SZ. številka.
1 INIKi Mtoto. 1S. marta 1913.
XIII. leto.
.Slovenski Ntrod* veljt:
v Ljubljani m dom dostavljen:
«*!o leto.....♦ ♦ K 24*—
pol leta » 12*—
cetrt leta f —
na mesec . 2*—
v upravniStvu preje man:
celo leto.   • K 22-—
pol leta ... t • • •   . 11*—
četrt leta -«•••« •   , 5*50
na mesec   ••••••   . 190
Dopisi na] at frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. CrednUhra: Kaaftora allea nI. 5 (v pritličju levo,) telefon it 34.
Uhata vsak dan zve£er lsvzami! nadali« In praznika«
inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Itd, to je administrativne stvari.
1 Posameina številka veli« tO vinarjev, ■<
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon it. 89.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstrc-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto ••••••• K 25*—
pol leta ...•••»   m 13*—
četrt leta na mesec
6-50 230
celo leto ...        . . t; 30*—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto .......  K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravničtvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulita it. 5, telefon it 85.
Avstrija in Srbija.
Ugodne auspicije za bodoče medsebojne odnosa je.
Dunaj, 14. marca.
Srbski ministrski predsednik Nikola Pasić je poudaril v razgovoru z žurnalisti:   »Srbske vojaške operacije nikakor ni   smatrati za akcijo, naperjeno proti   interesom avstro-ogrske monarhije. Srbija marveč odkrito želi živeti z mogočno sosedo v dobrih odnošajih. V to svrho se baš aj vrši izmenjava misli o raznih komercijalnih, ekonomskih   in pro-tnih vprašanjih, ki se tičejo naše-medsebojnega razmerja. Pri tem se je pokazalo, da v presojanju za odoče  medsebojno   razmerje toli nih vprašanj ne obstojajo nikake principijaine razlike.«
Ta izjava srbskega premierja je i/redno važna,   ker   nam nrvokrat ficijalno naznanja, da se vršijo med Avstrijo in Srbijo izredno pomembna igajanja, katera naj ustvarijo trdne JI age za bodoče gospodarske oddaje med obema državama. Dej-vo. da so ta pogajanja v polnem te-i ter da so dosegla že važen rezul-;t, o katerem govori gospod Pasić, pravi, da ne obstojajo nikake prin-ijalne diference več, pa je tudi za •esokmjc   aktualnega političnega •ložaja merodajno ter dokazuje, da i tako dunajski   kakor belgrajski merodainl krogi o razrešitvi spornih Mitičnih vprašanj kamera tangirajo neposredno tudi avstrijsko - srbske ndnosaje, popolnoma prepričani. Dunajski politični krogi priznajo, da je Pasićeva izjava popolno-: točna. Srbski poslanik Jovan Jo-;nović je z izredno pridnostjo in s »jim obsežnim   znanjem v poštev 'miaiočega     gradiva, omogočil - -sni potek konferenc in pogajanj, pripravljajo novo avstrijsko-srb-> trgovinsko pogodbo. Ta bo sklepna, kadar   bodo   dani potrebni rcdpogoji, kar se bo zgodilo, Čim se vrnejo po zaključenju miru in ure->tvi aktualnih   političnih vprašanj rmalnc razmere.
Ministrski predsednik Pasić je redelil vprašanja, ki se tičejo bo-Oih odnosa je v med Avstrijo in Sr-o v komercijalna, ekonomska in
prometna. Avstrija želi čim najožjih gospodarskih stikov s svojo južno sosedo in enako željo goji tudi Srbija.
Kakor znano, odgovarja sedanja trgovinska pogodba, ki urejuje avstrijsko - srbske odnošaje, tem željam v jako nezadostni meri. Poznajo se na njej še sledovi nekdanjega carinskega boja med obema državama, duh agrarne sebičnosti jo preveva in politično nezaupanje ji je vtisnilo svoj pečat.
Nova trgovinska pogodba naj se bo, kakor se nam zatrjuje, radikalno od nje razločevala. Monarhija in Srbija hočeta, da prodre v njej popolno spoznanje, kako zelo sta obe državi ena na drugo navezani, kake silne važnosti je na eni strani za našo industrijo in trgovino nova povečana in mladostno se razvijajoča srbska kraljevina, ne le kot konsument, temveč tudi kot nrehodišče v ostale balkanske dežele. Na drugi strani bo odprla nova trgovinska pogodba tudi Srbiji, kot pretežno agrarno produktivni deželi ne le avstrijske konsum-iic trge za njene poljske in živinorejske produkte, temveč tudi avstrijske ceste, ki vodijo v druge države, katerih trge je mogla dosedaj posečati Srbija le po težavnih in dragocenih ovinkih.
Vprašanje srbskega mesnega uvoza v monarhijo ne bo sicer rešeno popolnoma v smislu zahtev našega Širšega konsumujočega občinstva na ta način, da odpre Avstrija svoje meje srbski živini, vendar pa bo brezdvomno na znaten način zvišan uvozni mesni kontingent in preskrbljeno za olajšani in točnejši dovoz srbskega mesa. Avstrijske železnice pa bodo srbski živinoreji na razpolago tudi za prevoz v druge države in zlasti na evropejski zapad. Med najvažnejše določbe nove trgovinske pogodbe bo spadal obširni tarifni dogovor, ki bo olajšal medsebojni tran-sitni promet ter priznaval Srbiji na gotovih avstrijskih progah posebne ugodnosti in narobe. V zaupanju na trajno prijateljstvo in v trdni odločnosti, pozabiti žalostno ero politične nezaupljivosti, naj padejo tudi dosedaj skrbno negovane prometne tež-koče in zlasti zid, ki loči avstrijske južno vzhodne dežele od srbskih. — Priključenje bosanskega železniške-
ga omrežja srbskemu, ki naj ustvari nove važne in najbližje ceste iz monarhije v nove srbske zemlje, glede katerih se moramo definitivno odpovedati vsem političnim pretenzijam, in iz Srbije k našim jadranskim pristaniščem, je postalo aktualno in bo morda že v najkrajšem času uresničeno.
Naš informator nam zatrjuje, da bo tako avstrijska kakor srbska javnost s pripravami, katere se sedaj vrše, povsem zadovoljna. Podrobnosti pa seveda v sedanjem stadiju cele zadeve ni mogoče navajati. V krogih avstrijskih državnikov se izrecno poudarja, da je razveseljiv potek dosedanjih konferenc v odlični meri zasluga koncilijantnih in stropovnjaških kvalitet obeh glavnih pooblaščencev ministra Bilinskega in poslanika Jo-vanovića.
Stoletnico nemškega osvo-
bojenja.
Nemčija slavi v teh dneh stoletnico znamenitih zgodovinskih dogodkov, V marčnih dnevih leta 1813. se je začelo osvobojenje in prerore-nje Pruske in iz takratnih velikanskih žrtev nemškega i«arada za svobodo se je porodila moč, ki je v letih 1S70.—1871. ustvarila današnjo veliko, mogočno in bogato Nemčijo.
V bitki pri Jeni je Napoleon I. postal gospodar nad Nemčijo, ki je ležala razbita pred njegovimi nogami na tleh. Pruska je postala za polovico manjša, in nemški knezi so se brezpogojno podvrgli francoskemu cesarju. Napoleon je ukazoval rim-skonemškemu imperiju.
2e kmalu na to se je na Pruskem začelo delo za osvobojenje. Najženijamejši mož tedanjega nem-štva, Stein, je spoznal, da si more Pruska pomasrati samo, če se organizira po načelih, ki so sovražniku pomagala do zmage. Stein je reformiral in preuredil državo, Scharnhorst je reformiral armado, filozofje in pisatelji in pesniki so pa klicali narod na vstajenje. Na ulicah so bobnali francoski tamborji, v vseučiliški dvorani pa je Fiohte budil nemška srca.
To je trajalo do velike vojske Napoleonove proti Rusiji. Ko je Napoleon zbral svoje armade in jih je popeljal na Moskvo, tedaj je tudi pruski kralj poslal en del svoje armade na pomoč Francozom. Šele ko je plamen goreče Moskve oznanjal Evropi, da je Napoleonova armada izgubljena, šele ko je slovanska hrabrost in požrtvovalnost uničila zma-govanja vajene Francoze, šele tedaj so se Nemci upali na dan.
General York je bil zapevednik 17.000 mož broječe pruske armade, ki jo je bil pruski kralj dal na razpolaganje cesarju * Napoleonu. Ta pruska armada je stala v baltiških provincah na skrajnem levem krilu Napoleonovih čet. Ko so se Francozi umikali, je bila Vorkova armada odtrgana od armade maršala Macdo-nalda in je prišla v neposredno doti-ko z Rusi. To je bil odločilni treno-fek v zgodovini nemškega naroda. Če bi bili ostali Prusi zvesti danim obljubam in sklenjenim pogodbam, bi bili Rusom lahko zaprli pot in Napoleon bi bil morda zbral in pomnožil svojo armado, ter Rusijo premagal; nasprotno pa je bilo od Prusov odvisno, da puste ruski armadi zasledovati Napoleona v osrčje Nemčije in ga morda totalno poraziti in uničiti. Tak je bil položaj, ko je ruski general Djebič pruskemu generalu Yorku ponudil, naj ostane pruska armada nevtralna in naj Rusom ne brani zasledovanja Napoleona. York je vprašal svojega kralja, ta pa ni hotel nase prevzeti nobene odgovornosti in je odgovoril neodločno. York se je zavedal, da stori izdajstvo, če sprejme ponudbo ruskega generala, dvojno izdajstvo, ker je bil vojak — a sprejel je vendar rusko ponudbo in v Tanroggenu podpisal pogodbo nevtralnosti. Rusi so šli naprej in Napoleon je bil izgubljen.
Tedaj šele je vstal nemški narod, velik v ljubezni do svoje domovine in v sovraštvu do tujih gospodarjev. Tedaj je dozorelo, kar so sejali Kant in Herder, Schleiermacher in Fichte, filozofje in pesniki. Pobiti, tlačeni in zaničevani narod se je dvignil. Ves narod, stari in mladi, vse je prijelo za orožje; mali grbasti teolog Schleiermacher in veliki zgodovinar Niebuhr in   veliki pravnik
Savignv so hiteli pod zastave, ravno tako navdušeni, kakor mladina. Z železom si je hite! narod vstvariti novo domovino in žrtvovati zanjo kri in življenje.
S čustvi iskrenega spoštovanja in občudovanja motri tudi Slovan heroične boje nemškega naroda pred sto leti, te velike boje in velike žrtve, iz katerih se je porodila današnja velikanska, močna, kulturna, bogata in srečna Nemčija. Teh čustev spoštovanja in občudovanja tudi nič ne zmanjšuje zavest, da je ta isti nemški narod danes še stokrat krutejši in brutalneiši tlačitelj Slovanov, kakor so bili Francozi pred sto leti Nemcem in da ta narod izliva svoj žolč na balkanske Slovane, ki so v sedanjih bojih za svojo svobodo gotovo pokazali toliko herojstva in požrtvovalnosti, kakor Nemci pred sto leti.
S ponosom proslavljajo Nemci stoletnico, osvobodilnih bojev z opravičenim ponosom. Vendar je pa na tem slavju nekaj, kar kaže, da današnji nemški narod ni več na tisti višini, kakor je bil pred sto leti. V ospredju letošnjega slavja stoje nemški kralji in knezi in visoko vzdigujejo svoje mazihene glave, kakor da so njihovi predniki stali nemškemu narodu na čelu, ko je dajal kri in življenje za svojo svobodo. V resnici pa so nemški kralji in knezi igrali pred sto leti in poprej in pozneje le jako žalostno, večkrat celo siamotno vlogo. Poznali so vedno le svojo korist, vedno so stali na stališču, da so vladarji, ki jih je izbrala milost božja in da smejo vsled tega svoj narod tlačiti in daviti, ga izkoriščati do krvi in ga prodajati za denar. Moric Arndt jih je imenoval zločince in izdajalce in monarhični pruski zgodovinar Treitschke jih je označil za »Geschmeiss«.
Zdaj pa je eden naslednikov tistih vladarjev, namreč nemški cesar Viljem izdal na armado povelje, v katerem namigava, da je slabotni in strahopetni kralj Friderik Viljem s pomočjo ljubega Boga osvobodil in obnovil Prusko pred sto leti...
Ni ravno častno za nemški narod, da si pusti to dopasti, kajti pruski kralj,, ki je vladal pred sto leti, se je skrbno skrival pred sovražnikom.
LISTEK.
Ha Horu.
(Trška slika. Spisal Ivan J.)
»Prcštov«  zvon   farne cerkve j Lenarta je vabil tržane in okoli- I me k veliki maši na pustno nedeljo, iogočno je donel njegov glas in opo-mjal tržane, da naj ne pozabijo na ;ovega darovalca,  bivšega ljub-aaskega prosta in trškega rojaka.
Prej prazne, a skrbno pometene .ste in ulice — bila je izredno mila a brez snega — so se jele pozivan. A ljudje, ki so hiteli k maši, ni-bili domačini, temveč kmetje iz ižnjih vasi, iz Črešnjice, Polšice, iz mika in Dobrave. Pri njih so imeli .-jno Liio mašo vsako nedeljo ali pa ne, v trgu pa sta bili  po dve, uia zjutraj, druga pa ob desetih. I ra bije tri četrt na deset; prav-rav pa ne bije ura, to bi bilo premalo slovesno. Pritrkavci v farnem niku so ji   prestrigli   udarec in ; udarjajo s kembiji   vseh treh mjših zvonov vsak po trikrat drug a drugim. Med tem pa že drugi go-ijo »proštov« zvon na vse pretege, pa drži veliki kembelj z obema ikama, da še ne more udarjati na hron. Zdaj — zvon je že v najhujšem teku — izpusti kembelj, da udari z najhujšo močjo ob zvon, ki ga
odbije zopet z vso silo na nasprotno stran, tako da zadonita najprej dva udarca skoro neposredno drug za drugim, in potem šele pride zvonenje »proŠtovega« v pravi ritem. Nekaj časa ga puste samega zvoniti, potem pa ga začnejo pritrkavci spremljati z udarci na ostale tri zvonove. Pritrkavanje se vrši v vseh mogočih kombinacijah.
Klic vseh zvonov zvabi tudi tržane iz hiš. Vsi so že čakali nanj praznično oblečeni; vsi, to se pravi možje, dekleta, fantje in otroci; žene pa ostanejo doma, te so bile že pri jutranji maši in sedaj je njih delo, da pripravijo kosilo za svoje družine.
Možje stopajo resno ter se pogovarjajo o starih časih, ko še ni bilo strojev, ki so jim odjedli ves zaslužek; ej, kako je bilo veselo nekdaj, ko sta še delali obe fužini, ko je od zaslužka še vsak teden ostalo nekaj za »priboljšek«. Zdaj pa človek dela od jutra do večera, pa se komaj preživlja. Še celo nekdanjim fužinarjem se godi sedaj slabo. Od nekdanjega patricijstva so jim ostale le Še težke in dolge, temnomodre pelerine z žametastimi ovratniki. Tu in tam še ugledamo katerega s tem znakom nekdanje blaginje, a vsak je že star. Kadar pomro ti, se bo še komaj vedelo, da so bili včasih v trgu fuži-narji.
Toda pustimo resne može in poglejmo si veselo mladino! Treba nain
je le oči obrniti v stranske ulice. Tam stoje pred hišnimi vrati po tri in štiri brhka dekleta z molitvenimi knjigami v rokah. Skrivnostno stegujejo vratove izza vogla in pogledujejo na glavno cesto, kdaj bodo prišli fantje. Navidezno si popravljajo rute in obleko, čeravno je vse v redu, kajti v resnici jim je le na tem, da se bodo vrinile na poti v cerkev pred trške fante.
»Zdaj gredo,« pravi ena, »zdaj pa le pojdimo!c In glej! samo golo naključje je naneslo tako, da so šle ravno pred fanti, ki so jim bili najbolj pri srcu. In to naključje je vsako nedeljo tako dobrohotno! Sramežljivo zarde v lica, ko jim namežikava-jo fantje. In kako brhki so vsi! Fantje v zobčastih meksikajnarcah na nogah in s krivci na klobukih ter z lepo zavitimi »zeksarji« na sencih, dekletom pa zakriva »fru - fru« belo Čelo. Zeksarje je prinesel v trg neki čevljarski pomočnik s tujine, fru-fru pa dekle, ki je služilo nekaj časa pred leti v mestu. In obe ti dve lasni modi sta se ukoreninili, da jih niso mogle odpraviti niti zbadljive opazke po-starnega župnika s prižnice.
Zdaj so prišli pred cerkev; dekleta odidejo takoj v cerkev, fantje in možje pa ostanejo še zunaj do pri-četka maše. Prav mično je gledati to družbo, zlasti ker so se pomešali med temnomodre pelerine tudi oko-ličanski kmetje v starodavnih kožuhih, ki imajo na hrbtu všite barvaste
»JMS« sredi cvetic. Človeku se zdi, kakor bi bil tam nekje na Ruskem med »mužikiv.
Prvi udarec desete ure povzroči živahno gibanje med množico; vse hiti v cerkev in preden je odbila ura na vseh zvonovih, je prostor pred cerkvijo prazen, cerkev pa polna.
In vendar niso šli vsi v cerkvev! Nekateri so namreč posedli po stopnicah, ki vodijo na kor. To so tisti »potepuhi«; tem ni na tem, da bi dobili »delež svetih maš«; sem So prišli le zaradi tega, ker so »moralič-no« prisiljeni. S tem pa so tudi storili svojo dolžnost, vse drugo je zanje odveč; ker pa ne vidijo gospoda župnika pri svetetn opravilu in ne slišijo njegovih besed s prižnice, potegne eden izmed njih kvarte iz žepa in kmalu je igra »cvik« v polnem tiru.
Vse drugače je na koru; majhen je ta prostor; sredi kora stojo 120 let stare orgle, na obeh straneh orgel pa je postavljenih po 5 klopi. Za klopmi je le toiiko prostora, da se more poedinec splaziti od leve strani za orglami na desno stran. Vsled tega plazenja sta zadnja klop in stena v višini komolca popolnoma oguljeni. Vse klopi so zasedene; pa ne, da bi se vsak vsedel, kamor bi se hotel, temveč vsak prostor je kupljen in le kdor ga je plačal, sme sede poslušati besedo božjo. V klopeh sede sami možje; edina izjema med njimi je Šušterčkov Francelj. Ker ga boli
noga, ne more klečati pred oltarjem med šolarji, in gospod kaplan so mu dovolili, da sme hoditi na kor v očetovo klop. Njegov oče pa zaradi tega ne gredo v cerkev, ker jim baje smrad sveč povzroča glavobol. Tako je zašel mali razposajeni Francelj med resne, postarne može in sicer sedi danes, kakor vsako nedeljo poleg starega čevljarja Čačmana. V ozkem hodniku med klopmi, orgiarni in steno so počepnili na tla fantalini, ki so ravno odrastli šoli in jim gospod kaplan nimajo ničesar več zapovedovati, a jih tudi trški fantje še ne marajo med se. Tako je torej vsa cerkev razdeljena nekako v kaste.
Pridiga se prične. Tržani že prav dobio vedo, kaj bodo rekli gospod župnik po prečitanem evangeliju. Z osornim glasom zavpijejo proti glavnim vratom; »Vrata dol' zaprite!« Ta ekskomunikacija onih, ki bi morebiti ostali med pridigo pred cerkvijo, je običajno vsako nedeljo in vsako nedeljo se ozre na te besede vsa cerkev proti durim in vsako nedeljo je čuti pritajen smeh, ki mu napravi konec šele mož v zadnji klopi, ki izvrši ekskomunikacijo z velikim ropotom.
Malo jih je, H poslušajo besedo božjo. Nekaj je vzrok temu, ker jim je pridiga premalo umljiva, nekaj ker so že vse prevečkrat slišali, fantom in dekletom pa uduši posluh škilenje od moške na žensko in od ženske na moško stran. Tudi fantalini za orgla-
slug blagopokojnika. Zbornica mu je dolžna posebno hvalo. Posebna hvala pa treba, da dobi tudi posebnega izraza. Zbornično predsedstvo je bilo mnenja, da bo dobila odobritev vas vseh njegova ukrenitev, da nosi zbornica sama stroške za njegov pogreb, za pogreb možu zlatega srca, skozi in skozi nesebičnemu, ki je dostikrat segel v svoj lastni žep, ko je bilo treba gmotne podpore zlasti mladini stremeči po izobrazbi. Prosim torej, da častita zbornica blagovoli odobriti predsedstveno ukrenitev, da nosi zbornica pogrebne stroške.
Zbornica je sklenila, da nos* stroške za njegov pogreb. Nato Je podal gosp. Ivan Knez obširno letno poročilo, katero priobčujemo v celoti na drugem mestu.
Za overovatelja zapisnika le imenoval predsednik gg. Rohrma-n a in O g r i n a. Svojo odsotnost je opravičil zbornični svetnik P o d -lesnik. Svoj izstop iz zbornice je naznanil Tomo P a v š 1 e r, s čimer je izpraznjeno mesto v obrtni kategoriji. Vsled tega se pokliče na izpraznjeno mesto v zbornico kot pravi član zbornice prvo izvoljeni namestnik gosp. Engelbert Fran-c h e 11 i. — Končno poroča predsednik, da je trgovinsko ministrstvo odobrilo zbornični proračun.
Nato je podal tajnik dr. M u r -n i k o delovanju zbornice obširno in temeljito tajniško poročilo, ki se je sprejelo z odobravanjem na znanje.
Sledila je nato
volitev
predsednika, podpredsednika in pro-vizoričnega predsednika in sicer z listki. Za skrutinatorja sta bila imenovana gg. M e j a č in L o ž a r. Pri volitvi predsednika je bilo oddanih 17 glasov in sicer 12 za gosp. Ivana Kn e z a in 5 praznih. Izvoljen je bil gosp. I. Knez.
Pri volitvi za podpredsednika je bilo oddanih 17 glasov in sicer 12 za g. Kam. Pammerja in 5 za Ivana Kregarja. Izvoljen je bil gospod Kamilo P a m m e r.
Pri volitvi za provizoričnega podpredsednika je bilo oddanih 16 glasov in sicer vsi za gosp. Jeana S c h r e y a.
Za računske preglednike so bili izvoljeni z vzklikom na predlog gosp. Pammerja gg.M e j a č,P o d 1 e s n i k in S a m a s s a. Dalje sta bila izvoljena kot zbornična zastopnika pri ko-mjsijonalnih obravnavah radi zagotovitve vojaških naturalnih potrebščin gg. P e r d a n in S c h r e y. Za člana v carinskem svetu je bil imenovan g. P a m m e r, za njegovega namestnika pa g. Jean Pollak.
Za zborničnega zastopnika v odboru obrtne nadaljevalne šole v Kropi je bil imenovan g. Š o l a r.
O točki »Ustanovitev sveta za j obdačitev  tovarniških   poslopij  na | Kranjskemčigar naloga   bo   pred i vsem v spornih primerih   na   željo i davčnih oblastev oddajati   strokov- | niaška mnenja o vrednosti tovarniŠ- j kili poslopij, je poročal zbornični tajnik gosp. dr. Fran Windischer ter predlagal v zmisiu sklepa združenih odsekov, da se imenujejo v ta svet sledeči gg.: Ivan Knez, Josip Lenarčič,   Feliks Stare, Jean Pollak, inž. Hugo S u g g, proku-rist firme Glanzmann & Gassner, kornere, svetnik Maks S a m a s s a.
Predlog je bil soglasno sprejet.
Glede ureditve trgovinsko-poli-tičnih odnošajev do   drugih, zlasti
balkanskih držav, je predlagal gosp. P a m m e r po daljšem in temeljitem strokovnem referatu sledečo
rezolucijo:
Izmed činiteljev, ki ovirajo uspešen razvoj naše industrije in trgovine, je glavni, napačna trgovinska politika, ki je vodila do sedanjih trgovinskih pogodb. Naše gospodarske razmere so se jako neugodno razvile, odkar so v veljavi na podlagi carinske tarife iz leta 1906. sklenjene trgovinske pogodbe.  Ogromne carine na žito, preprečen uvoz žive živine in na minimum omejen uvoz zaklane živine in mesa, so pospešili podražitev najvažnejših živil in izdatno poostrili draginjo.   Poostritev draginje zvišuje   mezde,   viša produkcijske stroške in že s tem otežuje konkurenčno možnost   naše   industrije v inozemstvu. Eksportna zmožnost naše industrije pa se je še zmanjšala vsled zapostavitve njenih carinsko-tarifaričnih zahtev, v tuzemstvu samem je bila industrija oškodovana z dovolitvijo carinskih znižanj inozemski industriji, oboje, da bi se vsled tega zagotovil   izvoz  agrarnih produktov; izvoz je industriji otežen tudi v države, iz katerih  je zaviran uvoz živine.  Izvoz naših fabrikatov sedaj stagnira, izvoz polufabrikatov in surovin se zmanjšuje, nasproti pa se veča uvoz popolnih in polufabrikatov, surovin in živil. Produkcija žita se je sicer zvišala, pa ne zadostuje potrebam naraslega prebivalstva. Avstrija se razvija iz države, ki izvaža poljedelske pridelke, v im-portno državo za te pridelke. Glede prašičev je sicer zaznamovati po-množitev, zato pa pri goveji živini, mnogo važnejši za konzum, izdaten nazadek. Z visokimi žitnimi cenami, na katerih pa je interesiran le majhen del poljedelskih obratov, saj velik odstotek teh obratov,   zlasti v alpskih deželah (tudi na Kranjskem), žita ne prodaja — so v zvezi visoke ceni krmil, ki so poglavitno pripomogle k izdatnemu nazadovanju v številu goveje živine, k pomanjkanju živine, ki je uničilo tudi nade na na-daljni obstoj eksporta v Nemčijo v prejšnji izmeri, ki se je njega možnost kupila z dovolitvijo ugodnosti nemški   industriji na stroške naše indu-strije.Pričakovati bi se bilo smeloob-tem takem, da bo naša industrija od-škodovana v trgovinskih pogodbah z balkanskimi državami. Ker število za eksport zmožne živine v balkanskih državah v primeri z veliko kon-sumno potrebo v naši državi ni veliko, bi niti v primeru, da.bi se popolnoma opustila omejitev  na kakšen uvozni kontingent,   ne  bile znatno oškodovane koristi kmetijstva v naši državi. Vkljub temu Srbiji, ki prihaja med balkan.   državami za izvoz živine v našo državo skoro izključno v poštev in katere za eksport zmožno število živine se ceni dandanes na okoli 60.000 do 70.000 govedine in 120.000 prašičev, dovoljuje sedanja pogodba uvoz samo 15.000 govedine in 50.000 prašičev, in še to samo zaklane živine. Umevno je, da Srbija ob takih okolnostih ni dovolila onih ugodnosti naši industriji, ki jih ta potrebuje, da bi si na tem važnem razpečavališču pridobila nazaj prejšnje mesto. ,
Izredno neugodno stanje" našega gospodarstva nahaja strahovit izraz v veliki, takoj prvo leto po sklepu trgovinskih pogodb se začenjajoči in potem od leta do leta naraščajoči pa-siviteti naše trgovinske bilance. Saj ni, kakor drugod, znamenje procvita
ljubi Bog pa je bil tudi takrat, kakor je vedno z močnimi bataljoni, vedno na strani tistih, ki zmagujejo. Nemški narod se je sam osvobodil, s svojo srčno krvjo in omogočili so mu tu veliki njegovi sinovi Stein, Scharn-horst in York, Bliicher in Gneise-nau, Kant in Fichte in nešteti drugi. Nemški knezi in kralji so brezpri-merno požrtvovalnost naroda le izkoristili in jo potem plačali z izdajstvom. Ko so bili rešeni njihovi prestoli in prestolčki in otete njihove krone in kronice, so z Metternichom sramotnega spomina sklenili sveto alijar.co in oropali narod s krvjo pridobljenih pravic. Kakor v Avstriji in v Italiji, tako se je začelo tudi na Nemškem zasledovanje »demagogov« in glasniki misli narodne in bojevniki za svobodo so morali v ječe in na vešala in narod je bil zopet okovan v verige. A narodna misel je tudi to zmagovito prestala in dobrih petdeset let po osvobodilni vojski vstvarila grandijozno poslopje sedanje Nemčije.
S spoštovanjem in občudovanjem se spominjamo junaštev, ki jih je pred sto leti doprinesel nemški narod za svojo narodnost, svobodo in občudujemo titansko moč narodne misli, ki se je pokazala v teh bojih pri Nemcih tako, kakor pozneje pri Italijanih in kakor se kaže sedaj pri balkanskih Slovanih. Iz narodne misli in hrepenenja po svobodi so nastale vse velike premembe na svetu in iz te misli bo tudi tlačenim Slovanom v habsburški monarhiji izvojevana pravica in ravnopravnost.
Savna seja trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko v Ljubljani
dne 14. marca ob 5. popoldne v dvorani mestnega magistrata.
Sejo je otvoril zbornični predsednik gosp. I. Knez, ki je konsta-tiral sklepčnost, pozdravil navzoče elane in vladnega zastopnika vladnega svetnika K u 1 a v i c s a. — Nato je bil soglasno odobren zapisnik zadnje seje. Med naznanili predsedstva se je spomnil preds dnik gosp. 1 Knez med letom umrlega bivšega tajnika zbornice, cesarskega svetnika gosp. Ivana M u r n i k a, pri čemer so zborovalci v znak sožalja in v znak zahvale in priznanja njegovemu delu vstali s sedežev.
Predsednik g. Ivan Knez je počastil velezaslužnega pokojnika s siedeeim govorom:
Pripada mi danes pred vsem žalostna naloga, spominjati se smrti moža, ki je dolgo vrsto let krepko in uspešno posvečeval svoje moči naši zbornici, koristim in razvoju naše trgovine, industrije in obrta. Dne 18. januarja je preminul bivši naš tajnik, gospod cesarski svetnik Ivan Murnik. V zbornično službo je vstopil meseca novembra I. 1866 kot namestnik takratnega tajnika dr. Lovra Tomana, 29. septembra 1869. leta, ko se je dr. Toman odpovedal tajništvu, pa je postal tajnik. Zbornični tajnik je bil do srede maja, ko ka je kruta usoda zadela z boleznijo, ki od nje ni okreval več.
V ces. svetniku Ivanu Murniku je imela zbornica vodilnega uradnika izredne delavne moči, velikih izkustev ter globokega vpogleda v na-
mi imajo svojo zabavo. Skrivoma so potegnili nožiče iz žepov in jeli vre-zavati svoja imena ali vsaj njih začetne črke v orgije, če je sploh še kje kaj prostora za to opravilo. Nekoliko se vzdrami malomarno poslušalstvo iz svoje letargije, ko sredi pridige pokličejo gospod župnik cerkovnika in mu ukažejo, da naj oklo-futa Pacovega Peterčka, ker preveč šepeta med pridigo. Na te besede se vzdigne v klopeh (zlasti v zadnjih) vse poslušalstvo napol iz svojih sedežev, da bo tudi z očmi deležno eksekucije. Izpred oitarja se sliši »čof' na desno in »cof« na levo stran Petcrčkove glave in poslušalstvo ^opet zdrsne na svoje sedeže.
Na koncu pridige pridejo na vrsto oznanila. Najprej vržejo go-bpod župnik tiste čez prižnico, ki mislijo skočiti še zadnje dni predpu-sta v zakonski kurnik, potem pa oznanjajo program prihodnjega tedna.
»V sredo, na pepelnični dan, bom pepelil, pa tistih ne, ki imajo »racmane« na senceh in tudi tistih ne, ki imajo lase po čelu, kakor mola kobila!« Te besede so letos nove, ?ato je tudi njih efekt večji, zlasti ker takoj na to odidejo gospod župnik s prižnice in se zdi pobožnikom, kakor bi bili ta trenotek brez nadzorstva. Za cerkvenega pevca Smukar-icvega Franceta je bik to najugodnejša prilika, da je vrgel na sesval-;anem papirčku pozdrav svoji Ma-
še gospodarske razmere. Mnogo-stransko je bilo njegovo delovanje na gospodarskem polju in mnodostran-ske in velike so tudi njegove zasluge, ki si jih je pridobil za industrijo, trgovino in obrt ter promet bodisi v malem, podrobnem delu, bodisi v velikih akcijah. Ni mogoče izčrpno orisati in oceniti njegovega mnogoletnega delovanja: dovoljeno naj mi bo, omeiiti se na nekaj potez. Pred vsem je tu šola in izobrazba, za katere povzdigo v naši deželi je obrnil mnogo truga, uvidevši, da more naša, z naravnimi zakladi oblagodarjena dežela, pa obdarjena tudi z umnim prebivalstvom, dosegati druge dežele le, Če se temu prebivalstvu da zadostna prilika, da si more brusiti svojega uma meč, se oborožiti z vsem tistim znanjem na gospodarskem polju, ki ga neogibno potrebuje, če naj ne zastanemo, če naj napredujemo in pridemo in ostanemo na enaki višini z drugimi. Po njegovi zaslugi se je ustanovila 1. 1888. c. kr. umetna - obrtna strokovna šola v Ljubljani. Mnogo se je trudil, da bi Kranjska dobila šolo še širše podlage, podlage kakor jo imajo državne obrtne šole. Ni mu bilo dano, nadaljevati to delo, bolezen ga je prikovala v sobo, ali sojeno mu je bilo še, doživeti premembo umetno - obrtne strokovne šole v državno - obrtno šolo. Šolstvo in izobrazba je tudi sicer nahajala v njem krepkega podpornika. Kjer je le mogel, je pripomogel našincem do prilike izobraževanja bodisi doma, bodisi v tujini in dostikrat je žrtvoval sam, da jim je pomagal premagati gmotne težkoče.
Posebno zanimanje je blagi pokojnik posvetil tudi ohranitvi in po-vzdigi domače obrti. Omenjena bodi tu le velika na več let se raztezajoča akcija, katero je vodil sam v ta namen, da se priuči prebivalstvo kamniškega okraja in nekaterih delov sosednjih okrajev novemu času primernega pletenja kit za slamnike.
Prav tako se ima njemu mnogo zahvaliti obrtno zadružništvo.
Izredne so njegove zasluge na prometnem polju. Sodeloval je že pri gradnji gorenjske železnice, mnog trud je obrnil na to, da se je zgradila dolenjska železnica.
Blagi pokojnik je deloval v mnogih važnih korporacijah, strokovnih in političnih. L. 1S70. je bil izvoljen v državni zbor, že poprej tudi v deželni zbor. Od I. 1S71. do 1878. ter od L 1883. do 1900. je bil deželni odbornik ter imel v deželnem odboru referat o industriji in obrtu, deželnem zakladu in železnicah. Kot zborničnemu tajniku in obenem referentu pri deželnem odboru mu je bilo tako mogoče razviti najuspešnejše delovanje v prid industrije, trgovine, obrta in prometa.
