Volksbank super depoziti samo v novembru z do 4,6 % p.a. Skupnost Milcovich na Opčinah pred (nasilnim) zaprtjem V VOLKSBANK SUPER DEPOZITI www.volksbank.si V Doberdobu uvajajo nov davek, ker kamnolom ne obratuje več - * i""1 " i* - 1 ÍME*-^^ Elektronski varčevalni račun z odlično obrestno mero in brez vezave! / V VOLKSBANK 14 Več na www.e-obresti.si Po sili razmer znova prosjaki Dušan Udovič Pred vrati je december. Novice, ki pronicajo vjavnost v teh dneh in zadevajo delovanje pomembnih manjšinskih institucij, niso nič prijetne. Govor je o tudi tem, da za konec leta marsikje ne bo mogoče izplačati uslužbencem rednih mesečnih dohodkov. Manjšina je v alarmu, predsednika krovnih pišeta, potujeta in posegata. Ponavlja se zgodba o tem, da so predstavniki naše skupnosti zopet prisiljeni k moledovanju in opozarjanju, ki je lansko leto doživelo kolikor toliko srečno pavzo, predvsem po zaslugi posegov predstavnikov slovenske države. Letos je zamujanje z javnimi prispevki kriva »proceduralna napaka«, ki je, kot kaže, ni lahko takoj popraviti. A tudi če sprejmemo to, imenujmo jo tehnično razlago, se je težko znebiti vtisa, da se naša deželna uprava na problem ne odziva tako, kot bi bilo od nje pričakovati. Slišati je, da so tudi s predujmi komplikacije, pa tudi do nekdanjih garantnih pisem za posojila v bankah ni lahko priti. Tako se lahko zgodi, da bo sezona delovanja slovenskih ustanov in društev bistveno okrnjena, še preden se je sploh dobro začela. K reševanju problema pa medtem gotovo ne prispevajo površni in zavajajoči članki, kakršnega je v zadnji številki objavil tednik L'Espresso, iz katerega si nekdo lahko ustvari vtis, da so državni prispevki za manjšine potrata javnega denarja in ne izpolnjevanje zakonskih obveznosti države. Če na tako raven zdrsne ugleden tednik, si lahko predstavljamo, kaj šele lahko tvegamo pri drugih. Kakorkoli, resna informacija si česa takega enostavno ne bi smela dovoliti. SREDA, 30. NOVEMBRA 2011 Št. 283 (20.298) leto LXVII. PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € RIM - Po neuradnih podatkih iz krogov vladnih tehnikov V pripravi manever za 20 milijard evrov Monti: »Naše delovanje po popolnoma prozorno« opčine - V ponedeljek slovesnost v Prosvetnem domu Svečano obeležili 40-letnico vaškega spomenika padlim OPČINE - V Prosvetnem domu na Opčinah so v ponedeljek svečano obeležili štiridesetletnico otvoritve vaškega spomenika padlim v narodnoosvobodilni borbi. Bila je to nekoliko neobičajna proslava, na kateri so mladim simbolično predali nalogo negovanja vrednot, ki so naše prednike vodile v odporu proti fašističnemu zatiranju, zato so levji delež na proslavi imeli mladi - učenci Osnovne šole Franceta Bevka in dijaki Nižje srednje šole Srečka Kosovela, spregovorila pa sta tudi načrtovalec spomenika arh. Mitja Race in umetnik Klavdij Palčič, ki je izdelal železno skulpturo. Na 10. strani RIM - RIM - Medtem ko so včeraj novi člani vlade, podtajniki in podmini-stri, na Kvirinalu prisegali pri predsedniku republike Giorgiu Napolitanu, je v javnost pronicnilo več vesti o ukrepih, ki jih pripravlja Montijeva vlada. Govor je o takojšnjem manevru dvajsetih milijard evrov, zato da bi vlada izenačila bilanco v letu 2013. Manever naj bi po ocenah tehnikov bil potreben ob napovedi, da se bo BDP znižal za 0,5 odstotka. Drugi podatek, ki je prišel v javnost, zadeva reformo pokojnin parlamentarcev, ki sta jo napovedala predsednika senata Renato Schi-fani in poslanske zbornice Gianfranco Fini po srečanju z ministrico Elso Fornero. Na 5. strani Pavšič in Štoka pisala Mariu Montiju Na 3. strani Trst: dva okužena z virusom Hiv na mesec Na 6. strani Marij Maver o svojih letih pri Mladiki Na 12. strani Pecol dei lupi, kmalu ekspertiza Na 16.strani Imenovanje davčnega sveta sporno Na 15. strani Zahteve sindikata za družbo Alutec Na 7. strani benečija - Dvojezično šolstvo Za delovanje potreben celovit pravni okvir Ml trst - Podpis sporazuma med SDGZ in Confcommerciom Na tržaškem sedežu SDGZ tudi center storitev za podjetja TRST - Tržaško stanovsko združenje Confcommercio in Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) združujeta moči, da bi čim bolj učinkovito podpirala podjetja. Predsednika SDGZ Niko Tenze in Confcommercia Antonio Paoletti sta včeraj na sedežu organizacije tržaških trgovcev podpisala sporazum o odprtju okenca Centra za tehnično pomoč podjetjem - CAT Terziaria Trieste, ki bo na sedežu SDGZ v Trstu. Center bo namenjen v prvi vrsti članom krovne organizacije slovenskih gospodarstvenikov v Italiji in jim bo zagotavljal bogato ponudbo storitev na področju usposabljanja, birokracije in pridobivanja financiranj. Na 4. strani 2 Sreda, 30. novembra 2011 ALPE-JADRAN / energetika - Kritično stališče o energetskem načrtu sosednje države WWF: Protislovno stališče Slovenije o uplinjevalnikih Naravovarstveniki odločno nasprotujejo razširitvi krške nuklearke TRST - Svetovni sklad za naravo- WWF (sekcija za Furlanijo-Julijsko krajino) je zelo kritično ocenil energetski plan Slovenije, ki je v Furlaniji-Julijski krajini predmet čezmejne presoje. Naravovarstvena organizacija je zelo kritična do možnosti gradnje drugega reaktorja v jedrski centrali Krško (NEK), kritična pa je tudi do slovenskih stališč glede plinskih terminalov in jedrskih elektrarn na območju Soče. Če se bo Slovenija slučajno odločila za »okrepitev« krške nuklearke bi bilo to po mnenju WWF v kričečem nasprotju z evropsko usmeritvijo na tem področju. Nemčija in Švica, ki sta bili znani kot »atomski državi«, bosta postopoma zaprli svoje nuklearke, kar naj bi naredila celo Francija, ki ima na svojem ozemlju več deset jedrskih central. V primeru gradnje drugega reaktorja bi Slovenija po mnenju WWF šla po poti držav nekdanjega slovenskega bloka, kot sta Romunija in Poljska. Območje Žavelj, kjer načrtujejo kopenski plinski terminal kroma Slovenija načelno nasprotuje gradnji uplinjevalnikov v bližnji soseščini (posebno na Tržaškem), v svojem razvojnem energetskem načrtu pa se zavzema za povezave (očitno za plinovode) s terminali v regiji, piše v stališču WWF. Po mnenju naravo-varstvenikov gre za protislovno stališče, saj dejansko ne moreš načrtovati povezav z uplinjevalniki, ki jim nasprotuješ. Pri tem WWF omenja načrtovane plinske terminale v Žavljah pri Trstu, sredi Tržaškega zaliva in na hrvaškem otoku Krk. Deželna sekcija WWF za Furlanijo-Julijsko krajino tudi kritično ocenjuje slovenske plane za gradnjo novih električnih central na Soči. Italijanski naravovarstveniki tudi opozarjajo, da je Slovenija poslala Italiji in Furlaniji-Julijski krajini vse strokovno gradivo v angleščini, z izjemo dveh krajših obnov v italijanskem jeziku. WWF na koncu upa in računa, da bo nova slovenska vlada, ki bo izvoljena po nedeljskih volitvah, radikalno spremenila energetski načrt dosedanje Pahorjeve vlade. slovenija - V Ljubljani, Celju in Kopru Policija v povezavi z gospodarskim kriminalomn opravila več hišnih preiskav in priprla dva osumljenca CELJE - Slovenski Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je včeraj preiskoval sume gospodarskih kaznivih dejanj, in sicer zlorabe položaja ali pravic. Hišne preiskave so opravili na območju policijskih uprav Ljubljana, Koper in Celje. S kaznivimi dejanji naj bi nastalo za 5,5 milijona evrov škode. Dvema osumljenima so tudi odvzeli prostost. Po neuradnih informacijah Financ naj bi pridržali nekdanjega direktorja Tuš Holdinga Aleksandra Svetelška in Zdenka Pavčka iz Viator & Vektorja, česar na policiji za STA niso želeli komentirati. Svetelšek je potrdil, da so ga zjutraj na domu obiskali kriminalisti NPU in mu med krajšo preiskavo zasegli notesnik ter se poslovili. "Predmet preiskave so postopki, v katerih sem deloval zakonito in transpa-rentno ter v nikogaršnjo škodo," je sporočil in dodal, da še naprej opravlja redne delovne obveznosti. V Tušu in Viator & Vektorju naj bi po pisanju spletnih izdaj Dela in Financ potekale tudi preiskave. Kot so pojasnili v Tuš Holdingu, so se kriminalisti v okviru širše preiskave za pomoč pri zbiranju dokaznega gradiva obrnili na Engrotuš. Osumljenci niso odgovorne osebe podjetja niti podjetje samo, so dejali in dodali, da bodo preiskovalcem omogočili vpogled v želene dokumente in z njimi sodelovali še naprej, če bo to treba. Kot so naknadno sporočili z Generalne policijske uprave, kriminalistično preiskavo, ki poteka že več kot pol leta, usmerja specializirano državno tožilstvo pri Vrhovnem državnem tožilstvu RS. Preiskujejo več sumov storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic, za kar je po kazenskem zakoniku zagrožena kazen do osmih let zapora. Materialna škoda oziroma protipravna premoženjska korist, nastala s kaznivimi dejanji, po dosedanjih ugotovitvah znaša nekaj več kot 5,5 milijona evrov. Pri izvedbi hišnih preiskav, ki so potekale včeraj od 6. ure dalje, je sodelovalo večje število preiskovalcev NPU, katerim so pomagali kriminalisti celjske in ljubljanske policijske uprave. Na podlagi odredb sodišča so opravili sedem sklopov hišnih preiskav v zasebnih prostorih in poslovnih prostorih gospodarskih družb. Zamaskirana moška v Šiški oropala trgovino in tako hudo poškodovala uslužbenca, da je ta kasneje umrl LJUBLJANA - V ponedeljek zvečer sta zamaskirana moška oropala zlatarno na Vodnikovi cesti v Šiški v Ljubljani, pri tem pa tako hudo poškodovala 59-letnega uslužbenca, da je ta ponoči umrl v bolnišnici, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana. Po doslej zbranih podatkih sta storilca mlajša moška, vitke postave, oblečena v jeans hlače in temni jakni. Kot so na ljubljanski policijski upravi še pojasnili za STA, sta moška po ropu pobegnila v smeri Celovške ceste. Policisti so včeraj še vedno pregledovali kraj ropa in zbirali obvestila, zato podrobnejših informacij o dogajanju med ropom in količini odtujenega blaga še niso posredovali. Ljubljanski policisti so bili o ropu zlatarne v Šiški obveščeni v ponedeljek malo pred 19. uro. ROP FESR 2007-2013 REGIONALNI CIU KONKURENČNOST IN ZAPOSLOVANJE_ Furlanija Julijska krajina V okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov ROP FESR 2007-2013 cilj »Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje« je v Uradnem listu Dežele FJK (BUR) št. 48 z dne 30. novembra 2011 objavljen razpis za rabo geotermalne energije iz poznanih podzemnih ležišč geotermalne vode, ki se nahajajo na največ 700 metrih globine. Specifični cilj ukrepa je spodbujanje okoljsko sprejemljive in trajnostne gospodarske rasti, povezane s proizvodnimi sistemi, operativni cilj pa spodbujanje energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije. Sredstva ROP FESR 2007-2013, razpoložljiva za dodelitev financiranj, znašajo skupaj 783.912,05 evrov. Upravičenci, ki lahko vložijo prošnjo za financiranje, so izključno Občine, Pokrajine in Gorske skupnosti Dežele Furlanije Julijske krajine. Projekti, upravičeni do financiranj, so tisti, ki predvidevajo izgradnjo struktur in infrastruktur za rabo geotermalne energije iz poznanih podzemnih ležišč geotermalne vode na največ 700 metrih globine, in sicer za namene, povezane s klimatizacijo prostorov, proizvodnjo sanitarne tople vode in tehnološkimi aplikacijami, kar zajema tudi gradnjo novih in dopolnjevanje obstoječih omrežij za daljinsko ogrevanje. Za podrobnejše informacije, prosimo, preberite razpis. Prošnje za prispevke je treba vložiti najpozneje do 30. januarja 2012. infoFESR 1 NALOŽBA V NASO PRIHODNOST Unione Europea FESR Ministero dello Sviluppo Economico REGIQNE AUTONOMA FRiyLI VÉNEZIA GIUUA Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani www.regione.fvg.it v sekciji namenjeni ROP FESR (dostopna preko bannerja na vstopni strani). / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 30. novembra 2011 3 trst - Pavšič in Štoka pisala predsedniku nove italijanske vlade Poziv Montiju za rešitev finančnih težav manjšine V pismu tudi o zaščitnem zakonu in o zamudah pri sklicu omizja med vlado in manjšino TRST - Predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji - Rudi Pavšič za SKGZ in Drago Štoka za SSO - sta pisala novemu predsedniku italijanske vlade Ma-riu Montiju in mu zaželela čim bolj uspešno sicer strmo pot, ki jo je ubral skupaj s svojimi kolegi v vladi. »Prav v tem posebnem obdobju, ki ga preživlja naša država, vas želiva seznaniti tudi s problemi, ki zadevajo slovensko manjšino v Furlaniji- Julijski krajini,« pišeta Štoka in Pavšič. Slovenska manjšina v Italiji je zaščitena tudi v 6. členu italijanske ustave, po statutu Dežele Furlanije Julijske krajine (3. člen) in z normami in predpisi mednarodnih sporazumov, ki jih je podpisala italijanska vlada v povojnem času. Tu se predsednika nanašata posebno na Londonski memorandum (1954) in Osimske sporazume (1975) ter na druge veljavne mednarodne konvencije v zvezi s pravno in politično zaščito jezikovnih in etničnih manjšin, ki neposredno zadevajo evropsko realnost. Slovenska manjšina v Italiji je leta 2001 dosegla po dolgih desetletjih priča- Mario Monti kovanj in političnih prizadevanj zaščitni zakon, ki je prav 23. februarja slavil desetletnico sprejetja. V tem desetletju so bili storjeni nekateri pomembni koraki v spoštovanju predvidenih zakonskih norm, drugi še čakajo na pravilno in objektivno uresničitev ne samo na kulturnem, temveč tudi na socialnem in političnem področju. »Vse to pa se lahko izjalovi zaradi Rudi Pavšič proceduralne težave, ki onemogoča popolno izplačilo finančnih prispevkov, predvidenih po 16. členu zaščitnega zakona za leto 2011. Rešitev tega problema je bila zagotovljena tudi na dvostranskih srečanjih z najvišjimi institucionalnimi predstavniki Republike Slovenije. Upamo, da boste znali, tudi v vlogi ministra za finance in gospodarstvo, rešiti ta problem, ki je pogla- Drago Štoka vitnega pomena za slovensko manjšino v Italiji,« sta v pismu Montiju še zapisala Pav-šič in Štoka. Zato da bi se lotili in rešili številna vprašanja, ki zadevajo izvajanje zaščitnega zakona voditelja SKGZ in SSO pričakujeta, da bo sklicano delovno omizje vla-da-slovenska manjšina, ki ga je prejšnja vlada načrtovala za oktober. šolstvo - Deželna komisija za slovenske šole Novi dvojezični šoli v Bardu in Tipani Soglasna podpora predlogu občinskih svetov - Potreben celovit pravni okvir za delovanje dvojezičnega šolstva na Videmskem v- hrvaška - Anketa Za članstvo v EU ponovno nad 60% državljanov .eu klikni in izrazi svoje mnenje Se boste Slovenci v Italiji udeležili parlamentarnih volitev v Sloveniji? O Da Q © Ne Ne, ker nimam slovenskega državljanstva £ Ne, ker ne volim niti v Italiji TRST - Deželna komisija za slovenske šole, ki se je sestala v ponedeljek, 28. novembra v Trstu, je med drugim obravnavala predlog ustanovitve novih dvojezičnih šol v videmski pokrajini, in sicer v Bardu in Tipani v Terski dolini. Predsednik komisije Tomaž Simčič, ki vodi deželni urad za slovenske šole, je najprej poročal o predlogu občinskih svetov iz Tipane in Barda o ustanovitvi šol z dvojezičnim, slovensko-italijanskim poukom. Gre za šoli, ki sta trenutno del Večstopenjskega ravnateljstva s sedežem v Čenti, obe pa sestavljajo po ena sekcija otroškega vrtca in dva kombinirana razreda osnovne šole s celodnevnim poukom. Občini Tipana in Bardo predlagata, naj se omenjeni šoli postopoma iz enojezičnih spremenita v dvojezični s slovensko-italijanskim poukom. Na ta način naj bi izpolnili tudi zakonsko zahtevo, da se nove dvojezične šole lahko ustanovijo brez "novih ali višjih stroškov, ki bi bremenili državni proračun, kot predvideva zaščitni zakon. Deželna komisija za slovenske šole je soglasno podprla predlog in pooblastila predsednika, da ga posreduje pristojnim upravam. Komisija je tudi pozvala Ministrstvo za šolstvo, naj izda ukrepe za delovanje omenjenih šol in naj jih predhodno predloži v presojo Komisiji v smislu 12. člena zaščitnega zakona. Komisija je tudi izrazila mnenje, da Dvojezično šolstvo na Videmskem (na arhivskem posnetku eden od razredov na starem sedežu dvojezične šole v Špetru, ki še čaka na obnovo) potrebuje celovit pravni okvir nm je treba v okviru teh ukrepov izdelati celovit pravni okvir za delovanje dvojezičnega šolstva na Videmskem, vključno s špetrsko dvojezično šolo. Določiti bo treba tudi jasna pravila za zaposlovanje vodilnega, učnega in neučnega osebja na šolah z dvojezičnim poukom v videmski pokrajini. Zajamčiti bo treba ustanovitev posebnih pokrajinskih in zavodskih lestvic v tej pokrajini, ki naj bodo namenjene osebju z znanjem slovenskega jezika, v tem okviru pa bo po mnenju Komisije sicer treba ohraniti možnost, da se te šole poslužujejo lestvic sosednjih pokrajin, vendar le v primeru, da na lestvicah videmske pokrajine ni dovolj usposobljenih kandidatov. (NM) ZAGREB - Podpora članstvu Hrvaške v EU je novembra zrasla na 61 odstotkov, kar je štiri odstotke več kot oktobra, so pokazali rezultati raziskave, ki jo je za hrvaško zunanje ministrstvo izvedla agencija Ipsos Puls. Vstopu v EU nasprotuje 32 odstotkov hrvaških državljanov, sedem odstotkov je neodločenih. V raziskavi je sodelovalo tisoč vprašanih. Pred sklenitvijo pogajanj z EU junija letos je približno polovica Hrvatov podpirala članstvo države v uniji. Novembra je bilo tudi več tistih, ki so napovedali, da se bodo udeležili referenduma o članstvu. V Ipsos Pulsu so ugotovili, da se bo 84 odstotkov volivcev udeležilo referenduma, 13 odstotkov jih tega ne bo storilo, trije odstotki vprašanih pa so še neodločeni. Zvišanje podpore je nepričakovano, ker je bilo bolj verjetno, da bo zaradi krize v EU podpora nekoliko nižja. Podpora članstvu Hrvaške v EU zelo niha. V lanski novembrski raziskavi Ipsos Pulsa ga je podpiralo 64 odstotkov, nasprotnikov pa je bilo 29 odstotkov. Takrat je bila manj kot polovica vprašanih odločenih, da se bodo udeležili referenduma, medtem ko jih je 26 odstotkov odgovorilo, da verjetno ne bodo šli na volišča. gorica Kmalu start Jadransko Jonske makroregije GORICA - Italija, Slovenija, Grčija, Hrvaška, Bosna-Her-cegovina, Srbija, Črna gora in Albanija naj bi čez tri leta uradno ustanovile Jadransko-Jonsko makro regijo. To je na včerajšnjem strokovnem posvetu, ki je bil posvečen projektu Evropske skupine ozemeljskega sodelovanja (Gect), napovedal zastopnik italijanskega zunanjega ministrstva Marco Riccardo Rusco-ni. Goriškega srečanja se je udeležil tudi deželni odbornik Fur-lanije-Julijske krajine Elio De Anna, ki je izpostavil »središčno« vlogo naše dežele (skupno z Venetom in avstrijsko Koroško) pri tem projektu, v katerem pa ni Avstrije. Svet Evropske unije je dejansko že prižgal zeleno luč za to novo makro regijo, ki mora še doživeti formalne pristanke posameznih držav oziroma njihovih vlad. Rusconi je povedal, da bo Trst prihodnjega februarja gostil prvo neformalno pobudo v sklopu makro regije, ki bo posvečena infrastrukturam, prevozom, prometnicam in varstvu v plovnem sektorju. De Anna je še kar optimistično razpoložen nad novim projektom, v sklopu katerega je večkrat omenil sodelovanje med FJK, Venetom in Koroško, ki naj bi ustvarili neke vrste »železno os« v sklopu makro regije. De Anna je pri tem nekoliko spregledal aktivno vlogo, ki so jo pri oblikovanju Ja-dransko-Jonske makro regije imele preostale jadranske italijanske dežele, kot so Emilija-Romagna, Marke in Apulija. Nova makro regija predstavlja v vsakem primeru še kar velik strateški zasuk v mednarodnih odnosih Furlanije-Julijske krajine, ki se je očitno dokončno odpovedala evroregiji s Koroško, Slovenijo in Istrsko županijo, ki jo je svoj čas zagovarjal Riccar-do Illy. Ta načrt, ki v resnici ni nikoli zaživel, je potem propadel tudi zaradi spremenjenih razmer na mednarodnem prizorišču. Tondo računa na sklep o zmanjšanju svetnikov RIM - Predsednik Furlani-je-Julijske krajine Renzo Tondo je predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija opozoril na deželni zakon o zmanjšanju števila deželnih svetnikov FJK. Po novem naj bi naj bi bil en deželni svetnik izraz 25 tisoč volivcev, danes pa odraža 20 tisoč volivcev. Za zmanjšanje števila deželnih svetnikov je potreben ustavni zakon, ki ga mora rimski parlament odobriti v dvojnem branju, ob pomanjkanju dvotretjinske večine pa je zakon lahko tudi podvržen ljudskemu referendumu. 4 Sreda, 30. novembra 2011 GOSPODARSTVO stanovske organizacije - Predsednika Tenze in Paoletti podpisala sporazum SDGZ in Confcommercio ■ • • v« ■ • - • skupaj pri pomoči podjetjem Okence centra CATza slovenske podjetnike na sedežu SDGZ v Ul. Cicerone v Trstu TRST - Tržaško stanovsko združenje Confcommercio in Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) združujeta moči, da bi čim bolj učinkovito podpirala podjetja. Predsednika SDGZ Niko Tenze in Confcommercia Antonio Paoletti sta včeraj na sedežu organizacije tržaških trgovcev podpisala sporazum o odprtju okenca Centra za tehnično pomoč podjetjem - CAT Terziaria Trieste na sedežu SDGZ v Ul. Cicerone 8 v Trstu. Center bo namenjen v prvi vrsti članom krovne organizacije oziroma slovenskim podjetnikom v Italijih. Kot sta poudarila oba predsednika, se sporazum odziva po eni strani na potrebo po zagotavljanju ustrezne in kvalificirane podpore podjetjem, po drugi pa omogoča ustvarjanje sistema. Z vzpostavljanjem sinergij in sistemskim pristopom do potreb podjetij bosta organizaciji lahko povečali ponudbo svojih storitev na področju zagotavljanja informacij, pomoči in svetovanja o instrumentih, zakonskih dolžnostih, priložnostih in uporabnih finančnih virih. Med predstavitvijo - ki so se je poleg obeh predsednikov udeležili za SDGZ še direktor Andrej Šik in predsednik sekcije za trgovino na drobno Ervin Mezgec, za Confcommercio pa direktor Pietro Farina in poddirektorica Patrizia Verde - je bilo poudarjeno, da bo okence ponujalo svetovanje za vsa interesna področja podjetij, sicer v skladu z določbami in pristojnostmi, ki jih deželni zakon dodeljuje centrom CAT. Svetovalci bodo strokovnjaki, obravnavane teme pa gredo od usposabljanja, tehnoloških in organizacijskih posodobitev do vprašanj, ki zadevajo ekonomsko in finančno upravljanje podjetja. Okence bo tudi referenčna točka za izvajanje izobraževalnih procesov za pridobitev kvalifikacij za ustanovitev podjetja (prodaja in upravljanje s hrano, dejavnost nepremičninskih posrednikov in trgovskih zastopnikov). Med najbolj pomembnimi aktivnostmi v korist podjetij so tudi priprava dokumentacije in vodenje postopkov za pridobivanje nepovratnih prispevkov oz. subvencij po členu št. 100. V letih 2009, 2010 in 2011 je 97, 75 oz. 66 podjetij v tržaški pokrajini prejelo financiranja v višini 420.000, 226.000 oz. 353.000 evrov, skupaj torej v treh letih milijonov evrov. Okence bo povrhu lahko organiziralo seminarje, srečanja in usposabljanja ter zagotavljalo stalno komunikacijo s podjetji o zakonskih novostih, predpisih in priložnostih, ki so v njihovem interesu. generali Priznanje odgovornosti do okolja in ljudi TRST - Delnica družba Generali je bila uvrščena v sestavo indeksa STOXX Europe Sustainability, potrjena pa je bila tudi v sestavi indeksa FTSE4Good Index. Uvrstitev v ta indeksa je priznanje za »močna prizadevanja skupine Gruppo Generali na področju vzdržnosti, ta prizadevanja pa so se v novejšem času osredotočila na okoljske vidike in na spoštovanje človekovih pravic,« so zapisali v sporočilu krilatega leva. STOXX Europe Sustainability je izbor družb, sicer uvrščenih v STOXX Europe 600, selekcioniranih na osnovi okoljskih, socialnih in upravljalskih kriterijev. FTSE4Good Index pa sestavljajo delnice družb globalnih indeksov skupine FTS Group, izbranih na osnovi univerzalno priznanih standardov podjetniške odgovornosti. Za vključitev mora družbe oceniti neodvisna agencija, in to na osnovi zelo strogih socialnih in okoljskih kriterijev. Predsednika Niko Tenze in Antonio Paoletti s sodelavci po podpisu sporazuma kroma obračuni - Skupščina delničarjev deželne finančne družbe Kljub negativnim učinkom krize Friulia ohranja in širi svoje poslanstvo finance S&P potrdila kreditno oceno Dežele FJK TRST - Agencija Standard & Poor's je Deželi Furlaniji-Julijski krajini potrdila dolgoročno oceno kreditne sposobnosti A, izgledi pa ostajajo negativni kot doslej. Dolgoročni rating Dežele FJK je v skladu z dolgoročno oceno države Italije, ki je prav tako A z negativnim izgledom. Dežela namreč ne more imeti boljše ocene od države, ker po oceni S&P povezave med centralno in deželno institucijo ne omogočajo, da bi imela dežela višji rating od države. V zameno pa je agencija naši deželi prisodila »indikativno kreditno pohvalo« na ravni aa. Ta sloni na prednostih kreditnega profila naše dežele, ki ga odlikuje »zelo solidna likvidnost, zmeren finančni dolg in ustrezno uravnovešen okvir medinsti-tucionalnih odnosov«, je zapisano v poročilu S&P. Predsednik Dežele FJK Renzo Tondo je potrditev kreditne ocene komentiral z ugotovitvijo, da ta »izraža pravilnost in ustreznost sistema in odločitev deželne uprave«. TRST - Deželni finančni družbi Friulia smo zaupali točno določen mandat: da naj bo vse bližja našim majhnim in srednjim podjetjem, ki so ogrodje gospodarskega sistema Furlanije-Julijske krajine. Danes z zadovoljstvom ugotavljamo, da je Friulia v polni meri uresničila pričakovanja deželne uprave,« je dejal predsednik FJK Renzo Tondo na včerajšnji skupščini delničarjev finančne družbe v Trstu. Udeležil se je je kot predstavnik večinskega delničarja, Dežele FJK, na dnevnem redu pa je bila razprava o poslovnem obračunu finančne družbe za obdobje 2010-2011. »Pred več kot 40 leti so imeli deželni upravitelji izredno intuicijo, ko so se odločili dati podjetjem v FJK na voljo instrument, kot je Friulia. Toda danes, v razmerah najhujše gospodarske krize po zadnji vojni in glede na potrebo po drugi rekonstrukciji dežele, je treba naše institucije reformirati, da bi bile bolj sodobne in učinkovite,« je dejal Tondo in nakazal novo vlogo, ki jo je njegova uprava določila za finančno družbo. Iz holdinga se bo Friulia morala spremeniti v motor, ki bo poganjal deželno gospodarstvo in še posebej majhna in srednja podjetja. Bilančni podatki, ki jih je nanizal predsednik Friulie Edi Snaidero s pomočjo generalnega direktorja Gianmarca Zanc-hette, gredo ravno v to smer, kot je na koncu skupščine potrdil sam Tondo. EVRO 1.3336 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 29. novembra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 29.11. 28.11. ameriški dolar 1,3336 1,3348 japonski jen 103,82 103,82 kitajski juan 8,4778 8,5215 ruski rubel 41,8100 41,7500 indijska rupija 69,4210 69,4560 danska krona 7,4377 7,4375 britanski funt 0,85365 0,85820 švedska krona 9,2195 9,2597 norveška krona 7,8495 7,8355 češka krona 25,548 25,757 švicarski frank 1,2282 1,2309 madžarski forint 309,08 308,91 poljski zlot 4,5270 4,5153 kanadski dolar 1,3717 1,3802 avstralski dolar 1,3332 1,3435 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3518 4,3660 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6980 0,6970 braziljski real 2,4621 2,4877 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4692 2,4817 hrvaška kuna 7,5010 7,4985 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 29. novembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,25944 0,51806 0,73417 0,03000 0,05000 0,09750 1,197 1,475 1,705 ZLATO (999,99 %%) za kg 41.422,71 € +219,28 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 29. novembra 2011 Predsednik Dežele FJK Renzo Tondo na včerašnji skupščini delničarjev Friulie dežela fjk »Težo« Friulie v deželnem gospodarstvu najbolje ponazarja podatek, da ima finančna družba kapitalske udeležbe v 94 družbah, od tega v 80 majhnih in srednjih (85-odstotni delež), katerih skupni prihodki dosegajo 2,6 milijarde evrov, zaposlujejo pa 15.000 delovnih moči, kar je skoraj 10 odstotkov vse v industriji zaposlene delovne sile v FJK. V poslovnem obdobju 2010-2011 (kapitalske udeležbe in naložbe) je Friulia izvedla 33 operacij v skupni vrednosti 176 milijonov evrov, če pa upoštevamo vse instrumente, ki jih ima Friulia na voljo za pomoč podjetjem, je bilo ukrepov 206 za skupno vrednost 277 milijonov evrov. Poslovni obračun deželne finančne družbe pa se seveda ni mogel izogniti učinkom gospodarske in finančne krize, saj se je nižjim dividendam par-ticipiranih družb, kot sta Autovie Vente in Finest, pridružilo še razvrednotenje nekaterih naložb, kot npr. v agenciji Promotur. Dobiček pred davki je tako znašal tri milijone evrov, vendar so razvrednotenja (Promotur -10,7 milijona) na koncu povzročila negativen rezultat poslovanja za 10,4 milijona evrov. Promotur je v fazi izhoda iz skupine Friulia, saj je deželni odbor priznal, da ta agencija izvaja službo javnega interesa in je zato ni mogoče uvrščati med dobičkonosna podjetja. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,76 IMTTTDCI IDDDA (171 -4,76 +1 43 KRKA 1 1 IKA KOPER 49,50 -0,38 -1 23 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 8,00 170,50 15760 -1,16 -1 50 TELEKOM SLOVENIJE 64,80 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 15,51 AERODROM LJUBLJANA 11,50 DELO PRODAJA 21,00 rrm A« m +4,45 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 16,00 211 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,30 +0,48 -9,11 KOMPAS MTS NIKA 3,00 6,00 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVALNICA SAVA PO7AVAROVALNICA SAVA 11,20 515 -5,72 PROBANKA SAI MS IIMRI IANA 10,22 250 10 -- SALMS, L_IUD!