Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA - OKOLICE IN ŠOŠTANJA Celje, petek 29. januarja 1954 LETO VII. — STEV. 4 — CENA 10 DIN Ureja urednjžki odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trj 1. Pošt. pred. 12. Tel. 20-07. Cek. raču« 620-T-2T« pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 125, polletna 250, celo- letna 500 din. Izhaja vsak petek. PoStnina IVAN REGENT 70-letnik Pretekio nedeljo je praznoval tovariš hfan Regent sedemdesetletnico svojega rojstva. Ze v soboto popoldne je predsednik tjudske skupščine LRS tov. Miha Ma- rinko v dvorani Izvršnega sveta v Ljubljani izročil v imenu predsednika republike tov. Tita Ivanu Regentu Red junaka socmlističnega dela. S tako vi- sokim odlikovanjem je bil odlikovan za svoje dolgoletno neutrudno delo na področju znanosti, prosvete in kulture ter sosialistične graditve naše države. Kdo izmed delavcev ne pozna tega prijaznega in preudarnega moža, ki je delavskemu rczredu posvetil vso svojo ^vljenjsko moč in sposobnost. Kadar- koli so ga delavci klicali, se je rad •dzval pozivu in prišel med nje. Naj- bolj srečen se je počutil v njihovi druž- bi. Tudi v Celje je rad prihajal. Spo- minjam se ga pred nekaj leti, ko se je kljub hudi zimi it), visokemu snegu odzval pozivu in prišel v Celje preda- vat o Trstu. Ker zaradi visokega snega ni mogel priti z avtom, se je pripeljal 2 vlakom. Se isto noč se je vrnil z vla- kom zopet v Ljubljano in ni mu bilo ial, kljub visokim letom in hudemu mrazu za izgubljeno noč. Ko sem ga spremljal na postajo, je škripalo pod nogami in kljuvalo v ušesa od mraza. Kljub temu pn je bil zelo zgovoren in prijeten. Pripovedoval mi je stvari iz svojega plodonosnega in revolucion^ir- nega življenja. Ko je vanesel pogovor na njegova mlada leta. se še dobro spo- minjam, ko mi je v šali pravil, kakšen je bil kot deček. ±e kot deček — je de- jal — nisem nikdar hodil v cerkev, ma- ter sem pa spoštoval in ubogal. Ni ji šlo v glavo to, da je brat, ki je hodil » cerkev, bil zelo neubogljiv in navi- han ter ji je delal velike skrbi. Na- smehnil se je, ko je dejal, da je mati md takrat, čeprav verna, začela dvomiti brez kakršnegakoli prepričevanja v res- ničnost verskih naukov. Prijeten in poln humorja je bil naš jubilant vedno in takšnega se spominjamo vsi, ki smo *iH kdaj koli v njegovi družbi, * Kaj bi na dolgo opisoval zasluge za revolucionarno socialistično delo tova- riša Ivana Regenta. Predsednik, republi- ke je s svojim ukazom najbolj zgovor- no podčrtal pomen tega jubileja in bor- bo jubilanta za pravice delavskega raz- reda, ki jo je vodil več kot 50 let. Priključujemo se tudi mi čestitkam vsega delovnega ljudstva Slovenije in pošiljamo tovarišu Regentu iskrene če- stitke ob sedemdesetletnici in visokemu •dlikovanju! Trgovinsko-gostinska zbornica v Celfu je c»rganizirsla seminar, ki je dobro obiskan Uredbe, ki so izšle prve dni leios ne- katere od njih pa veljajo v našem go- spodarjenju že od 1. januarja dalje, zahtevajo zaradi ohširnosti in novitet skrbncog in icmelji'eqa proučevanja, ki naj podjetjem zagotovi normalno po- slovanje. Opaža se. da mnoga naša podjeMn ne oroučujejo dovolj noviti predpisov, sklicujoč se na to, da niso dani se v^ji elementi potrebni za vso podrobno delovanje gospodarskiti pod- jetij, čeprav je to res, vendar ne sme- «o zavlačevati študija, kajH vsako za- vlačevanje ima za posledico gospo- darsko škodo v podjetju samem. Sma- tramo, dn bi bilo takoj potrebno po- staviti na osnovi noviti uredb kalku- lacije, odnosno predlagali ljudskim od- korom, ki imajo pravico na osnovi teti iiredb določeval nekatere elemente, vse potrebne podatke za izračun istih. Trgovinsko-gostinska zbornica za Ce1je-mes*o je začela s podrobnim štu- dijem uredb za trgovino in gostinstvo. Seminarje obiskujejo poleg direktorjev, računovodij in komercialistov tudi člani delavskih sve'ov. Udeležba dokazuje, da je zanimanje za nove uredbo ogro- Bino in da se vsakdo želi podrobneje spoznaM z elementi uredb o načinu go- spodarjenja v letu 1954. Razen tega da sc na seminarjih proučujejo v podrob- nosti uredbe, je za uvod bil podan »rcglcd posameznih ekonomskih poj- mov, ki imajo veljavo v socialističnem gospodarstvu. Istočasno s tem seminar- jem se vodi tudi knjigovodski tečaj 7-a začetnike, ki ga poscčajo predvsem poslovodje, katerim je ta tečaj namc- »len. Spoznavanie osnovnih načel v Knjigovod«^*vu bo predvsem važno za- i"adi bodoče decentralizacije odnosno rcorgani-'acijc trgovske in gostinske "reže, ki je razvidno iz uredbe same. Trinajsto zasedanje Mestnega ljudskega odbora Celje Kadar koli govorimo o sejah MLO Celje, ugotavljamo, kako važni in pestri problemi se na njih rešujejo v korist naše skupnosti, socialistične družbe. Že sam dnevni red je bil tokrat tako ob- sežen, da je seja trajala polnih 6 ur. Uvodno je bilo podano poročilo o izvajanju lansko-letnega proračuna, ki sicer zaradi nedovršenih obračunov ne- katerih podjetij še ni zaključen, vendar pa kaže že sedaj velik uspeh. Obravnava bodočega proračuna za tekoče leto kaže, da bodo izdatki v tem letu za 100% večji, kakor so bili lani. To povečanje izdatkov bo šlo v korist socialnemu zavarovanju in na novo pri- ključenim občinam. 2e sama prosveta bo rabila 110, socialna zaščita 72, zdrav- stvo 40, državna uprava 28, za komu- nalno vzdrževanje 82, za javno varnost 35 milijonov dinarjev. Povečanje izdat- kov za prosveto je v zvezi z razširi- tvijo šolske mreže v priključenih obči- nah. Celoten družbeni plan bo sprejet na eni izmed prihodnjih sej. Na predlog komisije za volitve in imenovanja je bilo imenovanih več no- vih občasnih arbitrov, ker se je delo- krog Okrožne državne arbitraže v Ce- lju zelo povečal. Okrajno sodišče v Celju je zahtevalo izvolitev več so- dnikov za razsojanje kazenskih po- stopkov zoper nedoletne storilce. Iz- voljeni so bili nekateri prosvetni de- lavci. Oddelek za gospodarstvo in komu- nalne zadeve ie predložil v odobri-ev več zemljiško-knjižnih sprem.emb. Ne- premičnina Vidmajer Vilme se prenese na Splošno ljudsko premoženje, in sicer na Upravo nepremičnin MLO Celje. Vrt- narska šola v Medlogu prejme nekatere parcele od Uprave javnih, nasadov in javnih naprav. Hiša v Stanetovi ulici št. 3 se prenc-^e na upravo restavracije »5eli vol« Važen je sklep obeh zborov, da re ustanove v Celja nova državna pod- jetja, in sicer: Zastopniško podjetje ino- zemskih tvrdk, Uvozno-izvozna agenci- ja in osamosvojitev obrata »Radio-val«. Na predlog Sveta /n zdravstvo in so- cialno politiko so bili izvoljeni člani uprave za I. in II. mestno lekarno. Po- trjeni so bili člani upravnega odbora za Okrožni higienski zavod. Potrjena je bila tudi invalidska komisija in pred- log, da se osebam, katerh nepremično premoženje ne daje dovolj dohodkov za preživljanje, dovoljujejo podpore iz splošnega skrbstva. Nerednosti v nekaterih podjet- jih. - Gradbena dela v ceijsid bolnišnici cenijo na 48 milj. Seja je obravnavala tudi nerednosti v nekaterih celjskih podjetjih. Pri »be- tonu« so se pojavili spori v delovnem kolektivu, ki lahko resno škodujejo te- mu velikemu gradbenemu podjeiiu. Od- borniki so bili mnenja, da je delavski svet sam sposoben za ugodno rešitev tega vprašanja. Če pa le ne bo uspel, bo uvedena v podjetju prisilna uprava. V podobnem položaju se nahaja tudi hotel »Evropa««. Pri podjetju »Specerija* je drugače. Da bi preprečili nadaljnje malverza- cije v tem podjetju na škodo potrošni- kov, so razrešili svojih dolžnosti direk- torja podjetja in celotno upravo. De- lavski svet bodo razpustili in uvedli prisilno upravo. Vprašanje gradbenih del v celjski bol- nišnici je povzročilo dolgo razpravo, v katero je posegel tudi zvezni posla- nec Franc Leskošek—Luka. Gradnja raznih objektov se vrši brez prave per- spektive za celoten zdravstveni center. Da se anarhično nadaljevanje gradbe- nih del ustavi, bo MLO zadržal inve- sticijska sredstva tako dolgo, dokler ne bo predložen in odobren celoten per- spektivni načrt za ves zdravstveni cen- ter, h kateremu spada tudi zdravsteni dom. Odobrena pa je bila gradja nujno potrebne pralnice. Bolnišnici bo do- deljen tudi primeren znesek za nabavo perila. Iz vsega poslovanja (nevljuden spre- jem revizijske komisije, neizvršena in- ventarizacija, luksuzna oprema uprav- nih prostorov in pisarn, hkrati pa po- manjkanje perila) se vidi, da bodo po- trebni energični ukrepi v korist ljudske- ga zdravstva. V letošnjem le^u so pred- videne naslednje gradnje: fizioterapija in pralnica, adaptacija infekcijskega oddelka, dograditev porodniškega-gine- kološkega oddelka, adapr+?cija kuhinje in ureditev pročelja. Vse to bo terjalo okrog 48 milijonov investicijskih sred- stev. Dohodki iz gozdarstva se morajo