Delaven je bil tudi kot pisatelj. Omenjen bodi njegov sestavek o kranjski industriji, trgovini in obrtu v velikem delu »Osierreich-Ungarn in \Vort und Bild ter opis kranjske domače obrti v knjigi >^Die ilausin-dustrie Osterreichs«. Blag in Ijubez-njiv mož, agilen, vedno pripravljen za delo in pomoč, izredno darežljiv, da, radodaren ceio napram zbornici, saj je še ob njeni petdesetletnici dal zanjo izvršiti na svoje stroške slike vseh njenih predsednikov, ohr: nimo vsi v najlepšem in najčastnejšem spominu!
Vstali ste s sedežev v znak Žalosti, pa tudi priznanja  velikih za-
rički, ki je sedela v prvi klopi ravno pod korom. Slučaj pa je hotel, da je papirček zgrešil pot in padel v naročje Maričkini sosedi. To pa korespondence nikakor ni motilo, kajti soseda je bila tega dopisavanja že navajena in vestno je izročila papirček Marički.
Med tem pa so že stopile orgle v akcijo; sicer še ni bilo gospoda župnika pred oltarjem, tudi orgle še niso pele, a če je hotel organist o pravem času imeti njih glasove na razpolago, je bil zdaj že zadnji čas, da začne mlad fantalin meh goniti. 2e star človek dobi težko sapo, kaj pa šele 120 let stare orgle! Kakor lev na svoj plen se je vrgel fantalin z desno polovico svojega zadnjega dela na drog, ki je molel iz orgelj, ga pritisnil z vso svojo težo do tal in potegnil navzgor. Strašen ropot je povzročal s tem, hreščanje in pihanje se je čulo po vsej cerkvi. Ravno še o pravem času je bil meh napihnjen, ko so stopili gospod župnik pred oltar.
Petje cerkvenih pevcev med mašo je bilo malo bclj zategnjeno, vendar pa je oživilo fantaline za or-glami v toiiko, da so spravili vsak svoj nožič v žep in se spustili v živahen, napol glasen pogovor. Najbolj na slabem je bil med tem mali Šušterčkov Francelj. Edini otrok med starimi možmi, vrhu tega še poleg starega Čačmana, ki je bil čevljar in je smrdel močno  po smoli.
Bog ve, čc niso Franceljnov oče le zaradi tega smradu nehali hoditi v cerkev, pa so se izgovarjali na sveče, da bi se ne zamerili Čačmanu, ki je bil sicer vsega spoštovanja vredna oseba. Saj je dal lansko leto za cerkev celo mošnjo cekinov, ki si jih je prištedil v teku 70 let. Noč in dan je šival in krpal, vse v čast božjo. Nič se ne smemo torej čuditi, da je med mašo zadremal že pri prvem evangeliju. Edina, ki sla mu to zamerila, sta bila njegova soseda, Šušterčkov Francelj in Korošev Joža; to na zaradi tega, ker je stari Čačman postavil komolce na klop, obraz pa pokopal v svoje dlani. Pa to še ni bilo nič hudega, a kadar je zadremal, sta zdrknila polagoma komolca proti Franceljnu in proti Jožu. Soseda sta se morala vsled tega vso mašo umikati, eden na levo, drugi na desno.
Fantalini za orglami so postajali med tem vedno glasnejši; kar naenkrat sta si bila dva v laseh. Tudi tega so bili obiskovalci cerkve na koru že navajeni in vedeli so tudi, "s Čim se ta bolezen odpravi. Vrete-nov Janez se je sklonil iz zadnje klopi, stisnil desno v trdo pest in dal vsakemu fantalinu z robatimi srednjimi členi prstov po eno »hruško« na glavo. Pa teh udarcev niso imenovali »hruške«, temveč »glide«. To je bila huda kazen. Kakor dva avtomata sta se popraskala fantalina po glavi — in  prepiru je bilo konec.
Možje v klopeh so Vretenovcmu Janezu prikimavali, češ, da je prav napravil.
Stari Čačman je vse to prespal. Najmanj v petindvajsetič sta mu zlezla komolca v vodoravno lego in vselej se je zopet dvignil v višave. In najmanj petindvajsetkrat sta se morala umakniti Šušterčkov Francelj in Korošev Joža. Franceljnu je bilo to že preveč; kakor bi trenil mu pride na misel maščevanje. Ko vzdigne stari Čačman zopet komolca in podpre svoja lica v pesti, tedaj se približa Francelj s svojim komolcem Čačmanovemu levemu komolcu. Ne vem, kako je bilo, ali je Korošev Joža Franceljnovc nakano izpo-znal, ali kako je prišlo, tudi on je na nasprotni strani pritisnil svoj komolec ob Čačmanovega. Privlačnost zemlje je delovala tudi v tem slučaju, Čačmanova glava je silila vedno bolj proti klopi, njegova komolca pa na desno in levo. Pa ni šlo, kajti Francelj in Joža sta dobro držala. V tem pa je bilo treba vstati k zadnjemu evangeliju. Kakor bi se domenila, sta vstala Francelj in Joža hkrati in obenem izpodnesla tudi oporo Čačmanovim komolcem. In tako se je zgodilo, da je vstala vsa cerkev, stari Cečman pa je udaril s svojim nosom ob klop. Učinek je bil tolik, da so se posmejali še celo starejši možje in Francelj ni dobil »gli-dov«.
in spevanja, spričo tega, da naraščajoči import surovin in živil ne nahaja kompenzacije v močnejšem izvozu fabrikatov. Z uvozom, izdatno prese-gajočim izvoz, je spojena večja potreba inozemskega kredita in perpetuiranje visoke obrestne mere. Močno pasivna trgovinska bilanca v zvezi z velikimi plačili obresti, ki jih je treba plačevati inozemstvu za tamkaj placiran znaten del državnih dolgov, mora vkljub denarnim importom, izvirajočim iz tujskega prometa in iz izseljevanja, imeti najškodiji-vejše posledice za našo plačilno bilanco.
Neugoden razvoj naših gospodarskih razmer zahteva odločno pred vsem popolno premembo naše trgovinske politike, ki enostransko vpo-števajoč pretirane zahteve veie-agrarcev, nalaga industriji, trgovini in obrtu stroške za ugodnosti, pričakovane za kmetijstvo. Gotovo ne more nihče kmetjjs.tvu odrekati primernega, upravičenega varstva. To varstvo pa ne sme segati preko potrebne mere ter poljedelstvu dovoljevati prednosti na škodo industrije, trgovine in obrta. Z največjo odločnostjo se je treba zategadelj postaviti proti izjavam veleagrarcev, ki so — komaj ko so se pričela pripravljalna dela za uvod novega trgovin-sko-političnega obdobja, začeli propagando za to, da se pridrži stara tr-govinsko-politiena smer, ne da bi se najmanje ozirali na koristi industrije, trgovine in obrta, ki vendar nosijo pretežni del davčnih bremen, da, tudi brez ozira na to, da je dosedanja trgovinska politika velika ovira za tako zaželjen dober porazum in prijateljske odnošaje z balkanskimi državami.
Trgovinska in obrtniška zbornica za Kranjsko smatra za svojo dolžnost, izraziti odločen protest proti temu, da bi se ta blaginjo države in prebivalstva ogrožajoča smer trgovinske politike pridržala tudi še nadalje; zahtevati mora marveč, da pri prihodnji reviziji naših trgovinskih pogodb z balkanskimi državami ter pri uvodu leta 1917. se začenjajočega novega trgovsko-političnega obdobja vlada in zakonodaja ne žrtvujeta industrije in eksporta, trgovinskih pogodb in konzuma živil v prid razmeroma malega dela kmetijstva.
K debati o ti rezoluciji se »e oglasil gosp. L o ž a r. ki je poudarjal ponesrečeno trgovinsko pogodbo Avstrije z Nemčijo, in še bolj zavoženo in za avstrijsko trgovino usodno trgovinsko zvezo s Srbijo. Mož se je silno in jako lepo zavzemal za Srbijo, toda njegova stranka, S. L. S., mu bržkotne za njegova izvajanja ne bo hvaležna. Preveč je jahal srbske prašiče. V debato so posegli še gg. Ogrin, ki je zagovarjal vele-agrarce in napadal kartele in avstrijske uradnike pri konzulatih, gospod Bučar, ki je poudarjal o močnem in pomembnem gibanju med malim in srednjim kmetijstvom proti velc-agrarcem, in končno referent gosp. Pammer, ki je predlagal sprejem resolucije. Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Zbornica je dalje sklenila običajno podeljevanje ustanov za eksportne akademike, in sicer izključno učencem eksportne akademije.
Dalje je dovolila zbornica za ustanovitev deželne komisije za tujski promet in turistiko letni znesek 600 kron do preklica. Podpore dobita dalje Deželna zveza za tujski promet za leto 1913. — 600 kron, in stalna razstavna komisija na Dunaju, in sicer po ključu in razmerju interesi-ranosti, letno 150 kron.
Med sejo sta bila vložena dva nujna predloga in sicer: najni predlog g.Ogrina,ki zahteva,da se naprosi ministrstvo, da uvede revizjijo pri delavski zavarovalnici v Trstu, da se tisti del kapitala, ki pripada na Kranjsko, naloži na Kranjskem, da se ustanovi lastna zavarovalnica v Ljubljani, da dobi pravico uvrščanja v razrede upravni odbor in da se razveljavi proporčni volilni sistem. Predlog se je izročil obrtnemu odseku. Drugi nujni predlog g. L o ž a r -j a, in sicer glede vsiljivih tujih potnikov, ki preplavljajo našo deželo in tvorijo veliko kvar domačim trgovcem in konsumentom glede ogrskih hausirarjev in glede ciganov kotlar-jev, se je vsled nastale nesklepčnosti zbornice izročil soglasno predsedstvu.
S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik gosp. Ivan Knez je zaključil javno sejo.
Ogrsko.
Magnatska zbornica Je včera) sprejela načrt novega volilnega reda. Opozicija je pred razpravo o volilni reformi zapustila zbornico.
Opozicijonalne stranke bodo v današnji seji poslanske zbornice ponovile zadnje demonstracije, ker so bile z uspehom teh demonstracij ja-
ko zadovoljne. Danes zjutraj se zberejo opozicijonalni poslanci v klubu ljudske stranke in pojdejo potem sku-paj v parlament. Samo onih deset poslancev, ki so izključeni od par sej, ne pride v zbornico. Pač pa pojdejo pred parlament. Ker pa bo ta obdan s policijskim kordonom, bodo proti temu protestirali ter nato odšli. Opozicija bo zadnje izkušnje uporabila ter skušala podaljšati hrup. Pri zadnji seji so namreč imeli ta namen, da po Lovaszvju vstane še več govornikov, ki naj ponavljajo obdolžitve 1 >esyjeve proti vladi. Ta načrt pa so opozicijonalni poslanci sami onemogočili, ker so z neprestanimi medklici preprečili, da bi Lovaszy podal celotno izjavo. Danes pa bodo mol-;ali ter čakali, da predsednik sam odvzame govorniku besedo. Opozicija bo vrneš posegla, če bo skušala večina insultirati opozicijonalne poslance, ki se bodo priglasili k besedi.
Iz vsega je torej pač jasno razvidno, da so iz ogrske poslanske zbornice izginili poslednji ostanki mih lastnosti, ki so nekdaj povzročale, da se je govorilo po svetu o madžarskih politikih kot rojenih državnikih in mojstrih parlamentarizma. In če je predsednik ogrske zbornice, grof Tisza, pretekli teden, ko je zagovarjal ono svoje skrpucalo volilne reforme, trdil, da je splošna volilna pravica znižala inteligentni nivo avstrijskega parlamenta ter v Nemčiji odprla vstop raznim destruktivnim življem v parlament, tedaj je pač pozabil pristaviti, da je ravno ogrski parlament tako zelo posurovel, odkar ga vodi grof Tisza.
V letošnjem letu bo poslanski zbornici predložen še načrt o volilnih okrajih in pa zakon o volilni zlorabi. V bodočem letu bo predložen en ali dva zakona manjšega pomena. Vendar pa se bodo nove volitve vršile že na temelju novega volilnega zakona. Danes bo zasedanje zaključeno tet odgođeno do 5, maja.
Papež in politične zadeve.
0 papežu in Italiji, o cerkvi in
1 ene m delovanju je izdal Bono-lli, škof v Cremoni, pastirsko pi-
^mo, v katerem trdi. da papež v po-ičnih stvareh ni nezmotljiv in da naj : pobota z italijansko vlado. Splo-no so pričakovali, da pride to padsko   pismo na indeks. Nekateri jncoski in angleški I isti so že po-čali, da bo Bonomelli celo občutno novan.   Toda uradni list rimske arije   Osservatore Romano« piše o m: Jasno je, da se nekaterih stav-':ov pastirskega pisma mons. Bono-Ilija ne more   odobravati. Toda če ne sme trditi, da se mora na ndeks dati publikacijo,   ki negira nezmotljivost   papeževo v političnih 'ndevah in ki plaidira za sporazum crkve z vlado in ki konflikt med a obema obžaluje. Avtoriteta in bogljivost se ne smeta identificirati nezmotljivostjo. — Iz   te izjave klepajo nekateri, da se hoče Vatikan približati Kvirinalu.
Vojna na Balkonu.
Odgovor balkanskih držav na medi-acijski predlog velevlasti.
Bolgarska brzojavna agentura 'ruča:   Vlada je izročila poslanici odgovor na mediacijski pred--  velevlasti. V tem odgovoru se 'javlja: Zvezane balkanske države iinejo mediacjo   pod sledečimi : ngoji:
1. Podlaga za pogajanja glede trntorijaine obmejitve med Turčijo n balkanskimi državami   bodi črta iVodosto - Kap Malatra, izvzemši galski polotok, ki naj ostane Turči-Vsa, zahodno od te črte ležeča
zemlja, z Odrinom   in Skadrom red, mora Turčija odstopiti zavez-"ikom.
2. Turčija bo odstopila otoke v i^ejskem morju.
.3. Glede Krete bo morala izreči voj popolen desinteressement.
4. Porta se bo morala v principu ji za plačitev vojne odškodnine
zaveznikom, kakor tudi za plačitev sebne odškodnine za Škodo, ki je a povzročena pred vojno. Visokost [ne odškodnine   se   ugotovi pri nem sklepu miru. Zvezane drža-e se bodo udeležile posvetovanj o ' ^kod.linah.
5. Zvezane balkanske države si rže. da v končnem mirovnem pu urede postopanje z njihovimi tvninii podaniki in njihovo kup-
jsko poslovanje v otomanski državi, kakor tudi narodnostno vprašanje in garancijo glede privilegijev orto-sne   cerkve in glede državno-vnega stališča   njihovih soroja-kov, ki so otomanski državljani.
6. Vojne operacije se ne prekinejo.
Popolnoma razumljivo je, da turški »Tanin« ni nič kaj zadovoljen s
temi pogoji Balkanske zveze. Kar razumeti ne more, da zahtevajo tudi kapitulacijske pravice za svoje rojake v otomanski državi. Če bi se ti pogoji sprejeli, tedaj bi to pomenilo smrtni boj te nesrečne dežele še za par let podaljšati.Boijše bi bilo umreti z orožjem v roki na polju časti, nego pa na mučilnici.
Gotovi dunajski krogi smatralo ta odgovor balkanskih držav kot zasmehovanje velevlasti, ki nikakor ne more tvoriti temelja za nadaljna pogajanja.
* *
*
Uradno turško poročilo.
Včerajšnji uradni vojni bulletin pravi: Predvčerajšnjim je izvršil oddelek 7. divizije desnega krila ča-taldške armade izpad zahodno od Čataldže. Sovražnikova artilerija je začela streljati in sovražna infanteri-ja je poskusila naskočit' naše Čete. Vsled ostrega odpora naših čet, ki jih je podpirala artilerija iz Kirtepe, je bil sovražnik razpršen z velikimi izgubami (?) — Istega dne so sovražne Čete napadle na visočinah zahodno od Hussarkoja, predstraže 8. turške divizije, vendar pa so bile energično odbite. Oddelki 2. kora so napadli iz El Bassana in Čailkoia sovražne čete, ter jih prisilile, da so se umaknile za utrdbe. Na višinah zahodno od Kadikoia so se infanterij-ske čete delj časa obstreljevale. — Ogenj naših Čet je bil zelo izdaten. Boja se je udeležila tudi turška artilerija, ki je s svojim preciznim streljanjem prisilila sovražnika, da se je z velikimi izgubami moral umakniti (?) V tem trenotku so naše pri In-džigizu stoječe čete začele z ofenzivo in povzročile sovražniku velike izgube. Pred Odrinom in Bulairom ni nikakih izprememb. Položaj je zadovoljiv (?!)
Odrin in Skader.
Kakor znano, so velevlasti na Cetinju posredovale, naj bi Črna gora dovolila odhod civilnega prebivalstva iz Skadra. To zahtevo je Črna gora iz vojaških ozirov odklonila in dovolila le odhod tujih kolonij.
Srbski vojni minister je dobil poročilo, da so se boji pri Odrinu in Skadru začeli že z vso ostrostjo. Iz Odrina je pobegnilo 200 vojakov in 20 častnikov v srbsko taborišče, baje zaradi grozeče lakote. Upajo, da bo naskok na Skader uspešen.
Tudi iz Sofije je prišlo včeraj poročilo, da Odrin že dvanajst ur uspešno bombardirajo. Obfeganfcl le slabo odgovarjajo, iz česar sklepajo, da primanjkuje v trdnlavi municije. V nasprotju z oficijalnimi bolgarskimi poročili, ki se objavljajo iz taktičnih vzrokov, se lahko konstatira, da vsa znamenja kažejo, da je pričakovati v najkrajšem času generalnega naskoka na trdnjavo.
Turška mornarica.
Grški tiskovni urad poroča o bombardiranju turške križarke »Iia-midie« v zalivu Sv. Ivan Meduanski: Parnik »Chrvsonalis Svfnaios« je začel goreti ter se je potopil. Parnik »Vcrveniotis« je zgorel, parnik »El-pis je sedem krogelj prestrelilo. parnik >TrisyIlioss pa je bil poškodovan od dveh strelov. Dva stroinikn par-nika »Trisyllios« sta utonila. Usmrćeni so bili štirje Grki.
Turška mornarica se nahaja v Dardanelih v zalivu Nagarskem. Eno ladjo je grška mornarica zelo poškodovala. Ena križarka, ki je sprein-ijavala transportne ladje Enver beja je pri Falipoliju zasedla.
* *
Albanija.
Danes imamo že tretji protest Albancev proti avtonomiji Albanije. Ta tretji protest prihaja iz kavajske-ga okraja in je bil posian: Konferenci veleposlanikov v Londonu, ministru Sazonovu v Petrogradu, ministru Greyu v Londonu in Reuterje-vemu biroju v svrho publikacije v angleških listih. Protest se glasi:
Mi predstojniki, muktari in no-tabli 48 vasi kavajskega okraja v dračskem ozemlju preglasujemo, da ne priznavamo takozvane albanske vlade Ismail - Kemala beja v Valo-ni. ker nima niti enega albanskega plemena polnomočja, da bi to, kar imenuje »provizorična vlada«, usta novil in vodil. Tuji agent Ismail - Ke-mal Je takozvane svoje »ministre^ in »narodne delegate« zbral po valon-skth ulicah in nima pravice govoriti v imenu albanskega naroda. Prosimo vas, da preprečite ustanovitev takozvane »avtonomne Albanije*, kajti mi Albanci, katoliški, mohame-danski in pravoslavni, bi se nikdar ne čutili svobodne v taki državi. Avtonomna Albanija bi bila pozorišče vednih krvavih bojev. Dajemo prednost srbski deželni upravi, ki nam Je piinesla svobodo in ki je pravična in kulturna. Soglašamo v vsem s pro-
testi, ki vam jih je že poslalo tisoče državljanov iz Tyrane, Kroje, Drača, Albasana itd.
Ali je balkanska zveza trdna.
O tem važnem vprašanju je napisal iuski publicist Nemirovič-Pan-čtnko več člankov, iz katerih posnemamo nekoliko citatov:
Od vseh strani se je slišal klic: »Balkanska zveza se maje! Niti do konca vojne ne bo obstala! 2e danes je vsa trhla!«
Posebno avstrijske črne d tiče! Kako bi ne! Čez 500 let se je morda v rrvič pred njimi pojavil čudež: Resnična zmaga slovanske samostojnosti. Nihče bi ne šel raje na — pogreb »Velike Zveze« slovanske, nego ti.
Odšel sem pr3i mesecem iz Sofije, kjer je zvezan glavni vozelj balkanske zveze. Tam sem se seznanil ne ie z voditelji p)liii:nih strank, temveč tudi z vodilnimi diplomati. Dolgo sem z njimi govoril in odkrito, kajti smatrajo me za svojega. Spominjajo se še zdaj na 1. 1877.—1878. in so videli v meni enega izmed onih, žal — redkih ljudi, ki so preživeli to dobo turške vojne.
Meni niso ničesar tajili in meni niso lagali. In kot splošen resultat vsega, kar sem slišal od Donave do Čataldže, moram izreči popolno in nepobitno prepričanje, da ie največji dogodek poslednijih štirideset let — Balkanska zveza — ne samo danes nezrušljiva, temveč da ostane ne-zrušljiva tudi potem ko umolkne grmenje topov in pokanje manzerk in luanliharc.
Bolgarsko, ki danes dominira v Balkanski zvezi, je pripravljeno do-prniesti vse žrtve, samo da vzdrži situacijo, ki jo je ustvarila vrsta krasnih zmag, situacijo, ki je vrnila Slovanom polovico oropanih dežel.
V zagonetni daljavi bodočnosti, kjer je vse tako nemirno, megleno in negotovo, mi žari eno svetlo resnico: Balkanska zveza je vzrastla na rodovitnih in globokih tleli. Njene korenine so se že zdavnaj zvezaie na potovanjih iz Sofije v Belgrad In iz Beigrada na Cetinje. In močne roke so to vodile.
Vzpominjam se, kakor bi bilo to danes, besed bolgarskega javnega Činitelja, enega izmed — glavnih, besed silnih in gotovih:
»Mi raje v krvi odrežemo de! svojega lastnega telesa in ga damo zaveznikom, nego da bi nudili svojim sovražnikom radostni pogled na razpadajočo se našo zvezo...«
Nikdar, Avstrija se ne bo veselila nove slovanske nesreče. Zveza je„ zveza bo! Zveza z zmagovitimi armadami, s talentiranimi in izkušenimi generali, z narodi, navdušenimi za velike cilje.
Danes je to — moč Toda jutri, ko se vlijejo v njihovo vojsko stotiso-či vojakov iz krajev, Turkom odvzetih, bo to — nevarnost.
Izpred Odrina.
(Pismo srbskega častnika.) I.
Evo me že dvajset dni pred Odrinom na predstraži trdnjave, ki je danes vsaj po imenu znana že vsemu svetu.
V prvi polovici vojne sem bil ves čas na bojišču v nekdanji Stari Srbiji in Makedoniji — v poljski vojni, v diviziji, ki je imela na bojnem polju zelo važno vlogo. Zato lahko sedaj primerjam poljsko vojno s trdnjavsko.
Niso na pravem potu oni, ki se čudijo, da Odrin tako dolgo ne pade in da zavezniške vojske še vedno stoje pred ostalimi turškimi trdnjavami, pred Skadrom, Čataldžo in Bulairom.
Trdnjave se vzpričo današnje moderne vojne tehnike ne osvajajo tako lahko, a kar se zlasti Odrina tiče, je to moderna trdnjava, kar človeka preseneča, ako se uvažuje, da so jo zgradili Turki, ki so znani kot leni, nemarni, zaostali orijentalci.
Cdrin ima moderne betonirane »utrdbe, kasematirane   baterije, vse utrdbe so preprežene z žebljičastimi žicana, z volčjimi jamami in s pod-miniranim predterenom.
Med glavnimi fori je železnica za prevoz orožja, a v forih so reflektorji.
Trdnjava ima brezžični brzojav, a kar je glavno, dovolj topov velikega kalibra.
Trdnjavska vojna je vojna, v kateri ima prvo besedo tehnika. V taki vojni se bori tehnika proti tehniki in branitelj je, ako je trdnjava moderna, vsaj sprva močnejši od napadalca.
Tako je bilo v vseh trdnjavskih vojnah novejšega časa in tudi tu pred Odrinom.
Docela napačno mišljenja je, da so Turki počakali balkansko vojno vojaško nepripravljeni in da so ^lle vsled tega zavezniške zmage lahko izvojevane.
Turki so sicer vstopili v to vojno v političnem, kulturnem in finančnem oziru ne pripravljeni, toda vojsko so imeli močno in opremljeno s popolnoma modernim orožjem, a tudi sicer so bili pripravljeni do najmanjših podrobnosti.
Zato se zlasti nam Srbom dela krivica, ako se na le zmage širom Turčije predstavljajo kot neke vrste sprehodi.
Naše bitke so bile krvave in težke, sovražnik je bil nasproti nam številno vsaj tako močan kakor mi, a semtertja tudi močnejši.
Naše borbe in bitke na Mrda-rih, pri Kumanovu, Prištini, Ferizo-viču, Prilepu in Kičevu so bile resne in težke, a bitka pri Bitolju, ki je trajala šest dni, je bila naravnost veličanstvena zmaga, ako se zlasti uvažuje, da se je bila šest dni, da je 5 srbskih divizij premagalo 3 turške kore in 2 samostalni diviziji in da je ta turška vojska stala na vrhovih, visokih do 1400 metrov, oddeljena od nas po rekah, ki so tako narasle, da so tvorile pravcato jezero! Ta bitka je največja v tej vojni. To je znano že danes.
V zvezku strokovnega avstrijskega vojaškega lista, ki je izšel meseca februarja, so že priobčene podrobnosti o kumanovski bitki in nepopoln, ali vendar dosti obširen opis bitoljske bitke, zadosten, da prizna zgornjo resnico. Strokovni listi ne delajo politike.
i^esnica o veličini srbskih zmag prihaja na dan in prišla bo na dan tudi resnica o Odrinu.
Odrin je do sedaj kljuboval, ker je moderna trdnjava.
Odrinu posebno koristen je bil čas, ki je potekel med dolgotrajnimi pogajanjih za mir.
To neprestano vpletanje mira v vojno je zaviralo oblegovalno akcijo, katera bi bila vsekakor uspešnejša, ako bi bili neprestano v vojni in ako bi stalno samo mislili na vojno.
Poleg tega so bile balkanske kmetske države — to je treba priznati, saj to ni nobena sramota manje pripravljene za trdnjavsko, kakor pa za poljsko vojno.
Vsekakor za to, ker je priprava za prvo dražja kakor za drugo.
Za poljsko vojno je potreben vojak, tren, puška in lahek top.
Vojaka so imele balkanske države v svojem odličnem kmetu, tren v svojem močnem volu, moderno puško in top pa so si nabavile.
Zato so bile tako silne in zmagovite v poljski vojni.
Za trdnjavsko vojno se zahteva tristo raznih čudežev. Vseh teh kmetske balkanske države morda niso mogle ali tudi niso hotele nabaviti, kdo bi to vedel?
V tem oziru se Srbiji ne more ničesar zameriti.
Štajersko.
Iz justične službe na Sp. Štajerskem. Imenovan je okrajni sodnik in predstojnik okr. sodišča v Šoštanju dr. Gustav R o s t o k za okrajnega sodnika v Mariboru.
Iz Celja. Namestnik je imenoval sporazumno s štajerskim deželnim odborom dr. Jožefa Faschinga za upravitelja celjskega zastopa. Okrajni komisar dr. Fasching je bil šele te dni prestavljen od namestnije k celjskemu okrajnemu glavarstvu-
Da ne bo nesporazumIjeii]a! Iz učiteljskih krogov nam pišejo: Na nekem političnem shodu v Št. Lam-brehtu na Zg. Štajerskem je pozival dež. posl. F o e s t nemško učitelj-stvo, naj vpliva na nas slovenske učitelje, da odvrnemo deželne poslance svoje stranke od obstrukcije in jih pregovorimo, da se bodo potegovali za težnje štajerskega učitelj-stva. Morda je to govoril dež. posl. Foest z namenom, da bi vso krivdo za gmotno bedo učiteljstva zvalil na nas slovenske učitelje in »naše« deželne poslance. Morda pa o pravem položaju res ni poučen in tedaj je treba konstatirati, da ni od »naše« stranke razun dr. K u k o v c a noben deželni poslanec na Sp. Štajerskem; mi smo odločno proti obstrukciji in tudi skrbimo, kolikor moremo, da se ta naš nazor pri ljudstvu razširja, na ukrepe naše klerikalne stranke pa imamo ravno tako malo vpliva, kakor g. dež. posl. Foest z našimi nemškimi tovariši vred na sklepe flagen-hoferjevih poslancev. Klerikalci ne bodo nikoli marali učiteljstva, zato pa je dolžnost slovenskih, še bolj pa nemških naprednjakov in njihovega deželnega odbora, da skrbi za nas. Ako bi bil napredni štajerski deželni odbor malo bolj brezobziren in bi se ne brigal ne za slovenske ne za nemške klerikalce in njihovo vpitje, bi
nam lahko vsaj malo olajšal težavni položaj.
Iz Ruš. (Za regulacijo učiteljskih plač.) Občinski odbor v Rušah je v svoji seji dne 12. marca odobril naslednji sklep: »Javnost in merodajni činitelji priznavajo, da se zboljšanje gmotnega položaja štajerskega učiteljstva zaradi vladajoče draginje ne da več odlagati in da učiteljstvo ne more več prenašati pomanjkanja, ki je danes v njegovih vrstah že splošno. Zaradi *tega mora podpisani občinski odbor v očigled ogrožene eksistence tega važnega stanu zahtevati od visokega deželnega odbora, da z vsemi silami dela na to, da se že pri prihodnjem zasedanju deželnega zbora sklene zakon, po katerem bi naj prejemalo učiteljstvo na Štajerskem enake plače, kakor jih prejemajo državni uradniki od XI. do VIII. činovnega razreda. Regulacija učiteljskih plač na Štajerskem v označeni smeri je nad vse nujna zadeva. Zaradi tega smatra podpisani občinski odbor vsako nadalnje zavlačevanje tega za učiteljstvo živ-ljenskega vprašanja kot hudo krivico, prizadeto stanu, ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti samo na polju vzgoje in pouka, ampak ki posveča svoje telesne in duševne sile, kjer je io le mogoče, tudi blaginji ljudstva sploh. Zaradi tega se nujno naprosi tudi c. kr. vlada, da čim prej zastavi ves svoj vpliv v prilog delazmožnosti deželnega zbora, da se zahtevam štajerskega učiteljstva glede ureditve njegovih plač, ki se od vseh strani priznavajo kot popolnoma pravične, končno vendarle ugodi. Ta sklep je občinski odbor poslal deželnemu odboru v Gradcu s prošnjo, da ga vzame na znanje ter da o njem obvesti tudi c. kr. vlado na Štajerskem.
Iz Brežic nam pišejo: V listih beremo, da misli vlada predložiti predlogo o lokalnih železnicah v prvi državnozborski seji po Veliki noči, t. j. dne 8. aprila. 260 milijonov kron se bo porabilo za gradnjo lokalnih železnic, med katerimi je mnogo takih, ki daleč nimajo tolike gospodarske važnosti, kot bi jo imela naša sotelska železnica in z njo sploh vzhodnoštajerska transverzalka, če bi se enkrat dogradila. Prebivalci Soteiske doline se bodo pač sedaj s posebno ljubeznijo spominjali svojih državnih poslancev dr. Jankoviča in dr. Benkoviča. Najbrže bodeta še mnogokrat zbolela, če bo treba iti na shode v Sotelsko dolino!
Naša duhovščina in zvišanje kongrue. Znani publicist Ljudevit F u r 1 a n i piše v svoji knjigi »Uvod v praktično politiko«: »Škof dr. Mahnič je pisal: Čas je že, da enkrat za vselej obračunamo z laži-evangeljem »krščanske ljubezni«, s to v naših časih glavno zavornico katoliške akcije... Prvo je vera, drugo upanje in šele tretje ljubezen ... V tem duhu se vzgaja duhov-stvo na Slovenskem. Je li potem čudo, da je tako grobo materialistično kakor ni bilo morda še nikdar poprej. Ne da bi se količkaj sramovalo, je vere popolnoma industrijaliziralo. Pri tem pa postopa tako spretno, da mu vera kljub vsemu ostane ne le vir bogatih dohodkov temveč tudi bič, s katerim drži ljudstvo v strahu ...« Razvila se je med duhovniškim glasilom »Straža« v Mariboru in nami polemika glede opravičenosti višjih duhovniških plac. katere zahtevajo nekateri od duhovniške milosti odvisni poslanci v parlamentu. »Straža« je najprej trdila, da jedo ubogi duhovniki samo krompir in repo in da bi porabili priboljške k svoji plači za to, da bi si vcasi lahko privoščili kak košček mesa. Mi smo odgovorili, da je žalostno, če jedo naši duhovniki navzlic krasnim svojim kmetijam le krompir in repo; še pri zadnjem našem kmetiču, katerega uče župniki in kaplani na krščansko-socijalnih tečajih modernega gospodarstva, pridejo včasi kaka reberca na mizo. Dejstvo je, da uživa pol-tretja stotina samskih duhovnikov dohodke nad 20.000 ha najboljše zemlje na Sp. Štajerju, od katere mora na drugi strani živeti 50.000 ko-čarskih ljudi. In dejstvo je, da si zboljšujejo duhovniki svoje plače že sedaj z vedno višjimi štolninskimi računi — čemu torej zvišanje kongrue? Na vse to ni vedela »Straža j ničesar odgovoriti. Da bi pa le imela zadnjo besedo, trdi, da je v lavantin-ski škofiji 508 duhovnikov, ki vsi dobro živijo z dohodki ogromnih cerkvenih in farovških zemljišč, ne pa samo 262, kakor smo trdili mi, ki seveda nismo vpoštevali profesorjev, panzijonistov, bogoslovskih duhovnikov itd., kateri še do danes nimajo svojih kmetij in graščin na razpolago. Da je ta številkovni prepir postranskega pomena, je jasno. Naj le »Straža« ostane pri stvari, t. j. pri zagovoru zvišanja duhovniških plač in kot »delavski« list pri zagovoru tolike zemljiške posesti v mrtvi roki! Naprednim poslancem bi predlagali,
)
naj bi napravili junktlm med zvišanjem kongrue in, recimo, kancelpara-grafom ter pri tem junktimu resno vstrajali. Imeli bi potem vsaj v cerkvah mir.
V Peirovčah pri Žalcu se bodo vršile občinske volitve letošnjo jesen. Klerikalci se jih bojda nič kaj ne veselijo.
Iz Rogatca. Včasi so že slovenski listi kaj pisali o gnjilih razmerah med našo nemškutarijo. Tako je n. pr. notar S t r a f e 11 a načelnik okrajne hranilnice in pa obenem njen pravni konzulent. Razmere, ki iz tega nastajajo, si lahko vsak jurist naslika.
