolj pionirski časi, sam pa sem Šaleško dolino iz dneva v dan občudoval. Poleti smo hodih na kopanje, v šolo v Šoštanj smo se vozih, včasih s kolesom ali pa se obešali na rudniške tovornjake, dokler ni prišlo do nesreče... Kraj je imel tudi svoje originale in posebneže.« Podobno kot mladi v tistem času je tudi Matjaževa druščina počela vse mogoče. »V glavnem moram reči, da je bil to lep čas. Ne le zato, ker sem bil mlajši, enostavno, ker so bili tukaj fantje in dekleta prekrasna druščina,« je Kmecl nagovoril zbrano občinstvo, ki se je skupaj z njim preselilo na sokol sko igrišče, med krogle in veletoče ... Govoril je tudi o svoji bolezni, zasenčena pljuča so ji reldi. in pregledih v Šoštanju, vmes pa vpletal veliko ljubezen do vrtnic, ki se je je navzel od očeta. »Potem smo začeli hoditi v Celje, kjer smo leta 1951 začeli z rokometom. Ta se v Sloveniji ni toliko igral, zato smo bili vedno zelo dobri. najmanj peti. Vendar zato, ker je bilo samo pel ekip.« še en detajl iz kasnejšega življenja: »Ko sem prebral knjigo Beli dvor, sem hotel postali vrtnar. Kasneje sem hotel postati gradbeni inženir, pa nisem našel gradbene fakultete, zato sem šel na slavisti ko.« »Gamsov skretH s pripovedjo o politični karieri je Kmecl začel v Času, ko je začel z delom v sekciji za kuituro, iz česar so nare- dili jezikovno razsodišče. V leiih 1982-86 je bil predsednik republiškega komiteja za kulturo, 1986-89 član predsedstva CK ZK Slovenije, od leta 1990 član slovenskega predsedstva. »Ko sem postal kulturni minister, sem poslal v pol leta skrajno nesrečen, ker je bila to v glavnem zoprna reč. Vendar so se takrat v Jugoslaviji začeli depoziti za prehod meje. Primerno potrdilo, da gr^ v tujino po kulturnih opravkih, je lahko dalo samo ministrstvo za kuitu-ro. Seveda so navalili na nas, in v par tednih smo izdali 10 tisoč potrdil. Od takrat smo imeli v predsobi stalno dežurstvo dveh carinsicih inšpektorjev, vendar smo to gnali naprej, dokler se ni ta čudaški izum polegel. Pa so prišla liha in soda številna na avtomobilskih tablicah ... Danes so to na nek način celo lepi. vseeno pa ostajajo nenormalni dogodki. Štel sem dneve» kdaj bo konec te tlake» ker pa se zarečenega kruha največ poje, so potrebovali v pred seds-tvu CK nekoga, ki bi imel čez kulturo. Takrat mi je Milan Kučan rekel, da me potrebuje, da bi branil kulturnike pred huidamentalisti. To se mi je v začetku zdelo zanimivo, nisem pa vedel, da bo tudi naporno.« »Če je že Pika Nogavička v Veienju simbol aJi celo blagovna znamka, je dobro imeti v parku nasad vrtnic, imenovanih po Astrid Lindgren. Velenje s tem dobiva drobno, vendar zelo človeško atrakcijo.« Kmecl je med dru^m »bil zraven« tudi pri zgodovinskem odhodu s 14. kongresa. »Lahko kažejo in se režijo Sonji Lokarjevi, ki je jokala ... Sam sem stal pri bifeju in videl tudi mlajše politike, ki so jokali. Zvečer smo imeii v hotelu sestanek z namenom, da pokažemo opazovalcem, da smo dovolj enotni. Problem je bil, ali naj gremo tako; zvečer, ko bi mogoče rekli, da se bojimo, ali počakamo do naslednjega jutra, ko smo se bali množičnih demonstracij. Odšli smo naslednje jutro, se vrnili v Ljubljano in potem so se stvari razvijale« kot so se ... Danes je zelo veliko post herojev. ^ev in drugega >šmor-na<, ki jih takrat sploh ni bilo videti,« je pripoved o politični karieri zaključil Kmecl in dodal, da se mu o takratnem dogajanju skoraj ne ljubi več govoriti. »"Ridi zato. ker zgodovine nisem krojil, bil sem samo zraven.« Zanimivo je bilo tudi Kmeclovo razmišljanje o slovenščini. »V slengu prevladuje prepričanje» da je to znamenje jezikovne demokratizacije, kar po svetu pren^jo tudi v 11 medije. Vendar demokracija zagotovo ni nekul-tura, vse drugo pa je stvar dogovora in dialoga, v katerem pa po navadi tisti, iu se potegujejo za kulturo, potegnejo krajši konec,« je omenil Kmecl in dodal, da se ljudje premalo »kultivirajo, pa ne po Toporišiču, ki ga v slovničnem smislu vsiljujejo že v osnovni šoli. Gre preprosto za odnos do jezika, Id ga imamo za vrednoto.« Še veliko utrinkov je v izjemnem večeru natrosil Matjaž Kmecl In veliko domačinov, s katerimi je hodil v šolo ali se igral na igrišču, se je poklonilo njegovi novi knjigi ter skupaj z avtorjem, treba je povedati, daz užitkom, obudilo kar nekaj »takratnega« dogajanja. URŠKA SELIŠNIK NOVI TEDNIK REPORTAŽA 17 Dal razstavljsnih fotografij na Dunaju na temo nogometa Jutri gremo v napad Na evropskem prvenstvu pisateljev v nogometu smo bili tretji (od štirih) ... tn sem ga doživel» evropsko prvenstvo pisateljev v nogometu. Sicer oa prvih dveh tekmah nisem sode-loval. na lret)i pa smo stre* ijaii zgolj enajstmetrovke, ker se je naiel nek desetar igrišča Wiener Sportcluba, ekipe, ki igra v neki avstrijski ligi, češ, nam boste igrišče raznjvali, dež je premočan. Kdo je sodeloval? Štiri ekipe: Avstrijci, Švicarji, Madžari in mi, Slovenci. Za favorite so veljali Avstrijci. medtem ko so nas imeli za zadnje »bureke«. A se je zadeva malenkost obrnila. Že v prvi tekmi, pred katero je uradni napovedovalec gledalce opozoril, naj se nam ne smejejo, ker smo pač »Siorasti«, so naSi Avstrijce na-mahali z2:l. Hkrati so Madžari »Tazbili«Švicdijes5:l. Drugo tekmo so naši zmedeno začeli z Madžari in si že v tretji minuti zabili »Štorast« gol. Toda potem je bUo konec heca, Madžare so lovili celo tekmo, pokazal, da so enostavno moralni zmagovalci prvenstva, pri čemerjevzadnjan napadu prisostvoval še naš golman Peter Ortner, ki smo ga poimenovali Panter, pri čemer smo dobili gol »iz kontre«. Švicarji so »napokali« Avstrijce s 6:1. kar je favorite prvenstva dokončno zlomilo in so iskali vse možne trike, da ne bi i^^i Še tretje tekme z Madžari. Streljali smo penale, pri čemer smo jih izgubili s Švico, Avstrija je-končno prem«^l3 Madžare in smo bili tretji- Analiza pokaže, da so Avstrija »bureki«, Švicarji igra- jo dobro, a so že malo v letih, medtem ko Madžari poleg dobre igre pokažejo tudi to> da drugače kot v tropu ne zmo- Slovenska ekipa literatov rejo delovati, ne udeležijo se niti ene obnogometne prireditve. Izjema je le takrat» ko sami berejo. Med tekmo tek- mece zmerjajo s »kurvo«, kar po Madžarsko pomeni »pička». in ko jih nekdo »čohne« nazaj. se spomnijo vseh zgodo- vinskih krivic, ki so jih bili menda deležni, in milo )adi-kujejo. Skratka, »dolgocajtn folk do amena«. Pri tem smo Slovenci, verjemite, dihali vsi za enega, eden za vse. Na slovenskem koncertu, kjer je Ka-taiena Izstopala» Siddh^ na žalost zaradi preslabe klubske opreme ni igrala, smo v en glas prepevali Zdravljico in Še bolj reprezentančno himno Jutri gremo v napad, ki jo je Kata-lena zimprovizirala na našo že-Ijo. Če bi imela naša državna reprezentanca takšen naboj, kot smo ga imeli mi, bi jih bilo spet kdaj za pogledat. Kdo je sploh igral? Pisateljsko reprezentanco je izbiral Esad Babačič. Že lani se je začelo s tekmo v Celovcu, kjer smo izgubili kar s 6:1, a od takrat naprej je šlo samo navzgor. Sčasoma smo ekipo okrepili z vsemi, ki se na nek najširši način ukvarjajo s pisanjem. l^ko so se v njej znašU tudi Gušti [Polona je zvesto navijala), Naral (Katalena), Tomi (Siddhana) in tudi Česana Borut Kramer in Tad^ Ča-ter, ki sta bila glavna okrepitev ekipe. Potem so tu še lite rati iz vse Slovenije, pri čemer sta bila zagotovo no^ka vzdušja Matjaž Pikalo in Vlado Škafar (spomnite se'ga lahko kot režiserja biografije Primoža Peterke). Če kdo misli, da bomo počivali, se moli. saj že zdaj napovedujemo tekmo v septembru, ki naj bi jo odigrali ravno pri nas v Celju, in sicer se bomo na ta način zahvalili avstrijski reprezentanci in oi^nizatorjem, ki so svoje del^ia^ozai avili re^(^o ,brez napake. Njihov projd«, ' imenovan dopelpass. dvojna podaja, je def spremijajočlh aktivnosti za letošnji Euro 2008, ki se začenja v Avstriji in Švid. Euro 2008 Dunaj je v znamenju Eura 2008. Na Karlovem trgu, v Kunsthausu, so Že priprax^ izjemno razstavo, ki prestavlja svet nogometa. Zgodovinsko, večplastno, interaktivno, duhovito, pri slednjem moram omeniti inštalacijo, ko si nadeneš posebne interaktv-ne naramnice, vse skupaj pa je povezano s tekmo na zaslonu med Avstrijo in Ferski- Tudi lupi imajo »kopsčke«... zdaj pospravi v mrežo in Avstriji zagotovi zmago. Samoi-ronično in domiselno. Že ob samem vhodu v Častitljiv muzej so kipe veljakov, Id zrejo 5 pročelja» obuli v nogometne čevlje, stavbo pa ovili s trakovi, ki nosijo imena velikih nogometašev. Znotraj so uredili kar nekaj multivizijskih prostorov, v osrednjem se izmenično predvajajo filmske klasike In vrhunci nogometnih tekem, vse skupaj pa izpade kol nekakšna psihološka študija govorice obraza, te-prava simfonija dov^-emotivnostl. Čudovito, mesfu seveda vse opozarja na bližajoči se dogodek, informacij v zvezi s prireditvijo je koiikor hočeš, podobno je s spremljajočim programom, Čuti pa se že tudi povečana varnostna dejavnost. Omeniti je treba, da je stavba Kulturhausa namenjena spremljajočim dejavnostim, med drugim tudi projektu dopelpass. Matjaž PUcalo in Esad B^ačič sta s svojim nastopom popestrila dogajanje, Pikalo se-je na odru prikazal kar v dresu Diega Maradone in z ritem sekcijo, kar je sicer resno pisatelj sko-nogometno srenjo razvedrilo in na nek način ovrglo siceršnjo miseinost. mi otoki, ki so^^teSrijcia^f'^^ .y pisanju in nogometu ne gubili. ob tem, dä sO imeU'"!^.: vidi ničesar skupnega, desetine phložnostizagol.^ MOHOR HUDEJ jih interalrtivni"^ec la^S Foto: SHERPA Večer v znamenju slovenske glasbe - Gusti in Polona Razočaranje v gerderobi m . 18 gŠPORT NOVI TEDNIK Navijal tudi veienjsici zet NBA Ob uvrstitvi Članske enaj-sterice velenjskega nogometnega kluba Rudar v I. slovensko Ugo je glavni sponzor kluba Premogovnik Velenje pripravil sprejem za nogometaše, trenerje In upravo kluba. Klub letos praznuje 60 lel delovanja. Nogometaše )e nagovoril direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved in izročil spominska darila ka-petanu ekipe Amirju Suie jma-novlču» trenerju Marijanu Pušniku in predsedniku kluba Dejanu RadovanoviČu. Odločilno tekmo Velenjča-nov, ko so premagali Bonifi-ko, si je ogledal košarkar Primož Brezec. katerega letni zaslužek znaša okoli dvakrat več od Rudarjevega proračima. Ob jezeru nam je dejal: »2enin brat Dragan Kovačevič je pri Rudarju pomočnik trenerja. Povabil me je že dva tedna pred tekmo. Užival sem v nogometni predstavi. Čestitam Velenjčanom za vstop v prvo iigo in upam» da si bom lahko kakšno tekmo tudi ogledal.« V NBA je bil Sežanec član klubov Indiana Pacers, Charlone Bobcats, Detroit Pi- Primož Brazec na velenjski tribuni. slons in Toronto Raptors. »Mo-ja zadnja NBA sezona je bila neuspešna- Imel sem resne te-žave z zdravjem. Zdaj sem spel zdrav, kar je najpomembnejše. TYeniram z Olimpijo. Verjamem, da se bom vrnil tak- šen. kot sem bil pred tremi leti. Zaupam vase. Reprezentanca? Ž^ letos iantom ne bom pomagal, za naprej pa Še vse odprto.« DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Trasirati pot na Hrvaško Slovenska moška rokometna repre-zentanca se pripravlja na kvalifikacijski tekmi za nastop na svetovnem prvenstvu na Hrvaškem. Prvo lekmo bo s Slovaško odigrala jutri v dvorani Zlatorog (19.00). Varovanci selektorja Mira Požuna dopoldne vadijo v Laškem, kjer so tudi nastanjeni, popoldne pa v Celju. V selekcijo se je vrniJ Renato Vugrinec: »Po dveletni odsotnosti so moji občutki odlični. Vse je dosti bolj sproščeno. Imam občutek, da vsak igralec ve, zakaj je tukaj. Na treningih se borimo na vso moč, dajemo vse od sebe. Verjamem, da je pred to reprezentanco lepa prihodnost. Upam, da se bo to že kmalu pokazalo!