vračati nazaj v gozdarstvo! Predlogi za konsolidacijo naiega gozdnega m lesnega gospodarstva Društvo inženirjev in tehnikov go- zdarstva in lesne industrije LRS (DIT) ter Združenje lesno industrijskih pod- jetij LRS sta priredila v Celju dne 23. in 24. januarja t. 1. posvetovanje o gospodarjenju z lesom. Posvetovanje je oivoril 23 I. t. 1. ob 9.30 predsednik DIT prof. inž. Zdravko Turk. Zborovanju so prisostvovali drž. sekretar inž. M. Tepina, zastopnik re- publiškega odbora sindikatov les. de- lavcev, predstavniki OLO in MLO Ce- lja ter okoli 300 zastopnikov iz drž. sekretariata za gospodarstvo LRS, Za- voda za gospodarsko planiranje LRS, Inštituta za gozdarstvo in lesno indu- strijo LRS, Lesno industrijskih podjetij, Gozdnih gospodarstev. Društva inže- nirjev in tehnikov rudarske, metalurške in agronomske stroke. Republiške za- družne zveze, OZZ-jev, gradbeništva, rudnikov, celuloznih tovarn, državnih železnic in obrtniške zbornice. ■ Posve- tovanju so nadalje prisostvovali za- stopniki BiH, Združenje lesne industri- je BIH ter predstavniki Lesno indu- strijskih podjetij v Sanskem Mostu, Blažnju in Foči. Drugi dan je prisostvoval posveto- vanju tudi zvezni in ljudski poslanec tov. Avšič Jaka. Prvi del posvetovanja je bil izpolnjen s temeljitim referatom o stanju gozd- nega lesnega gospodarstva v Sloveniji. Iz referata povzemamo, da iznaša gozdovitost Slovenije 43%. Slovenija spada torej med najbolj gozdovite re- publike naše države. Stanje gozdnega fonda v Sloveniji je ugotovila splošna inventarizacija leta 1951. Po tej inventarizaciji znaša lesna zaloga gozdov v LRS samo še 42% od normalne zaloge. Zaradi nizke za- loge je tudi prirastek zelo nizek. — Stanje gozdnega fonda in prirastka je torej kritično. Zaradi prekomernega iz- koriščanja gozdov pa se to stanje pro- gresivno slabša, kar zahteva od gozd- nega gospodarstva vzpostavo ravno- težja izmed zmogljivosti gozdov m let- nih posekov. Ako ne vzpostavimo to ravnotežje, bomo spravili gozdove v tako stanje, da bo postala Slovenija deficitna dežela na lesu, kar bi imelo za naše življenjske pogoje težke po- sledice. V gozdnem in lesnem gospodarsivu LRS "je zaposleno 43.354 delavcev in nameščencev. Od gozda in lesa živi v Sloveniji 3^8.500 prebivalcev, ali 2'i?t/ vsega prebivalstva. Referat o stanju lesnega gospodar- stva nam je prikazal nepovoljno in ne- gospodarsko stanje tudi v tej panogi. V Sloveniji trosimo 53,7% poseka za kurivo, 40,5% za gradivo in izdelke me- hanične predelave in 5.8% količine za kemično surovino. Količina lesa potroše- nega za kurivo, je daleč previsoka in jo bomo morali postopoma zniževati z večjo porabo prem.ona, plina, elektrike ter z racionalizacijo tehnike kurjenja, štedilnikov in peči. Vse premalo lesa trosimo kot surovino za kemično iz- koriščanje. V drugi polovici preteklega stoletja je bila naša lesna industrija med naj- naprednejšimi v Srednji Evropi. Sedaj pa smo daleč zaostali. Zastarelost teh- nične opreme, razdrobljenost, slaba lo- kacija, nizka storilnost dela, slabo iz- koriščanje lesa (odpadki se v glavnem pokurijo), odvečne kapacitete, obrtni značaj itd. težko pritiskajo na našo ža- garsko industrijo. V nekoliko boljšem položaju je mehansko predelovalna les- na industrija. Ta panoga je uspela v zadnjih letih vidno dvignili proizvodnjo finalnih izdelkov, ali še vedno premalo v smeri odločnega povečanja proizvod- nje finalnih izdelkov na račun poliz- delkov (žagani les). V diskusiji, ki je trajala dan in pot so sodelovali drž. sekretar tov. inž. M. Tepina ter predstavniki vseh navedenih ustanov, podjetij, društev in delovnih kolektivov. Predlagali so razne ukrepe za štediijo lesa pri kurjavi, pri jam- skem in celuloznem lesu itd. Pri jam- skem lesu so posamezniki predlagali uporabo betonskih in jeklenih oporni- kov, impregnacijo lesa in porabo bu- kovine. Pri celuloznem lesu so disku- tirali o porabi obrezlin za celulozni les, katerega močno primanjkuje. Zah- tevali so tudi štednjo in racionalnejšo porabo lesa v gradbeništvu. Posvetovalci so enodušno izrazili zahtevo, da gozd ne sme več subven- cionirati drugih gospodarskih panog,, ampak da se mora dohodek vračati na- zaj v gozdarstvo, pa tudi v lesno in- dustrijo. Prisotni so z velikim odobravanjem sprejeli več dolgoročnih in kratkoroč- nih ukrepov za izboljšanje stanja v gozdnem in lesnem gospodarstvu. Najvažnejši sklep je zahteva po nujni sestavi perspektivnega plana gozdar- stva in lesne industrije LRS. Potrebno je zagotoviM finančna sredstva, pogreb- na za izvedbo sprememb v strukturi lesne industrije, da se odstrani njena zaostalost, slaba in zastarela tehnična oprema, dvigne produktivnost dela in doseže večje oplemenitenje lesa s pre- hodom v višjo obliko proizvodnje, i. j. v finalne produkte. Poraba lesa naj se usmeri samo v one sektorje potrošnje, za kamere je utemeljena tehnično in ekonomsko. Zagotovijo naj se sredstva za iz- gradnjo gozdne cestne mreže, da se omogoči intenziviranje gozdnega go- spodarstva, t. j. povečanje prirastka in ranonalnejše izkoriščanje lesa v gozdu. Pri gradnji gozdnih cest ne sme igrati glavno vlogo rentabilnost, ker je iz- gradnja gozdnih cest osnoA^ni pogoi za prehod v višje oblike gospodarstva. Slovenija ima na 10 ha komaj 0,6 do 0,7 km gozdnih cest. Savinjska dolina (zgornja in spodnja) samo 0,13 km, a ostala Evropa 3 do 5 km. Sprejeli so tudi več kratkoročnih ukrepov, predvsem za čimprejšnjo iz- vedbo taksacije gozdov, da se lesno gospodarstvo seznani s surovinskimi ba- zami. Venecijanke. kamere žagajo les za promet naj se ukinejo, s čimer se bo napravil prvi korak od današnje raz- drobljenosti lesne industrije k vrednej- šim proizvodnim postopkom v prede- lavi. Iz istih razlogov naj se ukinejo odvečne žagarske kapacitete. Uredi in usmeri naj se trgovina ^ lesom, iz ka*ere naj se i-^ključijo špekulanti. Spreiet je tudi predlog, da se usta- novi biro za gozdno in lesno gospo- darstvo, ki bo proučeval stanje obeti panog in predlagal ukrepe za njihovo sanacijo. Razen teh so sprejeli še mnogo skle- pov, ki so potrdili enodušnos* v=eh od- ločilnih čini*eljev za hi'er napredek \tt uispeh oozdnega in lesnega gospodar- stva v Sloveniji. . v . inž. A. K. Novinarski jubilej Rada Pečnika 1. februarja 1924 je Rado Pečnik pre- vzel uredništvo celjske »Nove dobe« ir tako te dni slavi jubilej 30-letnega no- vinarskga dela. Čeprav po osvoboditv živi in dela v Beogradu in prihaja t svoje rodno Celje le na vsakoletni kra- tek oddih, ga Celjani še vedno radi štejemo med svoje, saj je s svojim de- lom mnogo pomenil Celju in Sloveniji. Jubilant se je rodil leta 1900 v Celja in tu maturiral leta 1918. Že leta 1914 se je vključil v napredno, jugoslovan- sko usmerjeno mladino in bil prijatelj Frana Malgaja in Srečka Puncerja. Udejstvoval se je tudi literarno in glas- beno. Bil je med organizatorji tajne konference slovenskega in hrvatskega dijaštva v Celju spomladi 1918. Pravo je študiral nu Dunaju, v Zagrebu in Ljubljani ter bil tudi predsednik Kluba naprednih akademikov v Celju. Urejeval je »Novo dobo« polnih 17 let z veliko spretnostjo ter bil zlasti cenjen še kot recenzent gledaliških in glasbenih prireditev. Vodil je tudi celj- sko redakcijo nekaterih ljubljanskih dnevnikov ter bil dopisnik drugih, tudi inozemskih listov. Kot novinar je bil dosledno napredno orientiran. S pere- som se je boril proti fašizmu in kleri- kalizmu ter podpiral delavsko gibanje, zlasti še ob delavskih stavkah. Ze v začetku okupacije je bil vržen v celjske in mariborske gestapovske za- pore in deportiran v Srbijo. Zaposlen je bil v beograjskem kmetijskem mi- nistrstvu in se tam povezal s slovensko in srbsko ilegalno skupino. Po osvobo- ditvi je spet kot novinar delal v mini- strstvu za informacije, v tiskovnem od- delku predsedstva zvezne vlade, v re- dakciji dnevnika »Glas« in v uradu za informacije pri predsedstvu vlade LR • V/' ^^^'^^ Radiu Jugoslavi- ja.