Iz Ptuja. (Kmečka zvezabi rada kandidirala dr. P 1 o -j a?) Z dosedanjima poslancema kmečkih občin ptujsko - ormoškega okraja v štajerskem deželnem zboru dr. Korošec ni imel posebne sreče. Župnik Ozmec je morebiti doma pri Sv. Lovrencu čisto dober gospodar in skrbi tarn tudi s primernimi sredstvi za politično pokorščino kmetov Koroščevi stranki, drugače pa se je doslej slabo obnesel. Mož ima zlasti poseben rešpekt pred ptujsko nemško gospodo, kar mu ugleda ne more povzdigniti; kot govornik pa ga je polomil povsod, kjer je nastopil. V deželnem zboru, na lanskem občnem zboru kmetijske družbe, na maloštevilnih shodih, na katerih si je upal nastopiti, sploh povsod. Pri Mešku je pa naletel dr. Korošec še slabše. Namesto, da bi ga kot kmet v Kmečki zvezi lepo ubogal, si je upal celo včasi imeti lastno mnenje! Facit je, da deželna poslanca kmečkih občin v ptujskem okraju res nista niti dika slovenskega naroda, še manj pa Koroščeve stranke. In zato mislita Korošec in njegova tovaršija zopet na — dr. Ploja. Kmečka zveza ga hoče bojda prositi, naj bi zopet sprejel deželno-zborsko kandidaturo; če bi to hotel storiti, bi ga potem zopet kandidirala Kmečka zveza tudi v parlament. Bilo bi to edino rešilno sredstvo za mandate duhovniške stranke v ptujskem okraju. Vprašanje je samo, če bi dr. Ploj po grdi osebni vojski, ki jo je vodil njegov bratranec proti njemu 1. 1911 v ^Slov. Gospodarju«, to kandidaturo tudi sprejel.
Drobne novice.   Iz M a r i b o -
r a. \ občini Pohorje nad Hočami so bili pri občinskih volitvah izvoljeni v 3. razredu klerikalni Slovenci, v 2. in I. pa nemškutarji. Občina je bila rudi doslej v štajercijanskih rokah. — Iz Ptuj a. V sredo zjutraj je na-stal ogenj v trgovini Kolenčevi. Zgorelo je le nekaj zabojev in slame, vendar pa vsled vročine mnogo steklenega biaga popokalo. — Iz Mozirja poročajo, da je neznano kam begnil poslovodja Pevčeve filijal-ke v Šmartnem, Franc Ilovšek. Odnesel ie 40C0 K denarja seboj. — Od Nove cerkve p r i V o j n i k u poročajo, da so napravili te dni kaplanu dr. Vraberju vaščani malo čudno podoknico. Ometavali so kapla-niio s kamenjem in potrli 17 šip. Kdor pozna pobožnost naših kmečkih ljudi in na njihov rešpekt pred duhovniki, bo uvide!, da so morali voditi Novocerkovčane pri tej, sicer obžalovanja vredri, lojalitetni izjavi posebni razlogi. — Iz Mozirja ve povedati S!ov. Gosp.«, da se bo presi lil tje v pokoj nadsvetnik Moro-cutti i/ Maribora; njegova soproga prevzame hotel > Avstrijo«. — Iz Maribora. (Tržno poročilo.) Živinski sejm dne 12. marca je bil prav dobro obiskan. Za 100 kg žive teže se je plačevalo: debele vole za mesarja 78—94, napol debele 70 do 80, suhe 64—72, vole za rejo 76 do 86, debele krave 72—82, napol debele 68—78, suhe 56—62, bike 88 do 98, teliee in voliči 68—78, breje krave 66—78 K. Kupčija je bila zeio živahna. Prihodi.ji sejm 26. marca.
Primorsko.
Slovencem v posnemanje! Dva
neimenovana v Beljaku sta darovala za nemški Schulverein in za Sud-marko vsak po 2000 K!
Iz strahu pred kaznijo Je pobegnil iz Celovca vojak 7. pešpolka Hugo Janach. Janach je bil v preiskavi zaradi pretepa s slovenskimi vojaki pri »Linsenbirtu«.
Zgodnji modrasi. Lovec lovske družbe pri Št. Lenartu je ubil dne 5. marca tri modrase in dne 10. marca zopet enega modrasa. Izredno čudno ie, da so se letos te nevarne živali že tako zgodaj pokazale.
Smrt na cesti. Delavec Peter vec iz št. Petra pri Celovcu je prišel pred nekaj dnevi iz bolnišnice. V eraj se je napoti! v mesto, da bi si poiskal delo. Med potjo pa je Plaveč vsled slabosti omedlel in padel. Predno je prišel rešilni voz, je bil Plaveč že mrtev.
Ponarejeni  avstrijski  In laški
bankovci v Gorici. Policija je zaplenila v Gorici večje število 20kron-skih avstrijskih bankovcev in 5, 10 in SOlirskih laških bankovcev. Bankovci so zelo dobro ponarejeni,
Namestniško vprašanje. Na drugem mestu smo poročali včeraj, da smatrajo tirolski listi vprašanje tirolskega namestništva za akutno in da bo dobila Tirolska v kratkem novega namestnika. Pri tem so trdili tirolski listi, da bo imenovan za novega tirolskega namestnika bržkone tržaški namestnik princ Hohenlohe. Včerajšnji tržaški listi označujejo to vest tirolskih listov kot za popolnoma neutemeljeno.
Zveza istrskih hrv.-slov. prostovoljnih gasilnih društev. Pod tem naslovom ustanovila se je pred nedavnim zveza prostovoljnih gasilnih društev, katere glavna naloga je, da ustanavlja v poedinih krajih prostovoljna gasilna društva, kjer še takih ni. Na žalost, je ravno pri nas v Istri slučaj, da v celi deželi, ki je pretežno slovenske in hrvaške narodnosti, ne obstoji nič več, kakor samo 5 gasilnih društev in to v Voloski - Opatiji, Materiji, Dekanih, Jelšanah in v Omišlju, ki vrše po svojih močeh plemenito delo: pomagati svojemu bližnjemu v sili in potrebi. Da se tudi v tem oziru povzdigne Istro na višino drugih dežela, prosi se županstva, kakor tudi poedine osebe v krajih Istre, kjer še ni gasilnega društva, da v tem oziru delajo, da se tako društvo v kratkem ustanovi. Vse potrebne informacije daje »Zveza istrskih hrv.-slov. prostovoljnih gasilnih društev v Voloski - Opatiji«. Za Zvezo: N. Peršič, predsednik. A. V a h t a r , tajnik.
Stavka v »Stabilimento Tecnl-co« v Trstu. Včeraj se je vršilo zopet
zborovanje delavcev iz delavnic za stroje. Na zborovanju je naznanil poslanec Pittoni, da je namestnik na prošnjo delavcev ponovno posredoval pri ravnateljstvu. Vodstvo pa posredovanja ni sprejelo, češ, da Je izročilo celo zadevo zvezi delodajalcev na Dunaju, kjer je tudi več upravnih svetnikov podjetja. Delavci ne gredo na delo in se čutijo v novic prizadete, češ, da so s tem korakom izročeni samovolji nemških tujih fakorjev. Gotovo je, da bi se pri obojestranski dobri volji, katero so pač delavci pokazali, lahko uredila cela zadeva s posredovanjem domačih, ki razmere gotovo bolje poznajo, kot dunajski razsodniki.
Tržaška porota. — Umor v Isoli.
— Spor med senatom in zagovorni-
štvom, obravnava odgođena. Včeraj
se je pričela zanimiva obravnava proti šestim obtožencem, in sicer lv. in Josipu Ivančicu, Josipu Poro p a t u, Josipu Knezu, Francu B r a j k u in Josipu G e r m a c u zaradi umora, soudeležbe umora in soudeležbe uboja. Snov obravnave tvori velik pretep v Isoli, pri katerem se je izstrelilo več strelov iz samokresa in pri čemer je bil ustreljen neki delave na polju, ki je vsled rane umrl. Od obravnave je bil izključen Josip Ivančič, ki je še vedno na opazovalnici. — Po branju obtožnice se je zagovornik dr. Mandič rotivil obtožnici. Njegovim izvajanjem se je pridružil zagovornik Poropatov dr. Barzal, ki je poudarjal, da so zdravniki - psihiatri prekoračili svoj delokrog. Mi poznamo, je rekel, kot edinega obtožitelja državnega pravd-nika, zdravniški izvedenci so izrekli preveč. Tu gre za težko obsodbo, od katere je odvisno življenje obtožencev. — Predsednik: »Prosim, da ne omenjate kazni!« — D r. B a r-z a 1 govori dalje. — Predsednik: »Dovolj, dovolj!« — Dr. Barzal: »Vi nimate pravice, reči dovolj!« — Predsednik: »Jaz pravim dovolj, vam vzamem besedo in vas pokličem k redu. Sodni dvor bo sklepal o tem.« Sodni dvor ga je nato kaznoval z redovno globo 300 K.
— Nato se je vršilo zaslišanje treh obtožencev, ki so krivdo tajili. — Pri popoldanski obravnavi je prebral dr. Mandič pismo, ki ga je sprejel od dr. Barzala, v katerem pismu se ta odpoveduje zagovorništvu. Po daljšem posvetovanju je sklenil sodni dvor, da se obravnava na stroške dr. Barzala odgodi na drugi dan še v tem zasedanju, da se predloži pismo dr. Barzala kompetentni oblasti v svrho odreditve disciplinarnega postopanja.
Vojaški avtomobil trčil v cestno
železnico. V Pulju, in sicer na cesti Pclikarpovi, je trčil v cestno železnico vojaški avtomobil, ki je vlekel tovorni voz, obložen s smodnikom. K sreči je trčil v električni voz samo avtomobil, tako, da se je s smodnikom otovorjeni voz samo prekucnil. Avtomobil je zelo poškodovan.
Smrt poslanca. Včeraj je umrl v Zadru deželnozborski poslanec dr. Josip Pastrovič, ki je pripadal hrvaški radikalni stranki.
Samomor soproga srbskega poslanika. Včeraj smo poročali, da se je ustrelila soproga srbskega poslanika v Rimu, sedaj na Sušaku, dr. Vuićeva zaradi bolezni svojega so-proga. Prepeljali so jo v sanatorij, kjer je včeraj popoldne umrla.
K požaru na parniku »Mariane«. Poročali smo, da je izbruhnil požai na parniku Austro - Američane »Mariane«, in sicer na Reki. Ogenj je uničil velik del skladišča za bombaž in za usnje. Iz skladišča so rešili 500 velikih zavojev bombaža, katerega so naložili začasno na pomolu Zichv. Včeraj pa so se ti zavoji, vneli in na-
je velik ogenj, ki je ogroža! celo sosesko. Po večurnem gašenju se ie posrečilo ogenj omejiti. Popolnoma b zgorelo 200 zavojev, ostali zavoji pa so večinoma ožgani. Škoda je zelo velika.
Unevne vesti.
-f-   Deželni   zbor  kranjski bo
sklican šele na jesen, dasi so skoro vsi drugi deželni zbori sklicani na spomladansko zasedanje.
-r 2upan dr. Ivan Tavčar in podžupan dr. Karel T r i 11 e r sta odpotovala za deset dni.
4- Klerikalno norčevanje iz ljubljanskih interesov.   Za časa bosanskih vstaj so imeli Turki navado, da so s prijazno besedo olajšali kristija-nom zadnje trenotke.   »Ne boj se, brate,« je govoril Turek in je kristi-janu odrezal uho; »ne boj se, brate,« je dejal in je kristijanu prerezal vrat. Te turške prijaznosti   se spominja človek, če vidi, kaj počenjajo klerikalci z Ljubljano. »Ne boj se, brate,« so rekli klerikalci in so obesili LJubljani na vrat novi deželni cestni zakon in novi melijoracijski zakon in vlada je dala hitro in brez pomisleka svoj blagoslov, zakaj vlada ima svoje veselje na vsem, kar dela Ljubljani Škodo in krivico. »Ne boj se, brate.« slišimo tudi sedaj, ko hočejo klerikalci Ljubljano oropati za možnost, izpopolniti mestno   električno centralo. Ljubljana mora   za osušenje Barja plačati ogromne vsote, za večne čase bo morala skrbeti za strugo, vodno moč pa bi radi klerikalci izrabili. Sedanja mestna   elektrarna bo zadostovala samo Še nekaj let in treba jo bo izpopolniti.   Elektrarna se pa da najlepše in najcenejše izpopolniti s tem, da se Ljubljaničina vodna sila izkoristi. Kdo drugi ima več pravic do te vodne sile, kakor mestna občina. A vendar se hočejo klerikalci polastiti te vodne sile   in mestu ugrabiti elektrarno; pri tem satanskem naklepu jim gre na roko železniško ministrstvo. Namen je prozoren, in klerikalni apetit je razumljiv. V Ljubljani je več konsumentov za električni tok, kolikor jih bo sploh kdaj imelo po celi   kranjski deželi raztresenih, slavno deželno električno omrežje od koroške meje do hrvaške Koipe. Klerikalci so jo v svoji nevednosti in nezmožnosti, v svoji lahkomiselnosti in   brezvestnosti z električno centralo v Završnici popolnoma zavozili. 2e danes je gotovo, da bo imela centrala v Završnici velikansko izgubo in za pokritje te izgube naj nesrečna Ljubljana krvavi. To smo mi razkrili in  pribili in zaprli smo klerikalcem   sapo. Nič stvarnega niso znali odgovoriti; na-jecljali so le nekaj norčevanj in posmehovanj — pa je bilo konec besed. Tako je vedno; klerikalci se iz interesov ljubljanske občine samo norca delajo, saj so celo v občinskem svetu ljubljanskem glasovali proti mestnim koristim. Z norčevanjem hočejo prikriti svoje zlobne,   mestu kvarne naklepe. »Ne boj se, brate«. »Slovenec« se dela pri tem, kakor da klerikalci že imajo  koncesijo   za vodno silo na Ljubljanici   in  jim je že zajamčeno, da bodo Ljubljano osrečili s »cenejšo« deželno elektriko. Toda Ljubljana je s svojim županom vred tako svojeglava,   da   ne   mara biti osrečena na klerikalni način, ker bi jo to preveč stalo, da ne mara s svojo krvjo in s svojimi   žulji plačevati izgub, ki jih bo imela deželna centrala v Završnici. Z vodno silo na Ljubljanici  bi si Ljubljana  znala sama napraviti električni   tok cenejši kakor je sedaj in je nezaslišanega prepričanja, da ne potrebuje klerikalnih bergelj.  Vse je odvisno od tega. Če dobi koncesijo; toliko je pa gotovo, da deželni odbor še dolgo ne bo imel koncesije v žepu,  marveč bo moral prestati še prokleto trd boj in bo poteklo prokleto veliko vode, predno se bodo zavrtele turbine v deželni me-šetarni ob Ljubljanici.
+ O častnikih, ki politikujejo, se je mnogo pisalo, zlasti odkar so se turški oficirji jeli aktivno vmešavati v politiko in so s svojo politiko povzročili že dva državna prevrata v svoji domovini. Da je politiziranje častnikov pogubno za vsako državo, o tem si je ves svet edin in enoduš-na sodba vsega sveta je tudi, da so
razpad turške države v prvi vrsti zakrivili ravno politikujoči njeni oficirju In zdi se, da se hočejo tudi pri nas v Avstriji častniki lotiti politike. Znano je, da pišejo na primer v »Danzer's Armee-Zeitung« skoraj izključno sami aktivni častniki. In vendar sta dve tretjini vseh člankov, ki jih priobčuje »Armee-Zeitung«, politične vsebine. Tudi v najnovejši številki tega lista je uvodnik z docela politično vsebino. Člankar, ki je brez dvoma oficir piše o doseženem sporazumu med Avstrijo in Rusijo in naglasa, da je s tem vojna samo odgođena, ni pa preprečena. Do vojne mora priti v najbližji bodočnosti, toda ta vojna ne bo več vojna med Avstro-Ogrsko In Rusijo, marveč med gertnanstvom In slovanstvom... Tako piše — nota bene — avstrijski oficir, ki je tako učen, da na drugem mestu v istem Članku pravi, da so »Poljaki, Madžari, Romuni in Italijani« — oozor, čitatelji! — »ne čisto slovanski narodi!« In takšni ignoranti pišejo Članke o visoki politiki! Bojimo se, da bodo taki politikujoči častniki spravili tudi našo državo na rob propada! Caveant consules!
+ O ušivcih in koštrunskih tatovih. Nemški listi kaj radi zmerjajo, kakor je znano, balkanske narode z ušivci in koŠtrunskimi tatovi. Te psovke so jele presedati že celo Nemcem in »Danzer's Armee-Zeitung« piše na adreso teh listov med drugim to-Ie: »Drugačna je stvar o znanih zgodbah — ki jih je vsakdo sit že do grla — o srbskem mrčesu in o Črnogorskih tatvinah. Te zgodbe so kot skrajno žaljive v stanu, da pomnože žal že obstoječo sovraštvo do nepomirljivosti in sicer prav pri narodih, ki predstavljajo — ako ne-čemo opustiti vsake aktivnosti v naši zunanji politiki — našo politično bodočnost in katerih sorojaki tvorijo mogočen odstotek prebivalstva v naši državi. A vrhu tega — in to je najglavnejše na stvari — so vse te zgodbe popolnoma neutemeljene. Črnogorcem se noben drug narod ne more primerjati, ki bi osebno čast posamnika višje cenil kakor oni. Kdor Črno goro površno pozna, bo vedel, da je tamkaj tatvina, ki bi jo zagrešil domačin, popolnoma neznana, zato tudi tamkaj sploh ne poznajo v »kulturni« Evropi običajnih varnostnih odredb, da bi se hiše zaklepale. Kako torej mora žaliti koliko na svojo osebno čast držečega, vrh tega ponosnega in za to tudi občutljivega Črnogorca, ako se ga vedno in vedno predstavlja kot tatu! Ako bi se ne dalo srbskim stenicam in ušem v zapadni Evropi nasproti postaviti enako sorazmerno število teh ljubkih živalic, je pa tudi šele vprašanje! . . .« Ali bo ta lekcija spametovala nemške liste? Dvomimo!
-f- Odlikovanje. Cesar je odlikoval sodnika-lajika Josipa Benedikta, trgovca "v Ljubljani, z zlatim zaslužnim križcem s krono.
— Poroka. Danes popoldne se je poročil gosp. dr. Herman B a m -b e r g, solastnik tvrdke Ig. pl. Klein-mavr & Fed. Bamberg v Ljubljani, z gdčno. Pavlo pl. K1 e i n m a v r, hčerjo g. dr. Ferdinanda pl. Kiein-maverja, lastnika tiskarne v Celovcu.
— Loterijski odbor Splošnega ženskega društva. V včerajšni notici o razprodaji srečk v korist slovenskih umetnikov je med onimi damami, ki z vso vnemG razpečavajo srečke, po pomoti izostalo ime ge. dr. Š v i g 1 j e v e.
— Zakaj se je priljubila našim gospodinjam tako zelo Kolinska kavna primes, pač ni težko ugeniti. Na vsak način pred vsem zato, ker je najboljši kavni pridatek, ki daje kavi vse one dobre lastnosti, ki jih mora dobra kava imeti, namreč prijeten okus, dober vonj in lepo barvo. Obenem pa je Kolinska kavna pri mes edrni pristno domaČi kavni pridatek, ker je Kolinska tovarna v Ljubljani, ki ga izdeluje, edino slovansko podjetje te vrste na celem slovanskem jugu. Vsaka slovenska gospodinja kupuje torej samo pristno domače in izvrstno Kolinsko kavno primes z znamko »Sokol«, na katero je treba pri nakupovanju dobro paziti, da se izognemo prevaram!
Sp. šišenskemu zdravstvenemu svetu v nujen prevdarek. Piše se nam: Prebivalstvo Sp. Šiške doleti lahko danes ali jutri ista nesrečna epidemija, kakor je doletela pred par leti Postojno in ki razsaja danes v Trbovljah ter v Beli cerkvi. Kakšna nesreča je to za kraj, kjer se ta bolezen vgnezdi, vedo dotičniki, katere to zadene. A ne samo to! Koliko trpita tudi kupčija in prometi V Šiški, katera stoji pred durmi Ljubljane zna biti tudi tu isti vzrok nesreče, namreč slaba in čez vse nesnažna pitna voda. V Sp. Šiški je napeljan vodovod, a te dobrote so žalibog deležni le redki prebivalci te vasi. Voda se največ porablja iz vodnjakov.
A k?e stoje ti, kako so narejeni, kakšna voda je v njih? Poleg vrtov, ulic ali dvorišč stoje ti vodnjaki, skopani le nekaj metrov globoko, brez vsakega trdnega obzidja ali betona. Na ta način se lahko steka vsa nesnaga v te vodnjake. Osobito pa sedaj v spomladanskem času, ko se izvažajo na bližnje vrtove vsakovrstna gnoji-jila in blato. Ni čudno potem, da se najde v vodi teh vodnjakov najrazličnejša nesnaga, v kateri se potem še zaredi mrčes kot nameček. Dobroto te vode si lahko vsak predstavlja. Čudno pri vsem tem je le dejstvo, da še ni zadela Sp. Šiško ista nesreča, kakor danes Trbovlje. Zatorej gospodje v zdravstvenem svetu, poskrbite za kolikor mogoče hitro odstranitev teh v toliki meri škodljivih vodnjakov. V vaših rokah leži usoda spodnješišenskega prebivalstva, pobrigajte se torej dokler je še čas, po toči zvoniti je prepozno. Mogoče se bo dobil še kak starokopit-než, ki bo temu mojemu nasvetu ugovarjal, a dotični ne premisli, da Šiška ni danes vas, kot je bila pred 20 leti.
Železniške stvari. Piše se nam: K notici »Nov brzovlak« objavljen v 58. štev. »Slov. Naroda«   z   dne 11. marca t. 1. bi bilo še omeniti,  da se za slučaj, da stroj brzovlaka v Pod-nartu ne bo jemal vode, res človeku aozdeva, kakor da bo ta vlak v Pod-nartu ostajal edino g. podpredsedniku vitezu Pogačniku na ljubo. V tem slučaju pa je stvar ta-le: Splošno je znano, da jemljejo stroji vseh osobnih, v smeri iz Ljubljane na Jesenice vozečih vlakov v Podnartu vodo, in brezdvomno bo tako tudi pri bodočem  brzovlaku,  o katerem govori omenjena notica. A drugo jako važno vprašanje nam sili v pero, namreč: Bog zna je li že g. podpredsednik in naš   državni in deželni poslanec  vitez Pogačnik kaj ukrenil, da bodo pri omenjenem   brzovlaku vozili ljubljanski, torej slovenski spre-vodnki iz Ljubljane v Beljak   in nazaj, ne pa sprevodniki Nemci iz Beljaka v Ljubljano  in  od tu nazaj v Beljak,  kakor  je   to bilo v navadi pred otvoritvijo proge Trbiž-Ponta-bel. Tedaj so vozih na naši gorenjski progi direktni vlaki iz Šent Valentina   na Zg. Avstrijskem v Ljubljano in nazaj.   Isti žalostni čas so vozili sprevodnki iz Ljubna na dve strani, v Šent Valentin in nazaj v Ljubno, in iz Ljubna v Ljubljano in od tod nazaj v Ljubno, ko bi bili lahko to nalogo izvrševali ljubljanski, torej slovenski sprevodniki.   Čudno! Stroji so vozili iz Ljubljane v Beljak in nazaj, a nemški sprevodniki iz Ljubna v Ljubljano in nazaj.   Koliko psovk so morali preslišati tedaj naši, nemščine nezmožni pošteni kmetje inkme-tice od strani   teh nadutih nemških sprevodnikov. Pisec tega, takrat še mlad, je tako psovanje na lastne ušesa mnogokrat   slišal,   pa večinoma kmetje  sprevodnikov k sreči umeli niso. Naloga naših poslancev Je, da se zavzamejo še pravočasno za to, tu izraženo  pravično zahtevo,  da bo uprava c. kr. državnih železnic odredila potrebno,   da   bodo   na progi Ljubljana-Beljak    vozili slovenski sprevodniki iz Ljubljane v Beljak in nazaj, in nikakor nemški sprevodniki iz Beljaka v Ljubljano,  saj teče proga   Beljak-Ljubljana   vendar pc skoz in skoz sIo\enskem ozemlju.
Računski zaključek idrijske občine za leto 1912 je od 4. marca v občinski pisarni vsakemu na vpogled razpoložen. Zaključek izkazuje pn mestnem zakladu rednih dohodkov 139.065 K 28 vin. in prehajalnih 87.$12 K 02 vin., skupaj dohodkov 226.877 K 30 vin. Izdatkov pa je bilo rednih 97.387 K 96 vin., izrednih 30.361 K SI v. in prehajalnih 107.365 kron 41 vin., skupaj 235.615 K 18 v. Začetni blagajniški prebitek je znašal 9703 K 50 vin., končni pa 965 K 62 vin. Ubožni zaklad izkazuje dohodkov 19.407 K 31 vin. in prav toliko izdatkov. Ustanovni zaklad je imel enako dohodkov in stroškov po 2945 K 15 vin. Vsega denarnega prometa je bilo tedaj v skupnem znesku 507.197 K 40 vin. Napram proračunu je bilo več dohodkov pri mestnem zakladu 9698 K 28 vin., izdatkov pa 20.852 K. 96 vin. Med dohodki je več donesla zlasti doklada na neposredne davke, namreč 10.752 K. Med izdatki pa se je prekoračilo proračun za večje zneske pri službenih prejemkih vsled uvedbe nove službene pragmatike, pri upravi cest, potov, mostov in jarkov za 7683 K 36 vin., razširjenje vodovodov za 3995 K 29 vin., prispevek ubožnemu zakladu za 5831 K 66 vin. i. dr. Občina idrijska je v letu 1912. plačala obresti svojega dolga 16.889 K 44 vin., na račun glav« niče pa se je odplačalo 11.698 K 17 v Občinsko premoženje je vredno koncem leta 1912 535.197 K 73 vin., pasiva pa znašajo 356.526 K 12 vin., čista aktiva torej 178.671 K 61 vin. Čc k poslednjim prištejemo premožen ie ubožnega zaklada 57.225 K 86 vin., znaša skupna čista vrednost občin-
skega imetja 235.897 K 47 vin., napram letu 1911 za 22.204 K 07 vin. več. — To so ob kratkem glavni podatki iz računskega zaključka mestne občine idrijske za leto 1912, podrobnosti bodo razvidne iz tiskanih izvodov, ki jih založi občina in se bodo dobivali v občinski pisarni.
»Sudmarka« In belokranjska železnica. Iz Novega mesta se nam poroča: V četrtek, dne 13. marca se je pred okrožnim sodiščem končala afera, o kateri je »Slovenski Narod« p. ročal že v začetku januarja. Župan Samide v črmošnjicah je tožil posestnika Klemena, ker je ta trdil, da župan ni izpolnil svoje dožnosti glede izpeljave belokranjske železnica čez Crmošnjice. Ondotni prebivalci so želeli, da bi Šla belokranjska železnica Čez Stražo - Toplice - Crmošnjice. Ko je prišel potovalni učitelj
Siidmarke« Hoher v Crmošnjice, so mu povedali svoje želje in Hoher je obljubil, da bo o stvari govoril s takratnim železniškim ministrom Der-schatto. Hoher je — kakor je pokazala obravnava o navedeni tožbi — izpolnil svojo obljubo in je tudi pisal županu Samidetu, kaj je po ministro-vem nasvetu storiti. Po Hoherjevem pismu je minister upal, da se poleg glavne proge zgradi še varijanta čez Toplice in Crmošnjice. Tako vnet je lil Derschatta, da je celo sam prispe-val k stroškom za generalni načrt. /!upan Samide se pa ni ravnal po Ho-herjevem pismu, ker mu je župnik rekel, da to vse skup nič ni — in iz tega se je i z ci mila omenjena tožba. Klemen je pa bil v obeh instancah ne glede na doprinešeni dokaz resnice oproščen, ker sodišče v nicgovih očitanjih ni videlo nič nečastnega.
Gozdni požar. Dne 4. marca t. 1. je pogorelo nekaj gozda grofa Auer-sperga na Turjaku. Vse je kazalo, da je zanetila po/ar hudobna roka. — 1 vedli so preiskavo, ki je dognala, da je zažgal gozd brezposelni dninar 1 e! i k s Kožar iz Javorja Mož je star že o2 le:, ali pamet ga še ni srečala
i hudobija ne zapustila. Oddali so Ka v hišo pokore.
Sekularizacija. Bivši frančiškanski pater g. Krisostom VVester, sin vpokojenega profesorja gosp. Avguština \\ estra, je postal posveten du-
»vnik in je nastavljen v Lovranu ,\i kaplana.
Oddaja del za razširjavo novomeškega kolodvora do tam, kjer se ačne belokranjska železnica, se bo \ ršila dne 15. marca. Odkopati in na-^jti bo okroglo 36.000 kubičnih me-
ov materijala. Nasip se bo razteza! prav do Krke, le ozka steza bo med Krko in nasipom, na čegar spodnjem delu bo škarpa.
Nesreča na žrebčarsk: postaji v škocijanu pri Mokronogu. Dne 19. februarja t. 1. so prišli, kakor vsako
:o. žrebčarji z žrebci na Dolenjsko, sijer v Žabjo vas pri Novem me-
:. v št. Jernej. Kostanjevico in v
.»j ;an.   Tej zadnji žrebčarski po-
.tii ie bil dodeljen korporal Jože ' vak, ki je gnal enega žrebca pod-
ivat. M d podkovanjem je žrebec 1  vaka tako udaril v trebuh, da so
\ obšle takoj* bolečine.   Drugi dan
oti poldnevu je Novak umrl. Drugi
i pravijo, da je udaril žrebec Nova-
i. k'> ga je Novak snažil.
Motor-vožnja v »Kranjsko-hrva-*ki Švici«.   Tam, kjer ob kranjsko-
vaški meji teče včasi prav hudo-a Cabranka, od Osilnice dalje pa
rodovinska reka Kolna, se nahajajo
v je romantične tesni,   v zadnjem
su znane pod imenom: »Kranjsko-■ vaška Švica« (Nemci jo nezaslužno
/ivaio »Gottscheer Schweiz«). Tu
ozi se je lani lepega meseca maja ozil z motor-kolesom tržaški potnik Pavel Cešnik. Naleti pa na sredi ce-stoječ voz, na katerem so se raz-govarjali možakarji, ne zmeneč se za
naic odzadej prihajajočega motor-
. Cešnik je vozil kakor se po ovinki in tesnobi na tej cesti da primer-io voziti. Ravnajoč se po kretnji voza, je švignil mimo voza. Konj pa se i motorja prestrašil, skočil vstran ti Kolpi ter zlomil oje. Pozneje so . zniki kolesarja dobili v neki gostii-
ter od njega zahtevali odškodnino ►mijeno oje. Cešnik jih je zavr-
I, češ, da on njih poškodbe ni kriv, je pravilno vozil.   Ovadili so ga ri sodišču v Kočevju, kjer so Cešni-
t kliub verojetnemu zagovoru ob-
dili na 48 ur zapora in povračilo ter stroškov. Kočevski sodnik
za merodajno smatral izpoved Bji-.a in Rogaleta, ki sta izjavila, da lesar vozil s tako brzino, kakor
/i n pr. Dolenjska železnica. Ceš-e ie proti tej razsodbi pritožil na ovomeško okrožno sodišče. Pri to-idevni vzkiicni razpravi dne 13. t. i. je tudi to sodišče prišlo do istega pričanja« čeravno gospodje ne ve-v posebno hitro vožnjo na na-
dolenjski železnici. Tramontini - Cedolini - Chini. V redo 12. t. m. je poročal »Slov. Narod , da je ljubljanska policija areto-t predrznega italijanskega goljufa ' i amintinija, ki je sleparil že po raz-ličnih mestih. O tej stvari se nam poroča iz Metlike:   Peter Tramontini,
napačno Cedolini, se je dne 22. novembra 1. 1. prav ponosno pripeljal s kočijo iz Novega mesta v Metliko In izstopil v gostilni »Pri slonu«. Z njim se je pripeljal blizu 30 let stari Evaristo Chini, doma iz Vervo (Trento, Tirolsko). Ta nova »gospoda akor-danta« sta kaj kmalu prernotrila metliške razmere. Nastopala sta mogočno Evaristo Chini je kmalu odšel proti Semiču, češ, tam pri zgradbi predora poskusim srečo in poiščem potem tovariša Tramontinija-Cedoli-nija v Metliki, da skupaj odpotujeva. Sign. Petru se med tem v Metliki ni slabo godilo. Lepa obleka, zlata verižica, prstani, drzen nastop, vse to mu je pomagalo, si pridobiti zaupanje. Dasi je imel mnogo denarja, mu v družbi veselih in dobrosrčnih Met-tličanov še plačati ni bilo treba, zlasti ker so trgovci, mesarji in peki upali, da dobe pri njem lep zaslužek. Po pardnevnem krokanju se je laški Peter rad ali nerad odločil k resnemu delu, kajti vsak čas je bilo pričakovati prvih 60 delavcev. Peter je naročil živil pri trgovcu X, pri mesarju
Y in pri peku Z: naroČil je mnogo živil in posode ter pustil vse peljati na določeno mesto, kamor da bo on takoj prišel. S prepričevalnimi besedami je povedal dobaviteljem, da njegov bogati oče še ni dospel, on pa da za ta čas nujno potrebuje par sto kron. Prejel je od dveh obrtnikov skupaj 280 K, se zahvalil in — izginil. Natovorjeni voz je čakal in čakal, ob njem pek in mesar, a laški Peter s? ni prikazal... Cuje se, da je Peter odnesel do tisoč kron iz Metlike Še tisti dan se je Chini vrnil iz Semiča in v »Francevi« gostilni vprašal za svojega tovariša. Energična gostilni-čarka je obvestila oroz.ništvo in Chini, dasi je bil dobro oborožen in imel povrh še vlomilno orodje pri sebi, je bil naenkrat spravljen v — luknji. Cele tedne se je v metliških prostorih dolgočasil. Končno se ie naveličal počitka ter je ponoči z nekim drugim tatom zlomi zapah in srečno — všel. Ves trud. ga zonet vloviti. ie bil zaman. Zdai bo zopet več Metljčanov zanimalo, da je galantni akordant Peter po zaslugi ljubljanske nohcije v pasti. Ta laški slepar pa ni samo v Solnogradu in v Bischofsbofnu, v Ljubljani in v Metliki rašei zaupljive ljudi, ki jih je ociganil, marveč tudi v Novem mestu, v Karlovcu, v Črnomlju in kdo ve še kje. Da le ne bo ušel, kakor njeeov tovariš Evaristo, Chini, o katerem bi vedel Tramonti-ni-CedoIini najbrž marsikaj čednega povedati.
Pomanjkan'e krme je zdaj na spomlad najbolj občutljivo. To je skuša1 na svoji koži novomeški posestnik in gostilničar Joško Mogolič.