« Na torkovem treningu si je gleženj poškodoval Gorazd Škof, vendar bo stopil med vratnice. Sicer pa med Po-žuDOvimi izbranci vlada odlično vzdušje. Selektor pa poudarja. Šteje le rezultati DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Haneto Vugrinee, wrop^ prvak s Celjem« bo v ponedeljek dc^olni 33 let Pogodba s Portlandom iz Pamphme mu poteče naslednje leto... RK Zlatorog proti B ligi Mlado celjsko rokometno moštvo, ki ga vodi trener Stanko Anderluh, je v pretekli sezoni - zelo uspešno - nastopalo izven konkurence v 2. slovenski ligi. Tako velevajo pravila, saj bi ekipa imela možnost napredovanja )e. če bi imela tudi dve ekipi mlajših selekdj. V naslednji sezoni pa se bo :^odilo prav to, »članska« ekipa bo nastopala z imenom RK Zlatorog. Jedro tvorijo celjski mladinski in kadetski reprezentanti. Cilj je uvrstitev v končnico za prvaka oziroma v 1. B ligo, glavna tekmeca pa bosta Hrastnik in Dobova. DS Stojanovid iz Zlatoroga v Bonifiko Srb Aleksandar Stojanovič, dosedanji Član Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško> je podpisal triletno pogodbo s Koprom. Celjski menedžer Džordže Vujanovič predlaga Milana Mir-koviča, 23*letnega člana prvoligaša iz Bačke Palanke> ki je bil s SČG podprvak mladinskega SP 200S, obenem pa pravi, da ne zmore vzpostaviti stika z vodilnimi možmi kluba čudi glede morebitnih ostalih okrepitev. Velenjčan Luka Dobelšek je doslej igral le za Gorenje, v naslednji sezoni pa bo za nemškega drugoligaša Lübbeck. DŠ Foto: SHERPA Aleksander Stojanovič Z Zimonjicem med štiri Pariz: Velenjčanka Katarina Sreboinik se je v paru s Srbom Nenadom Zimonjičem uvrstila v polfinale teniškega turnirja za veliki slam. V če-trtfinalu sta bila prva nosilca s 6:5 in 6:3 boljša od Ukra-jinke Bondarenko in Avstralca Kerra. Dvodnevno preskakovanje ovir Škofjavas: Konjeniški klub Celje tudi letos pripravlja tradicionalni turnir v preskakovanju ovir, ki se bo tako jutri kot v nedeljo začel ob 9.00. Intenzivno kadrovanje Celje: Vse glasnejše so govorice» da Pavel Pinni zapušča mesto trenerja nogometnega kluba MIK CM Celje. Predsednik kluba Marjan Vengust je odpotoval v tujino. a bo danes prisoten na novinarski konferenci. Na njej se bo predstavila prenovljena vodstvena garnitura, morebiti že tudi 2 novim trenerjem, zagotovo pa z novim di-rektorjöTj Francijem Pliberš-kom in športnim direktorjem Simonom Sešlarjem, ki bo prav gotovo posegel po kakšnem zvenečem trenerskem imenu. Od igralcev je klub že zapustil Miroslav RaduloviČ, najbrž mu bo sledil DarijoBiš-čan. (DŠ) Neprekinjen niz Goršičeviii talentov v dvorani Golovec je bila zaključna prireditev Celjske rokometne Šole, društva športna šola Celje, pod vodstvom prof. Toneta Gor-šlča. Trenerji vadbenih skupin Celje, Vojnikr Šentjur. Griže, Prebold, Braslovče, Dobrna in Frankolovo, prof. Milan Cepin, Janez GoršiČ, Miha Bo-jovič» Danilo Kovačič, Ivo Špe gUč in Iva Jug, so z medsebojnimi tekmami v mini rokometu prikazali napredek malih rokometašev in rokome-lašic. Najboljši desetletniki in enajstletnice so bili povabljeni v oba celjska kluba, kjer bo- do nadaljevali svojo športno pot tako, kot sta jo pred leti Miladin Kozlina in Miha Go-renšek, ki sta prireditev obiskala in se na veliko veselje otrok z vsemi fotografirala. 166 mladih je prejelo prve rokometne diplome. Šola bo ponovno odprla vrata v ponedeljek» 1. septembra. Vabljeni so otroci letnikov 1998-2001. MlttETJIl tednik ŠPORTNA OPREMA - REKVIZITI - SPOMINKI Dvorana Zlatorog Celje www.rk-celje.sf spletna trgovina* Trgovina bojutri odprta od 16. ure naprej, na voljo bodo tudi artikli slovenske reprezentance! TWT»? . m NOVI TEDNIK Šjp>RT 19 »Crazyf€ Kruder MALI NOGOMET NA UMETNI TRAVI Sledi derbi vodilnih Po osmih krogih v 1. ligi sta Gama in Coma Še vedno brez poraza, a je slednja drugi č igrala neo^očeno. Izidi: MV Mobil • Marinere 9:2, Container - SND Velenje 4:5, Pelikani - Frangros 4:3, Coma Ingrad gramat - Mik Celje 3:3, Trislar - Maček lisk 2:2, Kaiimero • Gama united 1:2. Pari 9. kroga (9, 6.): Maček tisk • Kaiimero (17.30), SND Velenje - Pelikani (18.20), Marinero - Tristar (19.10), Frangros • MV Mobil (20), Gama united - Coma Ingrad gramat (20.50), Mik Celje • Container (21.40). Veteranska liga, 7. krog: ŠD Cinkarna - Veflon 2:5, Črički - Azzurl CC 0:2, Spi. bolni- šnica Celje-Ü-8 A2S 2:1,Kla-teži-Taverna - Sipro-Ceiis 4:1. Klateži imajo 19 točk, Črički 12. Veflon. Sipro in SB Celje po 11... lestvica Uge MOVEGA TgPfyiKA 1.GAMAUNniD Ž2 H7 2. COMA INGRAD G. 20 ^20 3.PEUKAN] 16 >10 4.RELAXAVT0Š0LA 13 5.TRISTAR 12 *8 6. KAUMERO 11 7.MV-M0BIL 9 9 a. MAČEKT1SK 8 O g. FRANGROS 8 >3 10. CONTAINER (-IT) 7 ItMAniNERO 5 t2.IVIlKCEUE (-21) .1 -29 Dobrodelna nogometna revija Nogometni kJub Žalec danes pripravlja zanimivo prireditev, od katere bo zbrana sredstva namenil Centru za socialno delo 2alec za projekt Podmornica In rehabilitaciji bivšega žalskega nogometaša in športnega delavca Ciriia Napnidnika. Odprtje bo ob 17.00, sledile bodo otroška revija NK Žalec in NK Celje (17.10), tekma kadetov NK Žalec in ženskega ŽNK Inter Žalec ()8.15), tekma bivših članov NK Žalec vseh generacij (19), zahvala donatofjem (19.45) (er tekma med ekipama Zvezde (bivši državni reprezenianti in drugi) in Prijatelji nogometa. Prihod so obljubili Primož Gliha, Grega Židan, Milko Durovski, Zoran Ubavič, Robert Pevnik, Miloš Rus, Brane Florjanič, župani občin Spodnje Savinjske doline... DŠ Tako $0 Jerneja Krudra, Športnega plezalca iz ŠPO Celje Matica, poimenovali kolegi med prvomajskimi počit-nicami v bavarskih plezališ-čih. Nihče se ne ču^, vzdevek mu povsem ustreza. »Normalni« ljudje težko razumejo njegovo brezmejno strast do »plezarije«. V njem je izredna moč, vodita ga neskončna radovednost ter nepotešena želja po obvladovanju strahu in dviganju ter raztezanju mej svobode skoraj do neskončnosti. Ro-dil se je kol težko pričakovan drugi otrok na Miklavžev večer leta 1990. Že njegov prihod na svet je obrnil življenje v družini na glavo. Nemogoč, nespeč in izjemno živahen otrok je že, preden je shodil, kazal znake velike ljubezni do plezanja. Ko so pri šestih mesecih ugotovili, da je z njegovimi nogami nekaj narobe in se ne razvija pravilno, je to bil prvi šok - obe nogi so mu dali v mavec - in namesto da bi delal prve korake na lastnih nogah, se je učil hoditi z mavčno oblogo. No, ni ga dosti motila, hitro je shodil, a je istočasno že tudi plezal. Preplezal je vse, kar mu je prišlo pod noge: stanovalci centra Celja so se nemalokrat zgražali ob pogledu na nihajoče vrhove dreves, s katerih je visel Jerne), oče ga Je komaj Še pravočasno prepričal, da se je vrnil s plezanja po fasadi stanovanjskega bloka, ko je bil že v drugem nadstropju, mami so se naježili lasje^ ko je 2 devetimi leti splezal na vrh stolpa za napeljevanje vrvi v hmeljiščih, župnik v cerkvi je z mirnim glasom pozval moške, naj vendar snamejo fantiča z visokih kovanih vrat ob vhodu na cerkveno dvorišče ... Jernej je rojen šponnik: pri dveh letih je plaval, nato pri Jamejje ir malega Jemajčka. ki je velikokrat nagnal strah vkosti mimoido-čim. ko ja nihal vrtu ve drev». zrasel v velikega fanta« skonj mm. Neizmer-M svoboden sa počuti v naravi, v boju s steno In s samim sabo. Hlače Iz (6insa so trendovske, izdelane tako, da so prilegojane potj^bam plezalcev. štirih poskusilz igranjem violine, s »športom«, ki se ga ni »prijel*«, kot šestletnik je igral hokej v najmlajši postavi celjske ekipe. Pri sedmih se je zaobljubil svoji ljubezni, plezanju. Okužen za vse življenje se mu je posvetil z vso strastjo. Zdaj mu komaj ostaja nel^j časa za ostale strasti: motor, deskanje na snegu ... Šolo pa tako ali tako postavlja na drugo mesto svojih strasti, čeprav se je povzpel že do 3. letnika Športnega oddelka celjske!. gimnazije. Gre za nevaren šport? »Športno plezanje je eden najbolj varnih športov, če seveda upoštevaš pravila pravilnega varovanja. Športno-plezalne smeri v naravni skali so opremljene s svedrov- ci, v katere se plezalec vpe-nja z varovalno vrvjo s pomočjo vponk, spodaj pa ga varuje soplezalec, s lUteriiii sta povezana z vrvjo. Z vrvjo si pri plezanju ne sme pomagati, to je zgolj zaradi varnosti, da ga soplezalec ulovi, če pade. Šporinoplezal-ne smeri so v glavnem krajše od 30 m,« pravi Kruder. Dvorana! V njej so pretežno vse tekme in veliko treningov vsaj v zimskem času. V Celju nimamo posebno dobrih pogojev v dvoranah, saj nobena od plezalnih sten ne zadovoljuje pogojev za izvedbo tekme za državno prvenstvo. tlidi na splošno v Sloveniji zelo zaostajamo za recimo Avstrijci, ki imajo na vsakih 50 kilometrov dvorano s plezalno steno, zato so v svetovnem merilu izredno močni. Imate več disciplin? Ja, to so težavnost, balvan-sko in hitrostno plezanje. Težavnost pomeni, da so to dolge smeri z vpenjanjem in varovanjem. Balvan ski problemi pa so Izredno težke kratke smeri, kjer plezalci plezajo brez varovanja, za varnost pa spodaj skrbijo debele blazine. Zelo privlačno je hitrostno plezanje. To so kar dolge, a malo lažje smeri, po katerih tekmovalci dobesedno tečejo navzgor. Tu se meri čas, ki ga tekmovalec potrebuje za dosego vrha. Navadno plezata dva tekmovalca hkrati v dveh sosednjih smereh. Največji uspehi? Bil sem 3. na članskem DP, kjer sem nastopil prvič. Letos sem se prvič udeležil tekme svetovnega pokala, v avstrijskem Hallu v balvanskem plezanju sem pristal na 25. mestu, kar je bil daleč najboljši slovenski moški nastop. Veliko mi pomeni tudi 2. mesto na mladinskem SP v Pekingu v hitrosti in 1. mesto na mladinskem EP v Bolgariji v hitrosti. Kakšni so načrti? V mladinski reprezentanci želim čim bolje speljati evropska in svetovna prvenstva. Na letošnjem SP v Avstraliji želim poseči po medalji. Rad bi ostaJ v članski reprezentanci in dosegal vidne uvrstitve v svetovnem pokalu. Želim tudi preplezati vsaj eno smer v naravi, ki ima težavnostno stopnjo 8c in bal-vansko 8a. To je francoski način ocenjevanja težavnosti smeri. Najtežja preplezana smer ima oceno 9b+. Za ilustracijo: moja mami, ki ni plezalka, prepleza 4c. TK »Proti drugi iigiff Pred dnevi je predsednik Simer Šampiona Jani ^^Inik uspešno zagovarjd diplomsko nalogo za trener^ z mednarodno PRO licenco, ki je trenutno najvišja trenerska licenca v Evropi. Omogoča mu vodenje katerekoli evropske ekipe. Po tekmi med Simer Šampionom in Möns Claudiusom je Žilnik povezal stanje v klubu: »Ne glede na to, da je Šlo za Štajersko ligo, so obiskovalci lahko videli dober nogomet. Ekipa Rogatca nas je celotno prvenstvo preganjala in dokazala, da je zasluženo na drugem mestu. Mi smo bili jeseni v konstantni formi in smo si priborili določeno prednost. Pohvali) bi vse igralce, strokovno vodstvo s trenerjem Majalom in tehnično osebje. Sezona je bila precej naporna s stališča, da smo se že zelo zgodaj izpostavili kot veliki favoriti. Vsi so bili proti nam zelo motivirani in so igrali odlično. Nekakšno osnovo za 3. ligo imamo, večina igralcev bo ostala, Večjih problemov za obstanek ne vidim, ludi če bi ostala obstoječa ekipa. Moramo pa vedeti, da imamo tudi zelo dobro mladinsko ekipo, tako da bodo določeni fantje priložnost dobili že v prihodnji sezoni. Če namignem, da je naš cilj v naslednjih dveh letih uvrstitev v 2. ligo, se za nas in navijače scenarij zelo lepo sliŠL vendar bo treba postoriti 5e marsikaj, tudi v smeri organizacije kluba, da bi lahko spremljali te uspešne rezultate. Predvsem moramo biti tudi taktično bolj zreli, tako da bomo na tem segmentu med premorom delali zelo veliko.« MITJA KNEZ Jani Žilnik Ekipa ZRK Celeia Žalec ob zaključku JUTEKS AfrecS d.d. Ložnlca S)/A. 3^0 2Al£C 20 HOVI TEDNIK Šestkrat na stopničke v Mariboru se je za borke In borce v ju-jitsu s Celjskega zelo uspešno končalo mladinsko in kadetsko evropsko prvenstvo. Udeležilo se ga )e pribiižno 500 täonovalcev iz 21 dfžav. iz Slovenije 27. Jihjiisu klub AljesaB iz Šempetra (skupaj 9) in Polidjsld klub boiilnlh veščin Celje sta obogatila svojo zbirko medalj z velikih (ekmovanj. Med Šempeuani je Žan Artelj med kadeti (kategorija do 46 kg) osvojil drugo mesto, medtem ko je bü Julijan Motob (do 60 kg) tretji. Bronasti medalji sta si pnborili rudi Baibara Stiptošek (do 66 kg) ter med mJadii^carDi (+70) Sabina Predovnik. Odlično 5ta nastopili mladinki celjskega kluba in osvo-jili zlati medalji. Iva Resanovič je bila najbolj&a do 70 kg, Tamara PungarŠek pa do 551 DŠ Trigwvafe Afimna s tranen^ms AtaksaiMinHn JeknunRokom tosltqm Drugi dan brez »divjega vetra« Na SUvnBkem jezeru je büa IV. jadralska regata za pokal Wild Wind, ki jo je organiziralo istoimensko društvo iz Šmarja pri JeUah. Čeprav je bilo najavljenih več, zlasti primorskih, se je regate udeležilo pet klubov, med tekmovalci pa so bili tudi štirje državni reprezentanti, ki bodo avgusta nastopih na svetovnem prvenstvu v TYogirju. Gledalci so lahko več atraktivnega jadranja in bojev za posamične uvrstitve v Štirih tekmovalnih kategorijah videÜ v soboto, ko je jadralcem služilo ugodno vreme, medlem ko je v nedeljo veter precej manj pihal v jadra. V kategoriji Evropa sta se za zmago potegovala le dva tekmovalca, oba iz domačega kluba, Tadej Strašek pa je bil boljši od Maruše Habot. V kategoriji Laser 4.7 je Ajda Njegovec iz Wild Winda dosegla tretje mesto. ANDRRJ KRAJNC PORTRETTEDNADALIBORIVELJK ZRK Celje Celjske mesnine: Zaslužene počitnice Igralk V soboto, 31. maja, se Je še za zadnjo selekcijo ŽRK Celje Celjske mesnine zaključila tekmovalna sezona 2007/2008. V Škofijah se ie odvijal zaključni turnir za naslov drlavnih prvakinj v kategoriji mlajše deMice B. Turnirja so se udeležile tudi prve nosilke v ligi Vzhod Iz ŽRK Ce!je CeljsKe mesnine. Varovanke trene^ Vojka Pristana in pomočnice Lare Potokar so suvereno premagale vrstnice RK Burja in ŽRD Ško^ Loka KSI in s tem osvojite naslov državnih prvakJnj. Nalbotjsa vratarka turnirja je bita Celjanka Ana Presirrger. Zastavljene citje so z naslednjim i uvrstitvami dosegle tudi ostale ekipe: člank;e: 2. mesto I.ADRLzaženske; članice; 2. mesto Pc^ Slovenije; mladinke: 2. mesto v državnem prvenstvu (DP); kadetinje: 4. mesto v DP; starejše deklice: 3. mesto v OP; mlajše deklice A: 6. mesto v DP. ^^äezete celjske mesnine Arena/ zmoßotmlcev- HssEsa wlmSSSk lim* a \mt^mt\ m m Vzhodna žitnica Belorusija Po relativno napornem postanku na poljsko-belo-niski meji (preverjanje vi-zuma, vplačila zavarova-nja in nekaj drugih taks} naju čez mejo pričaka gosta snežna zavesa, veter in megla. In kmalu zatem še kazen za prehitro vožnjo. Na avtocesti, kjer naj bi bila omejitev 100 kmA> kakšnih drugih omejitev res nisem videl, se je v megli zabil skal stop znak. Ustavil sem in prisedel v policijski avto> policist je z levim očesom gledal dokumente, z desnim pa mene. »Kam se vam tako mudi?