^ Mnogo se udejstvuje v naših mno- žičnih organizacijah. V prostem času sodeluje s svojo ženo Vido, ki je pre- vajalka slovenskih in nemških knjižnih del v srbščino in avtorka nekaterih šolskih učbenikov. Član Novinarskega združenja je že od leta 1924. Rado Pečnik je bil vselej vzor napred- nega, poštenega novinarja z velikAm čutom odgovornosti pred javnostjo, pred našim ljudstvom in njegovimi interesi. Pri tem ga dičijo široka razgledanost, požrtvovalna delavnost, odločnost in vestnost. Zelo je cenjena tudi njegova novinarska skrb za lepo jezikovno in stilistično čistost. Kjerkoli je delal, si je pridobil širok krog prijateljev. Celje želi svojemu rojaku še vrsto zdravih let uspešnega dela. R., Plenum oicrajne zve^e vojaških vojnih invalidov v Celju Preteklo nedeljo je bil dobro obiskan plenum, na katerem so se razpravljale vse tekoče zadeve najbolj zaslužnih mož in žena, t. j. voj. vomih invalidov. Po pozdravnem nagovoru predsedni- ka, je podal tajnik izčrpno poročilo. Razprava, ki je bila vsebinsko dobra, je zajela prav vse probleme. Zastopnik OLO Celje-okolica je nakazal potrebo še večjega sodelovanja prav invalidov pri samoupravljanju zdravstvenih usta- nov, sodelovanju v občinskih odborih in množičnih organizacijah. Zastopnik republiške ZVVI pa je v tehtnem go- voru nakazal smernice bodočega dela. Na plenumu so sprejeli tudi prora- čun za leto 1954 in odobrili zaključni račun za leto 1953. Pogovorili so se tudi o predpripravah za občni zbor, ki naj bi bil sklican do majajneseca. LEPO DELO KRAJEVNEGA ODBORA RDEČEGA KRIZA LISCE Pred kratkim je obiskal tričlanski od- bor 5 predsednikom krajevne enote Dom onemoglih Grmovje, kjer je ob- daril vse oskrbovance. Nenapovedane- ga obiska so oskrbovanci bili zelo ve- seli, ker so bili tudi obdarovani z vinom pecivom, keksi, cigaretami itd. Darila so zbrali na Liškem terenu in so presegala vrednost 16.000 din. Vse priznanje zaslužijo ti požrtvoval- ni sodelavci, ki so pa žal vedno eni in is*i. 7a njihovo lepo ges^o se jim ob- darovanci kakor tudi uprava Doma one- moglih v Grmovju prav lepo zahvaljuje. Še ndkaj ugotovitev z izrednega občnega zbora OZZ Šoštanj Lani se je močno povečala površina hmeljišč, in to od 95 ha na 122 ha. Dve .zadružni sušilnici sta bili adapti- rani, štiri nove velike pa so v gradnji. V privatne gozdove so posadili 33.000 sadik, s čimer so zasadili 18 ha goličav. Zgradili so 31 km gozdnih cest ter tri večje mostove. Težave so bile pri čr- panju gozdnega sklada, zlasti okraj- nega, katerega je še vedno neizkori- ščenega okoli 9,000.000 din. Desetletni plan razvoja kmetijstva v našem okraju je izdelan ter bo pred- ložen OLO v odobritev. Nato je govoril tov. Viktor Avbelj, ki je poudaril, da tudi pretirano jačanje zadružne lastnine ne vodi do povečane kmeMjske proizvodnje. Treba bo nuditi potrebna sredstva za razvoj proizvodnje samemu kmetu, ki predstavlja osnovo za povečanje pridelkov. Le na ta način bo mogoče zadovoljiti čedalje večje potrebe po živežnih in industrijskih proizvodih, ki jih naš kmet proizvaja in katere potrebuje naša družba. Boja- zen, da bi mogel kmet ogrožati našo družbeno ureditev, ne more biti več velika, saj ureja odnose med kmetom in potrošnikom trg, na drugi strani pa tudi razni zakoniti predpisi. Večji so- vražnik našega razvoja so oni kmetje, ki ne proizvajajo ničesar za trg, temveč le zase. Zato bodo v bodoče dobila preko svojih KZ potrebna investicijska sredstva predvsem ona kmečka gospo- darstva, ki bodo v največji meri dvig- nila kmetijsko proizvodnjo. Osnutek nove uredbe o kmetijskih zadrugah predstavlja novost v tem, ker predvideva tudi v zadružnih obratih de- lavsko samoupravljanje, tako bodo tudi delavci v zadružništvu izenačeni v pra- vicah in dolžnostih z delavci državnih podjetij. Tako bo smel z delom dobička razpolagati tudi sam zadružni kolektiv. Vsa državna in zadružna podjetja naj imajo v bodoče iste možnosti, pravice in dolžnosti. Razvije se naj svobodna konkurenca. Glede nadzornih odborov je omenil, da bi bilo potrebno, da še zanaprej ob- stojajo, izboljša se le naj njihova de- lavnost. Glede revizije je mišljenja, da ni pravilno, da daje hkrati tudi instruk- tažo. Biti pa mora ostra in temeljita. Nato je sledila prav živahna razpra- va, v ka'eri so delegati postavljali naj- različnejša vprašanja in konkretne pred- loge. Tako o ceni hmelja, o investicij- skih krcdiMh, o stanju naših cest, o elektrifikaciji, o vzreji mlade živine itd. Precej ostra kriMka se je razvila zaradi nepriznanja regresov za razne kmetij- ske stroje in priprave. Stran 2 »Sairin^ki vestnlk«, dne 29. januarja 19S4 Štev-. 4 Pogled po svetu Recimo, da živimo v znamenju ber- linske konference, čeprav smo se brez- uspešnosti najrazličnejših diplomatskih konferenc po 1. 1945 že tako navadili, da vprašanje, ho li ta, ki je pred nami, uspela ali ne, ne ustvarja v nas nobene posebne napetosti. Nekaj je treba pri- znati tej velika četverici, ki ne more priti do sporazrumc: da ne mara po- noviti napake, ki jo je »The Big Five« (velika petorica) storila pred 35 leti z versajsko pogodbo in zato odlaša po načelu »raje nič kot nekaj in še tisto slabo«. Vsak drži, kar si je priboril z mečem v roki in čeprav je mnogo lepih besed, na dnu vsega dogajanja vendarle hrujejo orgije 5ovim2T7ia. Ko je angle- ški kralj Rikard za obrambo Norman- dije zgradil Chateau Gaillard, je fran- coski suveren Filip Avgust vzkliknil: »Zavzamem ga, pa da ima železne zi- , dove.a Ko je Rikard to zvedel, je dejal: i Obdržim ga, pa da ima zidove iz \ masla«. Podoba je, da ni dosti manj trme v ■ zadevah, okoli Nemčije, ki bo poglavitno vprašanje na berlinski konferenci. Amerikanci so — vsaj tako je izjavil Dulles — prišli tja zaradi velikih vpra- šanj, predvsem zaradi zedinitve Nem- čije. Čeprav pravi Dulles, da bo v vsem soglasno delal z Edenom in Bidaultom, imajo Angleži namen, da honferenco speljejo na stranski tir, če bi po glav- nem ne mogli naprej. N. pr.: k avstrij- skemu vprašanju. Avstrijci imajo pri- pravljen memorandum, v katerem stoji, da je treba samo pet minut dobre volje, pa ho prišlo do avstrijske državne po- godbe. Fiegl ima v aktovki tudi zago- tovila, da Avstriji ni prav nič do tega, da hi prišlo do novega Anschlussa z Nemčijo, s katero bi Avstrija rada le gospodarsko sodelovala. So še druga manj važna vprašanja, pri katerih hi konferenca utegnila uspeti, razne ob- mejne olajšave med Vzhodno in Zahod- no Nemčijo, o čemer pa Dulles ne mara nič slišati. Pač pa se ho z Molotovom pogovoril o atomskem orožju, s čimer bi nadaljeval razgovore, ki jih je te dni že imel z ruskim veleposlanikom Zaru- binom. Molotov je dal konferenci svojo intonacijo z zelo opaženim obiskom pri Pieeku in Grottewohlu, iz srede bučne sovjetske propagandne tehnike, ki je sovjetshi sektor Berlina preplavila s transparenti in plakati, pa odmevajo naslednje zahteve Vzhodne NervMje: Mirovna pogodba z Nemčijo, uraaknitev vseh okupacijskih čet; združitev Nem- čije po demokratičnih načelih; ustavi- tev remilitarizacije Zahodne Nemčije in nje vključevanje v »generalne po- godbena, ki pripravljajo novo vojno in končno, dovoljenje, da delegaciji Zahod- ne in Vzhodne Nemčije sodelujeta na konferenci. €e zahteve Vzhodne Nemčije pred- stavljajo Molotovljevo stališče, potem bo na konferenci kmalu prišlo do za- stoja in treba ho poslušati Edenove strokovnjake — 70 jih je —, ki so baje pripravljeni iz Berlina napraviti evrop- ski Pan Mun Jon. Ce nas je zgodovina kaj naučila, potem hi bilo morebiti res dobro, če se zvari nekak pax hritan- nica, modri, kompromisarski angleški mir, počasi sicer, a samo da do njega pj-ide. Čas bi bil, da bi človeštvo ven- darle po pameti končalo vročično — morda genialno krizo —, ki ga je na- padla v modernem času (konec 18. sto- letja) in ki je rodila že toliko orjaških nesreč. Ali res ne gre drugače, da pri- de še do ene, strašnejše od vseh? Zakaj kljub miroljubnim izjavam vodilnih mož sta Velika dva (The Big Two) po- skrbela za psihozo oboroženega miru, ki ga Evropa že tretjič v polstcJletju nemilo okuša: iz ljudi pušča denar in znoj, le krvi ne. Prav v teh dneh je preko planeta spet segla grožnja z atomsko bombo z vseh letališč, ki jih Amerika vzdržuje in ustanaz^lja v Ev- ropi, Aziji, Afriki in na arhipelih med celinami. Ali se bo našel vitez Parsi- fal, ki bo zašel med te poklicne igralce pokerja — v Berlinu? Tudi če se naj- de, ne bo dohro njegovi poštenosti in miroljubnosti! Zelo se premleva francosko stališče, preizkusni kamen, ali je Velika trojica trdna ali ne. Sovjetska sfinga za Molo- tovljevimi naočniki prinaša Francozom dunajsko darilo: mir v Indokini, če Francozi ne podpišejo sporazuma o ev- ropski armadi. Pravijo, da se ruskim ponudbam nasmihajo že tudi nekateri desničarski krogi, ne več samo sociali- stični in radikalni. SZ naj bi, pravijo žrtvovala francoskemu kolonialnemu režimu Ho Si Minha, kakor je žrtvo- vala grške komuniste Trumanu, nemške Hitlerju, francoske Lavalu itd. Z In- dokino pa je v najožji zvezi vprašanje Kitajske, ki ga bo Molotov nedvomno načel, sodeč po njegovi izjavi. Napetost na svetu pa bi s priznanjem Kitajske in z mirom v Indokini gotovo popustila. Ce je vsem štirim res do tega? In dogodki na robu teh velikih med- narodnih vprašanj? Samo enega naj omenimo, ki je res mikaven in omembe vreden: Francu, fašistu, zavezniku Mus- solinija in Hitlerja, je stopil v glavo sporazum z Dullesovo in Mc Carthy- jevo Ameriko in konkordat z Vatika- nom. Pokazalo se je to v demonstra- cijah proti temu, da hi angleška kra- ljica obiskala Gibraltar. Omeniti je tre- ba, da je angleški kralj edina uradna vez med Anglijo in Commonweaithom, Nič se ne čudimo, če so v Londonu za- loputnili vrata za J^iMkim veleposl«^ nikom Primo de Rivero, ki je v imenu Franca protestiral proti obisku britan- ske kraljice na gihraltarski skali, ki Spance spominja na poraz Filipovega hrodovja pa tudi na nekdanjo slavo Španije! V »Timesih« so močno zabeležili te dogodke kakor tučA. Francovo slepo- miščanje z arabskim svetom v Maro- ku, ki se tudi Francozom za malo zdi. Tako ni nič čudnega, če si angleški War Office (vojno ministrstvo) beli glavo, kako bi z orožjem ubranil rušeči se imperij in če je poleg tiste idilične Merry England (vesele Anglije) živ tudi Kiplinfiiov duh, ki je oh Transtvalski vojni pred 50 leti v pesmi molil takole: »Bodi z nami, bog vojnih trum, in ne daj nam, da bi pozabili!