V zadnjem Času mu le bilo namreč iz njegove, ob LoČniški cesti stoječe pristave ukradenega sena za več nego 120 K. Storilcem so baje že na sledu.
Kinematograf »Ideale Danes nov spored s krasno žaloigro »Ugasla luč« v 2 delih. Dalje je na sporedu lepa ameriška drama »Posinovljenec«, humoreska »Krstno ime«, burka Gdč. doktor«, velezanhniv »Gaumon-tov teden«, komična privlačnost j;Tuji kraj«, naravni posnetek »Raz-pečavanje rudninskih voda v Vichv-ju« in velekomična slika »Piefkejeva zapuščina«. Jako izbran in zanimiv spored.
Pokončavanie gosenčjjih napredkov. Vzlic mnogim pozivom in opominom je na nekaterih vrtovih še vedno vse polno belih gosenčjih za-predkov ali mešičkov. Ker je nastopilo toplo, južno pomladansko vreme in se bodo gosence v par dnevih izlegle ter pričele svoje kvarno početje, se vsi lastniki sadnih vrtov vnovič in to zadnjič poživljajo, da brez odloga vso gosenčjo zalego s svojega drevja odstranijo in na primeren način pokončajo, sicer se bo kazensko postopalo proti njim.
Trpinčenje živali. Pred par dnevi je nek mesar pripeljal po Dunajski cesti 21 komadov drobnice, katera je bila silno trdno skupaj zvezana, 8 živali pa je imel celo za sedež privezanih. Ko ga je uradni organ opozoril da to ne gre, ga je mesar oštel. Preskrbljeno je, da dobi možakar za to tudi zaslužno plačilo.
S ceste. Predvčerajšnjem je na Starem trgu s kolesom podrl delavec Ignacij Hafner šolsko učenko Antonijo Turkovo, katera se je pri padcu na desni roki poškodovala ter si raztrgala krilo.
Prijet »dezerter«. Včeraj so prijeli v Vrhovcah nad Vičem bika, ki je pobegnil še v sredo zvečer z ljubljanskega kolodvora, ter ga previdno zvezanega zopet odvedli c. kr. kmetijski družbi nazaj. Kot se je »van-drovček« ta čas potepal in kje je prenočeval, nam ni znano.
Tatvini. Prodajalcu živil Jakobu Turku je bila na Dunajski cesti izpod stojnice ukradena 12 K vredna aceti-lenka, hišniku Tomažu Jankarju pa dva pljuvalnika.
V Ameriko se je hotel včeraj odpeljati Marko Mesič, rodom iz Jeze-ronov, ter se odtegniti vojaški dolž-
nosti. Nakano mu je pa preprečil na kolodvoru službujoči nadstražnik Nikolaj Večerin, ki ga je aretoval.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 27 Hrvatov, 10 Slovencev in 4 Ogri, nazaj je prišlo 40 Hrvatov. V Heb je šlo 16, v Buchs 27, v Inomost 17, na Češko 36, na Dolenjsko pa 37 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 60, v Budimpešta pa 40 Lahov. Z Dunaja je prišlo 27, iz Linca pa 16 Ko-čevarjev.
Izgubila Je ga. Jožefa Kasteliče-va denarnico s srednjo vsoto denarja in dvema voznima listkoma do Novega mesta. G. Fran Verbič je izgubil denarnico, v kateri je imel Čez 6 K denarja. Hlapec Jožef Žabkar je izgubil železno cev. Šolska učenka Milena Milavčeva je našla niklasto žepno uro. Delavčeva žena Jožefa Bezlajeva je našla zavitek svile. Izgubila je učenka črno žametovo ročno torbico na dolgem traku. V njem je slika z imenom. Prosi se, da jo odda pošten najditelj na mestnem magistratu.
Našla se je mala ročna torbica s pisalnim orodjem. Dobi se pri gosp. Ivanu Havličku na Poljanski cesti 43.
II
Družbi sv. Cirila in Metoda je
njena marljiva podružnica v Lokvi na Krasu 42 K. K tej vsoti so prispevali: mesto venca na krsto pok. gosp. Avg. Praprotniku, županstvo občine Lokev 10 K in hranilnica in posojilnica v Lokvi 10 K. Mesto, venca pok. gosp. Andr. Kocjanu iz Žiri pri Sežani so darovali gg.: L. MahorčiČ, lekarnar Brelich, Ant. Muha in R. Srebotnjak po 5 K, g. And. Obersnel 2 K. G. H. Petrič, urar v Postojni je poslal 1 K „vojne odškodnine" v smislu povabila C. M. podružnice v Matenji vasi. G. Ravnik v Botovljah je poslal 4 K, katere so zbrali telovadci borov-Ijskega „Sokola" med seboj pri prv letošnji telovadni uri.
Kupone MTolstovrške slatine" odjemlje, kakor znano, lastništvo g. Andr. Oset, Tolsti vrh, p. Guštanj, Koroško, od kupcev s prispevkom 20 h za vsak kupon družbi sv. Cirila in Metoda v korist. Mi smo tolstovrško slatino na tem mestu že večkrat priporočili in tudi nasvetovali. naj prijatelji C. M. družbe pri trgovcih in gostilničarjih, kjer je ta slatina na prodaj, redno pridobe za C. M. družbo tisti 20 vinarski kupon, ki je in mora biti priložen vsokemu zaboju. Te kupone naj se pošilja C. M. družbi v Ljubljano. Nujno prosimo! Tvrdka Iv. Perdan v Ljubljani je izročila teh kuponov zopet j 20, kar ima za družbo vrednost 4 K. I Hvala!
j  Društveno neznanilo.
Napredno gospodarsko in pro-j svetno društvo za Krakovo in Trnovo. Redni občni zbor tega društva se vrši jutri v nedeljo, dne 16. marca ob pol 4. popoldne v gostilni gosp. M. Sokliča, Pred konjušnico. Dnevni red: Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. Določitev članarine. Volitev odbora in revizorjev. Slučajnosti. Zborovanja se udeleži in poroča tudi državni poslanec in podpredsed-ni N. N. S. gospod dr. Vladimir Rav-nihar.
»Sokol« L priredi v torek, dne 18. t. m. ob 8. zvečer javno predavanje v svojem društvenem lokalu, trg Tabor 2. Tema: Sokolska ideja in Jugo-vanstvo, predava brat profesor Ber-ce. Z ozirom, da je to zadnje predavanje v zimski sezoni in tema času primerna, vabi odbor svoje člane in njih prijatelje k obilni udeležbi. — Na zdar!
Društvo inženirjev v Ljubljani. Danes zvečer ob 8. predavanje, jutri, v nedeljo ob 10. dopoldne redni občni zbor, obakrat v »Srebrni dvorani« hotela »Union«.
Klub slov. amater-fotografov v Ljubljani ima v soboto, dne 29. t. m. ob 9. uri zvečer svoj redni občni zbor v Prešernovi sobi restavracije Novi svet (Marije Terezije cesta).
Ljubljanska krajevna skupina Društva jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov priredi danes zvečer ob 8. v salonu restavracije pri Mraku, Rimska cesta, svoj prvi prijateljski sestanek, na katerem se bo razpravljalo o važnih in aktualnih zadevah, vsled česar se cenj. tovariši prosijo, da se sestanka polnoštevilno udeleže.
Pogrebno društvo bratovščine sv. Jožefa ima svoj redni letni občni zbor v sredo, dne 19 marca 1.1. ob 5. popoldne v mali dvorani Mestnega doma.
Občni zbor podpornega in prava-varstvenega društva državnih uradnih slug, poduradnikov in pomožnih slug za Kranjsko se je vršil dne 8. marca pri polni udeležbi Članstva. — Predsednik Z o r k o pozdravi tovariše in razlaga potrebo stanovske lokalne organizacije, nakar podeli besedo tajniku Hlibscherju, ki pove, da Je imelo društvo v preteklem
letu 4 odborove seje in devet mesečnih sestankov, na katerih se je obravnavalo o stanovskih zadevah pri izključku vsake politike in strankar-stva. Blagajnik Jerman poda sledeče poročilo: Dohodki članarine in vpisnine znašajo do konca leta 1912. 113 K 80 vin., do konca februarja leta 1913. pa 19 K 20 v. Cisti dobiček predpustne veselice znaša 295 kron 20 vin., torej skupaj 428 K 20 v. — Izdatki pa: upravni stroški 43 K 40 v, podpore pa 40 K, torej skupaj 83 K 20 vin. Ostanek premoženja koncem februara 1913 znaša 345 K. Pregledo-valec računov, Karel P i r m a n, izjavi, da so bili računi pri pregledu v najlepšem redu. Blagajniku se podeli absolutorij. Za tekoče poslovno leto so bili nato izvoljeni sledeči odborniki: Predsednik: Karel Zor k o; namestnik: Avgust Jer še k; tajnik: Ivan Hubscher; namestnik: Miha Kosmač; blagajnik: Karel Jerman; namestnik: Anton Čuden; in odborniki: Ivan Rakove c, Jan S v e 11 i č, Fran G a b r -š e k in Fran Zupančič; namestnika pa: Anton Vr h o v n i k in Alojzij A v a n z o; pregledovalca računov: Karel Pirman in Fran B r e n č i č. Članarina se je določila za tekoče leto po 60 vin. Za posmrt-nico umrlim članom se izplača vdovi ali ostalim 100 kron. Ker se ni stavilo drugih predlogov, se zahvali predsednik Zorko tovarišem za obilo udeležbo in zaključi zborovanje ob 10. zvečer.
Zvezi jugoslovanskih železničarjev. V nedeljo popoldne dne 9. t. m. se je vršil III. redni občni zbor, „Zveze jugoslovanskih železničarjev". Udeležba je bila velika. Navzočih je bilo 66 delegatov, ki so zastopali 1563 članov. Zborovanje je otvoril Zvezin predsednik tovariš Škerjanc, ter prečital pismo državnega poslanca g. dr. Ravniharja iz Ljubljane, ki obžaluje, da je zadržan, in je radi tega pozdravil občni zbor pismenim potom ter obenem Zvezo naprosil, da se v konkretnih slučajih zapostavljanja slovenskih železničarjev obrača naravnost na poslance, ki bodo vedno pripravljeni za potrebne intervencije in zastopstva. (Burno pritrjevanje). Občni zbor je nadalje pozdravilo „Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov", ki je ravno takrat imelo občni zbor in „Redakce českoslovan-skyh železničkih listu" v Pragi. (Ploskanje). Predsednik se je v svojem poročilu spominjal težke poti, ki jo mora hoditi „Zveza", ako hoče doseči stanovskih in narodnih vspehov za svoje članstvo in za splošno jugoslovansko železničarstvo. Vkljub silnim težavam in mnoštevilnim nasprotnikom se nahaja „Zveza* v vsestranskem razvoju in hoče tudi v resnici napredovati. Obžalovanja vredno je pa, da je še vedno veliko število slovenskih železničarjev, zlasti poduradnikov, kakor prožnih in postajnih mojstrov, strojevodij, nadsprevodnikov in drugih tako pri državni kakor pri južni železnici, ki si domišljujejo, da jih naša domača, narodna „Zveza" ne more zadosti braniti in iščejo edino le radi tega krivega prepričanja zavetja pri razniti nemških društvih. Posebno pa se za-merja „Zvezi", ako ona graja postopanje posameznikov, ki v gotovih slučajih naravnost brutalno postopajo s svojimi podrejenimi, ki so naši člani in na tak način prikrajšujejo pravice slovenskim železničarjem. Dotičnim naj bode iz tega najbolj kompetentnega foruma povedano, da „Zveza" tudi v bodoče ne bode pustila kratiti pravic svojim Članom in naj bi prihajalo to kratenje od kogarkoli in najsi bode že v stanovskem ali narodnem oziru.
— Nadalje poroča predsednik, da je osrednji odbor izvršil nalege, ki mu jih je naročil II. redni občni zbor lanskega leta dne 14. aprila in prečita dotične vloge, ki so se poslale železniškemu ministrstvu, ravnateljstvu ckr. drž. železnice v Trstu, generalnemu ravnateljstvo c. kr. priv. juž. železnice na Dunaju in nekatere vsem slovanskim državnim poslancem. Na vloge Zveza ni dobila odgovora in bode, ker se razmere niso še skoraj nič pre-drugačile, potreba iste še enkrat ponoviti. Z drugimi slovanskimi železni-čarskimi organizacijami, ki so zvezane v Ligi, je „Zveza" v prijateljskih stikih.
— Zvezni tajnik tovariš Jež je poročal, da je „Zveza" tekom potekle poslovne dobe od zadnjega občnega zbora, ki se je vršil dne 14. aprila 1. 1. pokazala tako lep napredek, da smemo biti v resnici zadovoljni. Izjava, da je Z. J. Ž. po zaslugi zavednih, narodnih železničarjev povsod kjer je zastavila s svojim delovanjem, dosezala svoje namene in da je s svojim prizadevanjem v obrambo in korist našega železničarstva tudi letos opravičila svoj obstoj in v precejšnji meri tudi nade, katere je stavilo vanjo jugoslovansko železničarstvo ter stoji danes v naši jugoslovanski javnosti kot zaščitnica pravic in koristi našega narodnega železničarstva. Taka, kakršna je izšla Z. J. Ž. iz* narodnih železničarjev, taka je ostala v poteklem času in taka hoče ostati v bodoče, prosta vsakega politično • stranskega vpliva, boreča se le
za stanovske koristi narodnega železničarstva. Njena „politika" je bila in bode politika kruha za našega jugo-slovaskega železničarja na jugoslovanskih, domačih tleh. Članov je naraslo od zadnjega občnega zbora, od 2024 do 2408 to je za 384 članov. Pisem se je odposlalo mnogo, ker je znašala čista poštnina v potekli poslovni dobi 266 K 57 v. Osrednji odbor je imel v potekli pošlo /ni dobi 30 rednih in 5 izrednih sej. Shodov se je vršilo v Trstu 8 javnih in 3 društveni, ter po podružnicah 32 javnih in 28 društvenih. Pravovarstvenih slučajev je bilo 8. Posredovalo se je v 140 slučajih, v 118 z ugodnim uspehom. Podružnic šteje Zveza danes sedemnajst in sicer: Maribor, Ljubljana, Jesenice, Bled, Bohinjska Bistrica, Kanal, Gorica, Sv. Križ-Cesta, Rihenberg, Opčine, Divača, Sežana, Herpelje, Podgorje, Buzet, Kanfanar in Pulj. V prihodnji poslovni dobi se bode ustanovilo še 5 podružnic, za katere so že vse priprave v delu. — Zvezin blagajnik tov. Cerar je poročal, da je imela „Zveza" v potekli poslovni dobi skupnih prejemkov 30.737 K 05 v, skupnih izdatkov pa 25.862 K 75 v, torej skupnega prometa 56.599 K 80 v. Čisto Zvezino premoženje znaša 7939 K 24 v. — Na predlog nadzorstva se je podil odboru absolutorij, blagajniku in predsedniku pa se je izrekla posebna zahvala. — Pri nedaljni točki „ volitve "* se je vnela vej kot poldrugo uro trajajoča debata, ker se je dosedanji predsednik tovariš Skerjanc na vse kriplje branil, sprejeti ponovno mesto predsednika in se je le na vsestransko izraženo željo pričujočih udal pritisku, ter ob viharnem navdušenju navzočih sprejel zopet predsedstvo. Za podpredsednika sta bila ravno tako prisrčno pozdravljena, izvoljena tovariša Bufon Ivan in Jaklič Ivan, za odbornike: Cesar, Macarol, Hrovat, Jež, Oblak, Možina, Kodre, Znidaršič, Petelin, Pe-gan, Orel, Kralj in Jug Franc, za od-borniške namestnike: Korošec, Pirš, Stare, Gulič, Furlan in Uršnik, v nadzorstvo pa sledeči tovariši: Kordan, Braz, Mirt, Kete in Vitez in za namestnike: Drašlar, Turk, Dolinar in Žvan. Končno so bili sprejeti vsi dopoldan na zborovanju delegatov predlagani predlogi in se je centrali naložilo, da preskrbi vse potrebno, da se predlagane spremembe in poboliški od c. kr. državne železnice kakor tudi od uprave južne železnice izvedejo. Razprave so bile vseskozi jako stvarne in so vsi delegatje jako pogostoma posezali v debato in se je končno določilo, le vse najboljše v zadovoljstvo navzočih in v prospeh vsega jugoslovanskega železničarstva. Posamezni govorniki so v jako rezkih besedah obsojali brezbrižnost nekaterih jugoslovanskih državnih poslancev, ki se vse premalo zanimajo za narodne koristi svojih volilnih okrajev, kar posebno drasMčno kažejo železniške proge, ki tečejo po naših domačih izključno slovenskih oziroma hrvaških tleh, na katerih se pa še vedno šopirijo nam skrajno sovražni postajena-čelniki in drugi železniški uslužbenci, ki so jih uprave železnic, na veliko škodo domačega prebivalstva importi-rale iz vseh mogočih nemških pokrajin. Ko se je tudi v tej kočljivi zadevi dosegel sporazum med posameznimi govorniki, se je dalo osrednjemu odboru natančnih navodil o bodočem postopanju v tej zadevi, da se skupno z našimi drž. poslanci doseže zaželjeni vspeh o nastavljanju slovenskih ozir. hrvaških železničarjev na naših progah. Ob 7 uri zvečer je nato s prisrčno zahvalo vsem navzočim zaključil predsednik ta tako lepo vspeli III. redni občni zbor.
»Slovensko delavsko in tesarsko društvo« priredi veliko vrtno veselico dne 8. junija v Štepanji vasi pri Antonu Novaku Na gričku.
»Sokol« v Domžalah ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 16. t. m., ob 4. popoldne v Sokolskem domu. Radi važnih točk dnevnega reda vabi odbor k mnogobrojni udeležbi.
Vrhniški Sokol je imel ob veliku udeležbi svojih članov preteklo nedeljo svoj VI. redni občni zbor, na katerem se je konstituiral sledeči odbor: brat Viktor Perne, starosta; dr. Fran Š a b e c, podstarosta; Ivan 2itko, načelnik; Anton Pirk-m a j e r. tajnik: Ignac K u n s t e 1 j, blagajnik. V ostali odbor so izvoljeni sledeči bratje: Josip Jurca, Ivan Tomšič, Stanko K e r m a v n e r, Miha Tomšič, Ivan T i s c h 1 e r in Karel Iglic.
Prosveta.
Iz gledališke pisarne. Danes v soboto (nepar) prvič na slovenskem odru kratkočasna butka „Pred poroko" — smeh, smeh je geslo. Vloge imajo naši najboljši komiki, režira g. Povhe. V nedeljo popoludne ob izdatno znižanih cenah zadnjič v sezoni priljubljena burka „Nebesa na zemlji", izven abonnementa, za lože par. V nedeljo zvečer (par) prvič v sezoni nanovo na-študirana opereta »Jesenski manever".
Vlogo prostovoljca Marosij a poje operetna subreta hrvaškega narodnega gledališča v Osjeku, gdč. Grossova kc; gost. Začetek ob 7, konec ob pol
10. uri.
Tridesetletnico gledališkega delovanja praznuje sedaj naš rojak, član hrvaškega deželnega gledališča v Zagrebu gosp. Ignacij Borštnik.
V proslavo tega jubileja uprizori zagrebško gledališče v sredo, dne 19. marca liebbelovo dramo »Marija Magdalena«. Vabilu na to predstavo je dodana pesem, ki jo je gosp. Ign. Borštnik zložil povodom svoje tridesetletnice in ki se glasi tako - le:
Spustite zagrinjalo . . •
Pobčde ni, le boj vihra brez kraja! Kdo v borbi težki padel bo nocoj Tu, kjer junakov kri tal ne napaja, Kjer, Muze, ste razvile prapor svoj? Minilo trideset je l£t. Odkar sem v hram vaš bil sprejet,
V vrte vaše in nasade, Cvetoče večno, večno mlade, O, časi krasni!
O. dnevi jasni!
Sto src, sto duš sem dal vam v dar,
Položil jih na vaš oltar —
.laz: kralj, berač, ljudi tolmač
lz nizkih koč, gradov, palač.
Poslednja krinka danes pade.
A s krinko zadnjo padam jaz;
Pokriva prostost te zaklade —
Ostal mi je le moj obraz!
Umetnosti se hram zapira,
Zaklepa se dehteči vrt.
Ki meni več ne bo odprt;
lunak nekdanji tu umira!
Zato tecite.
Solze, škropite
Še enkrat mi ta mali svet,
V obleko praznično odet! i cko poslednje naj solze. Ki plakal sem jih jaz za te, Za tč, umetnost, tvoje ideale!
Pa te solze v očeh bi vedno stale.
Da ena vsaj ostati more
Po zadnje noči — zadnje zore
Življenja mi, kot drag spomin:
N a s r e č e dni — dni bolečin!
Spustite :agri:ualo . . .
Umetnost.
Iz Kran a. Velikega kulturnega pomena je \2. sušeč za mesto. S tem dnem je stopila naša mlada slovenska moderna glasba z vsemi ali vsaj naj-markamnejšimi predstavitelji prav razkošno na na^a tla in uspeh je bil mogočen in nepričakovan. Dr. Krek, La-jovic, Pivnik in Adami?, ki so s krepkimi vesli ta od visokokulturnih narodov vzljubljeni val na slovenska tla priveli, so doživeli slavje, kakoršno £re njih poštenim umetninam. Pozdravljena oznanjevnlca nove pomladi, pozdravljena Riiavcc in Trost! Rijavcc, pevec po božji milosti, je s svojim pristnim, z dušnim, srebrno čistim glasom segal globoko v čustvovanje naših najboljših lirikov, oznanjajoč sugestivno tragično bolestne in predene vzdihe ranjenih, koprnečih src. Pri klavirju je sedel Trost. ki je idealnim načinom bolj mu^iera;, kakor sprcmlieval in tino zadel harmonični akord umetniškegu sodelovanja V skladbah Liszta in Chopina je pokazal svojo n:ogočno rnuzikaliono naravo, svoj motemperament in brilantno tehniko. Klobuk doli pred moškim zborom nase eitalnice. S svojimi jasnimi glasovi je prijel nekako prerojen na plan. Občudovali so na njem fino dinamiko in dobro frazTanje. V razprodan; dvorani je bil rnahoma sklenjen stik med poslušale! in proizvajalci, odkri'o^r.:no navdušenje je rastio od točke do iočke, vesel sem bil tega občinstva, k: je posvedoeilo pošteno in pravo razumevanje za te umetnine. Tudi naši pridni konservatoristi, katerim pripade čisti dobiček, bodo zadovoljni z materijelnim uspehom.
O Dev.
Izpred sodišča.
Zavarovalnica »Balkan«. Glavna obravnava proti članom ravnateljstva zavarovalnice za slučaj smrti Balkan , pri kateri zavarovalnici so se odkrile, kakor smo že poročali, velikanske sleparije, se vrši v Zagrebu in sicer koncem meseca marca ali v začetku aprila. Kakor poročajo iz Zagreba, se je sodno postopanje proti odvetnikoma dr. Aleksandru Horvatu in dr. Vladimirju S a c h s u zaenkrat od obravnave izločilo, češ da preiskava glede omenjenih obtožencev še ni dovršena.« Hrvaški politični krogi so vsled tega precej vznemirjeni, ker so trdno prepričani, da se je to zgodilo edino le iz političnih vzrokov in so uver-jeni, da bo ta izločitev imela prav lahko še težke politične posledice, lavno ker bazira na političnih spletkah. Več o tem bomo poročali svojc-časno. kajti do sedaj se mora te hipoteze smatrati, kljub veliki verjetnosti, vendar le še za domnevanja.
Konfiskacija konfiskacijskega sodnega odloka je najnovejši pojav
na polju tiskovne policije. Zadeva je sledeča: »Rieder \Vochenblatt« na Spodnje Avstrijskem je bil konfisciran zaradi nekega članka o že znani, (o kateri smo tudi že mi pisali), še ne popolnoma pojasneni provizijski afeii v vojnem ministrstvu. Glede te afere je Dodalo vojno ministrstvo izjavo, da z mahinacijami interesira-nih oseb ni v prav nobeni zvezi. — Okrožno sodišče je konfiskacijo potrdilo in urednik je priobčil konfiska-cijski odlok. Kaj se je zgodilo? List je bil zopet zaplenjen in sicer je bil zaplenjen konfiskacljski odlok okrožnega sodišča. Ta zaplemba se je utemeljevala z dejstvom, da bi bil smel urednik priobčiti iz konfiskacijskega odloka samo oni del obsodbe, v katerem se delikat opiše, ne smel pa bi priobčiti onega dela, s katerim se razsodba utemeljuje. Urednik lista se je proti konfiskaciji sodnega konfiskacijskega odloka pritožil.
* m
*
Izpred najvišjega sodnega dvora.
Solnograški zakon. Kakor smo že svoječasno in obširno poročali, je duhovnik Hans K i r c h s t e i g e r v Solnogradu. v svojem stanovanju poročeva! na novo in z drugimi osebami katoliško ločene zakonske osebe. Ta novi zakon je imenoval Kirch-steiger Solnograški zakon-. Imel ie obilo posla in je rešil zelo veliko oseb vseh stanov prisiljenega katoliškega konkubinata. Državno pravd-ništvo je dvignilo proti Kirchsteiger-iu obtožbo vsled sramočenja uredb katoliške cerkve. Sodrn dvor pa je Kirchsteigeria oprostil, češ da ie on kot duhovnik upravičen podeljevati zakramente. Proti ti oprostilni razsodbi jc vložil državni pravdnik ničnostno pritožbo, katero pa je včeraj najvišji so Ini dvor iz formalnih vzrokov zavrnil.
Telefonski? in brzojavna
BOLGARSKO SOBRANJE.
Bolgarskc-romunski spor. — Stanke mirovnega vprašanja. — Bolgarsko-srbski »n bo)gar:-ko-grški odnošaji.
Scfiia, 15. marca. V današmi seii bolgar*kega narodnega sobranja se je vršila zanimiva debata o interpelacijah o boIgarsko-roLmmsrr^m sporu.
0 stanju mirovn^^a vprašanja in o bolgarsko-srbskih, odnosno bolgar-sko-gršk;h odnošajih. Prvi i^terpe-ianti so grajali romunsko politiko, stavili na vlado vprašanje, kakšne koncesije je obljubila Romuniji ter rrediožiH množico peiieij prebivalstva Iz Dobruže, ^* katerih se z vso odločnostjo protestira proti odstopu siiisirskega okrožja Romunski.
Posl. dr. Spisarovski. urednik ofieijoznega lista -Blgarije« je med Jrugim izjavil: »Ne vem sicer, kaj namerava vlada storiti glede na neupravičene romunske zahteve, io pa izjavliant v imenu vsega prebivalstva, da bolgarski narod ne bo odstopi' niti pedi s krvjo napojenc bolgarske zemlje.«
Soc. demokratski poslanec Za-kicov ie iuterpeliral radi incidentov, ki so se prigodili med bolgarskimi in grškimi vojaki, zlasti pa zaradi ostre-ga pisanja srbskega časopisja proti Bolgarski. Na to in ostale interpelacije je takoj odgovoril min. predsednik Ivan GešVr*. jVTed drugim je izjavil:   ^Direktna mirovna pogajanja s
1 urči.io se ne vrše. Posredovanje velesil za nas ni obvezno.« Nato ie podal zgodovino bolgarsko-rornunske-ga spora ter navedel vsebino londonskega zapisnika z dne 29. januarja c pogajanjih z Romunsko. V tem za-pisniKU jc Bolgarska priznala Kuco-v;ahom šolsko in cerkveno svobodo ter dovolila v to, da Romunska gmotno podpira kucovlaške šole in eerkve, a pod nadzorstvom bolgarske vlade. Nadalje se je bolgarska vlada zavezala, da podre utrdbe pri biiistriji in da dovoli tudi v to, da Romunska utrdi svojo jugovzhodno pejo, končno soglaša Bolgarska z regulacijo meje in odstopi Romunski trikot ob Črnem morju. — Glede bolgarsko-srbskih in bolgarsko-gr-ških odnošajev je rekel min. predsednik med drugim tudi to-le:
»7 največjim veseljem konstatiram, da med balkanskimi zavezniki ni prav nobenih diferenc, ki bi mogle vreči kakršnokoli senco na prijateljske odnošaje med posameznimi zveznimi državami. Vse pogodbe so se Izvršile in izpolnile v polnem obsegu. In čisto gotovo je, da se bodo medsebojni dogovori uspešno izvedli iil izpolnili. Z nami vred so prepriča-čani vsi zavezniki, da moramo zgodovinsko delo naše alijance dovesti do končnega cilja. In vsi računajo s popolno gotovostjo na to, da se mirno in trezno uravnajo gotovi lokalni
spori med podrejenimi organi, k! kažejo v svojem postopanju več vneme kakor pa potrebnega fakta.« —
Glede znanih spopadov med bolgarskimi in grškimi vejaki v Nigriti je min. predsednik izjavil, da se tako grška kakor bolgarska vlada trudite, da poravnata ta incident najkrajšim potom. — Glede vojne je rekel Ge-šov, da mora kategorično izjaviti, da Bolgarska želi mir, toda ta mir mora odgovarjati ogromnim žrtvam in izgubam, ki so jih imeli zavezniki v vojnk Najelementarnejše čuvstvo pravičnosti zahteva, da cara mora seda« Turčija dati več nego nam je ponujala ob premirju. Min. predsednik je nadalje zavračal domnevanje, da zavezniki vojske v tem delu vojne niso izvojevale nobenih uspehov, in navaja konkretna dejstva, ki iz-pričniejo, da so tudi sedaj vojne operacije prav tako uspešne kakor so bile preje. Sedaj imajo velesile izpre-govoriti besedo, kaj naj dobe zavezniki po novih žrtvah. Zavezniki so trdno prepričani, da bo razsodba Evrope v tem oziru pravična in nepristranska. On in vsi zavezniki so prepričani, da je Balkanska zveza za vse zaveznike življenska potreba in da se vzdrži tudi za bodočnost.
Srbsko oficijozno glasilo o demobilizaciji.
Bclgrad, 15. marca. (Izv. poročilo.) Včerajšna -Samouprava« piše pod naslovom -»Po objavi demobilizacije^: Zdi se, da so najvažnejša vprašanja med Rusijo in Avstrijo re-šer^ " toliko, da izključujejo nadalj-ne ^apletljaje. Gotovo pa je, da bi bilo potreba z demobilizacijo pričeti istočasno na vseh mejah, ker bi se samo tako mogli še bolj umiriti razburjeni duhovi ter se s tem odstraniti vsi pojavi, ki neprestano dajejo povod za domnevanje, da mir ni v vsakem oziru in popolnoma zagotovljen. Avstrija ni izvršila mobilizacije najpreje na severu, ne zaradi Rusije, marveč je mobilizirala najprvo na jugu, a še le kasneje na severu, da s tem zavaruje svoje varstvene odredbe na jugu. Tako mobilizirana Avstrija je v času vojnih operacij razpravljala zapored o vprašanjih, od katerih niti eno ni bilo v neposredni zvezi z vzhodno, marveč vsa ta vprašanja so bila v zvezi z južno mejo. Tako mobilizirana je razpravljala o albanskem vprašanju in to tako, da se je večkrat zdelo, da bo uporabila tudi svpjo vojsko, ako se to vprašanje ne reši v njenem zmi-siu. Ona je s svojo mobilizacijo na jugu dosegla, da so se uveljavile vse njene zahteve in četudi v Evropi dvomijo, da bi Albanija mogla živeti in se samostojno razvijati. Avstrija je imela ugodno priliko, da bolje za-sigura gospodarske interese na Balkanu s tem, da bi bila pomagala balkanskim državam, zlasti pa Srbiji in Črni gori. da si zavarujejo svoj obstanek, nji pa Ztvgotove odločujoč položaj. Ona pa se je raje pehala za ustanovitev Albanije. Če pa se bodo s tem okrepili njeni zavezniški odnošaji ali pa če se bo še bolj povečalo tekmovanje med Italijo in Avstrijo, to je stvar, ki Srbijo nič ne briga. Avstrija smatra, da ji je Albanija potrebna za ohranitev interesov na Balkanu, najbolj pa zaradi tega, da Srbijo odrine od Jadranskega morja in seoi zasigura gospodujoč položai na Jadranski obali. Ako pa se bodo te želje in težnje v resnici izpolnile, to bo pokazala bližnja bodočnost. Sedaj pa se že lahko trdi. da na Bai kcdiu ni vse tako urejeno, da bi bil zagotovljen trajen in definitiveu mir. Vse te bojazni pc bi odpadle, ako bi Avstrija demobilizirala tudi jugovzhodni meji.
Poslaniška konferenca.
London, 15. marca. Danes dopoldne se je vršila konferenca veleposlanikov. Pečala se je z mirovnimi propozicijami Balkanske zveze. Konferenca baje namerava nasvetovati, na: sprejme posredovanje velesil in naj dovoli v šesttedensko premirje, v katerem času bodo veselile imele dovolj časa za posredovanje. Na seji se je tudi razpravljalo o tem, ali bi ne kazalo, poseči po orožju prisilne intervenciie, ako bi Turčija ne hotela skleniti miru.
Petrogradska konferenca veleposlanikov.
Petrograd, 15. marca. Poroča se, da se prične konferenca veleposlanikov šele koncem drugega tedna, če ne bo Romunska zahtevala pospešitve pogajanj v očigled velikanski razburjenosti (?), ki vlada na Romunskem. Princ Ghika se je izjavil napram nekemu diplomatu, da vstraja Romunska na odstopu Silistrije.
Bukarešta, 15. marca. Nasproti vestem, da bodo trajala pogajanja veleposlanikov več tednov, se razširja tu govorica, da je računati ko-manj z 2 ali 3 sejami, ker bodo poslaniki vsako nameravano zavlačevanje zavrnili,. ................
Odrin.
Carigrad, 15. marca. V Odrinu vlada velikansko pomanjkanje živil, tako, da je ukaza! Šukri paša izprazniti tudi vse privatne zaloge živil. Vsak vojak dobi na dan en hlebček kruha in en košček sira, vsak teden dvakrat pa dobi prebivalstvo gorko juho. Posebno primanjkuje tudi premoga in drugega goriva. — Pri zadnjem bom bardementu na Odrin je padlo čez 50 oseb.
Carigrad 15. marca. Sefket paša dementira vse te vesti in trdi, da ima Odrin še za najmanj en mesec živil.
Albanski stolček išče gospodarja.
Neapelj, 15. marca. „Mattino" poroča, da se je izrazil vojvoda Mont-pensier, ki se je vrnil iz lovskega potovanja iz Indije, ko je izvedel, da ga smatrajo kot za najresnejšega kandidata za stolček nove velike Albanije, da se on sploh ne meni za politiko in da niti ne ve, da so ga nameravali posaditi na prestol. On prAvi dalje, da se takoj zopet vrne na vzhod, kakor mu bo pripuščalo to službeno razmerje kot španskemu pomorskemu častniku.
Grška princezama v Janini.
Atene, 15. marca. Prince sinja Sofija je odpotovala včeraj zjutraj čez Prevezo v Janino.
