Poštnina plačana
v gotovini
Leto VIII, št. 261
Ljubljana, petek 4. novembra 1927
Cena 2 Oin
^ i»waja ob 4. i|ntr»i. —
Stane mesečno Dui »s-—-; tcmstvo Din »o*—
Oglasi po tarif«.
Uredništvo i
Uubijana, Kaaflova utea Mer. i/L Telefon it. 107* in 1I04, ponoči tndi •t. «034.
Rokopisi 00 no
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
OmvniStvo: LJubljana, fcfeiemors
ulica it. s*- — Telefon St. «036.
toaeralid oddelek; Ljubljana, Pnetoneva ulica k. 4. — Telefon St «49»
Podružnici: Maribor, Aleksandrova St 13 — Cefle, AJekaandrova eestt
■	_-*"	> f- r
Račnn pri postnem£ek.arro<ta:l**j iana St 11.841 - Praha čiak> 76.18© Wten,Nr. 105*41.
Ljubljana, 3. novembra. Jutri se v Narodni skupščini zaključi debata o obtožbi HSS proti ministrskemu predsedniku g. Vukičevču. Gotovo je seveda, da predlog za obtožbo ne bo dobil večine. Toda nobeno glasovanje ne more spraviti s sveta poraznega obtožnega materijala, ki je bil in bo še tekom debate iznešen. Ne gre toliko za osebo g. Vukičeviča, akoravno je nesporno, da je on kot minister notranjih poslov za neštete protizakoni-tosti, ki so jih vršili mnogi državni organi tekom volilne borbe, direktno odgovoren. Debata o obtožbi je marveč pokazala, da je neznosnost sistema, po katerem se danes vlada in upravlja država, dosegla svoj vrhunec in da treba skorajšnjega in korenitega pre-okreta. Dejstvo je, da se je pod režimom, za katerega odgovarja g. Vukičevič, razvilo vse, kar ie slabega in gnilega v našem javnem življenju, do naravnost strašne popolnosti: naša javna uprava je v polnem razsulu, korupcija se je razpasla, da ji ne vidiš kraja, gospodarska politika je postala naravnost morilna. Nerazumevanje države kot moderne evropske ustanove, brezbrižnost za glavne probleme naše nacijonalne eksistence, brezvestnost upravnih metod — to so danes mnogo večji sovražniki narodnega in državnega edrnstva, nego vsi nekdanji, po veliki večini že likvidirani nacijonalni ali regijonafaii separatizmi.
Le močna, svoje velike historične naloge se zavedajoča demokracija more ustavti voz, ki brzi po strmini navzdol. Zato je ideja enotne demokratske fronte izzvala v narodu tako globok odmev. Ne samo pri nas naprednih Slovencih, temveč ravno tako med Hrvati in Srbi. Kdor meni, da se da ta ideja ubiti z raznimi intrigami v parlamentarnih klubih in za ministrskimi kulisami, se vara, ker ne zna ceniti sile javnega mnenja. SDS je že v volilnem boju dvignila zastavo združene demokracije. Takoj ob sestanku Narodne skupščine so njeni delegati pričeli z razgovori in pogajanji predvsem z najbližjim sorodnim krilom. Demokratsko stranko g. Davidoviča.
Velike važnosti je bilo, da se je vrnil g. Radič iz volitev z novimi, realnimi idejami. On in njegovi poslanci so prišli v Beograd z odkrito izjavo, da želijo sodelovati v demokratski fronti. Najpomembnejša posledica te nove politike HSS je bila, da so se odnošaji med obema dosedanjima glavnima nasprotnicama v prečanskih krajih iz temelja spremenili. Uveljavilo se je spoznanje, da je vsaka korenitejša reforma v naši državi neizpeljiva in da bo zlasti izenačenje davkov ostalo le pobožna želja preobremenjenih prečanskih krajev, dokler se ne najde osnova za skupno delovanje HSS in SDS pri izvedbi modernega državnega reformnega programa. Radič sam je to spoznanje formuliral v klasičnem stavku, da mora biti konec politiki, ki je enkrat tolkla Radiča s Pribičevičem, drugič zopet Pribičeviča z Radičem. vselej pa interese velikega dela naše države. Tako je prišlo med SDS in HSS v Beogradu do ožjega sodelovanja in parlamentarna kluba obeh strank, katerima so se pridružili tudi zemljoradniki. tvorita danes v važnih političnih vprašanjih dejansko taktično enoto, ki s svojimi 97 poslanci reprezentira sicer ne številčno, vendar pa moralično in politično najjačjo skupino v našem parlamentu.
Treba je pripomniti, da se je približanje med poslanci SDS in HSS ter ZS izvršilo v polnem sporazumu z Ljubo Davidovičem, ki enako kakor samostojni demokrati smatra, da je ustvaritev močne, za vlado sposobne demokratske fronte mogoča le, če se v tej fronti nahaja tudi Radič. Naravna posledica takega razvoja dogodkov pa je bila. da so razgovori za fuzijo DS in SDS nekoliko zastali. Fuzija ni odstavljena z dnevnega reda, pač pa je v očigled ve-likopoteznejšemu poskusu ustvariti na-mah veliko enotno parlamentarno formacijo iz poslancev DS, SDS, HSS in SZ stopila nekoliko v ozadje.
Znano je, kako se je veščim intrigam posrečilo, zavleči in odgoditi uresničenje predloga klubov SDS. HSS in ZS. «Minister ijalni» del Demokratske zajednice, ki mu preje niti fuzija ni bila mnogo po godu, se sedaj postavlja na stališče, da je treba akcijo izvesti v etapah: najprej fuzija med DS in SDS, ki naj bi ujedinjeni v enotnem, 102 poslanca broječem klubu vztrajali v sedanji kombinaciji, seveda z ojačanim zastopstvom v vladi in pripravljali teren. da se polagoma pritegne tudi HSS k sodelovanju. To je oportunistična pot. Ako SDS pristane, je lahko v 24 urah v vladi in se bi mogla z uspehom udeležiti razdelitve mest velikih županov, sreskih poglavarjev, komisarjev, in kar se posebej Slovenije tiče, mogla bi nekaj ublažiti današmo klerikalno strahovlado. Treba ji plačati le eno ceno: odpovedati se državnemu reformnemu programu, zadovoljiti se z davčno uredbo g. Markoviča kot surogatom za izenačenje davkov in pristati na meto-
Akcija za demokratsko fronto se nadaljuje
Dolga konferenca med Pribičevičem in Davidovicein. Zanimive verzije o mišljenju inozemstva o današnji vladi. Situacija se razvija v pravcu koncentracije. Brezuspešne intrige.
vičem soglasje glede nadaljnega postopanja.
Karakteristično za oceno situacije je tudi dejstvo, da muslimani danes kategorično demantirajo vse vesti o nekakem posebnem aranžmanu JMO z g. Vukičevičem, Danes se je vrnil iz Sarajeva minister dr. Spaho, ki izjavlja, da ni skleni! nobenega pakta z Vukičevičem. Njegova skupina se bo marveč pokoravala sklepom Demokratske zajednice v vseh političnih vprašanjih tudi v bodoče. Izgledia, da je razpoloženje muslimanskih mas v Bosni odločno za politiko demokratske fronte.
V vladi sami se sedaj mučijo radikali in demokrati z revizijo uradništva v resortu notranjega ministrstva. Ta »revizija« obstoja v glavnem v tem, da bi se dosegel nov razdelitveni ključ glede politične pripadnosti velikih županov in sreskih poglavarjev. Radikali se borijo za svoje ljudi demokrati for-sirajo svoje prijatelje in nesoglasja postajajo vedno bolj mučna. V tej stvari je danes minister Marinkovič obiskal g. Davidoviča ter dolgo z njim konferiral. Davidovič je izrazil svoje nezadovoljstvo z metodami, po katerih se postopa. Držanje radikalov mu je nov dokaz, da je pod sedanjo vladlo vsako resno delo za ozdravljenje državne uprave nemogoče.
Prav malo resnega zanimanja vzbuja intriga, ki skuša sugerirati javnosti, da klub SDS želi predvsem fuzijo z DS, Pribičevič pa se temu upira. Pribičevič je na to intrigo odgovoril s kategorično izjavo, ki vzbuja ob5o pozornost. (Pri-občujemo jo na drugem mestu. Ur.)
Beograd, 3. novembra p. Pozornost političnih krogov ne velja toliko jutrišnjemu glasovanju o radičevski obtožnici proti Vukičeviču — akoravno se smatra, da se bo tudi pri tej priliki pokazalo, da je vlada vedno slabejša — kakor raznim karakterističnim pojavom, ki se odigravajo med parlamentarnimi klubi izven Narodne skupščine.
Že včeraj je bila razširjena verzija, da smatrajo angleški finančniki, pri katerih skuša vlada dobiti veliko investicijsko posojilo, današnjo vlado za preslabo, dla bi ji zaupali svoj denar. To je njihov pooblaščenec g. Bark, ki se te dni mudi v Beogradu, baje tudi povsem otvorjeno povedal in zato se z novo živahnostjo pojavljajo govorice o pripravljajoči se koncentraciji. Važno je, da se medtem tudi nadaljuje akcija za ustvaritev enotne demokratske fronte. O tem sta včeraj razpravljala Pribičevič in Jovanovič, danes popoldne pa je imel Pribičevič z Davidovičem dolgo kionferenco, ki je trajala skoraj dtve uri. Naravno je, da niti eden, niti drugi politik ni hotel o vsebini svojih razgovorov dati nobenega pojasnila, smatra pa se, da sta se sporazumela o nadaljnem skupnem taktičnem postopanju računajoč, da se situacija razvija v smeri koncentracije. Na vprašanje novinarjev je g. Pribičevič le odgovoril: »Razgovarjala sva se z g. Davidovičem o politiki, a ne samo kot politika, temveč kot prijatelja.« G. Davidovič pa je potrdil: »To je bil prijateljski razgovor«. Te dve izjavi se tolmačita kot dokaz, da vlada med Pribičevičem, ki je zastopal vse tri ožje koalirane grupe SDS,* HSS in ZS, ter g. Davido-
Pribičevič o smislu fuzlfe
Ne gre za spremembo vlade, ampak za bistveno spremembo režima in vladnega sistema. — Demokrati, ki niso demokrati. — Nesrečni uradniški «ključ». —Naloge praVte demokracije.
sme značiti samo aritmetičnega zbiranja in množenja sile, marveč mora pomeniti spremembo celokupnega sistema dosedanje politike.
Nekatere demokrate na primer prav nič ne moti vlada 'z osemnajstimi ministrstvi; oni v tem celo uživajo, ker lahiko več njihovih ljudi pride oa ministrske stolčke. Tujci se upravičeno čudijo naši ministrski inflaciji. Francoz g. Blondel je imel pred par dnevi piredavamje v Skoipliu in je izrazij svoje začudenje nad velikim Številom ministrov pri nas. Nekateri ministri nočejo uvideti, da tudi to ubija ugled naše države v inozemstvu. Po mojem mnenju bi bilo dovolj 10 do 12 ministrstev, tudi če pride do koncentracijske vlade. Razumljivo je, da sem s takimi nazori ovira onim »demokratom«, ki hočejo samo oblast in ki so za oblast pripravljeni služiti tudi radikalom, in to še radikalom kalibra Vukičevič in dirugovi.
Prepričan pa sem, da se strinjajo z menoj vsi pravi im resnični demokrati. Zagotavljam onega anonimnega demokrata, da so vsi samostojni demokrati za ujedimjenje tudi z njimi, če pomeni to spremembo, ne pa nadaljevanje sedanje partizanske politike im sistema. Naglašam pa, da si v vrstah SDS nihče ne želi, da bi bil za rezervo pri operacijah z radikali, kakor si to zamišljajo orni »demokrati«, ki vzdržujejo sedanjo koalicijo z Vuktčevičevimi radikali ne glede na interese naroda in države.«
Beograd. 3. novembra r. V »Politiki« je izjavil nek neimenovani demokratski prvak o ujedinjeniu obeh demokratskih strank med drugim, da tvori glavno oviro za fuzijo oseba g. Pribičeviča, dasi vlada na obeh straneh za fuzijo najboljše razpoloženje. Z ozirom na ta sumničenja anonimnega »demokratskega prvaka« je podal g. Pribičevič danes novinarjem sledečo izjavo:
»Kakor je iz »Politike« razvidno, žele taki demokrati, kakor Je ta, ki je podal izjavo v »Politiki«, ujeditnjenje iz čisto strankarskih. sebičnih razlogov, samo da bi oja-čali sebe. Mi samostojni demokrati pa zahtevamo ujedmjenje zato, da se končno spremeni sistem državne uprave. Ovire ni v tem, da načeluje sedanji koalicijski vladi g. Vukičevič. Gre za mnogo več; gre za to, da demokracija ne služi radikalom, kakor se to godi sedaj, marveč da izvaja pravo demokratsko politiko Mi nikakor ne maramo voditi pod demokratsko etiketo ravno iste politike, zaradi katere mrzi radikale ves narod
Vzemimo samo sledeči primer: Mi zahtevamo popotno depolitizacijo uradniškega aparata in garancije, da se to taktično izvrši. Istočasno pa se gotovi demokrati sporazumevajo z radikali o strankarskem ključu za razdelitev uradniških mest! V Bosni zahtevajo celo razdelitev gimnazijskih ravnateljev po strankarskem ključu. Takega sistema, ki ruši temelje diržave, mi ne moremo sprejeti Ujedmjenje demokracije ne
Pred novimi udarci za nase narodno gospodarstvo
Hudo bedo prizadeti slovenski
Beograd, 3. novembra, p. Včeraj je | bila podpisana trgovinska pogodba z Grško, tik pred zaključkom se nahaja pogodba s Francijo, prihodnje dni pri-
de g. Šečerova in Stankoviča glede reforme državne uprave. Treba bi ji bilo le, da molče akceptira sistem g. Vukičeviča, pa bi takoj dobila ministre. A ko bi se SDS sama odločila za oportu-nistično politiko, bi morala isto pravico priznati tudi g. Radiču; SDS z demokrati. HSS z radikali — tako približno bi se potem glasila formula. In že smo s tem nazaj v starem začaranem krogu medsebojnega izigravanja, borbe za ministrske položaje mesto borbe za ozdravljenje države.
Tu je razpotje in z vedno ostrejšo lapidarnostjo se postavlja vprašanje, ali ni morda po tolikih bridkih izkušnjah vendarle prišel trenutek, da odgovorni politik trikrat in desetkrat premislijo, preden se odločijo za oportunistično ali za načelno politiko. Prva vodi k trenutnim uspehom, druga ima pred seboj velik, a dosegljiv cilj: pretvoritev Jugoslavije v evropsko državo.
vinogradniki in naša živinoreja,
čnejo pogajanja za revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo. Kolikor se čuje, je kleroradikalski režim g. Vukičeviča pristal na koncesije, ki utegnejo postati
za nekatere panoge našega kmečkega gospodarstva katastrofalne. Gre predvsem'za carino na uvoz tujih vin. V pogodbi s Francijo je vlada, kakor se iz najverodostojnejšega vira zatrjuje, definitivno pristala na enotno carino za francoska vina v iznosu 45 zlatih cen-timov. To znači, da bodo francoska kvalitetna vina prihajala ceneje na ju goslovenski trg, nego naša lastna domača kvalitetna vina. Dosedaj je zna šala carina 120 cent., ministrstvo poljedelstva se je zavzemalo za postavko 70 cent kot minimalno, vlada je pristala na 45. Predvsem bodo udarjeni slovenski vinorodni kraji, ki producirajo v glavnem kvalitetna vina. Pri reviziji trgovinske pogodbe z Avstrijo grozi zlasti naši živinoreji ogromna škoda ter bodo po dosedanjih projektih znatno zvišane carine, zlasti za uvoz mleka in mlečnih produktov v Avstrijo.
Gospodarski krogi so v skrbeh, da bodo nove pogodbe zelo neugodno vplivale na naše splošno ekonomsko stanje.
Pred božičem bo zasedala Narodna skupščina le še par dni
Danes bo končala razpravo o obtožnici proti g. Vukičeviču, v
četrtek razpravljala o zunanji politiki, nato pa se najbrž razšla
do januarja.
znana interpelacija opozicije na zunanjega ministra. Mogoče pa je tudi, da se bo še v soboto vršila kratka seja Narodne skupščine, na kateri bi bili iz-
Beograd, 3. novembra, p. Zvečer se je vršila v kabinetu zunanjega ministra dr. Voje Marinkoviča konferenca vseh demokratskih ministrov. Konferenca je bila posvečena delu Narodne skupščine. Po sklenjenem sporazumu med šefi skupin se bo jutri v Narodni skupščini nadaljevala debata o obtožnici, ki so jo vložili radičevci proti notranjemu ministru g. Velji Vukičeviču. V smislu sporazuma se bo debata zaključila zvečer ob 20. brez ozira na prijavljeno število govornikov, ki jih je še nad 40, tako da gotovo ne bodo prišli vsi na vrsto Največji interes vlada za govor g. Nastasa Petroviča, ki napoveduje najodločnejšo akcijo proti g. Vukičeviču. Takoj po zaključku debate se bo vršilo glasovanje, pri katerem bo vladna večina obtožbo seveda zavrnila.
V političnih krogih pričakujejo, da bo jutri zvečer Narbdna skupščina zopet odgodena do četrtka 10. t. m., to je do dne, za katerega je predsednik Narodne skupščine dr. Perič obvestil šefe opozicije, da je stavljena na dnevni red
voljeni odbori za zakonske predloge, ki so že došli Narodni skupščini. Vsekakor se bo ta seja vršila samo dopoldne, ker so za popoldne sklicani ple-numi finančnega in zakonodajnega odbora, odbora za postavitev spomenika generala Kovačeviča in odbora o iz-premembi zakona o občinah na Hrvatskem.
V političnih krogih zatrjujejo, da bo po razpravi o zunanji situaciji Narodna skupščina odgodena vse do 10. ali 15. januarja, ker je vlada prepričana, da bi bilo v tei dobi težko delati, ker pred Narodno skupščino ni nobenega gotovega zakonskega predloga. Razen tega padejo v to dobo veliki muslimanski, pravoslavni in katoliški prazniki. G. Vukičevič je v razgovoru z novinarji izjavil, da o tem še ni padla odločitev.
minister Je na vsej črti razočaral
Ostra, a točna sodba o njegovi politiki. — Kritiziral je svoje prednike, a sam dela iste napake. — Naš finančni in gospodarski položaj je vedno slabši.
žanja števila ministrstev, niti poenostavljenja in pocenitve državne uprave, niti reorganizacije finančne uprave, niti racionalnejšega izvrševanja državnih nabavk, niti pravilnejše razdelitve breme«. Doba njegovega ministrovanja se lahko kvalificira kot perijoda davčne inflacije, ker so bila ob nezmanjšanih državnih izdatkih uvedena nova davčna bremena, uvedene nove oblastne dajatve, a i država i samouprave obremenjene z novimi posojili, ne da bi se pri tem vodil račun o dviganju, plačilne "zmožnosti in zmanjšanju anuitet.
G. dr. Markovič do danes sploh ni prišel 'preko, svojili namer in .'načrtov. To dokazuje na primer tudi dejstvo, da'toliko opevani odbor za štednjo, od katerega so si .obetali naravnost čudovite rezultate, še ni niti pričel s kakim delom in pomeni za državo le novo nepotrebno obremenitev.
Finančni položaj v državi ni bil še nikdar tako kritičen, kakor je danes. Iz vse države prihajajo istočasno pritožbe, da se n:so še nikdar tako brezobzirno eksekirtiv-nim potom iztirjevali davki, kakor sedaj. Zadolževanje seljakov in meščanov rapidno narašča, a vse to je v prvi vrsti posledica pretežkih davčnih bremen.
Priznati je treba, da so bile Markoviče-ve kritike finančne politike njegovega prednika dr. Stojadinoviča zelo točne, le škoda je, da dr. Markovič sedaj, ko je sam zavzel to mesto, ni imel volje in moči, da vodi svojo politiko v skladu s svojo prejšnjo kritiko. Morda leži vzrok tudi v tem, da se je g. Markovič v finančnih vprašanjih odpovedal sodelovanju z Narodno skupščino, brez katerega pa je nemogoča dobra in smotrenn finančna politika.«
Beograd, 3. novembra r. Proti politiki finančnega ministra g. dr. Bogdana Markoviča se opaža v parlamentarnih krogih vedno večje nezadovoljstvo. Ugleden poslanec SDS, priznam ' finančni strokovnjak, je podal o delu finančnega ministra novinarjem sledečo sodbo:
»Gosp. dr. Markovič. je prevzel finančno ministrstvo z obvezo, da usmeri našo finančno politiko v drugem pravcu, kakor pa so jo vodili njeigovi' predniki, zlasti gg. dr. Stojadinovič in dr. Perič. Ta nova smer finančne politike bi morala priti do izraza že pri predlogu proračuna, ki ga "je zastopal pred. Narodno skupščino g. dr. Markovič. Takrat je posebno naglašaJ, da je prevzel finančno ministrstvo v času, ko je bil proračun že izdelan in da nI imel prilike, da izvrši znatne spremembe. Zastopal pa je ta proračun i v finančnem odboru i v ple-outniu Narodne skupščine z izjavami, ki so vzbujale nado, da bo tekom proračunskega leta začel izvajati Obljubljeno novo finančno politiko. To upanje je bilo tem bolj upravičeno, ker mu je finančni zakon nudil najširši delokrog in omogočal pravcato finančno diktaturo.
Toda g. finančni minister se do danes ni okoristil s temi pooblastili, razen z onimi čisto formalnega zmačaja. Proračun, kolikor se tiče izdatkov in dohodkov, ne kaže nikake težnje po finančni sanaciji. Edino, kar se je bisitveno izpremenilo, je ©slabljenje finančne moči države, ker so se vsled manjših dohodkov pod pritiskom razmer zmanjšali tudi nekateri izdatki. Toda to znižanje se ni vršilo po potrebi in kakovosti izdatkov, marveč kar na slepo.
Danes uvideva vsa javnost, da g. Markovič ni prinesel s svojo politiko niti zna-
Podpis trgovinske pogodbe z Grči!®
V sredo je bila v Atenah podpisana nova trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Grčijo. — Glavna vsebina pogodbe. — Grški zunanji minister o grško-jugoslovenskih odnošajih
dustrijskih proizvodov. Zaenkrat je predvideno osnovanje grško-jugoslovenskih trgovskih zbornic in bank v Atenah, Solunu, Beogradu in Skopliu.
Ob podpisu grško - jugoslovenske trgovinske pogodbe je izrazil grški zunanji minister Mihalokopulos jugoslovenski delegaciji svoje iskrene čestitke in zahvalo za takt in pomirljivi duh. ki ga je pokazala ob sklepanju pogodbe. Pogajanja so, dasi so bila dolga in ne ravno lahka, vendar privedla do rezultatov, ki so ugodni za obe državi. Sklenjeni sporazum bo ojačil trgovske odnošaje med obema sosednima in prijateljskima narodoma. Minister je prepričan, da bo to olajšalo tudi razgovore o drugih vprašanjih, o katerih se bo še razpravljalo med obema vladama in katerih rešitev bo zasigurala dolgotrajen in plodonosen sporazum.
Jugoslovenski poslanik se je zahvalil grškemu zunanjemu ministru v imenu jugoslovenske delegacije za gostoljubnost in izrazil priznanje jugoslovenskih delegatov grškim kolegom za njihovo potrpežljivost in vztrajnost, ki so jo pokazali na pogajanjih. Nova pogodba bo potrdila tradicije, ki vladajo med obema vladama m po katerih se skupne zadeve rešujejo v prijateljskih sporazumih.
Beograd, 3. novembra, p. Atenska službena agencija prinaša komunike o novi trgovinski pogodbi, ki je bila sklenjena med Jugoslavijo in Grčijo. Komunike se glasi:
Zunanji minister Mihalakopulos in jugoslovenski poslanik v Atenah ter šefi tehničnih delegacij so podpisali včeraj popoldne grško-jugoslovenski dogovor o trgovini in plovitbi. Podpisani so bili sledeči akti: 1.) dogovor o trgovini in plovitbi s carinskimi tabelami in dodatki; 2.) dogovor o obmejnem prometu, 3.) dogovor o živinskih boleznih, 4.) deklaracija o železniških tarifah, 5.) poseben sporazum o medsebojnem osnovanju trgovskih zbornic in bank, 6.) končni protokol in 7.) protokol o podpisovanju aktov.
S to pogodbo se urejujejo pravice in obveznosti državljanov obeh držav pogodbenic na bazi enakopravnosti in največjih pogodnosti. Urejena so vprašanja prometa, transporta in plovitbe ter konzularna vprašanja. Morebitni spori bodo predloženi arbitražnemu razsodišču, čigar sestava je odrejena s pogodbo. Pogodba velja za leto dni in se avtomatično podaljša zopet za eno leto, ako se tri mesece pred potekom ne odpove. V carinskih tabelah so navedeni sledeči grški proizvodi: sveže in suho grozdje, suhe fige, oljčni sad, med. oljčno olje, vino, mila in preproge. Izmed jugoslovenskih produktov so omenjeni: živa živina, maslo, sir. jajca, suho sadje, les za gradbo in nekaj in-
Ameriški narodni praznik
Washington, 3. novembra (be). Predsed* nik Coolidge je proglasil dan premirja 11. november za narodni praznik.
Francosko-jugoslovenska zvezna
pogodba
Francka podpise baje v par dneh že damo pripravljeno zvezno pogodbo z našo državo.
London, 3. novembra o. Kakor izve poročevalec lista »Daily Herald« je francoski zunanji minister Briamd obvestil angleško zunanje ministrstvo, da namerava francoska vlada podpisati zvezno pogodbo z Jugoslavijo 15. novembra ali morda še prej. List dostavlja: Ne smemo podcenjevati tega odličnega koraka francoske vlade. Po-
godba je že delj časa pripravljena za podpis Samo odporu Italije in pritisku anglefke vlade je pripisovati, da ta pogodba doslej še ni bila podpisana. Odločitev francoske vlade, da podpiše to pogodbo sedaj, pomeni. da namerava izrabiti (!?) Francija Jugo-stevi.to za oporo svoje politike na BaJfcanu.
Fašistična diplomatska ofenziva
v Marokn
Italija zahteva soodločevanje vtangerskem vprašanju, pri čemur pozablja na svoje obljube, da se ne bo vmešavala v ta problem, — Odločen francoski odgovor na fašistične zahteve.
Rim, 2. novembra, f. Predsednik senata Tittoni je podal uradni poročevalski agenciji izjavo o italijanskih zahtevah glede Tangerja, ki se smatra kot uvod v fašistično diplomatsko ofenzivo glede maroškega vprašanja. Tittoni priznava, da je 9. marca 1916. so-podpisal z Briandom laško-francosko pogodbo, s katero se podaljšuje sporazum iz 1. 1912.. da Francija ne bo ovirala Italije v Tripolitaniji, zakar pušča Italija Franciji svobodne roke v Maroku. Na tei podlagi se je Francija pozneje 1. 1923. protivila pripustitvi Italije k angleško-špansko-francoskim pogajanjem o tangerskem statutu. Tittoni se je že tedaj trudil dokazati, da se ona pogodba glede Libije in Maroka ne tiče Tangerja, ker je Francija v svoji pogodbi z maroškim sultanom sama priznala, da se deli sultanovo ozemlje na tri dele: 1). francosko cono; 2.) špansko cono in 3.) Tanger z okolico, ki dobi poseben režim. Zato Francija nima nikake pravice izključevati Italije od pogajanj o kočnoveljavni določitvi režima v tangerski coni. Italija pa ima vso pravico zahtevati, da se pripusti k tem razgovorom.
Pariz. 3. novembra. 1. V dnevniku <Liberte» komentira BainvHle vprašanje Tangerja ter piše:
Čemu je francoska politika, kadar gre za italijanske koristi, tako natančna in se drži naravnost črt v pogodbah. medtem ko se z drugimi pogodbami, n. pr. z versaiilskim dogovorom naravnost pometa? Cemu se drži to časopisje v tangerskem vprašanju intran-sfgeotno, ko je vendar jasno, da je njegov režim zadeva mednarodnega značaja? Najmanj, kar se more povedati, je to. da je italijanska diplomacija izgubila pogum zahtevati revizijo v sredozemski conah.
»M a t in* prihaja do zaključka, da italijanska teza ne uvažuje ne pogodb rte paktov ter nadaljuje z ozirom na izjave Trttonija, katere je razširila »Agencija Štefani*. Nič ne bi bilo pripomniti Tisti interpelacij, če bi Francija zahtevala ali posest Tangerja ali modifikacijo statuta, ki se tiče njene cone. To pot pa gre za Španijo, ki zahteva korekture v svoj prid. Kadar pride do sporazuma, takrat bo načrt predložen
Italiji in Angliji. Francija si ne pris*. ija nobene nove pravice. Predložila bo svoje zahteve v odobritev v taki obliki, da bo tudi španskemu stališču zadoščeno. Spk*h je italijansko tezo nemogoče razumeti.
«L*Homme Libre» izvaja: Senator Tittoni je premolčal francosko-italijansko izjavo od 12. oktobra 1912., katero je podpisal sam, ko je bil še poslanik v Parizu in katero je sopodpisal Poincare, takrat francoski ministrski predsednik in zunanji minister. Takrat je Italija izjavila, da ne bo ustvarjala zaprek glede Maroka, dočim se je Francija obvezala, da ne bo delala težav glede Tripoiitanije. Nihče ni omenjal tedaj Tangerja, glede katerega je sklenila Francija pogodbo s Španijo dne 27. novembra 1912. Italija bi morala imeti nekoliko več vesti, če bi hotela biti res velika država in če bi hotela delati z zdravim razumom.
»Journal de Debats* komentira Tittonijevo izjavo z opazko, da je Tittoni šel mimo francosko-italijanske izjave, da ne bo nasprotovala francoskim interesom v Maroku. Francija je storila Italiji protiuslugo z enako izjavo, ki se tiče Tripoiitanije. O Tangerju tedaj ni nihče zinil niti besedice in režim, ki se tiče te dežele, je bil natančno parafiniran s francosko-špansko pogodbo.
«L' 0 e u v r e» izjavlja, da govori senator Tittoni o francoskih zahtevah, medtem ko bi bilo prav za prav treba govoriit o italijanskih in španskih zahtevah. Francija in Anglija, pravi list, branita mednarodnost Tangerja proti Španiji. Francija dobro ve, da Tanger ni francoska posest in se tudi ne poteguje zanj. V ostalem pa se dobro zaveda. da ima v tej deželi vsaj toliko interesov kakor Italija.
Rim, 3. novembra o. Večina listov posveča svoje uvodnike tangerskemu vprašanju. »Tribuna« naglaša, da je Italija edina sredozemska država in da zaradi tega ne more dovoliti, da bi se o tangerski ustavi odločalo brez sodelovanja italijanske vlade. Pri upravi Tangerja mora imeti tudi Italija odločilno besedo, in to v oni meri, M ji kot sredozem&i državi pritiče.
Proračunsko zasedanje francoskega parlamenta
Včeraj sta se po štirim esečnih počitnicah
zbornica in senat.
Pariz. 3. novembra (pa-s) Danes ie bilo otvorjeno zasedanje zbornice, ki je po kratki debati z 364 proti 22\ glasovi sklenila, da se vsi poslanci, ki so zaradi političnih prestopkov v zaporu, izpuste na svobodo. Tozadevni komunistični predlog so podpirali socijahii demokrati. Podanec Renandel je protestiral, da se poslanci ovirajo v izvrševanju svojega mandata. Pravosodni minister Barthou ie izjavil, da bo na vsak način nadaljeval sodniisko preganjanje proti komunistom.
Zbornica je nato razpravljala o določim reda. SocijaHstičm poslanec Blum je zahteval. da se razpravlja o krterpefociii glede
sestala francoska
finančne politike pred glasovanjem o proračunu. Temu predlogu se je protivil ministrski predsednik Poincarč, ki Je izjavi!, da bi predčasna razprava o proračunu lahko povzročila padec vlade in da ne more privoliti, da bi prišio do demisije med glavno proračunsko razpravo. Poincarč Je končno pov-darjal. da želi proračunsko debato privesti do srečnega zaključka in omogočiti svoiemu eventuelnemu nasledniku redno delovanje.
Pariz, 2. novembra (beV Pravosodni minister je Izjavil, da bo predložil zbornici zakonski načrt proti odernštvu z živili, ki so zadnje čase zelo poskočila v ceni.
Prihod španskega kralja v Italijo
Sapolj, 3. nov. o. Pozdravljena od to« povstih strefov, vojaških godb in ve&ke množice ljudstva je danes ob 9. uri dopol« dne pristala v tukajšnjem pristanišču spon* »ka križaska, na kateri se je pripeljal kralj Alfonz, da prisostvuje poroki vojvode del« k PugKe s prmcezmjo Ano Burboosko. Da pozdravijo visokega gosta, so se takoj po« d »ti na kros- prestolonaslednik Humbert kot zastopnik kralja Viktorja Emanuela, italijanski vojvode, španski poslanik ia trije admirali. Kmalu nato je kralj Alfonz v spremstvu italijanskega prestoionasled* n-ita zapustil ladjo, pregledal častno straže, ki so jo tvorite tri stotin je mornarjev ki nekaj oddelkov fašistične milice, in se ja potem peljal z avtom v hotel «Excelsioi>. .Meščanstvo je prirejalo španskemu kralju velike ovacije.