« Ce pa v Berlinu ne bo nikomur do tega, da bi porabili, kaj je Nemčija svetu storil« s svojo voljo, da postane svetovna sila, potem — bo berlinska konferenca napetost na svetu samo še povečala. T. O. Mnonje štorovskih žalezarjev: Kinclov dopis je tendenciozen in neresničen v Savinjskem vesiniku decembra 1953 v rubriki »Iz Stor pri Celju«, je bil ob- javljen pod naslovom »Nepravilen od- nos glavnega mojstra Spolenaka do delavčevi« Članek podpisan »Delavci v livarni Železarne Slore«, v katerem pi- sec KincI Franjo, vratar v livarni Že- lezarne Štore povsem neobjektivno in neresnično prikazuje enega naših naj- boljših mojstrov kot skrajno asocialne- ga človeka. Zaradi tega sestavka in ker gre za predsednika sindikalne podružnice, smo bili primorani, da izposlujemo pri upra- vi Železarne Store imenovanje posebne komisije, katere naloga je bila, ugoto- viti resnico. Ta komisija je ugotovila naslednje: Kincljev dopis je docela tendencio- zen, nepravičen in neresničen. Po naročilu direktorja podjetja in za- radi dejanske potrebe, je otsratovod- stvo livarne (glavni obratovodja) v de- cembru mesecu uvedel popoldansko iz- meno mojstrov. Ker na popoldanski de- lovni izmeni do takrat ni bilo mojstrov, je vladal v livarni precejšen nered, za- radi česar so si sledile tako pritožbe mojstrov samih, kakor tudi pritožbe ostalih forumov Železarne. Istočasno z uvedbo popoldanske izmene, na katero je soglasno pristal celokupen strokovni svet ob sodelovanju sindikalne organi- zacije, je hotelo obratovodsivo livarne rešili še druga pereča vprašanja v po- gledu discipline in je izdalo tudi okrož- nico, s katero so končno morali uvesti red v sanitarnih napravah, kakor to za- hteva pravilnik sanitarnih naprav izdan po HTZ. Prvi mojster, ki je po objavi te okrožnice prevzel popoldansko iz- meno, je bil Spolenak, ki je hotel nove predpise tudi dosledno izvrševali. Sma- tramo tedaj, da lov. Spolenak ni ukre- pal samovoljno, temveč v smislu ome- njene okrožnice in pravilnika HTZ in mu je seveda nemogoče naprtili odgo- vornost za izvajanje novih predpisov, k^kor je hotel to iznesti in prikazati pisec članka, ki si s tov. Spolenakom, kakor vse kaže, ni v najboljših odno- sih. Da je Spolenak pri izvajanju novih in koristnih predpisov ravnal lovariško, izhaja iz izpovedb delavcev samih, ki povedo, da je Spolenak odredbo obra- tovodstva glede prepovedi nadaljnjega malicanja v garderobah izjavil v tova- riškem duhu in da ga ne samo v obratu, temveč v celokupni tovarni diči sloves vestnega, discipliniranega in marljive- ga delavca, ki ima popolnoma pravilen odnos do sotovarišev, kakor tudi do podrejenih in nadrejenih. Res so sicer nekateri izjavili, da je Spolenak »za nas slab človek«, ker nas v vsakem pogledu »tišči dol«, vendar pa je res- nica iudi io, kar je zlasti z ozirom na Kinclov sestavek zelo interesantno, da je to nekaj tovarišev iz cevne livarne, glede katerih pa je ugotovljeno, da imajo skrajno slab odnos do dela in da se bolj kot delovni disciplini podre- jajo raznim posledicam preveč zauži- tega alkohola. Morda je bila odredba obratovodstva v pogledu malicanja nekoliko preura- njena; po mneniu komisije bi se moralo obratovodsivo pred odločitvijo za iz- vedbo te odredbe nekoliko prej pobri- gati za nov prostor za malicanje, ker delavec v resnici ne more južinati v prahu, nečistoči, plinu in vročini. To bi obratovodsivo lahko brez nadaljnega storilo, če je že storilo to nekaj dni po izvedbi odredbe, vendar še pred objavo sestavka v Sav. vesiniku. Kinclov se- stavek bi bil v tem pogledu lahko na- letel celo na odobravanje. Nepravilno pa je, da si je izposodil za svoj sesta- vek neodgovornega Spolenaka, ko bi vendar lahko upravičeno napadel obra- tovodsivo, če je smatral to za tako nujno. Zvedeli smo iz Kinclovega sestavka, da je Spolenak velik prijatelj odtego- vanja dninskih ur delavcem v livarni. Bil je še celo tako nepravičen, da je lPrin3sem vam vse,« se je ponudila ženska in odhitela. »Hočete skodelico čaja ali kave?-^ ga ie t^ašalo dekle, ki je pomivalo po- sodo. »Zares imam grenka usta. Dajte mi -čaja 2 limfno! Vsak alkohol se mi gabi. Ali je ta vaša veselica že minila?« »Kdaj že! To je bil hrušč pri nas, ■uli ne?« »Da, da! Vsega je bilo pri vas to noč. Se preveč vsega. Tako smo torej stopili v novo leto ...« Vrnila se je ženska z nekim ponoše- nira, zamaščenim sivkastim plaščem. -Bil je videti prav kratek, njegovi ro- kavi pa so bili čudovito tesni. Tudi prav majhen zelen klobuček je bil tu. »Od vseh oblačil je edino to še ostalo v dvorani. Ali je to vaše?« »To da bi bilo moje?« je prebledel Peter Mušnik. »Ali ste pri pameti? Kje -a vraga imate moj imenitni črni pla^č s hunjim krznom? Kam ste ga spravile? Kaj uganjate šale z menoj, poštenim -državljanom?« »Pa sami poglejte!« Planil je Peter v dvorano, še ne- urejeno in polno zagatnega vzdušja. Bi- je resnica, žalostna resnica! Nekdo je bil odnesel plašč, kakor ga lepše- ga ni imel nikoli, in tudi klobuk. Kar pa mu je v zameno pustil, je bilo vred- no le prezira in studa. *Cigave so te ccpe?« je vzrohnel. »To- ^fj se tatovi zbirajo tu Pri zlatem ko- njičku, ne pa poštenjaki!« »K nam zahajajo tudi ljudje, ki jih tte poznamo.« mu je pojasnjevala na- ^karica, »Cemu le niste svojih stvari *zeli s seboj v kuhinjo? Spominjam se Pa, da je neki plašč s krznenim ovrat- '^^kom še proti jv.tru visel tamkaj. Zelo dolgo vas je čakal. Bilo je videti, kakor da se mu je lastnik izgubil. Morda pa je bila to vse le pometa, ali pa se tat pokesa in se vrne z vašim plaščem...« »Nehajte že s tem praznim govori- čenjem! Ali veste, da je bil moj plašč vreden dvaindvajset tisočakov? In še dragocen spomin mi je bil na strica. Pa tudi klobuk! Prekleti ljudje! Vrag naj vzame vse! Kaj le zdaj stojite tu in me gledate, ženske? Ali mi nočete pomagati? Nič boljše niste od onega podleža!« »Pomirite se in pojdite javit tatvino! Zaenkrat boste pač morali obleči tale plašč. Izbire ni, a zunaj je mraz.« »V to svinjarijo naj se oblečem, ki je še včeraj odevala tatu, izvržek člo- veštva? In to danes na novoletni praz- nik? In če me srečajo znanci in morda Albina... Kako bi me gledali! Studil bi se jim. To bi se mi smejala ona dva polizanca od trgovinske mreže! Ne, nikdar!<: V glavi se mu je bilo zdaj vse zjas- nilo, vseh podrobnosti iz minule noči se je spominjal. Toda njegova bolečina zaradi Albininega obnašanja je stopala v ozadje ob novi, še večji in teže na- domestljivi izgubi. Ni se dal pomiriti; »Toda moj plašč mora biti nekje tu! To je bila le bedasta šala! Saj ni mo- goče, da bi bila to resnica. Tako stra- hotno nizkoten pa vendarle svet ne mo- re biti! Sicer bi bilo bolje, da ga v trenutku razbije potres, ali milijon atom.skih bomb! Ali pa naj se vanj za- leti ogromen meteor in ga razcefra! Po- magajte mi iskati, rotim vas, ljube žen- ske! Ali pa bo najbolje, da me pri priči iigonobi kap!« Se so iskali, a ves trud jim je bil za- mM.n. Novoletni dan je bil jasen in mrzel. S Pohorja je vlekel oster sever in ljud- je so hiteli po ulicah tesno zaviti v tople obleke. Na prometnem vogalu je stal Peter Mušnik brez plašča in gologlav. Kakor da mraza in vetra sploh ne čuti, je stal tam z žarečimi očmi, ki so se ostro ozi- rale po mimoidočih. Stal je in gledal po plaščih in klobukih, ki so se v mno- žici hitro pomikali mimo njega. Ljudje so se začudeno ozirali vanj in hiteli dalje. Neki znanec se mu je približal: »Kaj, ali si še včerajšnji, da si tako vroč, Peter?« »Pusti me/c se je okrenil od njega in oprezoval dalje, da bi zagledal zdaj in zdaj podleža, krivega vse njegove ne- sreče. Pozneje so videli — tako so trdili mnogi — Petra Mušnika še na drugih prometnih križiščUi mestnih ulic. Veter mu je mršil lase in v obraz je bil veg rdeč od strupenega mraza. Tudi še popoldne so ga videli in bili priče vznemirljivemu prizoru, ko je sre- di mesta planil za nekim človekom in vpil do hripavosti: »Tamle je ničvrednež, ki ga čakam! Ali vidite moj dobri plašč z ovratnikom iz kunjega krzna? Ali vidite moj sivi klobuk? Primite tatu.'