Upravna reforma.
Dunaj, 15. marca. Komisija za pospeševanje upravne reforme jc imela v četrtek sedmo plenarno sejo. — Dr. P 1 o j je stavil v imenu združenih odsekov I. in IV. predlog, da naj komisija povabi universitetnega profesorja pl. S c h e y j a, kot zunanjega sodelovalca pri posvetovanjih o zavezi države in avtonomnih kor-poracij. Predlog je bil sprejet. — Referent dr. R a u c h b e r g je stavil predlog odseka II. glede juristične konceptne službe pri politični in finančni upravi, ki je bil z nekaterimi izpremembami sprejet.
Češko-nemška   spravna pogajanja.
Dunaj, 15. marca. Namestnik knez Thun je imel včeraj daljšo konferenco z ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom glede spornih vprašanj češko-nemške sprave. Politični krogi trde, da ni upati, da bi se pogajanja v bližnjem Času zopet pričela. Nemški poslanci bodo predložili vprašalne pole vladi s prošnjo, da se jim naznani naziranie kabineta i^lede posameznih točk jezikovnega vprašanja. Šele ko bo odgovorila vlada, se bo videlo, če se lahko prične nova pogajanja, ki naj bi imela uspešne resultate.
Finančni položaj Češke.
Praga, 15. marca. »Narodni Li-sty« poročajo z ozirom na brezupen finančni položaj Češke, da znašajo refundirani dolgovi dežele pri deželni banki skoro četrt milijona kron. List ostro napada vlado, ker je odgodila deželno naklado na pivo do leta 1917., ker je s tem onemogočila kritje za regulacijo učiteljskih plač in omogočila Nemcem zopetno obstruk-cijo v letu 1917.
Gališka voliina reforma.
Lvov. 15. marca. Finančni minister vitez pl. Zaleski sc bo udeležil sej gališkega deželnega zbora. Stranka centruma je izjavila, da ne more priznati Rusinom nobenega mandata iz kurije veieposcstva, marveč da mora obstojati na proporcionalnem volilnem redu in na dejstvu, da šteje deželni odbor S članov, izmed katerih sta dva Rusina. Število rusinskih mandatov ne sme presegati 25% števila mandatov.
Demobilizacija.
Lvov, 15. marca. Včeraj jc bilo odpuščenih več tisoč reservistov letnika 1908 na gališki meji. Reserviste so poslali v njihove dopolnilne okraje, kjer jih preoblečejo in odpošljejo domov. Vest, da odpuščajo tudi reserviste letnika 1909. se ne potrjuje.
Budimpešta, 15. marca. Vsi hon-vedski polki so dobili od deželno-brambnega ministrstva ukaz, da naj se takoj odpuste reservisti leta 1909. Vpoklicani nadomestni reservisti in reservisti letnika 1901. pa še ostanejo v aktivni službi.
Cesar gre na Ogrsko.
Budimpešta, 15. marca. »Pesti Tukor« poroča iz »Godollo, da pride cesar tja gotovo, če prej ne, koncem aprila. V gradu se že vrše* predpriprave za njegov prihod.
Oddaja  mornariških potrebščin inozemstvu.
Dunaj, 15. marca. Včeraj se je vršila plenarna seja industrijskega sveta, kateri je prisostvoval namesto trgovinskega ministra sekcijski šef Brosche. član sveta Karel Giin-ther je referiral glede oddaje mornariških potreščin inozemstvu in je imenoval to početje mornariške sek-
cije atentat na avstrijsko narodno gospodarstvo in kršenje državnih interesov.
SankcJjoniran zakon.
Sarajevo, 15. marca. Cesar je sankcijoniral zakon glede gradbe železnice BihaČ-Novi.
Skupne francosko - angleške mornariške vaje.
Bruselj, 15. marca. Veliko zanimanje vzbuja poročilo nekega lista iz Antverpna, glasom katerega so se vršile v zadnjih dneh skupne francoske in angleške mornariške vaje. Vršile so se nočne vaje, ki bi promet trgovskih ladij prav lahko ogrožale. Neki belgijski poštni parnik je zašel o polnoči naenkrat med cel roj francoskih in angleških torpedovk in podmorskih čolnov, ki so imeli skupne vaje. Sploh se opaža v zadnem času jako živahno gibanje v francoski in angleški vojni mornarici.
Ruska zračna flotila.
Petrograd, 15. marca. Posebni odsek, obstoječ iz članov vojnega in mornariškega ministrstva in generalnega štaba, je sklenil, da se ojači ruska zračna flotila v slučaju vojne z reservisti. V ta namen se bodo poklicali vsako leto vsi zasebni avijatiki k orožnim vajam in se bodo morali kot avijatiki udeležiti tudi večjih vojaških vaj.
Revolucija v Mehiki.
Loreto, 15. marca. Bivši guverner mehikanskih držav, Coahuilla, ki se ie pridružil insurgentom, je bil včeraj po vojnem pravu ustreljen.
Pročitane časopise v šent-jaMobskeni okraju
sprejema vsako sredo zvečer od 7. do S. ter vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj- v društveni sebi, Vožarski pot 4, da jih potem oddn. ljudem, ki drugače ne pridejo do branja, pa radi bero.
Kmečki! pisarna narodno-napredne stranke
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskili in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zade\ ~. — Pisarna bo poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor fako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno - napredne stranke v Ljubljani, Wolfova ulica 10. Ob sebi umevno je, da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom.
Bežne st^nrl.
* Menih — ogleduh. Iz Rovereta poročajo: Nekega meniha iz samostana
j San Rocco je blizu trdnjave Trambil-ieno vojaška patrulja aretirala, ker je sumljiv špijonaže. Meniha so oddali okrožnemu sodišču v Roveretu.
* Cilji tehnike. Tehnika je izšla iz empiričnega opazovanja, iz poizkusov, iz praktičnih zmag in je torej starejša od znanstva ter toliko stara, kakor človeštvo. Kdor pa hoče ume-ti moderno tehniko — nam poroča »Stalna delegacija avstrijskih inženirjev« — ta si mora predočiti, da vporablja tehnika dandanes odkritja ved, ki ji dajejo premise in takorekoč duševna materijalija, ki se v tehniki zopet izpreminjajo v iznajdbe, resultate in produkte. Prvi cilj tehnike je njej takorekoč prirojen: proizvajati konstrukcije in blago v gospodarska namene. Toda to ji še zdavnaj ne zadostuje. Ona hoče vstvarjati poleg materijalnega blaga tudi socijalno dobro in sodelovati na socijalni preobrazbi, ki jo je že itak v največji meri povzročila. Higienska tehnika n. pr. izboljšava naše zdravstvene razmere: imamo pa tudi dobrodelno tehniko, delovanje tehnike, ki zasleduje z racijonelno, s tehničnoorgani-zatoričnega vidika nravno gospodarsko in socijalno politiko. S tem pa si pridobiva tehnika vedno večji vpliv na razvoj duševnih vrednosti našega časa. Ko bo torej novi vek — kakor je dejal Newton, dospel na rob obali človeškega oceana resnice, bo moderna tehnika povzročila, da bo mod. doba mogla splavati -nanj, iz katerega globočine bo potem lažje zajemala neminljive kulturne stvaritve v blagor človečanstva.
62. štev.
SLOVENSKI NAHOD,
Stran 7.
* Velik požar v Krakovu. Iz
Krakova poročajo. Prevčerajšnjim ponoči jc na Ringu v neki trgovini ii-bruhnil požar. Ogenj se je hitro razširil. Zgorelo je več nego dvajset trgovin, med temi tudi neka banka. Škoda je velika.
* Velika nesreča v gorah. Iz Kristianije poročajo: Gorsko vasico Ijaak je predvčerajšnjem ponoči iznenadila velika lavina. Ob polnoči ko jc vse spaio, sta se odtrgali dve veliki sneženi lavini ter zagrebli velik del vasi. Tri hiše je sneg popolnoma razrušil, mnogo drugih hiš je poškodovanih. Mnogo oseb je pod snegom pokopanih. Dozdaj so izvlekli petnajst oseb izpod snega, in sicer pet otrok mrtvih, 7 oseb pa težko ranjenih.
* Jurist obsojen na smrt. Iz Dun. Novega mesta. Pred tukajšnjim porotnim sodiščem se je predvčerajšnjim zagovarjal 231etni jurist Filip Reiss, ki je ustrelil svojo ljubico, 181etno kontoristko Olgo Bergszaszv. Oba zaljubljenca sta sklenila, da umr-jeta skupno. Reiss je ustrelil svojo ljubico pa ni imel poguma, da bi tudi samega sebe ustrelil. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje o umoru. Sodni dvor je na podlagi tega pravo reka obsodil Reissa na smrt.
* Umor. Iz Berolina poročajo: Grozen zločin so odkrili blizu Kott-busa v vasi Treptau. Vdova Rockeritz je umorila svojega ljubimca, delavca FrOlicha, njegovo truplo je zrezala na kosce ter sežgala v peči. Čreva je zakopala v hlevu, kjer so jih predvčerajšnjim našli. Morilka je svoj zločin že priznala, vendar pa trdi, da je umorila ter sežgaia svojega ljubimca, ki je bil na smrt bolan, na njegovo izrecno zahtevo. Njen mož je tudi nevtegoma umrl, tako da domnevajo, ćj je tudi tega umorila.
* Nemški cesar in Tisza. „Esti
L'jsag* poroča iz Beroiina: Cesar Vi-_n je priredil pred par dnevi v Eli-abetni  dvorani na čast poslanikom dine,   kateremu   je   prisostoval tudi avstro-ogrski poslanik grof Szogvenv-Marich. Udeleženci pripovedujejo zdaj sedečo anekdoto: Admiral pl. Tirpitz e pred kratkim prišel k privatni av-dijenri cesarjevi.   Cesar mu je rekel, da je potrebna   prav  majhna fletila podmorskih čolnov novega tipa. Ob-enem pa bi morah graditi nove dread-loughte. Admiral je omenil velike tekoče pri parlamentarni  razpravi in nasprotovanje liberalce" in socijalni!, iemokratov. Nato je cesar zamahnil z i ko Jer odgovoril kar najbolj odločno: !Ja kaj, to se napravi a la Tisza!44
.|a\no žrebanje loterije ogre-
Jhiic bo že   dne   10. aprila t. L in
Jor bi še rad z drobtinico pripomo-: k lajšanju bede tisočev in tiso-. naj se potrudi, kupiti srečke te icr'ie, samo krono komad. Pobit-•.   v 4650, same prekrasne drago-:ic, zlatnina in srebrnina in se prvi ;        i j dobi.k i. vredni po 35.000, • .no, 1500 kron z dovoljenjem vis. laziva, ' Ištevši 10 odstotkov in ikoniti dobitveni davek, izplačajo v • vi i . Sreči c se dobivajo po vseh . loterijah, menjalnicah in v
."•-■rliski pisarni,   Dunaj L, Gold--
Ni to nihika skrivnost, da so
■\i;oznanc Stolluerckove mlečne ..-.imele vsled svoje neprekosliive >sti   ako priljubljene   in jih ■ m;o zahtevajo. To dejstvo je bilo od. da so StolKverckove mlečne vuramele pod mnogimi, celo enako . cnečitni imeni ponarejali. Pazite rej vedno na to, da je vsak bon-on zavil v rumen listek, na njem pa ' dtčc tiskano ime   StolKverck«. ker !( to ie porok za pristnost kaiamel. '! udi konsumentje so to spoznali in to karamele brez teh listkov zadajo. Tudi turisti in športniki jih i radi dobre slasti in redilnosti splo-iio uživajo.
* Mnoga prenacančna sredstva
nroti zlati žili naj preprečijo in Le mogoče odstranijo za gat en je v dc-hciem črevesu, glavni vzrok tako Dcrnih neprilik.   N:.ipriprosteje in ■ »ceneje   dosežemo to s smotreno o staropreizkušene Franc Jožefo-c grenčice, vsak dan pol ali polno »nsko kupico pred zajtrkom. Točno i vendar voljno odvajanje te rudninske vode je potrdilo že več tisoč o/diavljenih. Neki pomorjanski gra-sčak pravi: »Prirodna Franc Jožefo-a grenčica je popolnoma ozdravila mojo sesti o, ki je silno mnogo trpe-!a na zlati žili. Kadarkoli bom slišal ■udi tožiti zaradi podobnih trpljenj, bom vselej priporočal Franc Jožefo-vo grenČico   za izborno odvajalno sredstvo.«   Dobiva se po lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami« Razpošiljalno ravnateljstvo v Budimpešti.
Eospodapstvo.
up u i te pridno srečke „Sploš. ženskega društva" v korist slovenskih umetnikov. 200 krasnih dobitkov, slik domačih slikari©*. Srečka * 1 K.
Gospodarski položaj na Kranjskem.
(Poročilo zborničnega predsednika gosp. Ivana Kneza.)
A. Denarstvo. Prošlo leto ne zapušča lepih spominov. Vstopilo je oprteno z mučno dedščino. Ob visoki obrestni meri je začelo in občutni pičlosti kredita. Politično ozračje je bilo malobodre-če, trpka negotovost v vnanji politiki je obvladovala spričo vojske med Italijo in Turčijo. Počasno napredovanje italijanskega orožja na sicer oddaljenem afrikanskem bojišču je pritajeno spremljala bojazen, da švigne vojni zubelj na bližnja evropska tla, kjer bojna akcija prelahko zadene v živo naše gospodarske in politične interese. Obrestna mera avstro - ogrske banke, ki je izza leta 1911 znašala za menice 5%, ni le vstrajala na tem za naše razmere že prav občutnem nivoju, marveč se koncem oktobra celo dvignila na 5] -j o in se potem že sredi novembra vzpela na 6r'c Pri denarnih zavodih so se že prve mesece oglašale nenavadne velike kreditne zahteve za kupČijske pa tudi za spekulativne svrhe, kar je izzvalo spomladi pri avstro - ogrski banki precej resolu-ten odpor. Vsepovsod se je v pro-šlem letu v našem gospodarstvu britko občutevalo hudo denarno draginjo, še boli pa v zvezi ž njo dušečo kreditno tesnobo.
Pomanjkanje denarja se je zadnja leta v naših krajih nekako ustanovilo. Zagotovitev potrebnih kapi-talij nalaga trdo skrb našim produktivnim in kupčijskiim slojem. Denar je trajno drag. že več let ima kredit rastočo tendenco, potrebe so pretekle razpoložna sredstva. Domači viri so nezadostni, na zunanje vire pa ni ;::odro opirati pričakovanja. Vnanji kapital je plah in vznemirljiv gost. Le prerad se prav ob času najizrazitejše potrebe poslavlja na hitro. V goste prihaja, če vlada obilje in drugod ni porabe, ter se odmika jadrno, če nastopajo nemirni dogodki. Za dolgoročne namene ni varno računati ž njim. Kreditna napetost se je dejansko zajedla in ustanovila, in žal ni znamenj, katere bi pričala o bližnjem prevratu na denarnem trgu.
Ne morem si kaj. da ne bi v tej zvezi opomnii na zgodovinsko zanimivost v našem denarstvu. Sele leta 1906 se je namreč na vzpodbudo centralne vlade sp-ičo tedanjega položaja na denarnem trgu. kakor v rugih gospodarskih korporacijab tudi pri nas razpravljalo vprašanje, ali bi ne kazalo znižati nivo postavne obrestne mere, katera ie kakor znali > določena po trgovinskem zakoniku na 6%, sicer pa po zakonu iz I. 1885 odmerjena s 5%. Slo je tedaj za to, ali naj se izpremenjenim razmeram primerno obrestna mera določi na 5, oziroma na 4Pri nas tedaj izrekli proti vsaki redukciji in s svojo protivno izjavo gotovo zadeli v črno. To dokazuje in jc dokazala smer, v kateri se je razvijalo denarstvo po letu 1905. Nedol o po predmetni ekspertizi se je začelo ne le pri nas na jugu, ampak tudi v severnih deželah, postopno, pa v ndar neprecenljivo porajati in prikazovati dviganje denarne cene. Vzpenjava tendenca je vstrajala. !n raz :ere, kakor so se perpetuirale izza druge ovice leta 1911, so prepričevalni svedoki, da previdnemu ne le ni računati s tem, da se v dnglednem ča-su stanovitno povesi obrestna mera, marveč mora računati s sicer neprijetnim dejstvom, da strumna nape-* ist fenarnega trga ne bo še tako hitro popustila in odienjala. Celo pri sicer odločno konservativnejših hranilnicah jc TTiimo drugih okolnosti osobito pičlost denarja in skrb za ohranitev zaupanih prihrankov izzvala v naši deželi v kratkem razdobju petih let dvakratno povišanje
obrestne mere za hranilne vloge tako, da je daniš vzeti pri nas 472%no naložno obrestno mero za regularno proti 4%ni, ki smo jo imeli še leta 1908. Naravno, da je zvišanje nalož-ne obrestne mere provzročilo podražitev hipotečnih posojil in to za 1U do V2% višje nego je znašalo zvišanje vložne obrestne mere. Postopno dviganje denarne cene in končno ustanovičenje dragega in redkega denarja je moralo nujno privesti do trde stagnacije v stavbeni delavnosti z vsemi njenimi zlimi posledicami za stavbena podjetja v deželi ter za vse one obrtne stroke, ki so v bližnji ali rahlejši zvezi z gradbeno delavnostjo. Preteklo leto se je v deželi ter v mestu Ljubljani le jako malo zidalo, neznatna je bila zaposlenost stavbenih strok, leto je zaključilo nenavadno malougodno. Občutna podražitev denarja je seveda prišla do prav grenkega izraza pri hišnih gospodarjih, breme hipotekarnih dolgov je postalo težje. To je zopet učinkovalo na stanarine, ki so šle kvišku, pri tem je tudi trgovec in obrtnik moral vzeti nase za svoje lokale v že itak težkih časih Še zvišanje stanarine.
V glavnem mestu razun nadaljevanja regulacije struge Ljubljanice in Gruberjevega kanala ni bilo večjih javnih del, pač pa se je pričelo z zadanjem velike nove cerkve.
Neprijazne pridobitne razmere v deželi na eni strani, na drugi strani pa poživljena industrijama delavnost z mnogimi delovnimi prilikami v Ameriki so momenti, ki nagibajo domaČe prebivalstvo, da odhaja zopet v močnejših kontingentih s sto obeti čez morje.
(Dalje prihodnjič.)
Ollt*lff3tn
Upravništvu naših listov so poslali:
Za »Ciril-Metodovo družbo«: iz
kazenske poravnave Josip Potokar proti Fran Cvetko, plača Cvetko deset kron:
za »Narodni sklad«: M. G., Novo mesto. 3 K.
Živeli nabiralci in darovalci!
Dansšnii list obssp 20 strani
Izctajatolj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk ??Naroilne tiskarno".
Za prebivalce mest, uradnike itd
Proti teŽkočatn prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela j c uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-cv Seidliiz prašek," ker vpliva na prebav!janje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. IVIGLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJU, Tuchlauben 8. V lekarnah na deželi jc izrecno zahtevati Moll-OV preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 33
Um ii ji mi
in na tem ne bo premenil dost: strah • red alkoholom in nikotinom. Male težkoče, ki jih znabiti občutimo ro veselem večeru, odstranimo, ako raz-1SJ pustimo v ustih nekaj Fayevih pristnih —sodenskih mineralnih pastilj, ki osve-fjjljl .lujeio, odstranjajo zaslezenje, ter na-ISJ bTanje kisline v želodcu. Škatljico Favevih sodenic bi zatorej morali imeti vedno pri rokah. Stanejo samo K 125 in se dobivajo povsod. Poseben ?.nak: ime Fay in bel kontrolni pas z uradnim potrdilom županskega urada kopališča Soden pod T. 28
Umrli so v Ljubljani:
Dne 14. marca: Rozalija 2urga, posestnikova hči, 32 let, Radeckega cesta ?. — Tilka Marčan, hči mesarskega* mojstra, 3 ure, Rimska cesta j štev. 3.
	m		\~ . j L O Ji	B WW	''lit
Višin	i nad morjem 303*2			srednji zračni tlak 736 mm	
j marca	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	s> E 2 H" *-	Vetrovi	Nebo
14 »»	2. pop. 9. zv.	740-9 741 8	1 16-2 80	i st jjzh. 1 si. zah.	jasno ■
15.	7. zj.	7420	3i	|sr. ssvzh.	oblačno
Srednja včerajšnja temperatura S5\ norm. 33° Padavina v 24 urah 0*0 nm.
'zrn?:
Marija Zajec naznanja v svojem in v imenu svojih sorodnikov prežalostno vest, da je nje ljubljena sestra
Antonija Oražen
dne 15. marca 1913, previdana s sv, zakramenti za umirajoče, po mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnke bo v nedeljo, dne 16. marca * ob 5. uri popoldne.
Kostanjevica, dne 15. marca 1913. 1012
Žalujoči ostali.
/--N
Nobena kapljica
na koristi tako želodcu, kot priitnl želodčni llkćr
Blizu in daleč Vse ga poznft, Kdor ga imš, Ima zdravje doniš!
Zahtevajte pristni „FL0RIAN!" Zavračajte ponaredbe!
Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana.
Postavno varovano.
Brez posebnega obvestila.
Bolniška blagajna tefrsUk pomočnikov „Deželne zadruge brivcev, frizerlev itd. v Ljubljani'• naznanja vsem članom in znancem žalostno vest. da je nje član, gospod 1013
Anton Verbenski
dne 13. marca 1913 popoludne ob pol 1. uri umrl.
Pogreb umrlega se vr§i v nedeljo dne 16. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz deželne bolnice k Sv. Križu.
Ljubljana, 15. marca 1913.
Na&elstoe.
ša v Kranju
na glavnem trgu, pripravna za trgovino kakršnekoli vrste, §p4r~ se proda«
Pojasnila daje: J. Rozman, Kranj.
(Posl. odd.: Promet z nepremičninami).
1006
Samo&tofao
sprejme posestnik, samec, na deželi.
Ponudbe in pogoji na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1017
Žalosti polni naznanjamo s tem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, gospa
Marija Schaffer
vdova železniškega uradnika
v petek ob 8. uri zjutraj, po sprejetju sv. zakramentov za umirajoče, v 82 letu mirno zasnivala. 1008 Pozemski ostanki drage rajnice se v nedeljo, dne 16. marca t. 1. ob 4. uri popoludne na farnem pokopališču v Za-tični polože k večnemu počitku.
Zatična, dne 14. marca 1913.
IHalči, hči. — Makso, Sebasttfan, Jarš', Aleksander, sinovi.
Posestnik in trgovec, mlad, inteligenten in soliden, iz prijazne vasi blizu mesta se želi poročiti. Ker nima prilike spoznati se z njemu primerno izobraženo osebo, neomadeževane preteklosti in dobrega zdravja, upa se tem potom seznaniti z damo omenjenih lastnosti, ki bi imela veselje do trgovine in gospodinjstva kakor tudi okrog 35.000 K imetja. Le resne ponudbe se prosi pod „ZvesfO, nedolžno srce 100.000 1015" na upravništvo »Slovenskega Naroda« do 27. t. m. 1015
Modni salon
Stuchly - jtfaschke
3ZIDOVSKA. "CJLIO naznanja in priporoča častitim damam tu in na deželi svojo krasno izbiro ravnokar došlih
iiaisl in parili modelov kakor največjo zalogo športnih klobukov.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Popravila se točno izvršujejo.      1969     Cene brez konkurence 1
Brez konkurence!
Zaradi odpofovanja
se vsa zaloga
Brez konkurence!
1014
kolikor je je še, proda po daleč znižanih cenah.
V. Adjiman, trgovec s preprogami iz Carigrada, sedaj v LJubljani,
mr Selenburgova ulica št. 7.
modni salon damskih in vseh vrst slamnikov.
Priporoča se
Najnovejše  dunajske in pariške oblike.
Žalni klobuki vodno v zalogi.
Cene nizke 1 Postrežba točna in solidna I
Pismena naroslle se odprenlfe okretno.
Z odličnim spoštovanjem
E, Adamič, Kranj,
MN2
353928188091349^7863
Clrkvenlcatf
■ri^usi«« imiih.......iwiHiiiiin».....iimimii k mimmmm\\ mmmumnm m
Z dino morsko kopališča Jadranskoj« morja a 300 m ▼ morja stgaločlm dostopnim obraslem s naJHntJilm paskom po tlsh.
Eldorado za slabotne otroke.
Natančne prospekte la pojasnila dale zdraviliška komisija.
• O • V V •
pri Reki ob Adriji.
p. Vič, tvrdke L Knez v Ljubljani
priporoča svoje izdelke strojna zidne in
vsakovrstne znrezne sta
garantiran Ur in trpežne kitati po iii mL
Vzorce pošilja brezplačno.      579      Sprejema zastopnike.
!! 500 kron 11
Vam plačam, ako Vam moj uničevalec ko-rera mazilo »Ria« ne odstrani brez bolečin v 3 dneh kurjih očes, bradavic in otiSčancev. Lonček z jamstvenim pismom 1 kiono. —
Kroni. Krtin (Kaschaa) L Postfach 12 it. Ogrsko.
616
ki jc minulo leto absolviral stavbne tečaje ca c. kr. obrt. šoli 897
išče službe na stavbi ali pisarni.
Izvežban pri vodovodih, cestah in mostovih. Naslov pove upr. »Slov. Nar«
48
Urah
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi   pomočki odpovedo.
Skstlja (100 kom.) K 5'—. 2 škatlji za 13     eno zdravljenje. — Izdeluje
Delta Laboratoire de Produits Crjimiques a Pariš
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko:
Lekarna lariakilf. BniapeSta, TI. Liszt Fernt-ter 20
po povzetju alt ako se znesek posije napre.
Vljudno porabljam p. n. občinstvo na ogled najnovejše pomladanske mode.
Specialna modna trgovina ::  za gospode in dečke
cšzr J. KETTE
Ljubljana, Franca Jože/a cesta 3.
Proda se popolnoma nov
Poljanska cesta: gostilna,Kaian'.
950
Za svGšo pisarno iščem 901
z vsemi državnimi izpiti in samostojna moč, izvežbanega poleg notarskih poslov tudi zlasti še v civilnih zadevah. Plača po dogovoru, vstop čim najpreje.
Notar  Asiton  Caric Suženberk.
ije,
naj obišče
845
Š, liki
80 moderno urejenih sob, električna luč, lift, kopeli, kavarna, restavracija z izvrstno kuhinjo. Zmerne cene.
Edini slovenski hotel na Reki.
Spoštovanjem
Pero Trni na c.
31
tii . ■   ■Ir'.'. ±
■ M ■ V- « «8  ■ ■■■   ■■'   ■•• -
V s a kar azu m na. varen a n o spođiiij a I u n o 1 a b I j n sam o to 51 ? d n n kav •;
Stroje za valjenje
domače in divje perutnine, donosna perutninar-stva uredi strokovno in ceno, pasraeno pe-rntnino vseh vrst, vse priprave za rejo dobavlja specialna tvornica Nickerl A Co.. d. z o. z., centrala; Dunaj - Inzersdor. Triesterstr. 30, telefon St 9120. Zahtevajte brezplačno cenovnik št. 84. 268
I
Stresa solidna najstareisa dcmaEa tvrdka.
Ju veli f zlatnina«
srebrnina ter razne ure.
Popravila in nova dela po najniži i ceni,
Edina zaloga ur
z znamko
Ceniki zaslon].
Ceniki zastonj.
Lud. Cerne,
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec. 234
Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
^ MOET & (HAIMDOM
JE 5AMPAMJEC fNADVJSJEGA DVORA irN
ARISTOKRACIJE y
USTANOVLJENO
1743
798
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
OelnlAka glavnic* K 8,000.000.
Podružnice
152
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rezervni fond 800.000 kron.
Sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih s ™sr
31 0!
Priporoča promese Tiskih srečk
|4 |0 k žrebu 1. aprila 1913 a 8 K. — Glavni dobitek 180.000 K.
63
18
8
33
Iz zgodovine niske politične policije.
V zadnjih petnajstih letih se ie evropska javnost mnogo bavila z rusko policijo v obče, zlasti s politično policijo. Zanimanje za rusko politično policijo je posebno naraslo, ko so bila razkrita grozna dejanja različnih policijskih agentov - provokater-jev in svet je z največjim ogorčenjem i bsojal azijatske razmere, vladajoče v Rusiji. To ogorčenje je bilo opravičeno in ta obsodba zaslužena; pri tem je pa svet samo pozabil, da so v F'vropi še druge monarhične države, kjer igra politična policija ne dosti boljšo vlogo, kakor na Ruskem, sa-rno da nima tiste moči.
Namen naslednjih vrstic ni, baviti se s početjem sedanje politične policije na Ruskem, marveč podati Kratko črtico iz njene zgodovine.
Politična policija obstoji na Ruskem že dosti dlje, kakor se navadno misli. Njena organizacija se je sicer večkrat prememla, kakor so pač jhtevale    vsakokratne razmere, vendar obstoji že tretje stoletje. 2e .ar Ivan Grozni je imel svoje »oprič-ke«, car Aleksij pa je bil prvi, ki je anovil poseben urad za politične procese in dvorske zadeve. Njegov sin, car Peter veliki, je šel še dlje, akaj njegov   preobraženski sodni vov je imel vse tiste lastnosti, ka-k t   infamna   inkvizicija katoliške cerkve. Petrovi nasledniki so to institucijo dalje razvijali; carica Katarina II. ji je dala naslov  tajna poli-;ija«. Car Aleksander I. je reorgani-;ral tajno policijo in ji postavil na Jo policijsko ministrstvo, toda že car Nikolaj je to odpravil in obnovil iro   organizacijo   pod nedolžnim • aslovom -tretji oddelek carske zasebne pisarne<-.   Ta »tretji oddelek« deloval do leta 1SS0.; v tem letu e bi! odpravljen.
Car Nikolaj najbrž ni slutil, da ? z ustanovitvijo   tretjega oddelka fonl korak, ki je   rodil strahovite isledice.   Ta car je bil absolutno repričan. da je njegovo samodrštvo olja in postava božja in da z usta->\ itvijo tretjega oddelka stori na-Ju ruskemu veliko dobroto. Ko se u je predstavil prvi načelnik tretja oddelka in prosil za instrukcije, r car vzel iz žepa svoj robec in ga • 1 vprašalcu z besedami: »Otirajte »i/e.  A tretji oddelek ni solz otirai, t i n provzročal, da je teklo toliko olza, da bi napolnile   celo morje. Car se je večkrat izrazil, da je hotel ustanovitvijo tretjega oddelka doni pomoč zoper svojevoljnosti, kru-osti, podkupljivosti,   goljufijam in atvinam Msokega uradništva; ta-;rat namreč na Ruskem ni bilo nočne kontrole nad uradniki in ker je •r čutil, da je potrebna, jo  je porušil vpeljati s tajnimi policijskimi i^enti.   Res, da je ta tretji oddelek dstranil  marsikako   krivičnost in .i^rsikakega tatinskega generala ter :parsko ckscelenco, a nad tem od-ielkom zopet ni bilo nobene koatro-c in strašna moč tega   oddeika je ilj po^ostoma v rokah brezdušnih :i brezvestnih, goljufivih in mašče-lih liudi, ki so svojo moč izkori-čali zase in si polnili žepe, pa če jo nihova tatinstva veljala   še toliko Joveških eksistenc, še   toiiko člo-c^kiii življenj.
Z močjo, ki jo je imel tretji od-lelek, se skoro ne da nič pnmena'i. \ačtlnik tega oddelka je imel v resna še večjo moč, kakor  sam car. je član ministrskega sveta in si-r najvplivnejši član, ker je bil ved-i posebni zaupnik carja in ž njim v Janji dotiki. Pravzaprav je bilo ro vse od njega odvisno. Mogel preprečiti   imenovanje vsakega uradnika, zakaj imel je pravico mu Jati slabo spričevalo,   ne da bi bil ►Ižan povedati vzroke; snui se je vtikati v vsako stvar, smel je dati aretirati, kogar je hotei in ga brez r;odbe poslati v Sibirijo, ne da bi bil to komu drugemu odgovoren, l;a-s-nio carju, ki seveda ni ničesar zvedel o početju tega mogočnika, /lasti ne v detajlih.
Glavno sredstvo tretjega oddel-jc bilo orožništvo. Ruskega orož-tva tistega časa pa ni primerjati n. pr. s   ccianjim avstrijskim orožni-om. Rusko orožništvo je bilo zgol »a policija. V vsakem guber-nijalnem mestu je kraljeval orcžoišKj polkovnik, v vsakem večjem kraju orožniški kapitan. Vlada je opraviče-, mislila, da bo ta aparat najbolje iunkujonira!, če poskrbi, da postane jo samo najboljši in najsposobnejši možje žandarmerijski oficirji. Veljaven poznavalec ruske politične policije poroča v tem oziru:
Pri   sprejemanju   oficirjev v '.»rmerijsko službo se je postopalo skrajno strogo in   previdno. Zahtevalo se je brezmadežno konduito i.   izobrazbo,   primerno tiajvišjim družabnim krogom. Policijski oficir
mora biti dober stilist, znati mora poleg ruščine tudi nemški in francoski in njegova prisega ga veže, da se m<>ra odreči vsaki sicer navadni slabosti, popivanju, kvartanju itd. Zgodilo se je, da gardni oficirji iz najod-Ii'!ntjŠih rodbin niso bili sprejeti k orežništvu, ker so bili kot kadetje kdaj pokarani ali za kako brezpomembno malenkost kaznovani.«
Pa vse to ni nič pomagalo, kajri na tisoče je slučajev, da so bili nedolžni ljudje iz zasebnih nagibov kruto kaznovani in usmrćeni.
Grozen je bil tudi demoralizujo-či vpliv politične policije na ruski narod. Ljudje so prišli tako daleč, da so videli v vsakem neznanem človeku policijskega agenta, vohuna ali agenta - provokaterja; nihče se ni več upal izreči odkritosrčno besedo, ali kako mnenje; vsi so se potuhnili m skrivali svoje misli. Iz :e^a je nastala govorica, razširjena oo velikem delu Evrope, da so Rusi zavratni in neodkritosrčni ljudje. Tudi v pismih se Rusi niso upali povedati svojega mnenja, kajti vsako sumljivo pisanje je p! išlo v »črni kabinet,« kjer so ie odprli in prečitali.
Značilno je, da Je v politični polici?« službovalo vedno ra/meroma jako malo pravih Rusov in največ Nemcev, kakor so sploh Nemci ;»ra-va nesreča za Rusijo.