Pasivna rezistenca čsl. železničarjev
Praga. 3. novembra, s. Pogajanja, ki ao ae vršila v prometnem ministrstva s delegacijami železničarjev, so bila danes definitivno prekinjena. Zdaj se vršijo samo še pogajanja socijalističnih strank z ministrski m predsednikom. Da dajo tem pogajanjem primernega poudarka, so ielesničarske organizacije sklenile pričeti danes opolnoči na najvažnejših prometnih točkah ■ pasivno rezi-stenco na vseh progah. Vlada je dala razglasiti, da je pripravljena na vse eventnalno-sti. V zadnjih dneh so bile izvršene hišne preiskave v društvenih prostorih železničar-skih organizacij, v časopisja pe zaplenjene vse vesti o predstoječi stavki.
mm iv •	v • • f v« ,«v
Madžari proučujejo fasistk-no Italijo
Rim. 3. novembra. 1. Baron Pronay, pod-tajnik prezidijalne pisarne madžarskega ministrskega predsednika, je dospel te dni na čela madžarske misije v Rim. Budimpešta tiska vlada ga je poslala v Italijo z namenom, da preštudira fašistične reforme. Pronay je dal zastopnikom tiska o svoji misiji nastopno izjavo:
Zelo nas mika spoznati italijanske razmere ter analizirati italijansko politiko in italijansko gospodarstvo. V prvi vrsti smo prišli v Rim, da se seznanimo s fašističnimi reformami, ki se tičejo kooperacije. Zanimali se bomo tudi za vprašanja socijalnega zavarovanja, panoge, v katerih je dosegel fašizem velike uspehe. Bavili se bomo tudi s problemi industrijskih inšpekcij, kjer je Italija daleč pred drugimi državami. Prezrli ne bomo nobenega gospodarskega in političnega vprašanja, s katerim je dosegel fašistični pokret le količkaj uspeha.
Madžarsko zelo zanimajo vprašanja sindikatov in Carta del Lavoro, ki obsega juri-dične, gospodarske in socijalne klavzule. Seveda nas privlačujejo tudi politični problemi, med njimi zlasti vprašanje faŠistifae stranke, njene propagande in njenih institucij, ki jo izpopolnjujejo. Dopolavoro in Ba-lila sta ustanovi kateri bomo najnatančneje proučili. Posebni delegati bodo »odirali ustroj fašistične milice, drogi pa se bodo podrobno seznanili z zakonom o zaščiti države in z zakonom o tiska.
Zavodi, katere smo doslej obiskali, so nas preverili, da doseže država po fašističnem ustroju lahko velike prednosti. Madžarska se interesira tudi za vojaško disciplino fali-stižne Italije. Madžarska ima že danes skupine. ki se dado primerjati s fašističnimi avantgardami.
Situacija v Rumuniji se čisti
Poročfla o notranjih zmedah v Rumuniji nočejo potihniti. Dan na dan se vrstijo vesti, ki želijo alarmirati evropsko javno mnenje m ga prepričati, da je v Rumuniji vsak trenutek pričakovati prevrata, da je neizogibna državljanska vojna in tako dalje. Precejšen del teh vesti se kolportira preko Budimpešte. ali kar je bržkone bolj točno, iz Budimpešte, s čimer je označena vrednost in tendenca teh informacij.
V	prvi dobi najnovejše kampanje se ni dalo tako zlahka kontrolirati, kaj je točnega na vesteh in v kolikem obsegu obstoja za res razpoloženje v državi za povratek bivšega prestolonaslednika Karla. Do danes pa se je situacija že precej razčistila in ni več tako težavna orijentadja v nasprotujočih si vesteh. Prav dobro se to razvidi iz inozemskih listov, ki so sedaj pričeli zavzemati svoje stališče k aferi, in sicer v smislu, ki princu Karlu ni ugoden.
Naglaša se v prvi vrsti, da je princ Karel ponovno sam resigniral na pre-stolonasledstvo. da je bilo njegovo zasebno življenje tako, da ga je gotovo diskvalificiralo za vrhovno pozicijo v državi, saj je celo med vojno, ko je bil aktivni oficir, v svojih avanturističnih aferah zapustil domovino, in jo mahnil v inozemstvo. Resigniral je na prestol, dasi ga je rodbina z raznimi sredstvi skušala pridržati na normalnem potu in za vladarsko nasledstvo. Zdaj ko je njegova zadeva prestola zakonito in položaju primerno urejena, pa se je princ premislil in želi anulirati ustavne preuredbe.
Pri tem naj se naglasi, da se ekspre-stolonaslednik prav nič ne trudi, da bi si izboljšal reputaoijo. Pred tedni se je javljajo, da se je madame Lupescu, zadnja »slabost* Karlova, ločila od prijatelja, da mu omogoči povratek. Toda prav ta dama pošHja svojim sorodnikom pisma, v katerih jim piše, da je ločitev od Karla le finta, s katero naj se mu olajšajo politične akcije. Vrh tega objavlja v ameriških listih mtervjuve. ki morajo rumunske državnike še bolj razdražiti.
V	celoti ni tedaj Karel storil ničesar. kar naj bi ga v domovini populariziralo. Akcija za njegov povratek mora imeti tudi povsem drugo ozadje. Naglasih smo ponovno, da ga ima v strastnih notranje-političnih nasprotjih današnje Rumunije. Nasprotniki Bratiana in njegovega liberalnega režima skušajo eks-ploatrrati prinčevo zadevo kot bojno sredstvo zoper vlado, to je vsa vsebina afere Karlovega povratka.
Te dni je Bratianu o priKki Manoj-lescove aretacije spravil zadevo pred parlament, ker je hotel s tem prisiliti nasprotne stranke, da se izjavijo jasno. Zato so enunciiacije opozicije intere-santne. Zastopniki narodno - kmečke stranke so izjavili, da je »ustavno vprašanje* zanje rešeno in da o tem ni treba več debate. Toda hkrati je Manju, njih vodja, s strastno trdovratnostjo grmel zoper »nezakonito diktaturo« Bratianovega režima in, iz njegovega govora se je dala razbrati želja, naj bi se še enkrat, oficijelno. po državi, poskusil Karel pregovoriti za povratek. General Averescu je pred meseci v senatu na veliko zadoščenje Bratiana izjavil, da smatra ustavno vprašanje za rešeno z določitvijo Mihaela za kralja, ali sedaj pa je njegovo zadržanje dvomljivo. Saj pripada Manojlescu, Karlov agent in posredovalec, Averescovi stranki in zelo mogoče je, da je njegova vloga strankina zadeva. Politična skupina prof. Jorge, ki v parlamentu sploh ni več zastopana, spada prav tako k nezanesljivim elementom, saj je bil Jorge Karlov vzgojitelj in ni nikdar prikrival, da si ga želi na prestolu.
Toda razen narodnih zaranistov so vse opozicijonalne stranke in skupine brez moči, a tudi prvi se po svojih bojnih sredstvih z Bratianom ne morejo meriti. Mogoče pa je, da opozicija sploh ne misli resno na celoten uspeh, to je na povratek Karla, marveč da obstoja njena poglavitna svrha v tem, da bi vplivala na regentski svet oziroma na dvor, da bi prisilil Bratiana na koalicijsko ali koncentracijsko vlado.
Bratianu pa je trdno odločen z vse-m sredstvi držati obstoječo situacijo, in ker mož v tem pogledu ne pozna sentimentalnosti, se trdi. da ga ne bo lahko vreči. Nepreračunljivi princ Karel ostane sicer stalno neprijetna zadeva Rumunije. ali kljub temu trdijo objektivni poročevalci, da ni neposredne možnosti za prevrat in notranje nemire v državi.
Kralj na lovu
Beograd, 3. nov. p. Kakor smo ie včeraj poročali, je danes dopoldne odpotoval kralj s svojim spremstvom iz Beograda na lov. Z njim so odpotovali princ Pavle, princesa Olga m predsednik vlade g. Vukičevič. Kraj bo ostal na lovu tri dni na državnem posestvu v Bel ju, danes pa so se lovci ustav® v okoBci Rume. G. Vukičevič se je vrnil zvečer zopet v Beograd m je poved«! novinarjem, da 90 imeH na Io-u mnogo sreče.
Veliko izprtje delavcev v Po-renjn
Berlin. 3. novembra (be). Ker je pričete 5000 deVvoev v tekstiferih tvornieah v Po. renju stavkati, so lastniki irprii 63.000 de« Iavcev.
Socialistični župan v Hamburgu
Hamburg, Z nov. (be). Za župana je bil izvoljen socijabst Ross. Prvi podžupan je komunist Gundebch. drugi podžupan na« cijonalist voo Dassel. Stirie socijalisti 90 izvoljeni za tajnike.
Francija na razpotju
Po kongresu socijalističnih radikalov.
Po štirimesednih počitnicah se je začelo jesensko zasedanje francoske poslanske zbornice. 2e na prvi seji je prišla levičarska tendenca, ki je prevladala na nedavnem kongresu najštevilnejše irancoske stranke, »socijali-stičnih radikalov*, do značilnega izraza. Poslanska zbornica je sprejela z večino glasov zahtevo, da se zaprti komunistični poslanci nemudoma izpuste na prosto. Za predlog so kompaktno glasovali komunisti in socijalisti. Pridružil pa se jim je tudi znaten del radikalov. Krilatica radikalskega kongresa »pas d'ennemis a gauche!* (na levici nimamo sovražnikov) je prišla do praktične veljave.
Ce vztraja poslanska zbornica na tej poti, potem so dnevi vlade nacionalne sprave za rešitev franka šteti. Poinca-reju se bo v takšnem ozračju ministrovanje zagrenilo. Če bodo radikalni poslanci ostali kompaktno zvesti svojemu novemu šefu Datadierju in pluli za njim v objem socialistov, tedaj bo postala ministerijalna koalicija z zmernimi republikanci nevzdržna. Dolgo pač ne pojde. da bi Herriot in njegovi pristaši sedeli v vladi, poslanci njihove stranke pa glasovali proti njej skupaj s socialistično in komunistično opozicijo.
Kongres socialistično - radikalne stranke si je naprti! težko odgovornost na rame. Na letnem zborovanju radikalov cele države je odločno prodrl levičarski kurz. Poslanec Franklin-Bouillon, ki je pogumno in s tehtnimi argumenti dokazoval, da finančna sanacijska akcija še izdaleč ni zaključena, da frank še nikakor ni varen pred novo katastrofo in da je zategadelj nujno potrebno očuvati sedanjo republikansko koncentracijo, ki mora enotno nastopiti tudi pri volitvah, je ostal skoro osamljen. Ce bi b?! še bolj bojevit, bi ga sploh nagnali iz dvorane. Levica je zahtevala celo njegovo izključitev iz stranke.
Za strankinega predsednika je bH izvoljen bivši vojni minister Daladier, ki je izrazit pobornik obnove levičarskega kartela in koalicije s socijalisti. Rto je sicer, da kongres ni. zahteval od Her-riota in drugih radikalskih ministrov, da morajo kar takoj demisijonirati, zato pa je čisto jasno povedal, da smatrajo radikali svoje sedanje sodelovanje v Poincarejevi vladi kot zvezo s kratkoročno odpovedjo in da ne pojdejo pri majskih volitvah skupaj z zmernimi republikanci Pač pa so na glas in odkrito ponudili socijalistom skupen nastop pri volitvah in po dobljeni zmagi levičarsko vlado socijalističnih radikalov in mednarodnih socijalistov.
Prej so taki kongresi, kier so bile tudi sprejete radikalne parole, često bili kaj hitro demantirani od realnosti in ie stranka ostala pri stari svoji grbkosti. To pot pa najbrž ne bo tako, ker so volitve pred durmi. Poslanci so v skrbeh za svoje mandate in jih mislijo naj-sigurneje rešiti v skupnem nastopu združene levice. Radikalno časopisje daje temu razpoloženju jasnega izraza.
»Ere nouvelle« piše n. pr.:
»Radikali so povedali na svojem kongresu: »Na levici nimamo sovražnikov. Imamo le nasprotnike, boljševike!« Zdaj morajo socijalisti odgovoriti; »Mi smo z vasmi!« ali pa; »Mi smo s komunisti U V pošteni politiki — , zakaj ne bi politika postala poštena? — ie treba govoriti naravnost. Na poziv radikalov je odgovoril Paul Boncour (zmeren sociialist (Op. 1».): »Tukaj sem!< Zdaj čvTSto čakamo, kaj poreko njegovi tovariši, združeni socijalisti. Formula: »Ničesar storiti, da se ne komprimitiramo!« je obrabljena. Zato ponavljamo vprašanje: *AIi ste s komunisti ali pa z radikali?«
»Ouotidien« ugotavlja v velikih skrbeh, da bo treba na odgovor čakati do socijajistič-nega kongresa, ki se vrši šele v decembra. Vabi pa že sedaj socialiste, da se odpovedo svoji nerazumljivi mtransigenci in sprejmejo v slučaju zmage (pri volitvah) sodelovanje v vladi. 1 »Radikali so izjavili na svojem kongresa, da so pripravljeni skleniti pakt na temelju programa, ki naj se že sedaj začrta in ki se pozneje lahko razširi. Če socijalisti zavržejo tako pooudbo, si naprtijo težko odgovornostlc
Radikali torej ponujajo socijalistom obnovo kartela. toda ne brezpogojno. Imajo tudi svoje zahteve, oziroma želje. Socijalisti naj bi se odrekli komunistom in nai ne bi več odklanjali vstopa v vlado, kakor po karte-lovi zmagi I. 1924. Radikali želi;* naj bi tudi socijalisti prevzeli svoj del odgovornosti.
Kakšen bo socialističen odgovor, je še težko reči. V njihovi stranki se bore tri struje. Paul-Boncour, Renadel in tovariši so za koalicijo z radikali in za vstop v vlado. Skrajna levica odločno nasprotuje tnini-sterijajizmu in je za volilno zvezo s komunisti. Centrum, ki ga vodi L6on Blom, pa misli v prvi vrsti na ožie strankine koristi. BInm ie pripravljen podati radikalom roko z namenom, da ffiibovo stranko oslabi, raz-kolje in njen levi del utopi v sotijalizimi. Zato ne bo odklanjal radikalske pomoči pri ožjih volitvah, da prodre socijalist. Tudi pomagal bi iim v posameznih slučajih proti zmernim republikancem. Vprašanje pa je, če rou ne bo pri ožii volitvi med radikalom in komunistom rdeči moskovski bratranec ljub ŠL Posebno pa Bluma ne mika ministrovati pod radikaiskim predsednikom. On si želi čisto socijalistično vlado, kvečiem bi sprejel sotrudništvo malega števila radikalskih ministrov pod socialističnim predsednikom vlade.
Ce prodre Blum na decemberskem kongresu in ne menia dotlej svojih nazorov, se položaj ne bo razjasnil. Radikali, vsaj njih večina ho pri volitvah sicer vseeno podpirala so<- ""te, ra kar bo v nekaterih okrož ' jih izvoljenih tudi nekaj radikalov s socija-
listično pomočjo. Kajtel utegne tudi zmagati. Toda na dilema, ki ga postavljajo radikali socijalistom: s Ali z nami ali s komunisti!« ne bo točnega odgovora. Ravno tako se ne bodo socijalisti odzvali vabilu, da stopijo v vlado pod radikaiskim predsednikom.
Radikali bodo zopet dospeli na razpotje in njim samim se bo postavila dilema: Ali podpirajo ministrstvo, ki ga sestavi socijalist, ali pa se ozro zopet nazaj na desno k sedaj perhoresciranim zmernim republikancem Poincarejevega kova.
Zopet odgoditev sejma
Varietva, 3. nov. s. Sejm, ki se je danes popoldne sestal na svoje redno proračun« sko zasedanje, je bil nekoliko minut po otvoritvi z dekretom državnega predsed* nika, ki ga je prečital ministrski predsed* nik, odgoden do 28. t. m., torej do dneve, s katerim poteče zakonodajna doba. Od« goditev so sprejele vse stranke z velikim ogorčenjem.
Kakor izjavljajo v parlamentarnih kro« gih, se je vlada očividno zbala, da ne bi proračunski odbor od nje predlaganega proračuna, ki je močno skrajšan in ni iz« delan v podrobnostih, odklonil kot nepri« meren za razpravo.
Ver lov a, 3. no*', s. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, namerava vlada ukiniti vse dosedaj obstoječe omejitve v deviznem prometu. Tudi dosedanja prepoved izvoza valut bo ukinjena, dočim ostane prepoved izvoza, zlata še nadalje v veljavi.
Pilsudski
Sofijski komentarji o zadnjem štipskem atentatu
Sofija, 3. nov. r. Listi priobčujejo poro« čila beograjske »Pravde* o zadnjem aten« tatu v Stipu. V komentarjih »Dnevnika* in »Makedonije* se pripisuje atentat srb« skim oblastem, ki »a se s tem hotele os* e» titi Vanči Mfiiajlovu, možu Menče Karni« čeve, ki je ubila vojvodo Panico. Listi ne priznavajo obstoja kake frakcije v organi« za«ji makedonstvujuščih, ki bi se hotela z ubojem maščevati za umrle člane fede. ralne frakcije Panice, Ča vi jeva in drugih.
Stalin, Trockij, Zinovjev
Moskva, 3. nov. d. O izključitvi Trocke« ga in Zinovjev a iz osrednjega izvrševalnc« ta odbora se izvejo zanimive podrobnosti. Izključitev se e izvršila po dolgi in zelo viharni debati, na kateri bi bilo Kmalu pri« šlo do pretepa. Stalin e silovito napadal opozicijo, Zinovjev pa njega. Očital mu je strahovite napake, kakor izgubljeno igro s kitajsko revolucijo, prelom z Anglijo, pri« znanje carističnih dolgov itd. Nadalje je cčital Stalinu, da se mu ni posrečilo zmanj. šati brezposelnost, ublažiti draginjo, zbolj« sati položaj in mezde delavstva. Ves efekt njegovega režima je ta, da je stranka raz< oepijena. Večina je hrupno protestirala proti izvajanjem Zmovjeva, ki je moral slednjič zapustiti govorniški oder. Tudi Trockij ni mogel priti do besede v silnem trušču. Zaklical je: Dokler bo Stalin na krmilu, bo stranka hirala. Nato sta s Zi« novjevom zapustila dvorano.
Omejitev smrtne kazni v
Rusiji
Moskva. 3. novembra, d V izvrševanju lje-ningrajskega manifesta je odredila sovjetska vlada v 6 členih kazenskega zakonika nadomestitev smrtne kazni z zaporno kaznijo. Ti členi se tičejo prestopkov zaradi polastitve uradne oblasti, zlorabe uradne oblasti, protipravnih sodb, podkupovanja in defrav-dacije. Ravno zadnji člen je bil podlaga za jako veliko smrtnih obsodb. Vendar sovjefi niso voljni napram defravdacijam v večji meri uporabiti milejše kazni. To kaže ie praksa vrhovnega sodišča, ki je ravnokar petrdii" smrtno obsodbo proti nekemu blagajniku. ki je z nedovoljenimi posojili zasebnim trgovcem oškodoval državno blagajno za 55.000 rubljev. Vrhovno sodišče je razsodilo v tem slučaju, da je podporo privatne trgovine smatrati kot gospodarsko protire-vohicijo in je vsled tega izreklo smrtno sodbo.
Letalska nesreča v Gorici
Gorica, 3. novembra, o. Pri Ločniku se je pripetila danes težka letalska nesreča. Vojaško letalo je s precejšnje višin padk> na tla in se popolnoma razbilo. Oba pilo« ta sta mrtva.
Caillaux o Davesovem načrtu
Berlin, 3. novembra (be). V cBerKner Ta« geblattu« razpravlja CaiHaux o Davesovem načrtu m pravi, da se načrt zaradi vedno bolj naraščajočih finančnih težav ne bo mogel izvesti. Svetovno gospodarsko stanje se more izboljšati le s kompenzacijo voj« nih dolgov. Le na ta način se bo doseglo v svetovnem gospodarstvu ravnotežje.
Novo gorovje
Berlin, 3. novembra (be). Ruski rarisko» valeč Severin Obrušev je odkril vzhodno reke Lene novo gorovje, ki je dolgo 1000 kilometrov m visoko do 3300 metrov.
DamUe » soomenik kralju Petru Osvoboditelju!

Milena Žerjavova v življenju in smrti
m
Portret ge. Milene Žerjavove po pastelu akad. slikarja Bucika.
Ljubljana, 3. novembra
Sredi tihotne hladne jesenske noči je kakor v mehkem snu za vso večnost zaspalo plemenito srce gospe Milene. Mirno vdano v usodo, kakor vse življenje, v dnevih trpljenja in v časih življettske radosti, je gospa Milena za-tisnila svoje oči. In danes leži na mrtvaški postelji. Vsa je pokrita s cvetjem, z opojno dehtečimi astrami, krvavečimi nageljni in nedolžno belimi kri-zantemami, ki bodo, kakbr neštete njihove tovarišice tam gori pri Sv. Križu že jutri zvečer krasile novi sveži grob gospe Milene.
Vse je še, kakor je bilo: v tišino sobe komaj slišno dospeva šum s Kongresnega trga. Tam v kotu molči klavir, slike otrok, podobe iz srečnih dni zrejo tja v visoke svečnike, v katerih svitu se odraža v mrtvaškem bledilu madbnski obraz. Mirne in spokojne so črte in skoraj se ti zdi, da je gospa Milena s smehljajem odšla v večnost. Kakor k molitvi so sklenjene voščeno bele roke, ki so bile tako dobre.
V gručah se ob postelji vrstijo nešteti prijatelji, spoštovalci, znanci in znanke iz vseh ljubljanskih družabnih krogov. Prinašajo šopke in vence, kropijo pokojnico. Solze, blesteče v vsakem očesu: — Prerano, gospa Milena, mnogo prerano! . . .
In vmes prihajajo bojazljivo skozi vrata mali siromašni študentki in se čutijo v svoji bridkosti sorodnike onih dveh deklet in onega fantka, ki jim je
gospa Milena bila mati.
•
0, da, prerano je umrla gospa Milena!
Šele 38 let ji je bilo! Porodila se je v Postojni dne 2. marca 1889 kot hčerka g. Josipa Lavreročiča, bivšega kranjskega deželnega in pozneje dVžavnega poslanca v rimskem parlamentu in njegove soproge Marije, rojene Obreza. Mlada Milena se'je šolala v višji dekliški šoli v Ljubljani. Dne 14. septembra 1909. je stopila z ar. Gregorjem Žerjavom pred oltar v Trnovski cerkvi, kjer je župnik Ivan Vrhovnik sklenil zakonsko vez, M je pokojni gospej Mileni prinesla polno kupo rodbinske sreče, a nič manj zvrhano mero trpljenja.
Sam pričetek strašnega svetovnega klanja in grozotnih avstrijskih perse-kucij ji je iztrgal moža. Odgnali so ga v grajske zapore, mrcvarili so ga vsa leta do 1917 pri vojaštvu m v konfina-
Gospa Milena
Z njeno smrtjo je končala doba, ki je brezdvomno tvorila najlepši del življenja in doživljanja skupine mož. tesno združenih s skupnim idealom in poštenim stremljenjem k njemu.
L. 1909. je postala žena možu, ki je pravkar stopil na barikado, na čelu peščice. Bil je nosilec borbe mlade gene-, racije zoper reakcijo, katera ves čas ni opustila niti zamudila ničesar, kar bi moglo obsovraženega apostola opozicije ubiti moralno ali makar tudi fizično. Vsi naši nacijonalni in kulturni problemi so takrat kulminirali v idejah grupe. Ime njenega voditelja je postalo geslo: Žerjav! Zoper moža so pričeli složno bruhati koncentričen ogenj: klerikalizem, malomeščanska ozkosrč-na zavist, reaktijonarji iz navidez lastnih vrst, legion brezmiselnih, in seveda vse oficialoo cesarsko-kraljevsko. Vsa homogena čma reakcija, kar je je premogla bela Ljubljana. Tej odiozni reakciji sta se pridružila bolezen" in smrt Pred boleznijo je pomagal le beg v Egipt. Smrti ni bilo leka, nežna hčerka Vida je preminula. Zbor sovražnikov je ugotovil svojo zmago in se zadovoljil.
Vse to se je zlilo v prvi mogočen val bolesti. Ti doživljaji sami bi zadostovali za vse življenje, zadostovali bi kot obila snov tragedije, za model mater dolorosa, za tip neznane junakinje, žene, ki molče dvojno tipi vse ono, kar je peklo izbruhalo zoper njenega mo-
rijah, v domačo hišo pa vnašali neprestano trpljenje in poniževanje. S svojimi starši, ki so jih pregnali izpod domače strehe, ter s hčerkama Tanjo in Nadeždo se je gospa Milena preselila v Gradec. Tu je dočakala združitev s svojim možem, kateremu je v Gradcu rodila sinčka Boruta. Dr. Žerjav je kmalu odšel na Dunaj in- pred prevratom v Ženevo, 1. 1919. pa se je rodbina preselila v Ljubljano. V osvobojeni domovini se je pričelo novo srečno življenje
*
V Ljubljani je gospa dr. Žerjavova kmalu posvetila svoj prosti čas javnim zadevam. Predvsem ji je bila pri srcu učeča se mladina. Delovala je kot od-barnica v dijaški kuhinji »Domovina«, v akademski menzi v kolegiju, pri Centralnem akademskem podpornem društvu pri dijaškem podpornem društvu »Radogoju«.
Svojo pomoč je nudila tudi klubu naprednega učiteljskega naraščaja, dalje Jugoslov. srednješolskemu udruženju »Preporodu«, JNAD »Jadiranu« itd.
Tiho je bilo njeno delovanje, a tem bolj uspešno. Žrtvovala je mnogo iz lastnega, a ni se strašila ne potov ne truda, ko je bilo treba trkati na vrata imovitejših slojev, da je mogla lajšati bedo in glad siromašnega dijaštva.
Dijaška kuhinja »Domovina« je izgubila v njej svojo dobro in skrbno ma-mioo. Neizčrpna je bila ljubezen blago-pokojne do učeče se mladine. Njeno delovanje , njena skrb in zanimanje je mnogokrat potrdilo resničnost izreka: »Dajati je slajše ko jemati«.
Ko je leto za letom prirejala Miklavževe in božične večere ter slavne od-hodnice ob zaključku šolskega leta, so ji od' veselja žarele njene blage oči. Bila je vsa srečna, ko je gledala zadovoljne dijake. Ganljiva je bila njena skrb, ki jo je kazala za siromašne dijake še v zadnjem času njene težke bolezni.
Kdo bi naštel vse njene intervencije, vse njeno ogromno podrobno delo, ki
\
ža. Mož javnosti mora biti iz posebne snovi. Razpolagati mora z živčevjem in voljo, z akumulatorjem in generatorjem, s centralo, ki se ne sme izčrpati nikdar. Kakšna mora biti politikova žena? Ali lahka neobčutna lutka, kakor jih nekatere razgalja zgodovina, — ali pa »neznana junakinja«, močnejša od moža, dvojno močnejša, da sama prenaša vse udarce in da daje še možu doma zavetje, mu vliva novega poguma. Takšna je bila gospa Milena že v tej prvi dobi.
Potem je prišla srečna in plodna doba goriška. Vrnilo se je zdravje, vr-.nila moč, in pričela je akcija, ki je zapisana v analih slovenske kulturne zgodovine. Prav ocenili jo bodo šele, ko nas več ne bo. Kar so pričeli prvo »Jutro« in »Dan« ter »Omladina«, to so nadaljevali »Veda«, »Zapiski« in potem še mlajši, ki so prihajali tik za nami. Bila je doba, ko se je od vseh strani javljalo oblikujoče se Jugoslovenstvo, kot revolucionarno mišljenje prihajajoče generacije. Bilo je prvo bliske tanje pred prihajajočo nevihto. Zopet je bil »Groga« naš prvak, in Milena družabno žarišče. Imeli smo volitve v deželni zbor goriški in tolkli klerikalce, v polemikah in razpravah smo rastli ,v mestu smo tolkli Lahe, v našo ljudsko univerzo so prihajali Oton Zupančič in Boris Zarnik in zagrebški profesorji. Pod goriškim solncem in goriškimi kostanji smo v doživljanju, kakršno po vojni pri nas menda ni več mogoče, vidno pridobivali terena kot
ga je izvršila v prid siromašnim študentom! Mnogim srednješolcem in akademikom je z ljubečim srcem preskrbela hrano, obleko, stanovanje in denarne podpore.
Bridka je izguba, ki jo utrpijo ta društva, in to tem bolj. ker je znala z njej lastno prirojeno ljubeznivostjo in velikim taktom pritegniti mnogo sodelavk. Vsikdar je njeno spretno vodstvo že v naprej zagotovilo uspeh.
Z visoko inteligenco in polnim razumevanjem je pokojna gospa Žerjavova spremljala vsak socijalni, politični in kulturni pokret. Zasedala je odlična mesta v predsedstvih in odborih najrazličnejših društev. Bila je podpredsednica oblastnega odbora »Rdečega križa«, sodelovala je pri vseh narodno-obrambnih društvih. Pri »Soči«, . pri »Kolu jugoslovenskih sester«, največ pa pri »Klubu Primork« in pri »Sokolu I.« je bilo njeno marljivo sodelovanje visoko cenjeno. Z mirno, prirojeno do-stojanstvenostjo, ki je bila v harmoničnem skladu z njeno krasno pojavo, obenem pa s prirodno, zares demokratično ljubeznivostjo je gospa Žerjavova znala v vsaki družbi osvojiti srca in v vseh ljubljanskih slojih pridobiti spoštovanje in simpatije.
Bolehala je gospa Milena od lani. Vsa obupna borba, da se reši dragoceno življenje, je bila zaman. Smrt je premagala vse. Tiho kakor sveča je v pokojni jesenski noči dogorelo svetlo, idealno življenje gospe Milene Žerjavove.
Milena Žerjavova in neodre-šena zemlja.
Rojena sama v kraju, ki j« danes izven mej n£?s države, je pokojnica poznala vso bol naše neodrešene domovine. Ko je s svojim možem bivala v Trstu in potem v Gorici, vzljubila je z vso silo lepoto na* šega morja, ljubkost goriške pokrajine in iskrenost tamošnjega nam**. ' to je bil Rapallo zanjo udarec, ki r iutila ravs
nova avantgarda: Zoper Avstrijo, zoper policijo, zoper Lahe, zoper lastno reakcijo, zoper nazadnjaštvo, za demokracijo, za osvobojenje izpod jarma političnega in duhovnega, za Jugoslavijo.
Kakšen je bil hura in halo, ko smo nekloč po debatnem večeru in društveni seji sedeli pod kostanji Parkho-tela, pa nam Groga zadovoljno, na videz malomarno sporoči, da je štorklja doma oddala dve k'repki punčki . . .
Klavir, šah, skupni izprehodi v Brda, — spomini srečnih dni, ko je vladala harmonija vsega. Zdravje, forma življenja, soglas v družbi in idejah, razmah teh idej in njih vidni uspeh po-vsodi. Francoski nacijonalizem, nemški socijalizem, srbski Piemont, Sokolstvo, ideja kulturnega ujedinjenja, vidni upad klerikalizma, — življenje je bilo veselje. Okrog nas Brda, zavedna Goriška, in ono solnce, —
vse to je zatonilo. Politični ideal je dosežen brez zadostne duševne in tehnične priprave, Goriška je pod jarmom, mesto solnca megla. Kolikokrat smo se pozneje spominjali z gospo Mileno te srečne dobe, med vojno in pozneje,, zadnjič letos v Kranjski gori, ko so jo oblile solze: »Še mi povetje, o, takrat, takrat . .
Srečna doba ie trajala iedva okrog tri leta, vštevši leto Trsta. Nato je nastopila heroična. Takoj o'1 izbruhu vojne je koščena roka posegla po srcu tr-pinke. Groga v zapor. Gesuiti. zrpot, kakor v romanu, mrzla mokra kamnita
no tako globoko kot njene primorske p ris jat?ljice.
' Kakor j; bila pokojnica žena, ki je bila v rodbinskem krogu samo. čustvo in ljtis bežen, tako je bila odločna v delu za vzj višene- cilje domovine. «Jugoslovenska Ma* tica» in «Soča» sta vedno mogli računati na njeno* aktivno pomoč in sodelovanje. «KIub Primork« pa, v katerem je bila das Ije časa tudi podpredsednica, je imel v njej- marljivo delavko, ki se ni nikdar že« nirala prevzeti najbolj neprijetne posle sa* mo da se je zbral kak krajcar za podpore potrebnih.
Živo mi je v spominu, ko smo pred leti, ko je bila Milena še kakor sočnato jabolk ko, lezli na Golico. V zlati zarji je padalo solnce za Porezen. Omamljeni krasote barv smo -zrli molče proti deželi naših žes lja, ko dvigne ona roko proti zapadu: «Še to bi rada učakala ...»
Takrat smo verjeli, da bo učakala. Še eno neizpolnjeno željo je nesla v grob, ob katerem plakajo danes bratje in sestre to« stran in onstran meje.	<f-
Beograisko časopisje o pokorni gospe Žerjavovi
Beograd, 3. novembra p. Večerni beograjski listi prinašajo obširna poročila o smrti 'pokojne gospe Milene Žerjavove. Današnja »Reč« prinaša v uvodniku nekrolog, v katerem pravi, da je s smrtjo gospe Žerjavove odšla iz slovenskega javnega življenja ena izmed. najmarkan-tnejših delavnic na polju ženske delavnosti. Verna družica in prijateljica voditelja slovenske sam. dem. stranke dr. Žerjava, izredno dobra mati, se je pokojnica živahno udejstvovala v javnem življenju Slovenije, posebno pa Je bila vidina po svojem dobrodelnem delu v akademskih društvih, po vseh nacijonalnih udruženjih, med srednješolsko mladino in Sokolstvom. Neobičajno iskrenega značaja, ljubezniva in prijazna v občevanju je imela mnogo prijateljev in znancev tudi v Beogradu, kjer je bivala lani dalj časa pri svojem težko bolnem soprogu, ki je moral vsled poslov živeti v Beogradu. Pokojna zapušča tri otroke, in, sicer dve deklici in enega dečka. Poslanski kluib SDS ie poslal v Ljubljano venec, da se položi na mrtvaški oder pokojnice.