« Na odgovor hi počakal in je nadaljeval: »70.000 rubel).« »A ni 10 preveč?« »60 je omejitev, vo^i ste 80.« »OK, ampak to je preveč.« »Dobro, dobro. 35.000.« »S papirjem, koliko pa je brez potrdila?« Pogledal je s hrbtom obrnjenega kolega ter pomežiknil: »OK, 20.000.« Izmenjala sva dohi-mente in denar. »Srečno vožnjo in pazite, 50 kilometrov naprej je §e ena kontrola.« Naslednjo sem pravočasno videl in ni bilo nobene možnosti, da me ustavijo, sa) sem proti njim peljal s 50 km/h. Ravnina, ravnina in zopet ravnina, tu in tam kakSen brezov gozd in megla, megla... In nič čudnega, da je beseda tuman (megla) v vseh eino besedilih najbolj poudarjena in glas jim zveni otožno in močno, kot bi želeli pregnati to nadlogo. Modemi Minsk Naslednji dan je bilo sončno. Zdelo se mi je, da v nebeško modri modrini neba ponovno vidim perzijsko modro iz mozaikov starih iranskih mošej, ki sem jih občudoval decembra 2007. Tretji dan smo pod pokroviteljstvom Mednarodnega društva žena diplomatov, ki jih vodi Mira Dukič, slikarka in soproga srbskega veleposlaniku, obiskali Minsk. Na povabilo profesorjev Nacionalne likovne akademije sem obiskal $e fig. 11» I " ....... • II $wm* t , i-rt "i i Vi i ¥W 1,1 i M 99lt § »VI«»« M ... • I« • • Oddelek za grafiko, kjer bomo septembra za študente od-prli mednarodno razstavo grafik akademskih avtorjev iz sedmih držav na temo Arhitektura Celja iz arhiva naše galerije. Minsk je moderno mesto, ki je nastalo po drugi svetovni vojni iz ničesar. Nemci so namreč stari Minsk zravnali z zemljo, novega pa so postavili z veliko zračnosti, s parki, z umetnimi jezeri in rekami ter s Širokimi cestami. Zanimiva je tudi otroška železnica s postajo v centru Minska. Imajo tudi otroško gledališče, zidano cirkuško areno v obliki rimskih am-fiteatrov, prostrani centralni ti^ s stavbami podobnim grškemu Partenonu, kjer so gledališča, filharmonija, parlament ... Moj sostanovalec v sobi je bil Pavel Tatarrukov, priznani beloruski ilustrator, lastnik zlatega jabolka Bratislave in beograjskega peresa ter ilustrator, čigar ilustracrje so objavljene v knjigah na Japonskem, v Italiji, Belorusi-ji. Veliki Britaniji, Koreji ... Pogovarjala sva se o poti iz Slovenije do Minska. Omenil Stara žalezniska postaja v Minsku sem mu obisk TrenČina in Barbare Celjske. Nisem mogel verjeti, ko m: je povedal: »Sestra Barbare Celjskejebila žena poljsko-litovskega plemiča Jagelonca in je pokopana na Vavelu v Krakovu.« Tisoč sedemsto kilometrov daleč od Slovenije mi je nekdo govoril o slovenski zgodovini. ki jo pozna le majhen odstotek Slovencev! Zadnje kilometre ob cestah Belorusije si ogledujeva beloruska pokopališča. Vsa izven mest so v gozdovih- Svoje bližnje pokopavajo kar med drevesi, ne da bi jih posekali. Po verovanju Beloru-sov gozdna drevesa in korenine ščitijo mrtve pred vplivi zlih duhov. Seveda so pokopališča ograjena kot povsod drugje, le da na^obni kamni In drevesa stojijo skupaj- Kapučino v Krakovu Na poti nazaj sem še ttetjič obiskal Krakov in si ogledal znameniti Stari rinok, t^, čigar temelje so postavili že leta 1260. Gre za prostrani trg s številnimi cerkvami in trgovskim cen- trom v obliki viadukta v dolžino več kot 100 m, kjer so spodaj trgovinice s spominki, zlatom in srebrom, zgoraj pa poslovni prostori. Na trgu zvonijo zvonovi in nekje se zamolklo izgublja zvok tro-bente in Tišine, se zbirajo nešteti golobi, rože dišijo s pisanih stojnic. Kapučino in stolček ter srebanje le belo-rjave opojne lekohne stane rekordnih 5 evrov. Za enega, da ne bo pomote- Obisku Ane Jagelonske in Vavla sem se odpovedal, saj se je sonce že nevarno bližalo horizontu. Od Krakova do Celja, mimo Auschwitza, Bratislave in Dunaja pomeni za izkušena voznika in glede na relativno dobre ceste le Se 7 ur neprekinjene vožnje- In bog ne daj, da bi bile še meje, kot je bila med Be-lorusijo in Poljsko, kjer si ta lasti obrambo Evrope pred barbari in pušča potnike Čakati po več ur v koloni na mrazu. Brez kakršnegakoli razloga oziroma potrebe. Krone, zloti in rublji gredo v arhiv, vse ostalo pa je lep spomin na skoraj 4000 km dolgo. nevarno, razburljivo in zelo lepo pot. MIHAILO LIŠANIN ^•^onusjüüacs fW/r Aü9ff«va 20.3000 Cslje; t«l.: «3BS D3/42B 75 00. »foita: Na.cf Ijeeidstnik.si vrww.otatnik.si; poitovBlnica ŽbIbc, 03 671 7115. «inBil: rtajilaci^olebiik.s) SKMDIMAVUA DO NOHDKAPA 6. • 20.7.2008 fUMB POMPEJI 19--22.$.-9VMhij{irflsti(imBs1 GARDALAND - otfhod) vtkko toboto zugsprrss b Innsbruck u. 6-zagotovi jčno UGODNO V MAJUs htl AdriaHc uuag, 3 dni polp 74,40 EUR/os • terme SONČNI park VfVAT do 30.6.4^nmorazvaj8n|e 174,00 EUR/os • ugoöni Mnevni paketi v medulinu in PUU Potuitej:>od^rečnt» Zvezdo sANiSKEPOCrmicE NA MSorreRANu ZA NAJBOU SAMJSKO CtHO OfO«.TA$0$. DdImKija TUKI2'U. KAUMAMET lup. p«lpl]i H tM Vis^Dili^ B^r ]«n ie fld 349< /MIHTOS.oU - " >nat «•trtw^MHrt^dktfU CREMONA POTEP EQPI.HURGAOA IMt1Unfcl»N>«vHdr»H(iV. il iHlsuvttCddMH yiW «tMkaUlii» i: U ai>«rtin4)»suuhoni ji 6 ,ujen»4mrbft liliniQ od i NAJVEČ ZA VA^KNAR nik^A?» tu m p«4 hnt«n« iUtf - ikoUka In iMka, 73. is iii.. i, i ih 9 dn r ti cd d» VvidUp^.M.SJOdrii I« «9! C,Cuifovii» baltske prestolnice, K. A m., i 7 dni» od (. SioUj«, U i. m ] S.«., S M »d ) U f VESEUMfilSI. VAŠEGA OBtSMI TlJRiÖTKlhJA •REZeRV1RAJTE5V0 SANJSKE POTOVANJE V SeiTJUMJ! DnMM 15, UM iaiQv • CMvStf tej:03 746 4666. ^r03 7464672, gsm: 051698600 e-mail: bdrdaj^.carmefi$siol.n«t bafacuda.lztok^ol.net Tis rase i 3 f Sestavke Žensko ekipo in se v iasu £VRO 2008 razvajofie v Wellness centru Termal/Jal kopanje v Oazi bazenov v Savna »vet aH čokoiedna obloga Minsk, novodobno modemo mesta Tefme Ollmia dd.. ZdravHlik^ cesta 24. s» - 32S4 Podčetrtek. Slovenija T 03 829 78 22. frfb^rme-otimia.com, www.tefme-ollmia.com St.44-6.Jung 2008 »OWiKA NOVI TEDNIK Koker španjel in njegov nos za droge Pes rešil življenje trem ljudem - Policijski psi odslej v Lokrovcu KokerSpanjel s smrekoni za droge CeljsJta policijslca enota vodnikov službenih psov. levo vodja Frane Tajnik Marsikdo se še danes spomni» kako so nad Mozirjem leU 2000 iskali brutalnega morilca, ki je v Belih Vodah lUDorü dve os^i. Po okoliških vasicah se je skri-val teden dni, dokler ga niso izsledili vvasid Kolovrat. Pri srečanju s policisti je začel streljati, c^ tem ubil psa, nakar je pod policijskimi streli umrl sam. Marsikdo se ni zavedal, da bi v tistem trenutku lahko umrli tudi trije policisti. Toda življenje jim je rešil poUdjsld pes. Kako pomembno je vključevanje psov v delo policije, vedno znova pokažejo tudi najdbe p red vsem drog ali drugih sivaii. ki jih ljudje poskušajo pretihotapiti čez mejo. Skrijejo jih v skrite deJe avto-mobüov, sedeže, vrata, toda izuxjen policijski pes stvan najde, kar ni redkost. In sploh ni bistvenega pomena, da ima pes, ki ga usposabljajo za službene dolžnosti, rodovnik. L^-ko je mešanček in tudi kot tak Spet smrt na cesti Na cesü Šentrupert-Ločjca, pri Prekopi, se je v torek popoldne zgodila že četrta smrtna nesreča v zadnjih štirih dneh, 86-letm voznik osebnega vozUa je v križišču s prednostno regionalno cesto zavijal desno, proti naselju Kapla. ter zapeljal na nasprotni vozni pas. V tistem u^nulku je iz smeri Kaple pripeljal 24-lelni voznik tovornega avtomobila, ki se je poskušal avtomobilu izogniti. a je kljub temu prišb do silovitega čelnega trčenja. Voznik osebnega avtomobila je bil tako hudo poškodovan, da je umrl na kraju nesreče. To je že i 1. smrtna žrtev letos na celjskih cestah, zatem ko so minuli konec tedna na našem območju umrle kar tri osebe. SŠoL foto: SHERPA Ravno jutri Kinološko društvo Cdjeprireja eno največjih kinoloških priredhev v Sloveniji Psi v začetku 21. stole^. Obiskovalcem bodo prikazali delo s službenim psom y vojski in poli-djl Govorili bo^ še o vzgoji in usposabljanju psov za športae namene. pomaga najti sknte tihotapljene stvari ali tatove, kriminalce. Celjska policijska-enota vodnikov službenih psov ima trenutno trinajst psov, od tega sta dva izurjena za iskanje drog, in sicer toker Španjel in nemški ovčar. Pse imajo vodniki tudi pri varovanju javnega reda in miru in cestnem prometu. Do zdaj so policisti vodniki službene pse imeli doma, kar pomeni dodatne obveznosti, saj so odgovorni zanje tudivprimeru bolezni ali poškodb. Psi so na svoje vodnike tudi izjemno navezani, mnogo jih s policisti preživlja tudi dopust. Pred dnevi pa so v Lokrovai pri Celju odprli prostore novega objekta, ki bo namenjenizključnodelu celjske policijske enote vodnikov službenih psov. To pomeni, da bodo psi lahko 24 ur tam. imeli bodo tudi popolno oskrbo, četudi ob njih ne bo njihovih vodnikov. Gre za popolnoma nov objekt v neposredni bližini celjskega kinološkega društva. Zaradi podpore Mestne občine Celje so objekt uspeli zgraditi v dobrem letu. »Naložba je vredna 1,4 milijona evrov, tretjino sredstev je prispevala Evropska unija, saj policisti opravljajo o^omno dela ravno pri varovanju Šengenske meje,« pravi direktor celjske policije Stanislav Veniger. »V objektu je prostor za 17 vodnikov in 15 psov. Glede na urejene prostore, vadbišča in neposredno bližino kinološkega društva menim, da imajo naši policisti vodniki službenih psov idealno lokacijo,« Še dodaja Veniger. Ne gJede na to. da bo od zdaj za pse poskrbljeno v Lokrovcu, jih policisti vodniki lahko še vedno odpeljejo domov, pravi vodja enote vodnikov službenih psov Franc Tajnik. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Ne nasedajte! Polidsti iščejo neznana goljufa, ki sta v torek dopoldne na območju šmartnega ob Paki in Letuša kradla po stanovanjskih hišah. Omenjena sta se namreč uscavJjč^ na do-maäjah, zlasti tam, kjer stanujejo starejši občani. Pod pretvezo, ,da se zanimata za pot, sta izkoristila njihovo nepazljivost ter kradla denar. Kot so sporočili s policije, naj bi v enem primeru odnesla dobrih 300, v drugem 500 evrov. Na tatinskem pohodu sta izkoristila tudi nepazljivost lastnikov, saj sta leadJa, medtem ko so bili le-tl na vrtu ob hiši, tako da sta neznanca nemoteno vstopila v odklenjeno hišo in odnesla denar. Opazili naj bi ju z vozilom temno modre barve neznane znamke. Policija ob tem opozarja na večjo previdnost in zavarovanje svojega premoženja, zlasti tdš na podeželju, kjer so lastniki pogosto zunaj, vrat pa ne zakI^>ajo. Odveč ni niti opozorilo, naj neznanih oseb občani ne spuščajo v hišo aii stanovanje. Podjetje NT&RC. d.o.o. Dtrekttm Srečko Šrc( Podjw opravljačasopssnozaložolško, tadi^koinagen' ctjsko-iržno dejavnost Kaalov: Pr^emova 19.3000Cdie, (defon (OS) 422519a Ca?!: (03J 5441032. Noviiednik izhaja vsak lordcln petek, cena torkovega izvoda je 0.81 EUR petkovega pa 1,25 EUK. Tajaica: Tea Podpe^n Vcler. Naroöiioe: Majda KlarvSek, Mese6]a naročnina je 7,90 EUR. Za tujino je Iet7)a naročnina 189.60 EUR. Številka transakajske^ ra-čuna: 06000 0026781320, Nenarofenih rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Tisk: Deb, d.d., Tiskarsko srediSče» Dunajska 5. dii^tor Ivo Oman. Hovi tednik sodi med proizvode, za kai^ se plaCuje 8.5% dav^ na dodano vrednost. MOVI TEDMW Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Sta mej čiC Računalniški prelom: Igor šarlah. Andreja Izlakar Oblikovanje: www.minjadesigrLcom E-mail uredniStva; tednik@Vi*rc.si E*maU tehničnega uredništva: t^uiika.tednik^nt-FC.si RAMOCCU Odgovorna urednica; Simona Brglez Urednica iiüonnaüvnega progama: Janja Sntihar E-mail: rad;o da gasilcev ni celo večnost.« 5e vedno pretresena pripoveduje Anica Dobrajc, »a je minilo le deset minut do njihovega prihoda.« Njen mož Alojz si je v nesrečnem padcu po strmini pod hišo poškodoval nogo. V Času našega obiska je biJ ravno vbol-nišnici. »Takoj so prišli sosedje .in reševali, kar se je pač dalo. V hlevu je bilo pet glav živine. Bolj kot smo jo vlekli iz goreče stavbe, bolj vztrajno se je vračala nazaj- Dokler ni pobezljaia proti gozdu. Skoraj pol noči smo jo iskali,« pravi Anica, ki ima za sabo eno najtežjih noči v življenju, A nt edina, ki jo je prebedela. GasQci iz Dobja, s Planine, iz Slivnice in s K^obja so se najbolj trudili obvarovati stanovanjsko hišo. Anica pokaže na rumeno fasado z vidno spremenjeno barvo. »Stiropor se je že začel topiti, površina je vsa vzvalovana, okna so od vročine popokala- Takrat smo že vedeli, da je s hlevom konec. Bali smo so se Še Česa hujšega.