Počenjanje politične policije je mogočno pospešilo razvoj nihilizma. Ta je nastal iz razmer: brezpravnost ljudstva, zatiranega in izkoriščanega od tatinskih ekscelerc je vstvarilo obup, ki mu je nemška filo-zihja dala značaj in vsebino. Policija si je s svojim pritiskom na ljudstvo in s svojimi krivicami nakopala splošno sovraštvo, jeza nad njenim početjem je ljudi naravnost gonila v nilulizem in v zarotništvo. Vladale so sploh take razmere, kakor pred letom 1S48. v Itaiiji in na Odrskem, j
»Tretji oddelek,« je izgubil svoj \ pomen, ko je odstopil od načelstva gror Bensendorf, ki spada med največje nemške kruteže, šurte in gav-nerje, kar jih je kdaj kradlo m divjalo na Ruskem. Njegova naslednika knez Orlov in knez Dolgoiukij sta bila prava Rusa, poštena moža, ki sta po svoji moči delala na to. da bi i olitična policija postala poštena institucija. Car Aleksander II. je po nasvetu kneza Polgorukega že hotel sploh odpraviti tretji oddelek. Tedaj pa — L 1S66. — se je zgodil atentat na carja — nihiiist Karakazov je poskusil carja umoriti. Ta atentat je se-vedn vse premenil. »Tretji oddelek« j* osta! in začel stnišno vojno proti nihiKstom, ki so na ta preganjanja odgovarjali z vsakovrstnimi atentati. Vse preganjanje pa ni nic izdalo. Načelnik tretjega oddelka general Mezencov je bil na ulici umorjen, na njegovega naslednika generala Dreutelena storjeni atentat se je samo slučajno ponesrečil — koliko manjših funkcijonarjev pa je bilo z noži, revr iverii in bombami uhitili.
General Dreuteien je vslcd omenjenega atentata odstopil. Opozoril je pa carja, da je tretji oddelek nezmožen za boj zoper nihilizem in je priporočal, naj se tretji oddelek od-pravi in politična policija podre Ji ministrstvu notranjih del. Car je tako storil. S tem, da je politična policija izjrubila svojo popolno samostojnost in neodvisnost, je bil storjen vsaj majhen napredek, kajti prejšnja iz grič samovoljnosti storjena zločinstva policije, so postala vsaj težje izvršljiva, seveda izginila še niso; policija je zdaj stala vsaj nekoliko in v največjih stvareh pod nekako kontrolo. Ostala je pa politični policiji še vedne velika moč; tako se ji ni bilo trela slej, kakor prej nič ozirati na posrave in bila je neodvisna od sodišč — sodila je sama, kakor se ji je ljub'Io
Leta 1881., je car končno vsaj v enem oziru omejil strašne pravice pobtične policije, odpravil je grozno zlorabljeno prognanstvo v Sibirijo ter določil, da more prognanstvo izreči le posebna komisija.
To je zadnja reforma, ki se je zgodila v ruski politični policiji. Ta policija je najstrašnejša, kar jih je na svetu in grozna je njena okrutnost — a uspehi so malenkostni, kakor pričajo vedno se ponavljajoči atentati.
Jfajboijša osvežilna pijača
naravna
alkali5na kislina
Čistost okusa Sumeča ogljikova kislina lahko prebavno, ves organizem poživljajoče.
Zdravi, krepki zobčkl poieno brez truda.
Razvitek malih otrok v dojenški dobi uspešno podpira redno dajanje lahko prebavne redilne Scottove emulzije. Predvsem se zlasti ob času prodiranja zob kaže učinek tega Ze dolgo preizkušenega krepila za otroke. — Scottova emulzija obsega tudi za rast zdravih, močnih zobčkov tako važne kosti tvorne apnenčeve soli. Otroci ostanejo trajno dobre volje in komaj kaj zapazijo od sicer tako hudega dobivanja zob. — Scottova emulzija se uživa lahko vsak letni čas, slastna je in nespremenljivo učinkovita — biti pa mora pristna Scottova emulzija ne pa ponaredba.
Cena originalni steklenici 2 K 5o v dobiva se po vseh lekarn h Proli vpoSiliatvi Sov. v pismr-M.h znamkah dohiie od tvrdke SCOTT & BRONVNE d. o z. na Dunaju VII .ulicevaje se na naš lin enkratno vpošiljatev poizkuSnje od kake lekarne.
Sredstvo, čistiti vodo
da se zanesljivo varujemo
epidemičnih bolezni.
Vsakdo ve, da so dandanes vsi zdravniki edini v tem, da povzroča voda največ epidemičnih bolezni kakor tifus, rdeča driska, kolera, hripa in influenca. V vodi je nešteta množina živali, ki jih zovemo mikrobe, katerih mnogotere so kal najnevarnejšim boleznim. Voda. ki ima v sebi te nevarne mikrobe, je nezdrava.
Ako ne moremo dobiti prav čiste vode, zlasti ob času. ko so v deželi epidemije, je pametno, da se bolezni obvarujemo, čistiti pitno vodo. Ob veliki vročini, kadar mnogo pijemo, naj vsakdo, zlasti pa delavec in kmetovalec storita to iz previdnosti.
Najpreprostejše, najzanesljivejše in najvarčnejše sredstvo, čistiti vodo, je v tem, da vodi primešamo nekoliko katrana. Katran je najvažnejše antiseptično sredstvo Uniči mikrobe, vzrok vseh bolezni, in nas tako varuje pred njimi Očisti pitno vodo, jo dela dobro pitno in nas tako varuje epidemij.
Mikrobi v nečisti vodi. Goudron Guvot uniči vse.
Pred kakimi 30. leti se je posrečilo H. Guvotu, znamenitemu lekarnarju v Parizu, kotran v vodi raztopiti.
Po tej iznajbi se lahko dobi dandanes pri vseh lekarnarjih pod imenom »Goudron Guvot« neko s katranom mzetano pijačo, ki v potrebi služi kot jako dobra ka-tranova pijača. Zadostuj«' kozarcu vode ali kakršne si bodi druge pijače pridati eno ali dve kavni žlici.
Rabljcnje zdravilo »Goudron - Guvot«, pri vsaki jedi, in sicer enakomerno in zaporedoma, zadostuje, da v kratkem odpravi najhujši katar, kakor tud- vnetje sapnika. S pomočjo tega đzravila zamore ozdraviti celo najhujša obolenja sopil, kajti katran zadržuje razdelitev raznih mikrobnih vozlov, s tem, da uničuje mikrobe same.
V slučaju, da bi se komu ponujalo kako drugo sredstvo, namesto pravega »Goudron - Guvot« tedaj naj se v iastnem interesu vsakdo varuje.
Ako se hoče kdo zdraviti od vnetja v sapniku, od katarja tedaj naj zahteva v lekarni le pravi »Goudron Guvot* Dobiva se tega iz neke posebne vrste smreke, ki raste na norveškem obrežju, in j« napravljen lastnoročno od Gu>ota. izumitelja raz-topljivoga kotrana. in tako tudi uspešnejši kot vsa druga sredstva. Za odstranitev vsake pomote naj se natančno pazi na nzamko: Goudron - Guvotova nosi ime Guyo4 natiskano v velikih črkah svoj podpis v vijoličsti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov: Maison Frfere, 19, me Jakob, Pariš.
To zdravilo stane 10 vinarjev na dan in tudi ozdravi.
Zaloga: Maison Frere, 19. reu Jacob, Pariz in v vseh lekarnah.
V Ljubljani se dobi v lekarnah: Gabr. PlccoM; Fr. Sušnik; U. pl- Trnkoczy; Ph. Mr. Jos. Cižm&r.
Hudi nasledki, ki se ponavadi iz-cimijo iz navidezno prav brezpomembnih želodčnih težkoč, se ob pravočasni rabi »dr. Rose balzama za želodec« lahko popolnoma ubranijo. Pristen se dobiva v tukajšnjih lekarnah in v glavni zalogi B. Frag-ner, c. in kr. dvorni dobavitelj, Praga, 203 - III. Glej inserat.      XI. a
A. KUNST
Ljnttjana Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke Je vedno na izbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
Pozor! Pozor!
Dobro blago se samo hvali!
Kupite le dober glasovir in ne
dajte se. begati po kričeči reklami trgovcev, ki imajo instrumente v komisiji in ki manj vredno blago na vse pretege hvalijo, da dosežejo verji dobiček. Jaz ne trgujem v komisiji, imam le prvovrstno blago in kupujem le za gotov denar, ker se le na tak način more dobro robo do ntzki ceni prodati. Jamčim pismeno 10 let za dobro kakovost svojih instrumentov. Ugiasevanie ter popravila vseh sistemov izvršujem solidno in računam ceno.
D li IV II
izborno tlelufe dobro znana
ssntisegitiena
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo is ust i steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, ResHevs cesta štev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu.
V tei lekarni dobivajo zdravila tudi čiani bolniških blagajn juž.železnice, c.kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Me!nsine~nstna in zobna voda.
Sunja. Hrvaško,   22.   februarja 190S.
Blac;. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite ml zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melnsine-ustne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper  zobobol,  utrja dlesno in od-stranja  neprijetno   sapo  iz ust. Za ohranjanje zob in osveženje ust jo bora vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr pošte meštar
! koncesijonlran! oglaševalec In trgovec glasovirjev i I v Ljubljani, Poljanska c. 13.
millUHliiHIlOSUl
► i
► i
Josip Stupica
jerntenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6, Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
kon|skih oprav
----- krasno opremljene •
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb« s: ščine, že obrabljene vozove in
■ -   konjske  oprave. -
(imtDununun
Reymatizeni, protin,
nevralgije in ozebline
večkrat provzroč-jo neznosne : olečine.  Za njih hitro pomirjenje in potolnženje, ta oplahnjen^e oteklin in obnovo premičnosti členkov ter odstra- ) nienie občutka mrgo'.enj.i učinkuje presenetljivo --zanesljivo---
besedna xnacika (mentolosaUc!< fsKU JJjj^       Uzlran kostanjev lsvIeSck),
pri vteranju, masiranju ter v obkladkih. 1 lonček 1 K.
AkopoSljetenaprej K 1*80 dobite 1 lonček \ •        »       »     K 5*—    »      5 lončkov l e i >        »        »      K 9* —    »     l'     »       J j~ o
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. Fragnerja lekarni,
c. in kr. dvorni dobavitelji, Praga-III., štv. 203.
Paztte na trne izđeika tn I zaloge v tzaeiovaica. j lekarnah
V Ljubljani: lekarne Jos. Mayr, dr. O. Plccoli, Jos. Clžraaf.
Kolesarj
Ako si hočete prihraniti znatnih nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite  in ne naroČite nikjer koles aH  kolesarskih potrebščin,
ii  dokler ne poznate naših cen za leto 1913«. u
Najboljši In najcenejši nakup
pri tvrdki
Karel Čamernik & Ko.
LJubljana, Dunajska cesta itev. 9-12,
specijalna trgovina a kolesi, motorji, avtomobili In posameznimi deli. — Mehanična delavnica In garaže.
621
dobi vsak l ploščo in 200 igel, ako naenkrat na-:: roči 6 plošč. ::
s zastonj :
dobi vsakdo 1 album in 200 igel, ako naenkrat naroči 10 plošč.
Gramofoni že od 21 K naprej
Avtomati že od 80 K naprej
tudi na prav primerne mesečne obroke.
Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr.
Preprodajalci dobijo popnst
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj«
Fr. P. Zajec
Ljubljana. Stari trg 9.
tlnih
ročnih del
»I IKER
v LJubljani, Židovska ulica štev. 5.
Predtiskarija
	Tambur iranje	
Montiranje :-:		
	Plisiranje :-: :.;	
39
Pozor!
Hi
s HrvaŠkega 19 let star, želi namestitve takoj v večjem mestu Kranjske aH Štajerske, ter v kakšno narodno trgovino. Pod naslov: Ivan Fetrak, trg. pomoćnik, Dogaresa, Hrvaško.
O
O
popolnoma vešč trgovine barv in materij aH j, mlad, dobi takoj mesto pri
in drog, Zagreb. Hica 40.
Nad 15 tisoč kg dobrega sena proda v Kg. Šiški. Več pove Val. Gregorc v Mengšu. 976
Seno se prodal,^ Bika
simodolske pasme težkega 1000 kg Ima naprodaj za mesar]a, An dro| JapelJ w Studenom pri Postojni.
Cena po dogovoru. 985
Stanovanje
s Štirimi sobami, kopalno sobo, sobo za služkinje, 983
se odda za majev termin. Elizabetna cesta štev. 5.
pripravna za mirno bivanje
se proda. ~W
Pojasnila daje J, Rozman, Kran].
Posl. odd: Promet z nepremičninami.
Trgovina z orožjem in c.kr. zaloga smodnika Lechner & Jungl, Oradec Sporgasse 1.
priporoča po tvorniških cenah kot najboljše hranilno orodje avtom, žepne pištole, točno žastreljene sistemov „BrowningV Steyr", .Mauser4 in .Bavard- samokresi najbogatejše izbire že od K 5*50 naprej, floberti in karabinarice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd Cenovnik gratis in franko. 4658 Cenovnik gratis in franko.
Žalni klobuki ¥edno v nitji. — Popravila sn gnjmji in tečno fzvrSujelo.
Priporoča se a    • t
solidna tvrdka fTtOOH! ^ČilOH
damskih in otroških slamnikov v najnovejših J s oblikah,  vseh  vrst in  raznih  športnih čepic.
§ LJubljana,
i Židovska ulita štev. 8.
M arija Qotz
Mm narcfiia se razpošiljajo i obratno gosto.
1007
Dražbeni o
pr štev. E 739/13/2
Dne 20. marca 1813 dopoldne ob 9. ari
prodado se na Rimski cesti št. 16 po javni dražbi
naslednji predmeti:
razno špecerijsko blago, proiafal-niška oprava in 1 Magajna (VVertheim).
Ces. kr. okrajno sodišče v Ljubljani
OdfL V., rine 15. marca 1913.
z najfinejšimi, optično brušenimi prima lečami
16 optičnih instrumentov
spojenih v enem, pri tem pa zložljivih, da se   lahko   udobno   nosijo v žepu.
986
Poljsko kukalo .Ideal' se rabi za: poljsko kukalo, turistovski daljnogled, gledališko kukalo, se uravna lahko za vsako oko, očesno zrcalo, za požiralnik in nos, drobnogled z nosilcem, objektiva za najmanjše životinje itd. Kompas najboljše funkcije, steklo za čitanje, povečalnik, dvojnata lupa za preiskovanje vseh vrst, daljnogled, ki se uravna lahko za vsako oko, stereoskopni aparat in panorama za razglednice, fotografije itd., ogledalo vedno pri roki in ni take mnogostranosti dosegel doslej še noben optični aparat. Cena 8 popisom kron 3"—, 3 komadi kron 8*-. Po povzetju pošlje trgovina z novostmi
M. Svoboda, Dunaj lil/2, Hiessg. 13/23.
Š . 243/pr.
1009
Priporoča se
i m m ono. m ».
Ivan Stranich Poreč, Istra.
Izobražen trgovec, 27 let star, ki prevzame od očeta večje dobro idoče podjetje, želi poročiti trgovsko naobra-ženo in pridno do 25 let staro gospodično. — Neanonimne ponudbe z navedbo dote pod „Velika noč 1913 1000" do 28. t. na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1000
Zcniina ponudba!
Samec, star 32 1, z letno plačo K 1900-—; uradnik želi poročiti gospodično ali vdovo, ki bi imela nad 10 000 K premoženja samo resne ponudbe na uprav
»Slov Naroda« do 20. marca |.na naslov tPomIadnI cvet* 999.
969
Resno ženifna
Na deželni kmetijski šoli na Ormu se razpisuje mesto
strokovnega učitelja za živinorejo in mlekarstvo
s prejemki VII. plačilnega razreda deželnih uradnikov t. j. z letno plačo 2200 K in aktivitetno doklado 672 K.
Strokovni učitelj, če je samec, dobi tudi naturalno stanovanje na Grmu.
Služba se odda za eno leto provizorno, po preteku te dobe pa se bo nastavil strokovni učitelj definitivno, če bo zadostil vsem zahtevam in če se bo izkazal z učiteljsko usposobljenostjo za kmetijske srednje šole.
Prosilci za to mesto naj predlože svoje prošnje
do 3» aprila 1913
podpisanemu deželnemu odboru. Prošnjam je priložiti krstni list, domovinski list, spričevalo o fizični sposobnosti, dokazilu o dovršenih študijah in o strokovni usposobljenosti ter dokazila o znanju slovenskega in nemškega jezika. V prošnji je tudi navesti, če je prosilec še podvržen vojaški dolžnosti.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 15. marca 1913. S
30 letni soliden obrtnik v lepem kraja na Kranjskem se želi seznaniti v svrho ženitve z dobro izobraženo gospodično v starosti 20 do 30 let ali vdovo brez otrok. Resnične in ne anonimne ponudbe s sliko, ki se vrne, se prosijo do 25. t. m. pod „Vigred 1010" na upravništvo Slov. Naroda.
Za tajnost se jamči.
Državni poduradnik, mlad, lepe zunanjosti, značajen, muzikaličen, s 24.000 K realitetnega premoženja, želi po tem sedaj modernem potu znanja v svrho poročitve s samostojno, naobraženo gospodično v starosti od 18—25 let ter z dežele.
Ponudbe s sliko (katera se tajno | vrne) na upravništvo .Slovenskega k Naroda* pod ..Maf 1913/994".        5 >
Anonimno brez pomena, tajnost častna stvar. 994
sadnih dreves
Jabolka 100 kom. od K 25 naprej, hruške, orehi, domaČ kostanj, breskve, češplje, marelice itd. kom. od 1 K naprej, 200.00C kokosov lepotnih in drevorednih dreves, kos od 60 h naprej, 2 milijona lepotilnih grmov, 100 kosov od K 15 naprej. 20 milijonov akacij in gle diči! 1000 kosov od 12 K do 55 K. Akacijske rastline (Heister) 250—500 cm vis. 1000 kom. 65—100 K. 15 mili. gozdnih sadik, smrek, belega in črnega borovca itd. 1000 kosov od 3 K do 10 K. Hrasti (Stieleichen) 3 do 5 1. sadike 1000 kom. 15-25 K. Rastline (Heister) 150—250 cm vis. 100 kom. K 7, 1000 kom. K 65. Vrba, 1—3 1. sadike 1000 kom. 8 do 15 K. Pasmena perotnina in nje jajca za valjenje, 12 najbolj, preizkušenih pasem, lovski in domači fazani in njih jajca za valjenje. — Ilustrovan cenovnik na zahtevo zastonj in poštnine prosto. 970
Grof Žige Batthyanyja
graščinska oprava Csendlak p. Radgoni.
učenec
z dobrim šolskim izpričevalom, ako mogoče nekoliko nemščine vešč v trgovino mešanega blaga, Anton Korošec, Radgona na Štajerskem.
OH
Stavbne parcele
v okolici Kranja, od 40 v za m2 dalje
so na prodaj v veliki množini.
Pojasnila daje: J. Rozman, Eran].
Posl. odd.: Promet z nepremičninami.
Knjigovodja
ki je ob enem korespondent, z večletno prakso S65
želi s 1. majem premenltt službo.
Cenjene ponudbe pod j,SpOSOben in zanesljK"' 965 naupr. »Slov. Naroda«.
am
Pripravljen bi bil, svoje posestvo mlina, žage in ekonomije na Sp. Štajerskem, jako dobičkanosno, staro renomirano podjetje v vrednosti 150.000 K
= zamenjati =
za hotel ali veliko restavracijo v Ljubljani ali okolici in to zaradi družinskih razmer. — Ponudbe na „Ver-walhrag des Realit&ien-Marktes" Gradec, Hamerlincfgasse pod P. L 2934. ion
bela in svetlordeča K 40 do 56, stara, voljna K 68 do 76, pristen slivovec in drožnik K 116 za 100 litrov dobavlja
J. Kravagna v Ptuju.
Samo kratek čas
se Mi pni nakupno ran pro
pri R. KGlImannu, Sodna ul. 4, III. nastr.
plafnina, fino sukno, preproge, zastorfi, perilo, damski plašči, elegantne moške in deške oMe-.".  ke, površniki itd. itd. .v
Zadnji mesec! — Nepreklicno 1Q. aprila 1913 žrebanfe
ogrevalnice
4650 dobitkov v efektivni vrednosti K 30.000. Prvi trije glavni dobitki B 35.000, 5000, 1500
se na zahtevo dobitelja odštevši 10°,o in zakoniti dobitveni davek izplačajo v goiovinii
Srečke po 1 krono po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah in v loterijski pisarni: 425 Dunaj L, Goldschmiedgasse 8.
tvornica gumastega blaga, gonilnih jermenov, gostilnega blaga za strojeve pusice (Stopfbuchsenpackung) in tehniških potrebščin. — Ponudniki morajo biti uvedeni pri iftdustrifi na Spodnfem in Gornjem /avstrijskem. Alpskih in južnih deželah in morajo stroko dobre poznati. Od oženjeniii se ne zahtera prememba domicila. Mesto je trajno in dobro plačano. Ponudbe pod „P. E. 227" na Rudolfa Mosse v Pragi, Pf ikopy 6.
Ravnateljstvo: Dunaj I., Aspernplatz I
se priporoča za sklepanje zavarovanj za življenje, rente, doto, za zavarovanja za čas vojaške službe po najugodnejših pogojih ter najnižjih cenah.
Zavarovana glavnica koncem leta 1912 400 milijonov kron. — Rezerve koncem teta 1912116 milijonov kron. Gener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu I., Schmiedgasse 40, kjer strogo reelni, delavni sotrudniki vsak čas dobe dobre službe
Nadzornik za Kranjsko:
Ljubljana, Hrvatski trg štev. 4.
Št 5226.
936
okraj Kranj, se bodo oddala sledeča dela oziroma dobave
potom javne ponudbene obravnave.
1. ) Izkop in zasip cevnega jarka, proračunjena na okroglo   15.900 K.
2. ) Dobava cevi, proračunjena na okroglo .......   27.100 K
3. ) Dobava armatur, proračunjena na okroglo ......     7.000 K
Pismene ponudbe z napovedjo enotnih cen za posamezne delavske kategorije ali dobave naj se predlože
lo 2/. b U. it 12. Dri lop* podpisanemu illiei
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, do-poslati je zapečatene z napisom:  „Fonuđha za prevzet}© a d 1) izkopa in
zasipa cevnega {arka, ad 2) dobave cevi, ad 3) dobave armatur, pri vodovodu v občine Hrastje, okraj Kran]"D
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Raz ven tega je dodati kot vadij še 5% ponudbene svote v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika, ne glede na višino ponudbene svote, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, ofertni pripomočki in stavbni pogoji se dobe pri deželnem ! stavbnem uradu v navadnih uradnih urah za znesek ad 1) K 3'—. ad 2) in 3) K V—.
Deželni odbor kranjski v Ejubijan^
1 dne 10. marca 1913,
MLF
91
49
8106
MLF
50
Za kratek (as.
Gospa Ljudmila se pelje na cestni električni železnici s svojim mladoletnim sinkom. Ko pride sprevodnik, vpraša gospa: en listek in pol.
Sprevodnik: To ne gre, vaš >in ima že dolge hlače.
Gospa: Tore? dajte za mojega sina cel listek, zame pa polovico listka, ker jaz imam kratke hlače.
Na to pa se oglasi kmetica, ki je /c listek plačala, in reče:
Meni pa dajte denar nazaj, ker Jaz sploh ne nosim hlač.
* *
— O milostiva, pripoveduje berač milosrčni dami, jaz le izgledam, kakor bi bil zdrav, šestdeset let sem srar, pa sem gotovo čez dvajset let rrebil v postelji...
= Revež! Kako pa to?
— Ker rad dolgo spim.
— Povej, prijateljica, aH si ti v teh treh letih kar si poročena, zapazila na svojem možu, kako bistveno premembo?
— Da! Pred poroko in tudi še nekaj mesecev po poroki je vedno ^nvoril o svojem srcu... od tedaj pa govori samo še o svojih jetrih.
*
— Čestitam! Ti si s? poročil z damo, ki se je drži veliko premoženje...
Pardon! Jaz sem se poročil z velikim premoženjem, ki se ga drži neka dama ...
* 4 *
Zaradi tepeža obtožen kmet si fe najel zagovornika, pa je prišel čez nekaj dni prosit, naj zagovornik odstopi in dovoli, da si vzame drugega.
Odvetnik: Zakaj pa me ne marate kot zagovornika.
Kmet: Pravijo, da pijete samo v ^>đo in da ste pri sveti vojski.
Odvetnik: To vam vendar i ič ne Škoduje.
Kmet: Seveda ne! Kaj pa se vi ^zumete na olajševalne okolščine. če niste nikoli pijani!
* **
2cna: Ti — naša kuharica je r norela.
M o i: Kaj pa dela!
Žena: Včeraj je šla z darovalo vstopnico v umetniško razstavo danes pa dela štirivoglate knedelj-ne in pravi, da ie kubisiinja.
Profesor: Torej, gospod Vandidat, povejte nam, kaj je to silo-
nran.
Kandidat: molči.
Profesor: No, poslušajte! Če mreste vi skoz samoten gozd. pa skoči izza grma razbojnik in zahteva z nabito pištolo tisoč kron ali življenje-* — kaj boste storili?
Kandidat: Smejal se bom, gospod profesor.
*
Turist: Ali ni tu nekje velik 'n znamenit vodopad?
Vodnik: Da! Če bi gospe in gospodične za trenotek nehale govo-iti. pa bi se slišalo grmenje vodopada.
— No, krokar, kako si pa davi
prišel domov? Ali si sam pot našel?
— Ne! Policaj mi je pomagal in prenočil sera na stražnici.
— Oh, ti imaš vedno srečo. Jaz pa sem našel pot domov k — ženi...
*    * *
Sodnik: A, to je pa že preveč! Pred petimi minutami ste priznali, da ste podpis na menici ponaredili, z>daj pa to tajite, kaj ste zblazneli?
Obtoženec: Če sem zblaznel? Hm, to je izvrstna misel. Da, jaz sem blazen.
Pijanec se lovi pred hišnimi vratmi, ko ga zagleda stražnik in se mu približa.
Stražnik: Kaj pa delate?
Pijanec: Ravnovesje sem izgubil — pa je iščem.
— Ali je res, Joško, da te niso hoteli sprejeti v sveto vojsko?
= Res! Niso hoteli verjeti, da je moj nos od ozebline rdeč.
Stari natakar Joško kolne in rohni ves dan, naj so drugi natakarji in vajenci še tako pridni.
Tuj gost sliši Joška polglasno godrnjati, »proklete duše — hudiči grdi — zlodej naj vse vzame» itd. in ker tega natakarjevega zabavljanja ni konec, daruje pikolu 10 vinarjev.
— Na fantič, reče gost, tebi se pač ne godi dobro, ker prvi natakar ves čas psuje in kolne.
= O, gospod, odgovori pikolo, saj ne psuje in ne kolne nas — ampak goste.
Kdor   je   izpostavljen mrazu,
trpi večkrat na revmatizmu. protinu, trganju in   ozeblinah. Dobrodejno, točno delujoče sredstvo za vdrgne- \ nje, ki se je hitro priljubilo, je Con- j trheuman iz lekarne  B. Fragner v Pragi. Glej mserat. III. a ■
Aparat la valjenje
K 45—, izleže boljše od vsake kure. Zastonj na poizKušnjo.
O. Bifteke, FotttndorI it 41 prt Dnna|u.
Na stotine referenc in izpričeval iz vse monarhije gratis in franko. 055
Najmodernejših f
klobukov/
za gospode in dečke J
Ima najbogatejšo I Izbiro J
£J.HAMANN
Ljubljana, Mestni trg 8.
Klobuki se sprejemajo v popravilo.
1:  Cene od K 2-20 naprej. ::
Ljubljana,
Prešernova ulica št. 5 I. nadstr.
t
Izdelavanie
najfinejših angleških kostumov, paletoto?, franc. toalet itd. 5
«4
▼ Ljubljani, Komenskega ulica 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica, Medicinalne kopali. Ustnik ii stf-zdnvnik: Dr. Fr. Berginc, primar. I. kir. odd. del. bela
Nadležne Kocine
na obrazu a j i na rokah odstrani  v 5 minutah
Dr. A. Rixa
* 7* odstranjeval« kocin.
Za], neškodljivo, gotov uspeheh. Pušica za 4 K zadostuje. Razpošiljanje strogo diskretno.
Kos. dr. 1. Rix. laboratorij, Dunaj IX., Berggasse 17 E.
Zaloga v Ljubljani: Lekarnn .pri zlatem jelenu", drogeriji A. K,»nc in „Adrija".
zmožni nemščine se sprejemajo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski — Ponudbe pod „Merkur", Brno, Nengasse 20. 893
Pozor! Pozor!
(Pristen)
FRANC KOS
LJubljana, Sodna ulica št. 3.
Specijelna mehanična
plefiina intlastriia m trgovina
n površne in sjrte iopice. moderčke. telovnike, nogavice, rokavic?, posebne obleke zoper trganje ple-tilni materija! i. t. d.
nadrobno in debelo
Šivalni stroji od 70 K naprej,
SHp""   pleftilni stroj
patent »Wederrnan« je edina in najuglednejša prilika za dober zasluželi, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem arjentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 233
::   Podpirajte domačo industrijo. ::
Naznanjam vsem odjemalcem za Drcže, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, p jstreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 503',, boljše od vsakih špiritnih drož. Splritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin.
Pričakujem cenjenih naročil in beležim s spoštovanjem
Maks® Zaloker
tovarnar drož 3627 v korist družbi sv. Cirila in JVtetoDa.
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano naj( boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 65
V M ubijani, Cerknici, Trnovem, Podgradn, Trstu, Pulfu, Reki, Zadru, Spljetu, Ercegnovera, Rotoru Sv. Lucifi ob Soči, Beljaku, Celovcu', Inomostu, Bolcanu in Tridentu
■
Brzojavi:   Valjčni mlin, Kranja
trgovina in zavod za izdelovanje oblek po meni
sssssss:ss Ljubljana ssssssssss
priporoča svoje izborne Izdelke vsakovrstnih
pomladanskih oblačil
Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene«
liustrovani ceniki na razpolago. SSSSS
innm
r
Hodni salon
9tl. Se§ej~Strna§
929
priporoča cenjenim demam
:; slamnike le najfinejše izvršbe. :: Žalni klobuki čedno na razpolago.
Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice.
"Roche
olajša in ozdravi bolezni v prsih kašelj, katar, influenco, naduho.
Dobiva se po vseh lekarnah.     Originalni zavitek 4 K.     Dobiva se no vseb lekarnah.
Herbabsvjev podfosforokisli
spneno želez
sirup.
Pristen samo ■ spodnjo var« tren o znamko.
(Oblastveno varovano.)
-MARKEKSp
Že 43 let zdravniiko preizkušen in priporočan prsni sirap. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti, zlasti za
slabotne otroke. Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj.
Pur joda I.
Jodov sarsaparillni preparat, čisti kri, pospešuje menjavanje snovi, blaži bolečine in krč in deluje proti vnetju Rabi se z izvrstnim uspehom povsod tam, kjer so potrebni jodovi in sarsaparillni izdelki. — Lahko prebavljivo in se rabi brez motenja poklica. Steklenica K 2-20, po pošti 40 h več za zavoj.
Edino izdoEovališče in glav. razpečevališče:
Dr. Keilmanna lekarnica »Zur Barmherzšgkeii"
na Đnnaju VII1, Kalserstr. 73 — 75.
4042      P° poŠti se razpošilja vsak dan.
(HEHBABN Y-jev naslednik).
Zaloge pri gg. lekarnarjih v Ljubljani In Ho vem mestu.
Po poŠti se razpošilja vsak dan.
F. P. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA
s tovarna zarezanih strežnikov s
ponudi vsako poljubno množino dvojno zarezani
strešnik-
:: s poševno obrezo in priveznim nastavkom. ::
Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami 1
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti.
^89021
6453
Avtomobili Puch Motorno Kolesa
Tipa 1913! 996 Elogaatao, irpaino, varčno v porabi, urno In bros inma!
Poslovalnica v Ljiijani lllltl Idil SI SIS Ljobljasa, Dunajska cesta 18.
Samo enkrat v življenju!
50.000 spalnih odej po K 1-95
določenih za eksport na Balkan, pa zaradi vojne zadržanih, iz pristne brnske himalajske volne, okoli 200 cm dolgih in 130 cm Širokih, prekrasen pasast vzorec s prav lepimi različno barvastimi bor-durami se samo kratek Čas prodaja za polovično izdelovalno ceno U 1*95 komad. Te zimske spalne odeje so vredne dvejavgo denarja in se samo dokler bo ka| zalogo proda|a]e ~"a&H
po nastopnih senzacijskih cenah.
1 himalajska spalna odeja stane samo....... K
3 himalajske spalne odeje stanejo samo....... K
6 uimalajskih spalnih odej stane samo....... K
Edina prodaja po povzetju:
1-95 5-70 11-
X)7
M. Swobodo, Dunaj, lllfZ, Hiesspsse13/Z3.
Ljubljana,
Marite Ter. cesta št. 11 : (Kolizej).
Fr. Kopaš
Ljubljana, Mari]« Ter. cesta it. U : (Kolizej).
M
w
H
li\w spali iti jedili sali
:: v raz'ičnih najnovejših slogih. ::
rt
Priznano solidno blago
ter* najnjžje cene. Zajamčeno trpežni izdelki.
w w
M H H W W W
različne kakovosti
Velika izbira 3,09
otroških vozičkov,
vsakovrstnih slik, ogleda! iti
W
N
tvornica strojev
(Brtinn-Konigsfelrier ftlaschinenfabrik)
tvorniške delniške družbe za gradbo strojev in vagonov v Semer-niku prej R. D. SCHMID. Tvornica v Kraljevem polju pri Brnu.
Kompletne naprave za ledenice in hladilnice.
8mon!!flliQy in ogijenčevokislinsfti sistem
za velike in male obrate
Parni stroji, parni kotli, motorji na sesalni plin, surovo olje. bencin in petrolin. Centrifugalne in črepalnice na dre-govno gonilo, stroji za obdelovanje lesa, železne konstrukcije, čistile ki vode, cestni valjarji. 421
Ponudbe in prospekti zastonj. Ponudbe in prospekti zastonj.
Štampilije
vseh vrst srn urade, društva« trgove« itd.
Anton Čeme
ia IztfelovatolJ ~kavtnkevlk tUmplU}
Uiibljoiia. Stori trg ZO.
Ceniki trmake, 235
až Jesenko
LJubljana, Stari trg 11
priporoča
lobnke
cilindre, čepice itd.
== najnovejše faione
po najnižji ceni.
3!
Uustrovini ceniki zastonj in poštnine prosto.
VBOSSSaVJBBSJnVnsaBI
t- o
te «
c3 o
k. -•—>
o.
o
e3 ~
b o o cr
rt o
Najcenejše
dežnike
in solnčnike
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.
K s
Si. 2753 12
RAZGLAS.
lile kistte tt mesti
se prične z dnem 1. aprila 1913.
902
13
Da se bo merjenje neovirano vršilo, se vsled naročila c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani pozivajo posestniki, da označijo meje svojih posestev z mejniki.
Obstoječe, vsestransko priznane in z mejniki ie oskrbljene meje med posameznimi parcelami morajo ostati neizpremenjene. Le v onih slučajih, kjer posestne meje niso označene z mejniki in se je med strankami dosegal sporazum sporno ali izveosporno, se morajo meje obnoviti in natančno določiti.