»Večerne Novosti« prinašajo z vestjo o smrti gospe Žerjavove med drugim, da je bffla pokojnica splošno znana kot javna delavka na kulturnem polju Ljubljane in vse Slovenije. Njeno delo ie bilo posebno posvečeno mladinskim društvom, kakor tudi v veliki meri Sokolstvu. Njena smrt pomeni nenadomestljivo izgubo za Ljubljano in Slovenijo.
Članom in članicam organizacij SDS.
Pozivamo gs člane in članice organizacij SDS, da se udeležijo pogreba gc. Milene Žerjavove, ki se bo vršil danes ob 15. iz Vegove ulice st. 2. Zbirališče je ob ,14.30 pred desnim vogalom Univerze na Kongresnem trgu Sreska organizacija SDS za mesto. Ljubljana.
Sokol I. vabi vse brate in sestre, da v slavnostnem kroju spremljajo umrlo sestro namestnico staroste Mileno Žerjavo-vo na njeni zadnji poti. Kdor nima kroja, naj nosi sokolski znak in se uvrsti. Zbiramo se med Pol3. do tri četrt na 3. na Kongresnem trgu pred kazinskim vrtom; spredaj v višini Kazine društvena godba, nato društveni prapor, člani v kroju, člani in članice z znakom.
Vsem pevcem! Pozivamo tovariše pevce, da se polnoštevilno udeleže pogreba blagopokojne gospe Milene dr. Žerjavove danes ob 15 popoldne. Zbor pevcev ob pol 15. pred hišo žalosti, Vegova ulica 2.
Pevci »Ljubljanskega Zvona«! Udeležite se daner popoldne ob tri četrt na 3. pogreba naše dobrotnice g. dr. Milene Žerjavove iz Vegove ulice št. 2. Odbor.
Kolo Jugoslovenskih sester v Ljubljani poziva svoje odbornice in članice, da se udeleže pogreba g. Milene Žerjavove, naše bivše podpredsednice.
Splošno žensko društvo poziva svoje članice, da se polnoštevilno udeleže pogreba svoje zaslužne bivše odbornice, ge. Milene Žerjavove.
' Odbor ženskega odseka šentjakobskega naprednega društva poziva svoje članice, da se polnoštevilno udeleže pogreba
tla, ena čemerna lina visoko zgoraj, zadelana z zelenjem, kruh in voda. Potem na grad Domberg, potem Ljubljana. Potem razne ječe, vse do ponovnega obolenja, — ni čuda! Potem vojaščina. Vmes govorice, da ga bodo ustrelili, — niti od uresničenja te govorice nj bilo daleč! Ta čas je bilo malo ljudi, ki so se ustavili na ulici z Mileno, ogibali so se je, in ko sva se nekoč srečala in radostno pozdravila v Frana Jožefovi (danes Aleksandrovi) ulici, me je po prvem pozdravu najprej vprašala s ponosom: »Pa — Vas ni strah z menoj?« Ko se je prepričala, da se nisem izpremenil, mi je stisnila roko in mi potem odkrila svoje jade. ( Dve uri je trajal ta razgovor, — o možu, čigar usoda se je baš odločala pri vojaškem sodišču, v šentpeterski kasarni, — junaška žena si je olajšala prepolno srce, pa ni imela ene solze, enkrat jej ni lice zadrgetalo, pač pa se jej je večkrat skrčila Pest in lepe njene oči niso sijale udanošti. marveč gneva in zaupanja vase, v moža, v našo sveto stvar, v bodočnost. Od takrat
sem jo spoštoval kot svetnico. — *
Na vseli težkih, mukepolnih potili Gregorja — v Gorici in v Ljubljani na Gradu in v zaporu, ob drugi aretaciji v .Trstu, ki so ji sledili na.ionasnejši dnevi — je sta'a Milena neustrašeno in požrtvovalno svojemu možu ob strani. Pogumno ie stopala pred avstrijske mogotce, branila hrabro in dostojanstveno svojega moža ter mu poskušala olaj-
umrle odsekove članice, gospe Milene dr. Žerjavove, soproge ministra n. r. ia predsednika slovenske SDS. Zbirališče cb pol 15. Pod traača
»Soča. poziva vse svoje člane, da se v obilnem številu udeleže pogreba naše rojakinje gospe Milene dr. Žerjavove, ki se vrši danes ob 15. popoldne.
Klub Primork vabi vse svoie članice, da se korpora+ivno udeleže pogreba ge. Milene dr. Žerjavove, ki se bo vršil danes ob 15. Odbor.
JNAD »Jadran« poziva članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba ge. Milene dr. Žerjavove. Zbirališče pred Univerzo ob tričetrt na 15.
Preporodaši! Preporodašice! Danes ob 15. vsi k pogrebu ge Milene dr. Žerjavove! Zbirališče ob 14.30 v areni Narodnega doma.
Poziv vsem bratom in sestram. Umrla je naša požrtvovalna članica sestra Milena Žerjavova. Pogreb se bo vršil danes ob 15. Sprejmite jo vsi sigurno na njeni zadnji poti. Obleka civilna z znakom. Orjuna Ljubljana
ASK Primorie. Pozivam vse članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba naše častne predsednice ge. Milene Žerjavove, ki se bo vršil danes ob 15. Zbirališče pred Univerzo. Tajnik.
Tajništvo Zveze demokratske mladine poziva člane osrednjega izvršilnega odbora in nadzorstva Zveze jugoslovenske demokratske mladine, da se pogreba preminule ge. Milene Žerjavove polnoštevilno udeleže! Zbirališče ob 14.30 pred univerzo.
»Edinost«, izobraževalno društvo napredne mladine poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba preminule gospe Milene Žerjavove. Zbirališče cb 14.30 pred univerzo. Tajništvo.
Mi onstran Me
p— V Bover je poslal goriški prefekt 500 lir v vzipodudo drugo rodnim cdopolavori-s'om», da začno izvrševati fašistični program, Dredvsem ca športnem polju.
p— Prispevki za aeroplane, ki jih morajo dežele <rdarovatb kr. aeronavtiki, dohajajo zelo počasi kljub strašnemu fašističnemu pritisku. Ukazano je, da morajo biti zbrane svute po 230.000 lir za vsak aeroplan do dne va proslave fašističnega pohoda v Rim, ali ker se to ni zgodilo, je podaljšano prispevanje do konca leta.
p— Tržaški kapitelj ima končno italijan skega dekana! Imenovan je na to mesto ua predlog tržaškega škofa mons. Buttignoni, znan zagrizen Italijan, Fašistično glasilo be-'eži to z velikim veseljem in dostavlja, da je konec vsake karijere za slovenske duhovnike v tižaško - koprski škofiji.
p_ Nagla sodba. Poročali smo na kratko, da ni hotel govoriti slovensko s svojima dvema znancema neki slovenski fašist v Gorici, ki se piše Giovanni Crusig (in ne Kavčič, kakor je bilo pomotoma navedeno). Tovariša sta bila aretirana, ker se je razvilo prerekanje s Krušičem in takoj drugi dan postav-ljeua prea sodnike. Martineič in Denardo nista storila Krušiču nič hudega, le malo sta ga ozmerjala ali zato bosta sedela v zaporu vsak tri mesece i
p— Glavni tajnik fašističnih sindikatov na Goriškem Nino Chiarelli je zapustil svoje mesto in je premeščen nekam v lta= H jo. Njegov posel je prevzel profesor An' tonio Di Castri. Chiavelli je dobro znan delavcem v deželi, ker jim je po vseh tvornicah znižal plače. Tako tudi idrijskim rudarjem. Svojo nalogo jc izvršil in sedaj je izginil iz dežele. Novi tajnik ima naj» brže nove naklepe v škodo delavstva.
p-- Goriški mestni tajnik Bcviglia je odšel na enako službeno mesto v Benetke. Zameril se je goriškim Italijanom, ker je na stavlja' na važnejše mestne službe^ same regnikole. Tega je bilo končno preveč, nara-stel je odpor proti tijemu in Beviglia =e ie umaknil v Benetke Goriški Italijani si včasih med seboj na varnem bridko potožijo, in ravnao. ž njimi legnikoli še slabše kakor z drugcrcdci
p— Da je preveč trgovin zlasti po me* stih, ugotavljajo na zborovanjih, katerim je namen, pobijati draginjo. Cene blags v drobni razprodaji so previsoke. Kom* petentni krogi naglašajo, da izvira to edino le iz prevelikega števila trgovin in po« sredovalcev med proizvajalci in konsu= menti. Oblasti so dobile nova navodila z opozorilom na ukaz od 16. nov. 1926., da se mora omejiti število trgovin. Odslej se ne bodo izdajala nova dovoljenja za otvo» ritve trgovin, razven v slučaju resnične potrebe. Fašisti izrabijo' to priliko proti slovenskim trgovcem v polni meri.
sati težko usodo. Ko je ležal Gregor 1. 1915. težko bolan v vojaškem zaporu in v preiskavi zaradi veleizdaje, jc Milena v obupni borbi tvegala vse, da odvrne od njega krutosti avstrijskih bi-ričev, ki bi gotovo privedle njegovo že itak skrajno omajeno zdravje do katastrofe.
*
Možu je sledila v konfinacijo v Gmunden. potem v Gradec. Tu so v njenem stanovanju pričeli sestanki, ko je na novo pričela akcija, da se moralno zavojuje Ljubljana, da se pripravi publicistični teren za obnovljeno politično delo. Navezali so se stiki z Ljubljano in Trstom, s člani naše generacije po vojnih formacijah, z Dunajem, s poslanci in — z mafijo.. Daleč je že doba defetističnili interpelacij, glasovanj in intrig na Dunaju, ter dopisovanja v inozemstvo in mafiotskega delovanja in še neznano. Edino" žensko bitje, ki je bilo o vsem informirano in ki je bila trajna sotrudnica, zvesta, požrtvovalna in energična, je bila gospa Milena, — izvzemši prvo dobo. ko se je morala posvetiti negi sinčka Boruta, novodošlega.
Kako je gospa Milena pozdravila Narodno Viječe. 29. oktobra in prvi december — tega ne znam opisati. Srca so nam bila vsem prepolna — in v takšnem vrtincu doživljajev ne najdeš včasi ptave distance do njih, niti izraza za svoj novi duševni lik.
Sledili so ustavni boji, serija volitev in drugih dogodkov. Gospa Milena ni
Ustanovni občni zbor društva za pospeševanje ciljev Lige narodov
Pomembno predavanje g. Djure Popoviča.
V posvetovalnici mestnega magistrata se je snoči vršil ustanovni občni zbor Društva za pospeševanje ciljev Lige narodov, ki mu je prisostvoval pojeg odličnih predstavnikov našega javnega življenja tudi poseben delegat Lige v Ženevi, član sekretarijata g. Diuro Popovič. Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora, prorektor ljubljanske ufiiveTze g. ur. Pitamic, ki je uvodoma pozdravil vse udeležnike zbora, v prvi vrsti gosta g. Popoviča, ki je prišel na zborovanje direktno iz Ženeve. Naslovil je lep pozdrav tudi na šeia sekretarijata Lige g. Drummonda in se mu po predstavniku zahvalil- za njegovo naklonjenost in pobudo. Dr. Pitamic je nato v kratkih potezah orisal naloge novoustanovljenega društva ter slič-rtih - društev v naši in drugih državah, ki naj dovedejo mir med narode. V ideji in poslanstvu Lige pa ie zapopadeno tudi posebno \za nas važno manjšinsko vprašanje, ki se tias neposredno tiče, tako da je že s tega vidika delo Lige praktičnega pomena ...
Prof. dr. P. Breznik je nato prečital od oblasti že odobrena pravila društva, ki so bik dd navzočih soglasno sprejeta. Istotako ie bil z vzklikom soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik <}r. Pitamic, podpredsednika dr. Pretnar in drr Brejc; tajnik prof. dr. Breznik, blagajnik dr. Jerič, odborniki: dr. Vodopivec. urtiv, pro i. dr. Lukman, univ. prof. dr. Ehrlich, dr. Natlačen, dr.' Dinko Pue in dr. Ravnihar.
Sklenjeno je bilo takoj, da odbor naveže Ožje stike z že obstoječima društvoma v Beogradu in Zagrebu. Sčasoma se v Beogradu osnuje višji svet v katerem se bo odločalo o vprašanjih skupne akcije v naši državi kakor v Ženevi. V ljubljanskem društvu se bodo formirale tudi posamezne sekcije- ki se bodo posvetile raznim konkretno zastavljenim nalogam.
Zborovalcem je nato podal kratko jedrnato poročilo o rezultatih dela Lige narodov g. Djtira P o p o v i č. -Omenil je uvodoma, da je to prvič, da pošl»e sekTetarijat Lige na slično zborovanje v naši državi svojega uradnika. V drugih narodih obstoje slična društva v velikem številu, samo med Angleži iih ie nad 390. ki tvorijo Zvezo, (predsednik ie lord Cecile). Znano nam mora biti da se Ligina moč opira ponajveč na javno mnenje, ki ga ravno ustvarjajo taka društva Omenja daljs, da gredo zahteve- do. Lige včasih predaleč, ker njeno delovanje ovirajo razne pogodbe, ki so jih sklenile posamezne države, še predrto ie bila ustanovljena Liga.
Delo Lige narodov zavirajo tudi razna druga vprašanja, tako n. pr. sedanje načelo soglasnosti, ki pa ga bo bržkone v kratkem nadomestilo načelo večine glasov pri reše-vartiu raznih mednarodnih problemov. Pov-daril je dalje, da je Društvo narodov še mlada institucija, ki pa je pokazala že-, dobre uspehe, ter ie sigurna da bcf v celoti uspevalo in si učvrstilo potrebni ugled. Že doslej se je odlično Izkazalo V nekaterih' perečih političnih vprašanjih tako', pri., raznih groze-
čih oboroženih spopadih. Še večje je bilo delo v reševanju raznih socijalnih vprašanj, financijske delavnosti itd.
Končno se je g. Popovič dotaknil tadi manjšinskega vprašanja. Na prvi pogled morda izgleda, kakor bi Liga ne imela nikdar jx>sla s temi vprašanji. Vendar z izjemno mero, upoštevaje mednarodne pogodbe pred letom 1919., obravnava tudi take primere. Pok) ž a.i naše države v Društvu na-rodčv je 'doslej izredno ugoden. M koncu je g.: Popovič še enkrat, pozdravil zborovalce, želeč drSštvu v bodočnosti najlepše uspehe. ' Lepo uspelo zborovanje ie zaključil predsednik dr. Pitamic, s tem, da je pozval že vpisane člane k-intenzivnemu delu v okviru društvenega programa ter k agilnemu pridobivanju novega članstva.
Jesen v pravljični pokrajini ob izviru Save
Ob korenskem jezer«, sred oktobra.
Dejal bi, da se je stvarnik na svojem potovanju po slovenski deželi ustavil za tri trenutke na ozkem Jalovčevem vrhu. S palico je udaril ob trdo skalo pod Zadnjo Ponco; privrela je iz gorskega srca modro zelena voda in pljusknila v globoki prepad, pa je zabrzela med bornim prodom proti daljni rateški dolini. Toda skro-ptrloznemu bogu ni bila zadosti čista za romantični tek skozi božjo zemljo in jo je pogre-znil že doli med peskom v nevidno globočino. Globoko doli v dolini šele brizga iz zemlje, iz črnega, nemarnega močvirja kipi na dan in hrope v zelenkastih, zamazanih tolmunih, da bi se izčistila in se pokazala zagorskemu svetu lepa kakor kristal. A močvirje je uporno, neprestano se oblikuje iz novih, nepoznanih snovi in oklepa hčerko bele Ponce- kakor pohoten orjak nedolžno čisto kraliično. Sava se upira z obupnimi vrtinci, z ozkimi vijugam! in beži mimo Podkorena, mimo Bo-rovške vasi in se šele .pri Logu vrže vsa zasopl.iena in obupana močnejši sestri Pi-šenci. In s Pišenco šele se spustila v divji tek po svobodnem, gladkem produ; žuborita in prepevata in hitita do božiem svetu proti solncu, vzhajajočemu daleč, daic-č nekje izza svobodnega, večno šumečega morja.
Boj med čisto gorsko vodo in nevšečnim, mikrobov polnim močvirjem je čuden in zanimiv. Človeku se zdi, da se resnično borita za nemirnim šelestečim trsiem st-ast-na nasprotnika, ki se hočeta ugonobiti. Iz neznane globine prihajajo čudni, zategli glasovi, ki so posebno ponači različni in so podobni pridušenemu kriku človeka, ki se potaplja; Tiha mesečina se razliva z VI-trančevega vrha, pošastno s2 zazibiie visoko trsie, v zelencu zagrgra in zapljus-ne, sam bog ve odkod šine črna, ned-iločna senca in že misliš, da se zda hi prikaže iz pljuskajoče vode siv, blazen ob -*:? nesrečnega utopljenca. A že ie spet za trenutek vse tiho: samo tam na nasprotnem bregu zaveka ob črnem gozdnem porobht žalostna srna in zalaja za tabvv goščavi lisjak, ki se piazi proti Podlo.enu.
V jesenskih večerih, v mrtvih nočeh pa ne čutiš toliko strahote in bojazni. Oblaki se prelivajo nevzdržema po ozkem nebu,
Popolnoma novo!
LOVCI
KA
NEVESTE
PODOL BSVlf V
Prvič v Ljubljani!
in Patachon
najnovejši in najbolj uspeli pu« stolov ni veseloigri
(ali kot zeta)
'ATACflOM
Elitni kino Matica,
Pat se zaljubi v kuharico, Patahon v so« barico. a usoda jima je namenila bogate neveste. — Pat kot šofer, Patachon kot sprevodnik. — Krasni naravni posnetki Dunaja in St. Moritza. — Tekme na san« kah in skijih. — V ostalem zbrana film« ska elita kakor: Vilhelm Diegelmann, Eugen Neufeld, Vera Woronina itd. — Opozarjamo na prekrasne slike v naših izložbah.
Predstave danes: ob 4., pol 6., pol 8., 9.
Telefon 2124.
samo za tri trenutke r-e prisineje mesec in zableste srebrno široke, zasnežene stene divje Ponce. Daleč po tesni zagorski dolinici do Podkorena in še preko sanja mir, a nad jezercem in po jezeru vrši živahno življenje. Pljuskanje zelencev ni več obupno borenje utopljenca z zahrbtno vodo, ampak veselo in poskočno rajanje neznanih bitij, ki so priromala na jezerce naravnost iz pravljice in pripovedk. Prešumljivi kriki, polni objestnosti in srčnega zadovoljstva, se razletajo od brega do brega, odgovarja jim priglušeno gaganje in čebljanje; bičje šumi in se maje kakor ob najsil-nejšem viharju; po zTaku švigajo dolge sence in se zaganjajo z glasnim čofota-njem med bičje. Race, ponirki, gosi. prihajajoči kdo ve iz katerih dežel, so našli na jezeru varno prenočišče in so pregnali vse fantastične strahove, ki jih je človeška domišljija pričarala na samotni kraj Savine inkar-nacije.
Ko se v jutru prično ob gorskih pobočjih megle trgati in se izza njih svetlikajo bele stene Ponce, pa ni nikjer več sledu živahnega nočnega življenja. Sam bog ve kam in kdaj je izginila divja perjad in kje se je poskrila v varni goščavi. Le tu pa tam še brblja ob trsju samotna raca ali plah po-njrek, ki jadrno vesla preko srepega zelenca. Boj med gorsko vodo in umazanim močvirjem pa se prične na novo; grgranje tolmunov in bojazljivo šuštenje suhega bičja postaja vedno bolj melanholično in je sredi mrtvega, zapuščenega jesenskega dne naravnost odvratno in duha moreče. In človek stoji tam ob bregu in posluša te čudne glasove, kakršnih še ni bil slišal nikjer. Tesno mu je v srcu.; zdi se mu, da se je vsa narava v najtežji žalosti sklonila semkaj, da izdahne sredi jesenskega dne vso rnorečo bolest. Zelenci sekundirajo tej žalosti s pretrganim brbljanjem, mrzel veter žubori mimo, trs.ie zdihuje krog in krog in daleč naokoli ni božjega žarka nikjer. Tiho, klavrno gleda-semkaj korenska cerkvica, črni lesovi na pobočju nevidnega Vitranca postajajo vedno boli črni in odsevajo grozo po nemirnih tolmunih.
In ni čudno, da je o tem jezeru spletenih med liudstvom toliko pripovedk. A resnično — vesele ni nikier med njimi; vesele, da bi se človek postnejal in bi mu postalo loplo v srcu. Strahovi strašijo tod ponoči; vsak očanec v Ratečah iti Podkorenom ti ve povedati zanimivo reč, ki se mu je dogodila ob pozni uri na cesti kraj jezerca. Vozniki vozijo kaj neradi tod mimo, ker se prav nič ne zanesejo na konje. Če ne drže trdo za vajeti, jim konji krenejo, kdo ve zakaj, s ceste in zavozijo naravnost v zelenec V starih časih se. je menda dogodilo tod rmo-go ubojstev in razbojstev, ki pa <> njih kronika ne ve ničesar in so se obraniia med ljudstvom le od ust do ust.
Tu ima začetek tudi zakletim pesein o kači - kačonu, ki so jo poznali še =tari ljudje. Tragedija nesrečne Mene s Strmca, črnolasega dekleta s Smernic.ifm te'esom, ki so jo babjeverni Korene; menda ired štiristo leti postavili na grmado, da jo sežgo kot zlobno čarovnico, ki :i,m pričarala točo na žitne niive. Slekli so Meno do golega, kraj jezera: so zažgali pod njo grmado, da bi z njo vred sežgali samega vraga. A mlad fant iz Rateč le videl belo, šmarnično telo Menitto, >-rce mu je podivjalo, s sekiro ie planil nad Korence, pet jih je ubil, Meno ie pograbil, planil z nio v jezero in ga preplaval. Pobegnil je z Meno v Planico in tam ju je za kazen pravični bog iz-premenil v kačo-kačana, ki se še dandanes plazita v Planici po vlažnem skalovju.
Šmarnično telo, pogumni Ra:ečan, za-kletna pesem o kači - kačonu ... KakoT čuden kontrast zveni v".s to kraj nevšsč-nega in srepega zelenca, ki grgra in se po-grezuje v lastnem boju za svoj obstanek. Šmarnično telo ie užival rateški fant, ki je nekje med Bovčani živel solnčno življenje do smrti in se je v najlepših urah spominjal jezera, kjer ie utrgal svojo živo šmar-nico. Črna kačakačon pa se solnčita v Planici in ni jima do šmarnic in mrzlih zelencev, ki ne poznajo miru in pokoja. Samota korenskega jezera je samo za nas, ki ljubimo šmarnično dušo in šmarnično tele, a ljubimo brez upa, ljubimo večao, a ne dosežemo nikoli tega, kar je dosegel rateški fant v enem trenutku s sekiro v roki. Zasanjana, v čuden strah pogreznjena, a vendar v pestro krasoto zavita pokrajina še ni našla svojega mojstra.
Josip Vandot.
Mariborskemu trgovstvu na znanje!
Velecenjeno uredništvo!
«Slovencc» je objavil v svoji številki z dne 23. oktobra t. 1. kot volilni manever notico, da je Trgovski gremij v Mariboru baje izplačal tajništvu SDS za sodelovanje pri lanskih volitvah 27.000 dinarjev in zahteva o tem pojasnila. Še isti dan je gre* mij ugodil tej zahtevi in poslal <sSk>vencu» sledeče pojasnilo: «Z ozirom na »Javno vprašanje« v današnji številki Vašega lista pojasnjuje podpisani gremi.t, da ni dial tajništvu SDS za sodelovanje pri prejšnjih volitvah v zbornico za TOI iz svojih sredi stev nikakega prispevka ali nagrade, -o če« mur se vsak gremijafoii član lahko prepriča iz blagajniških knjig in računov v tajni* štvu gremija.' Gremij se strogo drži proračunskih postavk, ki so odobrene na vsako* letnem občnem zboru m ne daje nikomur kakih prispevkom ali daril.«
Ker »Slovenec« tega uradnega pojasnila k njego 'i kleveti do danes ni priobčil, se daje isto tem potom vsemu trgovstvu na znanje, mariborsko trgovstvo se pa poziva, da se samo prepriča iz naših blagajniških knjij;, koliko so vredni časopisni napadi na naše stanovske organizacije s strani stran« ke, ki hoče zavoje,ati našo Zbornico in nam komandirati.
Trgovski gremij v Mariboru.
Predsednik: V. Weixl 1. r.
Preiskava o zagonetnem požaru sladkorne tovarne v Starem Sivcu
Pojasnilo Ljubljanske gradbene družba.
Preiskavo o senzacijonalni aieri, ki jo je povzročil podtaknjeni požar v novi sladkorni tovarni v Starem Sivcu, intenzivno vodi preiskovalni sodnik dr. Josip Perko-vič v Somboru. Zasliševanja trajajo cele ure. Ako se dokaže, da ie bil potžar zares podtaknjen, čaka krivce kazen od 10 do 15 let težke ječe
Sladkorno tovarno v Starem Sivcu je gradila renomirana Ljubljanska gradbsna družba, ki nam je včeraj dostavila naslednje zanimivo pojasnilo:
Tovarna je bila projektirana, da predela okrog 1600 vagonov sladkorne pese v eni kampanji in bi iz te količine morala producirati okrog 180 vagonov sladkorja. Toda izkazalo se je, da bi zaradi nekaterih napak v strojih talka količina zlasti v prvi kampanji ne bila dosežena. Po vsem, kar ie komisijsko ugotovljeno, je več kakor gotovo, da se je strojna tovarna hotela rešiti pemala in kritike in da je zatorej bil požar podtaknjen. Tovarna je bila zavarovana za 20 milijonov dinarjev, a gradnja in oprema tovarne je veljala 17 milijonov dinarjev. Škoda znaša blizu 3 milijone dinarjev im bo tovarna popravljena v 10. dneh, nakar bo zopet lahko obratovala. Dokler pa preiskava ne bo končana, ostane tovarna zapečatena.
68 zločinov razbojniške tolpe Prpiča Malega
Velika preiskava se bliža kraju.
Zagreb, 3. novembra.
Preiskava proti Prpiču Malemu in nje* govim tovarišem je v glavnem že zaklju« čena. Preiskovalni sodnik dr. Ljudevit Pu= škaš je odpotoval v Mitrovico v tamošnjo kaznilnico, da zasliši pajdaše za.-nega raz« bojnika Jovana Čaruge, dočim se je ne« davno vrnil iz Lep ogl a ve, kjer je istotako zasliševal Čarugine pajdaše.
Če ne bodo do glavne obravnave zvede« li še za zločine Prpičeve razbojniške tolpe, se bo Prpič Mali zagovarjal s svojimi to« variši samo za — 68 zločinov, počenši od roparski umorov do običajnih tatvin in vlomov.
Za teh 68 zločinov bodo odgovarjali v prvi vrsti naslednji člani Prpičeve družine: Pavle Prpič Mali, Jurij Prpič, Krmpotič, Smojver, Krbanec, Šikič! Krkič, Brdarič, Vukovič in Budak. Poleg te desetorice se bo zagovarjalo tudi 25 njihovih pajdašev, tako da bo sedelo na obtožni klopi skupno 35 oseb.
Kakor smo že poročali, je pričel Prpič Mali simulirati blaznost in je vztrajal v tem deset dni. Toda sedaj, ko je uvide!, da je njegovo početje brez smisla, je si« muKranje opustil. Prpič Mali je popolnoma odgovoren za svoja zločinska dejanja. Medtem pa Mile Vukovič še vedno hlini blaznost, čeprav je pri zdravi pameti.
Splošno se pričakuje, da bo celotna pre«
iskava zaključena koncem tega meseca. Dosedaj je dokazno postopanje izvedeno v 36. primerih in namestnik državnega edvetnika dr. Mavrovič že mazivo prouču« je spise in sestaviti obtožnico. Glavna ob« ravnava se bo najt rž e pričela šele po No« vem letu.
Otvoritev marionetnega gledališča na Taboru
Hvalevredna je skrb sokolskih društev za telesno vzgojo mladine. Toda poleg te potrebuje deca tudi duševnega razvedrila, moralne in srčne kulture. Med najboljša vzgojna sredstva, ki imajo obenem značaj zabave, smemo brezdvomno šteti marijonetna gledališča za mladino. Cehi jih že dolgo upoštevajo in danes je malo sokolskih društev v Češkoslovaški republiki, ki bi bila brez lastnega marijonetnega gledališča; zato je tu tudi ta vrsta literature že na visoki stopnjL
Tudi Sokol I. na Taboru se« je oprijel misli, da ustanovi marijonetao gledališče in poskrbi deci zdrave zabave vzgojne tendence. Lansko leto je Češka Obec v Ljubljani dala na razpolago Sokolu I. svoj marijonetni oder in z lastnimi močmi je priredilo društvo dve predstavi. V poletnem času odsek za marijonetao gledališče ni miroval. Pripravljal je repertoar za letošnjo zimo. Oder, ki je bil prej nameščen v suterenu, je sedaj prestavljen v desno zgornjo dvorano, kjer bo dovolj prostora za veliko število mladih obiskovalcev.
V nedeljo, dne 6. novembra bo prva otvoritvena predstava marijonetnega gledališča z igro: Kralj Lavrin ali Gašperček med roparji.. Vesela in zabavna igra v treh dejanjih je vzorno pripravljena. Pred igro bo govoril Gašperček otvoritveni prolog, ki ga je za to priliko sestavil pesnik Miran Jarc. Sodeluje tudi oskester Sokola L, tako da bo predstava čim svečanejša in vesela.
Začetek bo ob 4. popoldne, vhod v dvorano je pri glavnem vhodu iz Vrhovčeve ulice. Vstopnina ni predpisana, pobirali se bodo le prostovoljni prispevki.
Ves prenovljen in vesel vabi Gašperček vso sokolsko mladino k sebi, da jo zabava, uči in vzgoji.
Pred sodnik?
Vroče je bilo tisti julijski dan letos. Solnce je tako pripekalo, da je hlapec Lazar misli!, da se mora na solncu kar stajati. Počasi je vlekel njegov konjiček voz, ki je škripal in stoka! po prašni cesti. Na vozičku je sedel poleg Lojzeta petletni gospodarjev sinček Benjaminček, ki zelo ljubi konje in bi najraje sam vodil vajeti. Dospeli so do predmestne ljubljanske gostilne in Lojzeta je premagala skušnjava.
iFantek, zdaj boš pa ti držal vajeti, a ne smeš zavpiti ~Hi!j> je poučeval Loize Benja-minčka.
Otrok mu je obljubil in Lojze se je kmalu krepčal v gostilni s šileem slivovke.
Zdaj pa je jela Benjamineka napadati sku-; šnjava in tudi ta je ni mogel premagati. Raji doveden, če bo konj potegnil, je zavpil hib | in voz je že drdral po cesti, s Iz krčme je priletel Lojze in videl malega voznika, ki je na vozu lovil sapo in poskušal jokati, a konj js hitel dalje. Tedaj je pa prišel po cesti delavec Brinjar. videl je konja, skočil k njemu in ga ustavil. Pri tem je pa imel smolo in je padel tako nesrečno, da ga je konj nekoliko brcnil v hr-bet.	-	.. .	■
Priromal je Lojze, a za njim je pnnitel ludi stražnik. --Denar sem šel menjat,® se je zagovarjal hlapec, a nič ne bo pomagalo, zaprt bo. 2 dni.
*
Gorenjski Janez iz okolice Kranja je lani septembra popival v družbi veselih fantov. Pa se je nekaj sporekel s tovarišem Bolte-žarjem in jezen odšel iz gostilne. Ko je kmalu potem prišel po cesti Boltežar, je na križišču naletel na Janeza, ki ga je čakal s sekiro in navalil nanj kot na vola. Ranil ga je s sekiro na glavi in ga težko poškodoval, tako da bo fant za vedno zaznamovan nad sencem z brazgotino.
Janez je pa 'imel srečo. Dokazal je namreč, da se je tako nažlampal vina, da sani ni vedel, kaj jc počel.
Radi pijanosti je obsojen na 1 mesec zapora.
Žrebanje loterije
dtui. «Trgovska akademija* v Ljubljani se je na željo številnih naročnikov srečk, ki '.mudili termin 27. oktobra
prel la nepreklicno na ' < -ember.
Prodaja srečk v trafikah, trgovinah in zad*
nj: rok za plačilo do 1. decembra.
Pri društvu naročene srečke se po^'J-jo na«
. ročiikom samo proti plačilu. Srečk3 10.— Din, dobitkov 885 od 50.— do
100.000,— Din.
izvedela zanje zjutraj iz no vin. marveč ob dogodkih samih. Srce njeno je bilo ■/. nami ob ustanavljanju -Jutra», ob Vidovdanski ustavi, ob vsakem dogodku. kakor ga je prinesel dan. Svojemu možu je postala zaupnik" in tajnik. in več. v najhujši borbi, ko se je zopet odprlo žrelo sovraštva in pričelo sipati in bruhati klevete, je žena možu postala najtrdnejša opora. Ona ie zares podpirala doma tri ogle — najlepše, kar more Slovenec reči o ženi.