« Na srečo so gasilci požar lokalizirali. sosedje pa rešili živino in še nekaj malenkosti. ki se jih je dalo na hitro izvleči. V gospodarskem poslopju v veDkosti 25 krat 12 metrov je bilo poleg živine še nekaj strojev, traktor, puhal-nik in predvsem vse letošnje ^seno in še nekaj lanskega. »Trenutno imamo samo pet glav, običajno kakšno več. Na seniku je bilo od 15 do 20 nakladaJk sena. Po prvih ocenah znaša škoda približno 70 tisoč evrov. Po naporni noči. ko so domačijo Dobraj- čevih uspeli obvarovati pred še hujšo tragedijo, je sledil turoben in še težji dan. Sosedje in prijatelji so ves dan odstranjevali posledice požara, Čistili ostanke In gasili plamene, ki so se vztrajno prižigali povsod po pogorišču. Ob na^m prihodu je bil kJjub deževju v zraku še vedno vonj po zažganem. Množica ljudi, ne glede na leta ali spol» je prispevala po par pridnih rok, Anica Dobrajc pravi, da brez njih tako ne ve. kaj sploh bi: »Živino imamo pri sosedih. Kako bo naprej. Še nisva razmišljala. Vsekakor'pa brez pomoči sosedov in vseh ostalih, ki so nesebično priskočili na pomoč, ne vem, kako bi se končalo in kako bi danes začeli nov dan.« SASKA T. OCVIRK Od hleva so ostali le pepel In železni prfvezi. Pet glav žrvine so z največjo muko spravili na varno, saj se je vztrajno vračala v goreč objekt. Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skiadu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skiadu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero laliko preverimo njegovo identiteto. V Časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtoija ter kra- jem, od koder je doma- ZAHVALA Na prgoncl 9. marec 2008 ob23.30. Imela sem visok krvni tlak. Počutje takšno, kot je lahko pri tako kritičnem tlaku. Vzamem ustrezna zdravila za hitro pomoč. Počakam na izboljšanje« a, žal brez uspeha- Počutje je hujše -kritično. Mož pokliče reševalno službo. Reševalna slu^ je bilahilra. Go^ dr. Biljana Vu-korepa - Buhanec in reševalca so mi nudili kar je bilo v njihovi moči. Odpeljali so me vbolnišnico Celje. Potem se ne spominjam več, kaj se je nekaj časa dogajalo z mano, vem, da je bilo grozno. Ko sem se zavedala, da sem v bolnišnid, srečna, da živim, sem videla okoli sebe polno medicinskega osebja. Prijazen zdravnik se mi predstavi - dr. Robert Čater in mi pove, da je diagnoza, ki so jo sumili, izključena. Prijazna dr. Petra Zagožen mi pove, da bom čez noč osäla na IPP na opazo- UREDNIŠTVO vanju, da bodo naredili še nekaj preiskav. Toliko pozornosti in pomoči, kol sem jo dobila tisto noč. mi je pomenilo ve-liko. Žal mi je zjutraj dr. Zagožen povedala diagnozo, ki so jo našli- Noč in dan sva prebila z možem na IPP pod skihnim nadzorom medicinskih sester in dr. Ksenje Rovan. Diagnoza, ko so mi jo našli, me je dobesedno vrgla na tia. Veliko po-zomosti so mi posvetili vsi, od sester pa gospa Helena, ki me je kar naprej tolažila. Hvala vam! Velikokrat sem bila že na IPP in imam veliko izki^nj, tal^nih in drugačnih. Zato se želim zahvaliti vsem zdravnikom in medicinskemu osebju za pomoč, ki nam jo nudijo in za strpnost, ki jo imajo do nas, ki jih tako zelo potrebujemo. Posebna hvala za pomoč dr. Biljani Vukorepa - Buhanec, reševalcema, dr. Petri Zagožen, dr. Robertu Čatru, dr- Ksenji Rovan, dr. Jožetu Škoiji in medicinskim sestram. MCA iz Celja Dimnikar iti delal Bralko zanima, kako je v primeru, Če obišče njeno gospodinjstvo dimnikar ter ne opravi nobenega dela. AH mora račun kljub temu plačati? Služba za odnose z javnostmi v ministrstvu za okolje in prostor odgovarja: »Dimnikar je upravičen do plačila nastalih stroškov t.i. zavrnjena izvajanja storitev dimnikarske službe v višini 30 minut dela (oziroma 13,2 evra+20% DDV - 25,84 evra) v primeru. Če mu uporabnik ni omogočil opraviti dimnikarske storitve kljub temu, da se mu je napovedal v skladu z 28. členom Uredbe o dimnikarski službi. To pomeni, da je dimnikar uporabnika obvestil vsaj 8 dni pred napovedanim terminom ter prišel do uporabnika, le-ta pa mu ni omogoäl opraviti dimnikarskih storitev ter mu s tem povzročil stroške obveščanja, stroške prevoza in porablje- nega časa. Ta strošek je določen kot povprečni strošek. Torej gre v tem primeru za pokrivanje stroškov dimnikarju, ki jih je imel, ker mu uporabnik ni dovolQ opravili dimnikarskih storitev. Uporabnik se temu strošku lahko izogne tako, da omogoči opraviti vsaj obvezne dimnilärske storitve ali pravočasno odpove napovedano storitev s strani izvajalca dimnikarske službe - dimnikarja. Uporabnik lahko v skladu z Uredbo o dimnikarski službi napovedan termin prestavi dvakrat, vendar za največ po 14 dni.« BRANE JERANKO Če Imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telelona 031/ S69-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Popravek V 42. številki Novega tednika z dne 30. maja 2008 sta bili na 9. straru objavljeni fotografiji z naslovom Zeleno, ki te ljubim zeleno ..-in pod njima komentar, da vse dokler MOC ni organizirala čistilne akcije, v kateri so očistili nabrežje reke Voglaj-ne, so bili odpadki in smrad nepogrešljiv del nabre^a... Podatek ne drži, saj je bilo nabrežje reke Voglajne v času od 6, do 9. maja 2008 pokošeno In očiščeno v okviru rednih vzdrževalnih del na vodotokih za leto 2008, ki jih financira Agencija RS za okolje, Oddelek območia Samje v Celju, dela pa izvaja kon-cesionar NIVO. d.d. Alenka Zupančič, vodja oddelka m ^ 24 , Kl GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED . RADIA CELJE SOBOTA, 7. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, S.BONZmelodija tedna, 6.00 PoroCilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Casoplov, 6-20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroäkiradlo, 10.00 Novice, 11.00 l^ultuini mozaik. 11.15 Maraton glasnih žel>a, 12.00 Novice. IS.OO Ritmi. 14.00 Re^jskenovice. 15.00 Šport danes. 1530 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot» 18.00 Lestvica-20 Vmäh Radia Ce1)e. 19.00 Novice. 19.15 Zabavni programz Andre|o in Robi jem. 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) NEDELJA. 8. junij 5.00 Začetek Jutranje^ progama, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Časoplov. 6.20 Aionzem. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaS!o, 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Luč 5v^vt£nu, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom. 11.00 KuJtumimozaik. 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovaiske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po Čestitkah - Nedeljski ^sbeni veter z Magdo Ocvirk, 19.00 Pc^ejtevzvezdezGordano in Dolores, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder - Spidi, Yo-Zo in župan občine Vojnik Beso Podrgajs, 24.00 SNOP R^dio Trt^av Jesenice) PONEDELJEK, 10. junij 5.00Začetdc jutranjega progama, 530 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avscnikova melodija tedna, 6. IS časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 FoničUa. 8.45 Jack pot,9.15 Bingojack-pi^tavitevskiadb, 10.00 Novice, 10.15Ponedel)kovo širino dopoldne. 11.00 Kulturni mozaik, 12.15 Bingo jack- izbiramo skladbi ledna, 15.00 Znanci pred mikrofonom - poiwvitev, 14.00 Regijske novice. 14.30 Poudarjeno, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Mozaik tedna. 1700 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Mala dežela-velik korak, 19.00 Novice, I9.15\MIjak polk in va}čkav,24.00 SNOP (Radio Tri^av Jesenice) TOREK, 11. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 6.00 PoroCilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronikaRaSlo.S.OO Poročila. 8.25 PoročiloFU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Postanekvčasu, 10.00 Novice, ILOO Kulturni mozaik, 12.00 Novice. 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 MaU dežela-velik korak (ponovitev), 14.00 Regijske novice. 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Zupan na zvezi - župan občinešmarjepri Jetiah JožeČak$, 1700 Kronika, 17.45 Jack pol, 18.00 Ni vse zafrkandjaje še znanje-kviz, 19.00 Novice, 19.15 ZadnjirokzBoštjanomDerraolom,21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi. 24.00 SNOP (Radio Goldi) SREDA, 12. junij 5.00 Začetek jutranjega progama - jutranja no^algija. 5.01 Žinganje (narodnozabavna nostalgija), 5.30 Narodnozabavna melodija ledna, 5.45 Nostalgija vaša razvada, kaj pa Sega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.20 Ajorizem, 6.45 Horoskop. 700 2. jutranja kronika RaSb, 6.00 Poročila. 8.25 Pon:>čilo PÜ Celje. 8.45 Jack pot, 8,59 Po domače, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13 JO Mali O -po$ta. 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSio, 16.20 Filmsko platno. 17.00 Kronika, 1730 Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. 1745 Jack pol, 18.00 Pop čvek - Flamie, 19.00 Novice. 19.15 Ponovitev oddaje Zel^i val, 20.00Ma]drugač86Pack čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Coidi) ČETRTEK. 13. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 6.00 Poročijo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 časoplov, 620Aforizem, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Pon:>č3lo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši booton, 10.00 Novice. 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje. 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Nagradna igra • Kdo Mericatorjevo ceno ulovi?, 12.00 Novice, 12.150dmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.15 kviz Glasbeni trojček, 1700 Kronika. 17.45Jack pot, 18.00 Odmev-ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kaiejdoskop • pcmovitev. 20.00 PREPl^Tanja, 23.00 Reggae moment. 24.00 SNOP (Radio Kum Trixrvije) PETEK, 14. junij 5,00 Začetek jutranjega progama, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PÜ Celje, 8.45 Jackpot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik. 11.15 Sedem dni nazaj «svežez domače esmde. 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skri-vanka, 15.00 Spon danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSio, 16.20 Strokovnjak svetuje. 17.00 Kronika, 17.45Jackpot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice. 19.15 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 20.00 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YT Ubel, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) Zaščitena kalobška rožica Na Kozjanskem, Še posebej na Kalobju, očitno uspevajo prav posebne rožice. Vsaj sodeč po naši Saški T. Ocvirk, za katero je prelomno leto. I^ni je prvič postala mamica, nato se je z letošnjim letom ponovno krepko vrgla na delo in pridno polni časopisne stolpce Novega tednika, redno pa jo lahko slišite tudi v etru Radia Celje. V našo medijsko hišo je prišla pred tremi leti in pol; hkrati s tisto, ki ste jo v rubriki že spoznali kot mično jezično gospodično, ter s spodaj podpisano, ki ji s podrobno predstavitvijo »grozijo« za naslednji teden, »^to le glej, kaj boš pisala, se ti laliko hitro maščuje,« me je v šali opozorila Saška. 1Vi dekleta, vsa na začetku malce izgubljena v veliki medijski hiši in pred Še nepoznanimi izzivi, smo kmalu postala neločljiva, in ker smo ves čas tičala skupaj, smo si nemudoma prislužile skupinske vzdevke: od triperesne de-teljice do u-eh gradj. Saško so v uredništvu kar hitro zadolžili, da mora paziti na svoje soobčane, saj mora podrobno spremljati dogajanje v Občini Šentjur. Od krajanov z malimi in velikimi težavami do budnega nadzora nad občinskimi veljaki; tako je Sašld usojeno, da se dodobra spoznava s svojo občino. A veliko več je za prepozriav-nost rarediia z uresničevanjem želja, Akcijo, ki smo jo pripravljali kar dve leti, je začela ravno ona in pri tem zastavila kriterije radijske montaže in pisanja reportaž, ki smo jih os- tali potem težko dosegali. Ji je bila pa ta akcija naravnost pisana na kožo, sa) tudi sicer najbolj blesti pri pripravi prispevkov, ki zahtevajo rahločutnost» sposobnost empatije in posluh za sočloveka. »Dobro, no, Saška, pa kje ti žzviš?« smo jospraševali, kojevedno znova, včasih celo s solzami v oč-kah, dahnila, kako je mogoče, da se lahko v svetu dogaja toliko tragedij. Tako si je prislužila nov pravljični vzdevek Sneguijčica. Pa saj je njeno Kalobje dejansko neke vrste pravljična dežela. Saška živi v pravi idilični pokrajini, tudi s svojo dru-žinico si tam ureja domek. Naj* lepši dnevi vnjenem življenju so se namreč zgodili predlani in lani; najprej se je poročila z dolgolemo Ij ubeznijo Ivanom in priimek Teržan zamenjala za Ocvirk, nato je na svet pri-vekai še mali Matevž, ki bo čez poletje dopolnil leto in pol. Seveda smo sodelavd takoj pripravili strokovno ekskuizijo na Kalobje, da bi videli maič-ka. »Veš, kaj. Saška, tole je pa že praktično visokogorje, Pazi otročka, da ti ga ne odnese beloglavi kalobški orel,« ni konca ne kraja šalam o njenem domačem kraju. Mali Matevž se je medtem že moral navaditi, da mamice ni vedno doma, ker se je Saška pridno vrgla na delo. In se, vsaj PkVd radijskih valov, vrgla v objem ene svojih ljubezni, plesu. Poleg številnih prispevkov za informativni program spet pripravlja oddajo Na plesnem parketu, ki jo je sama zasnovala. A ples ni edina umetniška žilica, ki ji ne da miru. Spretni prsti dipbmantke slovenščine in zgodovine se loüjo tudi ka-ligrafije. Saška zna prav tako skovati rime za kakršnokoli pri-ložr^osl. In če jo postavke na oder. bo suvereno poverjDvaia tudi kakšno prireditev. No, če takšna kalobSka rožsca še ni zaščitena vrsta, bi vsekakor morala biti PM, foto: GrupA Enostavno do nagrade v uredništvu Novega tednika in Radia Celje smo pripravili novo nagradno igro. Glavna nagrada je vikend paket v hotelu Pod Rogio. Le poklicati je potrebno na 090 93 61 70 in odgovoriti na nagradno vprašanje: Ali hotel Pod Roglo sodi v občino Zreče? Odgovorite le z da ali ne. Nagradna igra traja od danes do 13. junija. Javno izžrebali polnilce Zelenega vala 4. junija smo v centru mesta izžrebali 40 potnikov za izlet Zelenega vala, ki ga pripravljamo to soboto. Mateja Podjed je za pomoč poprosila prim. Janeza Tasiča in nekaj razstavljal-cev v okviru prireditve Podeželje v mestu. Kaj se bo dogajalo na izletu Zelenega vala, boste vsi tisti, ki niste bili izžrebani, izvedeli iz neposredruh javljanj z izleta. Foto: KATJUŠA 20 VROČIH RADIA CELJE TUJAt£5mA t SWSTABOUTME- GABRIG1AQLM {Z\ 1 FASONATim-ALPKABEAT (6) 3. IPl NEVERSS YOUR FACE AGAIN-MAROONSFiAT.nHANNA {2\ 4. B1ACKAM)60U)-SAMSPARR0 {3} 5. NINEIN THE AFTERNOON-PANICATTHED^ {2} 6. FEEDBACK-MNETFEATBUSTA nfYMES.C2AAA&»S0iaJS (4} 7. IDVEfNTHlSCLUfi' USHBtFEAT.YDUNGJEEZY (6| 8. Vni£rHlLi.