__IANA SAVA TERME ČATEŽ 17,00 179 00 -- TERME ČATEŽ ŽITO 7AVAROVALNICA TRIGLAV 91,00 11,04 -4,21 +0,36 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 29. novembra 2011 +°,33 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,749 72,70 1094 -0,13 +3,71 +1 39 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 0,827 0241 +1,41 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,258 0 8145 -1,15 -0,46 -0 18 EDISON ENEL ENI 3,02 1512 +1,48 FIAT FINMECCANICA 3,598 -0,66 +0,17 FINMECCANICA GENERALI IFIL 2,992 12,01 +1,35 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,157 10 70 +0,17 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,09 -1,74 +1,83 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,064 4,45 1 45 +2,79 -2,33 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,75 +0,83 +1,58 +1 06 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,57 31,26 -1,23 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,34 4,506 +0,60 -0,97 TENARIS TERNA 0,81 13,11 +1,12 +3,23 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,568 0,0408 +1,10 +8,80 UNICREDIT 2,826 0,75 +0,07 -0,99 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 99,45 $ 1,26 IZBRANI BORZNI INDEKSI 29. novembra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 607,44 -1,50 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.721,66 -1,30 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C B^/ir^ 885,00 1.860,64 ylûû IZ. +0,05 -1,05 _n An lisica i j, uojyiou -r SRX, Beograd - - BICY Ç^^i^wz-v QÛ1 cn un -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.997,99 +1,09 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.582,69 2.213,94 +0,52 -0,46 S&P 500, New York 1.197,87 +0,45 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.132,34 5.799,91 5.337,00 +3,15 +0,95 +0,46 CAC 40, Pariz 3.026,76 +0,46 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.768,00 843,40 2.234,17 +0,24 -1,85 +0,56 Nikkei, Tokio 8.477,82 +2,30 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.688,10 18.256,20 2.412,39 -0,23 +1,21 +1,23 Sensex, Mubaj 16.008,34 -0,98 / ITALIJA Torek, 29. novembra 2011 5 rim - V okviru ukrepov, ki jih pripravlja Montijeva vlada Pred vrati je nov vladni manever za 20 milijard evrov Za parlamentarce z novim letom izračunavanje pokojnin kot za druge uslužbence RIM - Medtem ko so včeraj novi člani vlade, podtajniki in podministri, na Kvirinalu prisegali pri predsedniku republike Giorgiu Napolitanu, je v javnost pronicnilo več vesti o ukrepih, ki jih pripravlja Montijeva vlada. Govor je o takojšnjem manevru dvajsetih milijard evrov, zato da bi vlada izenačila bilanco v letu 2013. Manever naj bi po ocenah tehnikov bil potreben ob napovedi, da se bo BDP znižal za 0,5 odstotka. Drugi podatek, ki je prišel v javnost, zadeva pokojnine parlamentarcev, za katere sta predsednika Senata Renato Schifani in poslanske zbornice Gian-franco Fini napovedala, da se bodo že s prvim januarjem prihodnjega leta izračunavale s podobnim sistemom, kot velja to za druge kategorije delavcev in uslužbencev. Schifani in Fini sta reformo napovedala po včerajšnjem srečanju z ministrico za delo Elso Fornero. Nadalje je v vladnih krogih govor o tem, da bi za leto 2012 ukinili prilagajanje pokojnin stopnji inflacije, minimalni prag delovne dobe za upokojitev pa naj bi se zvišal na 40 let dela, ne glede na anagrafske podatke. Ob katerikoli starostni dobi pa bi lahko odšli v pokoj tisti uslužbenci, ki bi zbrali 42 dp 43 let delovne dobe. Kot povedano gre za neuradne podatke, ki pa prihajajo iz krogov vladnih tehnikov, ki se ukvarjajo z načrtovanjem svežnja varčevalnih ukrepov. Medtem je iz podatkov zavoda Istat razvidno, da je bil v mesecu oktobru indeks rasti plač enak kot mesec prej, palače pa so narasle za 1,7 odstotka glede na oktober lanskega leta. Zavod navaja tudi zaskrbljujoč podatek o vedno večji razliki med rastjo plač (+1,7 %) in stopnjo infalcije (+3,4%), kar je najvišja stopnja od leta 1997. POleg tega izstopajo podatki o zapadlosti delovnih pogodb. Od skupno 47 delovnih pogodbah raznih sektorjev jih je 31 v pričakovanju obnovitve, zamude pa dosegajo skoraj dve leti. Občutna »shujševalna kura« čaka tudi javno radiotelevizijsko ustanovo. Upravni svet Rai je soglasno odobril sveženj izrednih ukrepov, ki jih je predlagala generalna direktorica Roberta Lei. Gre za skupaj 85 milijonov evrov stroškov, ki jih bodo prihranili na različne načine. Govor je tudi o ukinitvi ali redimenzio-niranju številnih redakcij v tujini. Tako naj bi med drugim zaprli dopisništva v Madridu, Nairobiju, Buenos Airesu in New Dehiju, od sedanjih 26 dopisnikov iz tujine naj bi jih ostalo manj kot 15. finančni trgi Nov rekord v donosnosti obveznic RIM - Močno zadolžena Italija je na finančnih trgih včeraj zbrala 7,5 milijarde evrov, vendar je morala pristati na precej višje obrestne mere. Obresti na triletne obveznice so dosegle 7,89 odstotka, potem ko so na podobni avkciji konec oktobra znašale 4,93 odstotka. Cena zadolževanja je dosegla najvišjo raven od prevzema evra. Italija je na treh avkcijah skupaj zbrala 7,5 milijarde evrov, kar je skoraj zadostilo njenim pričakovanjem, da bo zbrala od 5,5 do osem milijard evrov svežega denarja. Obveznice bodo dospele leta 2014, 2020 in 2022. Obresti na obveznice do leta 2020 so se povzpele na 7,28 odstotka, potem ko so se sredi septembra ustavile pri 5,47 odstotka, obresti na obveznice do leta 2022 so se z oktobrskih 6,06 zvišale na 7,56 odstotka. Povpraševanje je bilo v primerjavi z minulimi avkcijami tokrat višje pri vseh treh kategorijah. vlada - Nov minister, namestniki in podtajniki včeraj prisegli Monti: delovali bomo z absolutno prozornostjo Monti je s širokim nasmehom sprejel svojega namestnika na gospodarskem ministrstvu Vittoria Grillija ansa RIM - Predsednik vlade Mario Monti je s ponedeljkovimi imenovanji novega ministra za javno upravo, treh namestnikov ministrov in 23 podtajnikov izpopolnil sestavo svojega kabineta .Vlada tako zdaj šteje dvanajst ministrov z resorjem in šest ministrov brez listnice, poleg tega pa še skupno 26 namestnikov ministrov in podtajnikov. Novi minister brez listnice, ki bo pristojen za javno upravo ter poenostavitve zakonodaje, bo sodnik Filippo Patroni Griffi. Med namestniki ministrov je med drugim Vittorio Grilli, ki bo pomagal Montiju, ki je poleg pre-mierskega položaja prevzel še vodenje finančnega in gospodarskega resorja. Grilli bo zaradi tega stalno vabljen na vladne seje, je na srečanju z novinarji povedal Monti. Novi člani vlade so včeraj prisegli pri predsedniku republike Giorgiu Napolitanu. »Oblikovali smo vitko in močno moštvo,« je ob tej priložnosti dejal Monti, ki je število ministrov s 26, kolikor jih je štela vlada Silvia Berlus-conija, oklestil na 18, število namestnikov ministrov in podtajnikov pa s 40 na 26. Dodal je, da bo njegov kabinet, sestavljen iz tehnokratov, trdo delal, da bo Italija lahko izšla iz zelo težkega položaja, v katerem se je znašla. Predsednik vlade se ni izognil očitkom nekaterih komentatorjev o domnevnem konfliktu interesov nekaterih članov vlade. »Predhodne izkušnje v civilni družbi niso nujno negativne, prav nasprotno,« je poudaril Monti, ki je pri tem zagotovil, da bodo vsi člani vlade delovali povsem prozorno in se bodo izognili vsakemu prepletanju interesov med vladnimi odgovornostmi in prejšnjimi poklicnimi funkcijami. Premier je še pojasnil, da so vsi imenovani sprejeli funkcije iz čuta odgovornosti in zato da bi služili državi, mnogi med njimi pa so se za- radi tega odpovedali občutno višjim dohodkom. Tudi imenovanje nekdanjega poslanca Marjetice in podtajnika v Pro-dijevi vladi Giampaola D'Andrea za podtajnika za stike s parlamentom, je poudaril Monti, ne daje političnega predznaka vladi. Stranke je prosil za seznam sposobnih ljudi, ne glede na morebitne predhodne parlamentarne izkušnje. Glavni stranki LS in DS sta pri tem opravili različni izbiri, a to ne bo problem, je prepričan premier. Monti je še sporočil, da pripravlja "kompleksen" varčevalni program, ki ga bo predstavil v prihodnjih dneh. Dodal je, da je zaradi pripravljanja novega programa za imenovanje namestnikov ministrov potreboval več časa, kot je sprva načrtoval. Monti je že ob nastopu položaja sredi novembra napovedal, da se bo njegova vladna ekipa osredotočila na usklajene pobude za gospodarsko rast in razvoj. Obglavili vodilno strukturo mafijskih družin v Palermu PALERMO - Pripadniki posebnih enot policije, karabinjerjev in finančne straže so včeraj z usklajeno in široko zasnovano akcijo aretirali 36 pripadnikov domnevnih mafijskih družin, ki so v zadnjem času gospodovale nad rajoni Brancaccio, San Lorenzo, Resuttana in Passo di Rigano v Palermu. Preiskovalci pro-timafijske direkcije so prepričani, da sta na čelu Cosa Nostre bila še vedno brata Filippo in Giuseppe Gra-viano, ki sta že dolgo let v zaporu zaradi sodelovanja pri mafijskih pokolih v 90. letih in drugih zločinih. Na terenu je družinske posle vodila njuna sestra Nunzia (na sliki), ki je po prestani kazni zaradi obsodbe v zvezi z mafijo prenašala na podrejene ma-fijce povelja dveh bratov in zbirala denar od izsiljevanja, trgovanja z mamili in drugih nezakonitih poslov. Skupaj z njo se je včeraj znašlo v zaporu še 35 pripadnikov mafijskih družin, ki so obtoženi mafij -skega združevanja in dolgega spiska drugih kaznivih dejanj. Špekuliral je z odpadki in zakrivil smrt 4 delavcev MILAN - Karabinjerji enote NOE so včeraj v Padernu Dugnanu (MI) aretirali podjetnika Giovannija Merlina. V njegovem obratu za predelavo in uničevaje odpadkov Eureco so lani v eksploziji in požaru umrli štirje delavci, trije pa so dobili težke opekline. Karabinjerji so ugotovili, da jih je Merlino zavestno izpostavil nevarnosti. Prevzemal je nevarne odpadke in unovčil denar za odstranjevanje na posebnih deponijah, potem pa jih pomešal z drugimi, da bi špekuliral z razliko v strošku za uničenje. Odgovarjal bo zaradi nenamernega umora in drugih prekrškov zoper predpise o varnosti na delu in manipuliranja z odpadki. Ranjen italijanski vojak KABUL - Italijanska vojaška enota marincev odreda San Marco je bila včeraj tarča atentata med patrulji-ranjem ceste blizu postojanke Gu-listan v jugovzhodnem Afganistanu. Okrog 8.30 (5. ure po italijanskem času) je ob mimohodu enote eksplodiral peklenski stroj in ranil enega od vojakov. S helikopterjem so ga prenesli v vojaško bolnišnico v kraju Farah. Vojak ni v življenjski nevarnosti. italijanski dolg - Domiselna poteza Porogljivo smehljanje Merklove in Sarkozyja izrabili v reklamne namene MILAN - Družba za upravljanje s premoženjem Azimut je v italijanskih časopisih objavila velike oglase s podobama porogljivo smehljajočih se nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Ob tem je Italijane pozvala, naj kupijo italijanske državne obveznice in tako poskrbijo, da se bodo zadnji smejali oni. »Tisti, ki se smeje zadnji, se smeje najslajše,« se glasi naslov oglasov Azimuta. Na ta način želi družba za upravljanje s premoženjem italijanske varčevalce in investitorje spodbuditi, naj prek njenega novega Sklada stabilnosti z odkupi italijanski državnih dolžniških vrednostnih papirjev priskočijo na pomoč močno zadolženi državi. Oglas je opremljen s fotografijo Merklove in Sarkozyja, ki je bila posneta na oktobrski novinarski konferenci. Tedaj se je na obrazih voditeljev Nemčije in Francije ob vpra- šanju novinarja, ali zaupata obljubam oz. sposobnostim tedanjega premiera Silvia Berlusconija za razrešitev italijanskih dolžniških težav, zarisal porogljiv nasmešek, kar je razburilo mnoge v Italiji, zlasti med Berlusconijevimi somišljeniki. »Prihodnost države bodo pisali njeni ljudje,« še sporoča oglas. Novi sklad Azimuta sicer sledi ponedeljkovi akciji italijanskih bank, poimenovani dan za nakup obveznic. Ob tej priložnosti so lahko varčevalci brez plačila bančnih provizij sodelovali pri odkupu italijanskega dolga in tako izkazali patriotski odnos do države. Italijanski javni dolg se trenutno giblje pri 1900 milijardah evrov oz. pri okoli 120 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), država pa bo morala prihodnje leto za poravnavanje svojih obveznosti izdati za 440 milijard evrov državnih dolžniških vrednostnih papirjev. lucio magri - Izbral je smrt v Švici Utihnil kritični glas v italijanski levici RIM - Italijanska levica je predsi-noči izgubila enega od vidnejših likov 20. stoletja. Lucio Magri se je v 79. letu starosti odločil, da prekine svojo življenjsko pot. Šlo je za zavestno in lucidno odločitev, ki jo je zaupal najožjim prijateljem. Zaman so ga skušali odvrniti od naklepa. Magri je pred kratkim izgubil ženo Maro, kar ga je pahnilo v težko depresijo. Zadnja pot ga je peljala v Švico, kjer je ob zdravniški asistenci izbral smrt. Pokopali ga bodo v Recanatiju, kjer se je rodil leta 1932. Magri je bil kot mladinec aktiven v Krščanski demokraciji v Bergamu. Že v mladinskih člankih je bil ostro kritičen do kapitalističnega sistema. To ga je v 50. letih privedlo v KPI, kjer se je v kratkem povzpel do državnega vodstva. Na valu novih idej mladinskega upora leta '68 in po ruski invaziji Prage leto kasneje je skupaj z Rossano Rossando, Luigijem Pintorjem, Luciano Castellino, Valentinom Parlatom in drugimi oblikoval revijo Il manifesto, ki je bila kritična do vodilne partijske garniture. Iz ansa KPI so vso skupino izključili leta 1971. Magri in drugi so revijo preoblikovali v dnevnik, nato pa ustanovili še stranko proletarske enotnosti Pdup. V KPI se je vrnil leta 1984, jo nato spet zapustil, ko se je preimenovala v PDS. Nekaj let je bil še aktiven v Stranki komunistične prenove, po letu 1995 pa se je umaknil iz strankarske aktivnosti, četudi je še pozorno sledil politiki in se oglašal s članki in razmišljanji. Pred dvema letoma je v knjigi Il sarto di Ulm zbral svoje spomine na prehojeno politično pot v levem krilu italijanske politike. / SVET Sreda, 30. novembra 2011 6 BBHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu opčine - Zadolžena tržaška sekcija zveze UILDM namerava takoj prodati stavbo Skupnosti Milcovich štete ure, a se v Bazovski ulici ne predajo Koordinatorka: »Teh oseb ni mogoče na vrat na nos odseliti, saj niso kosi pohištva « Skupnosti Milcovich, ki v Bazovski ulici na Opčinah že tri desetletja ponuja osebam z različnimi oblikami hendikepa varno streho ter primerne bivanjske razmere in storitve, so štete ure. Hudo zadolžena tržaška sekcija italijanske zveze za boj proti mišični di-strofiji UILDM, lastnica nepremičnine, je namreč sklenila, da prekine sodelovanje s socialno zadrugo La Rinascente (osebje zadruge skrbi noč in dan za enajsterico gostov skupnosti) in stavbo proda. UILDM je s to odločitvijo sredi novembra pisno seznanil družine gostov skupnosti in Občino Trst, ki nudi socialni zadrugi potrebna finančna sredstva. Predsednik Cesare De Simone je v pismu v bistvu napovedal, da morajo gostje pred 31. decembrom zapustiti skupnost, po tem datumu pa za njihovo morebitno prisotnost v stavbi ne bo odgovarjal. Nekateri so ga skušali pregovoriti, da je zadeva posebno občutljiva in vredna globljega razmisleka, najbrž bi se moral pomeniti z državnim vodstvom zveze v Padovi, a predsednik je zaenkrat neomajen. Stavbo na Opčinah je treba prodati in osebe, ki v njej živijo že pet, deset ali celo petnajst let, naj bi pred božičem izselili. Občinska odbornica Laura Famulari upa, da bodo osebe s posebnimi potrebami na koncu lahko ostale na Opčinah, našla pa je alternativo, in sicer skupnost La fonte - Izvir na Božjem polju, ki ima z opensko skupnostjo med drugim skupne korenine. Tja naj bi na vrat na nos, kot božične darilne pakete, poslali osebe, ki tega kraja ne poznajo. »Federico Senni hoče ostati v domu Milcovich« piše na listku, ki mi izroči ga eden izmed veteranov openske skupnosti (tu stanuje že 14 let). Vsi ostali se z njim strinjajo in vztrajno ponavljajo, da se ne bodo umaknili. Razmišljajo celo o gladovni stavki. Nič čudnega, saj je hiša, ki sta jo v 70. letih dala zgraditi gropajska bratranca Mirko (Federico) Mil-covich in Karlo Kalc, njihov dom. Claudio Bi-doli je tako kot Senni priklenjen na voziček, ima govorne težave, um pa je bister. Svoje stališče poda s pomočjo »tolmačice« socialne zadruge: »Problem se vleče že nekaj let, tokrat pa je predsednik tržaškega UILDM odločil, da prekine sodelovanje z Občino in proda dom. Denar, ki je bil namenjen naši skupnosti, je UILDM porabil v druge namene. Hočem vedeti, kam je šel denar. Predsednik pa ni bil dovolj pogumen, da bi nas obiskal in predstavil svoj načrt,« pravi Bidoli. Razen tega, da so člani skupnosti navezani na svoj dom, obstajajo v zvezi z morebitno naglo selitvijo na Božje polje še druge težave. Predsednica zadruge Rinascente Ariella Vivian pravi, da bi morali npr. odstraniti ovire za vozičke. Na Opčinah imajo idealne razmere, ker ima vsak izmed gostov različne potrebe. Vsakdo ima sobo s straniščem, nekateri imajo tudi sobo z računalnikom, tipkovnico uporabljajo z nogo. Elvi Ben-cetti je slepa, v skupnosti Milcovich stanuje že 15 let: »Ta dom poznam zelo dobro, v njem se sama premikam, samostojna sem. Kaj bi delala v kraju, ki zame tuj? Rada bi, da bi predsednik to poskusil.« Koordinatorka skupnosti Fiammetta Giorgini opozarja, da teh oseb ni mogoče iz dneva v dan preseliti, »saj niso kosi pohištva«. Pred slabimi sedmimi leti je zadruga Rinascente prevzela skupnost v svoje roke (pred tem sta bili v njej dejavni Občina Trst in zadruga 2001), tranzicija pa je bila dolga, previdna in težavna. »Zdaj hočejo vse skupaj odseliti do 18. decembra,« poudarja koordinatorka. Sprememba bi bila drastična, pravzaprav nasilna. Predsednik tržaškega UILDM De Simone je včeraj po telefonu dejal samo to, da se noče pogovarjati. UILDM-ovi dolgovi naj bi trenutno znašali več sto tisoč evrov, do same socialne zadruge okrog 150.000 evrov. Družine plačujejo oskrbovalnino, občinski prispevki pa dopolnjujejo vsoto, ki jo potrebuje skupnost. Prispevke naj bi UILDM obračal zadrugi, to pa se pogosto ni zgodilo, tako da je morala zadruga najeti bančni kredit, da bi plačala osebje. Pred časom se je zadruga obrnila na sodišče. Aljoša Fonda Skupnost Milcovich v Bazovski ulici na Opčinah kroma Občina Trst išče vzgojitelje za slovenske otroške vrtce Občina Trst išče vzgojitelje, ki bi jih vključili v sezname suplentov za občinske otroške vrtce s slovenskim učnim jezikom. Oglas je objavljen na spletni strani www.comune.trieste.it (sekcija za razpise oz. »bandi e concorsi -graduatorie«), kjer so na voljo informacije o potrebnih pogojih za predložitev prošnje, prav tako je mogoče tam dobiti tudi obrazec. Dodatne informacije so na voljo v uradu za razpise Občine Trst na telefonskih številkah 0406754675/4841/8469/4312. Urniki občinskih izpostav na Opčinah in Proseku Tržaška občina se ukvarja z reorganizacijo svojih teritorialnih izpostav, ki naj bi stopila v veljavo v prvih mesecih leta 2012. Do takrat bosta izpostavi na Opčinah in Proseku obratovali s sledečim urnikom: openska izpostava v Doberdobski ulici je ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih odprta od 8.30 do 12. ure, ob ponedeljkih pa tudi od 14. do 16.30. Proseška izpostava obratuje samo ob sredah, od 8.30 do 12. in od 14. do 16.30. narodni dom - Predstavitev spletne jezikovne svetovalnice v okviru projekta Jezik S klikom do jezikovnega nasveta Po oktobrski predstavitvi za novinarje včeraj srečanje za širšo javnost - Za pošiljanje vprašanj je potrebna registracija Potem ko so jo v začetku oktobra že enkrat predstavili, so včeraj popoldne v razstavni dvorani v Narodnem domu ponovno spregovorili o spletni jezikovni svetovalnici, ki je na voljo v okviru čezmejnega projekta Jezik. Če je bila oktobrska predstavitev namenjena predvsem novinarjem, je bila včerajšnja namenjena širši javnosti, da bi se čim več ljudi seznanilo s to možnostjo, ki jo projekt Jezik daje s ciljem, da pride do čim večjega jezikovnega oza-veščanja uporabnikov, se pravi govorcev slovenskega jezika na območju, kjer ta jezik prihaja v stik z italijanskim jezikom. O storitvi so spregovorili znanstvena koordinatorka projekta Jezik Suzana Pertot ter jezikovni svetovalci Matejka Grgič, Rok Žaucer in Franc Lanko Marušič (poleg omenjenih sodeluje v okviru svetovalnice tudi Petra Mišmaš, ki pa je bila včeraj odsotna), ki so prisotnim orisali delovanje svetovalnice. Do slednje imamo dostop preko spletne strani projekta Jezik www.jezik-lingua.eu, kjer moramo klikniti na stran Usluge, tam pa na stran Spletna jezikovna svetovalnica, kot tudi neposredno, če natipkamo naslov spletne strani www.jesv.eu. Ko se bomo enkrat znašli na tej strani, bomo morali, če bomo želeli pošiljati vprašanja in prejemati odgovore, opraviti registracijo. Slednja je brezplačna in anonimna (dovolj je posredovati le naslov elektronske pošte), ko bomo enkrat registrirani, pa bomo lahko pošiljali svoja vprašanja in prejemali odgovore s področij pravopisa, slovnice, besedišča ali stilistike: lahko pošljemo npr. vprašanje v zvezi z določenim jezikovnim problemom, lahko pa posredujemo tudi daljši tekst (največ dva tisoč znakov) in bomo lahko v največ dveh dneh prejeli odgovor jezikovnih svetovalcev. Registracija pa ni potrebna, če si uporabnik želi ogledati izbor odgovorov (objavljenih je zadnjih deset, med katerimi gre za vprašanja o prevajanju določenih italijanskih besed v slovenščino, sklanjanje, razlikovanje med »modrim« in »plavim«, o tem, kdaj pišemo »občina« ali »Občina« idr.) in gradivo ter klikniti na koristne povezave oz. se seznaniti z značilnostmi in pomenom jezikovnega svetovanja, kjer svetovalec ne spreminja prejetega besedila, posreduje pa svoje mnenje, popravke, pripombe in nasvete. Jezikovni svetovalci so ponovno spregovorili v Narodnem domu kroma ob 1. decembru - Mednarodni dan boja proti aidsu HIV - 2 primera na mesec Število na novo okuženih narašča - Nujno potrebna preventiva - Več pobud tržaškega zdravstvenega podjetja Število na novo okuženih z virusom HIV v Trstu narašča. V zadnjem letu so v našem mestu odkrili celo po dva primera na mesec. Virus HIV - virus človeške imunske pomanjkljivosti - lahko povzroči neozdravljivo bolezen aids. Najbolj ogroženi so moški, ki imajo nezaščitene spolne odnose z drugimi moškimi, in tisti, ki si izmenjujejo okuženo iglo za vbrizgavanje težkih drog. Podatki so pokazali, da je tudi v Trstu okuženo večje število moških kot žensk, njihova povprečna starost pa se suče okrog 35 let. Ob skorajšnjem 1. decembru, mednarodnem dnevu proti aidsu, so včeraj na srečanju z novinarji predstavniki tržaškega zdravstvenega podjetja postregli z nekaj, nič kaj spodbudnimi podatki. Na oddelku za nalezljive bolezni tržaške glavne bolnišnice sledijo 216 osebam okuženih z virusom HIV, od teh jih 169 redno sledi terapijam proti virusu oz. tera- pijam za stabilizacijo stanja. Okuženi navadno vse življenje jemlje anti-virusna zdravila, ki pa imajo dolgoročne stranske učinke. Da bi javnost seznanili z razširjenostjo okužbe in spodbudili prepotrebne preventivne programe, si je tržaško zdravstveno podjetje v sodelovanju s socialnimi zadrugami Reset, Duemilauno Agenzia Sociale, La Quercia in združenjem državljanov in družinskih članov za boj proti zasvojenosti ter s podporo podjetja Trieste Trasporti in zadruge La Collina zamislilo zanimiv program dogodkov in informativnih srečanj z naslovom Piu o meno po-sitivi. Insieme vinciamo l'Aids. Dovolj bi bilo namreč, da bi vsak sledil samo nekaterim preprostim principom, kot so vzdrževanje spolnih odnosov na čim daljše obdobje, zvestoba stalnemu partnerju ter dosledna uporaba zaščite, se pravi kondoma. Odgovornost vsekakor nosi vsakdo izmed nas, saj se zgodi, da so okuženi dobili infekcijo od nekoga, ki zanjo sploh ni vedel. Informativna kampanja je resnici na ljubo stekla že 21. novembra s projektom »leteči letaki«: do 4. decembra si lahko na mestnih avtobusih preberemo marsikaj zanimivega o aidsu na informativnih letakih. Po sinočnji predstavi Succo d'aceto Pina Rovereda v gledališču Miela, bo dogajanje doseglo svoj višek jutri ob 11. uri v dvorani Bobi Bazlen palače Gopčevic, kjer bodo slovesno odprli umetnostno razstavo posvečeno ravno aidsu oz. ideji, da nihče ni sam in da je lahko njegov največji strah stimulacija za preventivo. Ob sami razstavi bodo v dvorani Fittke na ogled inštalacija z metulji Alda Ghirardella, zapisi z WC-ja Myriam Del Bianco ali petelin Laure Pozzar. Predvajali bodo tudi video Ti amo da vivere in inštalacijo Hiv Letters na Ponterošu. / TRST Sreda, 30. novembra 2011 7 kriza - Po napovedi družbe Alutec, da v roku šestih mesecev preneha z delovanjem Sindikat: Poleg delovnih mest nujno rešiti podjetje Adele Pino: Vedno več podjetij je v težavah - Javne institucije morajo takoj ukrepati Podjetje Alutec je treba rešiti! To so poudarili sindikati Cgil, Cisl in Uil po nepričakovani napovedi lastnikov, da bo podjetje v tržaški industrijski coni blizu Domja v roku šestih mesecev prenehalo z dejavnostjo. Na cesti bo v tem primeru ostalo 35 ljudi. Sindikalni predstavniki delavcev so se v tej zvezi včeraj popoldne sestali prej z deželno odbornico Angelo Brandi in nato s pokrajinsko odbornico za delo Adele Pino. Družba Alutec je za zaposlene predlagala mobilnost. Sindikati temu odločno nasprotujejo in so mnenja, da imajo uslužbenci na voljo redne socialne blažilce (kot npr. dopolnilno blagajno). Odbornica Pino nam je povedala, da je vest prišla kot strela z jasnega. Pozorno je poslušala uslužbence podjetja in zagotovila, da bo že danes dopoldne stopila v stik z odbornico Brandi. V tem obdobju so namreč številna mala in srednja podjetja, ki so v hudih težavah. Zato je nujno skupaj iskati rešitev. V ta namen se bo odbornica Pino obrnila tudi na tržaško Confindustrio, da bi skupaj analizirali problematiko in ugotovili, ali je res nujno zaprtje podjetja. Pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Stefano Borini nam je povedal, da družba ni sprožila formalnega postopka, ampak je sporočila notranjemu sindikalnemu predstavništvu, da bo zaprla tovarno in da to je dokončna odločitev. Borini pa je mnenja, da je treba podjetje rešiti in privabiti v Trst nove vlagatelje. A.G. Podjetje Alutec v industrijski coni kroma zdravstvo - Uslužbenci družbe Croce Italia Marche dva meseca brez plače V kratkem stavka rešilcev Zaposleni prevažajo bolnike, ki morajo na dializo - Zdravstveno podjetje je zaradi priziva družbe prenehalo izplačevati denar Rešilec družbe Croce Italia Marche Zaposleni v podjetju Croce Italia Marche (CIM), ki ima v zakupu prevažanje bolnikov, ki morajo na dializo, so že tri mesece brez plače, njihov položaj pa je še kar zapleten in že nevzdržen. Zato so uslužbenci podjetja včeraj na tiskovni konferenci v Ul. Pieta napovedali stavko, in sicer v torek, 6. decembra. Kot smo že poročali, so se težave začele že v poletnem obdobju, ker ni podjetje CIM več izplačevalo plač. Po številnih protestih je bila rešitev v tem, da je za finančno kritje plač skupaj 33 uslužbencev poskrbelo podjetje za zdravstvene storitve. Problem je zdaj v tem, da podjetje za zdravstvene storitve od septembra tega ne stori več. Razlog je v dejstvu, da je podjetje CIM sprva prenehalo posredovati podatke, ki jih je potrebovalo zdravstveno podjetje za plače. Nato je družba CIM vložila priziv, ki je prekinil ves postopek. Zdravstveno podjetje je namignilo na možnost, da bi prevzelo službo, ki jo nudi družba CIM. Toda Dežela FJK nima denarja za odkup in uporabo vseh rešilcev. A.G. policija - Uspeh Prijeli tatice Policisti tržaškega mobilnega oddelka so s hitro preiskavo, ki jo je koordiniral javni tožilec Pietro Montrone, razbili tolpo tatic, bolgarskih državljank, ki so kradle predvsem priletnim osebam. Policisti so že nekaj dni zasledovali skupino tatic. Nekateri občani in trgovci so namreč obvestili policijo, da so v mestnem središču dejavne tatice. Pretežno mlade ženske so se potikale po trgovinah in ulicah, kjer so izbirale, koga okrasti. Policisti so konec tedna najprej ustavili tri bolgarske državljanke in pregledali njihove osebne dokumente. V ponedeljek dopoldne pa so policisti v tržaškem mestnem središču zalezovali druge tri Bol-garke, stare 53, 24 in 18 let. Tatice so nenadoma naskočile priletno gospo in ji skušale odvzeti torbico, policisti pa so jih pri priči aretirali. Poznajo jih tako italijanski kot avstrijski policisti, saj kaže, da so bile dejavne v številnih mestih. Njihove tri rojakinje, ki so članice iste tolpe, čaka izgon iz države. V uradih Fincantieri bodo odpustili 98 zaposlenih Na tržaškem sedežu družbe Fincantieri je enotno sindikalno predstavništvo Rsu včeraj doseglo sporazum s podjetjem o zmanjšanju števila zaposlenih, ki jih je zdaj 540. Na osnovi dogovora bo družba Fincantie-ri od predvidenih 140 uslužbencev odpustila 98 ljudi. Od treh sindikalistov Fiom sta sporazum podpisala le dva, podpisali pa so ga tudi vsi trije sindikalisti sindikata Fim. Sporazum bo morala zdaj odobriti skupščina zaposlenih. Proti smrtni kazni z osvetljenim vodometom Tudi Trst sodeluje pri pobudi skupnosti sv. Egidija za odpravo smrtne kazni. Danes, ko se spominjamo prve odprave smrtne kazni (leta 1786 v toskanskem nadvojvodstvu), bodo v preko 1.300 mestih osvetlili spomenik. Tržaška občinska in pokrajinska uprava se bosta ob 18. uri zbrali ob Neptunovem vodometu na Borznem trgu. Župan Cosolini gost Novinarskega krožka V petek, 2. decembra, bo ob 17.30 Novinarski krožek v okviru srečanj posvečenih aktualnim temam in medijem gostil župana Roberta Cosolinija. Srečanju so dali naslov Eno mesto, dva dnevnika, en župan: pogovor o prvem polletju župa-novanja bosta namreč vodila novinar dnevnika Il Piccolo Maurizio Cattaruzza in odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič. Pastrello o ekonomiji Krožek Che Guevara prireja danes (ob 17.30) v dvorani Tessitori na Trgu Oberdan srečanje o ekonomski krizi. O odnosih Ita-lija-Evropa in zadnjih dveh italijanskih vladah bo spregovoril ekonomist Gabriele Pastrello. Obrtna in enogastronomska pobuda Gesti e sapori V Trst se v petek vrača priljubljena obrtna in enogastronomska pobuda Gesti e sapo-ri (Geste in okusi). Na Velikem trgu 4/b, v prostorih t.i. Temporary Experience Gesti e sapori, bodo obiskovalci do 18. decembra pobliže spoznali dejavnost zlatarjev, ke-ramičarjev, steklarjev, usnjarjev, pa tudi proizvajalcev piva, vina, sladic in kave. Trža-čanom bodo na voljo božična darilca in neobičajni umetniški izdelki. Po mestu bodo obenem zaživeli koncerti in gledališke predstave. Že v petek bo na primer od 18. do 19.30 z Ulice Dono-ta v smeri galerije Rossoni štartala predstava Poltrona al Filodrammatico z Ales-siom Colauttijem in klavirsko spremljavo Carla Tommasija v spomin na Angela Cecchelina. diaco - Predsednik civilnega sodišča Giovanni Sansone se je odločil Podjetje Diaco bosta prevzeli družbi Farmasol in GF v Banjahin na Opu Miklavžev sejem Podjetji Farmasol in GF bosta v prihodnjih dveh letih prevzeli družbo Dia-co. Tržaško podjetje Diaco bosta upravljali brezplačno za 12 mesecev, medtem ko bosta podjetje Diaco v Potenzi, v katerem proizvajajo paracetamol, prevzeli v najem za 600 tisoč evrov za dve leti. Družba GF je med drugim v preteklosti posredovala Diacu v Potenzi naprave za proizvajanje paracetamola, ki jih ni prejšnji lastnik Diaca Pierpaolo Cerani nikdar izplačal. To je odločil predsednik tržaškega civilnega sodišča Giovanni Sansone, ki je v ponedeljek prejel štiri ponudbe za prevzem Diaca v najem. V tržaškem podjetju nameravajo v prihodnjem letu oceniti položaj in nato še razviti proizvodno dejavnost, je povedal Vito Rocco Miraglia v imenu Farmasola. Na delo se bo takoj vrnilo 52 uslužbencev, ostalih 50 pa bo za 12 mesecev ostalo v dopolnilni blagajni. Vejo podjetja, ki proizvaja naprave Dia-fuser, pa je prevzel podjetnik Stefano Quaresima, sicer bivši uslužbenec Diaca. Pokrajinska odbornica za delo Adele Pino, ki je od vsega začetka sprejemala dogajanje, nam je v tej zvezi povedala, da pričakuje ponovni razvoj Diaca. V tem smislu je odbornica izrazila upanje, da namerava skupina Farmasol in GF resnično vlagati v tržaško podjetje Diaco. A.G. Vhod na sedež podjetja Diaco v Ul. Flavia kroma SKD Tabor vabi na Miklavžev razstavno prodajni sejem, ki bo od 2. do 5. decembra v Prosvetnem domu na Opčinah. V petek bo ob 16. uri pravljična urica, ob 16.30 pa nastop šolskega zbora OŠ Franceta Bevka z Opčin in otroških plesnih skupin SKD Tabor pod vodstvom Jelke Bogatec. V soboto bo ob 10. uri ustvarjalna delavnica, ob 17. uri pa predstavitev knjige Emilije Pavlič Mamica, nauči me kuhati. V petek bo sejem odprt od 16. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure, v ponedeljek pa od 16. do 19. ure. Na voljo bodo knjige, razna ročna dela, naravni proizvodi in še marsikaj. Razstavni sejem ročnih izdelkov prirejajo tudi v Barkovljah. V društvenih prostorih SKD Barkovlje v Ulici Bonafata 6 bodo jutri ob 20. uri odprli razstavo Pred-božični čar. Z glasbeno kuliso bo poskrbel Egon Tavčar. Sejem bo v petek, ponedeljek in torek odprt v popoldanskih urah (od 15. do 19. ure), v soboto in nedeljo pa med 10. in 13. uro. V petek bodo na svoj račun prišli sladkos-nedci, saj bodo ob 15. uri odprli tudi razstavo domačih sladic. Ob 17. uri (in v soboto ob 10. uri) pa je predvidena delavnica, v sklopu katere bodo odrasli ustvarjalno oblikovali cvetje pod mentorstvom Martine Felicijan (prijave zbirajo na tel. št. 338 7845845). 8 Sreda, 30. novembra 2011 TRST / dsi - Tokrat pogovor o nepremičninah tujih državljanov v Sloveniji Civilna iniciativa upa v občutljivost nove vlade Na Primorskem so tujci kupili preko 1.300 nepremičnin - Kaj storiti? Odkar je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, smo priča dogajanju, ki nas je presenetilo. V veljavo je stopil nov zakon, ki odreja, da mora biti v vseh državah članicah Evropske unije nakup nepremičnin prost za vse državljane članic iste zveze. Izjeme morajo biti posebej določene z začasnimi odredbami. V tem obdobju je bilo oddanih na celotnem slovenskem državnem teritoriju okoli 4.800 nepremičnin, največ Britancem, veliko pa tudi italijanskim kupcem. Na področju Italije in Slovenije, ko so padle meje, se je obnovila nekdanja teritorialna kontinuiteta, ki je veljala stoletja. Kar zadeva stanovanjske hiše in nepremičnine pa se je stanje zelo hitro spremenilo. V razmeroma kratkem času je samo na Primorskem prišlo do prodaje več kot 1300 nepremičnin tujim državljanom, kar je po nekaterih ocenah silno zaskrbljujoče, zlasti ker z množičnim priseljevanjem tujih državljanov spreminjamo našo pokrajino. O tej pereči problematiki je v Peterlinovi dvorani spregovoril član civilne iniciative Miha Pogačar. Obrazložil je, da »so slovenske občine leta 2001 izdale deklaracijo in obvestile javnost o grožnji, ki preti slovenskemu teritoriju. Naša vlada je 30. aprila 2004 sprejela uredbo o nepremičninah. Prvega maja letos je preteklo sedemletno obdobje zaščitne odredbe ali klavzule, na tem področju pa ni bilo storjeno še nič. Tako smo poslali deklaracijo vsem županom Primorske in opozorili tudi samo vlado, ki je celo ustanovila medresorno delovno skupino pod vodstvom ministra Zalarja. Izvedena je bila analiza, še danes pa nimamo urejene načrtovalne politike in evidence nepremičnin.« Pogačar je dejal, da so kot nepolitično združenje vese- revijalni tisk - Zanimiv članek v mesečniku Italic Kako se spreminja Trst? Avtor Fiorenzo Fantuz o starem pristanišču, mladih, Etnoblogu ...in Kosovelu Napisati članek o Trstu, ne da bi v njem uporabili besede »burja, Mittelevro-pa, Balkan, meja«, ni lahko: ko državni mediji poročajo o Trstu se tem stereotipnim podobam mesta običajno težko izognejo. Seveda pa obstajajo tudi izjeme. Eno izmed teh je mogoče prebrati v novembrski številki mesečnika Italic. Revija je začela izhajati maja v Turinu in se počasi širi po celotnem Apeninskem polotoku, nekatere njene vsebine pa so na voljo tudi na spletu. Na naslovu www.italicnews.it si je na primer mogoče prebrati članek z naslovom Come cambia Trieste (Kako se spreminja Trst), ki ga je napisal Fiorenzo Fantuz. Avtor, sicer knjigarnar, ki že nekaj let živi v Trstu, je v svojem članku izhajal iz izhodišča, da se mesto ne more več skrivati: njegova težko opredeljiva lepota privablja vse več turistov in filmskih ekip, kar Tržačane preseneča. A vsakdo jo lahko dojame, če se mestu približa s spočitim, jasnim očesom, je po Srečku Kosovelu povzel Fantuz. Kljub lepoti, neverjetnemu potencialu in dejstvu, da se v mestu dobro živi (povprečni prihranek na osebo znaša 30.000€), po avtorjevem mnenju Trst ni še izdelal »organskega masterplana«, na podlagi katerega bi načrtoval svojo prihodnost. Veliko Tržačanov stavi na novo življenje, ki bi lahko vzklilo na ogromnem območju starega pristanišča, nekateri pa so si sami zavihali rokave. Društvo Etn- Članek je opremljen s fotografijami Danieleja Daniellija in Laure Bussani oblog, ki združuje skoraj deset tisoč članov, je priredilo nekaj zelo odmevnih glasbenih dogodkov, tržaška modna revija ITS se vse bolj uveljavlja, skupina mladi si je zamislila Manifesto2020 in začela razmišljati o bodoči podobi mesta. Trst se skratka počasi, a vztrajno prebuja. (pd) Včeraj danes Danes, SREDA, 30. novembra 2011 ANDREJ Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 9.00 - Luna vzide ob 11.24 in zatone ob 22.12 Jutri, ČETRTEK, 1. decembra 2011 MARIJAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,5 stopinje C, zračni tlak 1026,6 mb raste, vlaga 44-odstotna, veter 12 km na uro jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,2 stopinje C. [I] Lekarne Gosta ponedeljkovega večera sta bila urbanist dr. Anton Prosen in Miha Pogačar _ kroma li, da je vlada sprejela teh štirinajst ukrepov, nad realizacijo katerih bodo budno bdeli, ni pa podprla njihove peticije. »Kljub temu je našo dejavnost podprl tudi predsednik Türk. Upamo, da bo tudi prihodnja vlada, ki jo bomo izvolili 4. decembra, imela posluh za to problematiko.« Podčrtati velja, da temelji aktivnost civilne iniciative izključno na prostovoljni osnovi. Po Pogačarjevem mnenju obstaja rešitev in sicer v zaščiti teritorija skozi regijski narodni park. To bi bil dogovor med ljudmi, ki živimo na tem področju in interesom trajnega razvoja. »Pričakujemo medsebojno sodelovanje, da se bodo stvari premikale v pravo stran«. Dr. Anton Prosen, izredni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za prostorsko planiranje v Ljubljani, ki se je pridružil civilni iniciativi, je povedal, da je »zadeva bila zelo spontana, saj že veliko let sodelujem z arhitektom Ljubom Lahom. Globalizirana družba stremi k temu, da bi bili vsi enaki: od oblačenja pa do branja istih knjig. Severne države, kot sta Norveška in Švedska, so začele opozarjati na ohranjanje narodne identitete, mi pa smo se začeli zavedati, da lahko izgubimo Kras«. Resnici na ljubo je urejanje prostora in celoten urbanizem prepuščen samo občinam, ki jih je v Sloveniji okrog 200, slednje pa nimajo strokovnih služb. Na vprašanje, kako gledata politika in vlada na civilno iniciativo, je Barbara Jejčič na koncu dodala, da po ustavi lahko slednja obstaja. Deluje na prostovoljni bazi, člane pa združujejo skupni interesi. »Levi in desni znajo, da obstajamo, a smo trn v peti marsikomu, ki se ukvarja s pozidavo. Samo z dialogom želimo opozoriti na težave, ki niso v skladu z zdravim razvojem.« (met) Do sobote, 3. decembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave 2 (040 361655), Ul. Fellu-ga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (040 309114). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Kino 4: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Real Steel«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.15, 22.10 »Anche se e amore non si vede«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Real Steel«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.15 »Tower Heist - Colpo ad alto livello«; Dvorana 5: 16.45, 18.30 »Happy Feet 2«; 20.15, 22.00 »Scialla!«. H Šolske vesti DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v petek, 2. decembra, od 18. do 20. ure v šolskih prostorih na Vrdelski cesti, 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. NA DTZ ZIGE ZOISA, Ul. Weiss 15, bo roditeljski sestanek v petek, 2. decembra, ob 17.30 za bienij in ob 18.30 za trienij obeh smeri. S Izleti SPDT vabi svoje člane in prijatelje na tradicionalni izlet v neznano, ki bo v nedeljo, 11. decembra. Odhod avtobusa ob 8. uri iz trga Oberdan in ob 8.20 izpred hotela Danev na Opčinah. Za informacije in prijave lahko pokličete na tel. 338-4913458 (Franc) ali pa 040-220155 (Livio). Čestitke AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Mira-colo a Le Havre«. CINECITY - 16.10, 18.05 »Disney's - Il Re Leone«; 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 20.20, 21.00, 22.00 »The Twilight saga - Breaking dawn«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Anche se e amore non si vede«; 16.10, 18.50, 21.40 »Real steel«; 16.30, 19.00, 21.30 »Happy feet 2 - 3D«; 16.00, 18.10 »Happy feet 2«; 20.00, 22.15 »Immortals 3D«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »One day«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 17.30, 20.45 »Il cuore grande delle ragazze«. GIOTTO MULTISALA 2 - 19.00, 22.15 »La kryptonyte nella borsa«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.00, 22.15 »Anonymous«; 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Scialla!«. KOPER - KOLOSEJ - 18.10, 20.00 »Le kako ji to uspe?«; 16.10 »Oropaj bogataša«; 21.20 »Paranormalno 3«; 21.50 »Sanjska hiša«; 16.20, 18.40, 21.00 »Somrak saga - Jutranja zarja 1. del«; 17.00, 19.10 »Vesele nogice 2 -3D«. KOPER - PLANET TUŠ 15.05, 17.05 »Winx club 3D (sinhro.)«; 18.35, 20.55 »Oropaj bogataša«; 18.20 »Tin Tin 3D«; 19.20, 21.05, 21.40 »Nesmrtni 3D«; 15.30, 18.00, 20.30 »Jutranja zarja - 1. del«; 19.05, 21.15 »Stanje šoka«; 16.50, 18.50, 20.50 »Le kako ji to uspe?«; 15.00, 16.10, 17.10 »Vesele nogice 2 - 3D«; 16.00 »Vesele nogice 2«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Anche se e amore non si vede«; 21.30 »The Twilight saga: Breaking dawn«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tower Heist colpo ad alto livello«; Dvorana 3: 16.45, 18.20, 20.00 »Happy feet 2«; Dvorana ANICA GUŠTIN okroglo obletnico slavi. Sreče, zdravja in veselja ji želijo njeni najdražji. Pri L'kčevih v Briščikih se ne miruje, vedno se kaj praznuje. Vsaka prilika je dobra, še posebno, če je obletnica okrogla. Draga ANICA, vse najboljše za tvoj rojstni dan. Zdravja, družinskega veselja in sreče obilo, to je naše iskreno voščilo! Družini Bri-ščik in Foraus. VNabrežini hiša stoji, v njej NADA GABROVEC živi. Vse najboljše ji želijo Marjan, Marija in Andrej z družinami. Tudi našega ENIOTA je Abraham ulovil in ne bo ga izpustil. Polno zdravja in veselja ti želi družba cela. Vzgojiteljice in otroci vrtcev Ke-kec, Miškolin, Mavrica, Palčica in Pika nogavička se veselimo z veroučite-ljico Urško ob rojstvu drugorojenčka JAKOBA. Id Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah št. 22 d. Vabljeni! Tel. št.: 040-299453. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. Loterija 29. novembra 2011 Bari 53 56 63 26 14 Cagliari 1 37 58 88 42 Firence 61 25 64 11 33 Genova 62 37 64 90 34 Milan 70 87 21 90 55 Neapelj 12 39 6 41 87 Palermo 51 27 55 62 23 Rim 35 5 18 56 45 Turin 86 6 31 4 59 Benetke 75 9 42 17 22 Nazionale 35 63 58 17 57 Super Enalotto Št. 143 13 24 29 37 55 67 jolly 47 Nagradni sklad 2.481.232,50 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 37.508.194,12 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 24 dobitnikov s 5 točkami 15.507,71 € 1.335 dobitnikov s 4 točkami 278,79 € 45.709 dobitnikov s 3 točkami 16,28 € Superstar 62 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 5 dobitnikov s 4 točkami 27.879,00 € 188 dobitnikov s 3 točkami 1.628,00 € 2.995 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 18.756 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 39.460 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 30. novembra 2011 9 □ Obvestila JUS NABREŽINA obvešča svoje člane, da se bo začelo organizirano čiščenje in pobiranje suhljadi na Brščicah in sicer od nogometnega igrišča do stolpa Liburnija. Čiščenje se bo vršilo vsako soboto od 9. ure dalje pod nadzorstvom in koordinacijo odbornikov Upravnega sveta. Vsakdo, ki bi želel sodelovati pri čiščenju, pobiranju suhljadi in drv, se mora telefonsko ali osebno prijaviti: Igorju tel. 347-6849308, Milivoju tel. 3495289593 in Sergiju tel. 348-9007199, ki bodo tudi nudili podrobnejše informacije. SDGZ obvešča člane, ki delujejo v občini Trst, da tržaški občinski pravilnik za mestno čistočo predvideva, da morajo lastniki (javne ustanove ali zasebniki) ter trgovci in gostinci, v primeru snega in ledu, počistiti s kovinsko lopato in soljo pločnik pred svojimi nepremičninami, obrati oz. skladišči do dolžine 1 metra ter sneg in led odvreči na rob pločnika ob cesti, tako da je prehod peščev in vozil neoviran. Tozadevno sporočilo Občine Trst je dostopno na spletni strani www.sdgz.it. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini, ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za izreden prispevek za leto 2012 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do danes, 30. novembra. Info v Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina 102, tel. 040-2017370. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. sv. Frančiška 20, ob 17. uri; danes, 30. novembra: Praznično presenečenje. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! PRAZNOVANJE SV. ANDREJA V TREBČAH - danes, 30. novembra, ob 18. uri slovesna maša z ljudskim petjem. Vljudno vabljeni. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga toplo vabi na miklavževanje v soboto, 3. decembra, ob 19.30 v prostorih srenjske hiše v Gročani. Nastopili bodo otroci domačega društva z igrico »Volk in nekaj kozličkov« v priredbi in režiji Barbare Gro-pajc. Angelčki bodo zbirali majhna darila danes, 30. novembra, od 20.30 do 21.30 v srenjski hiši v Gročani. Za informacije: 338-1934244. SRENJA BOLJUNEC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v letu 2011/12. Prošnjo oddajte v nabiralnik sedeža srenje do danes, 30. novembra. Istega dne ob 20.30 bo na sedežu srečanje vseh zainteresiranih. KMEČKA ZVEZA vabi odbornike na sejo glavnega sveta, ki bo v četrtek, 1. decembra, ob 20.00 v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. RAJONSKI SVET za zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 1. decembra, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek 159). TEČAJ OPERATER V GOSTINSTVU -KUHAR je tečaj, ki je namenjen odraslim, z bivališčem v deželi FJK. Vpisovanja od 1. decembra med 14. in 18. uro na sedežu Ad formanduma v Trstu (Ul. Ginnastica 72). Izbor kandidatov bo v ponedeljek, 12. decembra: predvideni so pisni testi in praktične vaje v kuhinji. Za dodatne informacije je na voljo tajništvo Ad formanduma na tel. 040-566360 ali preko maila na info@adforman-dum.org. »ŽIVLJENJE, KI PRISENEČA«: v okviru istoimenskega cikla srečanj za mlade bo v petek, 2. decembra, ob 18. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu, večer posvečen filmu z naslovom »Sakralno, ki preseneča v profanem«. Vodil ga bo p. Andraž Arko. Vabljeni mladi! O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina bo zaključila uspešno delovno leto z večerjo, ki bo v petek, 2. decembra, v restavraciji na gradu Sv. Justa. Vabljeni vsi člani, njihove družine in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani: www.onav.it, tel. št.334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). 50-LETNIKI S KRASA se dobimo v soboto, 3. decembra, ob 20. uri na ve- čerji v kmečkem turizmu v Trnovci. Potrdi prisotnost na te. št.: 3338031351. DEVINSKO-NABREŽINSKA OBČINSKA UPRAVA sporoča občanom, da bo urad za splošni popis prebivalstva odprt za javnost s sledečim urnikom: ponedeljek 9.00-12.00 in 15.00-17.30; torek 9.00-12.00; sreda 9.00-12.00 in 15.00-17.30; četrtek 9.00-12.00; petek 9.00-12.00. DRAGI SV. MIKLAVŽ! Pričakujemo Te v nedeljo, 4. decembra, ob 16.30 v društvenih prostorih SKD Grad pri Banih. Veš, mi otroci smo Ti pripravili lepo presenečenje. Popoldan nam bo s »fraitonrco« polepšal Matej Emili, učenec profesorja Andreja Gropajca. Lep pozdrav nestrpni otroci. KRUT obvešča člane, da na sedežu redno deluje posvetovalna ambulanta s fizioterapevtskimi storitvami. Nujna predhodna najava! Pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. UPRAVA OBČINE DOLINA - Odbor-ništvo za kulturne dejavnosti obvešča, da bo tudi letos potekal Božični sejem od nedelje, 4. decembra, z otvoritvijo ob 17. uri, do petka, 11. decembra, na glavnem trgu »Gorici« v Boljuncu. Sejem bo odprt vsak dan od 9.30 do 20. ure. OBVESTILO ZA OLJKARJE: Tržaška Kmetijska Zadruga sporoča, da v ponedeljek, 5. decembra, je zadnji dan delovanja torkle za letošnjo sezono. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut objavlja dva nova razpisa za spodbujanje študentov, ki izhajajo iz slovenske skupnosti v videmski pokrajini, k študijskemu izpopolnjevanju in raziskovalnemu delu. Rok obeh razpisov zapade 5. decembra. Razpisni pogoji in prijavna dokumentacija so dostopni na www.slori.org. PODROČNI SVET slovenskih vernikov s Trsta in Milj vabi na obisk gostov doma za starejše ITIS, Ul. Pas-coli 31, v sredo, 7. decembra: ob 16. uri molitev rožnega venca, nato sveta maša. SKD LONJER-KATINARA organizira »Delavnice o sanjah«. Preko vodene dramatizacije v skupini bodo udeleženci lahko odkrili nekaj več o sebi in o dinamikah, ki jih vodijo v vsakdanjem življenju. Delavnice, ki bodo potekale v petek, 9. decembra, od 18. do 20. ure v prostorih ŠKC v Lo-njerju, bo vodil psiholog in psihote-rapevt dr. Iztok Spetič. Prijave in informacije: 366-3625523 ali iztok.spe-tic@tin.it. OPEN DAY Ad Formandum: v petek, 16. decembra, od 15.30 do 18.30 v Gostinskem učnem centru na Fer-netičih in v soboto, 17. decembra, od 9.00 do 13.00 na Ad formandumu v Trstu. Za informacije: Nataša Bi-siacchi (tel. 040-566360, natasa.bi-siacchi@adformandum.org). SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 14. januarja dalje. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na: in-fo@skdevin.it ali pa na 335-8180449 (Erika). 0 Prireditve SKD VIGRED vabi danes, 30. novembra, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na otvoritev miklavževega sejma in razstave fotografij »Zimski čar« in na predstavitev koledarja z nastopom OPS Vigred ter harmonikarja Cristiana Radiva. Na sejmu sodeluje s svojimi izdelki tudi Združenje staršev COŠ S. Gruden in otroškega vrtca Šempolaj. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabijo »Na kavo s knjigo«. Pridite v Tržaško knjigarno danes, 30. novembra, ob 10. uri. Predstavili vam bomo knjižno zbirko Goriške Mohorjeve družbe za leto 2012. ZTT, MLADIKA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabijo danes, 30. novembra, na tradicionalno »Kavo s knjigo«. Na srečanju bomo predstavili knjižno zbirko Goriške Mohorjeve družbe za leto 2011. Začetek ob 10. uri. ŠTUDIJSKI KROŽEK »BESEDA SLOVENSKE ISTRE« IN GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita na predstavitev zbornika »Brazde s Trmuna - 15 let«, izbor ki bo v četrtek, 1. decembra, ob 19. uri v Pokrajinskem muzeju v Kopru. Nastopili bodo člani študijskega krožka in nekateri sodelavci. Pela bo ŽPS Stu ledi iz Trsta. Osrednja misel: dr. Marija Stanonik. Večer bo vodila Nadja Ro-jac. Postavljena bo tudi razstava o 15-letnem delovanju š. krožka. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, vabi na razstavo in ponudbo ročnih izdelkov Predbožični čar. Otvoritev v četrtek, 1. decembra, ob 20. uri. Glasbena kulisa: Egon Tavčar. Urnik: petek, ponedeljek in torek 15.00-19.00, sobota in nedelja 10.00-13.00. Zaključek v torek, 6. decembra. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v četrtek, 1. decembra, ob 18. uri, na predstavitev knjige Marka Sosiča »Iz zemlje in sanj«. Spregovorila bosta Robert Titan Felix in Petra Vidali. Trst, Ul. sv. Frančiška, 20. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na ogled likovne razstave VZS-CEO Mitja Čuk: »Lutke nas spremljajo v svet pravljic« do 2. decembra. Proseška ul. 131, Opčine. DRUŠTVO DRŽAVLJANI SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA prireja drugo srečanje v sklopu niza »Tržačani se srečajo« v petek, 2. decembra, ob 18. uri v Ul. Sv. Frančiška 2 (2. nadstropje - Centro studi volontariato) predavanje na temo »Denarni sistem in tisk denarja v Trstu«. Relator A. Miclavez, avtor knjige » schiavi, la truffa del debito pubblico«. Vljudno vabljeni! KRD DOM BRIŠČIKI vabi v petek, 2. decembra, ob 20.30 na koncert »Jo-plin Ragtime Orchestra«, dirigira Li-vio Laurenti. Koncert se bo odvijal v društvenih prostorih v Briščikih, št. 77. Toplo vabljeni! SEKCIJA VZPI EVA L D ANTONČIČ-STOJAN IN SKD VESNA vabita na predstavitev knjige »Tito in tovariši« v petek, 2. decembra, ob 20. uri v kulturnem domu Alberta Sirka v Križu. Prisoten bo avtor, dr. Jože Pirjevec. Delo bo predstavil novinar Sandor Tence. SKD BARKOVLJE v sklopu sejma obvešča da bo v petek, 2. decembra, od 15. ure dalje, razstava in ponudba domačih sladic. Od 17. do 19. ure pa bo tudi delavnica za odrasle z izdelavo cvetja pod mentorstvom Martine Felicjan. Delavnica bo tudi v soboto, 3. decembra, od 10. do 12. ure. Za delavnico je nujno vpisati se na tel. št.: 338-7845845. SKD TABOR vabi na Miklavžev razstavno- prodajni sejem od 2. do 5. decembra v Prosvetnem domu na Op-činah: v petek, 2. decembra, ob 16. uri ura pravljic, ob 16.30 nastop šolskega zbora osnovne šole Franceta Bevka z Opčin in plesnih skupin Skd Tabor (mentor Jelka Bogatec); v soboto, 3. decembra, ob 10. uri, Ustvarjalna delavnica, ob 17. uri predstavitev knjige Emilije Pavlič »Mamica, nauči me uhati«. Urnik sejma: petek 16.00-19. 00, sobota 10.00-13.00 in 16.00-19.00, nedelja 10.00-13.00, ponedeljek 16.00-19.00. SKD VIGRED vabi v petek, 2. decembra, v Škerkovo hišo v Šempolaju na delavnico »Izdelajmo skupaj božične venčke« od 16. do 18. ure. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM vabi v petek, 2. decembra, ob 17.uri, v Malo dvorano Narodnega doma (Ul. Filzi v Trstu) na večer, posvečen prof. Mariji Pir-jevec ob njenem jubileju. SLOVENSKI KLUB, DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS IN SKGZ prirejajo v petek, 2. decembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. Sv. Frančiška 20) slavnosti večer ob nedavnem življenjskem jubileju slikarja Franca Vecchieta. Z umetnikom se bo pogovarjal Ivan Žerjal, večer pa bo popestril duo Andrejka Možina in Marko Čepak v zasedbi čelo, glas in kitara. Vabljeni! NAGRADNA RAZSTAVA DOMAČIH SLAŠČIC IN SLANEGA PECIVA »SLADKI DECEMBER« v organizaciji SKD Primorec bo v soboto, 3. decembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Udeležijo se je lahko vsi, vaščani, prijatelji in otroci. Predvidene so tri kategorije: najboljša slaščica, najboljše slano pecivo in najboljši cicikuhar. Za vsako kategorijo bo komisija izbrala najboljšo, najlepšo in najbolj okusno dobroto. Kuharski mojstri lahko dostavijo specialitete v Ljudski dom v soboto, 3. decembra, od 17. do 18. ure. Ob priliki bo koncert Vokalne skupine ANSIBS iz Štarancana. Zaželjena je predhodna prijava: 339-6980193. KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 3. decembra, ob 20.30 v kulturni dom na Colu, na predstavitev publikacije Kraški tolmun in na nastop harmo-nikarskega orkestra Gm Synthesis pod vodstvom Fulvija Jurinčiča. PESEM JESENI 2011 - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo odraslih zborov, ki bo v soboto, 3. decembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu. ŽUPNIJA SVETE RITE V TRSTU Ul. Locchi 22, prireja koncert sakralne glasbe v nedeljo, 4. decembra, ob 19.30. Oblikovali ga bodo: Matjaž Zobec - orgle, Dana Furlani - sopran, Aldo Žerjal - bas, Trio MaRoSa, ki ga sestavljajo Marco Bernini - oboa I, Salvatore Perri - oboa II, Rossana Lonza - angleški rog. Povezava Igor Gherdol. Vabljeni. DENIS NOVATO IN MUZIKANTJE EVROPE - v nedeljo, 4. decembra, ob 18.00 v Športnem kulturnem centru v Zgoniku. Nastopili bodo: Ansambel Sašo Avsenik, Slakovi pevci Fantje s Praprotna, Ansambel Navihan-ke, Kraški muzikanti, Zauberschwung Quintett in Denis Novato. Koncert prireja Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 4. decembra, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava »Heidi« v izvedbi Slovenskega odra Trst. Prva predstava bo ob 16. uri (red Rdeči palček), druga ob 17.30 (red Modri palček) v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SKD VESNA vabi v nedeljo, 4. decembra, ob 17.30 na »Aperitiv z umetnikom«: otvoritev fotografske razstave Andreja Furlana. Umetnika bo predstavil Robi Jakomin. Glasbeni utrinek: Kvartet flavt - Glasbena šola Sežana, mentor prof. Tamara Tretjak. Otvoritev razstave bo v prostorih Ljudskega doma v Križu. Prisrčno vabljeni! SKGZ IN ZSKD prirejata Proslavo ob 70-letnici Osvobodilne fronte in 20-letnici samostojnosti Slovenije, v nedeljo, 4. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu. Režija Boris Kobal, scenarij Marij Čuk, slavnostna govornica Alenka Florenin. Sodelujejo člani ansambla SSG Nikla Pe-truška Panizon in Romeo Grebenšek, združena moška zbora Vasilij Mirk s Proseka in Vesna iz Križa, dirigent Rado Milič, harmonikarska spremljava Jari Jarc. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v ponedeljek, 5. decembra, ob 16.30 na miklavževanje. Na sporedu je nastop otroškega pevskega zbora OŠ Franceta Bevka in igrica Lučke Susič »Fiat Lux«, ki jo je z otroško skupino pripravila prof. Manica Maver. Vabljeni vsi otroci! V GALERIJI NARODNEGA DOMA (Ul. Filzi 14) bodo v ponedeljek, 5. decembra, ob 18. uri otvorili razstavo Marine Deziderija Švare. Umetnika bo prestavil likovni kritik Saša Quinzi. Razstava bo na ogled vse do 24. decembra. ZSKD prireja drugo Revijo otroških in mladinskih plesnih skupin ZSKD in gostov v sredo, 7. decembra, ob 20.30 v Občinskem gledališču G. Verdi v Miljah. Vljudno vabljeni člani, prijatelji in ljubitelji mladih in plesa! S Mali oglasi AVTO FIAT 500 SX s komaj opravljenim tehničnim pregledom prodam, cena 500,00 evrov. Tel. št. 040-910148 ali 040-226847. GOSPA SREDNJIH LET z dolgoletnimi izkušnjami išče enkrat tedensko delo kot hišna pomočnica. Tel. št. 3279969360, v večernih urah. MAJHEN VRT v bližini Grljana prodam. Tel. št.: 349-3320198. PRODAM GORILNIK (bruciatore) na kurilno olje. Tel. št. 338-5098764. PRODAM citroen C4 grand picasso 2,0 HDi CMP-5, avtomatski menjalnik, 103.000 km, letnik 2008, prvi lastnik, srebrne barve, cena 11.900 evrov; tel. 340-8273145. PRODAM dvosobno stanovanje, 53 kv.m., v okolici Sv. Jakoba, sončna lega s pogledom na morje. Tel. 3472785799 v večernih urah. PRODAM po ugodni ceni zimske gume znamke sava, mere M+S 175/70 R14 - 48T. Tel. 338-2789388. STANOVANJE v centru Opčin dajem v najem za urad ali ambulanto. Tel. 040-420604 v večernih urah. V DOLINI dajem v najem večji prostor. Tel. na št. 348-5913170. V RICMANJIH oddamo v najem delno opremljeno hišo, 100 kv.m., s tremi sobami, kuhinjo, dnevno sobo, dvema kopalnicama in dvoriščem. Tel. št.: 339-8767384 (v večernih urah). Prispevki V spomin na Danico Caharija vd. Simoneta daruje brat Ivan z družino 25,00 evrov za zgoniško cerkev. V spomin na Danico Caharija vd. Simoneta daruje družina Šavron 20,00 evrov za zgoniško cerkev. Namesto cvetja na grob Ivice Bitežnik vd. Marzi, darujeta Ana in Sandro 25,00 evrov za MePZ Lipa in 25,00 evrov za AŠD Zarja. V spomin na Jano Umek darujeta Marta in Marino 30,00 evrov za Amici Hospice Pineta Onlus. V spomin na Marizo di Campo darujejo svojci 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Giuseppeja Maura daruje Mirjam Maver z družino 50,00 evrov za košarkarsko sekcijo AŠD Breg. t Nepričakovano nas je zapustila naša draga žena in mama Gordana Krota por. Strain (Mirjam) Žalostno vest sporočajo mož Mirko, sinova Andrej' in Martin z Arianno ter ostalo sorodstvo Pokojna bo ležala v cerkvi sv. Martina v Dolini jutri, v četrtek, 1. decembra, od 12. do 13. ure. Sledila bo sveta maša in pokop na domačem pokopališču. Dolina, 30. novembra 2011 Pogrebno podjetje Alabarda V tem težkem trenutku sočustvujemo z vami Andrea in Jasmin, Tanja in Robi Močno pretreseni ob prerani izgubi Ljubljene mame izrekamo Martinu in družini iskreno sožalje kolegi Tržaške kmetijske zadruge Ob tem bridkem trenutku izrekamo iskreno sožalje Mirkotu in družini. Prijatelji letnika 1949 Ob izgubi ljubljene mame in žene izrekamo Andreju, Martinu in Mirkotu občuteno sožalje. Prijatelji Ob smrti Gordane Krota izreka AŠD Breg iskreno sožalje sinovoma Andreju in Martinu ter ostalemu sorodstvu. Ob nenadni izgubi drage sodelavke gospe Mirjam izrekamo svojcem občuteno sožalje vsi na Didaktičnem ravnateljstvu v Dolini 10 Sreda, 30. novembra 2011 TRST / opčine - V Prosvetnem domu obeležili 40-letnico spomenika padlim v NOB Ob štiridesetem jubileju poudarek predvsem na mladih Nastop učencev OŠ Bevk in NSŠ Kosovel ter MoPZ Tabor - Pričevanji Mitje Raceta in Klavdija Palčiča Spomin, pogum, vztrajnost, bratstvo, solidarnost, zavest: to in še druge vrednote simbolizira spomenik padlim v narodnoosvobodilni borbi, ki so ga 28. novembra 1971 ob navzočnosti kakih tisoč ljudi, ki so prisluhnili devetim govornikom, slovesno odkrili na Opčinah in tako simbolno rekli hvala 54 med vojno ali ob njenem koncu umrlim krajanom z Opčin, od Banov, Ferlugov in s Piščancev, katerih imena krasijo spomenik. Natanko štirideset let po tistem dogodku so se v openskem Prosvetnem domu v ponedeljek domačini ponovno zbrali, da bi te vrednote potrdili in jih predali mlajši generaciji, ki ima zdaj nalogo, da »z burjo in soncem« odpravi meglice, ki se včasih pojavijo in ponovno vzpostavi jasen pogled, ter da je radovedna, da skrbi za kulturo, šole in svoja društva, kot je v svojem uvodnem nagovoru dejala predsednica Slovenskega kulturnega društva Tabor Dunja Sosič. SKD Tabor je bilo, skupaj s sekcijo Vsedržavnega združenja partizanov Italije-ANPI za Opčine, Bane in Ferlu-ge, soorganizator ponedeljkove proslave, ki je v Prosvetni dom privabila veliko število domačinov, potekala pa je nekoliko neobičajno, z velikim poudarkom na mladih, ki naj po prepričanju organizatorjev negujejo naprej vrednote, ki so pred tolikimi desetletji vodile mnoge krajane v upor zoper fašistično nasilje. Tako so spored proslave z naslovom Vaški spomenik padlim včeraj, danes, jutri s pesmijo in besedo sooblikovali učenci Osnovne šole Franceta Bevka ter dijaki Nižje srednje šole Srečka Kosovela, ki so podali tudi široko paleto spominov svojih dedkov in babic na težke vojne dni. Kako pa je spomenik nastal, je občinstvo slišalo iz ust načrtovalca in umetnika, ki sta zamisel o spomeniku spremenila v realnost, se pravi arhitekta Mitje Raceta in likovnika Klavdija Palčiča, s katerima se je pogovarjal Dušan Kalc. Slednji je uvodoma prisotne spomnil na poseben pomen, ki so ga za NOB imele Opčine, kjer se nahaja kar sedem spomenikov, medtem ko je Race v svojem posegu med drugim poudaril, da si je spomenik zamislil tako, da bi bil dobro viden z mesta, sočasno pa ločen od takrat zelo prometne nekdanje Narodne ulice (danes Dunajske ceste). Zato je prostor poglobil in dodal stopnice, spomenik pa sestavljajo trije kosi kraškega kamna, simboli trdoživosti, upornosti in ponosa naših prednikov, v katere so vklesani Kosovelovi verzi, potem so tu še plošče z imeni padlih in železna skulp-tura, ki jo je izdelal Palčič: sestavljata jo plošča, ki simbolizira fašistični pritisk, in jekleni prsti, ki jo prebadajo in silijo k nebu, ki predstavljajo vero v življenje in prihodnost. Palčič je izbral tak material, ki se ga ne da tako lahko poškodovati: tudi to je izraz odpora proti takemu tolmačenju in gledanju na zgodovino, ki ne pozna spoštovanja in niti strpnosti do naših spomenikov, je zaključil umetnik, tem besedam pa je sledila še partizanska pesem, ki je zadonela iz ust pevcev Moškega pevskega zbora Tabor, katerega nastop je zaključil ponedeljkovo proslavo. (iž) V smeri urinega kazalca: Dušan Kalc se pogovarja z Mitjo Racetom in Klavdijem Palčičem, nastop učencev NSŠ Kosovel in pogled na polno dvorano Prosvetnega doma kroma šempolaj Sejem in razstava ob Veselem decembru December je v Šempolaju posebno praznično obarvan. V Štalci bodo danes ob 18. uri odprli Miklavžev sejem in razstavo fotografij Miloša Zi-dariča, Nataše Peric, Janka Kovačiča in Barbare Drago Zimski čar, ob prisotnosti predsednika Fotovideo krožka Trst 80 Marka Civardija. Večer pa se bo zaključil s predstavitvijo koledarja in z nastopom otroške pevske skupine Vi-gred ter harmonikarja Cristiana Radi-va. Miklavžev sejem in razstavo si bo mogoče ogledati jutri, v petek, soboto, nedeljo in torek od 15.30 do 18.30, v nedeljo tudi dopoldne od 10. do 11. ure, v ponedeljek pa od 15.30 do 17. ure. V tem času bodo Miklavževi pomočniki sprejemali darila v Štalci. Na sejmu bodo obiskovalci vseh starosti našli knjige, koledarje, pratike, voščilnice in ročna dela primerna za originalna darila in za okrasitev domov v teh prazničnih dneh. S svojimi izdelki bo na sejmu sodelovalo Združenje staršev COŠ S. Gruden in otroškega vrtca Šempolaj. V petek bo v Škerkovi hiši od 16. do 18. ure delavnica Izdelajmo skupaj božične venčke z Marino Žbogar. Na osnovni šoli Stanka Grudna bo v ponedeljek ob 18. uri miklavževanje z nastopom otroške pevske in mladinske glasbene skupine Vigred - Kraški Fenomeni in glasbeno igrico Zajčkova hišica v priredbi domače dramske skupine. V Škerkovi hiši pa bo v torek ob 17. uri srečanje/delavnica Miklavževi poljubčki s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak. Izvedeli bomo, kako lahko izvirno, poceni in zdravo obdarimo ob praznikih svoje drage in kako nam lahko hrana lajša težave v teh prazničnih dneh. zgonik - Sklepi in razprava na včerajšnji občinski seji Šolska stavba v Saležu še naprej za šolske namene Ne enačenju partizanov s fašisti Salojske republike Stavba v Saležu, kjer je bila nekoč osnovna šola Lojze Kokoravec-Go-razd, bo še naprej služila šolskim namenom. To je na včerajšnji seji zgoni-škega občinskega sveta zagotovila pristojna odbornica Monica Hrovatin, potem ko je svetniška skupina stranke Slovenske skupnosti zahtevala od Občine pojasnila v zvezi z namembnostjo in torej s prihodnostjo šolske stavbe. Odbornica iz liste Skupaj-Insieme je poudarila, da Občina ne more ne odpirati in ne zapirati šol, ki so na ozemlju zgoniške občine zaščitene z mednarodnimi pogodbami in sporazumu ter posledično z zaščitnim zakonom za slovensko manjšino. Stavba v Saležu, ki vsekakor ni zapuščena, je poleg drugega tudi »vezana« na deželni prispevek za obnovitvena dela, je dejala še od-bornica, ki je - kot rečeno - zagotovila šolsko namembnost poslopja. Občinski svet je z glasovi koalicije, ki podpira župana Mirka Sardoča in predstavnikov Slovenske skupnosti, izrazila nasprotovanje vsakršnemu enačenju partizanov s fašisti t.z. Salojske republike. Gre za tako imenovani zakonski predlog Fontana, ki je sicer že nekaj časa zamrznjen v rimskem parlamentu po zaslugi ostrega nasprotovanja leve sredine, zlasti pa borčevskih organizacij, začenši s partizanskim združenjem VZPI-ANPI. Velike pomisleke nad enačenjem borcev za svobodo s tistimi, ki so hoteli svobodo izničiti, je večkrat izrazil tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. Zakonski osnutek Fontana je zamrznjen, ni pa še formalno umaknjen. Proti resoluciji so volili zastopniki desnice. Zgoniški občinski svet je soglasno odobril stališče svetniške skupine Sku-paj-Insieme, ki se nanaša na dejavnost Stavba osnovne šole Lojze Kokoravec-Gorazd v Saležu bo še naprej služila šolskim namenom kroma občinskih svetnikov. Deželna vlada je pred kratkim na predlog bivšega ministra Renata Brunette osvojila zelo restriktivna določila, po katerih imajo občinski in pokrajinski svetniki časovno zelo omejena službena dovoljenja za opravljanje javne funkcije. V bistvu občinski svetniki, ki so zaposleni v javnem in zasebnem sektorju, lahko zapustijo delovno mesto le v času zasedanj izvoljenih teles, kar pomeni, da sploh nimajo več časa, da preberejo strokovno dokumentacijo in da se primerno pripravijo na sejo. Po tej poti bo politika na t.i. nizkem nivoju v glavnem domena upokojencev oziroma tistih, ki nimajo službenih obveznosti. Župan Mirko Sardoč je uvodoma poročal o namestitvi fotovoltaičnega sistema v športno-kulturnem centru v Zgoniku. V Dijaškem domu o čustveni vzgoji z Iztokom Spetičem V četrtek, 17. novembra, smo v jaslih Dijaškega doma Srečko Kosovel v Trstu imeli v gosteh psihologa in psi-hoterapevta Iztoka Spetiča. To srečanje je uvedlo niz predavanj, ki so namenjena prvotno staršem naših malih gojencev. Starši, ki so se udeležili prvega srečanja, so prisluhnili predavanju na temo čustvene vzgoje. Spetič je spodbudil starše k razmišljanju o tem, kako pogosto smo v stiku s svojimi čustvi in če pravzaprav znamo poimenovati čustva. V današnji družbi so namreč čustva zo-perstavljena razumu in vse to vpliva na naše otroke, ki se učijo, kako se je treba soočati s težavami v vsakdanjem življenju. Če svoja čustva ozavestimo, spoznamo, sprejmemo in znamo, kako z njimi ravnati, bomo tudi sposobni kakovostno in boljše živeti. Iztok Spetič je staršem svetoval, kako naj otrokom postavijo zdrave meje in jih privedejo do tega, da bodo pravila spoštovali. Starši so živahno sodelovali na predavanju, kar nam dokazuje, da so taka srečanja zelo pozitivna in koristna tudi za izmenjavo mnenj in zato, da lahko težave sprejemamo in jih rešujemo iz različnih zornih kotov. /— GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Danes, 30. novembra, ob 20.30 / William Shakespeare: »Misura per misu-ra«. / Prevod: Alessandro Serpieri / Režija: Marco Sciaccaluga. / Ponovitve: v četrtek, 1. decembra, ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 2. in soboto, 3. ob 20.30 ter v nedeljo, 4. decembra, ob 16.00. V sredo, 7. decembra, ob 21.00 / Marco Travaglio: »Anestesia Totale - il primo spettacolo (poco spettacolare) del dopo B.«. Dvorana Bartoli Danes, 30. novembra, ob 21.00 / Cor-rado Augias in Vladimiro Polchi: »L' ultima notte. Anatomia di un suicidio« / režija: Andrea Liberovici / nastopa: Luciano Roman. / Ponovitve: do 3. decembra ob 21.00 in 4. decembra ob 17.00. V torek, 13. decembra, ob 21.00 / Pre-veto od knjige Williama Shakesperja "Sogno di una notte di mezza estate": »Nel bosco delle fate: un sogno«. / Režija: Luciano Pasini. / Ponoivitve: od srede, 14. do sobot, 17. ob 21, v nedeljo, 18. ob 17.00 ter v torek, 20. in v sredo, 21. ob 21.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 30. novembra, ob 20.30 / Manlio Santanelli: »L'aberrazione delle stelle fisse«. Režija: Maurizio Zacc-higna / Nastopajo: Adriano Giraldi, Maria Grazia Plos, Maurizio Zacchi-gna, Roberta Colacino / Ponovitve: do sobote, 3. decembra, ob 20.30 in v nedeljo, 4. decembra, ob 16.30. V nedeljo, 4. decembra, ob 11.00 / Predstava za otroke: »Il principe feli-ce«. Gledališče "dei Fabbri" V nedeljo, 4. decembra, ob 16.300 / Predstavi za otroke: »La neve raccon-ta« in »Oceania«. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 29. novembra, ob 20.45 / Giu-lio Cavalli: »L'innocenza di Giulio (Andreotti non è stato assolto)« / režija: Renato Sarti / igrata: Giulio Ca-valli in Stefano Cisco Bllotti. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Jutri, 30. novembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. LJUBLJANA Cankarjev dom Kosovelova dvorana Danes, 29. novembra, ob 20.30 / predstava »Ženske iz 6. nadstropja (Les femmes du 6ème étage)« / režija: Phillipe Le Guay / ponovitve do 30. novembra, ob 20.30. SNG Drama Veliki oder Danes, 30. novembra, ob 19.30 / Vladimir Stojsavijevic: »Ljubezen in država«. Jutri, 1. decembra, ob 19.30 / Vladimir Stojsavljevic: »Ljubezen in država«. / Ponovitve: v sredo, 7. in v četrtek, 8. decembra, ob 19.30. V petek, 2. decembra, ob 19.30 / Maksim Gorki: »Malomeščani«. V soboto, 3. decembra, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. V ponedeljek, 5. decembra, ob 12.00 / Otfried Preußler, Andrej Rozman Roza: »Mala čarovnica«. / Ponovitve: v torek, 6. decembra ob 11.00 in ob 18.00. Mala dvorana Danes, 30. novembra, ob 20.00 / Gyorgy Spiro: »Prah«. Jutri, 1. decembra, ob 20.00 / Via Negativa, Via Nova 2011: »MandicStroj«. / Ponovitve: v petek, 2. decembra, ob 20.00. V ponedeljek, 5. novembra, ob 17.00 in ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Do-riana Graya«. / Ponovitev: v torek, 6. ob 11.00 in ob 17.00. V sredo, 7. decembra, ob 20.00 / György Spiro: »Prah«. / Ponovitev: v četrtek, 8. decembra, ob 20.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali V torek, 6. decembra, ob 21.00 / Koncert / »Cuore Vivo«. / Nastopa skupina Nomadi. V četrtek, 8. decembra, ob 20.30 / Mu- zikal v angleškem jeziku / Murray Hor-witz in Richard Maltby, Jr.: »Ain't misbehavin'- the fats waller musical show«. Režija: Richard Maltby, Jr. / Ponovitve: v petek, 9 in v soboto, 10. decembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 11. decembra, ob 16.00. V torek, 13. decembra, ob 20.30 / »La Bella e la Bestia«. / Režija in koreografija: Darius James / Glasbe: David Westcott / Ponovitve: v sredo, 14. in v četrtek, 15. decembra, ob 20.45. Gledališče Verdi V petek, 9. decembra, ob 10.30 / Sergej Prokofiev: »Pierino e il lupo« in »La storia dell'elefantino Babar«, od Francisa Poulenca. / Dirigent: Christopher Franklin / Orkester gledališča Verdi. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 11. decembra, ob 18.00 / Nastopa mešani pevski zbor Jacobus Gallus. Zborovodja: Marko Sancin. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 2. decembra, ob 20.45 / Nastopa: Jan Michiels - klavir. V sredo, 14. decembra, ob 20.45 / Koncert / Nastopata: Pavel Gomizia-kov - voilončelo in Luis Lortie - klavir. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V sredo, 7. decembra, ob 20.45 / »En-sembel, Orchestral de Paris« / Dirigent: Laurence Foster / Solist: JeanYves Thibaudet - klavir. _SLOVENIJA_ KOPER Dvorana Bonifika V nedeljo, 11. decembra, ob 18.00 / Manca Izmajlova - Grand gala koncert s simfoničnim orkestrom. Posebni gost italijanska megazvezda: Francesco Renga. LJUBLJANA Klub CD Danes, 30. novembra, ob 19.30 / Koncert / »Altera pars« / Nastopa zasedba Ante Portas: Eva Jurgec - oboa; Sabina Magajne - francoski rog; Marijana Gregorič - violina; Mirela Rihtar -violončelo; Etbin Stefaničič Edi - kitara; Jože Bogolin, tolkala. V petek, 2. decembra, ob 19.00 / Koncert / Nastopa »Klapa Subrenum«. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Kulturni dom Gorica: v galeriji Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20) v okviru praznovanja 30-letnice ustanove odprtje skupinske mednarodne razstave, ki nosi naslov Poklon ob 30-letnici Kulturnega doma (1981 -2011). Za to priložnost je svoja dela poklo- PRIREDITVE nilo 42 likovnih in fotografskih umetnikov iz celotnega goriškega prostora pa tudi iz Trsta, Vidma, Benečije, Slovenije, Italije, BiH in Hrvaške. Razstava bo odprta vse do 9. decembra 2011. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ KOZINA Knjižnica: do konca decembra je na ogled Božično-novoletnega bazarčka, ter razstava Podobe knjig Jerneje Ro-dica (knjižna oprema) in Tinke Vola-rič (ilustracije). SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pra-davnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). Sreda, 30. novembra 2011 MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladi-mirja Makuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Novo krilo NG, Narodna galerija (Prešernova 24): do 27. novembra je na ogled »5. bienale vidnih sporočil & mednarodni oblikovalski dogodek«. Proslava ob 70-letnici Osvobodilne fronte in 20-letnici samostojnosti Slovenije Kulturni dom v Trstu, nedelja, 4. decembra 2011, ob 16. uri Slovenska kulturno-gospodarska zveza v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev Slavnostni govor: Alenka Florenin - županja obcine Sovodnje ob Soci Režija: Boris Kobal Scenarij: Marij Cuk Sodelujejo clani ansambla SSG ter združeni moški zbori Vasilij Mirk - Prosek in Vesna - Križ Skgz SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA 12 Sreda, 30. novembra 2011 KULTURA / naš pogovor - Schwentnerjev nagrajenec Marij Maver »Nagrada je priznanje zame in preko mene za vse pri Mladiki« »Za nas se je slovenski prostor odprl z osamosvojitvijo Slovenije - Priznanje spodbuda za naprej« Naš znani založnik Marij Maver, ki že desetletja sooblikuje utrip ene naših najpomembnejših založb - Mladike, je pred kratkim v Ljubljani prejel prestižno Schwentnerjevo nagrado, ki jo podeljujejo ob začetku vsakoletnega Slovenskega knjižnega sejma. Nagrada svoje ime dolguje slovenskemu založniku Lavoslavu Schwent-nerju, ki je živel med letoma 1865 in 1952 ter med drugimi objavil pomembna dela slovenskih modernistov (Cankarja, Župančiča, Murna idr.). Kako se spominjate svojih začetkov pri Mladiki? Od tega je minilo že veliko let. Spominjam se, kako sem tedaj začenjal zahajati v Slovenski kulturni klub, vendar nisem bil med prvimi. To se je dogajalo konec leta 1956. Leta 1957 je izšla prva poskusna številka Mladike. Tedaj nisem bil med ustanovitelji, čeprav sem spadal v krog mladih, ki so se s Stankom Janežičem, Jožetom Pe-terlinom in Vinkom Beličičem sestajali in snovali to revijo. Spominjam se tudi, kako mi je prišla v roke prva številka ter kako smo si jo ogledovali in tuhtali, ali bo šla naprej ali ne. Mladika se je takoj uveljavila, naslednja številka je bila že redna. Pri prvih številkah sem sodeloval s kakšno pesmijo in tako se je stvar nadaljevala. Kako se je spremenila vaša vloga pri Mladiki po smrti prof. Peterlina? Z njim sem sodeloval že prej, hodil sem v tiskarno in videl, kako se tam dela. Včasih sem mu tudi kaj pomagal. Ko je on leta 1976 nenadoma zmanjkal, sem naslednjo številko pripravil sam v tiskarni. To delam še danes, in sicer tako, da drugi danes pomagajo meni, kot sem sam tedaj pomagal Jožetu Peterlinu. Za Mladiko je bilo prelomno leto 1991. Kaj se je tedaj zgodilo? V tem letu se je osamosvojila Slovenija, režim je propadel, država se je demo-kratizirala. Tedaj se je tudi uradno odprl trg našim publikacijam, tako reviji kot tudi knjigam, ki smo jih tiskali. Še bolj pomembno je, da smo tedaj prišli med tiste, ki so prejemali subvencije za kulturno delo v zamejstvu. Do takrat so nas namreč popolnoma ignorirali. Se v svojem založniškem delu spominjate kakšnega posebnega dogodka? Dogodkov je vsako leto nekaj. Razveseljivo je, ko si zadovoljen z nekim izdelkom, po navadi je to knjiga, posebno če te ta stane nekaj truda. Če se ti stvar posreči, si res srečen in zadovoljen, da se ti je zgodila. V spominu imam knjigo Sledovi Drage, ki je izšla pred nekaj desetletji, ko so dnevnik o Dragi napisali Vinko Beličič, Boris Pahor, Alojz Rebula in Vinko Ošlak, ki so vsak iz svojega zornega kota gledali na ta kulturni dogodek. Zdelo se mi je imenitno zbrati vse štiri osebnosti, ki so za Mladiko napisale te svoje vtise. Zelo točno se spominjam, kako se je to snovalo in kako smo o tem s prijatelji govorili v baru. Koliko knjig je Mladika izdala pod vašim vodstvom? Vsega skupaj je izšlo tristo naslovov, večina knjig po letu 1990. Pred tem časom nismo imeli veliko fondov in trga, saj je bilo tedaj na razpolago samo zamejstvo. Nekaj desetin knjig je izšlo pred letom 1990, preko dvesto pa po tem letu. S katerimi težavami, pa tudi izzivi se srečuje Mladika danes? S problemi založništva nasploh. Danes vemo, da se svet zelo hitro spreminja, imamo na razpolago nove tehnologije, ki se nas niso še dotaknile. Nekateri občutijo krizo, ne le gospodarsko, ampak tudi zaradi tehnoloških novosti. Konkurenca je velika, denarja je malo, ljudje kupujejo manj knjig ali si jih izposojajo v knjižnici. Za male založnike, kot smo mi, so te stvari veliko bolj problematične. Kaj pa izzivi? Prav gotovo zadoščenja, ko narediš nekaj, kar je dobro in kar ljudje pohvalijo, kar ima tudi tržni ali kulturni uspeh. To je zelo različno, zato pa mikavno in zbuja vedno neko radovednost, zaradi katere iščeš nove možnosti, nove oblike in nove izzive. S kakšnimi občutki ste sprejeli Schwentnerjevo nagrado? Prišla je nepričakovano, bil sem je gotovo vesel. Nikoli nisem iskal kakega posebnega priznanja, a všeč mi je bilo, da so to priznanje dali meni, preko mene pa še Mladiki in vsem sodelavcem, ki opravljamo delo okrog založbe in revije, ki izhaja neprekinjeno že 54 let, kar je velik podvig. Vemo, da je bilo na Tržaškem veliko poskusov, nekatere revije so izhajale več let, tako trdožive kot Mladika pa ni bilo še nobene. Kaj vam pomeni nagrada v smislu nadaljevanja vašega dela? To je gotovo priznanje za nazaj, ampak tudi spodbuda za naprej. Mislim, da bomo s tem delo nadaljevali. Mladi sodelavci, ki so pri Mladiki, so hvalevredni in sposobni. Upajmo, da bo tudi čas dovoljeval, da naprej ustvarjamo ta bogat zaklad našega zamejskega kulturnega „izživljanja na papirju", če se smem tako izraziti. Časi niso najbolj rožnati, vemo, da je trg nasičen. V Sloveniji namreč izide kakih šest tisoč naslovov na leto. Izbira je torej zelo velika in če pomislimo, da nas je Slovencev le dva milijona, gotovo ni lahko plasirati knjige na tako področje. Primož Sturman Za dolgoletnega urednika Mladike Marija Maverja predstavlja Schwentnerjeva nagrada priznanje za nazaj in predvsem spodbudo za delo naprej kroma V Munchnu razstava Perugino - Rafaelov učitelj V Stari pinakoteki v Munchnu je na ogled razstava Perugino - Rafaelov učitelj. Na njej je mogoče videti 40 del italijanskega renesančnega slikarja Perugina, ki so jih za to priložnost posodili številni svetovni muzeji, med njimi pariški muzej Louvre in floren-tinski muzej Uffizi. Razstava bo odprta do 15. januarja 2012. Pietro Perugino se je rodil v kraju Citta della Pieve blizu Peru-gie. Bil je učenec Fiorenza di Lorenza in Piera della Francesce. V Firencah je nanj vplival Ve-rocchio. Od leta 1500 je bil učitelj mladega Rafaela. Perugino, ki je bil okrog leta 1500 eden najuspešnejših umetnikov italijanske renesanse, je tudi daleč od Firenc in Perugie, centrov svojega delovanja, pridobil pomembne naročnike. Na prvi večji razstavi Peruginovih del zunaj Italije je poudarek predvsem na obdobju razcveta njegove kariere. Poleg religioznih del je mogoče videti tudi nekaj primerkov Peruginove portretne umetnosti in dela z mitološko tematiko, ki obiskovalcu razstave približajo humanistične ideale Peru-ginovega časa. filozofija - Predavanje Slavoja Žižka v Bruslju Kritika demokracije Van de Viere je Žižka predstavil kot najbolj vznemirljivega in radodarnega filozofa tega časa Slovenski filozof Slavoj Žižek je imel v ponedeljek v Bruslju predavanje z naslovom Boj za evropsko zapuščino, s katerim je do konca napolnil dvorano z več kot 2000 sedeži. Belgijski filozof Frank Van de Veire ga je bruseljskemu občinstvu predstavil kot "najbolj vznemirljivega in radodarnega filozofa tega časa". Žižek je po njegovem mnenju pomemben zaradi težkih analiz nekaterih velikih filozofov, na primer Georga Hegla, ki jih ne bere veliko ljudi. Poleg tega pa je tudi priljubljen, ker ni sodobne teme, o kateri ne govori. "Je zelo radodaren filozof, saj ni teme, ki bi se je bal. Lahko ga vprašate kar koli. S filozofi ni vselej tako," je pojasnil Van de Veire. Belgijski filozof se na splošno strinja z Žižkovimi tezami, a način, na katerega slovenski filozof te teze oblikuje, po njegovem mnenju ni vselej dovolj subtilen. Van de Veire ima na primer problem z Žižkovo revolucionarno politiko, ki ni več v okviru demokracije, čeprav po drugi strani vselej brani demokracijo. "Tega se malce bojim," je dejal Flamec. Prav demokracija je bila v ospredju ponedeljkovega predavanja, v katerem se je slovenski filozof v svojih razmišljanjih dotaknil številnih trenutno zelo aktualnih evropskih tem - dolžniške krize v Evropi, menjave politične oblasti v Italiji in Grčiji, protestnikov pred Wall Streetom in razžaljenih ter "tehnokratskega" Bruslja. V kritiki evropske demokracije je med drugim izpostavil primer Italije - odstop Silvia Berlusconija in imenovanje predsednika tehnične vlade Maria Montija, kar je ponazoril z besedami "barviti politiki ven, sivi eksperti not". Ta trend gre po njegovih navedbah očitno v smeri države v stalnem izrednem stanju in opuščanja politične demokracije. Poleg tega je spomnil na to, kako se je "tehnokratsko birokratski" Bruselj odzival na politične dogodke v Grčiji -s paniko ob obetih referenduma in z olajšanjem ob imenovanju novega ekspertnega predsednika vlade. "Kakor da je sporočilo - da, demokracija je v redu, ko ni pomembna," je dejal Žižek in menil, da se bo demokracija nekako morala na novo izumiti. Slovenski filozof je bil oster tudi do odnosa Evrope do Turčije in priseljencev, pri čemer je poudaril, da se je za zapuščino Evrope vsekakor vredno boriti, saj je edinstvena, a da je pravi problem Evropejcev vprašanje, kaj bodo naredili sami s seboj, ne pa Turčija, muslimani in priseljenci. "Samo obnovljena levičarska egalitarna vizija lahko reši Evropo, sicer je z nami konec," je menil Žižek in požel bučen aplavz. S temi besedami je tudi sklenil svoje predavanje o politični, kulturni in gospodarski prihodnosti Evrope, ki je potekalo v enem najbolj poznanih bruseljskih kulturnih središč Bozar v osrčju mesta. (STA) progresivni rock - Društvo Musicalibera v Trst pripeljalo eno od pionirskih skupin te zvrsti Skupina Yes s svojim prepoznavnim slogom »ogrela« precej številne navdušence srednje starosti Skupina YES se v okviru svoje turneje, na kateri predstavlja svoj novi cd Fly from here v petek ustavila v Trstu. Pobudnik dogodka v športni palači na Čar-boli je bilo društvo Musicalibera. Britanski gospodje, ki so dali smernice progresivnemu rocku, so po preko štiridesetih letih še na odru in kot velja za tovrstne primere, je zasedba delno spremenjena. Od legendarnega časa največjih uspehov vztraja z adrenalinsko energijo basist Chris Squire, kitarist Steve Howe ohranja od leta 1970 vodilno vlogo in je tudi s solistično točko potrdil melodične in ritmične vzore žanra z razvojem blues in etno vtisov. K enotnosti skupinskega, skoraj simfonično-rockovskega zvoka odločno pripomore značilna uporaba klaviatur, za katerimi je stal Geoff Downes. Zasedbo sta dopolnila dolgoletni član, bobnar Alan White in najnovejši pevec Benoit David, ki je zamenjal nekdanjega pevca Jona Andersona bolj zaradi podobnosti glasu kot zaradi karizmatičnosti in natančnosti. V nastopu je bilo sicer občutiti breme utrujenosti, toda vpliv novejših sprememb in kilometrina dolgoletnih izkušenj pa sta v ne ravno idealnem akustičnem prostoru omogočila glasbenikom, da so s koherentno zvestobo lastnemu stilu povezali pesmi iz novega albuma in uspešnice iz preteklosti, od prve Yours is no disgrace do And you and I ali Roundabout. Precej številno občinstvo srednje starosti so seveda se- stavljali predvsem tisti, ki so v prvi osebi doživeli vzpon benda, navdušeni poznavalci generacije, za katero je bil rock, v vseh svojih izrazih, prava vera, katere so še danes strokovno kompetentni privrženci. Predsednik društva Musicalibera Davide Casali je s tem koncertom potrdil svojo zelo aktivno vlogo organizatorja velikih revival-dogodkov v našem mestu: »Prirejanje koncertov legendarnih skupin progresivnega rocka iz sedemdesetih let je bilo odkrito področje na lokalni koncertni sceni in naš festival je v kratkem času postal eden od najpomembnejših v Evropi. Privabili smo skupine kot so New Trolls, Steve Hackett, Van der Graaf generator. Zdaj že planiramo novo izvedbo tržaškega Summer Rock Festivala, ki bo kot vedno konec julija. Dejavnost društva Musicalibera pa se poleg teh velikih dogodkov širi tudi na festival židovske glasbe in na novejši projekt Radio Shalom, to je tematska web televizija in radio s 24-urnim sporedom.