V teh slučajih je mejnike postaviti ob mejah in sicer na koncih ia skrajnih točkah mej. Pri tem je paziti na to, da se na enem mestu ne postavita dva mejna kamna, ker bi se s tem lahko povzročilo zmote.
Mejaši se naj v ta namen medsebojno sporazume in mejnike skupno postavijo.
Mejnike se naj postavi in meje označi Še predno se prične z merjenjem to je pred 1. aprilom letos.
Pri nastalih nesporazumih glede pravilnosti meja se naj tako] naprosi mestni urad za posredovanje in v slučaju, da se ne doseže sporazuma, naj prizadeti prosijo c. kr. okrajno sodišče v Idriji, da poravna sporne zadevo*
Županstvo v Idriji.
dne f>. marca 1913.
i M
Zajec
Ljubljana, Stari trg 9.
Predno se obrnete drugam, oglejte si mojo bogato zalogo pravih, najfinejših Švicarskih ur iz zlata in srebra, ure za dame z diamanti in brilianti, zapestnice, uhane, vratne verižice, poročne in druge prstane, krasne nastavke iz kina srebra, namizna orodja itd.
Zahtevajte cenik,
pošljem ga zastonj!
Vsa popravila izvršujem v svoji lastni ::      delavnici točno in solidno.
Zupan: Ivan Str auss.
Teodor Korn
(poprej Henrik Kom)
pekrivalec streh ii klepar, vpeljaiet strelovodov, ter instalater vodovodov
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem s
islnt-cnatiii ikrili« (Etaiit) pitat latKhk
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
lita in Jnhiijski nrra. Pestfljni pat«.
Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto.
Proda se HOTEL
v mostu na Spodnjem Štajerskem.
Zelo prijazen kraj.  Priljubljeno letovišče.  Hotel ima najugodnejšo lego v neposredni bližini kolodvora, c. kr. uradov ter Sol. Novo, moderno poslopje s sobami za tujce, senčnat vrt *?a goste, kegljišče, ledenica, veliko gospodarsko poslopje ie nekaj posestva. — Plačilni pogoji jako ugodni 934
Natančneje se poizve: Celje, poštni predal št. 43.
sum
FERNET BRANCA
Specialiteta tvrtke fratelli $ranca, JVIilan
je vsled svojih silno dietefskih in odlično želodec :: kr spečih lastnosti :-:
-o
Cn to
Glavno razpečevaliŠČe: Sig. Winter, Dunaj, III. Ungarg. 20.
prodaja iz konkurznega sklada.
Iz konkurznega sklada gosp. Josipa Udovca, trgovca v Cerknici pri Rakeku, se proda
trgovinska zaloga
obstoječa iz špecerijskega in manufakturnega blaga s štacunsko opravo v in* venturni vrednosti 14 090 K 07 h ofertnim potom v celoti en bloc.
Ponudbe je izročiti do 1. aprila t. I. konkurznemu upravitelju g. Hubertu ZavrŠniku, c. kr. netarju v Cerknici.
Vsak ponudnik mora položiti 10% inventurne vrednosti kot kavcijo.
DoŠle ponudbe se odpro 2. aprila t. 1.; vsak ponudnik je vezan na svojo ponudbo do 6 aprila t 1.
Sprejeti najvišji ponudek je založiti pri konkurznem upravitelju v gotovini do 10. aprila t 1. in potem takoj prevzeti celotno zalogo.
Pridržuje se pravica event. vse ponudbe odkloniti ter blago na drobno razprodati*
Za popolnost zaloge ter inventurnega zapisnika in za kakovost blaga ne prevzame konkurzno upraviteljstvo nobene odgovornosti.
Inventurni zapisnik je na vpogled pri konkurznem upravitelju vse dni, izvzemši praznike in nedelje, med uradnimi urami; ta upravitelj izkazuje na zahtevo zalogo in podaja vsa potrebna pojasnila. 968
Hubert Završnik
c. kr. notar kot konkurzni upravitelj.
at^l   at^^.   at^» "^^^^ a^t^^..^t^^m ^^^k.
808
fdl Senzacija za Veliko noč! \w
n       7 n
n
Velikanska zaloga oblek za gospode in dečke. — Krasna izbira kostumov za dame in deklice v najmodernejših faso-nah ter najsolidnejsem blagu.
Cene priznano nizke!
Postrežba točna in solidna!
M
M
n
m
aaaaaaLJS.  ^^Sk ^^^S^^lk
•I
/~i sr* s\   jt\ r%. m *\ m*m    m. M
Angleško skladišče oblek ^ .v O. BERNATO VIĆ :; H
LfuMiana - Mestni fr9 ^.sM
7^59195^032^5036
7606
SY
C4
77
CL
3DU
ES-KA in ADLER EfiE v ;"
konstrukciji, v teku in eleganci.
ES-KA in ADLER so najcenejša!
FQ Iti & ltl ARI FU Pr>PoroČa kot najboljša službe-C3"IV/i III aULLIV na, Športna in dirkalna kolesa
Specialna trgovina s kolesi in deli
Ana Goreč, Ljubljana
Marije Terezije cesta it. 14 (Pri Novom svotu).
MP~ Največja izposoje"*!r;-a koles. — Ceniki gratis.
Ustanovljeno leta 1900.
Odlikovana i
Parir 1905
London 1905.
Slavnemu občinstvu v mestu in na debeli vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
s: Cene brez konkurence, i:
' V zalogi je vedno do 5G0 kosov od 2—60 K I komad, tako da si vsakdo lahko izbere«
FR. IGLIC
Ljubljana, Mestni trg 11-12.
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr.
Pripovedovanje enega častnika.
Nancy, H. februar ;a 1887. Gospod di Robotard, častnik pri konjikih, trpel je dolgo časa na želodcu in n^ !evih. Njegova bolezen se je £e povišala, vsled žalostnih razmer. Bil je nervozen in vzne-5e je solzil ter hlira!. Bil je v resnici v žalostnem stanju. Poskusil je !  ezo itd. toda vedno brez uspeha  Nek prijatelj mu je svetoval naj poskusi
»Oglje Belloc.« V začetku se je branil vsled črne barve. Neki dan pa je imel hude bolečine v felodcu več kot navadno vzel je eno
žlico Oglja Belloc.
Bil sem iznenadc-n (pravil) ker nisem čutil slabega okusa. Takoj sem vzel 52 drugi dve žlici, in moje iznenađenje je bilo tem večje, ko sem čutil po malo minutah neko mirnost, katero nisem poprel dolgo Čutil, ter sem nadaljeval z vzemanjem »Ogija Belloc«, Bol:!ir,e v želodcu te niso več vračale, prebavanje je bilo lahko, ter v kratkem čas-i sem popolnoma ozdravel. Le skozi vporabo »Oglja Belloc,« sem popolnoma ozdravel.
MaVs d: Robotard, dragonski stotnik.
.   . .       ., , V resnici zadostuje, da se uživa oglje Belloc po vsakem kosilu
od doktor Ajak^po 2_3 iUc^ da se v ncr;oIiko dnen ozdravijo želodčne bolezni, da
celo zastarele bolezni in take, ki se zoper^tavljajo vsakemu drugemu
zdravilu
Oglje Belloc provzroča Drijeten občutek v želodcu, daje tek posreduje prebavo in cd stra:^ le:no zaprtje,  Oglje Belloc je neprekosljivo sredstvo proti težavam v 2e-
:u proti migreni, ki je rosledica slabega prenavljanja, proti gorečici, proti vzpehavanju kakor tudi proti vsem živčnim boleznim želodca in čreves.
Se sredstvo vživatl oglje Belloc   v prašku ;e, da se v kupici na čisti ali posl.ijcni vodi pomeša in naenkrat ali v presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo Dobiva se po vseh lekarnah.
Pos  tsali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to. da  :e na vsaki steklenici ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, ruc Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, na; vzamejo raje pasti! 2—3 pastilje po vsaki iedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti z; noma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje dati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti.
Dobiva se v Ljubljani   Lekarna br. Piccoll, lekarna Sušnik, lekarna U. pl. Trnkoczy A. Bohinc lekarna Ph. Mr. Jos. Ciimaf.
Belloc. ostujejo usta jih 1989
i Štajerske fužine litega jekla
Fužine: JiiUurs (Štajersko)
: Eunaj VI., WalIoasse 39
[j Painier & Co. j|
i
Izdeluje najboljša elektr. jekla za :: orodje, konstrukcijska jekla, ::
Jekla za vrtanje kamenja, feklo za sekire, nože in različno domače orodje, :: pile, kladva i. t. d.
najboljše kakovosti.
Dopisni«: slovensko, hrvaško, srbsko, rusko, n     francosko, angleško, italijansko itd. :i
■
Avtomobilske vzmeti.
RM nlsii man h mM
otroških vozičkov
ia navada* de aslHnefio
žime.
M. Pakič
* LJaM|aaL
■onim nnMtn n Mtji i Jtnitji*.
Josip Rojina
krojač prve vrste
se nahaja sedaj r lastni hiši
M imela cesta 1
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
Tverniška zaloga najfinejših acgl. in Irant. specijalitet blaga.
: Zavod za uniformiranje.:
Q=1r=^=ir==g)
Novo otvorjeni
Seleaboroova ilita št. 6.
Vljudno se priporočam si.
: občinstvu za naročbo :
I
sv, vencev,
svežih kakor suhih s trakovi in napisom v vseh barvah, ki so vedno v zalogi. Dela se izvršujejo v najmodernejši obliki.
Naročila z dežele hitro in točno. Cene zelo nizke. Z odličnim spoštovanjem
Viktor Bajt.
550     Naslov za brzojavke t
Bajt, cvetlični sa'on, Ljubljana.
72
hočete imeti?
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribje olfe iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje Iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80.
Zoper kašelj, zasllze-aost ln prehlafenje
je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga  vseh  tu- in inozemskih specialitet ter  preizkušenih domačih zdravil
Izborna toaletna sredstva „Ada".
Vedno sveže pijeie Spetialitite
Oddajalo so tudi zdravila za člana vseh bolniiklta blagajn.
Razpošilja se 2 krat na dan na ?ae strani.
;^nxiiniF¥iiiixAmcraxxxi:
s
■
M M ■
Pharm. Mag.
Josip Clžmilr
lekarna pri zlatem orlu
LJubljana, Jurčičev trg it. t.
,nHiiiniminiiHMmrf
Fran Sax, elektrotehnik
Ljubljana, Gradišče 7
oblastv. konc. Instalater za električne naprave, lučS, prenos sile i dalje hišnih zvonil, telefonov itd. Strelovodne naprave! Poprava v stroko spadajoČih del« V zalogi blago prve vrste, proračuni na razpolago. Opremljen sem z najboljšimi in najnovejšimi   preskuševalnimi   aparati.   —   Cene   in   delo solidno!
p — «•
'suz. iiziCLat uJJončene peči) \
4Zk> bauru. n/LSfouL se usofeemz* nasukani jo
Smtmtphtanarjza
Štedilnikov in peči *.z.o.z.We£s
c;-...; Starenje y7os/Wy.sfeo. c_.~-n
MiiiitiitHtmšiimšimštitiimimiiitmmmimmmmtam'Muv'mM
UM sukano, sesterBoolate. v ooniu pocinkane strojno i\m pleteni
" s 13 — 120 mm širokimi pctljami različnih  debelosti —————.
791—11!
pripravne z; ograditve parkov za divjačino; vinogradov, drevesnic, kot varstvo proti zajcem, za pasjake, varstvo prati toči« fazanerijo, voliere in kletke, za igra-liftča lawn-tennisa Mo 3 m sirokosti v zalogi', ca Rabitzeve stene, monirske gradnje itd.
Te pletenine se Bele ;<<■' »pletenju V Ofjnju DOCŠnkalO in »torej ne rjave in so tudi trdnejše nego vse ir pocinkan? *ice napravljene pietemne, dalie stirioglate Žične Strojna pletenine      ograditve vseh
vrat, okenske mreže in mreže za pesek in gramoz, ves ogradifni materijal. Jeklena bodeča žica za plotove, žičaste m litoželezne ograje, stopniške, okenske, grobne, grobnt&ke, pročelne in balkonske Ograje ter vse zadevne izdelke dobavljajo po nizkih cenah
Hutter & Schrantz d. d., Dunaj VI.f Windmflhlg. 26/42
tvornica sitarskega in klobučevinastega blaga.
Naravni vzorci in pojasnila vsake vrste gratis in franko.
•v
m u Ameriko
37
z modernimi velikimi brzoparniki iz
LJubljane čez flntmrpen ? new-York
ie proga
ed Star Line
deča zvezda
Na naših parnikih Finland, Rroonland. Vaderland, Zeeland, Lapland in Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost. Izborna hrana, Vjjudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz tjubljane vsak 'orek popoldne
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York
Pojasnila daje vladao potrjen zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica
odslej
stev. 35,
od mineta kolodvora na desno pole^j predilnice.
WWm fSewčik awa m1
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 63
pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulsklh in čeških strogo
preiskaienih pušk, za katere jamčim za dober strel Posebno priporočam lahke troeevke in puške Boch s Kmppovimi cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
po najnižjih cenah. Popravila in c-.roobe se izvršuieio točno in zanesljivo.
Cenovnik! na zahtevanje zastonj in poštnine prosto«
aK&aaBHBHHH
'iliBTIMlttll I ilnffllHriBM
3E
52
1796
OF
U8
Vse katare ozdravita
3416
Dobiva sc po vseh trgovinah z rudninskimi vodami in od ravnateljstva vrelcev v Gleichenbergu
Najboljši ceJki naknpni vir.
Ceno posteljno perje!
1 kf». »ivepa, dobrepa, puljencga 2 K; boljšega 2*40 K; prima polbeleca 2*80 K; belega 4 K; belega nuhastega 5*10 K; kp vclefincjji snelnobelegfa, puljenega, 6*40 K, 8 K; kg- puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; na»fineiši prsni puh 12 K. Naročila «*d 5 kar napre' franko.
Z$otovl!ene pestelle
iz gostonitega rdečega, modreca,  belega   ali nimenega
nankrnga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, s. dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitni.n puhastim perjem 16 K.; napol puh 30 K; puh S 4 K; posamezne pernice 10 K, lt K, 14 K, 16 K, zglavntce 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenia za neugaiatore se vrne denar — Natančni cenovniki gratis in franko.     S Benlsch, Dešcnice št. 767, Češko, Q
400.000 fr
z mesečnim vplačilom samo K 475 se zamore dne 1. rta 1.1.
z renomirano
877
Varno naložen denar, zasigurani dobitki! Skunine srečk v različnih kombinacijah na mesečne obroke od 3 K višje. Zahtevajte prospekte!
Češke industrijske banke, glavno zastopstvo v Ljubljani.
Prisiljena prodala
Klobulu oble
i
ss.
mM
29'50
Vse skupaj samo ^£<r*
Tako lepa prilika se nudi samo enkrat v življenju.
Popolna moška obleka
in sicer sukniič, hlače in telovnik iz izborneg.i stanovitnega kamrama ali brnske£;a sukna ali iz prstnega štajerskega lodm poljubne velikosti  in  barve, svetJo aH  tcmr.o, pasasto  ali  križasto lepih
modernih vzorcev.
Moški k'o'iuk ,5Kavn«5r"
mehak ali trd, z najboljše klobucevine s svilnato poddeko in trakom, prav cleg. in priljubljene oblike, iako modem, črn, rjav ali siv.
Moški usnjafti čevlji
(Zug- od. Bergsteiger), izbernega Strapacnega usnja, lepa, pripravna,
moderna obiika.
rzz=I Vse skupaj samo K 29*50.
/XX) teh garnitur, obstoječih i/ popolne obleke, klobuka in usa'atlti ćevl'ev, je bilo določenih za eksport na Balkan, pa so Ji vojne morale ostati tukaj in se bodo satno kratek čas prote za polovično izdelovalno ceno E 20*50 I Ta kompletna garnitura je vredna dvojnega denarja in se pri
t nas dobiva samu dokler h* kaf z»!oge za senzacijsko ceno
I&tom*'        H 29 50. Za mero za moške obleke zadošča obseg čez prsi. ob«eg čez trebuh, dolgost rokavov, dolgost hlač in dolgost koraka. Za klobuk naj sc navede obseg glave, za čevlje pa dolgost podplata. Po povzetju prodaja samo
• Svoboda, Dunaj III 2, Hiessgasse 13 425.
ELCKTiOTCHUiJ
oemiiKA i
PREJE
KOLBEM
PRAGA-VYSOCAHY
i.
3
Maano stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo to prevajanje električne sile. :: Električni obrat vseh vrst. s: Ventilatorji. Tur-bogeneratorji, električne železnice ln lokomotive, žerjavi ln dvigala, ss Obloč-nlce in žarnice vseh vrst :: *Fodne turbine vseh sestavov (Francis. Pelton). ss Točna, cena ln hitra popravila vseh električnih strojev dragih tvrdk. s Vse potrebe za instaliranje, s: ss ss ss
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, ;opic in plaščev za gospn, itepre-mocljivih haveBokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo,
Peka rij m 9 in kavarna
Stari trg štev. 21.
Fsisalles
Glavni trg št. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
S X XXX" XX XX
aoez
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbanče?e mana*, trgovine priporoča
čepice, razno mošKo perilo, kravate, ovratnike iil itd.
Blago imam solidno, cene zmerne- Postrežem točno.
L. MIRTO ti
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
dežnikov in solnčnikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno
Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko
Katinka Widmayer
„pri SOLNCU" za vodo,
ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja ln spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte se 1 3440       Prosim, prepričajte se I
■x Tovarna olinai barv. laka in iinla="
g^ggggggg^gggggggggtf^ggg
gggRggggginraggggggggag^
ProdaJaEnica s
Miklošičeva  ulica št. 6. nasproti hotela „Union".
lili
231
Delavnica s
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
Prva, največja, najstarejša in najsposobnejša slovenska tvrdka in iz« posojevalmca klavirjev in harmonijev na avstrijskem jugu. Velikanska trgovina vsega glasbenega orodjai strun in muzikalij.
A. X* F* O     25  B RE) 25 £č I K
učitelj Glasbene matice in sodno zapriseženi strokovnjak c. kr. dei. sodnfje
S3£S- Ljubljana, Kongresni trg št. 15 Sot!
Klavirfi, planini in harmoniji
najslovitejših svetovnih tvrdk Bosendorfer. Rudolf (ne Anton) Stelzhammer, (najboljši : angleški 5i?tem sedanjosti), : liolzl & Keitzmenn (neprekos-Ijivi planini z Lexovo mehaniko). Bratje Stingl, Csapir.a, Laub & Gloss (koncertni 7: «okt. pianini) in Horugel (amer. harmonij od 90 K naprej), imam le jaz, njih edini zastopnik za Kranjsko v
vdikansk' zalogi in izbir' (vedno 30 do 40 instrumentov). Zato svarim pred nakupom event. falsifikatov ali navidezno cenega bofelna zlasti, ker vsakdo kupi pri meni na obroke od K 15 naprej prvovrsten instrument goraj omenjenih najboljših tvrdk z resnično 10 letno postavnoobvezno garancijo. Tudi preigrani klavirji v zalogi. Zamena najugodnejša. Uglaševanje in popravila sol. in ceno.
Nobena droga tvrdka ne zamore nuditi tako cenega. ugodnega in zanesljivega nakupa že zategadelj ker goraj ozničene prve tovarne r.e dajo svojih klavirjev na Kranjskem nikomnr v zalogo kako edino meni in drugič pa zato. ker je ta kupčija moj postranski zaslužek in brez vsake režije
Cdhfrd iz Idrije:
ob 6*— zjutraj . 12*— opoldan .   3*30 popoldan
Prihod v Logatec?
ob  750 zjutraj „   1-40 popoldan *   5*10 popoldan
Odhod iz Logatca:
ob 8*30 zjutraj „   230 popoldan „   630 zvečer
Prihod v Idrijo:
ob 1020 zjutraj ,   4-— popoldan ,   8-15 zvečer
Gene z avtomobiiolm mnnibosom:
4619
Cene s kombiniranim avtomobilom:
Idrija-Logatec    zli nasprotno
Idrija - God o vi č „
Gndovič-Hotcdršica , Hotedršica-Logatec
F. razred za osebo
K 3 — , 1-50 . 1-50 . loO
M. razred za osebo
K 2— „ T'— . V-. 1-—
Idrija-Logatec   ali uasproiao Idrija - Godovič . Godovič-Hotedršica . Hotedršica - Logatec .
I. razred za osebo
K 3-— . 1-50 . 1-50 „ 150
II. razred za osebo
K 2*— . 1-.
. 1-
Osnačena vožnia se vrši vsak delavnfky omnlbus vozi vsak dan opoldan, ob BOdeljah in praznikih vozi le opoldan oninitais-
2W  Točnost se po molncsti vzdržuje, vendar pa ce prevzamem nobene odgovornosti za morebitno zamsoo.
Valentin Lapajne v Idriji.
HajceacISa ia najtiil
« 34,,
Bremna
v
NewYork
vožnja v AineiiHo i parid ..Severonemlkega Lloyda*
s
cesarskimi brzopatniki „SAI8EB VUHELM", ~BBONPBIIfZ
----- —   ~LM d. SHOSSB".
VUHELM", „KAISEB VILHELM Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike eori navedenega parobroenega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v Ljubljani edino le pri
m
lira štev. 35
■s
nasproti občeznani gostilni „pri starem Tišlcrja".
Odhod Iz Llubljane Jo vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa M pojasnila, ki se tfkajo potovanja, točno in brezplačno. —
Postrežba podtena, reelna in solidna. S«
Potnikom, namenjenim v zapsdne države kakor   colurado *ieksiko, Kalifornijo Arizona, Utan, Wioming, Nevada, Oregon in Wasliingtun nudi nasa društvo posebn ^ ugodno in izredno ceno čez ftaiveston. Odhod na tej preuri iz Bremn ggx
enkrat mesečno.
se dobivajo pa tudi llstk: preko Baltliaori in na vse ostal« dete sveta kakor IBfl Bra litijo. Knoo. Bneoos-Aires. Colomoo, Sinfasore t Avstralija -td
4
060552
65
Krasne spomladanske novosti
ln do ie znano najnižjih conah dobite
v modni trgovini peter Šterk
LJubljana, Stari trg št. 18.
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek I' kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice ter še mnogo drugih v mojo stroko spadajočih predmetov. ^^^^
1SC
3B!g]F=l[gHš]C
Potniki v Severno in Južno Ameriko
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
□
ili
Trst — New Tork, Buenos Aires, Rio de Janerio, Santos itd.
i najnovejšimi brzoparnikl i dvema vijakoma, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da
- dobi dovolj domače hrane z vjnom, svež kruh, posteljo, kopelj itd. -
ODHOD PARniHOV: V Severno Ameriko vsako soboto, v Južno Umerijo vsakih 14 dni.
Prva vožnja iz Trsta v Kanado: 15. marca v Portland; 12. aprila v Quebec.
Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in prodaia vozne liste glavni zastopnik za
Kranjsko, štajersko in Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska u!. 26.
L°J
m
SKUCi 5^ JC
xxxxxx
XX
Najnižje cene.
XX XX XX
t-"5
o
. J. Hi
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
XX XX XX
232
XX XX
XX XX
xxxxxx xxxxxx
za spalne tis jedilne sobe, salone r.a gosposke sobe. Preproge,  zastorjl, mocroci na vzmai fcbnaaU ciodrocl, otrofld roxiški itd.
Najsolidnej&e blago.
XX XX XX
.XX
xxxxxx xxxxxx
t*
00
a
9
e
J
"S t?
ii
Ventilni vozovi.
14/18, 24/28, 40/45 HP. ::
Vozovi brez ventila.
ss    25/30 ln 30/35 HP.
Liberška tvornica avtomobilov z o. z.
524
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F« Hiti
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg 9.
Ostanke blo
obltko, hlaeo, psletot, daznako obleko, plaić, suknfo Itd.
Eksport tvornico soknega blaga m
Kari Kasper, Znnsbrncb št 57.
ki so se mi v množicah nakopičili, oddajam, da se jih čimpreje izne-:: :: bim, daleč pod ceno! :: :: Zadostf za popolno meske
1
Zahtevajte vserce oetankov
moškega in dam« skega blaga pošt prosto.
Kot prvi edini slovenski oblastveno konce sion. optik in strokovnjak priporoča svo
optični zavod
kakor vsakovrstna očala in ščlpalnike, toplomere, zrakomere, hvgrometre, daljnoglede vseh vrst, kakor „Zeiss, Busch, Goerz" itd., ter vse v to stroko soada-\ote predmete. Vsa popravila izvršujem točno ln solidno v svofl z električnim
obratom urejeni delavnici. Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
I C. kr. priv. tovarna za cement
(Trboveljske premogokopno družbo v Trbovljah priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in sodome trdote daleč nadkrilfujoći dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala
2307
raznih   uradov   m najslovitejših   tvrdk   so   na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
J
$r    Brez konkurence! ^
V
Ustanovljeno 1845.
varno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apretura sukna. y
■
X
Poljanski nasip - Ozka ulica št. 4. g Sprejemališče
Selenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
K X
Ljubljana,
Dunajska cesta 13
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše vrste
po nizkih cenah
Karel Camernik i Ko.
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 0-12. 1 Cenoraik zastonj in poštnine prosto.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov lovskih potreKtin, neb lel koles (lidkln)
kakor tudi
iitti ogenj po nalnii cenah.
Popravila pušk, samokresov in biciklov točno in soiidoo.
F. t. Popper čevlji \
g za gospode in gospe so nogam
(g najbolj priležni, lični in najboljše
kakovosti.   Naprodaj   samo pri
1 JULIJI STOR, Ljubljana
Prešernova ulica št. 5.
^k    Coysserski čevlji za turiste, higijenični A   čevlji za otroke in Lawn - tennis- čevlji.
K 1250—1650.
••■■na**
Ni vodni preparat! Ni zaradi ognja nevarno!
Dobiva se že po skoro
vseh trgovinah I
904
v steklenicah po 24 h, 30 h in 60 h in v ročkah od 1 kg naprej.
ima velike prednosti nasproti drugim preparatom.
se kovine ne prime, ves lepi sijaj je naraven.
fvljiAl^O** ni nevaren 2aracn" ognja. ».Vsa po kakem gorivu dišeča go*
VlUalfllll rjva pa so.)
J5¥j A Itfft^j doseže najcenejše čiščenje, ker se snažilne cunje samo ne-
W*l*»s^ "™ bistveno umažejo.
Zahtevajte povsod brezplačne steklenice
ki jih v poljubnem številu stavimo gg. trgovcem na razpolago. ..
Glavna zaloga: Mihael Kastner, LJubljana. €9ina izdelovalca fleischer l peukeri, £iberce.
Ustanovljena 1884. Ustanovljena 1884.
CROATIA"
zavarovalna zadruga v Zagret>ui.
Glavni zastop za Kranjsko, Koroško in Štajersko v Ljubljani pri tvrdki Kmet & Komp., Marije Terezije cesta štev 8.
[Mltr3l3 v Z3^011 v tetn! hiši, vogal Marovske fflnffs];) Cllllfllfl i   in Prerado viceve ulice. ,    Lcllll UlU
Podružnica v Trato, Via dal Lavatoio štav. S, IL andstr.
Ta zadruga sprejemlje po ugodnih pogojih sledeča zavarovanja: * I. Na življenje«
1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljen ja in smrti;
2. zavarovanje dote; 29
3. zavarovanje življenske rente;
II. Proti škodi In požaru.
1. Zavarovanje zgradeb, (hiš, gospodarskih poslopij, tovaren).
2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev; blaga itd. itd).
3. Zavarovanja poljskih pridelkov (žita, sena itd.)
III. Zavarovanje steklenih sip*
Zadružno imetje vseh oddelkov znaša......... K 2,713.674*13
Od tega temeljna glavnica..........  ,  .  . K 800.000"—
Dohodek letne premije s pristojbinami......... K 1,363.040-89
Izplačane odškodnine............... K 4,970.238-4$
Sposobni mestni' posredovalci lit afeviii-terji se sprejmejo pod ugodalmi pogojL
TeUCen atev. 165. Telefon štev. 165.
tam
2JX
06
3
Stran 16.
SLOVENSKI  iN A K O II.
62 štev.
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-::    nega blaga. ::
Manufakturno
na debelo in drobno. Ljubljana, Stritarjeva ulica.
Kdor kupuje
619
hišo, vilo, itiibilli
i Zaiiebi ali pralno na Inaiken.
naj se obrne na:
Lj. Oražem v Zagrebu, Potok 54/1.
Zajamčen uspeh
ali denar nazaj.
Zdravniški Izkaz
o izvrstnem učinku.
dobite ob rabi med.
flr. ji Rixa krem«! za prsi
oblastveno preiskano, ^ar. neškodljivo za vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi se zunanje. Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8*--Razpošiljanje strogo diskretno.   . 795
Kos dr. 1. Rix. laboratorij, Dunaj IX., Berggasse 171
Zaloge v LJubljani i Lekarna pri »Zlatem jelena*, drogeriji Kane in „Ađrija".
686
Hodna in športna trgovina za gospode
P. MAGD1Č
Ljubljana — nasproti glavne pošte — Ljubljana
se usoja svoje p. n. odjemalce opozoriti, da je svoj modni oddelek za gospode založil nedvomljivo z najnovejšim in najboljšim blagom iz prvih in zanesljivih tovoren in sicer v nedvomljivo največji izbiri
Od 20. februarja 1913 naprej prostovoljno odračunam 10 % popusta vsakemu odjemalcu pri gotovem plačilu od mojih skromnih stalnih cen pri nakupovanju klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, majic, ovratnikov, zapestnic, kravat, rokavic, nogavic, naramnic, žepnih robcev, palic, dežnikov, gumbov itd., kar bode pri sedajmji draginji gotovo vsak z veseljem pozdravil in uvažcval. Pazite na cene v mojih izložbah!
Konfor
m
i
zmožna slovenske in nemške korespondence, se sprejme samo za popoi« dansko Službo- Prednost imajo v Vodmatu stanujoče. —  Ponudbe pod
i,V. S," poštno ležeče Ljubi j asa*
{Pristno brnsko blag
Spomladanska in poletna sezija 1913. Kupon m 3*19 dolg t 1 kupon  7 kron
za popolno mila onlsko 1 5£ \i £S
(suknja, hlače, telovnik) 1 kupon 17 krcn ::    stane samo    :: ' 1 kupon 20 kron
Kupon za Črno salonsko obleko K 20—, dalie blago za površnike, turistovski lo-den, svilnate kamgarne, biago za damske obleke itd. razpošilja po tvorniških cenah ::   kot solidna in poštena vrlo znana ::
Zaloga tvornice za sukno
Siegei-Imho! v Brnu (Pruenn}a saj" VzorM graiis in frar o. "S«E
Od tega, da direktno naročaje bla^o pri firmi Siegel-lmhof na tvorniš^em kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost Največja izbira. Stalne najnižje cene. — Tudi najmanjša naročila se izvrše naj-pozorneie in natančno po vzorcu. 517
(Cvetlični sneg(
nova znanstveno izdelana
krema za roke In obraz
igieosko najboljše toaletno sredstvo sedanjosti. Dobiva se posvod1 Lonček SO h., škatlja K 1*60. Zaloga:  nsr „Adria", B. Cvančara v Ljubljani. "Vi Zaloga
Viscko. moderne podolso. lepoto linij, cdobnost dajo samo Warnerja Rust Proof
(Originalno amerikan. izdelek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se odstranile vloge. GV Za vsak kos se jamči, mil
Edina zaloga v Ljubljani:
Josipina Podkrajšek,
Lfnl}l;a^as C&vliarska nI. 2.
Priporoča tudi veliko zalogo higien. perila Jfigrovega in Tetra ter vse druge modne predmete najboljše kakovosti.
Poštna naročila se izvršujejo točno.
Priporoča se domača najnovejša
HonfBftcIjsHn trgovino
Franca Jožefa cesta št. 3.
i
jsmalo i wA po meri, ti m izvrše točno in solidno. |
»62 fS ^
Založniki c. kr. priv. juž. žel.
m r
Solidna postrežba. — Najnižje cene.,
Najfinejši
: iz žita, najboljša: kakovost za žganje
se dobi edino v množinah od 60 litrov naprej po nizki :: tovarniški ceni Dri tvrdki ::
H. Rosnsr
1153
Ljubljana, poteg plinarn Jnlon".
vseh dežela izposiuje inženir 94 M.m GrEBjfiSEl A USi, oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., W!a:*iahii!ferstras£;e št. 37.
A. Hauptmanna nasledniki
--- LJUBLJANA. -
Tvornica kemičnih barv, lakov in f irnežev, priporoča:
Oljnate b ar ve
Ohranitev zdravega
želodca
eftTist poglavitno v »hranitvi, pospeševanja is ur.irniTaniu prebavliev.ja ter odstranitvi zoprnega tel^sneca zaprtja Preizknl hO, iz izbrano najboljših in najbolj očinkujočih zdravilnih zelišč skrbno pripravliono. tek obujajoče, prebavo po-spešnjoea  ir>. volijo ođv*$ajote  domare sdravilo.
hI zmanjšuje ln odstranfa znane nasledke ne-zmernosti, slabe dJete, prehlajenostl ln zoprnega telesnega zaprtja, n. pr. gore Cico, napenjanje, presllno trorltev kisline ter krtine bolečine, le DR. KOSE BALSAJM ZA Ž5L0DSC lekarne B. Fragner v Pragi
Val delt sava, Vari tO I        oine nosilo oblastveno zavarovano varstveno znamko.
Glavna zaloga: lekarna
S
B. FRAGNER,
c. in kr. dvorni dobavite!'! ,Pri črnem orlu', Praga
Mali stana 203. Ogel Rerudova" nlice. Bazpotiljanje po posti vsak dan.
I cela aiekleniea 2 K, 1 polovični
steklenica 1 K. Ako pošljete po pošti napret K 1*50. -Inbite 1 malo steklenico, ako K 2*80 »no veliko steklenico, /;\ IC 4*70 ive veliki steklenici, ta K 8'— 4 vsiike stoki, za K 22"— pa 14 veliki1' steklenic poptatne prosto na vse postaje Avstro-opr. raonsrbije
? Lfubljaci: lekarna Jot. Mayrt dr. C. Pitali, Jos. __Cifmar. Zalog« t lekarnah Arsftn-Ognke._
Suhe barve
Emajlne barve
Fasadne barve
Vse we*ste: s: firnežev, k :: čopičev, :i :: lakov, ::
Plaveč
(Gips]
Marijin trg št. 1.
Olje za pode in stroje
Karbollnej
Naslov zadostuje; 19:
A. Zanki sinovi v Ljubljani.
Ceniki zastonj! Ceniki zastonj!
sCL JSL ZB> <J^- JSl^E^
okolice u Uublio
L 1
[
1 obmtojc hranilne vloge po čistih
u
Rezervni zaklad nad K 800.000.