-COlllPlAY (4) 9. CODSCtUei-ADELf (1) 10.wEARM6Myra£x-MLrr (i) oomaCaustvica 1 PRVAPGMOČ-aEVATORS (4} t ZELONAOAS-ALYA ^ D/ETNlPRAHUUeCZNl-NDSHA i KOMUZVDNt-DRt}ŠTV0MRTV1HPQ|i|KDV (6) 5. mmm-QkAM (i) 6. A^WKAJN-VlAOOKR&UN& . ssmAGXsm (4) 7. NIVEČTKO-TRKAJ (2| & THOPIKANAKLUB-IONGSTON (3} 9. KOSIMVZEUSR(X-CARPED(EM(t) {2} pudlogazatujotjestvfco: OFFICIALS Y0URS-CRAI6 DAVID HEARTBAEAKBI-WHilAMFr.CHB)YLQ]U predloga za domačo lestvico: NEŽTVlZANAf^EJ-MESTNI POSmPAä DOSROJUTBONOČ-SIAVKOIVANÖC Nsgrejanca: rvBojka Kočar. Goriifca 45b, Mf^ todorKrvjc. Cankanm TS^Ce^ ^iagr^nca (hiigneta album. Id ^ podarja ŽKFRTVS. rvs oglasnem oddefku Radia Cef;«. t«stvi»i 20 vročih laNuposlusats vsako sobota ob 16. uri. VRTItJAK POLK IN VALČKOV 2009 CEUSKiH S phn I TEBI-ANS.6aANErAKlAVŽARJA(6) 2. GAStfC-NA^HAMKE (2) 1 AKDHOČESgmZDflAV' FRANCŽERDONBSPRUATEUI (3) 4. KRESNICA-ANaPEPEUilAK W 6. MAOIKDRBlMa- HADiKDRBilAN (I) PREDLOG ZA IfSTVICO: PflVAUUBEZ»-ANS.£ESnCA ^GVENSKJH 6 |dus t GOSPOOARŽMJENJA-SICS (4) 1 DJTAMAZl^-VRISK (5) 3. PESEMSRCA-OORB^KVINTFT (1) TR2l$KABimiCA-ANS.ZARJA (2) 5. PREDTQEV1ZRJEM-BREäSKIFLOSARJl (3) PfUDLDG ZA LESTVICO: ODSNASEVaiKDNAUČM-mJBm NaQrajmu: VahBrKotenc, N» zfiienid 771^ Cs^ VatorijaKocan. Polzsla 234b.Pobela Nagrajenca (Mo'^'^agra'lo^otfanw oddsHoi Radia Celj^ LastvKo Celjskih S lahto pošiljate vsak poneMiek ob 22.1S vi festvico Sovenskih 5 paob 23.15 uri. Za pradtoga z oteh lestvic lahkfi gbsujele na dopmi $ pritoMn kuponckom. PoSjHs jo ns naatov: NovitBdt*.Pr^8fnova19, 3000 Ce^ ^ m NASVETI Seks v mestu in moda Pa smo ga dočakali - včeraj, 5. junija, je bila slovenska premiera dolgo pričakovanega filma Seks v mestu, ki je zaokroženo na* daljevanje ne le priljubljene temveč naravnost kultne istoimenske televizijske nanizanke. Pustimo ob strani vsebino - za nekatere navdušujočo, za druge poneumljajočo -vsekakor je film edinstven zato, ker igra v njem ob štirih glavnih ženskih igralkah prvo glavno stransko vlogo moda. ki pa domala zasenči vse Itiri ostale. Kar neverjetno, kako je kostumografom in stilistom uspelo, da se dekleta v filmu preoblečejo vsaj 300-krat. Gre pa seveda za 146 minut dolgo filmsko modno revijo, v glavnem vrhunskih modnih oblikovalcev, ki si ne bi mogli zaželeti bolj odmevne reklame za svoje najnovejše kolekcije oblačil in obutve. Da pa ne bomo Še mi oglaševalski in se čudili, kako so si posamezniki ustvarili ime prav po zaslugi nanizanke, se poigrajmo le s Čisto svežim modnim povzetkom filma. lahko ste prepričani, da bo vse, kar se sprehodi, odfrfota In odpetka preko filmskega platna, postalo še tisti trenutek največji hit. In film Seks v mestu najavlja kot hit poletja poletne obleke. Široke, cvetlično vzorčaste, asimetrične, plisirane, dvodelne, ljubke in ženstvene. Posebej drznih mini oblačile je v filmu zgolj za vzorec, glavne junakinje se v glavnem prebijajo skozi modni vsakdan v Čevelj-dh z visokimi petkami, hit so tisti s paščki v stilu gladiatorskih sandalov. Zlasti pa je poudarek na dolžini oblek in kril, ki segajo malce nad ali Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK okrog kolen. Dolžina, ki naredi ženske noge najlepše, se strinjajo tudi vsi modni oblikovalci. ki so v ta namen prispevali svoje stvaritve. Slo'al-ka, moda, ki poudari žensko senzibilnost in njeno postavo z vitkim pasom. V ta na- men so domala vsem oblekam iz filma dodani pasovi - debeli elastični, še debelejši usnjeni ali tanjši lakasti, zlati, pleteni, čipkasti... Odveč bi bilo ugotavljati, da kroji sledijo linijam, ki so bile modne v slawiem new-looku iz SO. let in plisejem iz 70, Najnovejša vzdušja zajemajo v svoje vizualne podobe nekaj nostalgije, ki pa jo igrivo nadgradijo s povsem sodobnimi materiali in inovativnimi barvnimi druženji- če si filma včeraj niste ogledali in si ga v prihodnjih dneh tudi ne nameravate - vsaj uživajte v modnih utrinkih, na las podobnih tistim iz Seksa v mestu! Pogodbeni partner ATKA-FIN d.0.0., Stanetova ulica 5, Celje telefon: 03 49018 05 fogodbeni partner ATKA-FIN d.o.o., Stanetova ulkd5,Celje »lefbn;03 490 18 05 Ekskluzivno v IS KD Rnančnatofka fetek, 6. junij: Zaradi napete opozicije Lune in Jupitra se morate izogniti kakršnem koli tveganju. Moč presoje ne bo na najvišji ravni, Še posebej dopoldne in zjutraj. Na finančnem področju se lahko pozitivno uredijo zadeve, ki čakajo že dolgo pred zaprtimi vrati. L^-ko pričakujete novice, spremembe, na katere ne morete sami vplivati. Večer bo pod prijetnim vplivom Lune v Levu, ki bo prinesla domišljijo in prijetne, romantične občutke. Čas bo primeren za umetnost, modo, pisanje in izražanje globljih čustev. Zaradi močnega vpliva Dvojčkov, bo zelo povečana komunikacija, trgovina, potovanja pa bodo dobila prav poseben pomen. Sobota, 7. junij: Dopoldne bo počutje izredno nihajoče. Močno bostečutili energijo ljudi okoli sebe, zato se lahko v nekaterih trenutkih počutite ogrožene zaradi nerazumljivih razlogov. Reakcije morajo biti strogo nadzorovane, kajti obremenjeni ste lahko z nejasnimi strahovi. Tekmovalnost bo velika, zato skušajte delovali v skladu s pozitivnim načinom vedenja. Pozno popoldne In večer bosta pod lepim vplivom (srečala se bosta Venera in Merkur), zato ^oste občutili polno energije. Nedelja. 6. junij: NoČ bo obremenjenassreČanjemLu-ne in Marsa, zato ravnajte previdno. Energija ne bo prehodna, pojavijo se lahko težave s spominom in premajhna koncentracija. V odnosih morate biti strpni in potrpež-Ijiv). Luna biva v Levu, izpostavljena bo potreba po uveljavitvi. z vso silovitostjo bo delovala domišljija. Pazite se neosnovanega optimizma in bega pred resničnostjo. Zvečer bo (Luna v opoziciji z Neptunom) napet aspekt prinašal nekoliko nemirne ure, zato pazite, kaj počnete, izpostavljena bo kritika in pesimizem. Ponedeliek, 9. junij: Luna ponoči preide v Devico. Treba se je soočati z resnico, sanjam in domišljiji ni dobro dajali prosto pot. Pričakovanja so lahko pod tem aspektom večja od realnih možnosti V odnosih lahko nastopi trenje in velike napetosti, zato skušajte delovati po lastnih občutkih in se ne zanašajte na pomoč ljudi. Bivanje Marsa v Levu poudarja željo po napredovanju in izboljšanju gmotnih razmer. Trma in nepo-pustljivost bosta v porastu» vpozitivnem smislu želja po ljubezni. Večer bo minil pod vplivom delovanja sanjskega sveta. Torek, 10. junij: Ugoden aspekt (Luna v trigonu z Jupitrom) bo prinašal Čudovito moč presoje. V sebi boste občutili potrebo, da urejujete vse zadeve, Id so bile v preteklem obdobju potisnjene na stranski tir. Pri delu boste zbrani in sposobni doseči lepe rezultate. Vpliv moške energije bo močan, vendar obdan s tisto pozitivno energijo. Domiselnost ne bo imela meja, zaradi svojega navdušenja pa lahko v okolju prodrete z zares kakšno novo domislico, ki lahko v prihajajočem obdobju obrodi obilo sadov. Sreda, U. junij: Zaradi napet^ aspekta (Luna v kvadratu z Uranom) previdno izbirajte, kako delovati. V sebi boste občutili nezadovoljstvo in ljubosumje, tekmovaJnost bo nesprejemljiva za nasprotnike. Na vsak način se boste želeli izraziti, vendar se morate zavedati, da ne morete z glavo skozi zid. Luna preide ob 11.56 v Tehtnico. Želja po usklajenih odnosih bo povečana, ravno tako tudi po ljubezni in čustvih. Nemirno bo. vi sami pa razgreli in polni nemira. Negativne vibracije bodo malo ublažene popoldne in zvečer, zato boste imeli priložnost izbirati, na kakSen način delovati. Cas bo bolj umirjen, saj se bo marsikdo raje umaknil od dogajanja in si v miru nabral moči. Četrtek. 12. junij: Dan se bo začel s težavami in nepričakovanimi zapleti (Venera bovkvadratuzUranom). Ni priporočljivo uvajali kakršne koli novosti, Cas tudi ni primeren za sestanke in dogovore. V ljubezni se lahko izpostavijo temne sile. pojavi se lahko sumničavnost. trma in nepopusdjivost. Dobro morate preučiti, kakšna so vaša pričakovanja, saj so lahko želje večje od realnih možnosti. Večer bo lažje preživeli (Luna bo v sekstilu z Marsom), vendar si boste želeli, da se odklopite na nenavadne načine. Srečale lahko osebo, ki bo močno vplivala na vaše prihodnje Življenje. Asirologinji CORDANA in DOLORES ASTR0L06INJA GORDANA g$m Ml 404935 090 14 24 43 napovedi, bioterap^, regresjje astrok)ginja.gordana@siol .net wvwkr.godana.si ASTROLOGINJA DOLORES 09043 61 0901428 27 gsm: 041 519265 napovedi. pniDeijalna analiza a$trologinja@^k)r«s.$i V/UVW dolorf^ $i www.novitediiik.coiii 26 ZA AVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK Prihaja novi C5 Francoski Citroen je svo-jegaCS» veliko limuzino, pr* Vič postavil na svetlo leta 2001. V tem Času |e avto do* živel dokaj povprečen tržni sprejem, zato imajo z novim C5 vsekakor več načrtov. Znaäino tudi za novi ci-tio^n je, da je precej pridobil v dolžino, saj po novem limuzina meri 477 centimetrov. Hkrati z limuzino so postavili na ogled tudi kombi varianto, ki jo imenujejo tourer in je za skoraj 5 cm daljša od limuzinske izvedenke. Zanimivo je, da pri Citroe-nu to svoje.vozilo postavljajo ob bok predvsem nemški premijski konkurenci, torej audiju A4, mercedesu razreda C, BMW serije 3 ... Kot običajno» ima novi C5 dve vrsti vzmetenja: jekleno in hydractivno, ki se seveda dok^uje z izrazito udobnostjo. Motoma ponudba je pričakovano pesü'a: sedemagre-gatov, od tega trije dizelski iz znane serije HDl (skupaj s Peugeotom). Najšibkejši dizelski motor ima pri gibni prostornini 1,6 litra 80 kW oziroma 110 KM, medtem ko najšibkejši bencinski motor zmore pri gibni prostornini 1,6 litra 92 kW/127 KM. Šest-stopenjski ročni menjalnik je serijski. Novi CS nastaja v Renne-SU, torej tam, kjer izdelujejo večjega C6; leta 2009 naj bi začeli C5 izdelovati tudi na Kitajskem. Kot pravijo, se novi C5 na slovenskem trgu pojavi poleti, pri čemer naj bi bila najcenejša izvedenka na voljo za 37,800 evrov. Novi crtroen 05 Ruski trg raste Ruski avtomobilski trg je zadnjih 15 let veljal za dokaj neperspektivnega. Sedaj se je prebudil, računajo, da bo do leta 2012 presegel prodajo na največjem evropskem trgu, torej v Nemčiji. Neicatere avtomobilske hiše, ki imajo v svojem programu drage ali zelo drage avtomobile» tako ali tako vedo, da |e ruski trg zanje l^emnega pomena. Letos naj bi Rusi kupili dobre 3 milijone novih vozil, do leta 2012 pa na) bi prodaja rasla z 10-odstotno stopnjo in naj bi čez Süri leta dosegla številko 4 miJijone vozil. Seveda pa bodo morale tovarne v večjo prodajo tudi vpliko investirati, pri čemer računajo, da naj bi se izdelava vozil v sami Rusiji do omenjenega leta povečala na 2 milijona. New York za kratek KablfeHivuozUa/ ^ HONDA. Cepi' HONDA Öm PotvL»ie1,3212VOJHIK tel: (03)7800050.(03)7800051, g$nr (03 612 001, www.wfAiü czrr O Audi Cabriolet 2.4TimONIC VJOi. pmA im km. irodn hrva. beoomki (now. 125 kW. KUHA m, }mj06000 km (fcovinskd), betkouki mfin. 77 kW., JOIMA Kon(ldAaord2.2i-ctdieXECU!IVE 2004. pm: 21000 ifl), dner mm lOj kw. KLIMA HondaCivicl.4iS m. pm.] UOOO kfli novtmkd), benOnsti mm, 66 HondaCmcl.eVTI mpOT^mOOkin UJMA Konda Ovjc1.4 SPORT Oglas zadnjega tedna! m kiD. osmo da ta^ bflünft ^^ Honda Jas 1.2 im. pmJOOOO km ftcMraka). bminski motor. 57 Vff. njMA Honda Jazz 1.4 (^fT iva. pmiOOOO km Üiowiil benänAi mm. 61 kW, niematic LandRover Freelander 1.8 Oglas zadnjega tedna 1 Ml pm.MOQO km {kmn^a), btltam iwfiv. 8Sk W 4*4. KUHA MG- 1.SWC Oglas zadnjega tedna I v.TaoO bn iVmmki). bmäista mot^r. 107 Mt KUMA ^ OmI Vectra l.S . pnv.l&SOOO kffl diffmM, iMflonäu rnm. kW. KUMA ^ Renault Me^neScenic1.9DCI B . pmAwrn km, bea ban». oiaei mor. KUMA Renault Scenlcl,9Dc? EXCEPTION 200$, pf?v.80000 km (kovinske), diesd nMtor. SS kW, KUMA Seat Cordoba Varjol.4 1991 |)m.l24000 km {tovlida;. bend&U motor. 44 kW 6.970,-tVtl ii^-tn 4J6Š,-B/t fjMy-m 1.9S$,-tH Honda CB 600 F HORNET 1999 (nUlfftOj. pm^4000 knt S99(cm t97 IIM| ..