« Koncert skupine Yes se je s svojim revival-oku-som idealno ujemal z drugo pobudo, ki jo je društvo Musicalibera priredilo v tem vikendu na Čarboli. To je že tradicionalni sejem rabljenih vinilnih plošč, cd-jev in dvd-jev, za katerega skrbi Maurizio Giugovaz: »Sejem privablja predvsem zbiratelje plošč rock glasbe 60. in 70.let, ki dokumentirajo raziskovalne glasbene usmeritve tistih let in so bile izdane v omejenem šte- Skupina Yes tudi po več kot štiridesetih letih od svojega nastanka vztraja, sicer v nekoliko spremenjeni zasedbi, na glasbeni sceni vilu pri malih založbah. Na področju italijanske glasbe je največje povpraševanje za prve plošče Battistija in Mine, zadnje čase pa narašča povpraševanje za plošče Fabrizia De Andreja. Razstavljavci so prihajali iz več krajev severne in srednje Italije, iz Nemčije, Madžar- •Jtl'SvFOKUSU. „ i. r,n\/inarka Zaupajte nam. Potrdite naročnino za leto 2012. Naročnina ostaja nespremenjena: 215,00 evrov, kar pomeni, da vas bo vsak izvod časopisa stal le 0,70 evra! Če še niste naročeni, naročite se čimprej: Primorski dnevnik boste do konca leta 2011 prejemali brezplačno! Dostava na dom Primorskega dnevnika je za vse naročnike brezplačna! Brezplačno boste tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki pa bodo prejeli knjigo "Spomini na leto 1945" darilo Zadruge Primorski dnevnik. Znižano naročnino za leto 2012 se lahko plača do 31.1.2012: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun j>t. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 0548412401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 0 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu XPrimorski " dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji / SVET Sreda, 30. novembra 2011 701 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu doberdob - Zaradi padca povpraševanja po kamenju Kamnolom ne plačuje več, občina bo uvedla nov davek Župan Vizintin: Težka, boleča, a neizbežna Izbira - Opozicija odločno proti Kriza v gradbenem sektorju je udarila po podjetju Granulati Calcarei iz Re-dipulje, ki v bistvu ne več izkopava kamenja iz kamnoloma pri Devetakih in posledično ne več plačuje občini Doberdob predvidene vsote za izkopani material. Do-berdobska občina je zaradi tega ostala brez enega izmed svojih glavnih virov denarja, zato pa se je občinska uprava odločila za uvedbo davka na dohodke fizičnih oseb IRPEF. Sklep o uvedbi novega davka so izglasovali med ponedeljkovo sejo občinskega sveta z glasovi večine, medtem ko so bili opozicijski svetniki iz vrst Slovenske skupnosti odločno proti. »Nekatere občine že imajo davek IRPEF, mi ga še nismo imeli. Za njegovo uvedbo smo se odločili, potem ko je na občini zmanjkal priliv od družbe Granulati Calcarei, ki upravlja kamnolom pri Deve-takih,« pravi doberdobski župan Paolo Vi-zinin in pojasnjuje, da so pred leti podpisali pogodbo z družbo Granulati Calcarei, ki je predvidevala letno plačilo 120.000 evrov. »Ugotovili smo, da je ta znesek odgovarjal povprečni letni količini kamenja, ki so jo v prejšnjih letih izkopavali iz kamnoloma. Za leta 2009, 2010 in 2011 nam je družba Granulati Calcarei izplačala 360.000 evrov, vendar so kamenje kopali le leta 2009. Takrat so izkopali le za 15.000 evrov materiala, potem pa niso imeli več dovoljenja za dodatno količino. Čeprav smo se takoj lotili priprave postopka za pridobitev novega dovoljenja, do njegove izdaje ni še prišlo. Zanj so namreč potrebni okoljske in geološke ekspertize, mnenji zdravstvenega podjetja in komisije za kulturno krajino ter razni drugi dokumenti. Vseh mnenj niso še izdali, vendar se postavlja vprašanje, ali bo družba Gra-nulati Calcarei spričo svojih težav sploh zaprosila za pridobitev dovoljenja,« pravi Vi-zintin in poudarja, da je doberdobska občina v treh letih od kamnoloma prejela 360.000 evrov, čeprav je bilo izkopanega materiala le za 15.000 evrov. »To pomeni, da dolgujemo družbi Granulati Calcarei 345.000 evrov. To vsoto bomo delno krili s tem, da nam na podlagi podpisane pogodbe dolgujejo 500.000 evrov v javnih delih, od katerih smo že izkoristili 220.000 evrov. Ker nam torej oni dolgujejo 280.000 evrov, mi njim pa 345.000 evrov, smo se dogovorili, da jim bomo v prihodnjih letih na obroke izplačali 65.000 evrov, ki jim pripada,« poudarja Vizintin in izraža zaskrbljenost nad prihodnostjo družbe Gra-nulati Calcarei. »Zaskrbljujoče je zlasti dejstvo, da niso še vložili prošnje za pridobitev dovoljenja za izkopavanje kamenja; družba je baje v finančnih težavah, ker je povpraševanje po kamenju upadlo za 70 odstotkov, zaradi tega so vsi njeni delavci v dopolnilni blagajni. Ker torej za nasled- nji dve leti po vsej verjetnosti ne bomo dobili od kamnoloma 120.000 evrov letno, nam bo zmanjkal bistven prihodek, ki smo ga morali nadomestiti. Najbolj sprejemljiva rešitev je uvedba davka IRPEF, ki se stopnjuje glede na dohodek. Občani z manj kot 10.000 evri dohodka bodo oproščeni davka, občani, ki imajo dohodek do 15.000 oz. 28.000 evrov, bodo plačali 0,5 odstotka, od 28.000 do 55.000 evrov bodo plačali 0,6 odstotka, od 55.000 do 75.000 evrov bodo plačali 0,7 odstotka, preko 75.000 evrov pa 0,8 odstotka. V bistvu bodo več plačali občani, ki imajo višje dohodke, tako da davek ne bo prizadel v tolikšni meri občanov z nizkimi dohodki,« pravi župan Vizintin in poudarja, da je uvedba davka IRPEF težka, boleča, a hkrati neizbežna izbira. »Gre za našo avtonomijo, saj bi brez novega priliva denarja tvegali komisarsko upravo. Računamo, da bomo od novega davka letno prejeli okrog 90.000 evrov,« pravi Vizintin in napoveduje, da so pripravljeni ukiniti davek IRPEF, v kolikor bo državna vlada Maria Montija v prihodnje spet uvedla davek ICI, ki bi občinam zagotovil nova finančna sredstva. Opozicija po drugi strani na celi črti nasprotuje novemu davku IRPEF. »Že deset let zaman prepričujemo občinske upravitelje, naj prižgejo zeleno luč za odprtje obrtne cone med Doberdobom in Poljanami, v katero bi se vselili naši obrtniki,« poudarja občinski svetnik Slovenske skupnosti Aldo Jarc in poudarja, da bi s prilivom od obrtne cone ne bilo potrebno uvajati novih davkov. »V obrtni coni bi imeli vsaj štiri do pet parcel, ki so v lasti prebivalcev Dola in Poljan. Gre za naše ljudi, ne pa za prišlece,« poudarja Jarc in opozarja, da se je občina zanašala samo na kamnolom, zdaj pa je ostala praznih rok. »Zdaj bodo obdavčeni vsi občani; če bi imeli obrtno cono, bi od nje dobivali vsaj del denarja za kritje zneska, ki ga potrebujemo,« poudarja Jarc. S trditvami opozicije se župan Vizintin nikakor ne strinja. »Če bi v obrtni coni imeli tri-štiri obrtnike, bi od njihove dejavnosti letno prejeli le kakih pet, največ deset tisoč evrov, kar ni nikakor primerljivo s 120.000 evri, ki smo jih prejemali od kamnoloma,« poudarja župan. Med ponedeljkovim občinskim svetom so odobrili tudi spremembo proračuna, v katerega so vključili akontacijo 48.000 evrov, ki jih je dežela Furlanija-Ju-lijska krajina nakazala za upravljanje sprejemnega centra Gradina. Poleg tega so med občinskim svetom izglasovali ustanovitev medobčinske davčne komisije, ki bo skupna za celo tržiško mestno okrožje in je bila ustanovljena na podlagi enega izmed poletnih sklepov bivšega predsednika vlade Silvia Berlusconija. (dr) vileš - Zaradi gradnje avtoceste Nočni zapori V noči na petek pri cestninski postaji, v soboto in nedeljo v Štandrežu Na gradbišču avtoceste Gorica-Vi-leš potekajo gradbena dela s polno paro, zato bosta v prihodnjih dneh stopili v veljavo dve začasni popolni zapori prometa. Zaradi gradnje nove cestninske postaje v Vilešu bo prva zapora stopila v veljavo jutri ob 21. uri in bo trajala do šeste ure zjutraj v četrtek; zapora bo veljala na odseku med cestninsko postajo in povezavo na avtocesto A4. Avtomobilisti, ki bodo vozili iz Gorice proti avtocesti, bodo morali izstopiti pred Vilešem in nato ponovno zapeljati na avtocesto pri cestninskih postajah pri Redipulji oz. Palmanovi. Obvoza bosta označena s prometnimi znaki, ki bodo avtomobiliste, namenjene v Trst, usmerili proti Redipulji, tiste, namenjene v Benetke, pa proti Palmanovi. Druga popolna zapora prometa bo stopila v veljavo v soboto, 3. decembra, ob 7. uri in bo trajala do nedelje, 4. decembra, ob 22. uri. Zapora bo veljala na odsekih med tovornim postajališčem družbe SDAG in štan-dreškim krožiščem v smeri Gorici ter med štandreškim krožiščem in vhodom pri Fa-ri v smeri Vileša. Zapora je potrebna, ker bodo namestili jeklene žice na lok novega jeklenega mostu; tudi v tem primeru bodo obvoz označili s prometnimi znaki. V primeru slabega vremena bodo zaporo v Vilešu prenesli za en dan, zaporo v Štandrežu pa na prihodnji teden. Paolo Vizintin in Aldo Jarc (zgoraj); kamnolom pri Devetakih bumbaca gorica - Maja prihodnjega leta Mladeniču bodo sodili zaradi nenamernega umora desetletne deklice Sodnik za predhodne obravnave Massimiliano Raineri je včeraj odredil sojenje zoper 33-letnega S.C. po rodu iz Agri-genta, ki ga bremeni sum nenamernega umora desetletne deklice. 33-letnik se je 17. februarja 2010 peljal s svojim avtomobilom tipa Ford Focus po Ulici Garzarolli v Gorici, kjer je povozil takrat 9-letno Alexandra Paesini. Deklica se je v nesreči hudo poškodovala in izgubila zavest; v komi je bila celih 20 mesecev, nakar je njeno srce nehalo biti. Tragedija, ki je prizadela Alexan-drino družino, je pretresla goriško javnost. Med včerajšnjo predhodno obravnavo je bila prisotna mama male Alexandre, poleg nje sta se prijavila kot prizadeti stranki še njen oče in sestra. 33-letnika zagovarja odvetnik Paolo Bevi-lacqua, ki sočustvuje z družino zaradi iz- gube deklice, vendar poudarja, da S.C. ni kriv za nesrečo, do katere je prišlo zaradi tragičnega spleta okoliščin. »S.C. se je z avtomobilom peljal z nizko hitrostjo in ni mogel nikakor predvideti, da bo deklica naenkrat prečkala cesto, kjer ni prehoda za pešce,« poudarja odvetnik. Sojenje se bo začelo 24. maja prihodnjega leta. Med procesom bodo imeli glavno vlogo izvedenci, s pomočjo katerih bodo rekonstruirali dinamiko nesreče. Alexandro je avto zbil, ko je izstopila iz družinskega avtomobila ter se pognala čez cesto, da bi dosegla postajališče avtobusa, s katerim se je vsak dan odpravljala v šolo. Voznik je bil sprva osumljen zaradi povzročenih poškodb, po smrti deklice pa ga je tožilstvo obdolžilo nenamernega umora. gorica Zdravstvo: »Tondo ima občane za norca« »Racionalizacija zdravstva, ki jo je 17. septembra v deželnem svetu napovedal predsednik Furlanije-Julijske krajine, je le volilni spot. Za norca ima občane in medije, kar se mi zdi sramotno, saj je zdravstvo tema, s katero se ni mogoče igračkati.« Tako je povedal deželni svetnik Demokratske stranke (DS) Giorgio Brandolin, ki je včeraj skupaj z goriškim pokrajinskim tajnikom DS Omarjem Grecom in odgovornim za zdravstvo pri goriški DS Silvanom Cec-cottijem komentiral ravnanje deželne vlade na tem področju. Kot smo že večkrat poročali, je Ton-do septembra predlagal ustanovitev enotnega teritorialnega zdravstvenega podjetja za celo deželo in treh bolnišničnih podjetij, ki bi jih dobili v Trstu, Pordenonu in Vidmu. Goriška pokrajina bi edina ostala brez svojega podjetja. »Gorica bi izgubila vsakršno avtonomijo na področju zdravstva,« je povedal Omar Greco in poudaril, da DS zahteva od goriškega župana Et-toreja Romlija, naj čim prej skliče konferenco županov na temo zdravstva in socialnega skrbstva na Goriškem. Cec-cotti je opozoril na neskladnost Kosi-cevih in Tondovih predlogov na področju reforme zdravstva, poudaril pa je še, da je ustanovitev enotnega teritorialnega podjetja in treh bolnišničnih v popolnem nasprotju s potrebo po sodelovanju med teritorijem in bolnišnico ter krepitvijo storitev na teritoriju. »Ob tem bi na Goriškem prišlo do združitve dveh zdravstvenih okolišev v enega samega, kar bi privedlo do velikih težav na področju načrtovanja socialno-varstvene in zdravstvene oskrbe. Med Gorico in Tržičem obstajajo namreč velike razlike,« je povedal Ceccotti. Po Brandolinovem mnenju se mora deželna desnica ukvarjati z močnimi razprtji v stranki, kar je po njegovem tudi pravi vzrok, zaradi katerega je deželni odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic odstopil, Tondo pa obdržal njegov resor. »Menim, da reforme zdravstva ne bodo uspeli uresničiti pred koncem mandata, kar pa je nedopustno, saj bodo občane, upravitelje in zdravstvene operaterje pustili v negotovosti, zaradi katere ne bo mogoče ničesar načrtovati. Res je, da je treba preprečiti potrato denarja tudi v zdravstvu, do tega pa ne more priti preko volilnih spotov,« je zaključil Brandolin. (Ale) G. Brandolin gorica - Vrhovni poveljnik italijanske vojske na županstvu Pozzuolo v eni kasarni Konjeniška brigada bo odstopila občini kasarno Del Fante pred koncem leta - Njeno poveljstvo zapušča palačo Guella Valotto in Romoli bumbaca Konjeniška brigada Pozzuolo del Friuli bo pred koncem leta odstopila kasarno Del Fante goriški občini, njeno poveljstvo pa bo v kratkem zapustilo palačo Guella. Uradi in dejavnosti, ki so bile doslej razpršeni med tremi sedeži, bodo po novem dobili svoje mesto v kasarni Montesanto. Da so se pri italijanski vojski odločili za reorganizacijo in ovrednotenje svojih nepremičnin, je potrdil njen vrhovni poveljnik, general Giuseppe Valotto, ki se je včeraj na goriškem županstvu srečal z županom Et-torejem Romolijem. V osredju pogovorov je bila zlasti prihodnost goriških vojaških nepremičnin, glede katerih je Valotto napovedal že omenjene novo- sti. Po njegovih besedah bo brigada Pozzuolo tako še naprej ostala v Gorici, vendar bo lahko - tudi v optiki racionalizacije stroškov - računala le na eno kasarno. »To bo funkcionalno zlasti za osebje, saj želimo, da bi kasarne postale agregacijska središča tudi za družine vojakov,« razlaga Valotto. Med srečanjem je Romoli poudaril, da prisotnost brigade v mestu veliko pomeni Goričanom, zato pa se je zahvalil Valottu, ker je zagotovil, da bo poveljstvo brigade Pozzolo še naprej ostalo v Gorici. V znak prijateljstva in spoštovanja do vloge italijanske vojske je Romoli izročil Valottu mestno priznanje »Tre soldi goriziani«. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 27. novembra 2011 15 jamlje - Pri kulturnem društvu Kremenjak sovodnje - Občinski svet Koledar posvetili Imenovanje zborovskemu petju ■ g ■ ■ Z društvi in zbori so stopili v stik s pomočjo ZSKD in ZSKP VfcMMJO |#wl I119ICIVC gorica - INPS Uspešneje določajo invalidnost Pred dvema letoma so pri zdravstvenem podjetju in zavodu INPS uvedli nov sistem za določanje invalidnosti, ki se je doslej izkazal za uspešnega. Med nedavnim srečanjem sta generalni direktor goriškega zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula in direktor goriške izpostave pokojninskega zavoda INPS Giorgio Primiceri ugotovila, da se je reorganizacija služb za določanje invalidnosti dobro obnesla, k čemur je pripomogla tudi informatizacija storitev. Od uvedbe novega sistema pred dvema letoma je mogoče zaprositi za preverjanje stanja invalidnosti po telematski poti, zaradi česar se prosilci izognejo vrstam pred okenci zdravstvenega podjetja. Poleg tega se je čakalna doba za zdravstveni pregled pred pristojno komisijo v goriških in tržiških ambulantah znižala na 45 dni, zagotavljajo v zdravstvenem podjetju: 20 dni je treba čakati za pregled na domu nepokretnih oseb, 30 dni pa za preverjanje invalidnosti, ki jo opravi zdravnik zavoda INPS. Cor-tiula in Primiceri dalje opozarjata, da se je znižala tudi čakalna doba za izplačilo subvencij, ki so jih deležni invalidi. Direktorja zdravstvenega podjetja in zavoda INPS napovedujeta, da želijo čakalne dobe še dodatno znižati; prizadevala si bosta namreč za to, da bi celoten postopek od vložitve prošnje do prvega izplačila ne trajal več kot 120 dni. Cortiula nazadnje zagotavlja, da bodo problematikam, povezanim z invalidnostjo še naprej posvečali maksimalno pozornost. Jameljski kulturni delavci so v nedeljo priredili prisrčen večer s predstavitvijo 14. koledarja društva Kremenjak, posvečenega pevskim zborom na Goriškem. Napovedovalka Jasmin Legiša je uvodoma na oder povabila folklorno skupino Gradina iz Ilirske Bistrice, ki je postregla s programom bistriških, tržaških in istrskih plesov ter z dvema šaljivima prikazoma iz bistriških vaških zgodovinskih tradicij - zamenjavo hlapče-ve službe na dan Sv. Jurija in navade na dan pred poroko. Folklorna skupina nastopa v oblačilih, ki predstavljajo noše različnih bistriških stanov iz devetnajstega stoletja. Osrednji govornik na jameljskem večeru Dario Bertinazzi je nato podal podroben pregled zborovskega delovanja na Goriškem od njegovih začetkov v prvi polovici 19 stoletja. Povedal je, da se je petje pravzaprav gojilo že v družinskem krogu in se je kakor pripovedke ustno izročalo iz roda v rod. Do prve svetovne vojne je imelo zborovsko petje dve načeli, obujanje narodne zavesti z domoljubnimi skladbami in cerkveno petje pri bogoslužju. Z razpadom Av-stroogrske se je za petje začelo novo pogla- Čezmejni mladinski zbor Primož Trubar (levo); Dario Bertinazzi in platnica Kremenjakovega koledarja (spodaj) fotop.z. vje skritega prepevanja v gozdovih ali zastraženih domačijah. V tem krutem obdobju, ki ga najzgovorneje simbolizira zgodba Lojzeta Bratuža, so ob pesniškem zagonu izšle tudi zbirke nabožnih in domoljubnih pesmi. To vse do druge svetovne vojne, ko je petje začasno utihnilo zaradi de-portacij, konfinacij in borbe za svobodo. Bertinazzi je opozoril, da si je kljub mejni črti, ki se je zarezala med Slovence, slovenska narodna skupnost v Italiji znala zgraditi svoj notranji svet z ustanavljanjem pevskih in gledaliških skupin, godbenih društev, slovenskih šol, organiziranjem slovenskega nauka, obujanja slovenskih pridig in cerkvenega petja. V zamejstvu je zborovsko petje ostalo in je še vedno eden od temeljev združevanja slovenskega človeka ne glede na organizacijo, kateri zbor pripada. V podkrepitev te trditve je Bertinazzi naštel pevske in zborovske skupine na Goriškem, ki jih je danes približno petinštirideset. »Čeprav danes zelo rad pišemo o dvojnikih, o ločevanju društev glede na politično ali nazorsko gledanje, imejmo vsaj kanček vesti in priznajmo si vsaj, da nas je prav ta zagon in prostovoljno delo ali za proletarstvo ali za cerkev ali za narod ali za demokracijo ohranilo do danes na tem koščku zemlje,« je zaključil Bertinazzi. Član društva Kre-menjak Patrik Zulian je nato predstavil koledar in opisal njegovo vsebino. Predlog za vsebino koledarja sta iznesli odbornici Martina Semolič in Martina Pahor. Društveni odbor je nato s pomočjo ZSKD in ZSKP stopil v stik z društvi in zbori, ki so se pozitivno odzvali na vabilo. Zulian je poudaril, da predstavlja koledar s kratkimi zapisi zanimiv pregled temeljnih podatkov posameznih goriških zborov, od letnice ustanovitve do seznama zborovodij in prejetih nagrad. Zaželel je odbornikom, da bi v naslednjih koledarjih raziskovalno delo nadgradili še z ostalimi zbori, ki tokrat niso prišli v poštev. Večer je zaključil čezmejni mladinski zbor Primož Trubar pod vodstvom Davida Bandlja. sovodnje Med Gabrjami in Vrhom je cesta nevarna Na cesti med Gabrjami in Vrhom je več nevarnih točk, ki bi jih bilo primerno označiti. Na to opozarja svetnik opozicijske liste Skupaj za Sovodnje Vlado Klemše, ki je med ponedeljkovo sejo občinskega sveta posegel na to temo. »Cesta Gabrje-Vrh je urejena le za lokalni promet, saj je ozka in ovinkasta. Prav zaradi tega je bila že pred leti uvedena tudi omejitev hitrosti. Na omenjeni cesti je tudi nekaj nevarnih točk, zlasti v zgornjem delu, na daljšem ravnem odseku pred Largo. To je odsek, ki so ga obnovili pred nekaj leti. Na tem delu ceste, na desni strani, če se peljemo proti Vrhu, so trije precej globoki jaški za odtok meteorne vode. Prvi in tretji sta nekoliko zavarovana s kamnitim zidkom in dovolj vidna, drugi pa predstavlja nevarnost za uporabnike ceste,« pravi Klemše in dodaja, da se je ravno na tem mestu pred kratkim zgodila prometna nesreča, ki je bila sicer brez hujših posledic. Avtomobilist, ki se je skušal ogniti nasproti vozečemu vozilu, je namreč z enim kolesom obtičal v jašku. »Smotrno bi bilo kritično mesto čim prej ustrezno označiti in zavarovati. Predlagam tudi, da se na nevarnost na cestišču primerno opozori tudi v spodnjem delu ceste, kjer se lušči vrhnja plast asfaltne prevleke in je cestišče na več mestih že prekrito z drobnim gruščem,« pravi Klemše. Predstavnik liste Skupaj za So-vodnje je posegel tudi v zvezi s problemom neizvajanja vidne dvojezi-čnosti. »Na Vrhu, pred sedežem Civilne zaščite, so v teku dela za vko-panje zbiralnikov za vodo za gašenje gozdnih in drugih požarov. Dela je dala v zakup dežela, oziroma služba za civilno zaščito. Žal je pred gradbiščem nameščena tabla samo v italijanščini,« je povedal svetnik in pozval županjo, naj pristojne opozori na dolžnost spoštovanja zakona. Klemše je tudi predlagal, naj se županja zavzame, da bo slovenščina, poleg italijanščine, furlanščine in nemščine dobila enakopravno mesto na znaku deželne civilne zaščite. Klemše je ne nazadnje vprašal, kako je s plačevanjem davka na nepremičnine in drugih dajatev s strani lastnika nepremičnine na Malniš-ču, kjer je že od leta 1997 nedovoljeno odlagališče odpadkov. Županja bo podrobno odgovorila v kratkem. Marko Lutman BO ČLAN POKRAJINSKE KONZULTE bumbaca Sovodenjska občina je imenovala svojega člana v goriško pokrajinsko konzulto za vprašanja slovenske manjšine. Na ponedeljkovi seji je občinski svet za sovodenjskega predstavnika izbral Marka Lutmana, ob katerem bo pokrajinsko konzulto sestavljalo še 14 članov, ki jih imenujejo pokrajina, občine Doberdob, Števerjan, Ronke, Zagraj, Tržič, Dolenje, Krmin in Gorica, Sindikat slovenske šole, SKGZ in SSO. Občinski svet je v ponedeljek sprejel tudi varianto št. 9 splošnega regulacijskega načrta in ratificiral nekaj sklepov občinskega odbora o spremembah letošnjega proračuna, poglobljena razprava med večino in opozicijo pa se je razvila predvsem v zvezi z vprašanjem občinskih davčnih svetov. Na dnevnem redu je bila odobritev sporazuma za ustanovitev davčnega sveta skupaj z občino Krmin in drugimi občinami, odobritev pravilnika o njegovem delovanju in imenovanje članov, ki bi v davčnem svetu predstavljali sovodenjsko občino, slednja točka pa ni bila sprejeta. »Do imenovanja članov ni prišlo, ker kljub prizadevanju nismo našli oseb, ki bi lahko opravljale to funkcijo,« je povedala županja Alenka Florenin in nadaljevala: »Ustanavljanje davčnih svetov je dokaj sporna zadeva. Le-ti so predvideni v zakonu iz leta 1945, njihovo ustanovitev pred koncem tekočega leta pa predvideva septembrski vladni finančni manever. Manjše občine se morajo pri ustanavljanju povezati z drugimi, vsaka pa mora imenovati po dva člana. Davčni svet bi moral v bistvu pomagati Agenciji za prihodke, finančni straži in drugim službam pri evidentiranju morebitnih nepravilnosti, ki so jih zagrešili občani. Zadeva je zapletena in sporna, saj ni jasno, s katerimi sredstvi bi se lahko navadni občani dokopali do tako podrobnih dokumentov in informacij,« je povedala županja Alenka Florenin in k temu dodala, da je morala občinska uprava kljub vsem pomislekom poskrbeti za izpolnitev dolžnosti, ki jo občini nalaga zakon. Predlog o ustanovitvi, o podpisu pogodbe ter o pravilniku davčnega sveta je bil v ponedeljek sprejet le z glasovi večine. Svetniki liste Skupaj za Sovodnje so predlagali, naj se vprašanje preloži na naslednjo sejo in se niso udeležili glasovanja, predstavnika stranke Slovenska skupnost pa sta se vzdržala. (Ale) sovodnje - V gosteh skupina iz pobratene občine Škofjeloška »Mary Poppins« za krepitev kulturnih stikov Mary Poppins v Sovodnjah bumbaca Pobrateni občini Sovodnje in Škofja loka želita še dodatno okrepiti stike na kulturnem področju, ravno zato pa je v nedeljo v sovodenjskem Kulturnem domu gostovala dramska skupina škofjeloškega prosvetnega društva Sotočje. Večer so skupaj priredili sovodenjska in škofjeloška občina ter kulturno društvo Sovodnje, dramska skupina iz Škofje loke pa se je predstavila z družinskim muzikalom, prirejenim po broadwayski uspešnici »Mary Poppins«. Za priredbo in režijo je poskrbela Špela Oblak, ki je v muzikalu tudi nastopila v glavni vlogi. Gre za zgodbo o posebni varuški in zelo zaposlenih starših, ki se s svojima dvema otrokoma ne ukvarjajo veliko. Starši se namreč po napornem dnevu le še uležejo na kavč, nezmožni so deliti starševsko ljubezen s svojimi otroki. Toda varuška jih opomni, da delo, služba in materialne dobrine niso najpomembnejše. Pokaže jim, da lahko z življenjskim optimizmom dosežejo, da se bo družina kljub dnevnim napetostim med seboj dobro razumela, če si bodo le vzeli nekaj časa drug za drugega. Vse je minljivo, tisto, kar ostane za vedno, pa je ljubezen, podpora in medsebojna povezanost družine. Ob zaključku predstave se je gostom iz Škofje loke zahvalila sovodenjska občinska odbornica Vesna Primožič, ki je poudarila, da so stiki s Škofje-ločani zelo pomembni tudi za utrjevanje slovenske narodne zavesti med sovodenjskimi občani. Pri-možičeva je društvu Sotočje zaželela še veliko uspešnih uprizoritev njihovega muzikala, obenem je izrazila željo, da bi se sodelovanje med Sovodnjami in Škofjo loko obogatilo z novimi pobudami. 703 Nedelja, 21. novembra 2011 GORIŠKI PROSTOR krmin - Pokrajina proti ponovnemu odprtju odlagališča Stanje v Pecol dei lupi bo znano do pomladi V Borgnanu zbrali 200 podpisov - Pokrajinski svet za ohranitev krminskega urada za zemljiško knjigo Odlagališče v kraju Pecol dei lupi bumbaca ajdovščina - Bia Separations preseljena v nov objekt V svetu jim ni para Proizvajajo inteligentne filtre za čiščenje biozdravil - Iščejo sinergije z univerzo Pokrajina bo pred koncem leta določila podjetje, ki bo preverilo stanje odlagališča v kraju Pecol dei lupi. O deponiji, ki je do konca lanskega leta delovala na območju krminske občine in za katero se je izkazalo, da ob zaprtju še ni bila nasičena, je tekla beseda na ponedeljkovi seji pokrajinskega sveta. Potekala je v Krminu in so se je udeležili nekateri prebivalci Borgnana, ki so proti ponovnemu odprtju odlagališča zbrali preko 200 podpisov. »Problem je nastal zato, ker sta nam družba Iris in njena naslednica Ambiente Newco v enem letu posredovali popolnoma različna podatka o količini komunalnih odpadkov, ki so nakopičeni na odlagališču v Pecol dei lupi,« je povedala pokrajinska podpredsednica in odbornica Mara Černic in nadaljevala: »Pokrajina je od leta 2003 vsako leto izdajala dovoljenje za odlaganje komunalnih odpadkov na deponijo, količina pa je bila določena na podlagi poročila oz. podatkov, ki nam jih je posredovalo podjetje Iris, ki je upravljalo z okoljskimi storitvami. Leta 2010 je na podlagi teh podatkov pokrajina odobrila tudi nov načrt o gospodarjenju z odpadki, kjer je bilo predvideno zaprtje odlagališča 31. decembra 2010. Družba Iris nam je konec leta 2009 sporočila, da manjka za napolnitev odlagališča le še 14.776 ton odpadkov, in to je bila količina, ki smo jo odredili. Od podjetja smo proti koncu leta 2010 zahtevali, naj izvede še zadnje meritve in začne načrtovati ukrepe za upravljanje odlagališča po zaprtju, februarja pa smo dobili presenetljiv odgovor, in sicer, da je v odlagališču prostora še za več kot 36.000 ton odpadkov, kar bi bilo dovolj za še najmanj dve leti delovanja.