« Tekel je za človekom, toda iz bližine se je izkazala njegova pomota. Ko so ga končno miličniki spremili do njego- vega stanovanja, je v sobi takoj legel žareč v vročici. V uradu se ni več prikazal, izvedelo pa se je, da je zbolel za težko pljučnico, da leži in se mu blede o plašču, ro- kavicah in klobuku in so tudi že zdrav- niki zdvomili nad njim. Cez teden dni so Petra Mušnika po- kopali. Redki so bili znanci, ki so mu delali družbo na žalostni zadnji poti. Albine ni bilo med njimi. Prispel pa je bil neki pokojnikov sorodnik, ki se je zanimal za njegovo zapuščino, zlasti pa za gramofon s tridesetimi ploščami. Ob odprtem grobu je škorec ganljivo govoril svojemu nepozabnemu tovarišu in mu poželel miru, ki ga nobena člo- veška zloba ne more več skaliti. Pogrebci so se premraženi vrnili v mesto in da bi se ogreli, so stopili k Zlatemu konjičku. In tu jim je Škorec povedal to in ono o ubogem prijatelju, ki je tako zelo nesrečno nastopil svojo pot v novo leto. Važno gospodarsko odkritje v Afriki • Celjan dr. Aleksander Lenard je odkril, da povzročajo epidemijo v klinčevcih glivice Dr. Aleksander Lenard, doma iz Celja je prvi odkril vzrok epidemij »sudden- Death«, ki napada plantaže klinčevcev na otokih Zanzibar in Pemba. Ta bo- lezen je ogrožala življenjski zaslužek prebivalcev tega otočja in spravila v nevarnost svetovni donos dišavnih klinčkov, katerih večina se prideluje na teh dveh ekvatorialnih otokih. Odkritje našega rojaka bo prihranilo vsakoletne izgube več milijard v plan- tažah klinčevcev. Kljub temu pa dr. Lenard ni prejel za svojo pomoč in za- sluge, čeprav so dokazane in so jih ob- javili afriški časopisi ter so jih po dveh letih potrdili angleški strokovnjaki, niti uradnega priznanja, niti prebite pare. Želimo našemu rojaku, da bi sprejel za svoje znanstveno odkritje izredne go- spodarske važnosti dostojno priznanje, ne pa kapitalistične nehvaležnosti. Pred nekaj dnevi je dr. Lenard na poti skozi Celje obiskal tudi naše ured- ništvo. Evo kaj pripo^)eduje on o svojem odkritju: »Klinčevec je doma na Molulkih oto- kih, ki leže med velikima otokoma Ce- lebes in Novo Guinejo. Leta 1793 so ga nasadili na dveh afri-ških otokih na Zanzibarju in Pembi. Ta dva otoka sta postala kmalu središče žbične kulture in prispevala 90% k svetovnemu izvozu klinčkov. Nevarno pa ogrožata plantaže dve bo- lezni; prva se imenuje »die-back« (od- miranje) in druga »sudden-death« (ne- nadna smrt). Razvili sta se v pravo epi- demijo in sta poznani že 80 let, znan- stveno pa ju raziskujejo 32 let. Sudden- death se je razvila v nevarno kugo, ki je uničila že polovico plantaž na otoku Zanzibar, na Pembi pa je 500 različnih in večinoma manjših izbruhov. Odlični in svetovno znani strokovnjaki so do oktobra leta 1950 soglasno trdili, da to kugo povzroča virus, ki ga prenaša od drevesa do drevesa neka uš. Priporočili so, da je treba okužena drevesa in tista v neposredni bližini posekati in uničiti, kakor tudi žuželke na njih, sicer bodo plantaže uničene. Z izsekavanjem bi morali pričeti meseca julija 1950. Stro- ški v zvezi s tem niso prestrašili ni- kogar, razen davkoplačevalcev in last- nikov plantaž. To je bil rezultat tride- setletnega znanstvenega raziskovanja. Meseca maja 1950 pa sem jaz odkril, da epidemijo v klinčevcih povzročajo glivice. Opazoval sem jih v različnih delih okuženih dreves z mikroskopom in sem napisal spomenico, v kateri sem jih opisal. Dne 31. maja 1950 sem go- voril o tem z direktorjem agrikulture, ki ima v Zanzibarju status ministra in sem mu predlagal, da bi mu predložil uradno spomenico. Odgovoril mi je, da je izguba časa, če hočem dokazati, da glivice povzročajo bolezen, a je kljub temu pHstal na mojo prošnjo, da je iz- bral z menoj neko okuženo plantažo, kjer sem pozneje demonstriral svoja priporočila zo preprečenje in kontrtA^ epidemije. Dne 14. junija pa je britanski re- zident v Zanzibarju oznanil v Legisia- tivnem Councilu naslednje: »V zvezi s sekretarjem države za ko- lonije sem že nekaj časa zelo skrbn0 proučeval drastične mere, ki so btte priporočene za kontrolo sudden-death bolezni v klinčevcih na Pembi. Ves čas sem se dobro zavedal naravnih občttt- kov lastnikov plantaž in drugih, ka- terih blagostanje zavisi od pridelkov teh dreves, toda čeprav sem sočustvovat 2 njimi, sem se moral odločiti v njiho- vih lastnih interesih, kakor tudi v splošnih interesih protektorata, da ie poglavitno lotiti se takih mer, da se prepreči razširjenje bolezni.« Tako smo uredili, da bi pričeli 2 iz- sekavanjem dreves (iztrebljevalna fcam- panija) meseca julija. Odkar smo se ta- ko odločili, pa je nadaljnja preiskava pokazala, da bi bilo število dreves za izsekavanje in stroški v zvezi s tem ve- liko večji, kakor smo prvotno cerUU. Pokazalo se je, da bi prvotno namera- vani stroški morali biti večkrat pomno- ženi, da bi izvedli kontrolno shemo » celoti. Z ozirom na ta nepričakovan raz- voj in z ozirom na dejstvo, da ni po- polnoma gotovo, da bi priporočene mere ustvarile popolno kontrolo, je sekretar države pristal, da se naj pustijo. Dru- ga priporočila za preprečenje napredo- vanja bolezni bodo sedaj skrbno raz- iskana in jaz upam, da bom v dogled- nem času razglasil bodoče smernice vla- de Njegovega Visočanstva glede tega. vprašanja.« To oznanilo je bilo popolnoma nepri- čakovano. Doseglo nas je istega dne tudi na Pembi v obliki brzojava. Kmalu za tem me je administrator prosil, da predam spomenico nekemu višjemu uradniku, ki je prišel iz sekretariata, češ da to sedaj zadeva administracijo, ne samo direktorja agrikulture. Predal sem mu tedaj spomenico z uvodom, ki sem ga napisal potem, ko nas je tele- gram glede opustitve izsekavanja že do- segel. Uvod k spomenici se je približno gla- sil takole: »Čast imam predložiti nekaj zaključ- kov glede vzrokov in zdravljenja »sud- den-death« bolezni v klinčevcih. Ti za- ključki so rezultat mojih osebnih opa- zovanj in raziskovanj med časom, ko sem bil v protektoratu. Popolnoma se zavedam, da so moji zaključki nasprotni sedanji trditvi, do je »sudden-death« virus bolezen. Še več, dobro mi je znano, da to trditev pod- pira vse znanstveno prepričanje, ki §e vredno največjega spoštovanja. A z ozi- rom na to, da še ni bilo mogoče znan- stveno ugotoviti narave te bolezni in da se je morala opustiti novo priporo- čena metoda za preprečevanje virus bo- lezni z izsekavanjem, ker bi stala več kakor milijon funtov šterlingov in ne bi nudila popolne kontrole, upam da mi nihče ne bo štel v zlo, ker ponujam svojo lastno teorijo v proučitv. Imam namreč znatne praktične izkušnje v zvezi z drevesno oskrbo in zdravljenjem drevesnih bolezni in moj trden zaklju- ček je, da »sudden-death« povzročajo glivice in ne virus in da jo je mogoče uspešno pobijati z uporabo metod, ki jih priporočam v tej spomenici.« Kmalu potem, ko sem napisal spo- menico, je bilo naznanjeno, da so mo- rali opustiti načrte za izsekavanje klin- čevcev. Zaradi tega je mogoče, da so bili ti zaključki, ki sem jih dosegel, še preden so bili načrti za izsekavanje opuščeni, vzrok, da je država te načrte opustila. Strokovnjaki so se po proučitvi moje spomenice čudili, da sem jaz zasledP,. glivice s svojim malim mikroskopom, ko jih oni niso mogli najti z elektron- skim mikroskopom. Deset mesecev po- tem pa so jih pričeli razkazovati ljudem skozi navadno povečevalno steklo. Ker so moja dognanja bila popolnoma različna vsem glavnim dognanjem vzhodnoafriške visoke komisije, so stro- kovnjaki »Sheme« za raziskovanje klin- čevcev potrebovali skoro dve leti, pre- den so jih proučili in objavili uradno za svojo lastno v East Afričan Agricultural and Forestrjj Research Organisation Annual Report 1951. Lahko je biti mo- der po dogodku. A v tem primeru stro- kovnjaki ne samo niso bili modri pred dogodkom, temveč so potrebovali še dve leti preden so razglasili moja odkritja, kot odkritja sheme za raziskovanje klinčevcev (Clove Research Scheme). Stroški v zvezi s tem jih niso pre- strašili. Meni pa niso dali nobenega priznanja, čeprav so zaradi mojih od- kritij preprečili vsakoletne izgube, ki dosegajo milijarde. Tako sem jaz v ve- liki meri koristil gospodarstvu Arabcev, Indijcev in črncev, posebno pa angle- škemu gospodarstvu. Kakor da bi se razpočil popek v cvet, tako je pričela rasti cela veja drevesa znanosti s pospešeno naglico, pričela živeti dolgo poprej, kakor bi sicer. Z« nas in za svet pa je še posebno važno, da je Jugoslovan dognal vzrok »sudden- death« epidemije, ko so si odlični an- gleški strokovnjaki to zastonj prizade- vali 32 let. Obžalovanja vredno pa je,, da za vse uspešno raziskovalno delo ni- so dale kolonialne oblasti odkritelju niti: dolžnega priznanja niti nagrade. v Čudna bitja v malajski džungli Pred nekaj tedni se jc v angleških listih pojavila vest, da jc neki malajski delavec ob reki na robu džungle sre- čal tri nenavadna bitja, dva moška in eno žensko, z dolgimi lasmi, brki in dolgimi podočnjaki, ki so moleli iz ust. Po pripovedovanju tega delavca, se mu jc ženska približala in ga objela, na- kar sta se moška začela grohotno sme- jati. Delavec se je tako prestrašil, da jc padel v nezavest in ko je prišel k sebi, čudnih bitij ni bilo nikjer več. Iz- ginili so, ne da bi delavcu napravili kaj hudega. Ta novica je dala povod za najrazlič- nejše šaljive dopise in karikature, ven- dar izgleda, da dogodek ni popolnoma izmišljen, ker so ta čudna bitja videli tudi drugi ljudje. Dva /nana razisko- valca, ki sta se vrnila i' džungle, sploh ne dvomita v resničnost lega dogodka. Pravita, da .