^HonddCBFlOOO 2006 (rablim). pw.lOOOO km, mm W\ .^^HondaCßRIlOOXX -^^HondaCBRHOOXX ^^ 2006 (rtt^imo), prev.lSOOO km 1137«in {152 KU) «^lHonddVARADEROIOOOabs 2006 UAljn»), pnv.97 T3 kn>. 998ant (93 KhU 6.799,-aR tsM^tun Na letošnjem newyorŠ-kem avtomobilskem salonu, ki je razmerorna oddaljen konkurent prireditvi, ki je na začetku januarja v Detroitu, so avtomobilske hiše predstavile nekaj novosti. ki za slovenski trg verjetno ne bodo prav zanimive. Pred Časom smo že omenili Kiino Študijo koup. kt jo poganja bencinski motor z 290 KM. Ni še jasno, kdaj se bo avto. Če sploh, pojavil na trgu. Hyundai je v to veliko amerilko mesto pripeljal novega kupeja po imenu genesis, ki naj bi na trge pripeljal prihodnje leto. Nemški Mercedes Benz je dobro zapisan na drugi strani Atlantika, zato si je New York izbral za premier no predstavitev §e vedno dokaj svežega Športnega teren ca ML v izvedbi 63 AMG. Vozilo med drugim poganja bencinski osemvaljnikzgib-no prostornino 6,2 litra in s 510 KM- Kot pravijo, bo avto stal približno sto tisoč evrov. DomaČi Ford pa je postavil na ogled vozilo, s katerim naj bi načeloma nadomestili sedanje newyorS-ke rumene taksije. V izvedbi transit connect bo med drugim imel kar 2.124-litr-ski prtljažnik. Iveco massif Iveco massif med terenci italijanski Iveco, ki je znotraj skupine Fiat, je seveda znan kot izdelovalec gospodarskih vozil. Očitno se Časi ^reroinjajo» kajti njihovmas-sH je izdelek, ki bo zanesljivo našel nekaj ol^čudovalcev med tistimi, ki se zanimajo za, recimo, terenska vozila. Massif bo pri Ivecu na voljo v različnih izvedbah (s Uemi ali petimi vrati)» vsek^orpa tudi kot gospodarsko vozilo. V dolžino bo lega avtomobila v najslabšem primeru za 424 cm, največja izvedenka pa se bo potegnila tja do 454 cm, medtem ko bo višina približno 2 metra. Ob teh dimenaujah bo mdi nosilnost različna, medtem ko pri motorjih ponudba ne bo pestra. Za začetek bo massifa po^njal 3,0-litrski dizelski šli-rivaljnik, ki bo na voljo z različno močjo: enkrat bo ponujal 107. dru^č 130 kW. Dodan bo ročni 6-stopenjskj me- AudiOS Na pekinškem avtomobilskem salonu, ki bo očitno postal eden najpomembnejših na obli, je nemški Audi predstavil audija Q5. Kot pove že oznaka, gre za manjšo različico športnega te-renca. S tem vozilom bo nemška avtomobilska hiša konkurirala recimo BMW X3, toyoti RAV4, volkswagnu tiguanu... V dolžino bo Q5 za 463 cm, visok pa bo vsega 165 cm. Zad- nji del Q5 je precej podoben dstemu, kar ponuja na ogled večji Q7. Na evropskih bo predvidoma naprodaj jeseni njalnik, Štirikolesni pogon pa je priključljiv tudi med vožnjo. Zadnje vzmetenje tega vozila dokazuje, da hoče biti massif terensko vozilo, saj ima listnate vzmeti. Posameznim izvedenkam bo dodana tudi za-pora zadnjega diferenciala. Kol že zapisano, bo ta iveco na voljo kot osebno (n kot gospodarsko vozilo, po sedanjih napovedih pa naj bi bil avto v najcenejši varianti na voljo za 23.674 evrov. Kio s koupom Na pri nas povsem neznanem newyorŠkem avtomobilskem salonu je juž-nokorejska Kia predstavi-la študijo kupeja, ki se imenuje koup. Ta 448 cm dolgo vozilo naj bi kazalo smer prihodnjega oblikovanja Kiinih avtomobilov. Podoba je vsekakor dovolj drzna, vozilo pa naj bi poganjal 2,D-litrski bencinski motor z neposrednim vbrizgom goriva in turbinskim polnilnikom, tako da bo zmogel 213 kW. Vse drugo je §e zavito v skrivnost. VCUKfl IZSIRA PNCVMDTIK PO UGODNIH «NAH xpAim Nedelja, 8. junij 2008/o ŠPORTNI CENTER ŽA 1. HITROSTHO JPktlNOSTWO BOUUUE -avM r MUMEMOKEJTIHtMIR - D O*, SS in ostale 3. FHEIZKUSI SE V KOiAMJU - pottgon za «M 4. tllMt tOUk ROiAHJA - asa »čtnfc» 5 DEMONSnUCUA SKfKEA {"SKAJKin _____.SKGoziiriK. HK OŠ Griže INFORMACIJE; 041 248 S64 Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK in RADIO CELJE NOVI TEDNIK ^UltlOGlJŠf- INFORMACIJE 27 ^tednik dliiiestSo npfpčnlipm Ncm^go t^iMijP! HarotPšci Novega te na valikoni 384 ib^ v dvah «taJah, s parkiiv Qom in »lanieo aitek P'vnamu 2a sad«} ftmn.siii9nav»]tkosi pilule «8 UOOav'. polrebn« obnov«, ctna cca. 360.000 Cm. ptodenvo. Č« ptodaple oli hupcjjela neptemiiniM, vam uteiiinio »le polrobm la mvn in tohonii firanos !a$tiilns>ia pravice. OCI-I.JII "n^evsko 10 wrvisao rtmonPifl po^^e, 3000 CeUe. Ipavecvs ulic»2l V najem dejemo prostor ze gostinske namene: Kava barzmoznoslio ponudbe vnaprej pripravljenih triadnih prigrizkov. Lokacije: ASTTOCEÜE, d.d.. Ipsvi^eve 21 3000 Celje VeOust prostora: 8D ml ObratovahH čas: usklajen z detovnrm časom podje^e Dodatne informacije: leleion; 0342613 02. Pisne ponudbe s predlogi oddaü do 13. juniie ZOOBna neslov: AVTO CEUE, d.d, IpdvČeva 21,3000 Celje, $ pripisom »najem prostora la gostinslta stori-tve Avlo Celje« sli m mail: infa@avtCKfille.sf CELIE. Dvoinpolsobno stanovanje, 57 m^, z gorožo in leroso, prodam za 78.000 EUR.T^efon041 605-786. me CEUE. Hudinjo. Dvosobno stanovanje, 50 v bližini avtobusno postajo, salo, vrte( in pošto, prenovljeno leto 2005, ugodno prodom. Telefon 49 2-8821. 2852 CEDE, Novo vos. Dvoscho stonovanje, 67,02 tn\ vHoko priliiqe, balkon, vsi priključki, prodomoza 89.000 EUS. Te-Iefon041 368-625, PgPN^^icnine, Dobrova 23 a, C^. n lATKOVA vos. Novo trisobno shinovonja, 74,10 m^, vs^priUjudo, d>igolo, porkimo mesto zogotovlieno, prodorno za 91.100 EUR. Telefon 041 36^25, PgPNepre-nwine, Dobrova 23 a, Celje. n CEUE, Vojkova olko. Dvosobno sionovonje, 55 fli^ rtodstropje 4/4, prodorno zo 71.000 EUR. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, D^^ 23 a. Celje, n NA Otoku 17 prodam dvosobno stanovanje z bolkonom, drugo nadstropje, opremljeno in obnoi^jeno, rena 95.000 EUfi. Telefon03I321-946. 2864 GARSONIESO, 28 m', v 8rodanevi ulki, obnoviteno, prodam zo 48.900 EUR. Teiefon041 727-330. saes STANOVANJE, dvoinpolsobno, Celje, Pekrsko ulko, 72 m^ 4. nod^opje, obnovl)e-no, prodom zo 99.000 EUR. Telefon 041 352-267 28« STANOVANJE, Uk, Kldmevo ulko, 39 m^ 4. nadstropje, popolnoma renovirano, prodom zo 65.000 EUR. Telefon 051 616^14. 2863 VNEPOSAEDNI bfižini 4. Oswvmsoie, Oeda^ vo noselje, prodom (^}oovljeno donova-nje,81mMelefon041 78}-166,pot6. un. 2881 DVOINPOLSOBNO stanovanje, 57 m', ob mestnem parku, vreno je vključeno tudi goTožo in veliko teroso, vseijtvo tokoj, prodam zo 73.000 EÜR. Telefon 041 460438. 2884 KUPIM EMOSONiO ok emnpobobno stanovanje v Celju, iohko je vseljrvo po 1.9.2008, kupim. Telefon 031 309-555. Z74e NA OobriH oli v bližnji (M)a kupim dvo ali dvoinpolsobno slonovonje i balkonom. Telefon031B22486. 28i9 ODDAM V SAVUDRUI oddomo oportmo zo 3 do 4 osebe. Pred sezono in po sezoni 30 % ceneie.Telefor041 424066. Ž91 GARSONJERO, 33 m\ Nova vos v Celju, oddam v nojem zo eno leto ali več. Telefon 5608-126, kidate od 20. do 21. ur«. 2826 VZAiCU oddom vnojem garsonjero. lOiata po 18.uri,1ele{on031 449-427 2825 STANOVAKJEzo delavca, opremQeno sobo, s souporobo kuf^inje in kopointte, od-dom. Tdefon 040 174686 in 548-4688, klifite vsak dan od 8. do 22. ure. 281B V PIRANU oddajom po ugodni cen popolno- n>o opremljef^ gorsonfera zo poötniko-vonje. Telefon 040 245454 2B56 ISCEM GARSONJERO ali stanovanje, v okdio C^|o oli v Celju, 5(e vitolen upokojenec. Telefon 041602-395. 2854 PRODAM ŠTEDllNIK, 4 plin, 2 eleklrib, prodamo. Telefon5416-516,031 404-434,2803 HIADIINIK, kuhinjo, t^vizor, kotno sedežno, mizo, štedilnik in zamrzovalno omo-roprodom.Tetefon 040 869-481. 2S76 HlAOIIiilK, štedilnik, prolni stroj, trosed, mizo, stole, omoro, regol, kuhinjo in kotno sedežno prodam. Telefon 051 424-303. n POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJf 03/40003 36 Znider's Celje. Gosposka ul. 7 < Ut VWi s. »i»^ j h^DIARN KOM d.0.0., Dunajska rt. Uutfiana Celje: 031 508326 delovn] (as: vsak dan non-stop GOTOVINSKI IN HiPOTEKARNI msmm m vprikooi^, POPIAČANO irnŠSE. OUŽBi RUaOE RMillE. ZAVWrnUJCtl^ mtHl HE^HE IK OfUlfiE G8VGI0Sn. M MllMiä MTa Ail. 2iriMl&MiK ■M PRODAM 10 m^ drv. no krotko žogonih, cenc 50 SUR/lm^ prodom. Telefon 051 803-280. 2791 8ÜKQVA in hmstova drva, s prevozom, prodom.Telefon 031 776-59t. 3465 C^KE in pk)he, parjenego in nepcrjene^ oreho, hrusb, bukve, zrocno suho ter deske in pl^e sfliroke, hrosto. Češnje, macesna, lipe in smrekoviogon les za ostroTie prodom. Telefon 040 211-346. p DRVA, n^no, kratko iogona z dostovo, prodorno. Telefon 040 211-346. p SUHA kokovostno metrsko dno, prinenia Z9 centralno kurftrvo | bukev, gaber, w hrost...), prodam. Dobavim po45EUV mlTelefon041 597-733. &279 DESKE, hmška, jovor in nekaj čainje,debe£-no 32 mm, prodom. Ceno po dogovoru. TelefQn04i 236^63. 2d20 HRAST, suh, 5 in 3 cm ter smreko, 5 cm, pnMJom. Telefon (03) 5773-360.2866 GOTOVINSKA POSyU tNODKimPO$0JaD03400EllR. Do 36 mesacevoa osiMWi OD, pokottuMnvasa^avoob PC tEUt. UL XIV. 14, 09/4357000 PCMUKSKASOaOTA. SUwt« Rpimen» 1«. 02/S2130 00 Pt MARIBOII, Pirttuittk» 3-5, 02/2341000 PE SIovmJ Grad*e. RMkovsr, OZ/UI 2000 BGKAnN.tf^i»., Sl0«Mslu 27.1000 L|uWiaM NUMERO UNO KREPITI HlOinUVStZAFOSUKE, niDIU DOLOČEN ÜSbUNKOJEN« 00 50 % obremenitve, store obvezflostf niso oviro. Krediti no osnovi vozilo in leosingi. Možnost odploölo no položnite. Pridemo tudi no dom. numsfto uno »obmi kuhavm . Mlin«l(o ul 32, Mo^ibe« tel.: 02/253-48-26, 041/750-S60 a akustIka PRODAM KR0MAT1ČN0 hormonikoTosell rtolTtanske izvedbe, 96 bosov z regisih, ugodno prodom. Jonez Deželak, Cesto no lavo 4,ZoleC 2393 PRODAM VE(pn»cBv, 30 do 1201^ možen zakol o}i do^vo, prodom. Telefon 041 26^27. 817 KESNICE, rjove, grehoste in ^ fef Me pisconce za zokol, prodojomo. Nokup 10. ovoli • petelin brezpločno. Kmel^o Winter, Lepoto S5, Celje. Telefon (03) 5472-070. 23CM SVKARSKI plonšarski pes oppenzeler, mb-diö öslokrvni, brez rodcvniko, on rodovniški, prodom. T^efon 041 208-999. 2590 PRAŠIČE, mesftote posme, za nodoljnjo rojo, prodojomo. fisor, Tobor, telefon 041 619-372. 2722 Uspešno in priznano podjetje za proizvodrtjo cevnih radiatorjev vabi v svoj kolektiv: Strojnega kljucavnicaija - varilca (m/ž) Vaše delo bo zajemalo: • sestava in montaža izdelkov. • izdetavd elementov na stfojiti. • l njeno. Telefon 051 365-596. 2872 ZiÜlAOl ruütve objeklo predonto: stavbno pohištvo, rodiotorie, monjü kolianosi-porekso, steklene volne in ie$no kon-strukalo.TM}n03l266-S55. 2883 KUPIM llAKnM,prftolkoindre^stTc4molokulK-vator in tovorno vozilo, tudi v okvari, bpim. Telefon 041407-130. 2386 I^TOPHI hladilnik zo 40Mom(ečno posodo kupim. Telefon (03) 5B0-5591. 2828 mm 30.000 po$r«4ovftn), 11.000 novih poznanstev je bil« v pretekJem letu sklenjenih z naio pomočjo. Letoe kaže, da Jih bo ie v«č. ženttna posredo valnica za vse generacije. Zaupanje, Dolenja vas S5. Prebold. 03/57 26 d19. 031 SOS 49S. 031 83S 376 ZEMfTNA posredovalnko Zoupanje, ki je upon je v ljubezen povmllo ze več kot 10.000 osebom, posreduie zo vso sto-rostno obdobje, brezplačno zo miojše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 50S495. Leopold Oresniks. p., [h^enjo va$B5,f^rebold. n Iskreni fsntJeH^Jo proprosU, zvesta dekleta. Mnogo |ih Je, zato purv 09. pozaMe na rszočarvuaterj^h Drez stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gem: 031/836 378. L« OnEki«, Lp, Dotn^ vu th, PsboH. UIWOJBII moški i»m Žensko, Staro od 50 do60 let, za sku^ zrvlenje. Kodilkein olkohotnirkene pr^ovpKtev. Imom sv^ hüo in malo zemlje. Telefon (03) S824411. 2871 ISCEM delo: osčenje, pomo2 ostorelim osebom, okofkc Senrjurjo. Telefon 031 687-483. Š289 Življenje je omejeno, toda spomin je nesf^ončen. ZAHVALA Ob slovesu našega dragega moža, očeta» starega ata, dedija in tasta IVANA ZALERJA S Ceste na Dobrovo 107, Celje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem. sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrazili ustna in pisna sožaija ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Srečku Hrenu za besede slovesa in lep cerkveni obred. Zahvala pevcem iz Nove Cerkve za zapete pesmi in gospodu Sabcu za odigrano Tišino. Zahvala tudi osebju Doma ob Savinji za nego in skrb ter službi Veking. Žalujoči: žena Marija ter hčerki Marta in Erika z družinami 2962 IŠČEMO voznika zd provoz kontejnerjev v mednorodrtem prometu, z opitom C m E kotegonje. TeleFon 051 334-753. Por Log, d.O. 0., Ko^ekovo ies!a 17, Ljubec-nO- 2779 PARffTARMAJogef, Proseniäo 14,^ur zaposli dva delovto vpriMzvodnp porke-tO- Pogojo: iznojdlfrmt, spretnost, (n-fomtodie potelefonu051 654-430, po 16. uri. n HeBerame «II r«lea aprejnene 4 oaaN kamereiafi. Pego; itiib izpiL Inf. od ponediljliB 6o pnki oiS t S. ura. TeMo» 03/42MI-M. Jtkfiniia.9. Mrtmkac. 44.3000 ZtfOSilMO dekle zo strežbo v dnevnem lokalu. Delo je dvoizmensko. Vzamemo tbdi študentko. Informodje po telefonu 031 345-19S.Ril^dnf§Wo0r^, Pn»sni§ko8B,3230Mjur. V KEONO delovno razmerje prejmemo de-lovco s poklicno izobrozbo za delo no krrviham stroiu. Vloge poslfite no nslov: Kozovin<, d. o. o.. Zagrod 4) o, Celje, telefon04l 672-176. 