« Ta ugotovitev je po besedah odbor-nice sprožila celo vrsto posledic, saj je bil pokrajinski načrt o gospodarjenju z odpadki načrtovan na predpostavki, da je krminsko odlagališče nasičeno in torej zaprto. Ob problemu pokrajinskega plana se postavlja tudi problem deželnega načrta o upravljanju z odpadki, odpirajo pa se tudi finančna in pravna vprašanja, povezana s proračunom podjetja Ambiente Newco in občin goriške pokrajine. »Zato smo se pred vsakim ukrepom odločili, da imenujemo izvedenca, ki bo preučil realno stanje odlagališča. Najprej moramo razumeti, ali je prišlo do napake in zakaj se je to zgodilo, nato pa bomo odločali o nadaljnjih korakih. Zadeva bi lahko bila med drugim tudi predmet kake preiskave,« je povedala Černičeva. Nekateri pokrajinski svetniki so ocenili, da bi morala stroške ekspertize pokrajina naložiti podjetju za javne storitve, Černičeva pa meni, da je to nalogo nadzornega organa oz. pokrajine. »Kar se pa tiče ponovnega odprtja odlagališča, še enkrat ponavljam, da pokrajinska uprava temu nasprotuje. Istega mnenja je večina svetnikov,« je povedala odbornica in pristavila, da bi morali biti podatki o nasičenosti odlagališča znani do pomladi prihodnjega leta. Pokrajinski svet je v ponedeljek dalje obravnaval nov načrt za preureditev šolske mreže, sprejel pa je tudi rebalans proračuna in resolucijo, ki zahteva ohranitev urada za zemljiško knjigo v Krminu. Problem je orisal krminski župan Luciano Patat, nato pa je pokrajinski svet soglasno sprejel resolucijo, ki nasprotuje načrtu dežele FJK oz. zaprtju urada. (Ale) V Ajdovščini so včeraj slovesno odprli nov objekt podjetja Bia Separations, ki je v svetu edini proizvajalec t.i. inteligentnih filtrov, ki se uporabljajo pri proizvodnji in čiščenju biozdravil. V novo stavbo se v Ajdovščino iz Ljubljane seli vsa proizvodnja in razvoj, omogočena pa je tudi širitev proizvodnje in povečanje števila zaposlenih. Podjetje presežkov pa bo tudi domovalo v objektu presežkov. Gre za nadstandardno gradnjo tako glede varnosti pri delu, porabe energije, okolja in potresne varnosti. Tudi slovita ajdovska burja mu ne bo prišla do živega, saj ne smejo niti najmanjši tresljaji zmotiti zahtevnega proizvodnega procesa, ki je strogo varovana poslovna skrivnost. »Velikokrat so nas že poskušali neuspešno kopirati. To tehnologijo moramo obdržati zase, smo edini proizvajalec takšnih proizvodov na svetu,« pravi Peter Brne, vodja tehnologije v Bia Separations. »Proizvajamo določene filtre, ki uspejo očistiti kompleksne mešanice, iz katerih se potem lahko ven potegne biozdravilo. Ne delamo bio-zdravil, jih pa čistimo. Če niso dobro očiščena, so zelo nevarna za uporabo. Če hočemo imeti varno farmacevtiko, varna zdravila, morajo biti zelo čista. Mi to omogočamo,« pojasnjuje direktor Aleš Štrancar in dodaja, da ima podjetje okoli 500 kupcev iz 50 držav po vsem svetu. Iz Ljubljane se tako v Ajdovščino seli vsa proizvodnja in razvoj, medtem ko en laboratorij z 11 zaposlenimi še ostaja tam. Podjetje je v letu 2007 odprlo sedež v Avstriji in podružnico v ZDA, letos pa še podružnico na Kitajskem. V Sloveniji je trenutno zaposlenih 65 delavcev, od tega 14 doktorjev znanosti. V dveh do treh letih naj bi se število zaposlenih dvignilo na200 do 250, medtem ko naj bi ta številka v roku desetih let zrasla na 1.000. Podjetje je v letu 2007 zaradi povečanega povpraševanja po produktih sprejelo odločitev, da preide iz butične v industrijsko proizvodnjo. Za dosego tega cilja je bilo treba razviti drugo generacijo produktov, proizvodne linije in zgraditi nov objekt. Najbolj ugodne možnosti za slednje so jim ponujali v avstrijskem Beljaku. »Ponujali so nam zemljišče in polovico objekta brezplačno. Nam pa se je zdela najboljša lokacija Ajdovščina in potrebne je bilo veliko trme, da smo investitorje prepričali v to,« se spominja Ajdovec Aleš Štrancar. Bolj kot pri izbiri lokacije pa se je zapletlo pri financiranju. »Razočarani smo nad odnosom slovenskih bank, nad togostjo in izjemno birokracijo, ki majhnim podjetjem popolnoma onemogočijo normalno poslovanje,« pojasnjuje Štran-car. Po izjemno dolgem postopku so marca 2009 z Evropsko investicijsko banko podpisali pogodbo za 8 milijonov evrov kredita z obrestno mero 15 odstotkov, a jim ga še do danes ni uspelo začeti koristiti. »Birokratske ovire so namreč praktično nepremostljive,« dodaja direktor. Zato je bila potrebna nova dokapitalizacija v višini 8 milijonov evrov. Kot nove investitorje so pritegnili dve nem- ški družini in japonsko multinacionalko. »Smo torej privatno podjetje, v katerega so vlagali tuji investitorji in dobili lastniški delež v podjetju,« dodaja Štrancar. Za izgradnjo 4.000 kvadratnih metrov obsegajočega objekta, kjer je tretjina namenjena proizvodnji, tretjina laboratorijem, preostanek pa za ostale aktivnosti in strojnico, je bilo potrebnih 6 milijonov evrov, enako vsoto so porabili za opremo. Dodatno vlaganje v razvoj in znanje pa bo veljalo še 12 milijonov evrov. Podjetje se glede znanja povezuje tudi z raznimi univerzami - ruskimi, ameriškimi, nemškimi. V zadnjem času skupen jezik iščejo tudi z novogoriško. »Imamo skupne projekte, verjamem, da bomo pri kakšnih izobraževalnih programih, ki so za nas zelo pomembni, našli skupen jezik. Določeni proizvodni procesi so strogo zaupni, tam seveda ne moremo nikogar spusti- ti zraven, toda kup stvari se nanaša na razvoj in raziskave, ki potem pripeljejo do te proizvodnje,« pojasnjuje Štrancar, rektor novogoriške univerze Danilo Zavrtanik pa dodaja, da je krivda za dosedanje nesode-lovanje predvsem na strani univerze, saj leta področja biomedicine ni imela razvitega, torej niso uspeli biti enakopraven partner z Bia Separations, z vzpostavljanjem tega programa na Univerzi pa to postajajo: »Tako se zelo povečujejo možnosti siner-gij predvsem na področju biomedicine, moderne tehnologije, modernih zdravil. 21. stoletje bo verjetno popolnoma zamenjalo način zdravljenja bolezni, prešlo bo iz kemijskih učinkovin na biološke, in tu je ne samo za nas, za ves svet izjemno zanimivo področje raziskav in prenosa znanja v medicinsko in tehnološko okolje.« Katja Munih / vileš - Trgovina Ikeo obiskalo 390.000 Slovencev Trgovino švedskega pohištvenega giganta Ikea v Vilešu so odprli oktobra 2009. Po navajanju družbe jo je v dveh letih obiskalo 2,8 milijona kupcev, med katerimi je bilo več kot 390 tisoč Slovencev. Slovenci za trgovino Ikea Vileš predstavljajo 14 odstotkov, Hrvati pa 4 odstotke vseh obiskovalcev. V trgovini pravijo, da kupci iz Slovenije svoj obisk skrbno načrtujejo. Že vnaprej pregledajo spletno stran in katalog, zato jih večina pride po točno določene izdelke. Največ posegajo po pohištvu za dnevne sobe in kuhinje, kjer Ikea tudi na zelo konkurenčnem italijanskem trgu prevzema vodilni položaj. Med 2.500 prodanimi kuhinjami so jih kar 800 kupili slovenski in hrvaški kupci. Dobro so sprejeli tudi možnost dostave kupljenega pohištva, saj je 9 odstotkov vseh dostav iz Vileša namenjenih v Slovenijo. Slovence nagovarjajo v slovenščini. 12 odstotkov zaposlenih v trgovini Ikea v Vilešu, ki so v neposrednem stiku z odjemalci, govori tudi slovensko. V slovenščini so še napisi in obvestila ter spletne strani trgovine. Na njih je med drugim mogoče oddati prijavo za prejem kataloga Ikee. V Slovenijo je bilo tako poslanih več kot 10.000 katalogov, dodatnih 18.000 pa so jih v sodelovanju z ekipo iz Avstrije razdelili septembra na ljubljanskih ulicah. Veliko Slovencev se namreč odloča tudi za obisk trgovin Ikeav Avstriji. 59.000 obrokov mesnih kroglic. Trgovine IKEA poleg pohištva in opreme za dom ponujajo tudi restavracijo s švedskimi jedmi. Med najbolj prepoznavnimi so mesne kroglice, ki so jih v dveh letih v Vilešu pripravili za 59.000 obrokov. Pridobili so tudi 140.000 članov kluba ugodnosti Ikea Family, ki so popili 44.000 brezplačnih švedskih kav. V Ikea Family se je včlanilo 16.000 Slovencev in Hrvatov, v klub Ikea Business pa je vključenih 500 slovenskih podjetij. V Italiji trenutno 19 trgovin. Ikea Vileš zaposluje 240 ljudi in ima zaradi svojega položaja zagotovljeno neposredno in hitro dobavo od številnih dobaviteljev. Kar 30 odstotkov italijanskih dobaviteljev prihaja iz Furlanije-Julijske krajine. Italija je na tretjem mestu med največjimi dobavitelji - predvsem pohištva in kuhinj - in sodi med države, kjer Ikea kupuje več, kot proda. Iz Italije izhaja 8 odstotkov celotne dobave skupini Ikea Group, medtem ko italijanski trg predstavlja 7 odstotkov njihove prodaje v svetovnem merilu. V mreži Ikea Italija je 19 trgovin, ki so zaključile poslovno leto 2010-11 s prometom v višini 1,64 milijarde evrov (+6,5 odstotka glede na minulo leto). ajdovščina Ker je prišel kandidat, župana ni bilo Slavnostni govornik na včerajšnjem odprtju novega objekta Bia Separations je bil predsednik SDS, sicer tudi kandidat za decembrske parlamentarne volitve. Njegova prisotnost je zmotila ajdovskega župana Marjana Poljšaka, ki se zato ni udeležil slovesnosti; občino je zastopal podžupan za gospodarstvo Drago Vidrih. »Zame je politično nesprejemljivo, da bo sredi volilne kampanje prisoten in slavnostni govornik predsednik SDS,« je Poljšak zapisal v pismu direktorju podjetja in dodal, da je vseeno vesel, da je podjetje v Adovščini in ni »pobegnilo« v Beljak, ter da namerava uresničiti dano zavezo o uresničitvi velikega razvojnega centra v Ajdovščini z inkubatorjem za področje biotehnologije. (km) II * sala i Third IKEA v Vilešu GORIŠKI PROSTOR_Sreda, 30. novembra 2011 1 7 /- Za nakup fotovoltaike Okoljske in finančne prednosti, ki jih ima uporaba fotovoltaične tehnologije, bodo predmet javnega srečanja, ki bo danes ob 20.45 na sedežu društva Jezero v Doberdobu. Informativni večer bo namenjen predstavitvi projekta »Sole in rete« (www.soleinrete.it), ki ga vodita Energoclub in okoljevar-stvena zveza Legambiente v sodelovanju z raznimi občinami, med katerimi je tudi Doberdob. Merlot županovo vino Na gradu Kromberk so v ponedeljek razglasili protokolarno vino za leto 2012 župana mestne občine Nova Gorica Mateja Arčona. Prejemnik naslova je vino Merlot, letnik 2008, Tomaža in Radivoja Bizjaka iz Branika. Vino je izbrala posebna ocenjevalna komisija, zmagovalca pa so soglasno potrdili vsi njeni člani. Izbrano vino, polnjeno v posebni steklenici v obliki vrtničnega popka - vrtnica je simbol novogoriške občine, upodobljena je tudi v njenem grbu, bo protokolarno darilo, ki ga bo gostom podarjal novo-goriški župan. Gre za projekt mestne občine Nova Gorica in turistične zveze TIC Nova Gorica, ki sta se odločili, da pripravita izbor vin za protokolarno županovo vino za leto 2012. Namen izbora je razvoj kulture pitja vina ter predvsem pospeševanje promocije vina in vinarjev v mestni občini, ki izhajajo iz vipavskega vinorodnega okoliša. Protokolarno županovo vino 2012 bo župan gostom začel prvič podarjati v decembru v prednovolet-nem času. (km) Praznik na Korzu Trgovci z goriškega Korza Verdi bodo danes obeležili zaključek obnovitvenih del. Praznik se bo začel ob 15.30. Postregli bodo s pečenim kostanjem in rebulo, ob 17. uri bodo ob udeležbi mestnih upraviteljev in občanov prižgali božične svetlobne okraske. Trgovci bodo prisotnim ponudili tudi torto, nato bosta na vrsti glasba in spektakel. Polfinale natečaja V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bodo danes ob 9. uri polfinal-ni nastopi 11. pianističnega tekmovanja Giuliano Pecar, ki se bodo nadaljevali jutri z začetkom ob isti uri. Ob 16. uri bodo avdicije za 11. tekmovanje za nagrado mesta Gorica; nastopili bodo pianisti, rojeni leta 1996. Drugačno izražanje V goriškem Kulturnem domu bosta danes ob 10.15 in 11.30 v okviru gledališkega niza »Altre espressivita«, posvečenega otrokom s posebnimi potrebami, nastopili skupina Cicabum iz Modene z igro »Medea« in skupina srednje šole Veno Pilon iz Ajdovščine z igro »V rokah usode«. Proti javnemu dolgu Na občini v Ronkah bo drevi ob 20.30 okrogla miza o javnem dolgu, ki jo prireja goriški odbor »No Debito«. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. ~M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež: v nedeljo, 11. decembra, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štandrežu ko- medija »Charleyeva teta« (Thomas Brandom) v režiji Jožeta Kranjca, nastopa Gledališče pod Kozolcem -Šmartno ob Paki; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) vabi na gledališko predstavo »Jakob Ruda« Ivana Cankarja v ponede-ljak, 19. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici; informacije in predprodaja v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288), vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445) in na spletni strani www.teaterssg.com. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v torek, 6. decembra, ob 21. uri »Medea« tragedija Evripida; informacije po tel. 0481-532317. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v torek, 6. decembra, in v sredo, 7. decembra, ob 20.45 predstava »Se devi dire una bugia dilla ancora piu grossa!« (Ray cooney) igrajo Raffaele Pisu, Antonio Catania, Gianluca Ra-mazzotti in Miriam Mesturino; informacije po tel. 0481-494369. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 30. novembra, ob 20. uri (Iztok Mlakar) »Sljehrnik«; informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 3. decembra, »In mezzo al mare«, gledališka skupina Unoteatro -Stilema; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici (tel. 0481537280, 335-1753049). Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - prvi del«. Dvorana 2: 17.30 »Happy Feet 2«; 20.15 - 22.00 »Scialla!«. Dvorana 3: 17.40 »Il cuore grande delle ragazze«; 20.00 - 22.00 »Io sono li«. DANESV SOLKANU CENTER MOSTOVNA: 20.00 »V znaku leva (Le signe du lion)« (Mesec francoskega novega vala)«. DANES V SOLKANU CENTER MOSTOVNA: 20.30 »V znaku leva (Le signe du lion)« (Mesec francoskega novega vala)«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.15 -22.10 »Anche se e amore non si vede«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Real steel« (digital). Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - prvi del«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.15 »Tower Heist - Colpo ad alto livello«. Dvorana 5: 16.45 - 18.30 »Happy Feet 2«. Fl Razstave GORIŠKI MUZEJ IN DRUŽINA KROF- LIČ vabita na ogled dokumentacijske razstave »Iz zapuščine Josipine Zida-nik - Zmagoslave« v hiši družine Kroflič v Podkraju št. 104a v Colu (http://g.co/maps/7k4up); do 15. marca 2012; informacije za ogled razstave v Goriškem muzeju, tel. 0038653359811 in pri Bredi in Marjanu Krof-liču, tel. 003861-4293200. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo na ogled do 9. decembra skupinska razstava ob 30-letnici Kulturnega doma Gorica: od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure ter med potekom prireditev. Ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto. RAZSTAVA »ŽIVLJENJE POD TRIGLAVOM« je na ogled v slovenskem višješolskem središču v Puccinijevi ulici 14 v Gorici; do 2. decembra od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah med 8. in 14. uro. RAZSTAVO ROBERTA FAGANELA z naslovom »Svetloba in barve« bo na ogled v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici do 9. decembra od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, do 20. januarja pa ob prireditvah in po domeni. V galeriji Ars na Travniku 25 pa bo na ogled razstava olja manjšega formata in akvarel do 10. decembra, po urniku Katoliške knjigarne. V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Travni-ku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled razstava »Ve- dute della nostra terra« Giorgia Sala-tea do 10. decembra od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15.30 in 19.30; slikar bo prisoten med 17.30 in 19.30. V OBČINSKI DVORANI V PALAČI LO-CATELLI v Krminu bo do 18. decembra na ogled razstava »Profili, people, city and flowers« Carla Piemontija. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava Alessandra Gambe; do 3. decembra, od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 16.30 in 19. uro, ob nedeljah samo zjutraj. V GALERIJI DIMENZIJA NAPREDKA, Velika pot 15 v Solkanu je na ogled razstava kipark Anite Olivetti in Giogie; do 8. decembra od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro. RAZSTAVA SLIK ROBERTA MARIANA bo do 9. decembra na ogled v menjalnici Cambio Isontino na Korzu Verdi 56 v Gorici. V GORIŠKEM DRŽAVNEM ARHIVU v Ul. dell'Ospitale 2 v Gorici je na ogled dokumentarna razstava z naslovom »Archivi da mangiare e da bere«; do 9. decembra ob ponedeljkih in sredah med 9. in 15.30, ob torkih, četrtkih in petkih med 9. in 13. uro; vstop prost, informacije po tel. 0481-532105. V MUZEJU TERITORIJA v palači Loca-telli v Krminu je na ogled razstava Gi-gija Di Luce z naslovom »Realtà vissute, sognate, temute«; do 18. decembra ob četrtkih, petkih in sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. PRODAJNA RAZSTAVA »STAMPAN-TICA 2011« (»Goriška kolekcija, risbe in slike med 17. in 20. stoletjem«) bo na ogled do 5. januarja 2012 od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15.30 in 19.30, v decembru tudi ob nedeljah in ponedeljkih. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Rivelazioni. Quattro secoli di capolavori«; do 15. januarja 2012, ob sobotah in nedeljah ob 17. uri brezplačni vodeni ogledi. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v grad Dobrovo ob 20. obletnici njegove obnove in delovanja galerije Zorana Mušiča na ogled razstave z naslovom »Miha Maleš - Zoran Mušič. Prijatelja in sodelavca«; do 15. februarja 2012. V GALERIJI SPAZZAPAN V GRADIŠČU v Ul. Battisti 1 v Gradišču (0481960816) je na ogled razstava Liliane Cossovel z naslovom »Sincerly Yours«; do 11. marca 2012 ob torkih, sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro, ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. Ob nedeljah ob 16. uri brezplačni vodeni ogled. ~M Koncerti V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v petek, 2. decembra, ob 20.45 nastopa pianist Jan Michiels; informacije po tel. 0481-494369. NIZ KONCERTNIH PREDSTAVITEV orkestra Città di Gorizia z naslovom »Concerti nell'Antica Contea«: danes, 30. novembra, ob 20.45 v Avditoriju v Rimski Ulici v Gorici; v soboto, 3. decembra, ob 20.45 v občinskem gledališču v Gradišču. «VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 30. decembra, ob 20.45 koncert z naslovom »Balkan festival orchestra« maestra Roberta Gutterja; nastopata violinist Stefan Tarara in sopranistka Silvia Martinelli; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI v veliki dvorani bosta v ponedeljek, 5. decembra, ob 20.15 nastopila Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in tržaška harfistka Jasna Corrado Merlak; informacije na spletni strani www.kulturnidom-ng.si. NIZ JAZZ GLASBE »ERMI BOMBI«: v četrtek, 1. decembra, ob 20.45 v goriškem Avditoriju v Rimski ulici v Gorici bo nastopil pianist Dado Moroni; informacije pri blagajni gledališča Verdi ali po tel. 0481-383602 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/tea-tro. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da je urnik za sprejemanje in po- moč pri izpolnitvi prošenj za zavodne lestvice neučnega osebja tretji pas -triletje 2011-2014 sledeči: v četrtek, 1. decembra od 14. do 15. ure; v ponedeljek, 5. decembra od 14. do 15. ure in v ponedeljek 12. decembra od 14. do 15. ure. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da zapade 15. decembra rok za vložitev prošenj za začasno zaposlitev za neučno osebje; prošnje je treba oddati na tajništvih posameznih ravnateljstev; informacije na sedežu sindikata ob četrtkih med 16. in 17. uro po tel. 0481-82613. M Izleti IZLET V LJUBLJANO, GRADEC IN BELJAK prireja Kulturno društvo So-vodnje v soboto in nedeljo 10. in 11. decembra. Odhod iz Sovodenj v soboto ob 7.30. Prihod v Ljubljano in ogled tržnice zelišč, božičnih tržnic in centra. Odhod proti Gradcu, postanek za kosilo in prihod v glavno mesto Štajerske v popoldanskih urah. Čas na razpolago za ogled središča mesta in tržnic. Skupna večerja v pivnici. V nedeljo zjutraj ogled centra Gradca z vodičem. Kosilo prosto. Čas na razpolago za ogled muzejev, tržnic in drugih zanimivosti. V prvem popoldnevu odhod proti Sovodnjam. Na poti ogled Beljaka, vrnitev v Sovodnje v večernih urah; informacije in vpisnovanje do danes, 30. novembra po tel. 349-3666161 (Erik). SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni izlet s kosilom v Vrhniko, gramozno jamo in božičnih tržnic Ljubljane v soboto, 17. decembra; informacije in prijave na tel. 0481-82273 (Roberta) ali 0481-482015 (Karlo). H Obvestila OF IN UPOR: vsak torek ob 18. uri Radio Trst A oddaja pripovedni niz o uporu proti raznarodovanju in nepravičnim družbenim odnosom v obdobju 1924-1945 na severno primorskem ozemlju. Pripravlja ga Aldo Rupel; ponovitve ob sredah kakšno minuto po 10. uri. AKTIVIRANJE NOVIH KARTIC STORITEV je možno pri okencih splošne medicine zdravstvenega podjetja, ki je v ta namen odprlo še dve dodatni okenci v centrih CUP v Gorici in Tržiču od ponedeljka do petka med 14.30 in 18.30. GORIŠKO ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO POTROŠNIKOV ADOC ima sedež v Ulici Santa Chiara 3 in je odprto od ponedeljka do petka med 9. uro in 12.30 ter ob sredah in petkih tudi med 15. in 18. uro (tel. 0481-530745). KRUT vabi v petek, 13. decembra med 17.30 in 20.30 na kuharsko delavnico z naslovom »Zdravi, sladki in slani namazi« na goriškem sedežu krožka KRUT na Korzu Verdi 51/int. Delavnico bo vodil univ. dip. inž. živilske tehnologije g. Matjaž Kološa. Prijave najkasneje do 12. decembra po tel. 0481530927, na naslov krut.go@tiscali.it ali po tel. 040-360072 in na naslov krut.ts@tiscali.it. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih med 16. in 18. uro in ob sredah med 15. in 18. uro, zjutraj pa je trenutno zaprta zaradi notranjega dela. OKENCE ZA MANJŠINSKE JEZIKOVNE SKUPNOSTI je odprto ob ponedeljkih med 9. in 12. uro ter ob sredah med 15.30 in 17.30 v prostorih goriške občine (3. poslopje, 1. nadstropje) na Trgu Municipio 1 v Gorici; tel. 0481383459 (slovenščina) in tel. 0481383451 (furlanščina). PD RUPA-PEČ prireja tečaj božičnih izdelkov, ki bo potekal 9. in 12. decembra, ob 20.30 v Rupi, pod vodstvom znane umetnice Patricije Bottaz; informacije in vpisovanja najkasneje do 4. decembra po tel. 0481-882095 (Alma Pavletič). SKAVTI IZ GORICE vabijo otroke (od 3. do 5. razreda osnovne šole), ki bi radi pristopili k volčičem in volkuljicam, da se jim pridružijo na sestankih, ki potekajo na skavtskem sedežu (Drev. 20. septembra 85 v Gorici) ob sobotah od 14.30 do 16.30; informacije na tel. 3461538732 (Aljaž). UPOKOJENCI CISL za goriški center, Moš in Števerjan prirejajo v soboto, 10. decembra, srečanje za učlanjevanje v restavraciji Tre Soldi Goriziani v Go- rici; informacije in rezervacije na sedežu v Ul. Manzoni 5 v Gorici ali po tel. 0481-533321 od ponedeljka do petka. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. SKGZ IN SSO podelita eno ali več priznanj na osrednji proslavi ob dnevu slovenske kulture. Danes, 30. novembra zapade rok za vložitev kandidatur za priznanja, predloge z utemeljitvijo lahko vložijo organizacije, društva ter posamezniki in morajo prispeti na deželni sedež ene izmed krovnih organizacij (SKGZ, ul. San Francesco 20, 34133 Trst - SSO, ul. Donizetti 3, 34133 Trst). KD OTON ŽUPANČIČ prireja v Domu Andreja Budala v Štandrežu drugo srečanje z Manico Irt »Tibetanske vaje pomlajevanja... vaje Vrelca mladosti za dvig življenjske energije« v soboto, 3. decembra, od 10. do 12. ure prva delavnica »Tibetanske vaje in mudre celovitosti 1« in od 12.30 do 14.30 druga delavnica »Tibetanske vaje in mudre celovitosti 2... z notranjim nasmehom (nadgradnja prve delavnice)«; informacije in prijave na tel. 347-8800556, na naslov suzana.ko-mel@tmail.si ali na spletni strani www.angelski-portal.si. LETNIKI 1961 iz Sovodenj, Gabrij, Ru-pe, s Peči in Vrha, ki so se na družabnosti srečali pred dvajsetimi leti, se bodo ponovno sešli 3. decembra letos; informacije po tel. 333-1706760 (Nerina Devetak). 15 Prireditve ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA, KRAJEVNI SVET IN PD ŠTANDREŽ vabijo na »Praznovanje župnijskega zavetnika 2011«: danes, 30. novembra, ob 14. uri v župnijskem domu lutkovna predstava, ob 19. uri praznična maša; v soboto, 3. decembra, ob 20. uri v cerkvi koncert (štitri zbori in orkester) Pa-trik Quaggiato »Missa nova Laudate Pueri Dominum«, cerkveno oznanilo. V SKRD JEZERO v Doberdobu prirejajo pravljične urice za otroke, ki obiskujejo vrtec in prve razrede osnovne šole z naslovom »Prauce z varšta« v sodelovanju z Glasbeno matico. Vodili jih bosta pravljičarka Martina Šolc in učiteljica glasbe Jana Drasič vsako drugo soboto v mesecu do aprila v prostorih društva od 15.30 do 17. ure. Ob poslušanju pravljic, bosta Martina in Jana pripravili še glasbene in ustvarjalne delavnice. V prvem delu, niz ljudskih pravljic o mačkah iz vsega sveta bo potekal vse do konca leta; v drugem delu, Čarobni gozd, ki bo na vrsti v januarju in februarju, se bodo otroci sprehajali po pravljičnem in čarobnem gozdu, kjer bodo spoznali veliko zanimivih živalic; v tretjem in zaključnem sklopu, ki bo potekal med marcem in aprilom, bo mlade poslušalce zabaval s simpatičnimi zgodbicami o živalih, ki živijo na Veseli kmetiji; informacije in vpisovanja po tel. 338-2127942 (Katja). NA GRADU DOBROVO V GORIŠKIH BRDIH: danes, 30. novembra, ob 19. uri predstavitev knjige »Življenje na Kanalskem Kolovratu« Franca in Zorana Jerončiča. NA MOSTOVNI V SOLKANU bo 8. decembra, ob 20. uri »Literarni četrtek« z Majo Vidmar; s pesnico se bo pogovarjala Anja Mugerli. Mali oglasi PRODAJAM krompir za krmo prašičev; tel. 320-2161383. PRODAJAMO suha gozdna drva in ek-stra deviško oljčno olje; tel. 0481390238. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Mario Cra-vich v cerkvi Sv. Justa, sledila bo upe-pelitev. DANES V MEDEI: 10.30, Enrica Stacul vd. Mucchiut iz goriške splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče. DANES V ZAGRAJU: 14.00, Giuseppe Motta v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Maria Bu-tkovic vd. Brotto v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Enrico Denise v cerkvi in na pokopališču. 18 Sreda, 30. novembra 2011 MNENJA, RUBRIKE / O NASI STVARNOSTI O razlikah med Slovenci, ki jih narekuje življenje Ace Mermolja_ 55 V debatni kavarni knjižnega sejma v Ljubljani sem poenostavljeno upodobil razliko med Slovencem, ki živi v Italiji in tistim, ki živi v Ljubljani oziroma Sloveniji. Omenil sem nedeljske volitve v Sloveniji in dejal, da me osebno bolj skrbi, kaj bo ukrenil italijanski premier Mario Monti kot pa to, kakšni bodo volilni izidi v Sloveniji. Primer izzveni morda kvalunkvistično, je pa konkretno življenjski. Omenil sem, da sem upokojenec in odvisen od Italije. Dodal bi, da sem mali varčevalec, ki ima "pri strani" nekaj za skrajno potrebo in mu ni vseeno, če ta "nekaj" skopni. Skrbijo me cene storitev, kot je dobava plina. V prihodnosti bom verjetno potreboval nekaj več zdravstvenih storitev, ki se tudi v deželi FJK krčijo itd. Velik del moje usode je odvisen od italijanske (in evropske) konjunkture, kar velja za večino Slovencev, ki živijo v Italiji. Na te elemente izidi volitev v Sloveniji ne bodo imeli kakega bistvenega vpliva. Še vedno delujem v vodstvu krovne organizacije in mi ne sme biti vseeno, kako bo npr. s financiranjem ustanov, organizacij in društev Slovencev v Italiji. Gre za narodno nujne strukture in v mnogih so zaposleni ljudje, brez katerih bi se te strukture sesule. Tudi glede tega me bolj skrbi zadrževanje Rima in Dežele FJK kot pa Slovenije. Po osamosvojitvi Slovenije je manjšina v Italiji doživela prelome in šoke (predvsem leva polobla), počasi pa so se zadeve ustalile. Odnosi politične Slovenije se do manjšin niso bistveno spreminjali, čeprav je jasno, da imajo tudi politiki in vlade lahko različne občutljivosti do Slovencev izven slovenske državne meje. To pa je bilo tudi v časih bivše Jugoslavije. Skratka, volilni izidi ne bi smeli sprevreči odnosov Slovenije do slovenskih manjšin v sosednjih državah. To, da bo manj denarja pa vemo že danes, saj ima tudi Slovenija kar nekaj gospodarskih težav in je vprežena na isti evropski vlak kot Italija. Ta vlak tvega, da se na ovinku konjunkture iztiri, kar bi bila skupna žalost. Izraziteje me skrbi neka splošna razdalja, ki se je ustvarila v širšem slovenskem kontekstu med Ljubljano ter Slovenci v Italiji in Avstriji. Razdalja je obojestranska, o njej sem večkrat pisal, vendar postajajo razlogi zanjo jasnejši. Če za trenutek izvzamemo politiko in volitve, ostaja resnica, da se je življenje v Sloveniji zasukalo v smeri ostre kompetitivnosti, ki zaobjema podjetja, ustanove in posameznike ter se dogaja v vseh panogah: v gospodarstvu, v financah, v politiki in v kulturi. Če želiš biti protagonist vseslovenskega kulturnega življenja, moraš danes v Ljubljano in tam nabrusiti komolce za prerivanje med hodniki velemestnih palač. V Italiji moraš za posebne uspehe oditi vsaj začasno v Milan, saj nudi Trst omejene možnosti. Marsikateri Slovenec iz Italije je napravil tako korak v smeri Milana kot v smeri Ljubljane. V Ljubljano so odpotovali nekateri intelektualci, podjetniki, trgovci in postavili v prestolnici svojo postojanko. Ko bi npr. Slovenci iz Italije in Koroške želeli biti kulturno bolj prisotni v središču, bi morali postaviti sredi Ljubljane fizično kulturno postojanko, kjer bi ob knjigah in drugih umetninah lahko vinogradniki ponujali svoja vina, oljkarji olje, proizvajalci kave kavo itd. Ponudba bi morala biti na višini. S tem želim povedati, da je situacija zelo različna od tiste, ko sem sredi sedemdesetih let do-študiral v Ljubljani in se preselil v Trst. Mislil sem, da se ne odrekam kakim posebnim priložnostim. Z mojimi specializacijami bi moral danes ostati ob Ljubljanici, saj bi imel v Trstu nedvomno manj možnosti. Oddaljenost Slovencev v Italiji pa določajo mnogi elementi, med katerimi so tudi tisti, o katerih sem uvodoma spregovoril. Vsekakor pa so omenjene razdalje sad splošnega trenutka. Izsostrene delovne razmere so povsod. Za kariero ni dovolj kakovost, potrebni sta vsaj še železna ambicija in sreča. Mladi imajo itak problem, kako najti katerokoli zaposlitev in to v Italiji kot vedno bolj v Sloveniji. Politika je šibkejša povsod in povsod se oddaljuje od ljudi. Finance ostajajo kamniti gost našega življenja in solidarnost kopni. Naj bo jasno, med vrtinci vidno šibi tudi narodna solidarnost, ki je nekoč polnila dvorane kljub dolgočasnim predavanjem in dajala kisik kulturnim dogodkom, tudi ko so bili povprečni. Tega ni več. Najzvestejša publika kulturnih dogodkov ostajamo itak starejši in to ne le v Trstu, ampak tudi v Ljubljani. Ne vem, če zaradi starokopitnosti ali česa drugega. Z razdaljami med Trstom in Ljubljano sem se počasi prenehal bremeniti: nekaj je možno popraviti, marsikaj je zapečateno. Vsekakor upam, da mi Monti reši pokojnino, kot upam, da bomo lahko z novo slovensko vlado Slovenci iz Italije še prisotni na prihodnjem knjižnem sejmu v Ljubljani. Čudežev ne pričakujem in sem nehal poslušati tiste, ki pravijo, da je pri nas ali »tam onkraj« vse zanič. Z manj »brihtnosti« in samozavesti menim, da je treba z razlikami računati in da ne pomenijo, kako je nekdo pametnejši in drugi neumnejši, kar nekateri, ki so modrejši