Niso to osebni spomini. Le to sem hotel povedati, da ie med nami malo mož. ki imajo ono duševno silo, kakor io je ona dokazala. In malo žen, ki so bile svojemu možu duševno takšna opora, kakor je bila ona. Vse to ie bila, in obenem gospodinja in mati «sans reproche». pravcati ženski Bayard — in vendar prijateljica, ki se spozna v r.esreči. kakor se je v nesreči spoznala niena sila. Ob smrti otrok prijateljice je žalovala, kakor da ie deca umrla niej sami. in ko je prišel zdrav nadomestek. se ie radovala sreče, kakor da jo je doživela sama.
Gospa Milena je bila samo ena, kakor iz kovanega zlata. O njej se res sme reči. da ni nadomestljiva. in ponoviti smem. da je ž njo zaključena doba v življenju vse naše skupine, v kateri je ona bila značilna, krepka in. prepo-trebna pojava. Naš »Neznani Junak®. Niena izguba se ne bo dala »preboleti®
in. le z naporom prenesti. Za njo ostane neizpolmena vrzel. Ne da bi bila stremela za častjo, je dosegla najvišjo čast, ki jo moreš v življenju doseči. Poleg občutkov ljubezni in hvaležnosti rodbine in prijateljev si je stekla resnično spoštovanje.
Ko se bodo nekoč tudi za nami zaprla vrata, skozi katera ni povratka, ne želim nič drugega, ko da bi dosegli isto, kar je dosegla gospa Milena. Hvaležnost in spoštovanje. Mislim, da ie to najlepše, kar morem reči. in vem, ko bom vrgel grudo na to krsto, mi bo, ko da sem jo odtrgal od srca.
Dr. V. K
20 letnica godbenega odseka Sokola I. v Ljubljani
Godibini odsek Sokola I. v Ljublani pri« redi v proslavo svoje 201etnice SOKOLSKl VEČER na Taboru. — Poleg koncertnega programa so na programu razne izvrstne komične točke, ki jih izvajajo priznani ljubljanski komiki. Po vsporedu prosta za* bava s plesom. Karabet«Jazz«ban. — Začc« tek ob 20. uri Obleka poljubna. — Pnre« dntev se vrši pri pogrnjenih mizah. Vstop« nina za osebo 10 Din. — Prijatelji! Pridite polnoštevilno. podprite sokolsko godbo! — Zdravo!
Kulturni pregled
Ljubljanska drama.
Petek, 4. nov.; «Ukročcna trmoglavka« D i* jaška predstava pri znižanih cenah Izv. Začetek ob 15. uri. Sobota, 5. nov.: «Dva bregova«. Premijer« ski abonma.
Ljubljanska opera
Petek, 4.: Zaprto.
Sobota, 5.: « Rigoletto«. Ljudska predstava po znižanih^cenah. Gostuje g. Vičar iz Zagreba. Izv. Nedelja, 6.: «Bajadera». Opereta. Premi« jerski abonma.
Mariborsko gledališče
Petek. 4.: ob 17. «Snegulčica». Otroška
predstava. Premijera. Sobota, 5.: Zaprto.
Nedelja, 6.: ob 15. «Snegulčica». Otroška predsteva.
Nedelja, 6.: ob 20. «Cardaška kneginjav.
Poziv gledališkim abonentom! Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani prosi, da poravnajo p. n. abonenti zapadli obrok svojega abonmaja najkasneje do 14. t. m._
Današnja dijaška predstava v ljubljanski drami. Prva djjaška predstava v letošnji sezoni se vrši danes, v petek, ob 3. popoldne. Uprizori se Shakespeare jeva. komedija cUkročena trmoglavka^ v prevodu Otona Župančiča. Predstava, za katero veljajo izredno znižane cene, je namenjena v prvi vrsti
dijaštvu, pristop pa ima tudi vse ostalo občinstvo. Konec igre po o. popoldne.
Premijera izvirne slovenske drame. V soboto, dne 5. t. m. bo v ljubljanski drami premijera izvirne slovenske drame «Dva bregova* pisatelja Antona Leskovca. Drama je zajeta iz beraškega življenja. Glavne uloge so v rokah gg. Levarja, Rogoza, Gregorina, ge. Danilove, Medvedove in drugih. Dovtip-r.ega policaja igra gosp. Cesar. Zaposlen je skoro ves dramski ansambel. Scenerija je narejena po načrtih prof. Va v potica, režira dramski ravnatelj gosp. Pavel Golia.
«Sneguleica> na mariborskem odru. V petek, dne 4. novembra ob 5. popoldne se uprizori priljubljena otroška igra Snegulčica in škratje®. S tem se otvori letošnja otroška gledališka sezona. Gledališče je storilo vse, da napravi s to lepo otroško igro naši deci kar največje veselje.
Koncert komornepa kvarteta «Zika». ki je bil napovedan za danes, petek zvečer, je preložen in se vrši deiinitivno v četrtek. dne 17. t. ni. »b 8. zvečer v Unionski dvorani. Že kupljene vstopnire veljajo za ta dan. Občinstvo prosimo, da vzame to na znanje.
Na koncertu opernega baritonista Nike!« Cvejiča. ki se vrši v pondeljek, dne 7. t. m. v Filharmonični dvorani, sodeluje tudi odlični jugoslovenski klavirski virtuoz ,Petar knez Dumičič. Pianist Dumičič je posebno dobro znan v hrvatskih koncertnih krogih, kjer prireja deloma samostojne koncerte, deloma pa tudi sodeluje na raznih elitnih pri-
reditvah. Na pondeljkovem koncertu igra i I. koncertnem delu Lisztovo legendo in v začetku II. dela pa dve Chopinovi etudi. Predprodaja vstopnic v Matični knjisanri.
Razstava beograjskih umetnikov v Zagrebu. Beograjski upodabljajoči umetniki, združeni v <Ladij>, so razstavili v zagrebškem paviljonu svoja dela. <Lada> je najveje srbsko društvo upodabljajočih umetnikov, ustanovljeno pred 25. letL
Razstava Kandinskepa v Curihu. Ruski konstruktivistieni slikar Kandinski razstavlja v curiškem paviljonu kolekcijo svojih del, ki bodo Švicarjem in njihovim gostom na ogled ves mesec november.
Iz ljeningrajske Eremitaie. Ljeningrajska Eremitaža je otvorila sa lOletnico ruske oktoberske revolucije tri nove oddelke: bizantinskega, helenistično - skitskega in orijen-talskega. Bizantinski oddelek obsega šest dvoran. Posebno zanimive so stvari s Krima in z obale ruskega Črnega morja. Helenistično - skitski oddelek je nameščen v 12 dvoranah, orijentalski oddelek pa se nahaja v bivšem privatnem stanovanju Nikolaja II., kjer so združene umetnine s Kavkaza, iz Kitajske, Japonske ter Iz Irana.
Rokopis neznane Haydnove kompozicije, rekvijema, je našel v zsrornjebavarskem mestecu Burghausnu nemški muzikolog Ernest Fritz Schmidt - Ttibingen. Part za violo se je našel šele naknadno v monakovski knjižnici, tako da je sedaj cela partitura skupaj.
Slavje tenorista Cammarote v Zagrebu. Zagrebško pevsko društvo <Lisinski> priredi v soboto, dne 5. novembra proslavo tenori- • sta Cammarote, nestorja zagrebških tenoristov. Jubilant bo pel na koncertu arijo Elea-zarja iz Halevyjeve <Zidinjer.
s
Domače vesti
♦	Izpremembe v državni službi. V železniški službi sta napredovala Ivan Roth v 4. skupino J. kategorije in Josip Sraerdu v 2. skupino, podskupino a) n. kategorije — oba pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu; upokojeni pa so uradniki 1. skupine III. kategorije Ivan Brodnik, Viktor Vogrin in Ivan Pušar — vsi pri direkciji dižavnih železnic v Ljubljani. Pri direkciji državnega rudnika v Velenju je tehnični uradnik Franc Kovač pomaknjen v 2. skupino III. kategorije.
♦	Dom rezervnih oficirjev v Beogradu. V Splitu se je predvčerajšnjim vršila konferenca rezervnih oficirjev, katere se je udeležil tudi predsednik' centralnega odbora iz Beograda Milan Radosavljevič. Poročal je o stanju društva, o njegovih nalogah in uspehih Obvestil je konferenco, da se bo zgradil v Beogradu velik »Dom rezervnih oficirjev«. Troški so proračun jeni na sedemnajst milijonov dinarjev.
♦	Društvo slovenskih akademikov v Beogradu je imelo 28. oktobra svoj "III. redni občni zibor, na katerem je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Joža Pavlin, abs. med.; podpredsednik: Avgust Ruter, cand. med.; tajnik: Veko Valentinčič, cand. med.; blagajnik: Slavko BorštnaT, cand. ing.; gospodar Serafin Vakselj, abs. med.; revizorja: Lud. Bencina, cand, med. in Ernest Dem šar. cand med.
♦	Direktni voz Miinchen-Sušak in nazaj (1 ABC u), ki je dosedaj obratoval preko Ljubljane in Kariovca z vlaki št. 5-1015-302 in 303-1012-4 (Munchen 8.45, Rosenbach 17.23—17.34, Jesenice 17.50—18.25, Ljubljana 19.38—20.05, Karlovac 1.20—3.20, Sušak 7.37, nazaj Sušak 20.10. Karlovac 1.05—1.55 Ljubljana 7.34—8.45, Jesenice 1010—10.40, Rosenbach 10.57—11.08, Munchen 19.50) obratuje od 1. novembra t. 1. preko Ljubljane, Zidanega mosta in Zagreba gl. kol. z brzimi vlaki št. 5-302 in 303-4 (odhod iz Ljubljane ob 20.00, Zagreb 22.50—2.15, Karlovec 3.07, Sušak 7.37.)
♦	Samomor univ. prof. dr. Kftrblerja. V Zargrebu se je ustrelil s samokresom univ. prof. dr. Gjtrro KorbleT. Pokojnik, znan hele-nist, je bil Ijubeznjiva osebnost, dobro znan tudi našim suplentom in profesorjem, ki so študirali na zagrebšiki univerzi. Kakor nam poročajo, je prof. dT. Korblerja gnala v smrt huda živčna bolezen.
♦	Izobrazba samaritanov. Vse nacionalne države imajo dobro izvežban kader človekoljubnih delavcev, ki so vsak tre-notek na mestu hipne nesreče in nudijo ponesrečencem prvo pomoč. Naša bratska Češkoslovaška ima 15.000 samaritanov, ki požrtvovalno in z veliko spretnostjo vrše človekoljubno delo. Slovenski narod je usmiljenega srca in rad pomaga v nesreči. Večkrat pa ljudje v hipni zmedenosti in nevednosti nesrečo še povečajo in pospešijo katastrofo. Nujna potreba je, da se v področju ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa prirejajo poučni tečaji za ■»Prvo pomoč« v slučaju nenadne nesreče. Taki tečaji se naj bi vršili v mestih in večjih industrijskih krajih, kjer je zaposlenih mnogo delavcev pri nevarnem delu. Krajevni odbor Rdečega križa v Trbovljah le že začel s tečajem, v katerega se je vpisalo 61 moških in 58 ženskih tečajnikov. Ta tečaj vodi g. dr. Hugo Baumgarten. V Ljubljani ie otvoril tečaj odbornik oblastnega odbora Rdečega križa, zdravstveni nadsvetnik g. dr. Mavricij Rus, ki je že pri raznih prilikah predaval o »Prvi pomoči«. Vabimo gospode zdravnike v mestih in na deželi, da se zanimajo za to človekoljubno delovanje. Apeliramo na vse naše krajevne odbore in druge humanitarne institucije, da nas podpirajo pri započetem delu. Prijave za sodelovanje se naj pošljejo oblastnemu odboru Rdečega križa v Ljubljani, ki bo dal rade volje potrebne infor macije. Pri tej priliki opozarjamo na poljudno pisano knjigo: »Prva pomoč« od dr. M. Rusa, ki bo kot priročna knjiga dobro služila predavateljem in udeležencem tečajev. — Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa.
♦	Uprava »Mladega Junaka« v Ljubljani, Poljanski nasip 10, prosi vse ki so list dobili na ogled, pa ga ne marajo naročiti, naj ga vrnejo, da more uprava postreči z listom novim naročnikom. — Izšla je 2. številka lista, ki vzgaja mladino k treznosti in samo-premagovanju. Vsebina je zelo posrečena, številne stalne rubrike so polne primernih notic, tako da spada »Mladi junak« med naše najboljše mladinske liste. Celoletna na-Točnina je 10 Din, pri večjem skupnem naročilu dobe naročniki do 40% popusta. — Uprava je v Ljubljani, Poganski nasip 10.
♦	Nov sanatorlj na Fruški gori. Blizu Venca na Fruški gori je bil prošlo nedeljo otvorjen novozgrajen sanatorij ter izročen svojemu namenu. Zdravstvena direkcija za Vojvodino je v zadnjem času otvorila tudi več »domov za narodno zdravje«.
♦	Na Jadranu se gosti zopet kopajo. Že skoraj 14 dni vladajo na našem Jadranu pra vi pomladanski dnevi. Popoldne postaja tako toplo, da se ponekod gosti zopet kopajo. V Crikvenici se nahaja še šestdeset tujcev Že dolgo let ni bilo tako lepe jeseni. 1z Boke Kotorske nam poročajo, da znaša temperatura morja še 18. do 20. stopini Celzi;a.
♦	Urejanje otoka Krka za letovišče. Letošnja sezona je bila tudi na otoku Krku prav povoljna. Za prihodnie leto se bodo skušali odpraviti razni nedostatki glede komforta in prometa ter tako usposobiti otok Krk za letovišče. Zahteva se pomoč od države. Razni hotelirji najamejo v to svrho posojilo pri Hipotekami banki. Gradbeno ministrstvo je za popravo cest dovolilo kredit v znesku 200.000 Din.
♦	Vlom v Loki pri Zidanem mostu. V sredo 2. t. m. .ie bilo v Loki pri Zidanem mostu vlomljeno v stanovanje g. Andreja Horjaka, železničarja v p. in ukradenih raznih vrednostnih stvari v vrednosti 5000 Din. Vlomilcem so na sledu.
*	Roparski napad v župnišču. Iz Šibenik a poročajo: V Zatonu sta dva razbojnika, preoblečena v orožnika, udri a v stanovanje župnika dona Jere Anida ter zahtevala od njega, da jima izroči 100.000 Din. Župnik jima je dal samo 2000 dinarjev o ostalem denarju pa je ijzavil, da ga ima naloženega v banki. Razbojnika sta nato nagnala njegovo sestro, naj gre po denar. Sestra je to priliko porabila ter pričela klicati skozi okno na pomoč. Prišlo je nekoliko kmetov, na kar sta začela razbojnika streljati. Kmetje so se razbežali. Medtem pa sta se umaknila tudi razbojnika. Oblasti jih zasledujejo.
*	»Stekla mačka ogrizla štiri otroke. V Josipdolu pri Ogulinu je prošli torek stekla mačka ogrizla četvero otrok tamkajšnjega trgovca Milana Turfcalja. Mački so odrezali glavo ter jo poslali bakteriološki postaji v Križevcih. Otroke so prepeljali v Pasteurjev zavod v Zagrebu.
*	Velik požar v Mahlčnem. V sredo zvečer je v selu Maihično pri Karlovcu izbruhnil požar, ki je uničil sedem hiš in več gospodarskih poslopij. Zlasti težko je bila prizadeta rodbina Starešič. Nekateri gasilci so bili pri gasilni akciji težko poškodovani. V plamenih je poginilo mnogo živine. Zavarovano ni bilo ničesar. Uvedena ie akcija, da se priskoči v pomoč nesrečnim pogorel-cem.
*	Tri smrtne obsodbe. Vrhovno sodišče v Sarajevu, je potrdilo te dni razsodbo okrožnega sodišča v Bihaču s katero so bili na smrt obsojeni znani razbojniki: Mile Ka-ranovič. Mile Tomlienovič in Vasilii Rodič Meseca maja letos se je v Bihaču vršila obravnava proti tej troiici razbojnikov s 30 tovariši in pomagači, ki so v par letih izvršili v onih krajih veliko število zločinov. Ako ne bo sledilo pomiloščenje. bo ta trojica v kratkem obešena. Zanimivo je, da sta bila v Bihaču obešena samo dva zločinca, zadnji pred sedmimi leti.
*	Krvava svatba v NaSIcah. V Našicah je bil preteklo nedeljo na Pejačev>;evem trgu pred cerkvijo Izvršen grozen zločin. V tre-notkn, ko le Pavel Mihajlovič šel s svojo nevesto v cerkev k poroki, je iz zasede sko čil neki mladenič z nožem v roki ter ga zabodel v srce ženinu, ki se je mrtev zgrudil na tla. Nevesta se je od groze onesvestila. Morilec Gjuro Puhanič ie bil aretiran. Zagovarja se, da ga je najel neki vdovec za umor.
*	Plesne vaje družabnega odseka »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije«, ki se vrše vsak petek v mali dvorani »Uniona« Lrubljana. se bodo zaradi konceria kvarteta »Zika« izjemoma namesto danes 4. t. m. vršile y pondeliek 7. t. m. ob 20. uri. 1613
*	Pri vpadlem, rjavosivem obraru, utru-jenih očeh, slabostih, potrtosti, hudih sanjah želodčnih bolečinah, pritisku krvi v glavo ali kadar človek živi v mislih, da je bolan, se priporoča, da nekaj dni zapored poni'emo na tešče kupico prrrodne grenčice »Franz-Josef«. V zdravniški praksi zato predvsem uporabljak) vodo »Franz-Josef«, ker na lahko odstranjuje vzroke mnogih bolezenskih pojavov.
*	Zika ie samo ena! Če hočete piti res dobro in ne predrago kavo, zahtevajte izrecno Ž'"ko. Pazite na to ime radi številnih ponaredbl	233
*	Tovarna Jos. Relch sprejema mehko in škroblieno perilo v najlepšo izvršitev.
*	Snežne čevlje in galoše popravl;a naj bolje in najceneje tvrdka Nardin in drug Poljanska cesta 31.	1615
*	Avto-vožnje po Din 3.50 km prevzema tvrdka Nardin in drug Poljanska cesta 31
1616
Is I .i«Wiane
u— Propagandni dan za slovensko avia-cijo. Aero-klub »Naša krila« v Ljubljani priredi v nedeljo 6. t. m. zbiranje malih prispevkov 'za prvi slovenski avion »Ljubljana«. Omenjenega dne se bodo od 8.—14 UTe prodajale po mestu male propagandne značke in fotografije posnete na prvem letališkem mitingu v Ljubljani. Slovenski aviaciji naklonjeno občinstvo uljudno prosimo, da se vabilom prodajalk in prodajalcev (požrtvovalnih dam in gospodov) v čim večjem številu odzovejo, in to s katerimkoli še tako skromnim prispevkom. Prispevki, ki so manjši ali pa večji od določene cene za zgoraj navedene predmete, naj se izročajo na stolnicah, ki iih bodo vodile naše požrtvovalne gospe, tako da bo omogočena vsestranska evidenca tudi za gospode darovatelje Vsak tudi najmanjši dar ie dobrodošel — Aeiro-klub. Ljubljana a_ Cercle francals. Francoski tečaji za odrasle se preselijo s prvim novembrom iz moškega učiteljišča na državno gimnazijo Poučevalo se bo tudi tu ob torkih in petkih od 18. do 19., v prvem kurzu pa od 19 do 30. ure. Novi udeleženci se še lahko prijavijo v kurzih samih ob začetku vsake učne ure.	1420
Pavlic oa«n be j>opisal na podlagi nazornega filma in slik vse kraje od Sušaka do Boke Kotorske do Lovčena itd Opozarjamo vse naše občinstvo, zlasti pa dijaštvo in šolsko mladino, da' se udeleži polnošte-vilno te prireditve ter spozna lepoto naše Adrije! Prvo predavanje se bo vršilo v soboto 5. t. m. ob 14.30. uri.
OBLAČILA Me J. Maček
LJUBLJANA. Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša.
u— Kulturna predavanja Prosvetnega odseka DZ. Prosvetni odsek Delavske zbornice se pravilno zaveda pomembnega gesla: Delavci, vaša moč je v izobrazbi! Od pon-deljka 7. novembra dalje se bodo vršila redno vsak pondeljek ob 20. uri v novi dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delav cev na Miklošičevi cesti (vhod čez dvorišče) naslednja predavanja: 7. novembra: Produkcija premoga v Sloveniji. Predava tajnik Delavske zbornice Filip Uratnik: 14, novembra: Spolno vprašanje. Predava dr. H Turna; 21. novembra: Razvoj letalstva. Predava tajnik »Aerokluba« g. dr. Rape. 28. novembra Velika francoska revolucija. Predava Jožef Kitek. 5. decembra: Slike iz svetovne voine. Predava Fr. Žužek, predsednik prosvetnega odseka DZ.; 12. decembra: Cankarjev večer: 19. decembra: Obrtna higijena. Predava g. dr. Pire: 9. januarja Telesna kultura. Predava g. Zor s strani DHZ: 16. januarja: Amerika in Slovenci. — Predava univ. prof. g. dr. Milan Vidmar; 23 ianuaria: Novi Dunaj. Predava Likar, tainik OUZD: 30. januarja: Racionalizacija dela in delavstvo. Predava univ. prof. dr. Milan Vidmar; 6. februarja: Petrolej. Produkcija in gospodarsko-politični pomen; 13. februarja: Socialno skrbstvo za mater in otroka Predava g. dr. Dragaš: 27. februar-ia: Gozdovniki. Predava g. Kravos; 5. maT-ca: Kitajska in njen sociialno-politični napredek; 12. marca: Avstriiska revolucija 1848 in Slovenci. Predava Kitek: 26. marca: Socialna zgodovina slovenskega ljudstva. Predava dr. H. Turna; 2. aprila: Naše planine. Predava dr. H. Turna. — Vstopnina 1 dinar. — Za vajence ln brezposelne brezplačno. Delavci in nameščenci, obiskujte polnoštevilno predavanja! _
~ 22. ~ Pomladi o s'arca žleze, ko iz pns'plip prileze, veseli se, za^ne neti. ^nmlp^i SP s
„PEKHTETI"
(Dalje prih.)
Drobna policijska kronika. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina kolesa, 1 tatvina ure, 1 tatvina ročne tciribice, 1 tatvina svetilke, 1 tatvina obleke,. 1 tatvina srebrnine in denarja, 1 izgredr-gostiini. 2 w.estopka kaljemja nočnega miru, 1 goljufija, 1 prestopek obrtnega reda in 7 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacij je bilo izvršenih 7 in sicer: 1 radi postopanja, 1 radi vlačugarstva, 2 radi pijanosti in razgrajanja in 1 zaradi tatvine. Dalje sta bila spravljena v zapor tudi dva Hrvata, ki ju je stražnik aretiral v Knezovem hlevu. Oba sta zrela ptička, ki sta se pritepla v Ljubljano iz Avstrije, vozeča se v vlaku »črno«, brez denarja. Sta že dolgo zasledovana tatova.
Tatinski drobiž. Šofer Anton Rieder stanujoč v Puharjevi ulici št. 14, se je v sredo, ponoči ustavil z avtomobilom pred kavarno Central na Sv. Petra nasipu. Dočim je odšel sam v lokal, je vozilo pustil na cesti pred hišo. Priliko je izrabil pre-vejan zmikavec, ki je v ugodnem trenotku ukradel avtomobilu 650 Din vredno nikel-nasto uro. Kljub takojšnjemu zasledovanju tatu ni bilo mogoče prijeti. — Mitoiškemu pazniku Francetu Faroniku, stanujočemu v Ribniški ulici, 'e neznan kiradovič snel s kolesa v Podobnikovi gostilni »Pod ježami« 145 Din vredno karbidno svetilko. — Na nekam čuden način je prišel predvče-ranjim ob svojo listnico in gotovino gozdni čuvaj na Gradu Ivan Sluga. Na solncu je popoldne slekel suknjič ter ga obesel na neki plot v Regalijevem gaju. Suknjič je zapazil neznan drzen tat ter mu preiska! žepe V listnici se je nahajalo poleg 100 Din gotovim- tudi več dokumentov ter čuvajska legitimacija.
u— Že zopet tatvina kolesa. V sredo zvečer je neznan tat ukradel "iz veže gostilne; Kozak na Poljanski cesti 21 1000 Din vredno kolo znamke »Helihal Premier« št. 117.0020 Lastnik ukradenega kolesa je slikarski mojster Ivan MaTtinc, stanujoč na Poljanski cesti št. 20.
u— Zrelo rdečo Jagodo in cvetje troben-tice, nabrano te dni na Sv. Katarini, je nam poslala mlada naša prijateljica Lenčica Sa-r-kova iz Ljubljane.
u— Plesne vaje JNAD Jadran. Zaradi smrti naše dobrotnice ge. dr. M. Žerjavove odpade današnja plesna vaja. — Plesni odbor.
Vainoveiša moda poudre Mon parfum Bour jois Pariš	1
u— Sokol 1. na Taboru prosi vse brate in sestre, ki so prejeli obveznice za sanacijo Tabora, da iih zanesljivo vrnejo izpolnjene do 10- novembra t. 1.
u— Mesto venca na krsto blagopokojne gospe Milene dr. Žerjavove sta darovala Fr in Roza Krapeš, restavraciia in kavama »Zvezda« 200 Din za dijaško kuhinjo »Domovine«.
u— JAD »Triglav« priredi v soboto, dne 5. t. m. brucovski večer v restavraciji hotela »Štrukelj«. Vabljeni gg. starešine in aktivno članstvo, zlasti pa novinci (gg. kandidati!) Začetek ob 20.
u— Potovanje po naši solnčni Dalmaciji. (Prihodnje filmsko predavanje ZKD.) V soboto m v nedeljo dne 5. in 6. t. m. ima Zveza kulturnih društev na sporedu izredno zanimivo in poučno predavanje o naši prelepi Dalmaciji. Predavatelj g. prof. R.
Restavracija
Liublianski dvor
Vsak dan sveže morske ribe. — Najboljša letošnja Portugalka in pristni kraški teran. — Vsak večer od pol 8. tire naprej igra salonski orkester. — Vstop prost. _ Od
prto do 1. ure ponoči. Za obisk se priporoča
restivrater Pupovac>
u— Drzen vlom. Ko se je gostilničarka Katarina Miklovič 1. t. m. vrnila s potovanja domov, je zapazila, da je njeno stanovanje v velikem neredu. Po sobah je bilo razmetano ter omare prebrskane. Pri natančnejšem ogledu je ugotovila, da se je tekom njene odsotnosti splazil v stanovanje neznan tat in ii izmaknil dve srebrni 'n eno nikeljnasto uro, svilnato šerpo, dve posteljni rjuhi ter nekaj drugih malenkosti. Skupne škode je tat napravil okrog 900 Din
u— Nezaželien obisk. Žena strojevodje Marija Lah, stanujoča na Medvedovi cesti št. 21. je pred par dnevi d V"1 ■£ domo v voz premoga, ki ga ie hotela spraviti z-dvorišča v drvarnico. Medtem, ko :e bila zaposlena na dvorišču, pa se je splazi; v njeno v prvem nadstropju se- nahaj-voče stanovanje nepoklican gost ter ii ' kradel iz omare listnico s 560 Din gotovine ter železniško legitimacijo.
Danes ob 4. pol 6. pol 8. in 9. Vele-film ljubezni In športa:
Svetovni prvak
(Der Meister der Welt) Po romanu Wernerja Scheffa. Drama ljubezni in športa. V glavnih vlogah Olga Čehova, XeniJa Desni, Fred Sohn In. Fritz Kampers. Film se odigra v Londonu in Berlinu. — »Berliner Z. am Mittag« 30. okt. 1927 piše: »Der-Spon solite dem »Meister der Welt« ein Ehrendenkmal setzen. Zugleich je-doh auch die deutsche Filmindustrie. detin dieses Werk liefert den Beweis. dass es nicht der Millionen bedarf, um" einen erfolgreichen Film vom Niveau und Weltgeltung herzustellen DANES!
Telefon 2730. KINO «DVOR»
Iz Maribora
i— Demagogija s proračunom. Mariborsko javnost, ki se zanima za usodo občine, vznemirja dejstvo, da klerikalci nočejo predložiti občinskega proračuna sedanjemu občinskemu svetu, čeprav je delazmožen in so bili še pri zadnji seji skoro vsi sklepi soglasno sprejeti, tako da klerikalni župan ne more trditi, da ne bi hotel isti občinski svet tudi stvarnega proračuna odobriti. Ker pa je malo upanja, da bi meščani dne 18 decembra volili tako, da bi klerikalci obdržali svojega župana na občini, so že ponovno razglasili po svojih zborovanjih in časopisju, da ne bodo pripustili sprejetja proračuna drugemu županu in tako onemogočil delazmožnost novega občinskega sveta. Upajo, da bo tedaj še tudi veliki župan klerikalec, ki bo postavil mariborski občini klerikalnega gerenta, kakor so to storili pravkar v Ptuju. V občinskem svetu pa župan vendarle noče pokazati prave barve in je v zadnji seji na tozadevno interpelacijo, kaj je s proračunom izjavil, da ga sicer delajo, a predložiti ga baje še ni mogel občinskemu svetu, ker še eden šolski upravitelj, socijalist g. Grčar, baje ni predložil zahtev svoje šole. Bilo je na dlani, da je to le latov izgovor, kakoršnega se predstavnik mes.tic-občine ne bi smel poslužii'. O Grčar ;e pedal sedaj javno izjavo, da ie njegova šoia že davno predložila v o e zahteve in je sarn župan dr. Leskova: ravBO dva dneva pred občinsko sejo kritizira.! v seii mestnega šolskega odbora popevke šole, na kateri je šolski upravitelj g. Grčar Mučna J.fera je torej še jasneje pokazala, da imajo klerikalci nemirno vest, da nočejo s proračunom pravočasno pred občinski svet, čeprav dobro vedo, da bo imelo prebivalstvo vsled tega ogromno škodo. Za gradbeno akcijo v prihodnjem letu bi se morale že sedaj izvršiti vse predpriprave, če bi hoteli spraviti drugo leto brezstanovanjce pravočasno pod streho. Tako Pa vse stoji in potem bo tre ba zopet hiteti, vse čez noč, kar ima samo slabe poslediy.
a— Ogroženje uradniške menze. Na dnev nem redu prihodnje občinske seje je tudi vprašanje odpovedi lokalov Uradniški men zi v kazinskem poslopju, kamor naj bi se preselila čitalnica Študijske knjižnice. Kakor nam poročajo, vlada zaradi tega v uradniških krogih veliko vznemirjenje. Tudi mi smo mnenja, da bi naj bilo kazinsko poslopje. katero je prejela občina po prevratu brezplačno v svojo last potom sekvestracije pravi Kulturni dom, torej posvečeno samo kulturnim svrham. Toda potem ne spada v ta dom tudi kino ta za uradniško menzo mora poprej občina oskrbeti druge primerne lokale. Res so danes razmeTe že precej drugačne, bolj konsolidirane, kakor tedaj, ko se Je po prevratu kot nujna potreba usta novila Uradniška menza. Toda irradništvu se ne godi v siplošnem danes nič boljše. Oni, ki ne dobe stanovanja, so nasprotno danes še večji reveži in statistika prošenj za stanovanja v novih hišah kaže, da je nebroj takšnih uradniških rodbin, ki so brez primernega stanovanja in zaradi tega navezane na uradniško menzo. Prav tako je s samci, ki tudi nimajo takšnih plaS, da bi zmogli hrano po gostilnah in dražjih penzijonih. Za Maribor ie uradniška menza danes še socijalna potreba, kar dokazuje visoko število obiskovalcev menze. ki jih je sedaj okrog 100. Občina pa ima gotovo tudi dolž-
nosti do uradniškega stanu, ki pušča ves svoj zaslužek itak zopet v mestu. Mislimo da ne bo težko najti tu primernega izhoda, ki bo zadovoljil obe strani. Pri novih zgradbah bo občina prav lahko namenila en lokal s kuhinjo in pritiklinami, tudi za uradniško menzo. Nikakor pa ne gre, metati uradniško menzo ob nastopu zime na cesto.
a— Sestanek železničarjev. V sredo zvečer ie sklical Savez jugoslovenskih železničarjev zborovanje pri G6tzu, na katerem je poročal delegat Vuk iz Ljubljane o komer-cijalizaciji železnic in stališču uslužbencev. Govorili so še rudi Mariborčani gg. B ah uri, Čanžek in Krajnik. Udeležba je bila bolj slaba.
a— Še vedno splavarji. Kljub pozni jeseni še vedno plovejo po Dravski dolini težko naloženi splavi lesa. Drava je sedaj izredno nizka, kakor malokdaj in tudi zeleno barvo je dobila te dni, medtem ko je sicer vedno motna. Meščani občudujejo utrjene splavar-je, ki pristajajo pri »malih Benetkah« našega »Pristana« in globoko pod državnim mostom. Sredi splava imajo primitivno, iz desk zloženo utico s senom in slamo, kjer prenočujejo. Ob strani plapola ogenj za večerjo pohorskih mož in tudi zjutraj si skuhajo sami kar na splavu, da se ogreje želodec predno odrinejo proti Slavoniji in Beogradu. Dolga vrsta jih je vsak večer privezanih pod mostom in vsak splav ima naloženih par vagonov hlodov in desk. Še med praznki so udarjala vesla po skromni, upadli Dravi.
a— Nočni požar. V noči od torka na sredo je ob 1. zjutraj začel biti plat zvona v stolni cerkvi in kmalu nato so že brzeli motorni vozovi gasilcev čez državni most v Studence, kjer je bilo vse v plamenih nad delavnicami državne železnice. Z velikim ognjem je gorelo seno v šupi posestnice R. Mož, ki stoji v bližini delavnice. Gasilci so prihiteli tudi s Studencev in Pobrežja ter se jim je posrečilo ogenj že tekom pol ure pogasiti. Uničena je seveda vsa zaloga sena.
a— Ljudska univerza. Nocoj: »Zdravstvena telovadba dojenčka«. Predava g. dr. Ma-rinič, demonstrira na dojenčku telov. učitelj g. Lavrenčič. Matere, ne zamudite te prireditve !