2806 2AKISUM0 mizDfja zo nedoločen oos. Telefon 041697-296. Mzontvo Andrei Pla-nin^ec, s-p., Maribor^ cesta 153,300D Ce(e. n ZA stmbo v dnevnem baru zaposlimo simpatično, komunikativno dekle oli žensko. Odlični pogoji, enoizmeftsko delo, vikendi prosH. Telefon 041 S47>996. Orustvo obrtnikov in podjetnikov, Tmo-vetisko 1 Vse informacije na tel it.: Včeraj srečen in vesel, danes Že ti zvon zapoje in Crupio tvoje je pepel... ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, (Medija, brata in strica IVANA KUGLERJA iz Galicije (12.5.1933-19.5.2008) se iskreno zahvaljujemo sosedom Kiep, Grobelnik, Cokan, Borinc, šoba, Žolnir, Pučič in Rjave za neizmerno pomoč io podporo v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se za darovano cvetje. ?veCe in sv- maše. Iskrena hvala pogrebni službi Ropotar, govornici ge. Ivanki, g. Župniku in cerkvenemu pevskemu zboru-Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi 2834 Kako sta prama dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, brata in strica JANEZA GROBINA iz Bezovja 31 (21.7.1926-2LS.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom» sosedom« sodelavcem in znancem, ki sle nam v teh težkih trenutkih stali ob strani» izrazili pisna m ustna sožaija ter darovali cvetje, sveče in za sv- maSe. Hvala sodelavcem A2S iz Celja, Alpos iz Šentjurja in ZM iz Celja. Posebna zahvala g. župniku iz Šentjurja, pogrebni službi Zagajšek, pevcem za odpete žalostinke in trobentaču za odigrano Tišino. Hvaležni smo vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na zadnjo pot. Žaiujoči: sin Robert in ostalo sorodstvo 2822 HARMOHUA, glosbeno izobrozevuije, Mojco Kojbo^ s. p., Sv. Lovrenc 26, Prebold obvesco, do vpisi zo izobroževonje synthesaar, kkm in kitora potdcoio od 15-7. 2008-Telefon (03) 572m, 0405SS-167. Ž9e ^^JSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 23. 5.: Ida JAMNiKAR \z Mislinje - deklico, Maja POSL z Grobelnega • deklico, Mar-jetka NOVAK s Trojan - dečka. Mirela DEDIČ iz Velenja - dečka, Vanja LEVOVNIK iz Šmartnega v Rožni dolini -deklico, Saška UČAKAR z Vranskega - dečka, Irena TA-BAKOVIČ z Grobelnega - deklico. 24. 5.: Simonca ŽAJA iz Krmelja • dva dečka, Milena DOBNIK iz Šmartnega ob Paki - dečka, Verica FIDLER iz Šmarja pri Jelšah • deklico. 25.5.: Simona CEPLAK iz Celja - dečka. Anita ROJNLK iz Braslovč - dečka, Klemen- www.radioceljeeCom OPRAVUAMO keronwatio delo in po^ nje knoufa. Morjon StorH, t p., Šlon-drovtrg26, Žolec, t^fon 040 75(^20. Ž97 KAKOVOSTHO in po zelo ugodnih cenoh izdelujemo demrtfosode. MSgrod, d. o. 0., Gosposvet^o 3, Celje, telefon 041 771-104. 2eaD tina POBEŽNIK iz Rogaške Slatine - deklico, Valentina CESTNIK iz Žalca - deklico, Urška BRODAR iz Prebolda - deklico, Veronika DROBNE iz Griž - dečka. Irena HOSNER iz Mozirja - deklico. 26.5.: Jasna JOVČIČ iz Celja - deklico, Simona ŠALEJ :elja-JEŽL ca KRAJNC iz Celja - deklico. 27. S.: Brigita ČERČEK iz Sbvenskih Konjic - dečka, Nataša TRIFUNOVIC iz Celja • deklico, Urška PIRC iz Celja - dečka, Tanja BORE-NOVIČ iz Celja - dečka. iz Celja - dečka, Jana GOLOB ČUJEŽ iz Celja - dečka, Moj- Celje Poročili so se: Milan RK-MAN in Dragana ŽiVKOVlČ, NOVI TEDNIK INFORMAČIJE 29 Vsi bomo enkrat zaspaU, v mini počivali vsi; delo za vselej končali, v hišo očetovo Šli! Thkm. zvonovi, zvonite lepo! Klič'te k očeta domö, klič'te nas v sveto neboi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše sestre in tete EMILIJE KONČAN iz Celja, Grünova ulica 15 se Isl^no zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za izraženo sožalje, darovano cveije in sveče ter darovane svete maše. Prisrčna hvala gospodu duhovniku Planin Šku za lepo opravljen pogrebni obred in ganljivo poslovilno sveto mašo. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Polzela, ki so v času njene nemoči zanjo skrbeli in jo negovali. Vsem in vsakemu še enkrat hvala. Žalujoči: sestra Anica in ostalo sorodstvo 2057 V vsej nemi boleäni srce še nt dojelo, da te nebo je vzelo, najdražji in edini! ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in starega ata IVANA CIZEJA iz Poljč (24.S. 1940-27.5.2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izraziii sožalje, darovali sveče, cveije, za potrebe cerkve in za svete maše, Hvala LD BraslovČe, KZ Braslovče, oktetu Lastovka, govornikoma in gospodu župniku Milanu Gosaku za opravljen cerkveni obred. Iskrena hvala oddelku za abdominal-no kirurgijo 56 Celje» ki so mu lajšali bolečine zadnje dni življenja ter pogrebni službi Ropotar. Posebna zahvala Majdi in Franciju za tolažbo v Času njegove bolezni. Žalujoči: žena Minka, hčerki Mateja in Martina s Tomijem ter vnukinji Nina in Zala 2678 Odšel je očka naš po tisti poti, ki nevidna pelje v nebo, a mi Še vedno Čakamo na pragu, kot da se morda le vrnil bo. V SPOMIN 9. junija bo minilo pet let, kar nas je zapustil naš dragi FRANCI ZIKOVSEK iz Pečovnika pri Celju Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiščete njegov grob. Njegovi domaČi 2873 oba iz Celja, Danijel VLADU-ŠIČ in Lucija KOLAR, oba iz Celja, Jožef KLINC iz Dobrne in Nedisa DRUlC iz Velenja. Velenje Poročili so se: Darko NI-KOUC in Sanja KAJTEZ, oba iz Velenja, Jože PINTER in Nataša JELEN, oba iz Velenja. Boleäno dn. se skriti, solze moč je zatajiti, le praznina, ki je ostala, ne da se zapolniti. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata SREČKA RECNIKA iz Zepine 17 (12.1.1954 - 29.5.2008) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hkrati se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja» darovano cvetje, sveče in za svete ma§e- Posebej se zahvaljujemo Reševalni postaji Celje, pogrebni službi Raj in moškemu pevskemu zboru LjubeČna, Hvala tudi govorniku g. Ofentavšku, župniku g. Pergerju za opravljen obr^ in sveto mašo in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi Kje si. ljuba zlata mati, kje tvoj mili je obraz, kje so tvoje pridne roke. ki skrbelie so za nas? Te starost je objela. Se poslednjo moč ti vzela. V naših srcih je ostala bolečina. doma pa velika praznina. A vedi. mnma, da v srcih nnših boš ostala, za vse. prav za vse ti stokrat hvala. V SPOMIN Minevajo šdri leta, kar nas je zapustila ljuba mama in babica ANGELA VERK roj. Gorjanc iz Arclina (2L 4.1906-7.6.2004) Hvala vsem, ki z lepo mislijo posiojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Hčerka Milica in vnuk Miran z družinama 2817 ■Fšmrti Celje Umrli so: Jožef RAITMA-lER iz Šentjurja, 5! let, Nada Marija ŽERJAV iz Križevca, 78 let, Janez GROBIN iz Bezovja pri Šentjurju. 81 let, Ivanka LEŠNIK iz Hramš, 54 let Franc CFTINA iz Žalca. 75 let. Ja- ZAHVALA Ob boleči Izgubi drage mame, babice, prababice in tete NEZKE MLAKAR roj. Sivka iz Meocingerjeve ulice 4 v Celju (6.12.1909-26.5.2008} se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. darovali cvetje in sveče ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Naša topla zahvala velja kolektivu Špesovega doma v Vojniku, pevcem in pogrebni službi Veking iz Celja. Iskrena hvala gospodu župniku za ganljivo poslovilno mašo in lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči vsi njeni nez VAŠL iz Loöce ob Savinji, 76 let. FVančiškaTURNŠEK iz Celja, 97 let, Dorotea KOŽEL iz Vojnika, 87 let. Velenje Umrli so: Stanisiav VEGA iz Dravograda, 75 let, Haj- nidin ARAP0Č iz Bokovičev» 51 let, Pavla TEMPRAN iz Ve-iema, 88 let, Osman BEŠIC »Stanja, 68 let, Marija Te- kZ režija KOšEC iz Laškega, 72 let, Mihael KLANJŠEK iz Primoža pri Šentjurju, 95 let. Dve leU na 7\K>jem grobu svečke Že gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo. V mojih prsih bolečina je skeleča, saj v grob s Teboj odšla je tudi moja sreča, V SPOMIN 7. junija 2006 bo minilo dve leti žalosti, lUr nas je za vedno zapustil mo) dragi sin THOMAS CVIKL Rad si imel ljudi okrog sebe. jih razveseljeval in spoštoval, zlobe nisi poznal. Tbda ni več b^ed tvojih, ni več nasvetov, ni več stiska tvojih rok. ostal naieje le spomin, a ob spomina trpek jok. Le srce in duša vesta, kako boli, ko te več med nami ni. Hvala vsem. ki postojite ob njegovem mnogo prezgodnjem grobu z lepimi mislimi nanj in mu v spomin prižgete svečke. IVoja mami 2792 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame ANGELE KRAJNC iz Šmartnega v Rožni dolini se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje. darovali cvetje in za sv. maše. Lepa hvaJa g. župniku Ignacu za lepo opravljen cerkveni obred in izrečene besede, hvala cerkvenemu pevskemu zboru in govornikom. Posebej pa se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na 2:a^ji poti, sodelavcem podjetja Elektro IXirnlek, Mika dom, Upravne enote Laško, Mercatorja in Štore-Steel vsem našim prijateljem in sosedom. Hčerka Marta ter sinovi Silvo, Viki, Cveti in Rudi z družinami Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj in ne spim. Tisoče vetrov sem, diamxintni lesk na snegu, sončni žarek na zelenem klasa, rahli dež jeseni. Ne jočite ob mojem grobui nisem tukaj. ZAHVALA 24. maja 200d smo se sorodniki, prijatelji in znanci na laškem pokopališču z bolečino v srcu še zadnjič poslovili od ZINKE KOŠEC (17.9.1936-21.5.2008) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki ste nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Hvala tistim, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se pevcem za odpete žalostinke, govorniku za izbrane besede in trobentaču za odigrano Tišino v slovo. Hvala g. Župniku Jožetu Horvatu 7a toiažilne besede pri sveii mali in v času slovesa med cerkvenim obredom. Še posebej hvala Emi in Jožetu Vidcu za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Prav posebej pa se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji zemeljski poti, v upanju, da jo boste ohranili v lepem spominu, še mnogokrat molče postali pred njenim zadnjim bivališčem tn se poklonili njenemu spominu. Žalujoči: mož Marjan, otroci Stane, Jure in Bogomila z družinami ter brat ['eter z družino L222 30 p VODNIK NOVI TEDNIK KIMO PLANETTUS IGoffiutognfi ti pndfž^ijfl pmko do spnmM^ pn§nm». HertDB, vimnni Rm lUfi.J2Jfi. 16.00 h^čm M fttgaev«, komlina drama 16.20 DoMir najo ladqrat na romantične komadiid 22.30 liaiui JoMs IV, skc^ pustolovifiita 12.00 jijfi 16.30. ia.20. 2aso. 2 no. Spaad ne«, dnänika pustobvlana %€ki v iMftii, nmantiCna konwdqa Jiäfi. 15.30,1740.13.30, 2045, 21.30, 2346 Matiaimtkj |iln, oroz^Mca tnlar 19.60,21.90. i£SNDA: pradsttviu vsak dan prriffirfflwvfflffioinnririfl METROPOL pntK 19.00 Pmna ttaUaiBea 21.00 Mv Outtarlav SOBOTA 1130 Udv Clnttaflay 21.00 P«vftlM autdanka SREDA 21.00 Pmtta tuUatM« SLOVENSKE KONJICE PSTW Kstari ja prrra >9.00 »ikai 21.00 Kitar« ja pnva NEDELJA 20.00 $kakai I PRIMPITVE I I0.30-li.30.16.30-17.30 Muzej novejSe zgodovine CHle___ Demoastrad |a obrti predstavijo sezlcuarMiroslmf BahäC 11.00 OtfO^ muzel^Heniianov brlog Srečanje s knjižnimi junaki predstavlja se Kapitan Gainik 17.00 Jporlni ceDler ŽaJec Dobrodelna nogometna revija 19.00 Hotel Dra>^n)a Slovenske Konjice_ xrv. likovna prljatel|evai3|a razstavOy dražba in umetniški večer 19.30 Ste Celje Stoli abonma po posebnem razporedu inizven 19.30 Celjski dom MePZCeUs^lje redni letni koncert 21.00 Alflj Savinove biSe, Žalec_ Savinovi veC«t SETune pod zvez* daini komorna zasedba Sningalus S080TIL7.6. 8.00-12.00 SrediSče Gotovelj_ Kmečka Iržnica s sejmom pod lipami fl.00-12.QQ Mestna tržnica v Žalcu Boljši sejeiD 9.00-12.00 M U2ej novejše zgodovine C^je_ Predpočilniškiotzoški bolšji se- jem_ 10.00-23.00 Športni center Žalec iUzpnioo jadra 2008 Euivno^metnidan 10.30 Pokrajinski muzej Celje_ Lov za zakladom otrc^kadäamica 17.00 SentvidpriPlanini»pred kulturnim domom Šentvid vabi srečanj zb(mwSe7ißAdütfSloverü)e 19.00 Ploščad pred Kulturnim centrom USko_ Odkritje kipa Primoža IVubarja 19.30 Kuitumi center I^ko_ Osrednja občinska proslava ob 500'tetnici TVubarjev^ rojstva 19.30 SLG Celje Stoli abonma po posebnem razporedu inizven 19.30 Hmeljarski domKZPetrovče MePZ Acappella Petrovče letni koncert 20.00 Grad Podsreda Glasbeno poletje na gradu Podsreda koncert vokalne skupine Osdjarej pePBJArS^e. 10.00 SpOTtmcCTter Žalec Razpnimo jadra - Nam se rola IS.OO Kulturni dom Zreče Praznik petja - Zreče pojo koncert 19-30 SLG Celje Sloli abonma po posebnem razporedu inizven PLANINSKI " KOTIČEK Planinsko druStvo Celje Matica vabi: vnedeljo. 8. junija, pohod Čez greben sedmih šplc z v^»nom na Chiav^. Odhod ob 5. uri s postajališča pred parkirno stavbo ob Ljubljanski cesti. Prijavev društveni pisarni v Stanovi ulid20, vplačilo za avtobusni prevoz 17 evrov. Planinsko društvo Podpeč • Preser-je vablr v nedeljo, 15. junija, v spomin na Franca Mlinarja, spominsl^ pohod na Krim. Odhod ob 5. uri s postajališča na Glaziji.Pnjavevdruštvenipisami.Cena izJetajelSevTov. Planinsko društvo Celje Matica va* bi: v soboto, 14. junija, 6. Kocbekov pohod v Luče, Podvolovljek, na šibje, oa lastovec. na Tolsti vrh in na Kocbekov dom na KoroŠid. Odhod ob 6. uri s postajališča pred parkirno stavbo ob Ljubljanski cesti. Prijave v društveni pisarni na Stanetovi 20, vplačilo za avtobusni prevoz 12 evrov. KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63.56 ŠENT m f tA Slovensko združenje za duSevno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov t^ 3, Celje Telefon 03 42d-Sd90> 428-8892 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 ZAVOD vm. DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24. 