od drugih, mislijo: v Trstu in v Ljubljani. ljubljana - Ob 90. obletnici rojstva Simpozij o literarnem zgodovinarju Dušanu Pirjevcu Na ljubljanski Filozofski fakulteti se je začel dvodnevni simpozij ob 90. obletnici rojstva literarnega zgodovinarja in teoretika Dušana Pir-jevca (1921-1977). Na simpoziju z naslovom Dušan Pirjevec, slovenska kultura in literarna veda bo 26 predavateljev še danes govorilo o Pir-jevčevi življenjski poti in njegovi li-terarno-vedni in filozofski misli. Dekan Filozofske fakultete Andrej Černe si je v uvodnem nagovoru pred začetkom simpozija sposodil stavek, ki ga je Pirjevec rad navajal: "Pot se pričenja, potovanje je končano." Ob tem, ko je preletel prispevke iz zbornika, ki je izšel ob simpoziju, je Černe ponovno spoznal, da so leta potrebna zato, da se "naučimo natančno preceniti razdaljo med strokovnjakom in človekom". Alenka Pirjevec, Pirjevčeva hči, je uvodoma napovedala, da bosta s sestro Iro Ratej Filozofski fakulteti podarili vse knjige filozofskega in literarno-zgodovinskega značaja iz bogate knjižnice njunega očeta. Pirjevec je bil izredno karizma-tičen lik, je za STA poudarila predstavnica organizatorjev simpozija Seta Knop. "Ko smo na fakulteti razmišljali, kako bi obeležili 90. obletnico njegovega rojstva, smo ugotovili, da se v zvezi z njim še vedno pojavljajo številna neodgovorjena vprašanja. Pirjevec še vedno buri duhove, tako s svojo življenjsko potjo kot z literarno vedo, ki jo je zelo odprl sodobnim tokovom, tudi s svojimi posegi v filozofijo," je dejala. Knopova je dodala, da je bil Pir-jevec "enostavno izjemno inteligenten človek, ki je imel nekakšen aparat za zaznavanje duha časa in je opazil vzni- kanje problemov, še preden so jih drugi dobro zaznali". Dvodnevni simpozij je razdeljen v tri sklope - Pirjevec in literatura, Pirjevec in filozofija ter Pirjevec in zgodovina. Knopova je ob simpoziju uredila zbornik prispevkov, ki pa je izjemoma izšel še pred samim simpozijem. Moderator prvega dela predavanj Boris A. Novak je povedal, da so se za to potezo odločili zato, ker upajo, da bodo tako razprave na simpoziju razbremenili suhoparnega branja prispevkov. Knopova je v zbornik vključila 25 prispevkov slovenskih in tujih avtorjev. Na simpoziju, ki poteka v predavalnici številka dve, v kateri je svoj čas predaval tudi Pirjevec, se jih bo predstavilo 23, saj se Miško Šuvakovic simpozija ne more udeležiti, prispevek Saša Vuge pa je leposlovne narave. Bodo pa spregovorili še trije avtorji, katerih besedil ni v zborniku, ker so prispela prepozno ali pa so bila preobsežna. Gre za Andreja Medveda, Iztoka Osojnika in Petra Vodopivca. Današnji sklop predavanj bo uvedla projekcija dokumentarnega filma o Pirjevcu z naslovom Jabolko v snegu, ki ga je Brane Bitenc posnel po scenariju pokojnega pisatelja Rudija Šeliga. Dokumentarec med drugim govori o zasedbi Filozofske fakultete leta 1971, po besedah Knopove pa je med drugim zanimiv zato, ker je fakulteta danes, 40. let kasneje, zasedena tudi za časa simpozija. V Narodni in univerzitetni knjižnici pa so v ponedeljek odprli razstavo z naslovom Dušan Pirjevec in slovenska literarna veda. Na razstavi so do 30. decembra prvič na ogled rokopisi iz bogate Pirjevčeve zapuščine. (STA) PISMA UREDNIŠTVU Odgovor načelniku svetniške skupine SSk v Zgoniku Upoštevajoč dopis načelnika svetovalske skupine Slovenske skupnosti - Zgonik, gospoda Dimitrija Žbogarja, ki je bil objavljen v PD dne 29.t.m, želim v svojstvu tajnika krožka Demokratske stranke Zgonik/Repentabor opozoriti cenjene bralce, da uprava občine Zgonik ni nikakršna anomalija, pač pa rezultat volitev, kjer je levosre-dinska koalicija Skupaj-Insieme dosegla svojo legitimno in povsem demokratično uveljavitev. Kvečjemu predstavlja anomalijo kaka druga javna uprava , kjer se politični subjekti predstavijo na volitvah vsak posamezno, z lastnim volilnim programom in ne kot koalicija ter nato »soupra-vljajo« občinsko stvarnost. Lista Skupaj - Insieme je zgoniškim občanom predstavila svoj program, ki se je v marsičem razlikoval od tistega, ki ga je predstavila stranka Slovenske skupnosti. Občani so bili nato poklicani, da demokratično oddajo svoj glas tistim upraviteljem za katere so menili, da zaslužijo njihovo zaupanje oz. so z njimi delili načela, vrednote in politične usmeritve. Naloga javnih upraviteljev, vključno z županom je upravljanje občine in ena izmed nalog tajništev strank je dogovarjanje z drugimi političnimi strankami zato vljudno vabim predstavnika Slovenske skupnosti, da se obrne na slednje, tako na lokalni kot na pokrajinski ravni in ne na zgoniške upravitelje, ki legitimno vsako- dnevno uveljavljajo volilni program in sprejete upravne obveze s strani koalicije Skupaj - Insieme. Hvala za pozornost in lep pozdrav! Aleks Milič, tajnik krožka DS Zgonik-Repentabor Odprto pismo članom civilne zaščite v Dolini Naslavljam to pismo na člane civilne zaščite Občine Dolina, ki nesebično pomagajo pri odpravljanju posledic naravnih nesreč. Naprošam jih, naj preventivno ukrepajo in preverijo, ali tako razrita in zaraščena struga potoka, ki teče ob pokrajinski cesti v spodnjem delu Doline, imenovanem Pri križcu, ogroža varnost tamkajšnjih prebivalcev in tamkajšnjih otroških jasli in vrtca. Že sedaj, po toliki suši, redni pretok vode ovirajo visoko trsje, vidno s ceste, razraslo grmičevje in debelo kamenje. Vse to bi ob močnem nalivu deroča voda lahko potisnila iz odprte struge v pod cesto speljan ožji kanal. Zato obstaja resna možnost, da nastane manjša ali večja poplava zaradi zamaše-nega kanala. Ta se lahko prepreči s pravočasnim očiščenjem omenjene struge. Hvala za pomoč! V imenu številnih zaskrbljenih občanov Slavica Bandi odprta tribuna Nadzorovanje izvajanja zaščitnega zakona Ni mi znano, da bi v pravni državi obstajal organ za nadzorovanje izvajanja nekega zakona. Obstajajo sicer v nekaterih državah »državljanovi pravobranilci«, in državlja-novega pravobranilca ima tudi Evropska zveza (slovensko: evropski varuh človekovih pravic) . Toda na kršitve zakona oziroma neizvajanje zakona mora paziti vsak državljan zase in se potem pritožiti na državljanovega pravobranilca ali na sodno oblast. Toda vsak državljanov pravobranilec je pristojen samo za delovanje oblasti, ki ga je imenovala in po mojih izkušnjah nima dosti možnosti, da bi pomagal. Dokaz te nemoči bi mogoče lahko videli že v dejstvu, da je naša dežela leta 2008 ukinila državljanovega pravobranilca. Za nadzor nad spoštovanjem predpisov v upravnih postopkih jamči zakon o upravnih postopkih (št. 241 iz leta 1990 in št. 15 iz leta 2005) s pravico do dostopa do upravnih dokumentov (V. poglavje). V primeru slovenske manjšine v Italijanski republiki je samo po sebi umevno, da naj bi nadzirali izvajanje tako imenovanega »zaščitnega zakona« krovni organizaciji, ki sta s svojimi 300 in več včlanjenimi organizacijami prisotni na celotnem naselitvenem ozemlju slovenske manjšine v vseh treh pokrajinah. Sam deželni zakon postavlja kot pogoj za priznanje krovnosti (»organizzazione di riferimento«) prisotnost v vseh treh pokrajinah Seveda za to ni dovolj »organiziranost«, temveč je potrebna organizacija in ta očitno peša. Bojim se da je razlog za to predvsem majhno zaupanje, ki ga krovni organizaciji uživata med zamejci. Drugi razlog je verjetno odločitev, da ni pametno vznemirjati oblasti, od katerih želiš dobiti denar. Slovenski voditelji očitno še niso dovolj integrirani v italijansko stvarnost, da bi razumeli, da v tej državi dobiš več, ker si nadležen, kot pa zato, ker imaš v zakonu zapisano pravico. Seveda je treba biti olikano nadležen in, rekel bi, tudi strokovno nadležen. Iz tega izhaja potreba po dobri pravni službi, ki je bila obljubljena že leta 2003, pa je še ni na obzorju. Ze dolgo let sem prepričan, da slovenska narodna skupnost v Italijanski republiki potrebuje demokratično izvoljeno predstavništvo, ki naj bi bilo po možnosti institucionalno, predvideno po zakonu. V mislih imam samoupravno skupnost narodnosti, ki jo predvideva 64. člen ustave Republike Slovenije. Posebno mi je všeč stavek: »Na njihov predlog lahko država pooblasti samoupravne narodne skupnosti za opravljanje določenih nalog iz državne pristojnosti ter zagotavlja sredstva za njihovo uresničevanje«. Nekaj podobnega je inštitut za zaščito jezikovnih in kulturnih tradicij manjšin, ki ga predvideva 16. člen zakona št. 482 iz leta 1999, ki smo ga Slovenci dobili že leta 2000. Toda pri tem naj bi bil imel prste vmes neki Boris Gombač in slovenska organiziranost je sklenila, da je treba tako ustanovo nemudoma uničiti. Tako je bila Ustanova, ustanovljena s 16. odstavkom 16. člena zakona št. 13 z dne 3. julija 2000, ukinjena s točko a) 2. člena zakona št. 16 z dne 5. novembra 2003. Potem je bilo 16. decembra 2005 objavljeno v Primorskem dnevniku poročilo o anketi med člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki je povedala, da je potrebno v najkrajšem času postaviti »strateški odbor, ki bo lahko sprejemal odločitve« o bodočnosti slovenske narodne skupnosti v Italijanski republiki. Po šestih letih bi lahko prišli do zaključka, da Slovenci nimamo smisla niti za taktiko, kaj šele za strategijo. Na osnovi izkušenj s »slovensko manjšino« sem sestavil razčlenjen predlog za demokratično izvoljeno predstavništvo in 30. januarja 2006 smo trije člani društva Edinost predložili to besedilo Deželnemu svetu kot peticijo, ki je dobila številko 22. Peticija je dočakala konec zakonodanje dobe brez vsakega odziva. Zato smo ob začetku nove zakonodajne dobe Deželnega sveta ponovno predložili isto besedilo, ki je sedaj peticija št. 1. Seveda peticija ne predvideva ukinitve SKGZ in SSO, ker je prav, da spoštujemo pluralnost, pač pa predvideva pravico do besede notranjih manjšin, ker je prav, da spoštujemo pluralnost. Po vsej verjetnosti sta jih obe organizaciji toliko nakuhali, hote ali nehote, da ni mogoče ne predvidevati, da obstajajo v Italijanski republiki tudi Slovenci in Slovenke, ki niso zadovoljni niti s SKGZ niti s SSO. Zadnji glasovi, ki so prišli do mene, pravijo, da peticija ni všeč ne enim, ne drugim. Prepričan sem, da bi demokratično izvoljeno vodstvo na osnovi zakona ustanovljene ustanove lahko doseglo vsaj poluradno pooblastilo, da lahko nadzoruje izvajanje tako državnega kot deželnega »zaščitnega zakona«. Na osnovi izkušenj lahko trdim, da je z razvejano mrežo poročevalcev mogoče v znatni meri zbrati podatke o izvajanju in kršitvi »zaščitnih zakonov«. To pa bi »organiziranost« lahko počela že sedaj. Samo Pahor / SVET Sreda, 30. novembra 2011 19 teheran - Množični izbruh nasilja proti Zahodu Jezni študentje vdrli v britansko veleposlaništvo V napadu na drugo diplomatsko poslopje zajeli šest tujcev, ki so jih nato izpustili TEHERAN/LONDON - Nekaj deset iranskih študentov je včeraj vdrlo v britansko veleposlaništvo v Teheranu. Prizori so spominjali na izbruhe jeze proti Zahodu, ki je Teheran preplavljala ob islamski revoluciji leta 1979. Kasneje naj bi protestniki vdrli še v eno britansko diplomatsko poslopje in zajeli nekaj tujcev. Včerajšnji vdor je prvi resnejši napad na kako tuje diplomatsko predstavništvo v Iranu v več letih. O povzročeni gmotni škodi in morebitnih ranjenih zaenkrat ne poročajo. Znano tudi ni, koliko uslužbencev je bilo v času napada na veleposlaništvu, je pa do njega prišlo po izteku uradnih ur. Jezni študentje so vzklikali "smrt Angliji" in veleposlaništvo zmerjali kot "vohunsko gnezdo", vanj metali kamenje in za-žigalne bombe, iz poslopja so med drugim odnesli portret britanske kraljice Elizabete II., britansko zastavo pa je zamenjal prapor, posvečen šiitskemu svetniku imamu Huseinu iz 7. stoletja. Policija je sprva mirno spremljala protest pred veleposlaništvom in ni posredovala, ko je kakih 20 študentov začelo plezati preko zidu. Nato so se policisti odločili za akcijo in sčasoma jim je tudi uspelo protestnike pregnati iz veleposlaništva. Na zunanjem ministrstvu v Londonu so izrazili ogorčenje in incident obsodili kot "povsem nesprejemljiv" vandalizem. Tiskovni predstavnik Foreign Officea je iransko vlado pozval, naj nemudoma ukrepa in vzpostavi nadzor nad situacijo, saj je po mednarodnem pravu dolžna zaščititi tuje diplomate in diplomatska predstavništva. Nekaj ur po vdoru v poslopje veleposlaništva naj bi sicer od 100 do 300 pro-testnikov vdrlo še v neko drugo britansko diplomatsko poslopje na severu Teherana, v katerem prebivajo britanski diplomati in kjer se nahajajo francoska, nemška in britanska šola. Tam so sprva tudi zajeli šest tujcev, ki so jih kasneje po spopadih s policijo morali osvoboditi. Do incidentov prihaja dva dni po tem, ko je iranski parlament z veliko večino potrdil zakon o zmanjšanju diplomatskih in gospodarskih vezi z Veliko Britanijo. Zakon med drugim predvideva znižanje odnosov na raven odpravnikov poslov ter omejitev gospodarskih in trgovinskih stikov na minimalno raven. S tem so se v Teheranu odzvali na nove sankcije, ki so jih proti Iranu sprejeli v Londonu. Velika Britanija je namreč nedavno zaradi novih dokazov, da si Teheran prizadeva razviti jedrsko orožje, odločila prekiniti vezi z iranskimi bankami, vključno s centralno banko. Podobne ukrepe sta uvedli tudi ZDA in Kanada. (STA) Naskok množice protestnikov na veleposlaništvo Velike Britanije v Teheranu ansa kosovo - Po spopadih je Srbija »dlje od statusa kandidatka za EU« Tadic pozval Srbe na severu Kosova k umiku barikad BEOGRAD/KOSOVSKA MI-TROVICA - Srbski predsednik Boris Tadic je včeraj pozval Srbe na severu Kosova, naj umaknejo barikade, sile Kfor pa naj jih ne skušajo odstraniti, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. »Predstavnike Kforja pozivam, naj ne sprožajo akcij odstranjevanja barikad, ker samo povzročajo nova tveganja, ogrožajo življenja ter ne vodijo do rešitve. Hkrati pozivam politične predstavnike Srbov, naj pozovejo državljane k umiku barikad, ker dodatno izzivajo tovrstne akcije Kforja,« je dejal Tadic na novinarski konferenci v Beogradu. Poudaril je, da so zaradi tovrstnega ravnanja v začaranem krogu, iz katerega ni izhoda, od takšnih razmer pa imajo koristi samo skrajneži ter da je treba vzpostaviti ozračje, ki bi omogočilo rešitev problema, ki zadeva tako srbski kot albanski narod ter celotno EU in regijo. Političnim predstavnikom Srbov na severu Kosova je še sporočil, naj umaknejo barikade, ker ogrožajo življenja in ne zagotavljajo obrambe niti enega nacionalnega interese. Prav nasprotno, vodijo do tega, da bo Srbija izgubila vsakršno možnost za obrambo temeljnih nacionalnih interesov tako »na severu Kosova kot na Kosovu nasploh ter na mednarodnem prizorišču,« je menil. Po njegovih besedah nestabilnosti na severu Kosova vplivajo na mednarodno verodostojnost Srbije, ki je po ponedeljkovih incidentih pri kraju Jagnje-nica »dlje od statusa kandidatke za članstvo v Evropski uniji, kot je bila predvčerajšnjim«. Pri tem je izpostavil, da je mnogim v interesu, da Srbija tega statusa ne bi dobila, pri tem pa izpostavil kriminal, skrajne sile v Srbiji, oblasti v Prištini ter članice EU, ki ne želijo širitve EU. S tem je Tadic prvič izrazil pesimizem glede pridobitve statusa kandidatke, o čemer bodo odločale članice unije na vrhu 9. decembra v Bruslju. Srbski predsednik je omenjeno izjavil, potem ko je v ponedeljek ob odstranjevanju barikade pri vasi Jagnjenica s strani Kforja prišlo do konflikta s kosovskimi Srbi. Ranjenih je bilo 25 vojakov Kfor-ja, dva iz strelnega orožja, ter po podatkih Beograda okoli sto Srbov. Z Dunaja so včeraj sporočili, da je bilo med ranjenimi vojaki Kforja enajst avstrijskih, od katerih sta dva huje ranjena. Avstrijski zunanji minister Michael Spindelegger je razmere označil za "dramatično nevarne" ter napovedal, da bo srbskega in kosovskega kolega pozval k umiritvi razmer. Srbi so pri omenjenem kraju blizu Zubinega Potoka vztrajali še včeraj in kljub pozivom Kforja k umiku, ki so ob tem uporabili tudi solzivec, nadaljevali z dovažanjem peska na barikado, ki so jo postavili nedaleč od v ponedeljek odstranjene barikade na tamkajšnji glavni cesti. Preboja niso dosegli niti na pogovoru poveljnika tam nameščene enote Kforja in predsednika občine Zubin Potok Slaviše Ristica. (STA) Prve ugotovitve o napadu v Pakistanu do božiča ISLAMABAD/WASHINGTON -Preiskavo o sobotnem incidentu, ko je bilo v letalskem napadu sil Nata ubitih 24 pakistanskih vojakov, bo vodil ameriški general Stephen Clark, v njej pa bo sodeloval tudi predstavnik Nata. Ugotovitve preiskave naj bi bile znane do božiča. Pakistanska vlada je medtem sporočila, da bo bojkotirala bližnjo konferenco o Afganistanu, ki bo v Nemčiji. K sodelovanju v preiskavi so povabljeni tudi predstavniki Afganistana in Pakistana, je sporočila ameriška vojska. Napovedali so, da se bo preiskava osredotočila na dejstva in tiste dejavnike, ki bodo lahko prispevali k razjasnitvi okoliščin napada. Pakistan se je ogorčeno odzval na napad, za katerega trdi, da ga niso z ničemer izzvali, in je med drugim prekinil oskrbovalne poti za Natove sile v Afganistanu ter napovedal ponovno preučitev odnosov z ZDA. Po drugi strani afganistanski in zahodni predstavniki trdijo, da so prve streljale pakistanske enote. Maroški kralj imenoval vodjo islamistične stranke za novega premiera RABAT - Maroški kralj Mohamed VI. je Abdelilaha Benkiranea, vodjo islamistične Stranke prava in razvoja, ki je zmagala na predčasnih parlamentarnih volitvah v Maroku, imenoval za novega premiera in mu poveril oblikovanje vladne koalicije. Stranka prava in razvoja je na petkovih predčasnih parlamentarnih volitvah osvojila 107 sedežev v 395-članskem parlamentu in bo prva isla-mistična stranka, ki bo vodila vladajočo koalicijo v Maroku. Glede na to, da bo stranka morala oblikovati koalicijo z drugimi strankami, ni pričakovati, da bo prišlo do večjih sprememb v politiki. Bivši makedonski minister Boškoski zlorabil položaj SKOPJE - Sodišče v Skopju je včeraj vodjo stranke Združeni za Makedonijo in nekdanjega makedonskega notranjega ministra Ljubeta Boškoskega obsodilo na sedem let zapora zaradi nezakonitega financiranja letošnje volilne kampanje in zlorabe položaja. Boškoskega so prijeli v Skopju dan po letošnjih predčasnih parlamentarnih volitvah 5. junija. Njegova opozicijska stranka na volitvah v parlament ni uspela priti. Obsojen je, ker je od nekega posameznika trikrat vzel po 130.000 evrov, denar pa je porabil za nezakonito financiranje volilne kampanje. (STA) oslo - Po oceni psihiatrov Terorist Breivik naj bi bil neprišteven durban - Poročilo Svetovne meteorološke organizacije Najtoplejše desetletje Uresničujejo se najbolj črnogledi scenariji nepovratnega segrevanja, svarijo znanstveniki OSLO - Norveška psihiatra, ki ju je sodišče pooblastilo, da izdelata psihiatrično oceno duševnega zdravja norveškega terorista Andersa Behringa Breivika, sta ugotovila, da je bil ta v času napada neprišteven. Breivik je 22. julija v bombnem napadu v vladni četrti v Oslu in strelskem pohodu na otoku Utoya ubil 77 ljudi. Psihiatra Torgeir Husby in Synne Serheim sta v 230 strani dolgem poročilu, ki sta ga včeraj predložila sodišču, ugotovila, da je Breivik trpel za paranoidno shizofrenijo. Svoje dejanje je storil v psihotičnem stanju in pod vplivom prisilnih idej. Gre za zdravstveno stanje, ki bi lahko vplivalo na njegovo razsodnost v času napada. Poročilo psihiatrov mora sedaj preučiti še posebna zdravstvena komisija, na koncu pa bo na sodišču, da odloči, ali je Breivik sposoben odgovarjati za svoja dejanja. Običajna praksa sodišč na Norveškem sicer je, da upoštevajo mnenje izvedencev. Če bo ocena psihiatrov potrjena, bi to lahko pomenilo, da Breivika ne bi mogli poslati v zapor, ampak bi ga napotili na zdravljenje v psihiatrično ustanovo. 32-letni Breivik, ki se je po napadu sam predal, je povedal, da je bil namen napada na poslopje norveške vlade uničenje vladne stavbe, ker mu to ni uspelo, pa se je odpravil na otok Utoya, kjer je ustrelil 69 ljudi. Breivik je dejal, da je to "moral storiti". Trdil je tudi, da je na križarski vojni proti multikulturnosti in muslimanski invaziji v Evropi. (STA) DURBAN - Obdobje od leta 2002 do 2011 je bilo najtoplejše desetletje na Zemlji doslej, je včeraj v letnem poročilu, ki so ga predstavili ob robu svetovne konference o podnebju v Durbanu, zapisala Svetovna meteorološka organizacija (WMO). V zadnjem desetletju in pol pa so zabeležili tudi 13 najtoplejših let doslej. »Naši podatki neizpodbitno dokazujejo, da se Zemlja segreva in da je to posledica človekovih dejavnosti,« je v Durbanu dejal generalni sekretar WMO Michel Jarraud. Pojasnil je, da so koncentracije toplogrednih plinov v ozračju dosegle nove najvišje stopnje in se hitro približujejo tistim, ki vodijo v zvišanje globalnih temperatur za od dve do 2,4 stopnje Celzija. To pomeni, da se uresničujejo najbolj črnogledi scenariji. Po oceni strokovnjakov naj bi zvišanje temperatur za več kot dve stopinji sprožilo daljnosežne in nepovratne spremembe na Zemlji. V poročilu je zapisano, da je bilo zadnje desetletje najtoplejše po letu 1850, ko so začeli sistematično izvajati meritve, leto 2011 pa je bilo deseto najtoplejše odtlej. Povprečne temperature na kopnem so bile na večini območij nad dolgoletnim povprečjem. Tako so bile na primer oktobrske temperature povsod v Rusiji za okoli štiri stopinje nad povprečjem, na Finskem pa so imeli najtoplejše poletje v zadnjih 200 letih. Led na Arktiki se je zmanjšal na najmanjšo površino po letu 2007, hkrati pa je bila ledena skorja tudi rekordno tanka, opozarjajo na WMO. Navedli so še nekaj ekstremnih vremenskih dogodkov v zadnjem letu, med drugim sušo na Afriškem rogu, ki je trajala skoraj vse leto 2011, oktobra pa jo je prekinilo močno deževje, ki je povzročilo poplave. V vzhodni Aziji so zabeležili nadpovprečno količino padavin v monsunskem obdobju, pri čemer sta bila najbolj prizadeta Tajska in Laos. V Tek- sasu je v prvih desetih mesecih tega leta padlo za 56 odstotkov manj padavin kot običajno, po drugi strani pa so v nekaterih severnih in osrednjih ameriških zveznih državah zabeležili rekordne količine padavin. V Braziliji je v le nekaj urah padlo prek 200 milimetrov padavin, medtem ko je v kraju Huizucar v Salvadorju v desetih dneh padlo neverjetnih 1513 milimetrov dežja. K nekaterim ekstremnim vremenskim pojavom v zadnjem letu je prispeval tudi fenomen la nina, ki se je v drugi polovici leta 2010 razvil v Tihem oceanu in je trajal do sredine tega leta. To je sicer cikličen pojav, ki ga zaznajo vsake tri do sedem let. Pojava la nina in el nino - gre za nasprotna si pojava - sicer nista posledica podnebnih sprememb, vendar zvišanje temperature oceanske vode, ki pa je posledica podnebnih sprememb, lahko okrepi njuno jakost in poveča pogostnost njunega pojavljanja, opozarjajo v WMO. (STA) 2 Q Sreda, BQ. novembra 2Q11 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NEAPELJ - Napoli in Juventus sta na San Paolu, v zaostali tekmi A-lige (srečanje so pred nekaj krogi preložili zaradi neurja), poskrbela za pravcati nogometni spektakel. Varovanci trenerja Walterja Mazzarija so že vodili s 3:1, nato pa je prvouvrščenemu Ju-ventusu uspelo izenačiti. Prav zaradi tega so se točke veselili predvsem gostje, medtem ko si lahko domačini grizejo nohte za zamujeno priložnost. Toda poglejmo od začetka. Napoli je v uvodnih minutah imel na razpolago najstrožjo kazen (po prekršku Pir-la nad Lavezzijem v v kazenskem prostoru), ki jo je Slovak Hamšik nerodno zapravil. Pravzaprav je bil Napolijev nogometaš pri prvem poskusu uspešen. Sodnik Tagliaven-to je razveljavil gol, ker so kar trije nogometaši Napolija predčasno stopili v kazenski prostor. Pri ponovnem poskusu je nezbrani Hamšik streljal visoko nad prečko. Isti igralec je bil natančen v 22. minuti, ko je z glavo prvič zatresel Juventusovo mrežo. V prvem polčasu je igral bolje Napoli, ki je pred odmorom dosegel še drugi gol. Uspešen je bil sinoči odlični Pandev, ki je izkoristil odbito žogo in slabo posredovanje obrambe »stare dame«. Trener gostov Antonio Conte je očitno med polčasoma zdramil svoje varovance, ki so po treh minutah znižali zaostanek z Matrijem. Prava tekma se je šele začela, saj se Neapeljčani niso prestrašili. V 68. minuti so s Pandevom celo dosegli še tretji gol. Podobno se gostje niso predali in po štirih minutah je bila tekma znova odprta, saj je mrežo Napolija nepričakovano zatresel Esti-garribia. Juventus je pritisnil na plin. Tekma se je razživela in neapeljski San Paolo je deset minut pred sodnikovim žvižgom doživel novo hladno prho. Zanjo je poskrbel čvrsti Pepe. Nato se rezultat ni več spremenil. Privrženci domače ekipe so se le še z žvižgi znesli nad Neapeljčanom Quagliarello, ki je zamenjal Matrija. Del Piero, ki je na igrišče vsto- pil v drugem delu, je odigral 700. tekmo kot poklicni nogometaš. ZMAGA VERONE - B-ligaš Verona je v 4. krogu državnega pokala v gosteh z 2:0 (Gomez Taleb in Ferrari) premagala A-liga-ša Parmo. Novara pa je s 3:2 (Maxi Lopez, Lanzafame; Meggiorini 2, Granoche) zmagala v Catanii. Danes: Cesena - Gubbio. Napoli - Juventus 3:3 (2:0) Strelci: Hamsik v 22., Pandev v 40.; Matri v 48., Pandev v 68., Estigarribia v 72. in Pepe v 79. min. Napoli (3-4-2-1): De Sanctis; Campagnaro, Cannavaro, Aronica (Fernandez); Maggio, Inler, Gargano, Zuniga (Dossena); Hamšik, Pandev (Santana), Lavezzi. Trener: Mazzarri Juventus (3-5-2): Buffon; Barzagli, Bonucci, Chiellini; Lichtsteiner, Vidal, Pirlo, Pepe (Pazienza), Estigarribia; Matri (Quagliarella), Vučinic (Del Piero). Trener: Conte. Nogometaš Juventusa Simone Pepe je tako v drugem polčasu premagal vratarja Napolija Morgana De Sanctisa EVROPSKA LIGA Udinese za uvrstitev v šestnajstino finala VIDEM - Udinese bo nocoj ob 19. uri na stadionu Stade de la Route de Lorient v okviru predzadnjega kroga faze skupin evropske lige gostoval pri francoskem Rennesu. Guidolino- vi varovanci bi si lahko že danes, še pred tekmo proti Celticu, zagotovili uvrstitev v šestnajstino finala. Vi-demčanom bi lahko celo zadostovala že točka. V Francijo je odpotoval tudi Di Natale. Danes (19.00) bo Maribor, ki še ni osvojil točk, v skupini F v Ljudskem vrtu gostil Brugge. odbojka »Azzurri« vse bližji nastopu na Oi v Londonu HAMAMATSU - »Azzurri« so vse bližji olimpijskim igram v Londonu. Na svetovnem pokalu na Japonskem so včeraj premagali še Argentino (3:1) in se po porazu Brazilije (Srbija je bila boljša s 3:1) povzpeli na tretje mesto na lestvici, ki že vodi v London. Od petka dalje čakajo varovance trenerja Berruta zadnja tri srečanja: pomerili se bodo s prvouvrščeno Poljsko, šibkimi japonskimi odbojkarji in Iranom, ki ga vodi strokovnjak Julio Velasco. Ravno tek-proti poljskim odbojkar-jem, ki jih vodi bivši italijanski selektor Anastasi, bo najbrž odločilna v boju za olimpijske vozovnice. Tekmo proti Argentini so sicer »azzurri« začeli s porazom v prvem nizu s 36:34, potem ko so zapravili pet zaključnih žog. V naslednjih treh nizih pa je Italija prevladala (25:20, 25:19, 25:20) predvsem po zaslugi Laska (26 točk), Zaytseva (najboljši igralec tekme) in Savanija. Nekaj točk je po poškodbi odigral libero Andrea Bari, ki bo torej nared za nastop na zadnjih odločilnih srečanjih.Vrstni red: Poljska 22, Rusija 21, Italija 17, Brazilija 16, Kuba 14, Iran in ZDA 12. alpsko smučanje V Beaver Creeku popravljajo prehitro progo BEAVER CREEK - Na prizorišču svetovnega pokala v Beaver Creeku, kjer naj bi v petek tekmovali smukači, so organizatorji odpovedali prvi trening. Delavci bodo to izkoristili za popravke na progi, s katerimi želijo zagotoviti boljšo kontrolo hitrosti smukačev. Tekmovalni sodniki so se za takšen ukrep odločili, ker so tekmovalci na določenih delih proge pridobili preveliko hitrost. TRAPATTONI DO 2014 - Giovanni Trapattoni, ki je irski klopi že od leta 2008 in je Irce popeljal na Euro 2012, bo vodil irske nogometaše do leta 2014. ODHAJA - Napadalec Slonokoščene obale Didier Drogba bo po sedmih letih zapustil vrste angleškega prvoligaša Chelseaja. Triintridesetletni nogometaš je odbil podaljšanje pogodbe s klubom s Stamford Bridgea in bo po koncu sezone prost igralec brez odškodnine. Zdaj čaka na najboljšo ponudbo. VRNITEV- Sloviti »hitri Finec« Ki-mi Raikkonen se bo prihodnje leto vrnil v formulo 1. Nekdanji svetovni prvak je podpisal dvoletno pogodbo z moštvom Lotus Renault. VEZZALI ŠE V BOLNIŠNICI - Sa-bljačica Valentina Vezzali je v ponedeljek utrpela prometno nesrečo pri Norcii, k sreči pa brez hujših posledic. Dobitnica petih zlatih olimpijskih odličij v floretu se je ponesrečila med vožnjo na reprezentančni trening; zaradi lažjih poškodb v prsnem košu, trebušni predponi in vratu so jo odpeljali v bolnišnico. Po vseh specialističnih pregledih pa naj bi jo zapustila že danes. KOŠARKA - Evropski pokal: Azov-maš - Krka 71:66. OOKOVIČ NAJBOGATEJŠI - Najboljši teniški igralec sveta Srb Novak Bokovič je obenem tudi največji zasluž-kar v pravkar končani sezoni ATP. Zgolj s turnirskimi nagradami je namreč po poročanju združenja ATP zaslužil dobrih 11 milijonov dolarjev. Za Bokovičem je na lestvici največjih zaslužkarjev s tur-nirskimi nagradami Španec Rafael Nadal (6,7 milijona dolarjev), na tretjem mestu pa Švicar Roger Federer (5,7). Slovenec Blaž Kavčič, na 92. mestu lestvice ATP, je zaslužil 257.899 dolarjev. formula ena - Sezona 2011 je minila v znamenju Nemca in Red Bulla Kdaj se bo zaustavil zmagovalni stroj