■■»■II i I iln	t >1 II —
KOLMANOVO
PLAVILO
JE NAJBOLJŠE i PO KOMADU
SAMO EN DINAR
ZAKAJ BI
KUPOVALI DRUGO 7
Iz Celja
e— Koncert »Kola« v Celju. Pri koncertu brv. pevskega društva »Kolo«, ki se bo vršil v nedeljo ob 15. v veliki dvorani Celjskega doma, sodelujejo poleg celokupnega zbora, nad 100 oseb, še gg. Josip Križaj, član zagrebške in Julij Betetto, član ljubljanske opere ter gg. dr. Viktor Benkovič in Vjekoslav Klasič iz Zagreba. Oratorii »Život i spomen slavnih »čitelja sv. brače Cirila i Metodija, apostola Slavenskih« kate rega je omenjeno pevsko društvo predvajalo pred razvajeno nemško publiko v Frank-furtu ob priliki mednarodne muzikalne razstave, je razdeljeno na štiri dele ter se dogaja 1. del v mestu Solunu, 2 de! v cesarskem mestu Bizancu, 3. del med Sjoveni in 4. del v večnem mestu. Delo je doživelo po-[ .-leg Frartkfurta -tudi v Zagrebu in Ljubljani Sijajen uspeli ter so kritike vse edine o preciznem ' in umetniškem predvajanju tega obsežnega dela. Vstopnice so v predprodaji pri tvrdki Goričar & Leskovšek.
e— Ljudsko vseučilišče v Celju. Vodstvu Ljudskega vseučilišča v Celju se je posrečilo pridobiti za predavanje priznanega znanstvenika g. dr. Jura Turiča. profesorja na vseučilišču v Zagrebu. Predaval bo v prostorih meščanske šole v pondeljek, dne 7. novembra ob 20. o temi: »Intelektualci v naši kulturi in politični krizi«. Spričo slovesa, ki ga uživa g. predavatelj v znanstvenih kTOgih in glede na aktualnost teme se pričakuje, da se bo celjsko občinstvo temu pre davan'u odzvalo v častnem številu.
e— Statistika umrlih v Celju izkazuje za pretečeni mesec oktober v mestu in v celjski javni bolnici 18 smrtnih slučajev. Številke govore vsekakor ugodno za zdravstvene razmere v Celju in okolici.
e— Spreir, hrv. pevskega društva »Kolo« v Celju. V nedeljo se pripelje hrv. pevsko društvo «Kolo» v Celje z vlakom iz Maribora ob 11.30. Vsa društva In korpora-cije se prosijo, da pridejo k sprejemu na kolodvor. kjer se bo vršil oficijeinl pozdrav gostov.
e— Žrebanje porotnikov za zimsko porotno zasedanje v Celju se je vršilo včeraj. Prihodnje porotno zasedanje bo zaradi par težkih slučajev precej zanimivo.
e— Renovlrane slike. V razpravni dvorani Celjskega okrožnega sodišča postavljajo oder za namestitev slik na stropu dvorane. Znane starinske slike, ki so bfle že precej defektne, so sedaj renovlrane ln bodo v okras dvorane in ponos Celja.
e— Fantovski pretep. Na praznik vseh svetnikov, V t so ljudje obiskovali grobove svojih dragih, ie sedela gruča fantov iz celjske okolice v Grahovi gostilni v Gaberju Polagoma ie nastal iz prepira pretep, a ko so poklicali službujočega stražnika, splošen beg pretepatečv. Višji stražnik Vekoslav Štokj je prijel 21 letnega Jožefa Krajmca iz Dobrove, delavca v Westnovi tovarni. Ko pa ga je hotel odpeljati na stražnico, je Krajnc potegni! nož, zabodel stražnika v desno in levo roko ter zbežal. Štokl je bi! težko ranjen oddan v celjsko bolnico. Drugi dan je policija Kra.inca aretirala. Priznal ie svoje dejanje, katero ie motiviral s tem, da je zabodel stražnika zaradi tega. da bi ube-žal. Krajnc je bil izročen okrožnemu sodišču, kjer se bo zagovarjal radi javnega na-silstva in težke telesne poškodbe.
Adria čevlji
CILJE Narodni dom
Iz Kranja
t— Novi stanovanjski hiši. Pod vrhom Jelenovega klanca v Savskem predmestju gradi podjetni: Leopold Lenarčič naspro« ti svoje hiše novo stavbo, ki bo v kras okolici. Ker leži hiša na pobočju, bo imela štiri nižja nadstropja. V spodnjih dveh nadstropja bodo gospodarski lokali. V zgornjih dveh pa eno dvo in eno trosob* no stanovanje. Nedaleč proč gradi svojo stanovanjsko hišo g. Matija Bradaška.
Iz Tržiča
4— «Vdova Roffinka* je v nedeljo na poseboo priporočilo ra« prižnico pri jutra* nji maši napolnil« obširno Sokolnico do zadnjega kotička. Ljudje so se zabavali in gledali v Golarjevih prizorih pristno živ» ijenje z dežele, ki so ga igralci podali z resničnim, nepotvorjenim umevanjem. Predvsem moramo omeniti izvrstno igro gdSL Papovove m njenega partnerja Jane« za, ki je bil v rokah g. Stoparja. Slednje* mra se po«na, da se je po odrih že mnogo kreteL Tudi ostali igralci so vsi brez iz* jemo storili svojo dolžnost. Občinstvo pa se je zaman vpraševalo, kaj vidijo gotovi krogi na Rošonki tako pohujšljivega, da je treba o njej ki njeni uprizoritvi napra« viti skoro uro trajajočo pridigo, ki je imela ravno nasproten učinek, kakršnega si je amrisH navdušeni propovednik m zaščitnik javne morale v Tržiču. Sokol bi storil prav, da se mu za agitacijo primer* no zahvali, pisatelj Goiar pa za svoj glas, ki se širi, da je kaj.
Iz Litije
i— Priprave za smučarski šport. Te dni se mudi v Litiji g. Badšura, ki vodi s funk* cijonarji litijske SiPD priprave za organi* ziranje smučarskih tečajev na Sveti Pla« ninL Že po dosedanjem zanimanju je upa* ti, da postane smuški tern na Sv. Pkoini piivlačna športna krajina. Akcija, da se opremi smučarski dom z vso potrebno hiš* no opremo, dobro napreduje. Zagorski rudnik je poklonil v ta namen 4 kompletne postelje s perilom in odejami.
i— Renoviranfe gledališkega odra. V Šmartnem so končali z rertovacrjo gledališkega odra. Na novem zastoru se nahaja prav iičen in simboličen znak Sokolstva. Upamo, da bodo nove odrske naprave še podžgale živahno udejstvovanje agilnih šmarskih diletamtov.
i— Pretep v Šmartnem. Preteklo nedeljo so se stepli fantje pri Tomcu v Šmartnem. Iz boja sta odšla s težjimi poškodbami Pavel Kokalj in Martin Izlakar.
i— Nova električna napeljava. Električna zadruga v Kotredežu je že toliko napredovala s svojim delom, da je 4. t. m. razpisan ogled in kolavdacija novega prosto-voda s transformatorjem pri Potoški vasi.
Iz Zagorja
z— »Mlinar in njegova hči« na Sokotskem odru. Po zaslugi režiserja g. Likarja je predstava sijajno uspela. Vse glavne vloge so bile srečno zasedene. Odlikovala se je Marica (ga. Adamičeva), mlinar Urh (g. Drovenek), Konrad (g. Kopriva), grobar Gašper (g. Korošec), župnik (g. Hladnik). Tako posrečenih predstav si še večkrat želimo.
r.— Predavanje o rudarskem zakonu. V nedeljo nam je predaval dr. Bohinjec iz Ljubljane o novem rudarskem zakonu. Predavatelj je obrazložil zlasti ona mesta, radi katerih bo delavstvo materijalno moč« no prizadeto. Ugotovil je žalostno dejstvo, da se rudarji vse premalo zanimajo za svo* ja strogo stanovska vprašanja.
7.— Občni zbor Glasbenega društva se radi abstinence članov ni mogel vršiti. Od* bor društva je storil vse, da bi oživel delo v društvu, ki ima vse pogoje za svoj ob* stoj. Videti pa je, da je odborovo prizade* vanje brezuspešno. V soboto 5. t. m. ob 19.30 uri je sklican ponovno občni zbor. Če se ga ne udeleži dovoljno število članov, se mora Glasbeno društvo raziti.
z— Krava v prepadu. V petek je neki mesar gnal skozi Sklendrovec v Zagorje svojo pravkar kupljeno kravo. Na poti nad Purgarijevo žago vrh klanca se je umaknil nekemu vozu; radi ozke in obgrajene ceste se je krava prekucnila v globok prepad. Vsi poskusi, da bi jo spravili iz prepada, so bili zaman; mesar je moral pustiti žival v prepadu, nakar so jo čez več dni dobili neki delavci. Za njihov trud jim je prepu* stil mesar vse meso. njemu pa je ostala sa; mo koža. Občina Št. Jur pod Kumom, pod katere okoliš spada omenjena cesta, bi mo* rala skrbeti, da se v nevarnih krajih cesta obgradi in s tem preprečijo stične nezgode.
z— K poročilu o ljubavni tragediji Ka* stelic « Klemova poročamo dodatno, da sta oba zaljubljenca že ob 22. uri odšla spat m da nista pila in jedla do 2. zjutraj v Kova* cevi gostilni, kakor smo prvotno pomotoma poročali.
Iz Trbovelj
t— Shod II. rudarske skupine pri For-
teju na Vodi je pokazal, da je velik del delavstva popolnoma pasiven in da čaka samo na to, kaj mu bodo priborili drugi. Kot poročevalec je nastopil g. šober iz Zagorja, ki je ostro kritiziral razmere pri Bratovski skladnici. Radi pomanjkanja kritja so Bra-tovske skladnice pasivne; če pojde v tem pravcu dalje, bodo izčrpane vse rezerve. Bratovske skladnice so podpisale okrog 4 milijone zlatih kron vojnega posojila. To posojilo naj bi država vrnila Bratovski sklad niči, zvišati bi se pa morali tudi prispevki. K pravilniku je predlagala II. rudarska skupina več oddvojenih predlogov. Ves materi-jal je odposlan obema slovenskima kluboma v Narodni skupščini s 5njo. da nastopita za delavske zahteve >ančnem odboru in v skupščini. Spre-;" • bila tudi resolucija, ki jo odpošljej; riiet-odajna mesta.
t— S sej« občinskega odbora. Mesto izse-livših se članov Tržinskega in Berjaša sta pozvana v občinski odbor Franc Hauptman in Martin Brečko. Po daljši debati je bil. sprejet predlog finančnega in stavbnega odseka, da se kupi Leskovarjeva hiša za 130.000 Din. Proti sta glasovala samo Jordan in Arnšek. Adaptacijski stroški so proračun ni na 96.000 Din. Dela se bodo oddala najnižjemu ponudniku. Sklene se soglasno nakup zemljišča ge. Pravdičeve, približno 5000 m2 po 25 Din m' za napravo javnega kopališča. Službena pragmatika za občinske nameščence je bila sprejeta skoraz brez ge-bate. Kino - koncesija se podeli društvu <Svoboda>, g. Arzenšku pa koncesija za av-tovožnje. Začasno se sprejmeta v občinsko službo kot slugi, oziroma raznašalca Belihar za Trbovlje, Privšek za Hrastnik.
t— Kmetijska nadaljevalna šola v Trbovljah. Te dni so ustanovili v Trbovljah kmetijsko nadaljevalno šolo; pouk bo brezplačen. Vršil se bo dvakrat na teden do prihodnjega leta, in to ob četrtkih od 9. do 12. in ob pondeljkih 14. do 17. ure. Poučevali bodo za ta pouk vsposobljeni strokovnjaki, in sicer kmetijsko gospodarstvo, zadružništvo, poljedelstvo, živinorejo, travništvo, sadjarstvo, kmetijsko spisje, knjigovodstvo, čebelarstvo, hmeljarstvo in kmetijsko zakonodajo. V tečaj se sprejemajo mladeniči od 14. do 21. leta, v prvi vrsti kmečki sinovi. Prijave, oziroma vpisovanje v nedeljo 6. novembra od & do 12. v trboveljski šoli. — Za gospodarje in gospodinje se bodo vršili kratki špecijalni tečaji iz vrtnarstva, perutninar-stva, uporabe sadja in prašičereje.
Šport
Milena Žer javova
Nenadoma nas je zapustila naša častna predsednica. To je bil njen oficielni naslov, v resnici nam je bila nadvse skrbna mati, ki ji ni bila nobena skrb za nas nadležna, nobena pot prenaporna, da je ne bi za nas napravila. V svoji sebičnosti smo morda stavili včasih na njo previsoke zahteve; nt se jim upirala. Lotila se je vsake stvari z navdušenjem, ki smo se mu morali diviti, in nas neizmerno zadolžila. Ni zahtevala nobene pohvale, odklanjala je vsako pri« znanje. Uspeli, ki ga je s svojim prizade* vanjem dosegla, ji je bil plačilo za ves njen trud.
In zdaj nas je zapustila. Kdo nam bo odslej skrbna mati?
V svoji nemoči je nismo mogli nagraditi za stopinje, ki jih je napravila, za nas. Spomin na njo pa bo živel vedno v naših vrstah!	Primorje.
Avstrija pred najtežjo nalogo. Za dvema velikima porazoma nogometa čaka avstrij* sko elito prihodnjo nedeljo v Bologni naj« težja preskušnja. Nastopiti mora proti Ita* liji, ki je s svojim neodločnim rezultatom v Pragi dvignila svoj sloves.
Službene objave LNP. (Iz seje poslov* nega odbora dne 2. t. m.) — V nedeljo 6. t. m. se odigrajo prvenstvene tekme v Ljublani v sledečem redu: Igrišče ffirije: ob 1030 Reka : Svoboda; blagajniška shiž* ba g. Kova« in Reka, rediteljska g. Bačar in vsak ktub po 4 reditelje — ob 13.45 Slavija : Jadran, ob 15.20 Slovan : Ilirija; blagajniška služba g. Matjašič in Slavija, rediteljska g. Bajec in vsak klub po 4 re« ditelje. — Igrišče Primorja: ob 14. preosta* lih 21 minut tekme Primorje : Hermes, ob 14.30 Panonija : Krakovo; blagajniška služ« ba g. Dolinar in Panonija, rediteljska g. Klemenčič in vsak klub po 3 reditelje — Nastop službe kot običajno pol ure pred dopoldansko oz. popoldansko prireditvijo, reditelji s klubskimi reditelj slami znaki. Klube se naproša, da poskrbe za točen na* stop svojih mošterv. — Seja kazenskega od* bora se vrši danes v petek ob 20. v poseb* ni sobi kavarne «Evropa». — Na sejo se pozivajo igralci Cknperman (Reka), Tičar (Slovan) ob 20.30 in Slamič Herman ter Buljevič Zvonko (Primorje) ob 21. — Tajnik II.
ASK Primorje. Povodom nenadne smr* ti naše častne predsednice ge. Milene 2er» javove sklicujem žalno sejo za danes zve* čer ob 20.30. Seja se vrši v klubskem tajništvu. — Tajnik.
SK Ilirija, nogometna sekcija. — Danes, v petek ob 18.30 seja sekcijskega načefetva v kav. «Evropa». — Kombinirana rezerva igra v nedeljo 6. t. m. v Trbovljah proti SK Amaterju. Sestava moštva v garderobi. — Načelnik.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Danes ob 18. sestanek vseh atletov v klubo« vem lokalu v Evropi. Navzočnost vseh nujno potrebna! — Načehrik.
Najboljše. najtrpeSnejše cato najcenejše
Uboj v Majšpergu pri Ptuju
Zidarski vajenec Rojs zaklal svojega tovariša Martina Mihelača.
Ptuj, 1. novembra. V Majšpergu je zidarski vajenec Rojs zaklal svojega tovariša Martina Mihelača.
0 dogodku nam poročajo naslednje: V Majšpergu opravlja tvrdka Treo & Co. zidarska dela. Med drugimi tam zaposlenimi delavci sta se nahajala tudi omenjena zidarska vajenca. V petek sta šla z nekim delavcem v bližnjo gostilno, kjer so obrezovali repo. Vsak je dal za Kter vina, češ: jutri je sobota, kc itak dobijo delavci tedensko plačo, poleg tega pa bo kmalu končano delo za letos. Preden so se razšli, je prišlo zaradi neznatnega prepira do pretepa, v katerem je zamahnil Rojs, doma iz Krčevine pri Vurbergu, proti svojemu tovarišu Martinu Mihelaču iz Zbovc z odprtim nožem ter ga zadel v prša, Mihelač se je takoj nezavesten zgrudil na tla. Storilec se je prestrašil svojega nepremišijenega dejanja, stekel je hitro po ljudi in po duhovnika. Naložil je končno svojega tovariša na voz in ga dal prepeljati v bolnico v Ptuj, nakar se je šel javit orožnikom na Ptujski gori. ___
Svetovnoznane original
orave LUTZOVE peti
iz BLUDENZA in emajltablice z napisom ima v zalogi s • m o s Inž. MATE GUZELJ. LJubtjana-Šiška,
Jernejeva cesta 5 (blizu stare cerkve), na dvorišču pod hišo Celovška cesta št. 58.
Gospodarstvo
Industrija sladkorja v naši državi
Letos je pričakovati večjo produkcijo.
Proizvodnja sladkorja iz sladkorne pese v sladkornih tvornicah se je nedavno pričela. Kakor znano, imamo v naši državi 8 sladkornih tvornic, in to v Osijeku, Usori (Bosna), na Cukarici (pri Beogradu), v Cu-priji (v dolini Morave), Branjinem Vrhu (na državnem posestvu Belje), v Crvenki (Bač-ka). Novem Vrbasu (Račka) in v Velikem Bečkereku (Banat). Od teh tvornic sta dve državni. Vse tvornice so kartelizirane. Kapaciteta tvornic sladkorja ni popolnoma izrabljena, ker se seje premalo sladkorne pese. Vzrok pomanjkanju pese je največ to, ker plačujejo tvornice producentu za peso premalo, tako da se pridelovanje ne izplača. Kmet producent seje raje turŠČico, ki mu donaša večji čisti dobiček. Ako je pa še letina pese slaba, tedaj ne. pridelamo sladkorja niti za domačo potrebo, dočim ga sicer v manjši meri izvažamo.
Da si opomorejo producenti in dosežejo večjo rentabilnost pri pridelovanju sladkorne pese ter boljše vnovčevanje, so v Starem Sivcu (Vojvodina) ustanovili po Češkem vzor cu novo sladkorno tvornico na zadružni podlagi. Ta tvornica je pričela z delom 8. oktobra t. 1., tako da imamo sedaj devet delujočih tvornic v državi. Namen te tvornice je tudi ta, da z boljšim plačevanjem sladkorno pese pri odkupu vpliva na povišanje odkupnih cen pese pri drugih tvornicah, od česa ima kmet producent samo koristi in se tako tudi deluje na povečanje pridelovanja pese. Razen tega se dobiček, dosežen pri izdelovanju sladkorja, razdeli bolj enakomerno med tvornico in proizvajalca pese.
Lansko leto je bilo v naši državi posejanih s sladkorno peso 43.000 ha. Letos se ceni, da je posejanih 45.000 ha. Mnogo je letos škodovala pesi suša, zaradi česar je množina pridelane pese manjša. Toda letošnja pesa ima več sladkorja, kakor ga je imela lani, in bo celoten pridelek sladkorja večji od lanskega. Lani se je proizvedlo sladkorja 7800 vagonov, letos se pričakuje 8500 vagonov. Ako se računa, da se doma porabi 6000 vagonov, ostane za izvoz 2500 vagonov. Od sosednjih držav ima pesa manj sladkorja kakor lani v Bolgariji, Češkoslovaški, Avstriji, več pa v Poljski in Italiji. Povečala se je pa površina pese v Bolgariji, Češkoslovaški, Avstriji, Italiji. V celoti se pričakuje, da bo pridelek sladkorja presegal rezultate lanskega leta v Češkoslovaški, Poljski, Avstriji; isti pridelek kakor lani bo v Italiji in Madžarski, manjši pa v Rumuniji in Bolgariji.
Davki in plače privatnih nameščencev
Protest in zahteve III. kongresa Zveie privatnih nameščencev.
Kongres Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije se je med ostalimi važnimi vprašanji bavil tudi z vprašanjem davka na plače privatnih nameščencev. Po referatu, ki ga je podal gosp. Stjepan Bencekovič, je kongres sprejel resolucijo, v kateri se protestira:
a)	da se v nasprotju z ustavo se vedno pobirajo tri četrtine vseh državnih davkov v obliki neposrednih davkov, torej brez ozira na davčno moč in brez progresije;
b)	da je reforma neposrednih davkov izvedena samo pri davku na mezde in plače namečencev, in sicer tako, da se davek brezpogojno odteguje, dočim se drugi zelo veliki dohodki nikakor ali samo deloma obdavčujejo;
c)	da je bilo z ukinjenjem davka na vojne dobičke, na imovino in na obresti davčno breme olajšano le imovitejšim slojem, dočim se je privatnim nameščencem davčno breme v zadnjem finančnem zakonu deloma celo povišalo;
d)	da je po tej reformi davka na plače privatnih nameščencev podvržen obdavčenju ves dohodek, tudi stanarina in draginjska doklada in da je poleg tega davčna stopnja za privatne nameščence znatno večja kakor pa za državne nameščence, tako da mora privatni nameščenec plačati na davkih in do-kladah dvakrat do štirikrat toliko kakor državni nameščenec z istim dohodkom, čeprav mu ni zasigurana niti stalnost niti pokojnina;
e)	da je kot eksistenčni minimum oproščen od davka le dohodek, ki ne presega 6000 Din letno, in končno
f)	da se z uvajanjem novega davka za nameščence in s paralelnim olajšanjem _ davkov imovitejšim slojem ni ukinilo vsaj plačevanje dohodnine na Hrvatskem in v Slavoniji, ki se sedaj predpisuje in tirja za 6 let nazaj.
Zaradi tega zahteva kongres:
a)	da vlada in Narodna skupščina čim prej izvedeta splošno davčno reformo, ki bi državi zasigurala dohodke potom neposrednih davkov, ki bi bili v smislu ustave progresivni po davčni moči in imovinskim razmeram z oprostitvijo od vseh davkov pri dohodkih od manj kakor 30,000 Din letno;
b)	da se z veljavnostjo od 1. januarja t. L določi za privatne nameščence enaka davčna obremenitev, kakor za državne nameščence;
c)	da se v krajih, kjer se pobira dohodnina, ukine ta davek na vse dohodke iz službenih odnošajev, ki ne presegajo 30.000 Din letno;
d)	da se pravično znižajo posredni davki, predvsem takse na plače privatnih name-5cgiic6v in
e)	da' se prepreči preobremenitev plač in mezd s samoupravnimi davki.
Centralna uprava Zveze bo ta protest in
te zahteve predložila ministrstvu iinanc, Narodni skupščini, finančnemu odboru, vsem parlamentarnim odborom ter preko krajevnih organizacij vsem oblastnim odborom in občinskim zastopstvom.
Hmeljarski tečaji v Bački na stroške hmeljarjev
Kmetijsko društvo Slovakov v Petrovcu (Bačka) je zaprosilo ministrstvo za kmetijstvo in vode, da mu dovoli otvoritev dveletnega hmeljarskega zimskega tečaja (po 6 mesecev). Vse stroške sa organizacijo in vzdrževanje te rimske šole preveame na sebe omenjeno društvo.
S tem pokazujejo Vojvodinct veliko zavednost in napredno pojmovanje hmeljarskega gospodarstva. Vsega priznanja vredno je, da si Vojvodinci sami iz lastnih sredstev, brei tuje pomoči, snujejo strokovno hmeljarsko središče. Zavedajo se, da more hmelj dobro uspevati, odnosno obran se dobro vnovčiti le, ako se uporabljajo pri obdelovanju, gnojenju, obiranju, sušenju, manipuliranju ii pakiranju najmodernejše metode. Vojvodinski hmeljarji že vedo. da prihajajo za hmeljarstvo hudi časi in da je zato treba delati za samoobrambo in napredek na strokovnem, organizacijskem in trgovinskem polj »..
Zimska šola se bo otvorila te dni. Priglašeno je veliko število hmeljarjev vseh starosti, da se sistematično pripravijo na borbo, ki bo potrebna, da bodo jugoslovenski hmeljarji sploh vzdržali močno konkurenco na hineljskih tržiščih.
Morda ne bi škodovalo našim slovenskim hmeljarjem, da si vzamejo za vzgled one, ki jih sedaj morda podcenjujejo. Zanimivo ie končno tudi, da se vse misli za napredovanje hmeljarstva, ki jih že dolga leta pridigujemo v našem listu slovenskim hmeljarjem, uresničujejo izven Slovenije. Ponovno morami ob tej priliki povdariti, da so savinjski hmeljarji mnogo premalo agilni in da bodo zaradi tega lažje vzdrževali konkarenčni boj dobro organizirani in sistematično izšolani vojvodinski hmeljarji, kakor naši Savinjčani. dasi pridela Savinjska dolina kakovostno najboljši hmelj v državi.
= Statistika konkurzov v oktobru. Jugo-slovensko društvo za zaščito upnikov v Zagrebu je tekom meseca oktobra registriralo v vsej državi 84 konkurzov napram 70 v istem mesecu preteklega leta, in sicer v Srbiji in Črni gori 65 (oktober 1926 43), v Hrvatski in Slavoniji 8 (15). v Bosni in Hercegovini 5 (—), v Sloveniji in Dalmaciji 4 (4) in v Vojvodini 2 (8). V prvih 10 mesecih tekočega leta je omenjeno društvo registriralo 909 konkurzov napram 673 v istem razdobju preteklega leta to je za 236 ali 35% več kakor lani. Po pokrajinah odpade na Srbijo in Črno goro 608 (353), na Hrvatsko in Slavonijo 104 (93). na Slovenijo in Dalmacijo 92 (77) in na Vojvodino 76 (113) Najbolj se je povečalo število konkurzov v Srbiji in Črni gori, in sicer za 72%.
= Reorganizacija finančne službe. Finančno ministrstvo bo te dni predložilo finančnemu odboru na odobrenje uredbo o reorganizaciji skupne finančne stroke, katero je izdelal pomočnik finančnega ministra. Ta uredba bo pozneje utiešena v finančni zakcm.
= Zakonski predlogi ministra za trgovino In industrijo. Minister za trgovino in Industrijo bo te dni predložil Narodni skupščini 2 zakonska predloga o zaščiti industrijske svojine. predlog zakona o gospodarskih zbornicah. 4 zakonske predloge o merah in trgovinske pogodbe z Nemčijo, AngKjo in Belgijo.
= Finančni minister odobril novo dolarsko posojilo beograjske občine. Beograjska občina je sklenila z ameriško banko Chaise Security Corp. ponovno kratkoročno posojilo v višini do 1 in pol milijona dolarjev (skupaj z dosedanjim posojilom 3 in pol milijona dolarjev). Kakor znano, finančni minister pogodbe ni hotel potrditi, ker je vsebovala določbe, ki nasprotujejo interesom občine. Ker so bile v ponovnih pogajanjih med banko in občino te določbe spremenjene, je sedaj finančni minister odobril spremenjeno pogodbo.
= Otvoritev naše pooblaščene trgovinske agencije v Carigradu. Iz Beograda poročajo, da je naše ministrstvo trgovine in industrije ustanovilo v Carigradu pooblaščeno trgovinsko agencijo kraljevine SHS in poverilo vodstvo agencije gosp. Hamdiji Aiganu, trgovcu iz Banjaluke. Agencija bo lahko otvar-jala podružnice po važnejših trgovinskih središčih Turčije.
= Položaj na hmeljskih tržiščih. Iz Varšave poročajo, da je na poljskem hmeljskem tržišču pomanjkanje prvovrstnega blaga. Mnogo poljskega hmelja se je izvozilo y Nemčijo. Kakor se ceni, je ie polovica poljske hmeljske letine prodana v inozemstvo. Boljše blago se prodaja po 50 dolarjev za 50 kg (56.75 Din za kg), slabše pa po okrog 30 dolarjev za 50 kg (okrog 34 Din za kg). _ Iz Dube (Češkoslovaška) poročajo, da se trguje tamošnji hmelj, ki je bolj slabe kakovosti, največ do 1400 Kč za 50 kg.
= Konkurz ie razglašen o imovini Jožice Lozej. pletilke v Mariboru (prvi zbor upnikov 5. novembra, oglasi tv eni rok do 8. decembra, ugotovitveni narok 22. decem-bra).
= Vprašanje zlate valute v Češkoslovaški. Guverner Češkoslovaške narodne banke gosp. dr PosipiŠi! je te dni podal značilno izjavo glede vprašanja uvedbe zlate valute v Češkoslovaški. V tem vprašanju obstoja popolno soglasje med Narodno
Vremensko noročilo
Meteorološki zavrni * l.jiihSiani 3. novembra 1927
Višina baminelra 3llMJ» m
Kraj
M i
pazovtni
Ljubljana Maribor . , , Zagreb m Beograd i t , Ssraievo ■ i a Skopi je .... Dubrovnik . . Split .... Praha ----
&
,/3-5 772-7 773') 7729 774 3 7728 7682 768"» 7706
S
I
69 10-0 90 90 4-0 6-0 iao 15« 13-0
« »
Smet »en lr brzini v metrih
ICO 98 94 93 92 9 J 25 57
mirno mirno WSW 2 mirno E 2 mimo ml. no N 1
WSW 6
o
•SS
n
10 10
3 0 7 0
Padavine
Vrsta I •■•«•». «r»
megla megla
Sobce vzhaja ob 6.40, zahaja ob 16.47, Luna vzhaja ob 14.25, zahaja ob 23.54. uri. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 15.4 C, najnižja 6.7 C
Dunajska vremenska napoved xa pettek: Milo, spremenljivo, mestoma dež.
Trifoška vremenska napoved sa petek: Normalni vetrovi, ozračje megleno. Temperatura od 13 do 20 stopinj. Morje mirno.
banko in finančnim ministrom. Nesmiselno bi bilo misliti, da more uvedba zlate valute povzročiti nenadne spfemembe, ko je vendar češkoslovaška krona že pet let ena najtrdnejših in najstabilnejših valut na svetu. Do dejanske uvedbe ziate valute mora priti. To pa. kar se stvarno smatra z uvedbo popolne zlate vaiute, ni nič drugega kakor ukrep formalnega značaja, ki ne more po petih letih dejanske stabilizacije prinesti prebivalstvu niččsar novega Zmotno je tudi misliti, da ie v ta namen potrebno spremeniti valutno edinico.
= Ponovno znižanje davkov v Zedinje-nih državah. Glede na visoki suficit ameriških državnih iinanc v. preteklem finančnem letu (445 milijonov dolarjev) bodo v Z edin i en i h državah ponovno znižani davki za 225 milijonov dolarjev. Znižala se bo predvsem pridebnina za družbe, popolnoma odpravljen pa bo davek na dedsčine.
Borze
3. novembra.
Kakor zadnje dni, je bil tudi danes devizni promet na ljubljanski borzi živahen. Ker je bilo povpraševanje znatno večje kakor ponudba, je morala Narodna banka intervenirati v devizah na Curih. Berlin. Prago, London in Dunaj. Cvrsteje so bile devize na Dunaj, Trst in Newyork. Največji je bil promet v devizah na Curih, Berlin in Dunaj. Med efekti je bila zaključena Ljubljanska kreditna po 135.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda dalje popustila za 2—3 I očke. Promptna je notirala 388 — 390, kasa se je trgovala po 388 in za december po 898 — 394. v Beogradu je tudi danes notirala nižje kakor v Zagrebu, in sicer promptna 387.5 — 388 in za december 392.5 — 393. Promet ni bil znaten. Med bančnimi papirji je bila Jugobanka dalje čvrsta in se je trgovala po 93.5, Praštediona pa je bila zaključena po 892.5. Industrijske vrednote so ostale zopet zanemarjene. Slavonija je bila zaključena po 13.5. Nihag pa po 5. Tečaji so v glavnem nespremenjeni.
Devize in valute.
Ljubljana. Berlin 13.555 — 13.585 (13.57), Budimpešta 9.93 — 0, Curih 1094 _ 1097 (1095.5), Dunaj 8.0014 — 8.0314 (8.015. 80175), London 276.3 - 277.1 (276.7), New-york 56.74 — 56.76 (—), Pariz 223 — 225 (224), Praga 168—168.8 (168.4), Trst 309.625 do 311.625 (310.625).
Zagreb. Dunaj 8.02 — 8.032, Berlin 13.555 do 13.585. Budimpešta 9.945 — 9.975, Milan 309.61 - 311.61, London 276.3 - 277.1. Newvork 56.66 — 56.86, Pariz 222.4 - 224 4. Praga 168 — 168.80, Curih 1094 — 1097 C1095.5); ameriški dolar 56.2 — 56.4.