031 268 82749 2 5 7 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU l^fon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRU^O SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASnJA 060-11-55. vsak delavnik od 12.00 do 22.00. ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93. e-mail: d ruStvfvsos® dni stvp-sos. s i SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem In ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 11 aU 05i/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTnUT BUŽINA. telefon: 03/492-55-80 Skupine: • za starše - za razvezane - za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja - za moške storilce nasilja ali Žrtve psihičnega nasilja Pridružite se najboljšim 6SH Hišni aparati smo hčerinsko podjetje tretjega največjega svetovnega proizvajalca gospodinjskih aparatov Bosch and Siemens Home Appliaces Group. V preteMih desetih letth smo se 65H Hišni aparati razvili v vrhunski razvo[no proizvodni center za male gospodinjske aparate na motorni pogon ter termične aparate. S svojimi izdetki pod blagovnimi znamkami Bosch, Siemens ter Ufesa smo prisotni na vseh svetovnih trgih. Pri našem deiu nas vodijo visoki standanii kakovosti, procesov ter vodenja. Zanašamo se na inovacije, ki nam omogočajo doseganje jutrišnjih zahtev že danes. Zaradi širitve projektovvrtiunskega razvojnega kompetenčnega centra ter obsega proizvodnje vabimo k sodelovanju: UNIV./ DIPL. INŽENIRIE aElCTROTEHNIKE AU STROJNICA Za delo na področju tehnologije in zagotavljanja kakovosti v Oddelku za merjenje kakovosti 2a delo na tem področju je potrebno znanje angleškega in/ali nemškega iezika UNIV./ DIPL INŽ^IRjE aEKTROTEHNIKB AU STROjNl^TVA Za delo na področju konstruiranja, laboratorijskega preizkušanja ter certifidranja Za delo na tem področju je potrebno aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika UNIV. DIPL EKONOMISTA Zadelo v računovodstvu Od kandidatov pričakujemo: • najmanj tri leta delovnih izkušenj - poznavanje SAP (n/CO modul) • aktivno znanje angleškega in/alf nemškega jezika ter hrvaškega jezika Vsem kandidatom ponu/amo: • urejeno delovno okolje • samostojno, odgovorno in dinamično delo • načrtovanje svoje karieme poti, napredovanje glede na rezultate • ob izpolnjevanju pogojev ter obojestranskega interesa nudimo možnost zaposlitve za nedoločen čas Vse zainteresirane kandidate prasimo. da pošljejo ponudbe z življenjepisom na naslov: BSH Hišni aparati, Kadrovska služba, Savinjska cesta 30,3331 Nazarje a^l na elektronski nasiov fne-jobs-sli^bshg.com. Za vse dodatne infomiacije smo vam na voljo na telefonski Številki 03 83 98 304 (Gregore Štefka}. BOSCH ANO SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP «UNrV.DIPL nZIKA Za delo na področju predrazvoja v Oddelku za razvoj in raziskave Za delo na tem področju je potrebno aktivno znanje angleškega ali nemškega Jezika • EL£KrR0TEHNIK£,5m0jNE TEHNIKE. MEHATOONIKE Za delo na področju vzdrževanja in kontrole kakovosti v proizvodnem procesu •SODELAVCEVPROIZVODNjI Za delo v neposredni pnDizvodnji Od kandidatov prfčakujemo pripravljenost na večizmensko delo «STUD^ITEIN DIJAKE Za počitniško delo v juliju in av^stu www.bsh-group.si m NOVI TEDNIK ZA RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka m« \ MBA Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon podjetja Bio Vital in kopanje v celjskem letnem bazenu za 2 osebi 2. oagrada: dve karti za kopanje v bazenu na Rogaški Rivieri 3. - 5. nagrada: bon za obisk Titanium fitnes centra v dvorani Zlatorog v Celju Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19. 3000 Celje do četrtka, 12. junija. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 30. maja. Rešitev nagradne križanke is st. 42 Vodoravno: ASKAR, RTINA, GEORGE. LASTA, DOŽ. OR, ASAM, EDA. PAOK, CAM, NONSENS. PARAPET. IN, AZTEKI, IGALO, STAN. LEV, EGGAR, EOUT, NOLLI> NB, KLETARSTVO. ELDA, AO. ETAT, AG, QA. RGOTINA, RAC, KRT. BIGA, NENNf, TAR, OJE, CNOMA, ODA, NAN. REVA, KOSMAČ, DAN FOOLER. NURMl, TIA, JEAN. LESK. ELSA, ČRTA. Geslo: igralci v filmu Ko žogice pobesnijo. Izid žrebanja I. nagrado - darilni bon podjetja Bio Vital in kopanje v celjskem letnem bazenu za 2 osebi, prejme: Viktorija Ar-zenšek. Podgrad 18 a, 3230 Šentjur. 2. navado • bon za obisk Titanium Htnes centra v dvorani Ziatorog v Celju za 2 osebi, prejme: Sanja Marjanovič, Slake S, 3254 Podčetrtek. 3. - 5. nagrado - kopanje v bazenu na Rogaški Rivieri, prejmejo: Slavko Matešič, Na otoku 9, 3000 Celje; Jane-ta Kol^ek, Kasaze 8, 3301 Petrovče in Stana Simič, Tomšičeva 31, Velenje. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. 1 !- 5-1 3- b 1 1 i A 1 10. u 13 1 14 K a 1 20 1 h a a i» « 27 @r m—ig—s Ime in priimek: Naslov: _ HOROSKOP mm OVEN Onn: Poskusite se iskreno pogovoriti s prijateljem, ki nam je že pred kratkim ponudil po-rriDČpri reševanju ljubezenskih težav. Zaupajte mu težaiv m lahko ste prepričani, daimado-volj izkušenj, da vam bo sveto-val. On: Dosedanje prizadevanje, da bi bili drugačni, kol ste v resnici, se vam 'ni obrestovalo. Nasprotno - več ste izgubUi kot pridobili Poskusite z majhno ukano, saj boste imeli fflto ve-liko večje možnosti. Onnj Strpnejši dialog vam bo pokazal doslej povsem neznano rešitev, ki bo v hipu opravila z vsemi težavami, ki so vas dalj časa mučile. Problem£ je treba reševati s trezno glavo, prec^ Inžje jet Otu Z^jubili se boste na prvi pogled, vendar ne bo vse tako enostavno, kot pričakujete. Saj bodo še dnige priložnosti, morda celo veliko boljše, kot je trenutrm Poskrbite raje za svoje posle. DVOJČKA ^ Ona: Zmanjšajte koliäno popile kave. saj la negativno vpä-vanavaš krvnipritisk. Raje^-prej obiščite zdravnika, id vam bo še edini znnl pravilno svetovati V nasprotnem prirrwru se vam ne obeta nič dobrega. On: Zadel vas bo plaz oät-kov^ ki pa bodo povsem aprn-vičeni. Bolje bo, da se s tem odkrito spoprim£te, saj se lahko sicer vse skupaj še neprimerno bolj zaplete. Nekdo si želi vaše bližine... Ona: Veliko pričakovanje wi5 bo izneverilo, kar vas bo potisnilo v precejšnjo depresijo. Slabo razpoloženje lahko pusti posledice tudi na ljudeh okoli vas. zato ne pozabite, da niso nič krivi za vaše težave. On:-Prijeten nasmeh vam bo dodobra zmešal glavo in kar naenkrat se boste znašU v deve-dh nebesih. Vendar se skušajte čimprej postaviü na realna tla. drugače boste zelo razočarani. Ni vse zlato, kar se sveti! Ona: Naleteli boste na nepričakovane ovire, karvambodab le še več energije in vztrajnosti. lYenutno ste pač v obdobju, ko enostavno ne poznate poraza in vas še tako težke naloge ne rrwrejo ustrašiti. On: Nekdo vas bo z milimi pogledi hitro omehčal in vas petja! na povsem drvga pota. kot ste jih načrtovali. 7b bo sicer čisto zmedlo vaše ustaljene posle, po drugi strani pa vam bo prineslo neslutene avanture. Ona: Če se boste veselili pozno v noč, se to lahko konča lez glavobolom, kar ni prijetno, za-to imejte v vsem pravo mero. Obeta se vam manjši prepir s partnerjem, ki pa se bo hitro spremenil v nekaj povsem drugega. On: Spet ste bili preveč popustljivi in neodločni v trenutku, ko ste imeli možnost, da korenito spremenite svoj tempo življenja. Ljubljenaosebavas bo povabila na prijetno zabavo, zato nikar preveč ne odlašajte. STRELEC OruL Preživeli boste prijetno avanturo, vendar se nikar ne zanašajte na trenutno razmerje. Kakor je priš^. tako bo tudi odšel, vam pa bo ostal prijeten spomin in predvsem dober ter iskren prijatelj. On: Preveč se ukvarjate z zadevami. ki nezaslužijo vašepo-zomosä. Raje premislite, kam boste vlagali svojo energ^o, kajti prav lahko se zgodi, da vam je bo začelo počasi zmanjkovati... KOZOROG Sk Ona: Simpatičen neznanec uam bo dodobra polepšal dol-gpčasen vsakdanjik, zato se ne obirajte. Kdo ve, mogoče pa bo nekd to celo vaš stalen ljubezenski partner - nikoli se ne ve. On: Prijateljica vas bo prosila za pornoč in nasvet glede neke poslovne zadeve, ki ji sama očitno ni kos. precejšnji zasedenosti si boste vzeli nekaj časa in ji pokazali pravo pot, 1b se vam bo Še obrestovalo... LEV VODNAR ^ » Ona: Spet boste v takšnem zagonu, da vas osmf/ erwstav-no ne bodo dohajali, vi pa boste le še bolj pritisnili na plin. KoTiČno boste lahko dokazali, da ste iz pravega fesm, še posebej kar se tiče poslov On: Nikar se ne zanašajte na govorice, ki krožijo, ampak poglej raje v sebe in kaj hitro boste videli pravo resnico. Je Že tako, da se na koncu izkaže, da je človek sam sebi najboljši prijatelj. DEVICA ^ Ona: Kako bi bilo, če bi enkrat pustili skrbi doma in odšli v bolj veselo družbo. Dobro bi bilo za vas in tudi za partnerja' ki že dalj časa pogreša vašo pozornost. Privoščite si divjo zabavo, koristilo vam bo.' On: Uspehi v ljubezni vas bodo povsem omamili in živeli boste samo še visoko v oblakih. Toda nikar ne pozabite na vsakdanje opravke in obveznosti, saj vam daljše sanjarjenje lahko prinese obilico težav Ona: Čeprav vam ne bo šlo povsem tako. kot ste si zamislili, se bo na konai le izkazalo, da ste imeä popolnoma prav. Part-ner vam bo priredil prijetno presenečenje, vi pa mu vrnili na najlepši možni naän. On: Za ta teden bi bilo še najbolje. da bi odšli na dopust. Tako bi se lahko Še najlažje izognili 1'sem neprijetnostim, ki vas čakajo. Če pa se to enostavno ne bo dalo, bodite karseda previdni! Ona: Uspelo vam bo nekaj, kar vam bodo zavidali mnogi prijatelji. Glede neke občutljive poslovne zadeve pa rajši počakajte na u&:>dnejši trenutek, saj se vam sedaj ne piše prav nič dobrega. Darilo! On: Veliki met se vam je po-polrwma posrečil in sedaj počivajte. Če boste prehitro nadaljevali. lahko zgubile tudi to, kar ste dobili sedaj. Zato nikar ne pretiravajte in pustite stva-' rem, naj gredo svojo pot. m _ Močne in spretne celjske novinarke Društvo DO vinarje v Slovenije- Aktiv Celje je v soboto na kegljišču v Sloven-skill Konjicah pripravilo tradicionalno tekmovanje novinarjev severovzhodne Slovenije v kegljanju. Tekmovanje je pokazalo, da premorejo največ moči in spretnosti novinarke s Celjskega. Kol se pravzaprav spodobi, je zlato odličje prikeglja-la predsednica Aktiva Celje Nada Kumer (samostojna novinarka, dopisnica TVS iz Celja), srebrna je bila Neveoka Dobljekar [Radio Slovenija ' Ptuj) in bronasta Mateja Podj^ (marljiva upokojenka NT-RC). Med moškimi je bil vrstni red povsem enak kot lani: prvi je bü Zmago Gom-zi (upokojeni novinar iz Maribora], dnigj Bojan Simič (Panorama Slovenska Bistrica) in tretji Vili Einspieier (Delo - celjsko dopisništvo). MBP Z Im; Nevenka Dobljekar, Nada Kumar in Mateja Podjed Barbara Celjska očarala Prvi ples Barbare Celjske je bil minulo soboto v orgamzaciji istoimenskega rotary kluba pravi družabni zadetek v polno. Tokrat pač ni Šlo zgoij za dobrodelnost (Čeprav tudi to) in za druženje. Šlo je tudi za obujanje zgodbe o Barbari Celjski, ki jo je odigrala Metka Krajnc. Prestol pa ji je zasedla predsednica Andreja Rihter v nekoliko starejši podobi slovite Barbare. Je pa bila, kot poročajo zgodovinski viri, precej bolj čedna od izvirnika- Fotor GREGOR KATlč Na zdravje za zdravje v kuhanju kisle juhe je direktor (v sredini) Mlekarne Celeia Marjan Jakob pustil za sabo vso konkurenco, med dru^m tudi dva župana, laškega Franca ZdolŠka in žalskega Lojzeta Posedela. Župana občin, iz katerih prihaja največ piva (Laško zaradi pivovarne In Ždec zaradi hmelja), sta se skoraj sporekla. kdo je zadolžen za pivo» na koncu pa so skupno nazdravili z bolj zdravim napitkom. Foto: TT Varuha sendvičev in zvoka Znana ljubiteljska ku h urni ca in knjižničarka Mateja Žvižej se je iz varuhinje knjig prelevila v strogo varuhinjo sendvičev. A pozornost ji je speljal stari rokerski in bluzovski maček» izdelovalec ki* tar Brane Mihajlovič Kosta» sicer .vse pogostejši ozvočevalec na različnih prireditvah v Celju. Kolikor pozna* mo Kosto, nista klepetala o knjigah, so biii sendviči in tortice preveč zapeljivi... Foto: KATJUŠA Kadri rastejo Dr. Brane Lobnikar flevo) je nova kadrovska okrepitev Splošne bolnišnice Celje, kjer skrbi za razvoj kadrov in je vajen pogovorov z doktorji. Zato se je zapletel v klepet tudi z dr. Tonetom Kregarjem, ki je doktor zgodovinskih znanosti in dr. za rokem'ol Ker je Kregarja spremljaia tudi družinica, v kateri ima zdaj glavno besedo pogumna, že kar klepetava in nadvse živahna Zara, sklepamo, da je pogovor tekel o »kadrovski rasti.« Foto: KATJUŠA Plesala cel večer Na Barbarinem plesu sta se veselo in z užitkom vrtela tudi celjska knjižničarja, mag. Branko Goropevšek in njegova prijateljica Dragica Mustač. Za Coropevška to ni bil poseben napor, saj vsak dan nabira koodicijo s tekanjem po gradbišču nove knjižni ce. Foto: GREGOR KATIČ PLESKARSTVO FASADERSTVO ^KUGUR l<^^50ve(0va 16 3000 C€UE GSM 041 HI Ttk 0) 490 9Xtt m St.44*6.|umJ2008