^ta sc pri nekem malajskem plemenu pogovarjala s šestimi očivid- ci, ki so tudi opazili ta »kosmata bitja«. Neki antropolog je izjavil, da sc /-_aen- krat še ne more reči, ali so io ljudje ali antropcidne opice. Po opisu prič so ta čudna bitja zelo grda v obraz, imajo dolge podočnjake in brke, ki se- gajo do beder. Hajki za tajinstvenim opica-človc- kom iz džungle se je pridružilo poleg policije in vojske tudi več sto doma- činov. Prva atomska podmornica spuščena v morje v ZDA so pred kratkim spustili v morje prvo p^ rnico na atomski po- gon. Hkrati su pa že pričeli graditi drugo podmornico istega tipa. To je prvi korak v dobo, v {(ateri bo atomska energija služila za pogon la- dij na morju in za proizvodnjo velikih količin energije na kopnem. Atomska podmornica jc prva, ki lahko obkroži zemeljsko oblo, ne da bi se med ienri časom dvignila nad vodo zaradi pre- skrbe z gorivom ali zrakom. Ta pod- mornica ni namenjena v vojne namene. Z njo hočejo dokazati, da nuklearne si- le lahko služijo tudi za pogon podmor- nic, kar so svoj čas nekateri strokov- rnaki v ameriški vojni mornarici dvomili. Podmornica jc dolga 90 metrov in jc težka 2800 ton. Njena gradnja je stala 40 milijonov dolarjev, računajo pa, da bo množična izdelav stala le 20 mili- jonov dolarjev in da bo za 1000 Ion lažja. V vsako slovensko hišo knjige Prešernove družbe! stran fll »Savinjski vestnik«, dne 29. januarja 1954 Stevr-. Telesna vzgoja in šport Kljub porazu so celjski hokejisti zapustili v Ljubljani ugcden vtis Za prvenstveno tekmo republiške lige v ho- kej« na ledn med moštvoma ŠD Ljubljane in '£ŠfL Kladivarja je vladalo izredno zanimanje. Da so se zlasti Ljubljančani na to tekmo, ki je odločila o drugem predstavniku slovenskih hokejistov na državnem prvenstvu v Beogradu tprvi zastopnik je ekipa Jesenic), temeljito pri- pravili, nam dokazujejo ne samo zadnji rezul- tati tega moštva, marveč tudi sestav njihovega aiušiva, ki je v torek zvečer nastopilo na drsa- lišča pod Cekinovim gradom. Medtem, ku so si Ljubljančani v zadnjih igrah proti Brežicam, »ariborskemu Železničarju ter Papirničarju pri- v*ččili poslati v boj pravzaprov okrepljeno dru- ge garnituro, so v igri proti celjskim hokejistom Hatitopili z vso razpoložljivo elito! Začetek igre, ki jo je v torek zvečer gledalo v Ljubljani okoli 500 ljudi, je pripadal Celia- ii«iu. Iz te prednosti je žc v drugi minuti padel »rvi gol v korist gostov. Ploščica, ki jo je proti irratom potisnil Jenko, je pred vratarjem Ljub- ljane muhasto odskočila čez njegovo palico ▼ gol. 1 : O za KladivarI Gledalci so bili osupli ■ad prvim uspehom gostov, pa tudi hokejisti Ljubljane se še nekaj časa niso znašli. Vendar t* Hi trajalo dolgo. Iz obrambnega prostora je čedalje bolj uhajal naprej eden najstarejših igralcev pri nas — Ernest Aljančie. Mlada garda |a ni mogln zadržati, bil je hitrejši in kazalo je, da ima ploščico kar pritrjeno na palico. Z izrednimi driblingi se je prebijal pred vrata, ki jih jc branil Kroflič in ga kar trikrat po vrsti prisilil, da je pobral ploščico iz mreže. Poleg njega sta bila v prvi tretjini igre za Ljubljano uspešna še Cucek in Volkar. Kakor začetek lepe igre, tako so Celjani tudi v drugi tretjini prišli prvi v vodstvo, in to po Jenku ter Uršiču. Vendar svoje prednosti niso mogli •ČHvati. Znova so se ponovili dogodki prve tretjine. V zodnjem delu igre je tempo neko- Jiko popustil. Svojo prednost so Ljubljančani iarazili v treh golih. Končni rezultat: Ljubljana : Kladivar 15 : 5 (5:1, 5:2, 5 : 0). Ne glede na sicer visoki poraz so Celjani za- »nstili v Ljubljani ugoden vtis. Po poteku igre je rezultat vsekakor previsok. Ta rezultat pa jc tudi odraz odprte igre, v kateri pa se liHJno kaže prednost hitrejših in boljših dr- salcev. In da so to bili Ljubljančani, med njimi pa za razred boljši Aljane, so polrdHi. Ni dvoma, da bi bil lahko rezultat nekoUko sižji; zasluženi zmagi Ljubljane tu ni opore- kati; če bi naše moštvo igro zaprlo in se po- služevalo taktike dobrega kritja! Na splošno je v moštvu Kladivarja pešala obramba, sicer pa izrazito slabih mest ni bilo. V zmagovalni ekipi pa so se poleg Aljančiča odlikovali še Cucek in Pavletič. Tekmo sta dobro sodila Gorše ter Pogačnik iz Ljubljane. PESTER SPORED NA LEDU V CELJU V nedeljo, dne 51, januarja dopoldne bo v Celju gostovala druga garnitura hokejskega moštva Ljubljane, ki bo nastopila proti dru- gemu moštvu Kladivarja. Tekma bo ob 10.50 uri na drsališču v mestnem parku. V nedeljo, prav tako 51. januarja, bo bržkone v Celju prva mednarodna tekma v hokeju na ledu. Proti domačemu moštvu Kladivarja bo nasto- pila ekipa hokejistov iz Gradca (Avstrija). V ponedeljek, 1. februarja pa pripravlja ZŠK Kladivarja nastop najboljših jugoslovanskih in avstrijskih drsalcev, ki bodo dan prej sode- lovali na veliki drsalni reviji v Ljubljani. O vseh prireditvah vas bomo še obvestili! _ (-mb.) MLADI DRSALCI SO TEKMOVALI T soboto, dne 23. in v nedeljo, dne 24. ja- guarja je bilo na celjskem drsališču v Mest- ■em parku kaj živahno. Zimsko športni klub sRladivarc je izvedel svoje klubsko prvenstvo ▼ mmetnem drsanju. Na tem tekmovanju je »astopiJo trideset mladih tlrsnlcev. Nastopili so i« najbolj borbeni, taki, ki imajo razumevanje aa športno drsanje. Zimsko športni klub :>Kladivar< se trudi, da fci poleg množičnejra drsanja dosegel tudi ka- kovostne uspehe. Vendar se čuti pomanjkanje vaditeljev, katerih si mladina želi. Mislim, da ■i napačno, da lirovzamejo vsaj del te vzgojne »aloge naši vaditelji telesne vzgoje v naših šolah in Partizana. Saj bi bilo to za nje lepo torišče dela v zimskih dneh. Tudi Društvo pri- .lateljev mladine bi s svojim sodelovanjem dosti )pripon!oglo k smotrnejšemu gojenju tega športa. Tttdi starši in varuhi naj se v bodoče bolj za- nimajo za uspehe svojih varovancev. Vsekakor je bila ta prireditev zelo uspešna jb t zadovoljstvo vseh nastopajočih, katere je klub nagradil s knjigami in praktičnimi da- rili. C. _Atletika__ LORGER STANKO — NAJBOLJŠI SLOVENSKI ŠPORTNIK Letošnja anketa našega športnega tednika »Polet« pri izbiri najboljšega slovenskega šport- nika v minulem letu je za nas Celjane zopet pomenila veliko zmago. Z veliko večino glasov je bil izbran od športnih novinarjev in vplivnih funkcionarjev za najboljšega športnika v letu 1955 naš znani atlet Kladivarja, olimpijec in stalni člnn državne reprezentance Lorger Stanko. V letu 1955 ta atlet na tekmovanjih ni utrpel nobenega poraza na zaprekah. Več o Lorgerju bomo čitali v posebni knjigi, ki jo pripravlja AD Kladivar za 5-letnico svojega obstoja in ki bo izšla »na svitlo« v mesecu marcu, ^iri leta že »Polet« izbira najboljšega slovenskega šport- nika in kar trikrtit je ta naziv romal v Celje. Zupančič Igor je bil za Poldo deležen tega na- slova, dve leti zapovrstjo pa nosi sedaj ta naziv simpatični študent Lorger Stanko. Čestitamo! ____Smučanje______ NOVI USPEHI CELJSKIH TEKAČEV V okviru koroškega smučarskega tedna so tekmovali tudi celjski smučarski tekači. Skrt Adi je pri mlajših mladincih dosegel 2. mesto, pri starejših mladincih se je Vidmar uvrstil na 2. mesto, Goiež pa se je zaradi zloma smučke plasiral šele na 5. mesto. Od vseh je zopet pre- senetila Belajteva, ki je pri članicah pustila za seboj -vse rutinirane tekmovalke kar za polni 2 minuti. SMUČARSKI TRENING NA MOZIRSKI PLANINI Štajerska smučarska podzveza je organizirala irening od 11. do 16. i. 1954 za smučarske te- kače, ki bodo na Štajerskem in republiških tekmovanjih zastopala barve svojh društev. Te- čaj je vodil tov. Koren Joco iz Celja, ki je s svojimi izkustvi zadovoljvo dvignil kvaliteto in teorijo smučarskega športa pri nas na Šta- jerskem. NAMIZNI TENIS Bliža