Beograd. Pariz 222.46 — 224 46, London 276.3 _ 277.1, Newyork 56.651 — 56.851. Milan 309.4 — 311.4, Dunaj 7.9985—8.0285, Budimpešta 9.885 — 9.915, Bruselj 7.92 do 7.95, Amsterdam 22.80 — 22.86. Bukarešta 34.75 — 35.25.
Dunaj. Beograd 12.4475 — 12.4875, Berlin 16S.66 — 169.16, London 34.425 — 34.525. Milan 38.64—38.74, Newyork 7.0695—7.0945, Pariz 27.745 — 27.845, Praga 20.94875 do 21.02875, Curih 136.30 — 136.80.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.8, Ne\vvork 518.8, London 25.25625, Pariz 20 3625, Milan 28.3325, Praga 15.375, Budimpešta 90.775. Bukarešta 3.20, Varšava 58.20, Dunaj 73.25.
Trst. Beograd 32.10 — 32.40, Dunaj 255.55 do 261.55, London 89.04 — 89.24, Newyork 18.255 — 18.315, Pariz 71.70 — 72, Praga 54.10 — 54.40, Curih 351.75 — 353.75; dinarji 31.90 - 32.10.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 _ 0, Ljubljanska kreditna 135—135 (135), Praštediona 89(1-0. Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 133 - 0, Ruše 280 — 295, Stavbna 56 — 0. Šešir 104 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda promptna 388 — 390, kasa 388 — 390, za november 0 — 392, za december 391 — 393, investicijsko 83.75 — 84, agrarne 51 — 51.25; bančne: Eskomptna 91 — 93, Polio 17—17.5, Kreditna 90 — 93, Praštediona 892 — 895. Hipo 56.5 — 57, Etno 178 — 180, Ljubljanska kreditna 133 — 134, Srpska 137 - 140, Jugo 93.5 — 94, Narodna 5100 _ 5150, Zemaljska Sarajevo 125 — 126: industrijske: Gutmann 216 — 220, Slaveks 100 — 0, Slavonija 13 do 14. šečerana Osijek 607.5 — 612.5, Trbovlje 475 _ 480, Vagon 25 — 30, Danica 160 do 165, Drava 580 — 585. Vevče 135 — 136, Du-brovačka 405 — 412.5.
Beograd. Vojna škoda promptna 3S7.5 do 388, za december 392.5 — 393, investicijsko 83 — 83.75, agrarne 51.5 — 52.
Dunaj. Trbovlje 59 50, Kranjska industrijska 48.5, Šečerana 76.25, Jugo 11.50.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza. (3. t. m.) Les: Tendenca živahna. Povpraševanje je za hrastove prage, 2.60 m, 14X24 po 52 in 2.455 m, 123X22 po 43 v vsaki količini fco. vag. meja. Deželni pridelki: Tendenca za žito mirna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2%, slov. post., mlevska tarifa, plač 30 dni): baška promptna po 340.5 — 342, za december 3425 — 345, sremska promptna po 337-5 — 340; turščU ca (slov. post., promptna): baška, plač. 30 dni, navadna tarifa po 257.5 — 260, mlevska tarifa pa po 253 — 255.5, baška, umetno su. šena, navadna tarifa po 2475 — 250, mlev* ska tarifa pa po 242.5 — 245, baška. času primemo suha, s kakovostno garancijo po 235 — 237.5; moka »0«, fco. Ljubljana, plač. po prejemu po 480.
Novosadska blagovna borza (3. t. m.) Pšenica: baška, 78/79 kg, 2 % 290 do 292.5: banatska, 78/79 kg. 2 % 283 — 287.5: sremska, 78/79 kg. 2 % 287.5 - 290. T u r -š č i c a- baška in sremska 245 — 250; baška in banatska, nova, za december - januar 182.5 do 185; sremska. nova, za december - januar 185 — 190. Moka: baška <0g> 415 do 425; baška 12» 395 — 405: baška c5» 370 do 380; baška 315 — 325: baška <-7> 260 do 280; baška <8., M0 — 205.
Dunajska borza ia kmetijske proizvode. (2. t. m.) Nazadovanje žitnih cen v Ameriki (v zvezi z izvrstno letino v Argentini) se nadaljuje, dočim je cena turščici čvrstejša. Na kontinentalnih borzah se promet nikakor ne more oživeti in tudi na dunajski bor/.i je minimalen. Cene so precej stabilne. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39 do 40, madžarska Tisa (81 /83 kg) 43.5 - 44; rž: marchfeldska 38.5 — 39; turščica: 27.5 — 28; oves: domači 30.5 — 31. madžarski 32 — 32.5. M o k a f0> v trgovini na debelo: domača 65 — 67. madžarska 62—65. romunska 60 — 62.
Dunajski svinjski sejem (2. t. m.) Dogon 15.726 komadov, od tega 4007 iz Jugoslavije. Pri prilično živahnem prometu so se pitane svinje pocenile za 5 groSpv Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I 2.28 — 2.32, angleške križane 2.10 - 2.35. kmetske 2 - 2.25, stare 2 — 2.10. mesne 1.95 — 2.30 šilinga.
Iz življenja in sveta
Smrt senatorja Humberta
V Parizu je umrl 63 letni bivši senator Charles Humbert. Pripadal je francoski zbornici od 1. 1906. do 1920.. potem je bil imenovan za senatorja. Med vojno je postal zelo znan. Izšel je namreč iz armade, kjer je opozoril nase še kot poročnik z neko afero. Francoski vojaški minister je bil tedaj Andre. Humbert je dosegel, da ga je Andre imenoval za svojega ordonančnega oficirja. Dve leti pozneje pa je izbruhnil med ministrom in Hirmbertom oster konflikt, ki je ordonančnega častnika prisilil, da se je hitro umaknil.
Nekaj tednov pred izbruhom svetovne vojne je započel Humbert v «Mati-nu», katerega ravnatelj je bil, ostro kampanjo proti vojnemu ministrstvu in generalnemu štabu. Očital je francoskemu vojaškemu vodstvu pomanjkanje čuta za organizacijo. Ta kampanja se je nadaljevala tudi med vojno v «Journalu». Postal je namreč tudi ravnatelj tega lista. Napadi so bili francoski vladi zelo nevšečni in Clemen-ceau je celo poskušal Humberta panati kot veleizdajnika in ni manjkalo dosti, da ni senator v resnici končal na dvorišču vinceneške utrdbe. Več njegovih prijateljev, ki so se upirali Clemen-ceaujevemu režimu, je končalo svoje življenje istotam.
Humberta so obtožili, da je sprejel večjo vsoto nemškega denarja, s katerim je kupil «Journal». Sodišče pa ga je oprostilo, na kar se je mož vrnil v politično življenje, kjer je vzbudila velikansko pozornost njegova knjiga, v kateri je napadal Poincarejevo politiko. Predstavil je namreč javnosti Poincareja kot glavnega krivca svetovne vojne.
smrtjo, dočim se je Nagy pomiril, njegova žena pa se je zopet vrnila k njemu. .
Mussolini v vosku
Miss Maiud Tussaudova izdeluje v vosku glavo laškega diktatorja. Voščeni Mussolini bo shranjen med drugimi znamenitostmi v slovitem kabinetu voščenih, kipcev v Lons domu.
Neverjetna usoda ene same družine
Iz Miszkolcza poročajo: V občini fltarsany se je pripetila neverjetna tragedija. Upravna oblast je zaukaza-la kfmetu Nagyju, naj ustreli svojega besnega psa, ki je oklal več domačih živali. Nagyja je ta ukaz tako razburil, da jo začel razsajati in razbijati po hiši ter je začel svojcem pretiti s smrtjo. Posesitnikova žena je zbežala v strahu pred početjem svojega moža v sosedstvo, kjer je alarmirala ljudi in razširila vest, da je najbrž tudi moža oklal stekel pes. Sosedje so v naglici napolnili svetilko s petrolejem, kar se je zgodilo pri goreči luči. Naenkrat je plamen preskočil v steklenico, M je eks-ploldirala in žena ter troje dece Nagy-jevega soseda je umrlo v strašnih plamenih in opeklinah. Mož se še bori s
Kemal paša
Turški parlament v Angori je imel te dni na programu volitev državnega preži« denta za nadaljno dobo 4 let. Izvoljen je bil seveda dosedanji diktator Kemal paša, ki velja v Turčiji, pa tudi izven nje, za preporoditelja osmanske države. Kemalove zasluge za moderniziranje Turčije so veliš kanske: odpravil je harem, premestil pres stolnico iz Carigrada v Angoro, prepove* dal fes, uvedel življenje po principih higis jene itd. itd Turčija pod njegovim diktas torstvom pridno napreduje. Te dni se na njegov ukaz vrši ljudsko štetje, katerega namen je dokazati, koliko duš ima prav za prav sedanja turška država.
Najnovejše o „Mafaldi"
Italijanska paroplovna družba v Genovi je izdala končno veljaven seznam ponesrečencev »Mafalde«. Po teh podatkih, katere reproducirajo tudi ameriški časopisi, znaša število človeških žrtev
314.
Med temi je mrtvih 27 pasažirjev I. razreda, 37 pasažirjev II. razreda, 204 pasažirji III. razreda, 37 mornarjev in 9 častnikov.
Rešilo se je
945 oseb, in sicer 25 pasažirjev I. razreda, 55 pasažirjev II. razreda, 623 pasažirjev III. razreda, 11 častnikov in 231 mornarjev. Paroplovna družba objavlja v italijanskih listih za ponesrečenimi pomorščaki skupno osmrtnico.
Profesor Gigli, ravnatelj statističnega urada v Berlinu, je poslal milanskemu »Corriere dela Sera« izčrpno poročilo, v katerem pravi, da je izjavil kapetan Guli po prvi eksploziji, da je defekt ladje malenkosten in da se »Ma-falda« lahko drži še 24 ur nad vodo. Kmalu nato pa se je ladja vlegla na stran ter se je začela potapljati. Re-' silni čolni so bili nerabni in napol strohneli, zato je imela reševalna akcija tako negativen uspeh.
Iz Montevidea poročajo, da je tam izkrcal francoski parnik »Marseille« nekega Fontama, ki izjavlja, da se poveljnik »Mafalde« ni ustrelil, marveč 4a je skočil v vodo, hoteč se rešiti. Isto je storil tudi radiotelegrafist in prvi oficir »Mafalde«. Fontana se je rešil, poveljnik ladije, radiotelegrafist in prvi častnik pa so Utonili.
Po službenih navedbah je rešenih tu-
Splošno priznanje
izbornim zimskim sukn am. raglanom tvrdke Drago Schwab. Liubljana ie radi finega blaga, ter fine podloge ki ga porablja za ta oblačila čisto razumlj vo
Posluži'e se teh res finih sukenj
dj 31 potnikov, ki so se vozili z jugosloven silim potnim listom. Med rešenimi je 4članska družina Beoka iz Vlaške Slatine. Beck je, kakor je »Jutro« že poročalo, potrošil zadnji denar za vožnjo v Ameriko. Rešeni potniki so iz Dalmacije, iz Slavonije in Vojvodine ter iz Stare Srbije. O petorici potnikov manjkajo še zanesljive vesti. To so Peter Bebič iz Novega Sela; Vasa Roknič iz Banata ter Božo Krstič, Sto-jan Josipovič in Stevan Naumovič iz Bitolja.
„Svetnica", ki toži!
Terezija Neumannova toži svoje obrekovalce.
Terezija Neumannova, konnersreuth-ska čudežnica, je pooblastila mona-kovskega odvetnika Ahlerja, naj toži socijalno demokratsko «Tribuno», ki izhaja v Vratislavi. Tožba se glasi na obrekovanje časti.
Neumannova, o kateri so vsi nemški listi zadnje mesece mnogo pisali, je našla svoj kotiček tudi v imenovanem dnevniku. List pa se je oddaljil od svojega predmeta tako zelo, da je imela čudežnica pred 7 leti znanje z nekim klativitezom, ki si je služil kruha kot artist. Ta človek, po imenu Lowenich, je preživel z Neumannovo nekaj tednov. potem pa jo je zapustil in Neumannova je kmalu porodila dete ženskega spola.
Pravda bo zelo zapletena, kajti dočim se s strani občine, v kateri je baje bivala Neumannova trdi, da tam nikdar ni bilo ženske, pri kateri je glasom navedb Neumannova stanovala, se čujejo z druge strani baš nasprotni glasovi. «Tribuna» pa je razširila to vest celo s pomočjo posebnih letakov in za stvar je izvedela cela Nemčija. Ker je Neumannova danes zelo znana, bo ta proces za celo Nemčijo pravcata senzacija.
Ruski zunanji komisar čičerin,
o katerem javljajo vesti iz Moskve, dia se je njegovo zdravstveno stanje v zadnjem času zopet poslabšalo, čičerin boleha na sladkorni bolezni in je lani baš zaradi tega bil na zdravljenju v inozemskih kopališčih. Mudil se je v Nemčiji in Franciji. Najno» vejše zdravniške ugotovitve pravijo, da si Čičerin s pomočjo inzulinove kure ni pos sebno opomogel. Začel se je prepozno les čiti. Čičerina morajo sedaj prevažati sem io tja v stolčku s kolesci, kakor so malo pred smrtjo transportirali Ljenina.
Boj proti nemoralni modi
Pred kratkim je poslal narodni odbor iz Verone papežu brzojavko, v kateri je zahteval od poglavarja katoliške cerkve, naj se zavzame za korektnost ženske mode. Papež je brzojavko sprejel in je te dni Veronežanom odgovoril potom svojega tajnika kardinala Gasparrija. V tem odgovoru papež obsoja nemoralno modo, izjavlja svojo solidarnost z odborom za pobijanje nemoralne mode v Veroni in hvali skromnost v običajih in šegah, ki hočejo ohraniti in braniti krščanska načela.
Neprilike Lye de Putti
Filmska igralka Lya de Putti, ki je s svojimi ekstraturami že večkrat vzbudila pozornost, stoji zopet v ospredju skrivnostne afere. Lansko leto so jo, kakor se bodo naši čitatelji še spominjali, našli neke noči pred njenim stanovanjem na ulici. Takrat se je igralka izgovorila, da se je sprla s svojim ljubimcem in je skočila skozi okno na cesto. To pot je bila stvar močno podobna njeni lanski aferi. V noči na 1. novembra so jo namreč našli vso krvavo in v nezavesti pod stopnicami njenega stanovanja. Ko se je osvestila, je povedala, da se je vračala iz filmskega ateljeja in je «pomotoma» stopila v steklena vrata hišnikovega stanovanja. Zlobni jeziki, ki zatrjujejo, da so dobro poučeni, pa pravijo, da je bila Lya de Putti, ko se je vračala domov, pijana do nezavesti ...
Kakor znano, je Lya de Putti že eno leto angažirana v Hollywoodii. Njen najnovejši berlinski incident se ie primeril jedva nekaj dni po njenem začasnem povratku iz Amerike.
Daladier,
novi predsednik francoske radikalne soc i; jalistične stranke. Daladier je prvič prišel v parlament leta 1919; kandidiral je na skrajni levici stranke. Bil je v letih 1924— 1926 štirikrat minister v kartelskih vladah in je po sestavi vlade narodne sloge vedno ostro nastopal ne samo proti Poincareju nego tudi proti večini lastne stranke, ki je voditelje pooblastila za vstop v kabinet. Njegova izvolitev za predsednika stranke ni samo demonstrativnega značaja, marveč tudi sdmptomatična za orijentacijo franco« skih volilcev. Zato je razumljivo, da se zmerni elementi v stranki ne navdušujejo ravno preveč nad njegovo izvolitvijo in je naravno, da so jo hoteli za vsako ceno pres prečiti. Proti Daladieru je agitiral celo Herriot
Poroka napoljskega vojvode s princezinjo Ano Burbonsko
Napoli je te dni prizorišče važnih dogodkov. Napoljski vojvoda se te dni poroči s princezinjo Ano Burbonsko. Ta poroka bo povod za sestanek raznih vladarjev na italijanskih tleh in za utrditev prijateljstva med latinskimi državami, v prvi vrsti seveda med Italijo in Španijo.
V Napolju se te dni mudijo prince-zinja Marija, hči belgijskega kralja, senator Tittoni, ki bo pri poroki fungiral kot kraljevi notar, španski kralj in belgijski kralj. Navzoč bo tudi italijanski prestolonaslednik Umberto ter guverner laškega Tripolisa general De Bone. Tudi francoska vlada pošlje v Napolj posebno delegacijo.
Poroka bo zelij bučna. Vsa italijanska mesta pošljejo v Napolj svoja odposlanstva. ki ponesejo novoporočence-ma dragocene darove. Seveda ne manjka med slavilci tega neobičajnega dogodka Gabriele D' Annunzio, ki je poslal napoljskemu vojvodi dolgo lastnoročno voščilo, njegovi nevesti pa prekrasen dar v imenu italijanskega zra-koplovstva. Rim in Benetke, kakor tudi italijanske kolonije so poslale v Napolj svoje župane, oziroma njihove namestnike s simboličnimi darovi, pred-stavljajočimi večno mesto, nekdanjo beneško republiko in njeno današnjo
cvetočo industrijo, kolonije pa so pripravile za mladi par svoje najboljše pridelke. Ceremonije se bodo vršile v starinskih poslopjih in bodo trajale več dni.
m •	«
lri gosi
Pričujoča tragikomična zgodba se je odigrala v Meranu.
Začela se je s predajo neke vile. Češki upokojenec, kojega last je bila vila, se je nenadoma odločil, da svojo hišico proda in da se preseli v svojo domovino. Kupec je bil s kupčijo zadovoljen, dokler ni nekega dne s Češkega dobil pismo s pozivom, da plača tri gosi, ki so se nahajale v hlevu pri vili. To ga je umevno zelo razjarilo in je takoj odpisal. da je gosi sprejel le v rejo in da ga nikakor ni volja kupiti jih za zahtevano ceno Prodaalec pa je vztrajal na svojem: gosi da so bile pravilno prodane in da hoče imeti zanji denar. Pismo je romalo za pismom, kupec se je jezil, cena mu ie bila previsoka, a prodajalec ni hotel odnehati. Slednjič so se stvari polastili odvetniki in bila je podoba, da se bo afera vlekla v nedogled. Tedaj se je kupčev advokat odločil, da napravi stvari konec in da pošlje gosi nazaj. Kam? na Češkoslovaško? To bi bilo nekoliko nerodno. Toda nasprotnikov odvetnik je stanoval v Meranu. Zakaj jih ne bi posla! njemu?
In tako je tudi storil. Pozval je nasprotnika v energičnemu pismu, da naj tekom 24 uri prevzame gosi. Ko se to ni zgodilo, je gosi kratkomalo povezal za noge. poklical postrežčka in ga pozval, naj odnese živali v pisarno dr. X. in naj jih tam položi na tla. Tako se ie zgodilo. Postrešček je gosi odnesel v označeno odvetniško pisarno, jih vzlic ogorčenim protestom strojepiske položil na preprogo in odšel
Čez kako uro je v pisarno dr. X. prišel njegov koncipijent, zagledal na tleh gosi, poklical postreščka in mu zapove-dal, naj odnese živali v pisarno energičnega nasprotnika. In tako se ie zgodilo.
Popoldne je kupčev odvetnik, zadovoljen, da mu je trik tako sijajno uspel, stopil v svojo pisarno Toda kdo popiše njegov bes, ko zagleda gosi zopet na tleh! Razjarjen pokliče postreščka in mu vnovič žabici, da odnese perutnino v pisarno gospoda X., kar se je točno zgodilo. Ali gosi še vedno potujejo iz ene odvetniške pisarne v drugo. ali pa so se medtem že preselile v boljše življenje, tega do danes na žalost še nismo mogli dognati.
X Leon Daudet na poti v Francijo? Ne* k: marseillski časopis poroča, da je vodja francoskih rojaiistov Leon Daudet zapustil Belgijo in da je sklenil vrniti se v Francijo. Francoska vlada je zaradi tega dala ojačiti obmejne straže na f rancosko^b el gij ski meji. Pojavljajo se glasovi, da je Daudet res že na francoskih tleh, kajti za to govori baje že njegov dolgotrajen molk.
Malemu Mihcu, ki nc pusti, da bi mu mamica umila vrat, se sanja, da se jc izpre* menil v žirafo. («Saturday Evening Post*)
Damske m<?dne pla rp
za jesen in zimo v veliki izbiri srednjih kakor tudi najfinejših kvalitet s kožuhovino ali brez nudi od Din 300 do 900 F. in I. GORIČAR. Sv. Petra cesta 29 Oglejte si razstavo v izložbi!
A. P.:
„Zakaj ljubim katolištvo"
(Odgovor na pismo v »Slovencu« z dne 25 - m.)
Veseli me, pijatelj, tvoja izjava v »Slovencu«, dia ne spadaš med povabljence Cerkve, nikar že med izvoljence; vidim, da ti je že preveč formalizma in da tvoja razvita čuvstvenost ne prenese tega morečega jarma. Tudi jaz sem izmed tistih, ki nas je v mladosti presunil bridko-sladki meč vere <pogrešno Pišeš »katolištva« namestu »vere«, kar se ponavlja v vseh nadalj-nih vrsticah tvojega lepega pisma!), M pa smo kasneje doživeli, da smo si rekli: Vse je formalizem, najbolj pokvarjene duše pa so med pobožnjaki. Gotovo je to dokaz, da naša pobožnost, naša čista vera, ui mogla najti utehe v izumetničeni dogmatiki in formalizmu.
Od tistih dob stojimo, ti, jaz in še tisoči drugih, nekam daleč od cerkvenega življenja ter motrimo početje in snovanje cerkvenjakov zelo hladno in kritično. Ti si, praviš, še na sredi med cerkvenim taborom ki med onimi, ki trdiš o njih, da jim je katolištvo (tu je ta izraz umesten) v sramoto in posmeh. V parentezi pa te moram opozoriti na
anahronizem, ki si ga zagrešil: Staremu hiperkulturnemu Rimu katolištvo ni moglo biti v sramoto in posmeh, ker tedaj o katolištvu v današnjem smislu še ni bilo duha ne sluha, pač pa je bilo nekoliko stoletij kasneje pravo katolištvo v sramote in posmeh milijonom, da med njimi imenujem samo strogega meniha Luthra in milega asketa Husa.
Praviš, da stojimo nekako v sredi med cerkvenjaki in njihovim nasprotjem. Motiš se. Ko si se oddaljil od prvih, se približuješ drugim. Ko si se oddaljil od pobožnjaškfih formalistov, nikoli več umstvenim potem ne najdeš mednje nazaj; da bi se ti pa iz koristo-lovstva stožilo po njih, za to si prepo-šten in predober.
Kakor veš, dragi prijatelj, ne hodim več v cerkev od tistega dne, ko je župnik prepovedal mojemu očetu, učitelju, vstop v cerkev. Po sinovski dolžnosti sem bil solidaren z očetom, ki je, starec, poslušal od tistih dob službo božjo zunaj cerkve pri levih stranskih vratih, na dežju, mrazu, solncu in vetru. Moj oče je izpolnjeval konkretno zapoved, tudi srce in tradicija sta mu pomagali pri tem. Jaz pa sem izvajal skirajno konsekvenco. Ne več tja, odkoder so
izgnali meni najbližjega človeka, poštenjaka, vzornega kristjana in očeta! Lahko si misliš, kako ponosen sem bil na to svojo solidarnost; zaradi nje same sem moral to svojo outsiderstvo še bolj podčrtati.
Pregenljivo in presentimentalno je tvoje opisovanje šmarničnih večernic in prepovedi v cerkvi sv. Nikolaja in se vzdržim vsake opazke o tem. Kolikokrat nas kaka zelo enostavna, do naivnosti preprosta stvar spravi v čuv-stveno ekstazo, ker smo tedaj pač v takem nastrojenju. Uverjen sem, da si samo ti tedaj imel vzvišene občutke. Oni, ki so opravljali službo, delujejo to obrtoma; kje naj bi se vzelo toliko čuvstva v človeku, da bi bil lahko dan na dan ob isti ceremoniji s tako ^branim srcem? Drugi so šli noter iz navade, ki je močnejša od vere, mladina pa — v maju, ko... ali misliš, da je v mladini pri takih prilikfah kaj pobožno-sti? Spomni se, saj še nisva tako stara,
še pomniva križevniške šmarnice! *
Vse prej nego skeptik ti bom rekel; kam se naj dene skepsa, ko doživljaš pri tako enostavnih stvareh tako čudežne čuvstvene pretresljaje? Res pa je, da so ljudje, kfi pridejo iz cerkve, isti, kakor preje. Praviš, da se ob takih
prilikah srca tako razorjejo in obse-jejo, da nikoli več povsem podivjajo. Ali ne veš, da je statistično dognano, da se baš ob takih dnevih izvrši neprimerno več pobojev, pijanstva, prešuštva in drugih naglavnih grehov? Ne trdim, da je to posledica doživetja v cerkvi, pač pa trdim, da vse to, kar je bilo notri, ni nič izpremenilo ljudi, ostali so isti, samo več prilike imajo za greh. Vsi ostanejo isti. ker hodijo v cerkev iz navade, tebe pa le včasi »zvabi« — kakor praviš — in zato ne ostaneš prav docela isti. Ti doživljaš čuvstveno, pa greš poln entuzijazma in napišeš podlistek pod gornjim naslovom. To je pa tudi vse. Formalizem ne daje nikake hrane za vzvišene podvige, ceremonija trenutno prevzame človeka — tebe celo do mrzle zone — toda drugih posledic ni.
Zdaj te citiram: »Prijatelj, biti moramo iskreni in dosledni. Ako ie katolištvo naše zlo, potem ga moramo iztrebiti, temeljito in brezobzirno, v vseh njegovih življenskih pojavih in ustanovah in ne morda samo, v kolikor nam je neprijeten tekmec na političnem bojišču!« Lepa, hrabra beseda! Samo tvoj zaključek1 iz tega ni pravi. »Pobiti ga je treba .v vseh njegovih življenskih poiavih in ustanovah«, sem
prepisal od tebe zgoraj — in kar mahoma trdiš, da je treba uničiti vse mrtve stvari, ki nimajo z bistvom katolištva nikake kavzalne zveze, da je n. pr. treba zatreti vso cerkveno umetnost, ki je katolištvo ni ustvarilo, pač pa živi od nje. Kje je tu logika, dragi prijajelj?
Ni treba podirati cerkev in cerkvic; v nekaterih starejših izmed njih so že propovedovali slovenski reformatorji, Pa so ostale, kakor so bile. Ni jih treba podirati ,dasi pravi o njih pokojni Tavčar, da so znamenje našega suženjstva. Bog ne daj, saj nismo Poljaki, ki so podrli rusko katedralo v Varšavi — višek pravoslavne umetnosti; ne podirati jih, čeprav že davno niso več tribu-nali dekaloga (ta posel iim je odvzelo višje deželno sodišče).
Ne odpravljati praznikov, s tem ne zadeneš tistega, k&r hočeš zadeti. Božič, Velika noč, Binkošti so stari pa-ganski prazniki, njih realni substrat ni kar nič katoliški. Samo garnirani so po tem načinu, ker temelje globoko v naravi in človeku in jih ni bilo moči odpraviti. Ali si pozabil? Vsaj po tihem bi bil to povedal meni, ki te ljubim! Ti pa natisneš! Prenaglil si se!
»Po' naših poljih naj postavimo namestu križa — vislice morda.« Zakaj
K češki in jugoslovenski predvojni
zgodovini
Dunajski »Der Morgen« je priobčil-3. tm. tajno poročilo, ki jo je podal avstroogrski minister Czapp v zaupni seji imunitetaega odseka poslanske zbornice dne 22. iunaja 1917. To poročilo navaja, zaka.i je bil 5. septembra 1914. aretiran poslanec Kloiač in zakaj ni bil po otvoritvi parlamenta in amnestiji cesarja Karla izpuščen na svobodo. Stvar ie zbudilo v Pragi precejšnjo pozornost ker nekatera v tem poročilu navedena dejstva do sedaj še niso bila znana. Kakor navajajo nemški listi, se glasi ministrov referat takole:
»Davno pred vojno je vzdrževal Kloiač v Pragi dobro organizirano vohunsko pisarno. Dobival je podrobna poročila iz vse avstroogrske države: deloma so bili to šifrirani dopisi, deloma vesti, napisane na dopisnicah pod znamkami ali znotraj v Pismi!:. zlepljenih iz dveh delov. Špiionažna poročila ;o plačeval in se ie pogajal za rukup voiaških načrtov. Aprila meseca 191-4. je bila uvedena v avstriisko topni-š:\ >• posebna municija. Že dne 6. aprila je Kloiač izročil srbskemu artilerijskemu majorju Paliču poročilo o iem streliivu. To poročilo so zaplenile med papirji srbskega ministrskega predsednika Pašiča, avstroogrske in nemške čete v Mitrovici. Značilno za intimne Klofačove stike s srbsko vlado ie, da .ie Kloiač pošiljal koncepte svojih govorov v avstrijskem parlamentu v odobrenie in cenzuro v Beograd, Toda Kiofač se ni samo omejeval na vohunsko dJovanje. marveč ie organiziral tudi proti-avstrijsko propagando na ozemlju avstro-ogrske države same.
Na Češkem so bili vojaki ob mobilizaciji izpostavljeni vplivu političnih agitatorjev.
V	zaledju so se bolj in boi.i pojavljali pri po-s umni h voiaških oddelkih češke narodnosti prestopki proti disciplini in slučaji upornosti Posamni polki, po pretežni večini obstoječi iz vojakov češke narodnosti, so sicer izvršili Velika junaštva, vendar je treba ugotoviti, da so se zlasti v prvem obdobju
"vcine dogajali prav često slučaji dezerta-ciie v masah k sovražniku in drugi težki voiaški zločini, predvsem v septembru, oktobru, novembru in decembru leta 1914. in v marcu leta 1915. V aprilu in maju leta ! 915. so krožile na Dunaju vznemirjajoče vesti, o prihodu celih polkov k Rusom v dobi. ko- je sovražnik stal v Karpatih in k > se je jela resno širiti bojazen, da bi šo-. vi.ižnik končno zavzel t-udi Dunai in Pešto. Takrat so kopali v Wienerwaldn strelske jarke, premožni ljudje so začeli odvažati svoje imetje,, v. Avstroogrski banki pa so resno razmišljali o načrtu spraviti na varno zlati zaklad banke, saj so bili že pripravljeni za-boi: za zlato, ki bi jih naj, kakor že enkrat.preje, to ie leta 1866. v času pruske vojne — spravili na varno . donavski pomiki.
Rei.rar gavori na to o vzrokih teh dogodkov. V aprilu 1915- ie štel 28. praški polk mož* izmed katerih jih ie po bitki ostalo samo še 150. Artilerijski opazovalci so poročali, da so bile najmanj tri stotnije zajete brez boja in neianjene. Narednik I.ehečka. ki šo ga Rusi ujeli, je dobil kot ruski vohun nalogo, spojiti avstrijski telefon z ruskim. Seznani! se ie •/ ljudmi iz češke legije in si izprosil/ da bi se smel prostovoljno vrniti k Avstrijcem, ker bi voiake nagovarjal na dezertaciio.
O polku številka 36. (Mlada Boleslav) je izjavil minister, da ie bi! dne 26. maja 1915. Teta ujet en ce! baialjon tega polka. Dne 26. in 27. inaia 1915. so izvršili Rusi pri Sienia\vi prelom tako rekoč brez boja i:i polk je tam izgubil 31 častnikov in 1534 rrož. Koncem maja ie 6 Rusov vedlo iz Sieniawe cel polk — 2000 mož — ob veselem razpoloženju v »rusko vjetništvo«.
Tako se glasi senzacija nemškHi časopisov.
Sestal sem se s senatorjem Klafačem.
V	zadnjem času je popolnoma osivel. V rodbini ga je zadel udarec za udarcem. Med vojno mu ie umrl sin na težki rani, dobljeni na fronti. Kloiač ga je pustil na frrmti kljub temu. tla mu ie cesar Kari po raznih posredovalcih pomlial- da da mladeniča odpoklicati s fronte, ako zato izrecno zaprosi Kiofač sam. Kiofač tega ni stori'. Težke finančne skrbi neprestano pritiskajo na novinarja, ki je vse življenje živel v smislu evangelija, da Bog skrbi celo za ptice pod nebom, da se' torei pobriga tudi za Klofača. No, medtem ko so dmgi zasedli razna dobra mesta, je Kiofač ostal na stara leta siromak. Uplivale so nanj seveda tndi politične razmere... Tako ie osivel, ni pa se postaral. Menda prihodnje letu mu bo 60 let. je pa tako krepak in čil. kakor pred 19 leti. med vomo.
Razlaganju generala Gzappa in nemških listov se je Kiofač iz srca smejal.
Izvrševali smo seveda špijonažno službo ■ ker je to zahteval blagor našega naroda. Nismo se zavedali, da ie to Spijo-naža. Ako imenuje to Czapp špijonažo. bodi! Za nas ie bilo to politično delovanje, ki -smo ga morali opravljati.«
K članku mi je dal Kiofač ta-le pojasnila:
»Avstrija je seveda smatrala vsako delovanje za češki narod in za Siovanstvo za akcijo proti državi. Bilo ii ie to tako usojeno in na tej zmoti je tudi propadla. Pred vsem zgodba z majorjem Paličem. Ta stvar je docela drugačna, kakor .io je pre-zer.tiral general Czappa in tako je tudi z vsemi fantazijami, ki jih ie izkombiniral šef avstrijske špijonaže Hranilovič in katere so avstrijski mogotci imeli za nepobitna dejstva kljub temu, da bi se lahko prepričali da so to gole in zlobne izmišljotine.