nemškega dirkača Sebastiana Vettla? Končni vrstni red DIRKAČI: 1. Sebastian Vettel (Nem/Red Bull) 392 točk; 2. Jenson Button (Ang/McLaren Mercedes) 270; 3. Mark Webber (Avs/Red Bull) 258; 4. Fernando Alonso (Spa/Ferrari) 257; 5. Lewis Hamilton (Ang/McLaren Mercedes) 227; 6. Felipe Massa (Bra/Ferrari) 118; 7. Nico Rosberg (Nem/Mercedes) 89; 8. Michael Schumacher (Nem/Mercedes) 76; 9. Adrian Sutil (Nem/Force India) 42; 10. Vitalij Petrov (Rus/Lotus Renault) 37. KONSTRUKTORJI: 1. Red Bull 650; 2. McLaren Mercedes 497; 3. Ferrari 375; 4. Mercedes 165; 5. Lotus Renault 73; 6. Force India 69; 7. Sauber 44; 8. Toro Rosso 41 ; 9. Williams 5; Lotus 0; Hrt 0; Virgin 0. Svetovni prvak Sebastian Vettel s svojim »rdečim bikom« ansa SAO PAULO - Svetovni prvak je bil znan že dolgo, z nedeljsko dirko pa se je tudi uradno končala sezona formule 1. Ne povsem po načrtih Sebastiana Vettla, ki je moral na zadnji dirki prepustiti zmago mo-štvenemu sotekmovalcu Marku Webbru, vseeno pa je bila sezona 2011 povsem njegova. »Takšne stvari se pač dogajajo. Ne bi rekel, da sem imel smolo, res pa je, da bi bilo super, če bi lahko sezono končal z zmago. A kljub vsemu, letos smo dosegli ogromno in potrebnega bo kar nekaj časa, preden bomo zares dojeli, kaj se je pravkar končalo,« je po zadnji dirki sezone dejal Vettel. Z drugim mestom je končal odlično sezono, v kateri je zbral enajst zmag, pet drugih in eno tretje mesto, bil enkrat četrti in enkrat samkrat, v Abu Dabiju, odstopil. Avstralec Mark Webber, ki je zaradi težav Vett-la z menjalnikom tako slavil prvič letos in sedmič v karieri, je dobil tolažilno nagrado za sezono, v kateri je bilo vse po okusu njegovega moštvenega sotekmovalca in tekmeca. Droben dogodek z dirke na Japonskem pa priča, kako dobro sodelujejo v Red Bullu ali pa, kakšen status ima v resnici Vettel, čeprav sta uradno oba dirkača enakovredna: pred japonsko dirko je Nemec razbil dirkalnik v kvalifikacijah, za nujen rezervni del, ki so ga pripeljali iz Evrope, pa je sam poravnal 120.000 evrov transportnih stroškov. Na zadnji dirki sezone je imel Vettel priložnost za še en rekord in ga tudi dose- gel. Na sobotnih kvalifikacijah je namreč 15. v sezoni dosegel prvi čas in je zdaj sam na večni lestvici dirkačev, ki so si v eni sami sezoni največkrat zagotovili start, ob katerem so jih vsi tekmeci gledali v hrbet. Vettlov dosežek v tej sezoni pa je lahko vzrok za skrbi pri njegovih tekmecih. Če je bil lani, ko je postal najmlajši prvak doslej, razplet precej razburljiv in je o zmagovalcu določala zadnja dirka, je bilo letos povsem drugače. Že na Japonskem je postal prvak, potem ko so njegovi tekmeci izgubili še zadnje - že zelo pičle - teoretične možnosti, da bi ga še ugnali. Od oktobra 2011 je Vettel tudi uradno najmlajši dvakratni svetovni prvak, saj je bil, ko mu je uspelo še drugič zapored ugnati vso konkurenco, star le 24 let, tri mesece in šest dni. Fernando Alonso je bil leta 2006 ob drugem naslovu skoraj leto dni starejši. Simbolično je ob koncu sezone Vettel še enkrat presegel nekdanjega vzornika Michaela Schumacherja. Ta še ima v lasti kopico rekordov, tudi tista po številu zmag (91) in naslovov prvaka (7), toda če bo Vettel nadaljeval v takšnem ritmu in vztrajal toliko časa, bodo tudi Schumacherjevi rekordi v nevarnosti. V Braziliji je «Schumi», ki po vrnitvi v formulo nikoli več ni bil tako uspešen kot pred triletno prekinitvijo, moral na dodaten postanek, ker je v trčenju z Brunom Senno predrl pnevmatiko, ter končal na 15. mestu, daleč za mlajšim rojakom, ki se je že zdavnaj znebil vzdevka «Baby Schumacher» z začetkov blesteče kariere. Ob Vettlu se je v pravkar končani sezoni formule 1 izkazal še McLarnov voznik Jenson Button, ki je nazadnje tudi dobil naslov podprvaka za leto 2011. Manj simpatij je požel njegov moštveni sotekmovalec Lewis Hamilton, saj se je z nekaterimi divjimi potezami in nevarnimi manevri zameril tako tekmecem kot gledalcem. Na drugi strani so lahko nezadovoljni tudi pri Ferra-riju, saj ne Felipe Massa ne Alonso nista posegla na vrh, kamor ekipa iz Maranella vedno želi. V ozadju je tudi Mercedes, kljub Schumacherju in velikim denarjem, ki jih Nemci vlagajo v ekipo, tako da jim ostaja le upanje na boljše leto 2012. Med tistimi, ki so bili povsem neopazni, je ekipa Marussia-Virgin, ki nikoli ni prišla niti do drugega kroga kvalifikacij in ostala brez ene same točke, za piko na i pa je na brazilski dirki Timo Glock po postanku v boksih izgubil slabo privito zadnje kolo. Ljubitelji dirkanja si bodo zapomnili tudi dirko v Montrealu, potem ko je zaradi prekinitve in naliva trajala kar debele štiri ure. Bolj neopazno je minil jubilej Schu-macherja, ki je v Spaju praznoval 20-letni-co delovanja v formuli 1, ter nabiranje dirk «večnega» Rubensa Barrichella. Brazilec je na domači dirki nastopil že na svoji 322. preizkušnji v karieri. Ob koncu sezone pa je formula doživela še eno premiero: prvič doslej so dirko pripravili v Indiji in dirka je bila, kljub kaosu, ki jo je spremljal izven steze, prava uspešnica, ki so jo pohvalili vsi udeleženci. (STA) / ŠPORT Sobota, 26. novembra 2011 21 nogomet - Pri Juventini so le delno zadovoljni z uvodnim delom sezone v promocijski ligi » Že dolgo ni bilo tako kvalitetnega prvenstva« Predsednik Kerpan: »Pogrešamo le gole naših napadalcev« - Štandrež trdnjava Pri štandreški Juventini, ki četrto sezono zapored nastopa v prvenstvu promocijske lige, niso bili najbolj zadovoljni z uvodnim delom prvenstva, »čeprav - kot je opozoril predsednik Marco Kerpan - smo v zadnjih dveh krogih z dvema zmagama precej izboljšali položaj in se približali vrhu lestvice«. Juventina je letos izgubila le dvakrat (Tricesimo in Reanese). »Žal smo prevečkrat igrali neodločeno in tako po nepotrebnem izgubili precej točk,« je dejal športni vodja Gino Vinti. Predsednik Kerpan je sicer optimist: »Res je, da smo letošnjo sezono začeli z zelo ambicioznimi načrti, ki jih doslej še nismo izpolnili. Prvenstvo pa je še zelo dolgo in lahko se bomo še borili za prvo mesto. V prvem delu sezone smo imeli precej smole s poškodbami. Upam, da smo izrabili naš negativni bonus in da bo trend v prihodnje pozitiven«. Kerpan meni, da je letošnje prvenstvo veliko bolj kvalitetno in zahtevno. »Favoriti ostajajo Lu-mignacco, Pro Fagagna in Tricesimo. Poleg teh treh ekip pa se lahko za prvo mesto in play-off bori vsaj še šest ekip. V tem kontekstu bi omenil Juventino in tudi kriško Vesno, ki ima odlično ekipo.« Ekipa štandreškega društva ima tretjo najboljšo obrambo v skupini B (6 prejetih golov). Boljše so se doslej odrezali Tricesimo (4) in Lumignac-co (5). Obrambna vrsta in zvezna linija sta doslej dobro opravili svojo nalogo. »Le z napadalci, ki doslej niso izpolnili pričakovanj, nismo zadovoljni. Še dobro, da so nasprotnikove mreže tresli zvezni igralci. V prvi vrsti Saša Gulič, ki je naša najboljša letošnja okrepitev. S Sašo smo zelo zadovoljni. Dobro oceno zaslužijo tudi mladi igralci, ki so resni, požrtvovalni in delavni. V nadaljevanju prvenstva pričakujemo, da bodo tudi naši napadalci končno prebili led. Palermo je v polno zadel že v nedeljo. Upamo, da bo to le začetek dolge strelske serije,« so Kerpanove želje. Štandrež je sicer postala prava trdnjava Juventine, ki je zadnjič izgubila 14. novembra lani. Vesna je takrat zmagala z 1:0. »Pravzaprav nisem Juventina je slavila zmago (1:0) na letošnjem prvem derbiju proti Vesni v Križu. V ospredju zvezni igralec Juventine (ex Vesna) Saša Gulič kroma vedel za te statistične podatke. Če je že tako, bo treba še bolj izkoristiti prednost domačega igrišča in seveda iztrgati čim več točk tudi v gosteh, ker se bomo lahko samo tako borili za sam vrh,« pravi športni vodja Vinti, ki se s predsednikom Kerpanom strinja, da bo letošnja sezona izenačena. »Prepričan sem, da bodo o prvem mestu in play-offu odločali šele zadnji krogi. Že dolgo nisem videl tako izenačenega in kvalitetnega prvenstva,« je poudaril predsednik Juventine. (jng) POLFINALE DRŽAVNEGA POKALA Kras-Manzanese v Tržiču, v Križu Muggia-Torviscosa Kras Repen bo nocoj ob 20.30 igral polfinale državnega pokala za amaterske ekipe. Rdeče-beli bodo v Tržiču (igrišče v ulici Boito) igrali proti Manzaneseju, ki je drugi na lestvici v elitni ligi. Varovanci trenerja Sergeja Alejnikova se bodo skušali uvrstiti v finale, ki bo 6. januarja. Drugi polfinale bo med Muggio in Tor-viscoso. Tekma bo prav tako drevi ob 20.30 na nevtralnem igrišču v Križu. športna gimnastika Tea Ugrin najboljša tudi v meddeželni fazi Po deželnem naslovu je slovenska telovadka Tea Ugrin osvojila še med-deželega in se tako še nepremagana prebila do državnega prvenstva, ki bo 10. decembra v Fermu pri Anconi. Tri-najstletnica je članica tržaške Artistice '81 in je na meddeželnem prvenstvu v Ceseni med mladinkami letnika 1998 povsem prevladala. Na posameznih orodjih je dosegla najvišje ocene in zbrala na koncu 50,400 točk, štiri več od dru-gouvrščene Scardanzanove iz Trevisa. Na gredi je s 13,400 točkami dosegla med drugim najvišjo oceno na tekmovanju. Tea, ki je bila na tekmovanju edina predstavnica iz naše dežele, trenira tudi po 6 ur dnevno. Trikrat tedensko vadi popoldne, trikrat na teden pa zjutraj in popoldne. Pri Artistici '81, kjer trenira peto sezono, tekmuje tudi z ekipo v najvišji A-ligi. Zaradi natrpanega urnika treningov ne obiskuje šole, am- pak se že dve leti uči s privatnim učiteljem. Pred tem je zaključila osnovno šolo Finžgar v Barkovljah in prvi razred srednje šole S. Kosovel na Opčinah. košarka - U19 Jadran ZKB spet okusil slast zmage Jadran Zadružna kraška banka - Rorai-grande 86:73 (29:14, 44:30, 65:52) JADRAN: Batich 6, Daneu 18, Škerl 12, Floridan 23, Tritta 19, Valič, Majovski 4, Ri-dolfi 4, Longo, Gregori, Valentinuz, Zhok, trener Andrea Mura. Po štirih zaporednih porazih so Jadra-novi mladinci spet okusili slast zmage. Proti povprečnemu Roraigrandeju so pospravili načrtovani točki, saj so bili očitno boljši tako tehnično kot predvsem fizično. Odločilen je bil že pravi pristop v prvi četrtini, ko so domači pustili goste za sabo. Dosledno in natančno so podajali žogo pod koš, kjer so bili Floridan (najboljši na igrišču), Daneu in Tritta neustavljivi za nasprotnike. Trener Mura je tokrat izkoristil priložnost, da je minutažo razdelil med vse igralce, ki so zaupanje tudi upravičili. Nagrade Dežele našim športnikom in društvom Deželni odbornik za šport Elio De Anna in predsednik deželnega CONI Emilio Fel-luga bosta v petek (ob 14.30) v deželni palači v Vidmu (Sala Pasolini) podelila nagrade (za športne uspehe v letu 2010) Talento Atletico (športni talent) 250 športnikom iz naše dežele, med katerimi sta jadralca Čupe Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta, namiznoteniški igralki Krasa Tjaša Kralj in Claudia Micolaucich, teniška igralka Gaje Nicoletta Furlan ter kotal-karica Jollyja Martina Pecchiar, skakalka v vodo Sofia Carciotti (Trieste Tuffi), veslača Ester Gaggi Slokar (Saturnia) in Leo Černic (Ti-mavo) in telovadki Ilaria Jez ter Tea Ugrin (Artistica 81). 102 deželnih društev pa bo prejelo denarno nagrado: JK Čupa 3000 evrov, Gaja (teniška sekcija) 541,38 evra in ŠK Kras (namizni tenis) 812,07 evra. Umrl je Renzo Cecot V odbojkarskih krogih je včeraj odjeknila boleča vest, da je umrl dolgoletni predsednik deželne odbojkarske zveze Renzo Cecot, doma iz Červi-njana. Cecot je bil na čelu deželne zveze celih 14 let, od leta 1996 do lanskega leta, ko ga je zamenjal Duilio Bunello. Cecot, ki je med svojim prvim predsedniškim mandatom rešil deželno odbojkarsko zvezo stečaja, bo ostal v lepem spominu slovenskih odbojkarskih društev, saj je podpiral dialog in je bil pozoren do manjšine. V enem izmed njegovih mandatov je bil na mestu podpredsednika Slovenec Boris Žerjal. občni zbor - V Gorici izvolili nov upravni odbor ŠZ Olympia »Zgradba«, ki je solidna tudi na potresnem območju karate - Shinkai club v Pradamanu in Ferrari Z volilnim občnim zborom se je pri amaterskem športnem društvu Olympia v ponedeljek zaključil dvoletni mandat, ki mu je predsedoval Gregor Sfiligoj. Predsednik, ki je skoraj osem let vodil slovensko goriško mestno društvo in bo odslej samo v odborniških vrstah, je v svojem poročilu predstavil društveno strukturo. Primerjal jo je z zgradbo, ki je solidna tudi na »potresnem območju«, kot je predsednik metaforično označil obdobje svetovne finančne krize. Zgradbo seveda ni sestavljal sam, ampak s homogeno ekipo odbornikov, ki so po njegovem mnenju temelj celotnega društva. Predsednik je tisti, meni Sfiligoj, ki društvo usmerja na pot, ki se mu zdi najbolj primerna, odborniki pa morajo v to pot verjeti, jo dosledno izvajati in slediti vsakodnevnemu delu v telovadnici. Zaustavil se je tudi pri vlogi športa, ki je včasih zoper-stavljen kulturi, čeprav so uveljavljeni športniki največkrat vizitka naše manjšine na državnem in svetovnem nivoju. Omenil je tudi vzgojni vidik športa in pa pomen, ki ga lahko ima pri premoščanju narodnostnih mej, kar dokazuje Olympia, ki je danes sestavni del mestnega življa ,»njeno delovanje sad priznanj na občinski, pokrajinski in tudi deželni ravni«. Ob zaključku je napotil nov odbor k nadaljnjemu ovrednotenju društva in njenemu vzdrževanju, kot to zahteva vsaka »zgradba«. Predsedniškemu poročilu so sledili pozdravi gostov in še izvolitev novega odbora. Kandidatna lista je bila soglasno sprejeta. Nov upravni odbor sestavljajo Stefano Bensa, Damijana Cescutti, Mihael Corsi, Maja Devetak, Marko Komjanc, Martin Komjanc, Niko Komjanc, Simon Komjanc, Gregor Sfiligoj, Bernard Spazzapan, Gianni Mania', Andrej Vogrič in Marjan Vogrič, nadzorni odbor Franco Bagon, Marco Braini in Marco Terčič, razsodišče pa Luigi Cernic, Andrej Terpin in Matej Terpin. V prihodnjih dneh se bo nov upravni odbor prvič sestal in si porazdelil funkcije. hokej na rolerjih - Pokal Polet Kwins v pričakovanju B-lige »pokopal« Tergeste Tergeste - Polet Kwins 1:21 Polet: Gallessi, Viola, Battisti (4), Cavalieri (4), Hdidou (1), Fabietti (4), Pompili (2), Poloni (1), Dejaco (2), Montenesi, Vocchi (3). Trener: Dejan Rusanov. Tudi na povratni tekmi državnega pokala B-lige so hokejisti na rolerjih openskega Poleta brez večjih težav odpravili tržaško ekipo Tergeste. Končni izid je bil zelo visok, saj so varovanci trenerja Dejana Rusa-nova zmagali kar z 21:1. Prva tekma se je končala 8:0 za ekipo openskega društva. Tekmo so igrali v Gorici, ker je tržaško kotalkališče Jolly še neuporabno. Hokejisti Poleta so igrali brezhibno in izvajali napotke trenerja Rusonova. Streljali so z vseh pozicij in zmaga je bila tako na koncu povsem zaslužena. V nadaljevanju pokala bo Polet Kwins že v nedeljo (ob 18.00) na Opčinah igral proti Buji. Prvenstvo B-lige se bo začelo šele 14. januarja, ko bodo oranžno-črni na Opčinah gostili Bujo. V drugem krogu pa se bodo znova pomerili z ekipo Tergeste. KOŠARKA - Promocijska liga: Go4Basket -Dom 77:47 (Cej 10, Bernetič in Dellisanti 7). Lenart Legisa osvojil črni pas Zgoniški Shinkai club je pridobil še en črni pas. Član Lenart Legiša, ki bo decembra dopolnil 18 let, je v nedeljo v Ferrari uspešno prestal zaključni izpit in tako prestopil med črne pasove. »Na izpit sem se pripravljal več kot leto dni, lani sem ga opravil samo delno, letos pa sem sodnikom prikazal vse obvezne like in tako osvojil črni pas,« nam je povedal zadovoljni Lenart, dijak 5. razreda znanstvenega liceja F. Prešeren. Izpit dvakrat letno prireja zveza FIKT, ki je tokrat organizirala tudi strokovni tečaj ob prisotnosti mojstra Hiroši Širaja. Dan pred izpitom so do Ferrare s trenerjem Sergijem Štoko odpotovali še Fiorenza Badila, Massimo Blocar, Simon Kravos, Milena Legiša in Mija Ukmar. Tam je državna zveza FIKTA organizirala 5. evropski miting, na katerem so sodelovali karateisti iz Italije, Nizozemske, Švice in Slovenije. V izredni konkurenci in kvalitetnem izvajanju likov so se naši predstavniki v glavnem uvrstili v sredino končnih lestvic, z izjemo Fiorenze Badila, ki je osvojila bronasto kolajno. Deželna sekcija karateja športnega združenja Libertas pa je konec tedna v Pradamanu organizirala tradicionalni Pokal Samurai, ki je obenem veljal za 16. Pokal Alpe Adria; tu so se tekmovanja zvrstila v dveh dneh, in sicer na soboto, ko so Lenart Legiša kroma nastopali otroci stari do 11 let, naslednjega dne pa so tekmovali starejši karateisti. Med predstavniki zgoniškega kluba so na najvišjo stopničko stopili Nicole Bracco, Martina Budin, Marika Farinelli, Martina Gruden in Erik Macor. Srebrno kolajno si je v svoji skupini priborila Megan Mc Grath. Najmlajši so se pomerili tudi v uvodnem poligonu, kjer so med najbolj spretnimi bile deklice Martina Gruden, Nicole Bracco in Megan Mc Grath. 22 Sreda, 30. novembra 2011 VREME jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla vremenska slika Do jutri bo nad deželnim ozemljem ob prisotnosti anticiklona še stabilno vreme. Od petka dalje pa bodo dotekali bolj vlažni jugozahodni tokovi. Nad srednjo in vzhodno Evropo je območje visokega zračnega tlaka. V višinah se nad nami zadržuje razmeroma topel in suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 16.23 Dolžina dneva 9.00 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 11.24 in zatone ob 22.12 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in v krajih s sončnim vremenom spodbuden. V krajih z dolgotrajno meglo ali nizko oblačnostjo pa bodo občutljivi ljudje imeli manjše vremensko pogojene težave. PLIMOVANJE Danes: ob 3.55 najvišje 30 cm, ob 10.40 najnižje 0 cm, ob 12.43 najvišje 1 cm, ob 20.40 najnižje -27 cm. Jutri: ob 4.49 najvišje 34 cm, ob 12.09 najnižje -12 cm, ob 16.19 najvišje -5 cm, ob 22.02 najnižje -22 cm. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 14,2 stopinje C. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............1 2000 m............0 1000 m............3 2500 m...........-2 1500 m............2 2864 m...........-4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 2,5 in v gorah 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sis mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC -3/8 0 0/10 S. GRADEC CELJE -2/10 O MARIBOR O-2/8 PTUJ O M. SOBOTA O-3/5 O «¡r* LJUBLJANA 0/10 POSTOJNA O 0/9 KOČEVJE N. MESTO -3/10 o ^^ ZAGREB -1/8 O _ o ČRNOMELJ REKA 8/12 iN NAPOVED ZA DANES 1 V spodnji nižini in ob morju bo lahko zjutraj nekaj nizke oblačnosti. Čez dan bo po vsej deželi prevladovalo pretežno jasno vreme ob morebitni prisotnosti tankih in visokih kopren. V spodnji nižini se bodo ponoči lahko razvile meglice. V alpskih kotlinah ter ponoči po nižinah se bodo še pojavljale temperaturne inverzije. Danes bo pretežno jasno. Po nižinah v notranjosti Slovenije bo zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost, ki se bo ponekod zadržala večino dneva. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -1, na Primorskem od 0 do 4, najvišje dnevne v krajih z dolgotrajno meglo od 0 do 3, drugod od 4 do 9, na Primorskem do okoli 13 stopinj C. o GRADEC -2/8 CELOVEC O -2/8 TOLMEČ O 0/11 cTli h VIDEM O ^ -1/14 O PORDENON 0/13 TRBIŽ O -2/6 O -1/6 KRANJSKA G. O 3/7 S. GRADEC ČEDAD O 0/13 O N. GORICA O TRŽIČ 3/7 O KRANJ O LJUBLJANA 0/8 POSTOJNA O -1/9 KOČEVJE CELJE 1/8 O MARIBOR O 0/9 PTUJ O M. SOBOTA O-2/8 N. MESTO -1/8 O ___ ZAGREB -1/7 O _ o ČRNOMELJ REKA 3/11 (NAPOVED ZA JUTRp V hribovitem svetu bo zmerno oblačno le zaradi tanke in vi- Jutri še ne bo večje spremembe vremena. soke oblačnosti. Po kotlinah bodo prisotne temperaturne inverzije. Po nižinah in ob morju bo zmerno oblačno z meglicami; proti večeru bo možen nastanek nizke oblačnosti, ko bo precej vlage v primerjavi s prejšnjimi dnevi. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 26. novembra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Martina in ptičje strašilo - V gore 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spe-sa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.30 Aktualno: Qui Radio Londra 21.10 Nan.: Saro sempre tuo padre (i. G. Fiorello) 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta 1.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sottovoce ^ Rai Due 21.05 Film: Prossima fermata omicidio (triler, ZDA, '10, r. J. Murlowski, i. Bri-gid Brannagh) 22.45 Reportaža: Tracce 1.05 Dnevnik - Parlament 1.15 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 1.55 Vremenska napoved ^ Rai Tre te di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distret-to 21 16.20 Film: Detective's story (srh., ZDA, '66, r. J. Smight, i. P. Newman) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: I pilastri del-la Terra 23.35 Film: Lo straniero senza nome (western, ZDA, '73, r.-i. C. Eastwood) 1.45 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.0010.00 Dnevnik 8.40 Aktualno: La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Variete: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un al-tro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: Il diavolo veste Pra-da (kom., ZDA'06, r. D. Frankel, i. A. Hathaway) 23.30 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.00 Nan.: Cuori rubati 6.30 Risanke: Cartoon flakes 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 1.45 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-O 17.45 Dnevnik - kratke in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik O Italia 1 6.50 Risanke 8.50 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: No Ordinary Family 16.25 Nan.: La vita secondo Jim 16.50 Nan.: Giovani campionesse 17.45 Risanka: Dragon Ball 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 CSI - Scena del crimine 21.10 Show: Colorado 0.35 Variete: Invincibili (v. Marco Berry) 2.00 Show: Pokerlmania 6.00 Dnevnik in Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 9.50 Variete: Dieci minuti di... programmi dell'accesso 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik -kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in rubrike 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik, vremenska napoved in Rubrike 15.00 Dnevnik - kratke vesti 15.05 Nan.: Lassie 15.50 Dok.: Cose dell'al-tro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: La crisi - In 1/2h (v. L. Annunziata) 20.20 Variete: Blob 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.30 Nan.: Boris 0.00 Nočni in deželni dnevnik 1.05 Aktualno: Crash - Contatto Impatto convivenza u Rete 4 6.55 Nan.: Zorro 7.25 Nan.: Starsky e Hutch 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: RIS 5 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Ricet- ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (29. novembra 2011) Vodoravno: peteroboj, orehovina, TVS, Kiron, Rita, Tome, Jan, ave, A. Z., Gates, Akis, krota, maz, Ati, Aeda, nevernik, Lin, Bitola, K. O., anilin, Liston, načelo, antena; na sliki: Jan Godnič. ^ Tele 4 La 7 tente) 23.50 Dok.: Delitti 0.40 Dnevnik 0.50 Aktualno: (ah)iPiroso 1.45 Aktualno: Prossima fermata (t Slovenija 1 6.10 Kultura, Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Marči Hlaček 10.35 Ris.: Fifi in Cvetličniki 10.45 Otr. serija: Ribič Pepe 11.05 Otr. odd.: Zlatko Zakladko (pon.) 11.20 Nan.: Pustolovščine (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Dosje (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik (pon.) 14.25 Duhovni utrip (pon.) 14.40 Črno beli časi (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.45 Ugriz-nimo znanost (pon.) 16.00 O živalih in ljudeh (pon.) 16.20 Globus (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.25 23.35 Turbulenca 18.35 Risanke 18.55 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 19.30 0.55 Slovenska kronika 20.00 Film tedna: Preberi in zažgi 21.30 Kratki igr. film: Od električar-ja z ljubeznijo 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Prava ideja! 0.05 Nad.: Usodna nesreča 0.30 Dnevnik (pon.) 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.30 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal, sledi Otroški infokanal 8.30 0.50 Zabavni infokanal 10.20 Dobro jutro (pon.) 13.30 19.00, 0.00 Videozid (pon.) 14.20 Dok. serija: Onkraj obzorja (pon.) 15.15 Ugani, kdo pride na večerjo? (pon.) 17.00 Mostovi - Hidak 17.30 Dosje (pon.) 18.30 Nogomet, Evropska liga Maribor - Brugge 21.05 Nogomet: Evropska liga: Braga - Birmingham, povzetek 22.00 Športni izziv 22.30 Bleščica (T Slovenija 3 6.00 9.00 Sporočamo 7.5011.50, 17.50 Kronika 8.3010.30, 12.30, 14.00, 15.30 Poročila Tvs1 9.00 Sporočamo 13.30 Prvi dnevnik TVS1 15.40 20.00 Aktualno 16.30 Na Tretjem 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Ciak Junior 15.00 Dok. odd.: Ottavio Missoni 15.30 Potopisi 16.00 Biker Explorer 16.30 Istrska potovanja 17.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10, 0.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Parlamentarne volitve v Sloveniji - predstavitev strank in list 20.30 Risanke: Nell 21.00 Alpe Jadran 21.30 Folkest 2010: Systema Solar 22.25 Nogomet: Evropska liga 7.00 Dnevnik 7.30 Dopo il TG... Nel bau-le dei tempi (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 16.00 Dok.: Italia da scoprire 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Aktualno: Gli incontri al caffe de La Versiliana 11.45 Šport: Super Sea 12.45 Aktualno: Mukko Pallino 13.05 Variete: Energia e ambiente 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 14.35 Dok.: Agrisapori 15.35 Dok.: Borgo Italia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Rotocalco ADN-Kronos 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: L'ora corta 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Errance (dram., r. D. Odoul, i. L. Casta) 22.40 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.02 Nočni dnevnik 23.40 Film: Desiderio (dram., It., '46, r. M. Pagliero, i. R. Rossellini) 23.35 Artevisione magazin 0.20 Čezmejna TV - TDD, dnevnik v slovenskem jeziku pop Pop TV LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffee Break 10.10 Aktualno: L'aria che tira 11.25 Resn. show: SOS Tata 12.25 Variete: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Un incantevole aprile (kom., V.B., '92, r. M. Newell, i. M. Richardson) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: The District 19.20 Aktualno: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 4.35 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: Che - Guerriglia (biog., Fr./Šp./ZDA, '08, r. S. Soderbergh, i. B. DelToro, F. Po- 6.35 8.55, 10.05, 11.30 Tv prodaja 7.05 16.40, 17.10 Nad.: Ko se zaljubim 8.00 Nad.: Pola 9.10 Dok. serija: Preobrazba doma 10.35 Žena za mojega očka (resnič. serija) 12.00 17.50 Larina izbira (nad.) 13.00 24 UR, Novice 14.00 Vzgoja po pasje (dok. serija) 14.30 Ljubezen skozi želodec, recepti 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni 15.35 Nad.: Tereza 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.00 Nan.: Zdravnikova vest 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Film: Filadelfi-ja (ZDA) 0.55 Nan.: Zvezde na sodišču 1.50 Nan.: Šest modelov 2.20 24UR (pon.) 3.20 Nočna panorama A Kanal A 7.45 Obalna straža (akc. serija) 8.35 Svet (pon.) 9.30 Tom in Jerry (ris. serija) 9.50 Ve-veriček (ris. serija) 10.15 Razred 3000 (ris. serija) 10.40 13.30 Vsi županovi možje (hum. nan.) 11.1017.05 Nan.: Na kraju zločina: CSI - New York 12.05 16.10 Faktor strahu VB (resnič. serije) 13.00 Tv prodaja 13.55 Film: Svoboden (ZDA) 15.40 Nove pustolovščine stare Christine (hum. nan.) 18.00 Svet 18.55 Nan.: Čistilec 19.45 Svet 20.00 Film: Policaj z Beverly Hillsa (ZDA) 21.55 Film: Pobesnel Max 2 23.45 Will in Grace (hum. nan.) 0.15 Film: 50 rešenih življenj (ZDA) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Vstala Primorska si v novo življenje (Aldo Rupel); 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Posameznik in družba (dr. Martina Flego); 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Zorko Simčič: Trije muzi-kantje ali povratek Lepe Vide, 15. nad.; 18.00 Glasbeni magazine; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 12.30 Opoldnevnik; 13.15 Volitve 2011: samopredstavitev SEM; 13.30 Na rešetu; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Volitve 2011: pogovori s predstavniki list oz. strank; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Effe's inferno. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggian-do (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accad-de oggi; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Anteprima classi-fica; 11.00, 21.30 Economia e dintorni; 11.35 Play list; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fegiz files (od novembra dalje); 14.00, 23.00 Fine-stra sul FVG; 14.35, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita; 20.00 Proza; 22.00 Classicamente, liricamente, sonoramente classici; 23.30 Nel paese delle donne; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon: Volitve 2011; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.20, 17.35 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.15 Evropa osebno; 17.30 Novice; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. ODKRIJTE NOVE IDEJE. ALI PA SI PODARITE ENO, KI VSEBUJE VSE. OB NAKUPU DARILNE KARTICE, VAM IKEA PODARI NAKUPNI BON V VREDNOSTI Darilno kartico lahko kupite na blagajni ali na naši spletni strani. Obiščite našo spletno stran in odkrijte še ostale ideje za darila na www.ikea.it/ideeregalo. IKEA VILLESSE - VILES (Gorica), Ulica Civldale. Ponedeljek - nedelja: 10 - 20