se konec I. dela množičnega tekmova- nja celjskih sindikalnih ekip v vseh treh ligah. Rezultati in število odigranih kol kažejo, da so ekpe vzele tekmovanje zelo resno, saj so v I. in IL moški ligi odigrane skoraj vse tek- me, ki bi se morale odigrati do danes, le žen- ska liga nekam zaostaja. V I. ligi trenutno vodi ekipa Tovarne emajlirane posode, sledi pa ji ekipa Ljudskega niagacina. V II. ligi je ne- poražena samo še ekipa OLO Celje-okolica. sledi pa ji ekipa III. četrti. V ženski ligi je odigrano sicer zelo malo tekem, vendar so naj- boljši ekipi Novega Celja in IV. četrti. Poziva- mo ekipe, da pohitijo in odigrajo zaostale tek- me. Prav tako pozivamo kapctane ekip, da bolj redno kot doslej pošiljajo poročila o od- igranih tekmah. Na sestanku tekmovalne komisije je bilo sklenjeno, da se organizira prvenstvo mesta Celja za posameznike in pare za moške. To prvenstvo naj bi se organiziralo pod okriljem Okrajnega sindikalnega sveta in ob podpori vseh sindikalnih podružnic, katerih ekipe so- delujejo v namizno-teniških ligah. Ker je Okrajni sindikalni svet že obljubil vsestransko pomoč, pozivamo vse sindikalne podružnice, da Pred okrajno mladinsko konferenco Pretekli ponedeljek jc bil plenarni se- sianek Mesinega komileja LMS Celje in Okrajnega komiteja LMS Celje-oko- lica. Plenum je sprejel sklep o združit- vi mestne in okrajne mladinske organi- zacije; le-ta se l>o izvršila na okrajni konterenci, ki bo 20. februarja. Tu ne gre za nek centralistični ukrep ali for- malnost, temveč je združitev mladinskih organizacij mesta in okolice eden pr- vih korakov k organski povezavi go- spodarskega, političnega in kulturnega središča z naravnim zaledjem. Ta zdru- žiiev je nujna posledica našega druž- benega razvoja v smeri krepitve ko- mun. Plenum je ugotovil, kako velikega po- mena je ta združitev za bodoče delo in krepitev mladinske organizacije. Le- ta bo lahko uspešneje izvedla različ- ne širše akcije, rešeni bodo problemi mladine, ki se iz okolice vsak dan vozi v mesto v službo ali v šolo in tudi možnosti za povezavo mladine mesta in vasi bodo mnogo širše. Na plenumu je vladalo prisrčno vzdušje, saj so mladinski voditelji obeti komiiejev že v preteklih letih, kadar je bilo potrebno, sodelovali in si mar- sikdaj tovariško pomagali med seboj pri delu. Plenum je bil izredno živahen in v celotnem njegovem delu se je od- ražala pripravljenost vseh navzočih najresneje pričeti z delom tako, da bo združitev v celoti uspela in dosegla svoj namen. Predsednika obeh komitejev tovariša Sega Ljuban in Gradišnik Frido sta v svojih uvodnih govorih dodobra objas- nila članstvu bodoče naloge, nakar so v široki razpravi precizirali nekatera vprašanja združitve. Komisija, sestav- ljena iz članov obeh komitejev, je bila pooblaščena, da pripravi okrajno kon- ferenco LMS. Skupno poročilo o delu obeh komitejev bo podal na njej lovu- riš Sega Ljuban. Posebno pozornost je plenum posve- til občinskim konferencam in konferen- cam osnovnih mladinskih organizacij na kaierih mladina voli delegate za okrajno konferenco. Dobršni del osnovnih organizacij k že izvolil delegate, povsod pa jih mo- rajo izvolili do 5. februarja tako, da bosta mestni in okrajni komite lahka dostavila delegatom konferenčni ma- terial, ki bo izšel v posebni brošuri, in običajne poverilnice. Letos opažamo v mladinskih organi- zacijah večjo živahnost in delovanje kakor kdaj koli prej. Značilno je tudi to, da mladinci mnogo bolj razprav- ljajo o tem, katere tovariše bodo izvo- lili za delegate ali v vodstvo organiza- cije, kako se bo razvijalo delo v bo- doče in kje so pomanjkljivosti pri delu. Skoraj nikjer ni opaziti neke mrzlične in površne predkonferenčne dejavnosti, ki se ob takih prilikah cesto pojavlja. To dejstvo je izredno pozitivno in daje sedanjemu stanju v osnovnih mladin- skih organizacijah svojstven pečat višje poliiične zrelosti in ravni naše mladine. Toda prav sedaj, pred okrajno konfe- renco, bi bilo treba posvetiti pozornost tudi razpravljanju, katerih metod in kakšnih oblik dela naj se poslužujemo,, predvsem pri idejno političnem delu. Praksa nam kaže, da marsikdaj ne zna- mo izkoristiti širokih možnosti za poli- tično vzgojo mladine. Mladina je pokazala izredno zaintere- siranost in zavesinost ob volitvah, po- kazala je zdrav socialistični patriotizem ko je demonstrirala proti krivičnim osmo- oktobrskim sklepom, precej mladincev in mladink, predvsem starejših, je do- umelo naši družbi škodljivo delovanje Milovana Djilasa. Vse to nam zgovor- no priča o stvarnem idejno političnem dvigu naše mladine, naloga mladinske organizacije in mladinskih vodstev pa je, da mladino uspešno vodijo in vzga- jajo naprej. Našo mladino moramo vzgojiti v zavestne graditelje socializ- ma, svobodne lastnike proizvajanih sredstev, proste mis-icizma in drugih predsodkov — dediščine preteklosti. Naša mladinska organizacija je \ praksi dokazala, da je naši družbi in mladini še potrebna, v nasprotju z Dji- lasovo trditvijo, da jo je treba likvidi- rati. Toda mi moramo razširili in po- globili njeno delo, postane naj s-varna učiteljica in voditeljica naše mladine v naši družbeni stvarnosti. Sruk Vladimir... Sličice iz življenja na Golteh v zadnji številki našega lista sem pisal o pomladnih sapah, ki vejejo po tem planinskem svetu. Danes preživljajo vsi obiskovalci Mozlr- ske koče pravo zimo. Termometer pred kočo stalno kaže v jutranjih urah na 14 do 16 stopinj pod ničlo. Kljub temu pa se življenje odvija povsem normalno. Vsi tečajniki dnevno odhaja- jo na smučišča, veliko število drugih gostov, ki preživljajo svoj sindikalni dopust, pa si dan prikroji po svoji volji. Tako kot planinski koči so tudi smučišča postala že pretesna za vse smučarje. Poziv v časopisju, pri PD Celje, pa tudi lepak v Mozirju, da sta obe koči na Golteh zasedeni, vsa ta »zaščitna sredstva« ne odvrnejo vedno novega pritoka turistov. Skupno ležišče ▼ »stari« jtoči je neizčrpen rezervoar za vse prišlece. Gneča narašča, čeprav se je življenje že normaliziralo. Poglejmo, kaj pravijo ljudje o tem življenju . . . MLADA UCITELJISCNICA SONJA PRIPOVEDUJE Temno je še. Na skupnem ležišču so se začeli prebujati. Ura je pol 7 zjutraj. Od nekod se sliši: »Bo mir ali ne bo?« Nekateri se smejejo, pripovedujejo, kako jih jc zeblo, in počasi se le odreveneli udje ločijo do trdih pogradov, Umivalnica je polna ljudi; čakamo, da pridemo na vrsto. Nekaterim ni to čakanje v vrsti nič kaj všeč. Zato vsako jutro pred kočo kmalu opaziš nekaj teh »lenuhov«, ki se umivajo s snegom. Med njimi sem tudi jaz. Po tej pri- jetni kopeli smo že pri jedilni mizi ob obilnem zajtrku, še nekoliko prostega časa in že smo v naravi, kjer pričakujemo smučarske učitelje, da nas popeljejo v lep zimski svet. Kar nas je začetnikov, bi brez dvoma s svo- jini smučanjem razveselili marsikaterega turista. Večkrat pokladamo svoje okončine v trdo snežno odejo, kjer »črpamo nafto«. Luknje so kmalu zasute in padci tonejo v pozabo. Kdo bi jih le štel . . . Čeprav smo v začctniškem smučarskem tečaju, se učimo vseh mogočih likov. Najprijet- nejši nam je smuk. Spustiš se po strmini, loviš ravnotežje in končno le srečno pridrviš v do- lino. Dopoldanska vadba je kaj kmalu za nami. Po kosilu imamo dobri dve uri prosto in v tem času vidiš pred kočo vse tiste, ki bi radi v do- lino prinesli ožgan obraz. Popoldanska vadba je namenjena utrjevanju predelanega gradrva, združena pa je s turnimi izleti. Ob sončnem zatonu se dobre volje vračamo v natrpano kočo. Tu in tam privlečejo v kočo tudi kakšnega po- nesrečenca. Sneg je nevaren, smučarjev preko 120 in zlomka — vsi ne morejo odnesti vsak dan »zdrove kože«. Nesreče doslej niso bile težjega značaja in po 2 do 3 dneh ti invalidi zopet pripnejo smuči na noge ter se dobre volje vračajo na smučišča. Tako minevajo dnevi na Golteh ... DOCENT MISAVIC IZ BEOGRADA... Na Golteh imamo prvi letnik študentov DIF no prvem smučarskem tečaju. To mesto smo izbrali iz različnih razlogov. Tereni za začetnike so na Golteh v neposred- ni bližini koče prav dobri. Poleg terena za za- četnike je tu tudi več odličnih terenov za bolj izurjene smučarje, prav tako pa je planinska koča na odličnem izhodiščnem mestu za izvaja- nje različnih izletov. Obe planinski koči na Golteh sta zelo pri- jetni, čeprav ne povsem komfortni. V njih naj- deš vso udobnost za tiste vrste ljudi, ki v pla- ninah ne iščejo hotela. Ce upoštevamo, da so cene dnevnega pensiona zo eno tretjino nižje kot v ostalih gostiščih, mora bivanje v teh pla- ninskih kočah zadovoljiti slehernega gosta. Obe koči sta v pravem planinskem svetu, do- volj ^oddaljeni od hrupnih mest in naselij ter dajejo slehernemu možnost pravega planinskega uživanja. Prišli smo v ta