Srbski artilerijski major Palic je prispel v Prago k profesorju dr. Jedličku začetkom leta 1914. zdravit prestreljeno roko v balkanski vojni. Kiofač se je opetovano shajal z dr. Jedličko in njegovimi prijatelji. Njegova družba in njegovi ljudje — imel je seveda vsestranske zveze in ljudje so mu vse povedali — so ga opozorili, da avstrijska vojska baš preizkuša nove eksplozivne naboje — torej ne »Einschuss - Munition« kakor je vedoma varal javnost Czapp! — ki so bili proti ženevski konvenciji, ker so po doseženem cilju eksplodirali in trgali meso na način, ki bi bil krut celo pri vpo-rabi pri živalih. Kiofač se ie s posredovanjem profesorja Jedličke sestal z majorjem Paličem in mu seveda povedal to novico. Bilo je to kajpak v času, ko se je že vedelo, da se Avstrija pripravlja na voino proti Srbiji. Bila ie to njegova dolžnost opozoriti Slovana, brata na to nečloveško surovost. Palic ie ozdravel in odšel v Pariz, odkoder je poslal o tem poročilo Pašidu in v tem poročilu imenoval Klofača kot izve-stitelja. Obljubi! je tudi. da mu pošlje naboje, ki mu jih oskrbi Kiofač To pismo so nato našli Nemci in Avstrijci med papirji v Pašičevem arhisa v Mitrovici. Kiofač pripominja, da ie nato stvar opozoril ne samo Srbe, marveč tudi Sazanova in Ruse.
Kiofač je seveda imel dalekosežne zveze z Ju gos lov en i v državi, Srbi. Bolgari in Rusi, s političnimi činitelji in z javnimi delavci — zlasti v intimnih zvezah ie bil n. pr.' s profesorjem dr. Cvijičem — takisto pa tudi s službenimi krogi. V Rusiji so ga pri vsakem posetu sprejeli razni ministri in dru-gi vfsoki in tudi najvišji vojaški dostojanstveniki. Te zveze so mu dajale možnost, da je imel v raznih važnih vprašanjih docela zanesljive itiformaciie. Vkliub temu pa se ne da trditi, da bi imel nekakšno informacijsko pisarno Te ni mogel niti vzdrževati,' iz enostavnega razloga ker ni imel v to potrebnih sredstev. To pa bi ne bilo niti pametno, ko je bilo vendar noto-rično. da so nani neprestano prežale vse mogoče avstrijske vohunske institucije, predvsem pa policija. Zato ie n. pr. moral svojo korespondenco z inozemstvom pošiljati iz Draždan, da bi mu io ne bila zaplenila praška policna, pisfna pa si dati pošiljati na razne nekomproTr.itirane in ne-sumliive naslove. Plačeval ni nikogaT. ker so njegovi sodelavci, ki so se nani spontano obračali, delali to iz čistega idealizma in ni nikomur prihajalo na misel, da bi za svoje informacije zahteval denar. Istrna pa .ie, da so mu dohajala poročila iz vseh kotov države in da ie bil natančno in točno informiran o vseh dogodkih. Iz vsega tega ie šele Avstrija naoravila špiionažo in akciji podtaknila metode, katerih .se je sama posluževala, keT ni mogla verjeti v čist; idealizem fn ni mogla razločevati politike in delovanja za narod od umazanega rokodelstva, ki ga ie sama izvrševala. Ko re bil Kiofač začetkoma vojne aretiran, so avstrijske oblasti izfikale po zločinih, radi katerih hi ga mogle postaviti pred sodišče, zlasti potem, ko so bili drugi obsoien'" poslanci po otvoritvi parlamenta izpuščeni na svobodo. Klofača so hoteli za vsako ceno pridržali v kriminalu in so iskali pa-fagrafe. na podlagi katerih bi ga lahko obsodili. Ker šnijonaža kot taka ni bil zadosten povod za nadalino dTŽanie v ječi. so skušali rrfegovo delovanje proglasiti za nizkoten, iz dobičkažeTnosti i-zvlratoč čin. to je prodajanje poročil sovražnika za denar, na kateri zločin bi se ne raztezala cesarska amnestija. Toda tudi to se iim ni posrečilo, dasi sta v to napeniala vse svoie s iT« gospoda Czapp in Hranilovič. '
Šlo ie torej za politiko. Vkliub našim kulturnim, gospodarskim in drugim uspehom in vkliub svojim soosobnostfm smo bili nri Čehi vendarle slabi ^in primorani, da iščemo podpore drugodi — pri Slovanih, v avstro - ogrski državi. Ker s Poljaki iz znanih razlogov ni bilo mogoče računati, smo imeli že dolga leta stike 7 Jusrosloveni v Avstro - Ogrski in sodelovali ž njimi Vsakega uspeha Srbije smo se radovafi. pred vsem seveda pa smo si želeli močan, združen slovanski Balkan. Silen, združen slovanski Balkan^ smo smatrali za profi-trtež Slovanom sovražne Avstrije, ki naj Avstro - Ogrsko odvrati od Nemčije in io nrisil? delati slovansko politiko. kaT H nam bilo začasno v okviru Avstrije od velike koristi. Na najčenje Avstro - Ogrske ta-
krat oač nihče ni mislili pač pa se je osredotočevalo vse delovanje na to, da bi zunanji dogodki prfiili Avstrijo, da bi spremenila svoj politični kurz. Uničenje monarhije je postalo aktualno šele takrat, ko ie bilo jasno, da stvari nobena sila več ne zaustavi, da si Avstrija želi vojno in da se raje strmoglavi v svetovno vojno, kakor da bi spremenila politični kurz. To Te bilo spomladi leta 1913.
Iz teh razlogov so Čehi do leta 1913. z navdušenjem pozdravljali geslo dr. Daneva o balkanskem patriotizmu. Kiofač je trdno veroval v uresničenje združenega slovanskega Balkana in je deloval za ta ideal z vsemi sredstvi doma, na slovanskem jugu in v Rusiji, ker je smatral uresničenje^ tega ideala za pogoj naše lastne samostojnosti in neodvisnosti.
Do leta 1913. smo na Češkem verovali na preokret k boLišsmu, pozneje pa se je pokazalo, da se Avstrija odkrito pripravlja na vojne.
Meseca maja 1913. je tržaški italijanski žurnalist ki je bil v službi avstrijskega ministrstva zunanjih del, opozoril Klofača, da bi moral biti v Zemunu ustreljen, da so bile vse priprave za umor že izvršene, da pa je v zadnjem trenutku to preprečil minister grof Berchtold. Takrat, v maju se je odpeljal Kiofač z zasedanja delegacij v Beograd. V Zemunu ga ie zadržala madžarska policija in ga nekaj dni držala v zaporu. Pri tej priliki bi imel biti ustreljen. Izpustili so ga na svobodo šele. ko je zagrozil, da se bo pritožil in se bo branil z vsemi sredstvi, ki jih bo imel pri roki. Takrat je bilo že jasno, da je na povTŠju v Avstriji in na Ogrskem voini kurz. Delegacijam je predsedoval intimni prijatelj in udan služabnik Frana Ferdinanda grof Sylva Tarouca, ki je vkliub temu, da ie bil znan kot plah. tih, miroljuben človek, otvorjl delegacijsko zasedanje z bojevitim, na vojno hujskajočim govorom. Kmalu potem,
začetkoma leta 1914., je Kiofač dobil docela zanesljiva poročila, da se Avstrija vojaško in administrativno pripravlja na vojno. Nič več ni dvomil, da hoče izzvati vojno z malo Srbijo. Iz Zagreba so mu javili prijatelji, da ie bila policija podrejena vojaški komandi, torej militarizirana, iz Sarajeva in Mostara so prihajali ljudje in poročali, da se tam koncentrirajo vojaš. čete v ogromni množini, iz Banata pa so javljali, da so mostovi in voiaški objekti zastraženi, kakor v vojnem času. Tudi iz drugih pokrajin so prihajale alarmujoče vesti tako da ni bilo več dvoma, da se pripravlja vojna. Pri dopolnilni volitvi na Vysoke mytskem leta 1914. — po resignaciji poslanca Švihe — ie Kiofač nastopal pod geslom: »Vojna bo! Ljudje iztreznite se, bodite složni in pripravljeni!«
O vseh opazovaniih ie Kiofač poročal v Beograd, Petrograd in resno svaril pred grezečo nevarnostjo. Haauš Kuffner. njegov intimni prijatelj, ie sestavil mapo: »Kladivo in nakovalo«. Nakovalo je bila Jugoslavija, kakršna nai vznikne* iz svetovne vojne — takšna, kakršna Se ie nekaj let potem v resnici rodila. Vse spremembe po vojni ie Hanuš Kuffner predvideval in na svoji mapi leta 1913. zarisal, edino ni računal s strahopetnostio Italijanov in posledicami derute. ki ie zaveznike zadela tla italijanski fronti. To Kuffnerievo mapo je Kiofač dal ruskemu veleposlaniku na Dunaju Šebeku, pri katerem ga ie uvedel znani Jamševeckij. Šebeko ie veriel v kon-flagracijo. toda ne za časa živlienja Frana Josipa, trdil je namreč, da Avstro - Ogrska ne napove vojne, dokler bo stari cesar živ.
Toliko o tej Klofačevi »špijonaži«. ki ie Avstro-ogrski napravila več škode, kakor bi jo bila povzročila taka špiionaža. ka-koršno sta poznala in bila sposobna io razumeti gospoda Hranilovič in Czapp.
Jan Hafšman.
Sokolstvo
Sestri Mileni!
Sokolski dom na Taboru ovija črnina. Običajno mladinsko vrvenje je umolknilo, vse delo miruje v znamenju globoke žalosti po umrli sestri namestnici staroste Mileni Žerjavovi.
Štiri leta je sestra Milena kot članica ožjega odborovega predsedstva udano služila veliki ideji in nje udejstitvi v Sokolskem Taboru. Štiri leta si toplo z nami sočustvovala, delila si z nami solze veselja na doseženih uspehih, tolažila si nas v težkih urah društvenih skrbi in bridkosti. Tvoja jasna misel, prirojena dobrohotnost in vedna pripravljenost za žrtve je nam bila močna, težko nadomestljiva opora.
Neizprosnost usode je ustavila kolo Tvojega blagega hotenja in življenja. Kruta usoda Te je iztrgala iz naše srede v času, ko Tvoje pomoči najbolj potrebujemo. Toda Tvoja udana požrtvovalnost v sokolski službi nam ostane vzor, ki naj vedno jasno kaže ravno pot v nadaljnem razvoju društvenega življenja Sokola I.
Misel in spomin na Tvoj svetli vzor žene-Sokolice naj plamti in ogreva, naj neprestano bodri k novim naporom in uspehom!
V hvaležnosti se klanja Tvojemu velikemu spominu
ODBOR SOKOLA I.
Od svojih mladih dni naprej je bila ga. Milena Zerjavova članica Sokola. Udejstvo-vala se je v vseh sokolskih društvih, kjerkoli je živela. V Ljubljani se je s posebno ljubeznijo oklenila mladega Sokola I. in mu z vsemi močmi pomagala pri ustanavljanju lastnega doma na Taboru. Zadnja štiri leta je bila namestnica staroste in se je redno udeleževala vsega dela, dokler je ni začela ovirati bolezen. Družila je sokolsko žen-stvo, dajala društvu krepko družabno osnovo, povsod pomagala z inicijativo in praktičnim delom. Ko je lani Sokol I. razvil svoj prapor, mu je pisala iz oddaljenega zdravilišča v Švici:
»Srčno se veselim naše sokolske slav-nosti na Taboru Rada sprejmem za me zelo častno mesto kurrrice. Društvo, ki ima za seboj tako lepo dvajsetletno zgodovino, zgodovino trpljenja, preganjanja, zmagovitih naporov — krasnih uspehov, gotovo zasluži, da okrona svoje napore tudi z vidnim zunanjim znakom, kakoršen je sokolski prapoT Prosim Vas, pripnite v mojem imenu na nov prapor lepo izdelan trak, ki nai bo vedno združen s sokolskim praporom kot je moja misel vedno združena z Vašim delom in s Sokofetvom.«
Sokolstvo je izgubilo s sestro Žerjavov o
si zagrešil to neokusno antitezo? Boli me. Vsai urednik naj bi te bil posvaril! Sai to ni antiteza — Rimljanom je služil križ. da so nanj obešali zločince — Ie neokusnost je, ki si jo zapisal. Upam. da po nevednosti...
»Iz naše likovne umetnosti, iz naše književnosti moramo zavreči vse, kar nosi sledove katolištva.« Prav* toda saj ni nič tega v naši-umetnosti; Šubici, Forsterji-, Hugolini, Premrli. Kimovci so ustvarjali kot umetniki, dalie kot verni ljudje — ti veš, za kako dragocenost smatram vero — katolištva pa v njih ni, pri ustvarjanju jim je to. kar imenuješ katolištvo, samo v oviro, tišči jih forma, ki vklepa inspiracijo v pretesne kalupe!
Vpletaš v svoje ogorčenje, ki je iz-srešilo cilj. Prešerna, ki so ga obsodili baš njegovi sodobni cenzorji, katoliki po poklicu (umei: po poklicu!), Gregorčiča. ki ga je Mahnič del na indeks in skoro preklel radi pesmi »Človeka nikar«, Cankarja. k)i o njem veš, kaj je govoril o »brizinjskem kelihu«, o »pijači iz Ogleja« in o protireformaciji, Župančiča, ki mu je katolištvo zamerilo prelepi verz: »ti. morje, si močnejše ko sveti križ«!
Nič katolištva rti v njih, niti ne v nekaterih drugih, ki jih še omenjaš; zakaj
bi jih odpravljali? S tem bi se to, kar hočemo zatreti, pospeševalo do še bo-hotnejšega razvitka. Kaj ti je? Ubiti hočeš volka, pa streljaš ptice - pevke. Opameti se!
»Glej nas, Slovence ,kako po tisočletnem zastoju v sužnjostj rastemo in kli-jemo na vseh poljih in silimo k solncu. kako se uveljavljamo med brati kot kulturen, politično zrel, delaven element, kako častno bijemo kulturno tekmo z velikimi narodi.« Citiram te spet, veselim se tvojega navdušenja — toda, bratec, roko na srce: Vsa ta rast in uspešno kulturno tekmovanje, vse to je vkljub katolištvu; saj sem že omenil, kako se je le-to odzivalo našim najboljšim Vkliub katolištvu, prijatelj; kaj bi šele bilo, ako se nam ne bi bilo treba bojevati ž njim. kakor tega ni treba »drugim večjim narodom«!
»Vsega tega, prijatelj, ne boš tajil.« Povej mi po pravici: Kaj je v današnjem življenju resnično lepega in dobrega, česar katolištvo še ni preganjalo in preklinjalo? Naštevaš nekaj panog, v katerih je katolištvo prišepalo par let za vsemi drugimi, ker bi bilo sicer preveč zaostalo. Življenje samo vleče katolištvo naprej, ta okosteneli stvor reakcije, strahu pred napredkom in verske nestrpnosti. Mi bi bili že davno v
isti vrsti z drugimi narodi, da nas ne teži to breme, ki ni za naša pleča.
Francozi so to premagali, Italijanom to zvesto služi, Čehi se ž njim zmagovito bore, nas pa je ono premagalo; prehud je bil pritisk z vseh strani, glo-boSo nam je katolištvo zašlo v kri in meso — v dušo forma ne more — zato sicer napredujemo, ali počasi, ker napredujemo vkljub katolištvu?
, *
Tako, prijatelj, doživljam jaz katolištvo in zato se zudim, da še stojiš v tistih vrstah, zakaj priznam ti in pohvalim tvojo izjavo, da ne spadaš mednje in da ti je tudi v njih delež osamljenost. Veselim se pa, da se tudi v vaših vrstah dela dan m da se poštenjaki čutijo v katolištva osamljene. Veliko si s tem povedal. Zadel si bistvo, čeprav na koncu, po vseh blodnjah članka in nehote!
Okolica bolnika
se očuva bnlezni, grla z uporabo
ANACOTPAif
članico, ki jo lahko stavi vsemu svojemu članstvu v vzgled kot vzor prave Sokolice. Kot taki ji bo tudi ohranilo trajen hvaležen spomin.
Finci našemu olimpijskemu prvaku br. Leonu Štuklju
Prihodnja olimpijada v Amsterdamu in obisk našega olimpijskega prvaka br. Leona Stu kija na Finskem pozimi Ma 1924. sta dala odličnemu finskemu telovadnemu in športnemu strokovnjaku ter vodniku finske olimpijske vrste na pariški olimpfjadi gosp Urjo Nvkanenu v Sortavali povod, da je sto pil v tesnejše pismene -stike z br. Štnkliem da se informira o pripravah jugoslovenskega Sokolstva za amsterdamsko olimpijado Gesp. Nvkanen in mnoai finski telovadci in športniki so poslali br Štuklju že več pisem in slik iz finskega telovadnega in športnega delovanja, s katerih je razvidno, da je pričela tudi telnvndfm na Finskem pridobi vati vedno večje število pripadnikov. Zani mivo je. pismo gosp. Nvkaneja z dne 16. oktobra t. 1., ki je pisano v dokaj razumljivi nemščini in se v prevodu glasi sledeče:
Sortavala, 16. iktobra 1927.
Dragi moj telovadni drug!
Iskrena hvala za Vaše pismo, ki me je prijetno iznenadilo. Telovadba je pri nas zdai nekoliko bolj napredovala od leta 1924., ko ste bili Vi pri nas. Olimpijada in pa Vaš obisk, kjer smo občudovali Vaše izredne te;-lovadne zmožnosti, sta nas mnogo naučila Naš najboljši telovadec je zddj tov. Heikki Savolainen iz Joensnna. ki se ga gotovo 5» spominjate. Tov. Kunuas je postal že prav dober telovadec, zlasti velik napredek pa je pokazal z vajami na konju tov. Nvberg. Od 4. do 6. iulija smo imeli velik telovadni na-stou v Wyborgu, kjer je nastooilo 5000 telovadcev ob mnogobrojni udeležbi prebivalstva. Od inozemskih telovadnih organizacij so nas posefili švedski gima-»ti (801 iB 10 češkoslovaških Sokolov, med niimi tov. Vacba. Siročik. Pechaček in drugi, znani borci s pariške olimniiade. Njihovi nastopi na orodju so vse gledalce naravnost očarali. Pri tekmi vrst po 12 telovadcev je nastopilo 40 društev. Med posamezniki si je priboril prven stvo tov. Savolaine, drugo mesto Kunnas in tretje mesto jaz.
Ali se udeležimo olimpijada, še ni gotovo. kajti vožnja je zelo draga, v ostalem pa tudi naši telovadci še niso toli to v telovadbi napredovali, da bi mogli uspešno tekmovati Udeležijo pa se olimpiiade naši lahkoatleti in športniki, o katerih Vam bom v najkrajšem easn kaj več sporočil. Poleti sem mnogi potoval po naših društvih in nadziral njih delovanje v telovadbi. Sedaj «em nastavljen kot profesor telovadbe na moškem učiteljišču v Sortavali. Kako pa se kaj Vi pripravljate za olimpijado? Ni dvoma, da boste jugoslovenski Sokoli zopet pokazali' sijajne uspehe, kakor ste jih na zadnji tekmi v Lvonu!
. Srčno Vas pozdravlja Vaš
Urjii Nvkanen.
Odbor za postavitev spomenika žrtvam na Suhem bajerju v Ljubljani
se je svoječasno obrnil na županstva slos venskih občin s prošnio. naj pripomorejo s prislpevki. da postavi žrtvam svetovne voj* ne, usmrčenim na Suhem bajerju skromen, a dosfoien spomenik Do sedaj se je od* zvak> odborovi prošnji 37 nbčin s skupnim prispevkom Din 5000. Darovale so nasled* nje občine: Jezica, mesto Ljubliana, Ras deče, Draga, Sara Loka, Črni vrh, Zminec, Želim 1 je. Dolen ja vas pri Ribnici, D. M. v Polju. Moste pri Liubljani. Šmartno pri Lu ti j i, Jarše. Strupa^DoI. Naklo. Toplice pri X. m.. Vače pri Litiji, Gornji Logatec. Met« bka. Smlednik. Sorica. Aržiše pri Zaeorju, Kot ari e pri Mozirju, Seka, Lesce4ladovljw ca. Medvode. Griže pri Celju, mesto Kranj, Krka. Voliei potok. Spodnje Hoče, Race, mesto Maribor, Bezovica. .lurjevica pri Ko= čevju, Cirknica. Loka pri Zidanem mostu in Vič pri Ljubljani. Poleg navedenih občin in posameznikov so darovala še društva po* sebne zneske: Snlošno žensko društvo v Ljubliani. Klufi Primork iti ženska podruž* niča CMD za KraVovo rn Trnovo. Vsem da» rervicem izreka odbor pri v prisrčno zahva* lo za njihovo požrtvovalnost in naklon ie» nost. obenem pa prosi vse ostale občine in društva, da blagovolijo vzeti odborove prošnje v pretres, da more odbor postaviti spomenik onim žrtvam svetovne vome. ki so bile zapisane pozabljanju. — ODBOR.
Šah
Šahovsko pismo iz Londona
London, koncem oktobra. Včeraj, v predzadnjem kolu, je napetost Hašega turnirja dosegla svoj višek. Znano je že biio, da Tartako\ver zelo slabo stoji v prekinjeni igri z Njemcovičem. da torei ne bo mogel držati svoie močne pozicije med konkurenti. Marshalu se ie obetalo največ, imel je pred seboi samo še dva mlada Angleža. V najtežji situaciji sem bil jaz: igrat: mi je bilo z Bogol ubovom.
Poraz bi me bil vrgel na šesto mesto, remis na četrto, zmaga na drugo, mogoče celo na prvo. Njemu remis ni zadostoval, ostal bi ž njim na petem mestu. Vse je vedelo, da bo ta partija šla na življenje in smrt. Informirani gledalci so zato od vsega početka oblegali našo mizo.
Interesanfno je za psihologa dejstvo, da pred tako odločilno igro živci precej igrajo svojo predigro. Za-dnje pol ure ored igro zares nisem vedel, kam bi se dejal. Bogoljubov ima ravno tako dobre živce kot jaz. Očividno mu ie bilo slično. Sedla sva skupaj in zapalila zadnjo cigareto Pred bojem. On govori rusko z menoj. Jaz odgovarjam slovensko: Razumeva se dosti dobro.
Vodja turnirja ie koncem koncev vendar pozvonil. Prva poteza! V tem trenutku sem posta! miren, vsaka sled nervoz-nosti je izginila, tisti prijeten občutek, da človek stoji v boju, je nadomestil vse, občutek, da imam v roki intaktno armado, da btm udaril, da bom pariral če bo treba, občutek, k: meni vedno zopet daie- največji užitek v šahu. Boj je življenje!
Koncem tretje ure. ko sem že dosti dobro stal,- sem ogledal ostale Partije tega kola •v časi. ko ie Bogotiubov- prermišlieval. Videl sem. da TaTtakower in Marshall ne besta dosegla več kot remis To mi je bila nova spodbuda, da napnem vse sile.
Skoro pet ur je Bogoljubov stal v mo-;em najhuišem napadu. Branil ie virtuoizno svoje oostoiarrke. Koncem četrte ure sem v napadu dobil kmeta. Kmalu na to sem zapeljal v doblieno končnico. Partiia ie bila do konca interesantna. Zmaga me ie dvignila v prve vrste.
Beli:Dr. M. Vidmar. Črni E. Bogoljubov. Igrano v Londonu 22. oktobra 1927.
1.	d2—d4	Ss8—f6
2.	Sgl—f3	e7—e6
3.	c2—c4	d7—d'5 Bogoljubov rad naknadno zapelje v damski gambit.
4.	Lcl—gS	h7—h6
5 Izsiliti Lg5Xf6, ker na Lgo—h4 napad LfS—b4-f- s sledečim g7—go in Sf6—e4 postane neprijeten.
5.	Lg5Xffi	DdSXf6
6.	Sbl—c3	c7—c6
7.	e2—e3	--
Navadno igra beli Ddl—b3. Poteza prepreči LfS—b4. Črni hoče namreč na vsak način predreti v centru 7. e6—e5 in mora zato odstraniti konja na c3. BogoPubov hoče obdržati oba tekača in igra vsled tega na zamenjavo konj b8 in c3. Niegov načrt pa porabi precei dragocenega časa in beli si konstruira med tem energičen proti-simek v centru.
7.----SbS—d7
8.	Lfl—d3	d5Xc4
9.	Ld3Xc4	Sd7—bfi
10.	Lc4—d3	Sb6—d5
11.	0—0	Sd5Xc3
12.	b2Xc3	Lf8—d6
črni ie navidezno dosegel, kar je hotel, ker sedaj že grozi efi—eo. Sledeča poteza belega ie prvo presenečenje za Bogoljubova.
13.	Sf3—d2!	0—0
Na e6—eo bi sledilo 14. Sd2—e4. Di6—e7 15. f2—i4! 7 močnim napadom.
14.	f2—f4!	L08—d?
15.	Ddl—h5!	— — grozi že z2—g4.
15.----Df6—e7
16.	e3—e4	f7—f5! Najboljša obramba.
17	Tal—el!	De7—f7
IS- Dh5—e2	— —
Beli bi mogel igrati tudi Dh5Xf74-, na kar mora črni vzeti s kraljem: Kg8Xf7, ker drugače zgubi takoj. Sledilo bi 19. Sd2—c4 Ld6—c7 20. Sc4—e5+ Lc7Xe5 21. f4Xeo. g7—g6 22. g2—g4, Kf7—e7. Vse to mi ni zadostovalo.
18	— —	b7—bo Črni hoče preprečiti Sd2—c4—e5.
19.	e4Xf5!	e6Xf5
20.	Sd2—c4!!	— — Drugo veliko presenečenje za Bogoljubova! Psihološko ie udarec tem hujši, kei pride baš v trenutku, ko ie nasprotnik mislil, da sa ie uspešno preprečil. Konj seveda ne more preko f3 na e5. ker kmet f4 pad*>
j 20. — —	Ld6—c7
21.	Sc4—e5	Lc7Xe5
22.	f4Xe5	Ld7—efi
23.	Tfl—f2	--
Brani kmeia a2 tn pripravlja napad na fo-
24.----g7—g6
25.	g2—g4	Df7—li7
26.	Tel—fl!	i5Xg4
27 Tf2-f6	. Le6—fo
28.	Tf6Xc6	— —
Tudi Tfl X15! ie bilo zelo močno. Sedaj je črni popolnoma zgttblien.
28- — —	a7—a6
29.	Ld3Xr5	g6Xf5
30.	De2—e3	- Dh7—g7
31.	De3Xh6	— — Seveda ne Tc6Xh6 zaradi to—f4.
31.	— —	Dg7Xh6
32.	Tc6Xh6	KgS—g7
Na TaS—c8 sledi 33. Th6Xa6 Tc8Xc3 34. Ta6—g6+ Kg8—h7 35. Tg6Xg4!
33.	Th6—c6	Ta 8—c8
.34 Tc6Xc8	Tf8Xc8
35.	rflXf5	TcSXc3
36.	e5—e6!	b6—b5.
Hoče zapeljati k Tf5—a5? Tc3—d3! 38. d4—d5 Td3—d2! kar ie najbrže remis.
37.	d4—d5!	Te3—c3 Grozilo ie že e<5—e7 in d5—d6—d7.
• 38. Ti5—i'4	a6—a5
39.	Tf4—d4!	a5-a4 Obup. Na Kg7—f8 sledi 40. d5—d6. KfS-
eS 41. dfi—d7+ KeS—d8 42. Td4—<J6! s sledečim Td6—c6.
40.	d5—d6	b4—b3
41.	a2Xb3	a4Xb3
42.	d6—d7	b3—b2
43.	Td4—b4	_ _
Ne Td4—dl zaradi Te3—d3! Sedaj pa ni obrambe več.
43. — —	Se vda.
Dr. Vidmar.
C. Phillips Oppenheim:
14
Milijonar brez denarja
Gospa Heathova je pogledala denar, ki je ležal na zajtrkovalnem podnosu, in je zamišljeno pobrala novec za novcem, prav kakor bi se obotavljala.
»Upam, da je točno?« je vprašal Bliss, izkušaje dati svojemu glasu in obličju vesel izraz. »Devetnajst šilingov sedem penijev. Prav za prav bore majhna nagrada za vso vašo skrb in prizadevanje.«
Gospodinja ga je vprašujoče pogledala. »Natanko toliko. A kaj ukrenete zdaj?«
Bliss ie požvenketal s štirimi peniji, ki jih ie še imel v hlačnem žepu. »Konec me gotovo ne bo. Kar sluti se mi, da dobim Še danes novo službo.«
»Ali pojdete spet k Smithsonu?«
Bliss je prestal žvenketati. Najnižja pristojbina je bila v Smith-sonovi posredovalnici pol krone. »Ne vem še,« je rekel negotovo. »Tam pošiljajo človeka tako jalovo od Poncija do Pilata. Mislim, da bi rajši poizkusili srečo na svojo lastno pest.«
»V kaki javni posredovalnici za delo se niste še nikoli oglasili?«
»Dobra misel! Smithsona sem vsekako naveličan.«
Veselo žvižga je je odšel po stopnicah; toda na ulici so mu postale noge čudno težke. Misel na dolgo vrsto grenkih dni, ki so ga še čakali, mu je bila skoro neznosna. Predstavil se je v najbližji posredovalnici za delo; čez nekaj minut je odšel z listkom v roki in s tekmecem za petami, ki je bil dobil isti naslov Vendar
pa se je le-ta zazijal pri gruči ljudi, ki se je zbirala na ulci, tako da je Bliss srečno prvi dospel v naznačeni kraj.
Ta kraj je bila majhna trgovina z zelenjavo. Sprejela ga je zanikarna ženščina, ki je baš odvezovala vrečo krompirja. »Kaj bi radi?« ga je vprašala z zasoplim glasom.
»Ali ste vi gospa Mottova? Iz posredovalnice sem prišel za-stran službe.«
Žena je uprla roke v boke in je premerila prišleca od glave do peta. »Gospa Mottova sem, le tega ne vem, ali boste pravi zame. Videti jje, da ne vzdignete niti vreče perja, nikar že krompirja.«
»Prav toliko vzdignem kakor vsak drugi, kdor je moje postave. Tudi s koni in vozovi urnem ravnati — vse, kar ste zahtevali«
Žena ga je radovedno ogledovala. Njegova obleka, ki bi bila zbudila med njegovimi prijatelji v Piccadillyju sočutje in začudenje, se je zdela v tej siromašni okolici še vedno elegantna.
»Ni kazno, da bi bili Bog ve kako pripravni za delo. Pri meni ima hlapec še druge posle, ne samo tega, da se prilizuje služkinjam. Po dvakrat na teden morate biti ob štirih zjutraj z vozom v Covent Gardenu
»Ob tej uri sem bil že velikokrat na nogah,« je zamrmral Bliss bolj sam pri sebi nego njej v odgovor.
Zamislila se je. Mladi človek ji je ugajal, čeprav si je na vse kriplje prizadevala, da bi utajila ta dojem. »Nu, morda pojde vendarle. Stvar je namreč ta, da sem v veliki zadregi. Mož — živina pijana! — mi jo je popihal. Zdaj sem sama v trgovini in nimam žive duše, da bi mi krmila konja in vozila na trg. Koliko plače pa zahtevate?«
Blss je pomislil. »Koliko bi pa dali?«
»Posteljo imate pod streho. Zelo udobno sicer ni, saj boste za-
stran mene lahko spali v hiši, kadar pritisne mraz. Tudi kosilo dobite. Drugega vam ne morem obljubiti; če boste ob časa večerje doma, boste seveda tudi lahko jedli. Iti men t<*a petnajst šilingov na teden!«
»Velja! Delo mi je sicer novo, toda ižkušal bom storiti, kar je v mojih močeh.«
Gospa Mottova je pokimala. »Nu, pojdite z menoj! Povedem vas v lopo za hišo, da nakrmite konja in ga zaprežete. Ko preberem krompir, ga zapeljete z vozom V Mileendsko nlieo.«
Šla sta skozi umazano in zanemarjeno izbo in skozi kuhinjo, ki je bila v še strašnejšem stanju. Odtod sta dospela na majhno dvorišče; na koncu dvorišča je stala razpadajoča lopa, ki je služila za hlev. Gospa Mottova se je vrnila h krompir}«, a Bliss je nakrmil in očehljal njenega mršavega konjička.
Ko je končal svoje delo in se je ozrl, je stala gospodinja spet na pragu. »Spretnejši ste videti, nego sem mislila,« ga je pohvalila. »Še nečimern mi postane, ako ga boste vselej tako lepo očedili!«
Bliss je pogledal okoli sebe.
»Česa iščete?« ga je vprašala.
»Rad bi vedel, kje je vodovod, in za košček mila bi prosiL Umiti si moram roke.«
»Treba se vam je umivati sredi belega dne!«
Bliss je obnemel. Na to opazko ni bilo odgovora. Gospa Mottova je stopila izpred vrat. »Vodovod je v kuhinji,« je dejala z dobrohotnim posmehom. »Le glejte, da si na dvorišču ne oblatite črevljev. Morda bi si tudi radi oščetkali lase?«
Bliss se je veselo zasmejal. »Meni je dokaj vse eno, a gospodar, ki sem nazadnje služil pri njem, je bil prav v tem pogledu zelo natančen.«
MaUvglasi
Naročila> uo vsa- dopis*. Učoct,st, tnalih' oguutoo, I v poslab, na, Oglasni od, ddek Jutra', LtuNjasia,. Prtstmoua. J&L st. 2492.