BtafatMrfMM'Mi
62 štev.
SLOVENSKI NARO!>.
Stran 17.
Jeseniške novice.
Pogreb ponesrečenega Bizjaka,
fci ga je podrla lokomotiva dne 7. marca ob 7. zjutraj, ko je šel iz službe, se je vršil v nedeljo, dne 9. marca ob 4. popoldne iz mrtvašnice, kamor je bil vsled obdukcije prenesen. Pogreba se je udeležilo nad tisoč ljudi, osobito pokojnikovi tovariši - železničarji. Tudi železniško uradni-štvo je bilo korporativno zastopano. Iz mrtvašnice so ga nesli v farno cerkev in od tod nazaj na pokopališče, kjer so ga položili k večnemu počitku. Ponesrečeni Bizjak je bil eden izmed najagilnejših agitatorjev za socijalne demokrate. Pred krsto so nesli železničarji 10 lepih velikih vencev, vse z rdečimi trakovi. To je Skubica tako raztogotilo, da se je hotel še nad mrtvecem znesti, ter ni hotel spremiti ponesrečenca k zadnjemu počitku, temveč je truplo blagoslovil samo v cerkvi in pri grobu. Za sprevodom je šel četrt ure kasneje, samo da hi ga rdeči trakovi ne bodli v oči. Ker je ljudstvo vsled čakanja mrmralo, je ljudi na pokopališču prav po domače nahrulil: »A!i boste vi, ali jaz pokopavali?- Mislimo, da bo ponesrečeni Bizjak ravno-rako lahko spal v hladnem grobu, kakor če bi ga spremilo sto popov.
Naši socijalni demokratje sedaj lahko vidijo, da jih Skubic smeši in aničuje in >c s tem toplo priporoča, da mu gredo morda drugič zopet ploskat na kak shod. Zapomnite si, da je treba razločevati besed od dejani !
Uganka. V katerih dveh stvareh sta si /upnik Skubic in puran enaka? —  Odgovor na to danes teden!
Tovarniški   delavec   \Veiss je
prestopil k protestantizmu radi ne-sporazumljenja z župnikom Skubi-eem. Kakor čujemo iz zanesljivega vira, dobi \Veiss še več posnemovalci. \.
Pritožba zoper novo šolo, ki ie
a sedanje in prihodnje razmere vse-uio malo predraga, ne gre Skubicu glave. Skubic baje že ve, kaj poreče ministrstvo na to!
\"i se dolgo tega, kar je Skubic j dolgo in široko bobna! v »Slovencu , da je šel rekurz glede nove šole \ — koš, ker je baje prepozno došel. I »anes pošilja po Savi Petra Rozma-:a k raznim strankam, ki so podpirale rekurz, da naj prekličejo pri-:bo. Kako se torej to vjerna s Sku-bičevo trditvijo?
Peter Rozman ie pa pri tem po-siopal nasilno.   Nekemu posestniku, ki dela v tovarni, je grozil,   ako ne rekliče podpisa na pritožbi. Vsled e^a se ie napravila, proti Rozmanu ■»vadba radi pregreška po § 98 k. z. ' • državno pravdništvo.
Pravico, pritožiti se proti občinskim sklepom, volitvam itd. ima vsak (»leten avstrijski državljan dav-
plačevalec in   posestnik v občini, ne da bi mu to škodovalo kaj na ča-' . premoženju, obrti ali službovali.   Tega seveda nočejo uvideti ne ko/man, ne drugi klerikalci.   Pa se 'li bo že polagoma pripravilo do te-;a, da bodo vedeli, kaj smejo in česa ne smcj'>.
\ sako hujskanje,   groženje in retenje jeseniških   klerikalcev naj nam blagovole naši somišljeniki ta-iaviti,   da ukrenemo vse po-ircbno.
kaplan Kogej gre z Jesenic, in
i^er takoj po velikonočnih praznikih. Ke. mož se do danes ni napravil /upmjskega izpita, ne gre za župnika . <ioriušc, kakor smo svoječasno poročali, ampak samo za kaplana v Staro Loko. Njegova prošnja, da bi
•rišel za vojaškega kurata, je bila odločno odbita. Seveda, kako pa drugače?!
> Slovenec« piše, da ve iz goto-.1 vira, da bodo zidali tovarno še na tovarniškem travniku na Plavžu, kas bi le veselilo, če bi se industrija /sirila celo do — Hrušice. Pa ja ne ho elektrika, ki jo grade že leta, kot Noe barko, gonila razne stroje.
Inženir deželnega odbora že pojavlja drogove na Jesenicah za raz-vetljavo iz Završnice.   Imeli so že lisjjonalni ogled. Pri tej komisiji •  neki gospoa pripomnil, da potrebujejo Jesenice mnogo   naprave in mnogo luči, ker so temne in črne. — Drugi so temu hitro pritrdili in sodi v tem, da Jesenicam res primanjkuje luči, niso pa spoznali ironije in so bili tako same sebe po zobeh. Pa seveda, naši občinski očetje — pa misliti!
Dunajska   prostovoljna rešilna
družba. — Na Dunaju,    marca 1913.
P. n. LiberŠka tvornica avtomobi-dr. z o. z. v Libercah. — Radi vam potrjujemo, da je od vaše cenj. < miče dobavljeni avtomobilni am-
ančni voz že od 3. septembra 1909 neprestano v našem obratu in da smo s tem vozom v vsakem oziru zado-. oljni. Z odličnim spoštovanjem. ')una]ska prostovoljna rešilna družba. — Voditelj in prvi zdravnik: dr. Charas s. r.
Zakaj je »cvetlični sneg« tako ne- f primerno priljubljen? Ker je posebno pošteno, popolnoma neškodljivo le-
potilo, neprekosljivo za negovanje rok in obraza in ne gre na odiranje ljudstva, nego ga ob zmernih cenah (lonček po 20, 40, 80 h) vsak lahko kupi.
Kakor znano, se opaža med otroki, da otročiči ne "marajo juh, posebno pa ne takozvanih sliznatih juh, ki igrajo veliko vlogo pri hranitvi otrok. V takih slučajih dela majhen pridatek Maggijeve staroznane zabele naravnost čudeže. Vsaka mati bi torej morala to vsaj poskusiti.
Bacil influence se poglavitno vseli v izločilih žlez sopil in ga ie torej lahko prenesti. Zdravilni pomoč-ki, ki se dobro obnašajo proti influenci, katarom, kašlju in hripavosti, so od priznanih zdravnikov vseh dežel pripoznani emski produkti in sicer prirodna emska voda in vrelska sol ter kralj, emske pastilje.
Ime Luser nudi popolno jamstvo, da rabite izvirni turistovski obliž, ki se je najbolje in sijajno izkazal proti kurjim očesom, žuljem itd. Ne dajte si torej vsiliti manjvrednih pona-redb, nego zahtevajte izključljivo preizkušeno znamko »Luser«. Dobiva se po vseh lekarnah ali pa pri glavni izdelovalnici L. Sch\venk, lekarna na Dunaju XII 1 Meidling za 1 K 20 vin.
Nahoden! Ves svet je ob neprestano menjajočem se vremenu pre-hlajen in nahoden. Zanemarjenje nahoda ima ob okoliščinah lahko prav neljube posledice. Čeprav še nihče ni umrl naravnost za nahodom, pa vendar kaže mnogo smrtnih slučajev, da zanemarjen nahod pod neugodnimi razmerami prav lahko vede do smrtnonevarnih komplikacij. Zlasti pri otrocih in osebah, šibkega telesa je nahod večkrat predhodnik hudih pljučnih katarov ud. Zato je treba vsak katar, zlasti mnogo razširjeni nahod že od prvega dne naprej skrbno zatirati. Za pomoček je rabiti Forman kondenziran produkt iz formaldehvda in mentola. Nizka cena, škatljica 40 vin., tudi manj premožnim dovoljuje zdravljenje z njim. Vporaba mu je kaj preprosta. Formalna bata se zavrti v majhne kroglice, vtakne v nos. kjer razvija eteričen vonj. ki takoj deluje olajše-j valno. Posebnost njegovega učinka je. da skoro tisti hip olajša glavo in nosne hodnike. Učinek je kar razoča-rajoč.
IJcinek riesenetljiv! Pušica ^ovin,
Novost iz saharske ekspedicije avstrijskega orientalista Otona C. Artbauerja. Raziskovalna potovanja sam doživljati je pač precej neprijet-tieje nego v topli sobi za mizo se o njih pogovarjati. Možje znanosti so na takih potovanjih marsikdaj doživeli velikih razočarani. Prav zadnji čas je žalostno poginil eden raziskovalcev dežel: kapitan Scott. Potovanja po temnih delih sveta, mislijo ljudje, niso dandanes nič več nevarna. Res je, da bi koga pojedli črnci, tega se pač ni treba bati, lahko se pa pripeti, da človek sani nima kaj djati v usta. Gori omenjeni O. C. Art-barer piše Liebigovi družbi, zastopstvo na Dunaju: :>Liebig nam je bil zlasti poslednjih 8 mesecev v bojnem taborišču pri Dcrni pravi rešitelj iz nadloge, Liebigova juha nam je bila prava dobrota, tako nemškim častnikom kakor našim in meni. Celo Enver hej je izpil tnarsikako skodelico Liebiga ... Da ekspedicija ni bila tako bogato založena z Liebigo-vim mesnim izvlečkom, kdove, ako bi imela tako ugoden uspeli. Bodi pri tej priliki častno omenjen veliki kemik Liebig, izumtelj tega ekstrakta, ki je že naprej vedel, da bodo njegov ekstrakt rabili raziskovalci tujih dežel.
MappsljafliOM:
MAGGt kocke
MAGGT
po
so najboljše!
Pozor!
Prepričajte se pri nakupu, da-li ima vsaVa kocki na zavitka ime MAGGI in varstveno ^ zvezda
znanko
s krilcem 972
Pozor: Nahajajo se ponaredbe popolnoma brez vrednosti prevarljivo podobno zavite. Zhtevajte izrecno Forman! 984
se sprejme takoj.
Reflektira se le na boljšo moč Josip
Ahčin,  LiubPana, Francovo na-ez=ei breile štev. 31. -
HM ii tržni Hi
dajte si priposlati 120 cm široki platneni kanafas po 86 h, pavolnati ka-nafas po 74 h vzorčni kosi. Različni ostanki 5—6 m dolgi 40 m K 18*—. Razpošiljanje po povzetju nefrankirano. Pri obratu do K 500*- - mesečni rabat. Neugajajoče se franko vzame nazaj.
Naročila na upravo „Slov. Naroda" pod »Tkalnica specialni kanafas".
in Kanado
V plačilne težkoče zašli
.:     trgovci in industrijci ::
i ranžiraio
najhitreje in popolnoma diskretno in se tudi eventuelno denar preskrbi. — Vprašanja pod „FM-alka Ljubljana'1 na uoravništvo :.   »Slovenskega Naroda«. ::
CUNARD LINE.
Pannonia iz Trsta dne 18. marca 1913.
Saxonia iz Trsta dne 30. marca 1913.
Čaroma iz Trsta dne 4. aprila 1913. in se ustavi v Mesini,  Palermu, Neaplju Iz Liverpola:
Carmania dne 15. marca, 26. aprila in 24. maja 1913.
Mauretania dne 22. marca. 12. aprila, 10. maja. 31. maja in 21. junija 1913.
Frankonia dne 29. marca 1913.
Ca m Dani a dne 5. aprila, 3. maja, 7. junija in 28. junija 1913.
Caronia dne 19. aprila, 17. maja in 14. junija 1913.
1 Pojasnila, vozne karte: =
Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškova ul. 25
Dunaj 1-, Kamtnerring4, Trst, Via Ghega 8, ori vseh agenturah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook & sin, pri vseh Ltovdovih agenturah in agentih Dalmatie. III. razred. Cena: Trst-Ne\v Vork 140 K, otroci pod 12 let K 70 — več 20 K pristojbine od osebe.
Turinški
Višje tehn. učilišče za gradbo strojev in g elektrotehniko. Oddelki za inženirje, tehnike in delovodje. Velike tvorniške delavnice za prakt izvežbanje volonterjev. Drž. izpitna kom. Inoxeznci dopuščeni  Prosp. gratis.
Ravnatelj profesor Schmidt.
951
Ko bi dandanes živela Laudon, Napoleon, Izvestno bi nosita Le podpetnike Berson.
je vendar najboljši
S KEGLEVICr! tSTV .:;UT0073 PROKOrC
Kuverte
s firmo
priporoča
03 lili.
Kupujte in zahtevajte edino le
je najboljši. 53
Glavna zaloga pri Pni slo?, zalogi čaja in nima na debelo v Ljolljaiii, Rožna ulica štev. 41.
Najmodernejše. najelegantnejše
vozno kolo
je triumpf avstr. indu-^ Kasmip*5wetlikJ    str'J'e voznih koles. Eger'/B.   |    Brez konkurence.^ m       i**—^    Nizka cena. Pro-. daja samo: Ana Oorec, spe-, cialna trgovina s kolesi in
zposojevatnita koles, Ljubljana, Marije Terezije testa Štev. H (Pri novem svetu).
prodaja in razpošilja
• po poštnem povzetju :
Cena sliki 5 kron.
344
novosti i
varnostno zlato večno pero S2£*ft3&
Je vedno pripravljeno za pisanje in ne odreče nikoli. Precizno ročno delo, nepokončljivo, stanovitno, preprosto. Cena: K16"-
20'
24-—.
luksusroi svinčnik
Dalje neirekosljivl svicč« nik Penkala K 1*20 dali o v prekrasnih barvah :i VSO ter s srebrnimi in doublezlatimi obročki K 2a40, ki zadivljajo vsakega poznaralca.
Dobiva se po vseh boljših trgovinah s napirjem. Dobiva se po vseh boljših trgovinah s papirjem.
Edm. M □ s t e r 6 Ca.a 3 jrlin-NetikolEn in Zagreb«
z 2 ali 3 sobami s pritiklinami liče mirna stranka (2 osebi) v Šiški ali predmestju ljubljanskem za 1. julij I9i3. (pritličje izključeno). — Ponudbe na upravništvo »Slo-:   :   ;   ;    venskega Naroda«.    : :   : :
947
Išče se dobro izvežbana
Vstop takoj.
943
Poizve se v upravništvu »SI. Naroda«.
pisarne s
Naprodaj sta 2 veliki novi
O
G"1
Vprašati: pri sobarici, Miklošičeva eesta štev. 8. I. nadstropie.
Nova, stara
992
vse lasten pridelek,
prodaja v poljubni množini
Fr, Ferlinc v Šmarju pri Jelšah.
Vinograd, novi nasad travniki, njive, gozd, kamnolom, lepa hiša, 2 viničarji, zelo ugodna leža v bližini mesta na Sp Štajerskem. Velikost 17. oralov. Ponudbe pod „J. V./966". na uprav-ništvo »Slovenskega Naroda«. 966
ki bi radi končnoveljavro in pravomoćno razdružili svoj zakon,
1
naj se zaupno obrnejo na „Panonia" ob!, konc. informacijska pisarna, Budapesta VI., Szondvgasse 93 a III, 12, — Strogo reelno. — Honorar po izvršitvi. 991
38 stavbnih parcel na razpolagov na novo reguliranem svetu v Zg. Šiški med drž. Celovško cesto in med drž. železnico, kar bode 15 minut oddaljeno od nameravanih drž. železniških delavnic v Šiški. Ugodna so imenovana stavbišča za delavske hišice. Več pove
Valentin Gregore v Mengšu«
mešane stroke, vajena posebno manufakture in špecerije in 958
s učenka s
se sprejmeti v trgovino
O. Budkovič, Bohinjska Bistrica. Sprejme se takoj vešč, zanesljiv
tesarski polit
pri zgradbah nove Belokranjske železnice. V ponudbah naj se pove tudi zahteva glede plače in prilože se spričevala v prepisih, vse se pa posije na naslov: Roman Treo* Ljubljana, Marije Teresije cesta štev. 4.
998
Naznanilo.
z Rimske ceste S prese!'
v Židovsko stezo 4
10
131
jjKCTJM 0
Ali ste oženjeni?
turiste.
Potem zahtevajte nove vzorce 3 za 1 K, 6 za 1 K 80 h, 12 za K, 3 42 llustrovan cenovnik i, zdravniškimi nasveto gratis in tranko (zaprtr 30 h)   — I. Singe hlgienicna manu-taktnra,   Duaa) L Wiesingerstr.   8 T
Dobre harmonike 5 X
:>0.000 k madov prodanih. Brez carinskih stroškov, (iarancija. Zamena dovoljena tU denar nazaj. — Stcv. 300 s « 10 tipk. 2 registra, 28 glasov. Vel. '»'4:12 cm K 5--. St. 654 m 8 tipk. 1 register, .4 glasov, velikost 28: 14 cm K 5*40. St. 656 *4 10 tipk. 2 registra. 28 glasov, velikost 30: 15 cm, K 5*80. Šola za samoučenje k vsakim harmonikam zastonj. Razpošilja pi> povzetju c. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, razpošiljala ca glrsbil, Most 8t. 2378 (Češko). — Glavni katalog s 4039 slikami na ieljo gratis in Iranko.
Vozno nerodna postojanka no Koroškem na prodaj.
V nekem slovenskem kraju na Koroškem tik iiipne cerkve in šole ob okr. cesti jc na prodaj
a z dostilno
trgovino, posto v hiši, lepim posestvom itd. Krasna   bodočnost  v  gmotnem  in narodnem oziru. Cena 32.000 K, ptač.iti le 10.000 kron. Ponudbe pod A. 2. na upravništvo ,Slo-
venskeca Naroda*. V77
M i in U v m
tepa   za   trgovino urejena
v prometnem kraju S^Od. Štajerske.
Trgovina je imela letnega prometa do 1 10C0 K, a se lahko še razširi. Za :up je treba le kakih 6—7 000 K. Letna najemnina znaša 1 000 K. Vse bobe 1. nacištr. se poleti rrago oddajo.
Poizve se  pod J. D.  na uprav. »Slovenskega Naroda«. 978
VABILO
na
redni občni zbor
:a v Cerknica"
refj. z&tL?. i risom, poroštvom v Cerknici,
ki se vrši
v č      k, dre** 3. aprila popoldne
cb 2. uri v poso:i:r**£kih prostorih.
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo rac. pregiedovalca za 1.1912. 'j. Potrjenje računa za 1. 1912 in razdelitev čistega dobička.
4  Izvolitev  načelstva,  odbora, račun-sk< ga pregledovalca in namestcika.
5. Pcročilo o izvrženi reviziji.
6. Slučajnosti. 088
Nnšelstvo.
Zahtevajte pri nakupu vedno izrecno Luserjev obliž za turiste
po K 1 20 najboljše in najzanesljivejše sredstvo proti kurjim učesom in žuljem. Dobiva se po vseh lekarnah. Glavna zaloga L Schvvenk, lekarna, Dunaj, Meidling. — Premnoge ponaredbe, ki nikdar ne dosežejo Luserjeve originalne znamke, dokazujejo izborno kakovost Luserjevega obliza za turiste. — Pozor pred ponaredbami.
stročnice JI!
se hvalita sama in ne potrebujeta reklame
MESTNA H
zvisaia o&restno m
LJUBLJANSKA
o ČL
ero i
i.
1VI
3an "cl 3« jjja
w
1 © 3
nove  hranilne vlmz m
1
Rentni davek od obresti plačuje sama
»s*
Hajfooljšas preLzkg,iŠeBia, cenena obratna sila za poljedelstvo in industrijo
Bernliardtove lokomobUe tat motorji
Postavljajo se brez konc si]<;, brez dima, brez saj, brez duha.
Ha»pa¥e      sesalni plin
:----- - Najcenejša obretna meč sedanjosti. —
milini za drobljenje in mlenje
za obrat na vsako silo (motor, voda, gepelj). — Nedosežna delozmožnost — Ponudbe, katalogi brezplačno, ::   Domaća tvrdka.   s: Prva JSriV. tv?minS 33 mOtOFJC ia Sirofo Hnjfinejše reference.
G. Eernhardts Sobne, Dunaj VIL/2, Schonbruonerstrasse 173/H.
.--v  ^i^l^č:^:- lk/;^s i*£&&&«
Cesecna soba
953
s posebnim vhodom
se odda s i aprilom 1.1.
na Rimski cesti št. 7.111. naDstronje.
Zaradi preselitve oddajam takoj mojo zelo
dobro idoto trgovino z mešani slanom,
ki se nahaja na prometnem kraju, tik mesta Ljubljane. — Ker je obstoj vsakemu siguren, iščem samo poštene in resne kompetente — Ponudbe naj se pošljejo na unravništvo »Slov. Naroda« pod šifro „April 40G0 857".
Prostovoljno se proda
921
in žaga
na stalni vodi, 2 lepi hiši, 2 kleti, hlevi in svinjaki, sadno drevje in velik gozd, 12 oralov posestva, po jako nizki ceni, 8000 K se plača sproti, drugo pa po dogovoru. Pri mlinu se nahaja priprava za električno  luč. —  Pojasnila daje
A, S al o ker, Kozje, Štajersko.
Najboljši nakupni vir za res dobro
Eaijilii a hi
! Dft
PcsEbriG pripsrefijive vrste:
damski nizki čevlji, usnje ševro K 7*80;
daniski čevlji na zadrgo, usnje ševro K 9*50;
moški čevlji na zadrgo, usnje ševro K 11*—;
moški čevlji na zadrgo, usnje box K 10"—.
■
Ze desetletja preizkušeno in potrjeno.
870
130 prodajalnic v tuzemstvu in inozemstvu.
S*.
Lju jljana9 rirsiršiEiaiišjriiršJiširši
KELj kom. dr.
f rita rjeva ulica Ste v. 9.
BafšDIšlljDlHiršllHlBDliiB
\iwmn Ja2& & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
An
Bistrili
11E»u^sH\ica_
A
za roćMao in obrt.
BrezpalBi kurzi za veztesje v lili.
Pisalni stroji ,,ADLER",
piettlni stroji
vseh velikosti.
Gosposka ulica 4,
L nadstropje, levo
973
Uradno dovoljena, že 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
»»lis staoovanl in složeli
išče nujno i
je v  udobnost  cenj.   občinstva   zopet v središču mesta.
s   Priporoča in namešča le boljše ::
A visi'
kakor
privatno trgovsko in gostilniško osobje Izbira različnih slnieb, zlasti za ženske Vestna in kolikor motno hitra postrei&a zagotovljena.
Pri vnanjih vprašanjih se prosi znamka za odgovoi*
Narodna tiskarna
- v Ljubljani. -
Telefon št. 85.
m m m
Se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov, mrtvaških listov itd. itd.
Telefon št. 85.
Šf a je rs k
tropinovec, bririjevec, vs
medicinalna žganja s:
Id sicer štajerski konjak, borovničeve*, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča
slivovko ss  edina žganiarna
»e vrsle likerjev ter % 195
97
Drva
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevanje tudi na dom. 257
Parna žaga SCAGNETTI, za
skladiščem državnega kolodvora«
Cene
in dobroidoče ure vseh vrst s triletnim pismenim jamstvom n. pr.:
Nikljaste Žepne ure.....K 4*20
Boljše kakovosti......
Srebrne ure........
Nikljaste budilke......
Kuhinjske ure .»••«•«   "„ 3-20
Ure s kukavico......„ 8*50
Ure na nihalo.......„ 8*50
razpošilja prva tvornica or JAN KOM«. L in kr. dvomi dobivate1! v Kosti it. 2393 (CeSko
5 — 8*40 2*90
kožne hibe, solnčne pege, ogrci, raskava, ordeČela in razpokana   kofa ter
drucje napake polti, iztjine^o takoj, edino in samo z desetletja preiskušeno in od strokovnjakov sijajno potrjeno in oblastveno za neškodljivo preiskano ?91 dr. A. Hita
pasta Pompadour.
Poizkusnl lonček K V— večji lonček K 3-—. Ko^metikum dr A. Rixa laboratorij na Dunaju IX. — Zaloge v Ljubljani lekarna pri »Zlatem jelenu« parfurnerija A. Kane, drogerija »Adrija« (Cvančara). |
Gramofonske
TriDlav-Rekord in Sairt
z najnovejšimi slovenskimi posnetki
so izšle in se dobe v
:: ateljeju za gramofone ::
Sodna ulica št. 5.
RainBa zalega sodbenib a<t6mafDw in srsiBoioiiov.
Cenj. ££. gostilnčarjeni posojujem goćbene av tornats brez vsakega plačila in dajem še od nabranega denarja odstotke. — Kdor rabi tedaj avtomat, naj se zglasi — tudi pismeno Ako imate gramofon, pišite po seznam naj-::   novejših plošč. ::
najpreizkušenejše, najzaneslivejše in najcenejše -----
:• foslorovo kislo crnoit'o
za vse vrste zemlje dalje 41
iT.rjniiPkcve. in kalt-evcsoMtrove superiosfete
dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil kupčevald kmetijske zadr. in društva.
Samo snperfoslat
v ceni ni poskočil!!
Centralna pisarna društva avstr. superfosfat. tvornic
Praga, Pfikopyl7.
i) n
z dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z dodanim
in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-
jočimi.__
Trdo vezan 5 K 60 v., po posti 5 E 80 v.
bprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačili.
viiiemno zavarovalna banka v Pragi.   .'- -Bezenrni fondi B sa,46t.43SaSS — Izplačane odškodnine in kanitalije & 123,257.685-77 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
————————^—    v«a pojasnila ctajai ——————————
Generalno zastopstvo i nudim v GosnosKi uliti štev. 12.
i
Gospodinje! Pozor!!
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite splošno znane svetovne znamke
BLAIMSCHEIMA
MARGA
[Val
9f
UNIKUM** ni rastlinska margarina.
UNIKUM" se 'zdeluie iz najčistejše go-piVjniEVUlvi    veje 0bistne telšče z visoko
pasterizirano smetano, ima torej največjo re-dilno vrednost in je resnično zdrav.
majiirilMffl ni umeten, nego najčižči UNSilUM" naPawni Szdelek.
99
„9JIUISVlfm zaaW o vadnega presnega masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
SftJHhO BLAJHISCHEIMOV
t"'i PS H *Lf II PUB it I- resnično edino in „     IIIKU i¥l" ppaif0  nadomestilo za
presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano. Izdelovanje
BLAiMSCHEiNA „unskuh!"
je varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodinja!
Ne ćaite se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za
pečenje
i U Iv
i****i
samo
5
■ al i«
BLA3MSCHEINA «,
Dobiva se povsod
>g MARGARINO
Poizku^nje gratis in franko.
lic lin
Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV,
modernih
ttaaaii um 11 m
esef motornih dvokoles
malo rabljenih, ki smo jih od svojih odjemalcev prevzeli pri nakupu močnejših modelov in ki smo jih spravili v
toiHM stan5c-' «,ro4dam?^amo' *?£ fi lastno Wi
UlbLiIeUlIU   praznimo ivornaška skladišča   gJUil   lUtflliu L6KU
proti gotovini.
Partija karoserij novih ali malo rabljenih pod ceno.
Samo kupcem samim pošlje tvor-: :  nlca ponudbe brezplačno.  : :
Interesenti naj se pođ šifro „Spott-bililg 1913"  obsn^o na Suđoifa MEosse na Dnna]n. 937
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozcr! Sprejema :udi zavarovanja ^ proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
dobro vajen malega in velikega dela,
se sfcrejme takoj v stalno delo. I. Potočnik, ICarcsnak.
91<5
z izložbenim  oknom, pripraven za trgovino ali pisarno 927
se takoj @Mm*
Istotam manjši lokal za pisarno, ali kaj enakega   Poizve se pri Bavorlsi
Eevšku, fotografe kolodvorska uc
paslo, matisno štupo, suhe gobe, vinski kamen
jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode, termočnate solne in otrobne vreče kupi vsako množino
veletrgovina ANTON KOLENC,
Celje, Graška cesta 22. 3095
Vdova, dvaintrideset let stara, primerne izobrazbe, čez 19.000 kron denarja, z eno hčerko, se želi poročiti z dobrim in miroljubnim gospodom, kateri bi imel približno 2000 K letne plače, pravico do pokojnine in bil star 30 -45 let Izključen ni vdovec brez otrok. Pisma s sliko ako je mogoče do 25. marca pod .Bodočnost' na upr. »Si. Nar.«. Tajnost zajamčena. 941
;^aava
najfinejše kakovosti po 5, 7,9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva za lase in brado ,,&eril" po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasuljes brade in drage potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Sfrmoli
brivec in fasničar
Ljubljana, Pod Trančo št. I,
(vogal r.Iesisega in Starega trga).
Izdeluje vsa iasrci čar sli a dela solidno in okusno Kupuje zmešane in rezane ženske lase
Zbirka
avstrijski!! zakonov
v slovenskem jeziku.
L zvezek:
Kazenski zakon
o hudodelstvih, pregreških in  prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. zak. z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne 17. dec 1862 št. d. z. ex 1S63 in drugimi novejšimi   zakoni kazenskopravnega obsega.
V platno vezan 0 2; po posti 6 £ 20 vfn.
705
5477
9519
8D
YZ
po meri ~
najnovejše oblike pri:
Ni EEasiam, da »srn m preselil s svojo
odvetniško pisarno
iz Postojne v Radovljico
kjer sem prevzel pisarno pok. gosp. dr. Vilfana
(*? hiše! posojilnice v Radovljici).
Odvemik dr. Igo Jane.
■   mim m
t t
Q
B
»?2no čepelarstvo«
Peter P^sjcllč Preie baron Rothschutz, -.i, jiošta ¥išnja gara, Dolenjsko.
priporoča vsakovrs      čebelarsko orodje lastnega izdelka, posebno sistemov, vso pripravo za izdelovanje Alb. Žnideršičevih
no satovjc, rokavice, avbe, kadilnice rSinoker" % • pipe za kajenje, točila za med, kakor tudi vse druge, v to stroko i • i dmete, vse skrbnega in dovršenega dela, po primerno nizkih cenah, na dcb2lo in drobno. 974
WšM ii ifssia JAT. Peter KI. fflii, SraMalL
cr >>  •       tudi raznovrstno železninarsko blajTo, posebno za sezono: traverze.
panka žične mreže za ograje, poljedelski stroji, umetna gnojila itd.
v x vxv x k * x * * k srsnnr
3?0. lista ncwlšeno_1g?g«
Najsi tri  a izdelovalnica perila na Kranjskem.
". otroško
Franc Furlan
i-:
i
1
naslednik Faschingove vdove |
ključavničarstvo 1
in
i
zaloga štedilnikov *
senahafa:        535 |
I Ambrožev trg štev. 9. |
Ljudevit Sorovnlk
pwškai» v Borovljah (Fer-lach) na K-iroškc-sn.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pnsa& za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi oro-aetafe stare sarnokresnice, sprejema vsakovrstna popravite, ter iih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-iralnid in od mene preizkušene. — liustro-39 veni oenlkl rsstonl.
-
~ •>! % I jasaiSjf  M\ jeL
1T> H* ii "3» «P 3T» ca o&
• 'č  uniformskih založnikov, zavodov itd. iretn z a neveste In perila za novorojence.
^ za srajce je sksno dospelo.
^ r rs k* ^ m & O
111 fl
F
•   t i*
ioitani
prešcniova ulica siev. 7.
■j ^
priporoča
r - • gp
Ur j«, u» ccJ ■    ■      «_ 5
far*
P T
o
trg štev. 2
Fine
učar
Lastna hiša.
Krasne
PRAVICE PLASCE, 11  11* A.
ssično perilo in drage potrebščine za novorojenčke.
alia na izbiro t&i&li na deželo* ~1H
Moderne
SPOBTKE EilPE, OTRDSKE CEPIGE, PERILO.
ŠKE   : n^aMLA
7
ll
kascdisld, konceptni, 3oku- i | mestni, mmistrski, pisemski, |* ovitni in barvani i?a«ir
'S
S
I
i p
8
Crgoyske knjige
v vseh velikostih, "rlane z eno aH z dvema kolonama, vezane v papir, pl:.tno ali poiusnje.
»lernabe knjižice po c£™ \ ZzhwirAz\\\ zvezkov in risank. Zavitke za !in9e v vseh velikostih.
I I
i i
i
i
i I
—» Velika izber —■
s^s^nil^ov, peres, peresnikov, radirk,    kamenčkov,   tablic. gobic, črnila itd.
J?.rVC za šole in umetnike
RazgleBaite
r>o'<rajinske,  humoristične, umetniške vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših.
/Mauni za slike in dopisnice,
vezane v pliš in v usnje.
— foezilske knige. -■
Podobice za otroke.
Ceseni okvirčki za razglednice.
Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tnše, čopiče.
Kotssi in tintnikL
1
Llnblfana
Mestni trg 19—5tari trg 8.
315
Blagovolite pisati po vzorce m cenike!!
$*W dobite jih poštnine prosto! m
MM tem, celi, tali in kaniti
so že od leta 1887. najboljše kakovosti.
Pošiljam na zahtevo luđi vzorce plesnega, spomlad-nega in poletnega blaga, kakor tudi vse izdelke za =====  domačnost in za oprave nevest. —
I. J. HM h bi, in oni zavod. Poinlj (Krali. Cio).
Krami moderni spomladanski kostumi, moderne jope in plašči, vrhnja krila 5 raznovrstne hluze v najnovejši izbiri hi dobrega okusa priporoča
687
Hodna trgovina : P. MAGD1Ć:
Ljubljana — nasproti glavne pošte.
SCr^sna umetniška reprodukcija v več barvah ■ZH A M EUflT E GROHARJEVE
=   USTANOViTELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI =
Visoka 66 cm in široka 55 cm je nai-lepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in naj-\   dovrženeiža kar jih imamo Slovenci.
Cena s pošto kron 3-20
1
ii
m i?.
9 LJUBLJANI. PREŠERNOVA UL ST. 1
mm B^rS: žlindra: S
L J   znamke zvezda ij
y
i vlog na knj. in leU. račun 31.dec. 1912:
s:      K 224,180.979-—. ::
C*
O. lir.
131* J.
Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 28. febr. 1913
:s       K 68,960.714-—. ::
i
r
21 O
rometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Cmnte na Sttnaju. — Ustanovljena 1864. - 29 poSružnic.   W Marijin Wl M\i tBla (»Iffl JUnillHl GEIHllll
Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron.
krbovanic vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog  na hranilne
, bre   r£1 ka, kontovne knjige ter ra konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-
,_ se lahi B Vfak dan brez odpovedi. - Kupovanje in prodajanje vrednostnih
papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. -  Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih
papirjev m rosoiila nanje.
Uatmena in pismena pojasrEta in nasveti o vseh v bančno stroko sp&dajocih transakcijah vsekdar brezplačno
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih tn inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in iz2rebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev - Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, Pstin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. - Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev — Promese za vsa žrebanja. Iiplaćila in nakaUla v Ameriko in ii Amerike. 166j
Brzojavke: Prometna banka Ljubljana. — Telefon i&ov. 41-
77