del Slovenije tudi zaradi tega, ker doslej nismo imeli prilike, da ga spoznamo. Za vse naše študente je prav tako važno, da so se seznanili s prijetnimi pastirskimi kočami, ki so posejane na Golteh in ki bi se lahko z majhnimi adaptacijami uredile za bivanje smu- čarjev v zimskem času. Sam sem navdušen nad vsem in rad se bom vračal v ta planinski svet. ŠE BESEDA SMUČARSKEGA UČITELJA . . . Vsi prebivalci že počivajo v dveh ko^ah, ko pišem v topli Jiuhinji te vrstice. Premišljujem o zadnjih preživelih dneh v koči in na snegii. Pisano družbo srečaš povsod; zbrani so smučarji iz vseh predelov Jugoslavije. Tudi odličnih go- stov ne manjka. Naj omenim le komaj 9-letnega Borivoja, živahnega dečka Vladimirja Dedijerja, ki s svojo živahnostjo poživlja predvsem pre- bivalce v smučarskem domu, na smučiščih pa s svojo preprosto smučarsko opremo in znanjem prav tako preseneča vse radovedneže. Nekaj dni sta se mudila v naši sredi tudi najboljša jugoslovansko alpinista Cic Debeljak in Rado Hočevar. Kar uporabili smo oba, da sta nam pripovedovala o zimskih nevarnostih v gorah, ki je bilo združeno z opisovanjem lastnih do- živetij v zasneženih stenah. Vsi poslušalci so bili nad vse zadovoljni s predavateljema. ~ Kaj pa življenje na snegu? Izredna vnema vseh tečajnikov naravnost preseneča. V naravi je t popoldanskih nrah izredno živahno. Tu se po- dijo odlični smučarji-tekmovalci, ki preživljajo na Golteh svoj redni dopust, študenti DIF, ki so neverjetno napredovali in imajo železno voljo in kondicijo ter končno še deklice iz celjskega učiteljišča, ki s solznimi očmi dajejo duška svoji nevolji, ker mišice niso takoj ubogljive pri izvajanju raznih likov. Po vadbi pa vendar harmonika in petje v kočah prežene vso slabo voljo. V smučarskem domu dominira profesor Vojo s kitaro in sevdalinkami, kjer ga cesto obdaja širok krog poslušalcev, v planinski koči pa hrešči harmonika, ob njenih zvokih pa kaj radi vsi pozabljajo na utrujenost. Tu in tam bojkotira agregat in že smo pri »stari« solidni razsvetljavi z leščerbami. Upravnik je ob takih prilikah zelo slabe volje, saj je petrolej danes težko dobiti in se boji za sleherne prihranjene litre. Na Golteh še ni zosvetila električna luč po daljnovodu, ki je že izpeljan. Ni žice! In s tem ni solidne razsvetljave, ni napovedane žičnice, ni radia . . . Vse to je napotilo vse prebivalce obeh koč, da so danes poslali na nnravo Elektro-Celje resolucijo s prošnjo, da bi njihov delovni kolektiv pokazal kar največji delovni elan in smučarsko hitrost pri dokončni ureditvi električnega voda. — Kaj še manjka obem kočam? Solidnih stranišč, predvsem pa tekoče vode v neomejenih količinah. Sicer pa — pridite na Golti, to soboto bo že prazna pla- ninska koča ia poskušajte izpopolniti to repor- tažo. tudi one prispevajo minimalne denarne pri- spevke za nabavo žogic in s tem omogočijo izvedbo tega prvenstva. Da bi se dokončno pogovorili o tem turnirju, ki naj bi bil v nedeljo, 14. februarja t. 1., po- ziva tekmovalna komisija kapetana vseh mo ških ekip, da se udeleže sestanka v torelc. dne 2. februraja t. 1. ob 18. uri v sejni dvoran- Okrajnega sindikalnega sveta, Slandrov trg štev. 5, II. nadstropje. Želeti je, da se sestanka udeležijo tudi ostali igralci in simpatizerji te športne panoge. R. V. ^BiBVB INOGIASI MESTNI LJUDSKI ODBOR CELJE Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko Štev. III-158 Celje, dne 27. 1. 1954 Na podlagi 3. člena Odloka o obveznem fluo- rografiranju (rentgenskem slikanju) prebival- stva na območju Celja Ur. list LRS štev. 2-54 odreja Svet za Ijndsko zdravstvo in socialno politiko MLO Celje pričetek fluorografiranja 8. IL 1954. K slikanju so obvezni vsi prebivalci mesta Celjo (ožje mestno območje) in občin Škofja vas, Štore in Šmartno v Rožni dolini v sta- rosti nad 15 let vključno letni 1958 ter vsi prebivalci teh letnikov, ki stanujejo izven na- značenega območja, a so zaposleni na tem ob- močju. Vsi, ki se iz neupravičenih razlogov ne bodo odzvali, bodo prijavljeni sodnika za prekrške v kaznovanje. Slikanje se bo vršilo v obratnih terenskih flnoroffrafskih bazah. Za člana večjih delovnih kolektivov se bo slikanje izvršilo kolektivno v bazi in cb času, kakor jc to določeno oziro- ma določi Mestni štab v sporazumu z upra- vami teh podjetij in ustanov odnosno teren- skimi odbori SZDL v okviru tehničnih mož- nosti. Tehnično organizacijo in izvedbo fluorogra- firnnia izvrši Mestni štab za izvedbo llnoro- grafskc akcije pri Svetn za Ijndsko zdravstvo in socialno politiko MLO in občinski štabi ob sodelovanju terenskih in obratnih fluorograf- skih komisij, katere imenuje predsednik MLO, odnosno predsednik občin ali direktorji pou- jetij (ustanov). O ča*;" in krain slikanja bndo obveščeni vsi prebivalci (obvezniki) z javnimi razglasi in po- sebnimi pozivi ter se morajo slikanja udeležiti tečno ob določeni uri. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Predsednik Sveta: Polajnar Stane, 1. r. OBVESTILO ODBORA ZA ORGANIZACIJO NOVOLETNE JELKE Odbor za organizacijo novoletne jelke poziva vse. ki imajo do njega še kakršne koli ter- intve, da jih predložijo najkRsneje do 6. fe- ruarja 1954. Po tem terminu ne bomo več upoštevali nobenih terjatev, ker bo račnn dne 7. 2. 1954 likvidiran. Odbor za organizacijo novoletne jelke UPOKOJENCI Društvo upokojencev podružaica Celje I vabi ma članski sestanek, ki bo t soboto, 6. 2. 1954 ob 9. uri v dvorani Sindikalnega doma v Celju. Dnevni red: Volitev delegatov za izredni občni zbor Repnbliškega odbora DU v Ljabljani. TRGOVSKEGA POMOČNIKA mešane »trok«-, mlajšega, zdravega, sprejmemo s 1. 3. 1954. — Pismene ponudbe na trgovsko podjetje »Mer- knrt, Šoštanj. GLEDALIŠKI IGRALEC v Celju išče naju« iie- tičtio hrnno. Naslov v upravi lista. LOVSKI PES, rdečkastorjav seter, srednje dolgodlak, sliši na ime >Boni<, izgublje«. — Kdor ga najde, prosimo, da ga vrne. proti »»- gradi lovski družini Celje, Razlagova mlie« f. ali pa obvesti, kje se nahaja. UGODNO NPARODAJ 14 ha gozda in 4 ka trav- nikov v k. o. Pangrac-Griže. — Poizve ss jrri- Nanret Mimiki v .Sp. Rečici št. 158 — La.^ko. PRODAM visoko brejo kravo sirncBdoIka ' tretjim teletom. Braslovče štev. 4. PRODAM peč na žagovino. Naslov t apravi. PRODAM stavbno parcelo v bližini siesfa aft lepem sončnem kraju. Informacije t «]^ravi lista. PRODAM novo hišo. Simončič Franc. I>atl»va vas 58, pošta Prebold. PROD.^^t kosilnico. Naslov v upravi lista. PRODAM pohištvo (kompletno spalnico ia k»i hinjo). Naslov v upravi lista. MESTNO GLEDALIŠČE CELJH Sobota, 50. januarja ob 20 — Josip KnlaaiUčr SLEPCI — gostovanje v Storah Nedelja, 31. januarja ob 14 — Sliaw: MOZ USODE inKleist: RAZBITI VRČ - go8t»Ta»j« v Topolšici NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLTJZBA. Dne 51. L 1954: tov. dr. Bitenc Maks, Crfje. Cankarjeva ulica 11. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja 9u sobote od 18. ure dalje do ponedeljka d» 8, nre- zjutraj. KINO UNION. CELJE Od 27. L do 1. n. 1954: >WILLIAMSOTA tAGA BINKA« — ameriški film Od 2. 11. do 7. II. 1954: »POHLEPNEZk — ameriški film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob ad^iflAi ob 16.. 18. in 20. uri. KINO DO.M, CELJE Od 29. L do 2. n. 1954: »SMRT TRGOVSKBGA POTNIKA« — ameriški film Od 3. II. do 5. II. 1954: »GLAS V VIHAR JF< - ameriški film Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15, ob nedelftA* ob 16,15, 18,15 in 20,15. V Celju se ustanavlja pododbor Društva za združene narode o delu in namenih društva bo govorit prof. Vogelnik iz Ljubljane na ustanov- nem občnem zboru celjskega podod- bora, ki bo v sredo 3. februarja 1954 ob 19. uri v novi sejni dvorani Mestnega ljudskega odbora. Na ustanovni občni zbor vabimo v?e, ki se zanimajo za mednarodna vpra- šanja, vse, ki žele preko društva pri- dobili strokovne zveze (s posamezniki, društvi ali raznimi znansivenimi, ku^itur- nimi ali gospodarskimi inštitucijanail \ kateri koli državi sve^a. Vabimo članstvo SVOBOD, prosvetrie in kulturne delavce, zdravnike, inženii"ie in tehnike, gospodarstvenike in vse dru- ge, ki jih zanimajo ta vprašanja in ve- seli delo v društvu. Prostovoljno gasilsko društvo Lo- pata pri Celju javlja žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš ustanovni član in častni pred- sednik društva KRAJNC IVAN Slava njegovemu spominu! ODKUPUJEMO: VSE VRSTE HLODOVINE iGLAVCEV VSE VRSTE HLODOVINE LIrTAVCEV VSE VRSTE FURNIRSKE HLODOVINE Ponudite les našim nakupovalcem: BAČUN FRANC - Ljubno LEVAR JOŽE - Šnnartno ob Dreti IO KOVŠE IGNAC - Vitanje 54 ČEH FRANC - Murska Sobota DROLC VINKO - Vransko KASTEVC KARL - Šmartno ob Paki UDOVIČ PETER - Trnovlje 100 LES PLAČUJEMO TAKOJ PO DNEVNIH TRŽNIH CENAH! SAVINJA LESNA INDUSTRIJA CELJE