JLalL oglasi, ki služijo u posrtsiovaln* tn, roajaL na, ruisnann, občinstvaos ako, besada, sopar--—Najmanjši znAsak Vin, 5--. Vris&ejbinct, za, šifro Vin,js
Ust, pristojbin*, jt upada, li ooanamz tuisočdon,,sy~ cat st, oglasi, n*. priobčijo. Čtkoviu račun, parU*. (ra nilruct (fubtyana,št. tt&ji.
dopi^-piranja, vn, oglasi, brgovsk*g&> cd*, rnklcurui^gcb zsicLCaja, ■ vsaka btstdas Vin, — Naj* manjši z/ussk Vin, to- Pristojbina, za, šifro Jjin, 5V
m
Snežne čevlje
in galoše sprejema v po-pravilo tvrdka S. irebar. St. Vetra eesto štev b.
Podložnike
za postelje na vzmetih, sijajen nov izum. ki vzdrži od let. Izdeluje in razpošilja Martin Šuštar, mehanik * Vel. Lašni st 2, p. Kamnik Vzmeti so pritrjeni siiodaj in zgoraj na lahne železne volaneb Br« vrvic — Prožnost večja kakor pri vseh dosedaj -sestavljenih.	32TSB
Elektr. striženje
(novi amerik. sistem) ter za dame kompletna postrežba (7 stolcev). Slovenski »alon »Union« (Kosto-maj), Zagreb, llica št.^104
Snažilea pribora
krepkega f a n t a sprejme
hotel štrukelj.	34419
Trg. pomočnico
za mešano blago, samostojno in zanesljivo sprejmem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stalno 72».
34372
Laurin-Klement
šestiedeini, z elektr. lučjo prodam za 12.000 Dlil. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra».	"1269
Trera motor
2 cel., 5 HP, v jako dobrem stanju naprodaj za 5300 Din. Na ogled v Trnovski ulici 23 — Uranvc.
31364
Motorno kolo
znamke A. 'J. S., B. S. A. ali Ariel, rabljen, a v do-l.rem stanju. kupim. Ponudbe 1 navedbo k. s. in cene na oglasni oddelek »Jutra» pod »Motor kolo.
34:392
BSA motorno kolo
s prikolico in električno razsvetljavo, vse v jako dobrem stanju, ugodno proda Anton Rifelj. Noto mesto.	3440»
'iTViVi
Brivskega
pomočnika
dobrega samskega delavca, sposobnega v striženju bu-bi glavic in ondoliranja, sprejme kot poslovodjo z 20. novembrom Filipi® Anton, brivec, Črna, podružnica Mežice. Tedenska plača 100 Din, brana, stanovanje in perilo v hUi.
34363
Elektromonterja
sprejmemo. — Pismene po. nudbe na oglasni oddelek cJutra* pod »Elektromon-ter».	34397
Postrežnico
sprejmem za nekaj ur na din. Naslov t oglasnem odedlku »Jutra». 34336
Knjigovodjo .
verziranega v lesni trgovini, mizarstvu in parni žagi. z večletno prakaq,
zmožnega voditi podjetje samostojno, sprejmem. — Zmožen mora bifi slovenščine. nemščine in italijanščine. Stanovanje prosto. Nastop januarja. Ponudbe na oglasni oddelek <,Tutra> pod »Lesna. industrija*.
34404
Pletiljo
sprejmem za moške nogavice. eventuelno dam tudi stroj na dom. Naslov pove oglasni oddelek «Jntra».
34388
Absolvent
ovorairedne trg. lole, t dveletno prakso v mešani trgovini, vešč tudi pisarniških del, želi službe — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod šifro ♦Absolvent 85». 33836
Šofer mehanikar
z večletno prakso in dobrimi spričevali, samski, želi stalne službe. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Mehanik*.
34343
Mlad kontorist
vsestransko verziran, per-fekten slov., italijanski in
nemški korespondent, želi sedanjo službo premeniti. Ponudbe na oglas, oddelek ♦JutTa» pod iifro cCelje».
34406
Orehovo spalnico
s tridelno psiho za 4000 Din, stensko uro za 330 Din, laMore, pregrinjalo (vezan etamin) za 730 Din, svetilke in drugo prodam radi odpotovania. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 34333
2 novi glinasti peči in nekaj novih oken
naprodaj v Strekljevi ulici št. 9.	34398
Strojepisje
drž. kono. tasebno učilišče Grta. P1 o t a č, Ljubljana, Valvasorjev trg 6, pritličje 34123

Vajenca
pridnega in poštenega »prejme za pekvsko obrt Anton Olet, Velenje. S4074
Krepkega vajenca
z meščansko šolo, sprejme t trgovino mešanega blaga And. Elsbacher. Laško.
34243
Pridno kuharico
sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.. 34424
2 kroj. pomočnika
«a fino delo, velike komade, sprejme takoj Pregled, Ruše pri Mariboru.
34430
Les. skladiščnika
neoženjenega, nekoliko vajenega ta rezan in tesan les ter v prevzemanju, sprejmem v trajno službo takoj, ako posodi v obrat 15—20.000 Din. Ponudbe z natančnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Seriozno št. 100*.
34377
Mladeniča
15—17 let starega, nadarjenega, sprejmemo kot začetnika v elektrotehnično skladišče. Sinovi železničarjev imajo prednost. — Bergodao & Comp., Kolodvorska 3.	34361
Uradnica
■ triletno odvetniško in notarsko prakso, perfektna strojepiska in stenografka, išče sličnega nameščenja. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Verzirana*.
Lovska puška
dobra, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
34294
Zbirko znamk
event. tudi večjo zbirko z albumom ugodno prodam. Znamke stare, redke in dobro ohranjene. Poljanska cesta 13Al, levo. 34296-a
Spalno opravo
novo. orehovo, prodam za 4200 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.
Pisalni stroj
Adler štev. 13, nov in le malo rabljen, po ugodni ceni naprodaj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Adler it. 15».
34881
Trg. pomočnik
želi službe. Gre tudi kot skladiščnik in bi na željo gospodarja tudi potoval. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Marljiv 422*.	34422
Hišnico
pošteno, V starosti 30—40 let. sprejmem v stalno službo. Orehek, Kolodvorska ulica 26.	34390
Postrežnico
za vsa hilna dela sprejmem za ves dan. Istoiako
sprejmem pridno in pošteno
učenko v trgovino
mešanega blaga. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra* 34360
Brinjevec
večji množini bi prvovrstno žgal proti plačilu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Binjevec*.
34245
Železniški uradnik
v pokoju, ki govori in piše vse svetovne jezike, trgovsko naobražen, želi nameščenje. Cenjene ponndbe na oglasni oddeiek »Jutra* pod iifro »C. N.»
34359
Trg. poslovodja
želi premeniti službo — naj. raje na deželo. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zanesljiv 36*.
34327
Pletilja
s strojem za nogaviee ali brez, želi dela. Nasrov v oglasnem oddelku »Jutra* 34431
Delilni stroj
za testo, v dobrem stanju takoj naprodaj za 2500 Din Trbovljah. Retje št. 1.
34018
Perje
gosje, račje, kokošje ln purje proda vsako množino in po najnižji ceni tvrdka E Vajda, Cakovec. Medji-murje. Telefon 59 60, 3.
34103
Otroški voziček
in zibelka ugodno naprodaj. Naalov pove oglasni oddelek »Jutra*. 34412
Tabernakelj - omara
starinski, naprodaj. Naslov
v oglasnem oddelku Jutra 34113
Novo vijolino
polovično, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 34415
Prodajalka
mešane stroke, dobra, želi premeniti sedanjo službo. Cenjene ponndbe na ogla«, oddilek »Jutra* pod Iifro »Marljiva 320». 34848
Šlvilta
ki iiva ti« modna dela, teli delo — tndi izven LJubljane. — Ponudbe sa otrlasnl oddelek »Jutra« pod »Modema*.	34347
Otomano
lepo. novo, kakor tudi lepo kredenco z belim marmorjem ter moške lakaete čevlje št. 42 proda Irma Meserko, Stari trg l/m. desno.	34375
Biberet jopico
lepo temnornjavo in lep temnozelen kostum, celo obleko in dolgo jopico (Model) proda Irma Meeer-ko. Stari trg l/HI, desno.
34376
Frak
nov, za srednjemočno osebo. naprodaj. Refleitanti naj javijo svoje naslove
na oglasni oddelek .Tntra pod »13».	34357
Hrastovo posteljo
i vložkom In nočno omarico prodam «a 1000 Din t TavSarJevI ulici It. !/m — desno. „ 34399
Žensko kolo
dobro ohranjeno, ugodno proda Cvirn, Poljanska c. It. -13/111.	34394
Predale in pulte
trdega lesa, za 'trgovino, v dobrem stanju, po nizki ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
33896
Polnojaremnik
illgattei) premera od 63 do 75 cm, v dobrem stanju kupim Jaremnikl v obratu, z okrogličniml tečaji imajo prednost Ponudbe t opisom In ceno Je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Jaremnik št. 10/27». 34384
Cement
Razpisujemo dobavo UiOOO kg portland cementa v sodih. Ponudbe je vložiti do 12. novembra t 1. Direkcija državnega rudnika Zabukovca. pošta Griže.
34370
m
Za mesnico
postaviti oddam na prometni točki primeren prostor. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34414
Trgovino
z mešanim blagom, tik železnice, na Jako prometni
točki, z inventarjem ugodno prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Trgovina 10».	34328
Gostilno
vzamem takoj ali pozneje na račun v mestu ali pri železniški postaji. Naslov v oglasnem oddelku Julra 34369
Dve suhi kleti
pripravni za skladišče, oddam r najem. — Naslov t
oglasnem oddelku »Jutra*.
34327
Pisarno
v pritličju, z elektr. raz-svetljavom posebnim vhodom ter lepo in veliko
suho skladišče
oddam takoj skupno ali posamezno v sredini mesta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	34386
Stanovanje
s prltlkllnami vred, kletjo, hlevom iu tupo takoj oddam Pripravno za vsako obrt. Pojasnila na Dolenjski cesti št. 72. 34265
Stanovanje
1—2 sob, kuhinjo in priti-klin, v bližini Tabora ali v mestu, suho in solnčno, v stari ali novi hiši želi mirna tričlanska družina za takoj ali pozneje. — Plača tudi naprej. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Snaga*.	54269

Opremljeno sobo
z 2 posteljama in električno razsvetljavo oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	34S17
Separirano sobo
lepo In zračno, z elektr. razsvetljavo, oddam. Naslov povo oglasni oddelek »Jutra*.	34378
Mlad gospod
želi blizu frančiškanske cerkve stanovanje. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Preprosto stanovanje.. 34383
Gdč. ali dijakinjo
sprejmem v sredini mesta na stanovanje, event. s hrano. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra.. 34385
Zakonskemu paru
oddam opremljeno sobo s souporabo kuhinje v Jenkovi ulici štev. 13/1, desno.
34306
Sobo za pisarno
želim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro :Pisarna 73».	34273
Opremljeno sobo
z 2 posteljama in štedilnikom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 34275
Sobo
prazno ali opremljeno oddam v bližini srednje tehnične šole Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 34293
Opremljeno sobo
lepo, čisto, parketirano in z električno razsvetljavo oddam solidnemu gospodu ali gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 6	34421
Sostanovalko
sprejmem v vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*.	34426
Prazno sobico
lahko podstrešno ali dvoriščno, najraje s štedilnikom želi mirna, ves dan odsotna samica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Preprosta sobica*.
34432
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, želim za takoj v centru mesta. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Soba 800».
84289
Snažno sobico
s posebnim vhodom oddam •talnemu gospodu. Naslov t oglasnem oddelku Jutra 84411
Sobo s hrano
želi gospa s 6 let starim otrokom. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod Iifro »Soba 2».	84428
Družina
obstoječa iz 4 članov, želi stanovanje 3 sob u februar 1988. Cenjene ponudbe pod »Februar« na oglasni oddelek »Jutra*.	34337-a
Stanovanje
obstoječe iz sobe, kuhinje, shrambe in drvarnice oddam takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 34374
Stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami želim t centru sa takoj ali pozneje. Plačam tndi ta delj čts* naprej ali posodim 10—15.000 Din brezobrestno. Cenjene ponudbe na ogla« oddelek »Jatra« pod šifro »Sno-
vanje 77».
3431S
Lepo sobico
takoj oddam s hrano ali brez. Sprejmem tudi več goepodičen na hrano. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra*.	84416
Gospoda
od Jugofilma, ki je bil »red o radi stanovanja Skofji ulici, prosim, da se ponovno istotam oglasi.
84417
Opremljeno sobo
takoj oddam v Ilirski ulici it. 20/1.	34485
2 opremljeni sobi
veliki in zračni, parketlra-ni. z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam. Naslov T oglasnem oddelku »Jutra*. 34420
V sobo na deželi
sprejmem samca s hrano ali brez Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 34335
Sobo
v centru mesta, z uporabo klavirja želim s 1. decembrom. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Gospodična«.	34362
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34363
Lepo sobo
opremljeno, v centru, vso oskrbo želi za stalno soliden gospod. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovec 85».
34350
Boljši gospod
želi lepo, elegantno sobo s posebnim vhodom, v bližini Tabora ali v centru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod značko »Beo-gradjanin».	34346
Sobo
opremljeno z 2 posteljama ali prazno, z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom oddam. Naslov v ogl. oddelku «Jutra». 34393
Sobo
z dobro domačo ali srbsko hrano dobi gospod. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 34845
Opremljeno sobo
oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 34349
Dve gospodični
takoj sprejmem na stanovanje in domačo hrano. Naslov v
»Jutra*
oglasnem oddelku
34358
Lepo sobo
za takoj — s separiranim vhodom iz stopnišča ali hodnika, želi gospodična v centru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Tujka*.	34410
Elegantno sobo
solnčno, z elektr. razsvetljavo, parketom in posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu. Na zahtevo tudi ■ hrano. — Pražakva It. 3/II.	34396
'i
Na hrano
sprejmem več boljših gospodov ali gospodičen. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	34261
Otroka
boljših ljudi sprejmem v dobro oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
34379
Dveletno deklico
oddam dobrim ljudem bret otrok t dobro oskrbo — v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Deklica*.	34354

Posodim
ali vložim v podjetje proti po,polni garanciji 20.000 Din in iicer Za zaposlen je par ur v pisarni, proti plačilu. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Posojilo«.	34418
a
Prijateljstvo
Dvignite pismo. 34382 Inteligentka
želi partnerja ta obisk plesnih vaj. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Partner«.
34351
Ljubi Tom!
Prosim, ne bodi žalOBtenl
Bodi zdrav, srečen in vesel 84401
Mlad inteligent
dostojen, primerne zunanjosti, želi poznanstva t osebo, ki bi ma pomagala gmotno do taieljenega cilja. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod tnačko »Srčna hvala«.	34403
V Oglasnem oddelka «Jutra»
J« dvigniti sledeča pisma:
Aquarium, Agilna 68, Agi-len 16, Adrija, A. L. 3.,
A.	B., Agilnost 64, Brezskrbna bodočnost, Budoč-nost - Petrovaradin - Srem, Ciste duše. Cunje, December, Dopis, Dom 865, Dobra moč 58, Eksistenca 89, Edo. EUen, F. T. 900, Gjiraset, Garnitura, Himen, Hrastovi sodi, Inženir 11, Jesen 1, Jako mirna, Jabolka, Jesen 820, Industrija, Inteligentna, D. Iva-nič, J. M. O., Iskrenost, Kati Kamelija, Lepa žival, Ljubeča žena, Lahka služba 3000, Ljubljana 18, Ma-non 23, Motor 800, Marinka, Mirna 222, Muren, Miren dom, 15. november, Nagrada, Ordinacija in čakalnica, 1. oktober 1927, Oglje, Pridna in poštena, Pertektna, Popolnoma varno 33752, Podjetje v Ljubljani, Prazna soba, Prilika
B,	Plesni klub Charleston, Primorka, Pridelek 75, Popolna varnost in reelnost 2,000.000, Prometna točka 80, Pošten 1, Prometna 33328, Primerna 33627, Perzijska preproga, Pričakovano srečni takon, Provizija 8078, Prijateljstvo, Paloma, Redka priilka 100, Pisarna, Razumevanje, Soba 800. Služba 1200, Stalnost 3", Slavonija, Stanovanje 500, Stanovanje v 2 mesecih, Snažno sobo, So-
PAVEL KOKALj PAVLA SOBERL
poročena
V Ljubljani, '2. novembia 1&2T.
ba 33017, S. 41, Šivilja 222, Specerija 25, Tehnik 170, Takoj 100, Takoj 20, Trajno 1927, Takoj 1, Tr-£oveoJ7, Trgovina »4, T»-koj S39, Tiha ia po luna, Točna »1, Takojšnja lesi-tev, Tikoj 41, Tikaj 8375« Točno izdelano. Uradnica 32008, Uršk*, Umetnost 1000, Vesela bodočnost. Vera v poštenje, Vestalka, Velik taslužek, Violina, Venera, Verzirana, Začetnica 111, Zadovoljnost je zaklad, Zaupnost. Zanesljiva 86. Zanesljiv 1904, Zelo mirna. Zmerna cena, Z. P., Ženitev 29612.
Listnico
temnordečo, s precejšnjo vsota denarja sem izgubil na poti od Tižmarjev do Ljubljane. Pošten najditelj naj jo odda na naslov, ki je v listnici.	34433
ŠenUve
Gospodična
srednjih let, se teli poročiti t gospodom tihega značaja, najraje e državnim uradnikom istih let, ki ceni idealno srečo nad ma* terijalno. Ilopiee, če mogoče s sliko na oglami oddelek »Jutra« pol šifro »Resna in poštena«. 34371
Zvaničoik
srednjih let, tnačajen in neoporečne petekloeti, želi poročiti damo nad 23 let staro. Resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vesela bodočnost 80».
84380
Sulcev
kupim vsako množino po najvišji dnevni coni Po-nudbe tik! B. Vajda. Cakovec.	83762
Avtomiklavž!
Sprejemamo naročila za poset sv. Miklavža z njegovim številnim spremstvom na dom. Naročila pod šifro »Avtomiklavž« na oglasni oddelek »Jutra«. 34400
Klavirii-pianini
svetovnih inozemskih tvrdk, po znatno znižanih cenah vedno v zalogi! Prodaji tudi na obroke! Vsa popravila in uglaševanje strokov njaško!
NI. Ropaš
Celje.
»»HMMtllUMHM
L. Mikuš
Mestni trg štev. 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic	».11*
»l»t»Mt>M>Mtl»IMIMIHI>M>»M«»M>M
Ljubljanski oblastni odbor društva Rdečega križa sporoča vsem svojim članom ter-vsej humanitarni javnosti pre-tužno vest, da jc izdihnila gospa
Milena dr. Žerjavova
podpredsednica Ljublj, odbora društva Rdečega križa
Naše društvo izgubi z blago pokojnico vzorno požrtvovalno delavko na torišču človekoljubnosti in dobrodelnosti.
Ohranjen ji bo v kroniki Rdečega križa in v srcih podpi-rancev najhvaležnejši spomin.
V Ljubljani, dne 3. novembra 1927.
ll.656.il
8V. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Nevednost v pisarni občine Sv. Krištof je dosegla svoj višek. Občani, ki pridejo pO več ur daleč radi uradnih poslov v Laško, ne najdejo v pisarni ne tajnika ne župana, "V nedeljo dopoldne. ko je največ posla v sličnih kmečkih občinah, tajnika sploh ni bilo v pisarni in je župan pošiljal stranke v zadrugo SLS in na okrajni zastop. Gosp. župana opozarjamo. da mesto zavlačevanja pospeši nastavitev tajnika, ki bo občanom v uradnih zadevah na razpolago ne v koiEumu SLS in okrajnem zastopu, temveč v občinski pisarni.
SV. MARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Pretekli teden je prevažal predsednik kraj nega šolskega svela g. Josip Sluga premog n;t krajni šolski svet po 100 Din za vožnjo. Vprašamo predsednika g. Slugo, kdo mu je poveril vožnje po navedeni visoki ceni, ko vendar stane ena vožnja iz Hude jame do Bifzna komaj 75 Din?!
VRHNIKA. Kakor smo že javili, prične Zveza kulturnih društev v nedeljo 6. t. m. z javnimi predavanji, ki se bodo redno vršila vsako nedeljo pri Jantarju^-, če bo zanje dovolj zanimanja. Otvoritveno predavanje je 6. t. m. Predavatelj, katerega predavanja so bila pred dvema letoma zelo številno pose-cena, nam bo predaval o življenju onkraj groba. Opozarjamo, da se prične predavanje rad i zsrodnega odhoda vlaka točno ob S. popoldneh Agitirajte. da bo to velezanimivo predavanje dobro obiskano!
LAŠKO. V Trnovem pri Sv. Jederli živi ^Sletni Franc Lipovšek. cestar v p. Okrajni zastop mu je I. 1917. priznal pokojnino v znesku 20 kron. Pod gereutom dr. Rošem so mu jo zvišali na 50 Din. Svojo pokojnino je prejemal redno do konca junija 1927. Ko pa je zavladal klero - radikalni režim in je bil odstavljen dr. Roš, a na njegovo mesto imenovan aajprvo posestnik Hrastnik z mesečno plačo 700 Din. za njim ;w dr. Godnič z
uioiefao plačo 2500 Din, so se razmere za uslužbence in upokojence temeljito izpreme-nile. Starček Lipovšek n. pr., ki leži bolan v postelji in je brez vsakega premoženja, ni prejel pokojnine že od meseca julija t. 1. Nad takim početjem, s katerim se je kletnemu starčku ukinila'zakonita ookojnina, se zgraža vsa okolica.
LOGATEC. Tukajšnji Sokol je vprizorii v soboto, dne 29 b nedeljo 30.' oktobra lepo historično igro »Marija Tudor*. Obakrat ie bila prostrana sokolska dvorana polna občinstva. Igralci so pod spretno režijo br. Hermana pokazali, kaj vsfe zmore dobra volja in nekaj truda. Vsi igralci in igralke so svojo nalogo izvTŠili v splošno zadovoljstvo hvaležne publike, ki ie ob koncu vsakega dejanja navdušeno ploskala. Posebej je omeniti lepo igro angleške kraljico. ki je podala res pravi tip plemenita-šinjc. le škoda, da je bila tu in tam nekoliko pretiha Jana je bila vse preplaha tn večkrat komaj slišna, med moškimi ie bil najboljši Renard: vendar tudi drugim ni odrekati pohvale. Zelo luksuzna za Logatec še bila scenerija Ob pričetku igre in pav-zah ie igral na klavir neumorni br. Križ-man. Igre v Sokolskem domu so selo priljubljene: igrajo jih običajno dva dni zaporedoma in to ob razprodani hiši-
IZ KOČEVJA. Župnik in poslanec g. Ka rel Škulj je prinesel tukajšnjim Nemcem vest, da je imenovan za šolskega nadzornika v Kočevju učitelj Peterlin. Je li je to fakt. aii samo pobožna želja g. župnika, ki bi na ravno povsod rad imel svoje ministrante, se še ne ve. Za slučaj, da je demokratski minister prosvete v resnici ugodil taki želji g poslanca Škulja, bo pa zelo interesantno opazovati organizacijo UJU, kakšno stališče bo zavzela v zadevi. Sedanji nadzornik Be-triani je bil imenovan na njen svoječasni predlog, seveda še tedaj, ko v njej ni bilo organiziranih 200 Slomškarjev.- Kakor kažejo dogodki zadnjih dni in osobito slučaj Fle-re, se pa godi danes v organizaciji to, kar želi 200 novih članov. Morda pa nad 2000
starih naprednjakov v UJU ne bo več molčalo in bo znalo primerno pokazati zobe pri «depolitizaciji», ki žaga le zmožne napredne ljudi, da spravlja v ospredje resnične politike, pristaše SLS, kakor je tudi g. Peterlin, ki je oblastni poslanec za srez Kočevje.
Za spomenik kralju Petru v Ljubljani
so darovali: Občina Gornja Radgona 2000 Din, občina Novo mesto 1000, občina Rade« če 1000, Prometni zavod za premog 500, uradništvo Pokojninskega zavoda, Ljublja« na, 300, občina Rakek 300, Kmetijska hra« 'nilnica in posojilnica Preloka 250, Posojilni« ca v Vitanju 200, občina Stara Loka 100, občina Gotenica 100, občina Planina pri Ras keku 100, šola na Gorici, Mozirje, 100, Hra* nilnica in posojilnica Slivnica pri Mariboru 100, Vidmar Maija, Zreče, 100, Mule Josip, Ruše ,100, dr. Anton Skumovič, Ljubljana, 100, ing. Pehani Igo, Ljubljana, 100, ing. Jaroslav Foerster, Ljubljana, 100, Steinherz Vili Ljubljana, 100, dr. Božič Mirko, Ljub« ljana, 100, Battelino Danijel, Ljubljana, i«.J. Kavčič Josip, Ljubjana, 100, Kadivc Anton, Ljubljana, JVliklič Franc, Ljubljana, Černivc Franc. Ljubljana, 100, Medved Josip, Ljub« ljana, 100, Teran Anton, Ribnica, 100. May« er Tomo, Maribor, 100, osnovna šola Dobo« va 60, Lorber Vinko, Dobovec, 50, Jeršino« vič Friderik, Vrhnika 50, dr. Stanko Lapaj. ne, Ljublana, 50, ing. Juro Horvat, Ljublja« na, 50. Vrankar P., Ljubljana. 50, Essenko i Ar.lon. Belevode, 50, Sterlekar Milan. Ljub« ljana, 50, Jeriček Blaž, Rajhenburg, 50, Me« sanč M, Maribor, 50, občina Segovci 30, dr. Andrej Snoj, profesor, Ljubljana, 25,-Krempl Josip, Maribor, 25, Bogataj Ivan, Ljubljana, 20, Somnitz I., Ljubljana, 20, Veze. Tožef, Martjaoci 20, Sušnik Ivan, Ljubljana, 20, Kociper Fran, Vojnik, 12.50, dT. Roman Kenk, Ljubljana, 10, Kobold Fr., Ljubi i na, 10, r.avre Anton, Slovenjgradec, 10, Cizej Anton, Vransko, 5 Din.
Poslano!
' Gospodu Pavlu Grilu, župniku v Šoštanju!
Gospod župnik! V nedeljo 23. oktobra ste si med pridigo privoščili posebno nas gostilničarje z raznimi ne v cerkev spada« ■j očimi besedami, n. pr. da smo sami gol ju« fi, da imamo navadne beznice, da zapelju« jemo ljudi itd Ker Vam ne moremo v cerkvi odgovoriti, se moramo poslužiti te poti, da se branimo. G. župnik, najpreje odpravite vse cerkvene gostilne, potem pU jančevanje po raznih božjih potih, odpraviš te pijančevanje pri raznih vaših priredit« vah, ki se vrše pod vašim vodstvom, kot n. pr. zadnji orlovski nastop v Šoštanju, pri katerem so brhke dame in gospodične prav pridno ponujale tako zvano «hudiče». vo» pijačo! Ako odpravite to, bomo pre« pričani, da resno mislite, drugače pa berao smatrali Vaše početje zgolj kot hujskanje proti gostilničarjem. Dokler ste rohneli sa« mo proti pijančevanju, smo bili. tiho, ker ravno od pijancev imamo najmanj. Toda sedaj, ko ste udarili po nas kot stanu, se pa moramo braniti! Ce hočete, da bomo hodili še v cerkev, končajte s takimi pri« digamil Niste pa udarili samo po nas, ampak tudi po hmeljarjih, ker ste rekli, da je prav, da nima hmelj dobre cene, ker bi drugače morali napraviti v Žalcu naj« manj dve norišnici. Mogoče pa agitirate za novo gostilno v Društvenem domu, za ka« tero je marsikateri gostilničar žrtvoval ne«
kaj dobička od hudičeve pijače; obljublja« mo pa, da ne dobite nič več! Toliko za danes, oe pa ne končate s takimi pridigami, se bomo pa še oglasiK!	1614
Gostilničarji šoštanjskega okraja.
ULUJLOJUJ II l.ll,,l.KJLlLILlLOJJLILOaa[
s 6 sedež1, električno razsvetljavo v zelo dobrem stanju in
Tovora! avto Jnrif
5 ton. s pogonom na ogi;e v zelo dobrem staniu sta za
ugodno ceno naprodaj.
Vozila se labko ogledajo v garaži v Zidanem mostu pri ravnatelju »Zagorke* d. d., gosp. Mmaelu Rozmanu.
Vrele
nove in rabljene vseh vrst ter JUTO za embalažo ima vedno na zalogi
Slomškova ulica 11
.............M
mm

SOKOL I. V LJUBLJANI
sporoča vsemu članstvu, da ie >adel društvo težak udarec. Neizprosnost usode ie posegla v naše vrste in kruto pretrgala n t življenja naši velezaslužm ljubljeni in spoštovani sestri starosrinji
Mileni Žerjavovi
Požrtvovalni pobornici sokolske misli ohranimo hvaležen spomin!
V Ljubljani, dne 3. novembra 1927.
Sokol L
Vodnikova družba v Liubljani
naznanja vsem svojim članom, da je njena soustanovnica, gospa
Milena Žeriavova
preminula.
Požrtvovalno podmornico vseh naših kulturnih ustanov ohranimo v trajnem spominu.
Vodstvo Vodnikove
JUNiPER'
zeleno francosko žganje z brinjevim eks» traktom je najboljše sredstvo proti revma« tjzmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želod« čnim boleznim itd Dobi se v vsaki apoteki, dro^.riji in trgovinL
G,a«1oga Vitomir Dolinšek
Trgovci zahtevajte	AGENTURA »JUNIPER«
engros cene. Celje, Gosposka ulica it. 26
Predsedstvo in nadzorstvo Zveze iuooslovenske demokratske mladine
naznanjata, da je preminula gospa
pokroviteljica demokratske mladine.
Ohranjen ji bo s strani mladine trajen in hvaležen spomin.
V Ljubljani, 3. novembra 1927.
Tiskovna zadruga v Liubliani
sporoča vsem prijateljem slov. knjige, da je njena glavna soustanovnica, gospa
danes preminula.
Idealni podpirateljici slovenske književnosti ohranimo trajen spomin
V Ljubljani, 3. novembra 1927.
Načelstvo Tiskovne zadruge v Ljubljani.
t
: ♦
$
i ♦
i
: ♦
i
Brej poiebnegi ob7e»til».
| S
I ♦
S
Potrti brezmejne žalosti javljamo prijateljem in znancem v svojem in v imenu ostalih sorodnikov, da nam je preteklo noč ob četrt po polnoči umrla po dolgem trpljenju naša srčno ljubljena dobra soproga in mati oziroma hčerka in sestra, gospa
Milena Žerjav
roj. Lavrenžii
Pogreb naše predrage bo v petek 4. novembra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Vegova ulica št. 2 na pokopališče pri Sv. Križu.
Nepozabno pokojnico priporočamo v blag spomin!
V Ljubljani, 3. novembra 1927,
: ♦
: i
t»Wtlll
♦
:
Potrtim srcem naznanjamo vsem članicam, dobrotnikom in prijateljem kluba, da je naša velezaslužna članica in dolgoletna odbornica, gospa
s ♦
:
: t
t t t
♦
t ♦
Tanja, Nana, Borut,
otroci
Josip in Marija Lavrenčič,
stariši
Mica Pehani roj. Lavrenčič,	Stanko Lavrenčič,
sestra	brat
Dr. Gregor Žerjav, nar, poslanec :	soprog
i
t *
i
•e
J ♦
t
i
: ♦
♦ * *
t j
♦
l
roj. Lavrenčič
dne 3. novembra 1927 boguvdano preminula.
Naši ljubeči odbornici bodi ohranjen trajen spomin.
V Ljubljani, dne 3. novembra 1927.
Odbor Kluba Primork.
Akademska menza „Jadrana"
naznanja pretresljivo vest, da je umrla gospa
članica načelstva Gospodarske zadruge akad. društva „ Jadran a".
Svoji zaslužni zaščitnici ohrani akademska omladina trajen hvaležen spomin.
V Ljubljani, 3 novembra 1927.
Vzgojevalno društvo „Domovina" in njena dijaška kuhinja naznanjata, da je zadela srednješolsko omladino težka, nenadomestljiva izguba. Zatisnila je za večno oči njena dobrotnica, gospa
dolgoletna odbornica ^Domovine".
Za njo žalujejo nešteti, ki so bili deležni skrbi njenega plemenitega srca.
V Ljubljani, 3. novembra 1927.
Vsem somišljenikom naznanjamo, da je preminula soproga našega predsednika, vzor zavedne jugoslovenske žene in prezasiužna napredna javna delavka
gospa Milena dr. Zerjavova.
Njena smrt pomenja bridko izgubo tudi za našo stranko. Blagopokojnica je bila požrtvovalna pobornica za ideale jugoslovenske
demokracije.
Slava njenemu spominu!
Ljubljana, dne 3. novembra 1927.
Predsedstvo SDS za ljubljansko oblast
1
j. "" saaS*®"
Delniška tiskarna d. d. naznanja tužno vest, da je umrla članica njenega upravnega sveta
gospa Milena dr.Zerjavova.
Naš zavod ji ohrani trajen, hvaležen spomin.
V Ljubljani, 3. novembra 1927.
. Upravni svet Delniške tiskarne d. d.
#5
i
U
TT^iui« Dmrin Rcvljco. a «• Komoccij «Jotra> AdoU Ritmika*. Za Narodno tiskarno dd. kot dsksroarj« Fran J«et4ek. Za tooratnl del je odgovor«. Alojzij Nowk. Vsi « Ljnbijani