Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS mesečno 20 l)ln pollelno I2U Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 35 Din nedeljsko Izdala celote no v Jugo-Slavili HO Din, za Inozemstvo IOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l siolp petll-vrsla mnIlo p-! 50 ln2D.več|loola»l nad 45 mm v Mne po Din 2-50. veliki po 3 In 4 Din, v ured-i »k«-m delu vrstica po IO Din □ Pr. večiem O naročilu popust Izide ob 4 ziulral rožen pondeiiKa ln dneva po promlKU Oreanlšivo /e v Kopliarlevl ulici il. 6 111 Hohoplsl se ne vračalo, nefranklrana plama «e ne s/ire/ema/o ^ Uredništva telelon šl. 2050. npravnlštva šl. 232S Uprava /e v K opltarlevl »1.41.6 * Cehovnl račun: t'(ubl|anu štev. 10.650 In 10.349 za Inserate Sarali-vo AI.7St> i, /at/reb šl. 19.011, Praqa In IJuna/ šl. 24.797 Parfurlunt montes . . . Glavni lajnik fašistovske stranke Turati se je pred kratkim v nekem privatnem razgovoru izrazil: Fašizem je v notranjosti nepremagljiv; ter sploh nima več nasprotnika. Pokazati mora še do konca tega leta, ko bo italijansko oboroževanje končano, da je istotako nepremagljiv v zunanji politiki. Zunanjepolitični uspehi, zmagoslavna vojna pa ga bo doma napravila sekularnega. Leto hiti k zatonu in Mussolini tako pred italijansko ljudstvo kot pred Evropo polaga račun. Ena plat je popolnoma pregledna, druga je polna skiciranih postavk. Celota pa ne more zadovoljiti niti Mussolinija, še manj pa italijanski narod, ki stoji napram velikanskim gestam diktatorjevc impulzivnosti razočaran in mu ne preostaja drugega kot bežen sen rimskega imperija. Pregleden je obračun, v kolikor je fašizem razgaljen in v kolikor je Mussolini direktno pripomogel, da so se proti njemu stvo-rile politične zveze. Proti sebi ima Francijo, Belgijo, Nemčijo, Rusijo, Češkoslovaško, Avstrijo, Romunijo in Jugoslavijo. Preko običajne korektnosti ne gre s Poljsko, z eno besedo: kontinent Evrope je obrnil Italiji hrbet. Še večl Francija in njene zaveznice pomenijo trdnjave, z istim poveljnikom, boj temu pomeni a priori boj brez upa zmage. Skicirane so postavke, v kolikor računa Mussoiin: z večino svojih zaveznikov. Dasi je Velika Britanija mnogo preje prijateljica Italije kot Jugoslavije, je vendar tudi za laičnega opazovalca na dlani, da je angleška politika strogo tendenčna in v glavnem tudi napram Italiji kolonijalna, ki ma ta smisel, da potiska Italijo na Balkan, da jo istočasno odvrne od angleške posesti ob Sredozemskem morju. Četudi pa moramo računati z veliko tradicijo angleške diplomacije, ki se bistveno ne menja hkrati s spremembo vlade, je vendar vredno vsaj ugotoviti očitke angieške opozicije, da se Chamberlain naslanja na osebne režime Ri-vere in Mussolinija, ne pa na narod, ki garantira trajnejšo stalnost; da spet ne bo iznena-dila eventuelna zmaga angleške delavske stranke, s čimer bi se tudi zunanja politika vsaj v gotovi meri, spremenila. Pa recimo, da ima Italija v Angliji trdnega zaveznika. Izven dvoma pa je, da ta Anglija Italiji ni šla gladko na roko, oziroma da Italija nobenega zunanjepolitičnega večjega problema ni rešiia v svojo korist. Celotno rožljanje proti nam je diplomatski svet tolmačil tudi tako, da hoče Italija Francijo in Anglijo prisiliti do odstopa kolonij, češ: Vojne nc marate; dajte nam torej kolonije, pa bo mir. A vojne ni bilo, kolonij pa še manj in tudi mandat nad Sirijo, ki naj bo trenotno v razgovoru, je vsaj problematičen! Italija je hoteia novo ureditev mej ob afriški obali, novo ureditev tangerskega statuta, pravico naseljevanja na francoskih tleh. Ostalo je vse pri starem! Italija je zahtevala svobodno roko v vzhodnem delu Sredozemskega morja in na Balkanu. Prvo zahtevo sta odbili Anglija in Francija skupno, drugo Francija s francosko-jugoslovansko pogodbo! Pa tudi druge postavke ne pomenijo ravno sijajnih uspehov. Pogodba z Budimpešto, v kateri sta oba pogodbenika vadljala za našo zemljo, je še danes neratificirana. Poskus razbiti malo antanto z odtegnitvijo Romunije se je izjalovil, ker ^Italija Romuniji in Madjarski istočasno ne more ustreči. Bolgarijo enostransko potegniti v italijanski val sc je izkazalo za nemogoče. Bolgarija sama pa jc dobila zadosten opomin od zapada, ko je bila njena prošnja za mednarodno posojilo v Ženevi odbita! S tem. da ie dobila Albanijo popolnoma v svoje mreže, je res zavarovana otrantska cesta. S tem, da se pogaja z Grčijo za prijateljsko pogodbo, da obljublja Grkom ugrabljenemu otočju Dodekaneza avtonomijo in cclo lasten lokalni parlament, bo mogoče na zunaj pridobila Grčijo zase; bo uspevala še nadalje v intrigah, da ne dobimo svobodne conc v Solunu. A ravno v Grčiji se križa tudi francoska politika; ima Francija težke terjatve, ima besedo v Ženevi, ko gre za posojila! In končno: Ravno v zadnjih dneh je bila kategorično odbita ponudba Nemčiji in je padla kot nereelna misel bloka latinskih sester; Mussolini sam pa je moral našo pogodbo s Francijo priznati za korektno! Morda bo italijanski narod vsaj v bodočem letu imel toliko moči v sebi. da bo sprevidel, da teror v notranjosti in impulzivnost diktatorja nista ravno garanciji uspešne in velikopotezne zunanje politike?! Minister dr. Gosar in posl. Kremžar za rudarle in niihove vpokoence r Belgrad, 30. dec. (Tel. »Slov. ) Pretočeni torek so bratovske blagajne za Slovenijo v I Ljubljani sklenile radi sanacije svojega težkega | gespodarskega stanja, da se v smislu priporo-I čila ministrstva za gozdarstvo v Belgradu iz-I vede sanacija s tem, da sc za Slovenijo sprejme čl. 119. iz novega pravilnika, ki pa sicer še ni uveljavljen. S tem pa so rudarji težko prizadeti. Zato je poslancc K r e m ž a r obiskal zastopnika osrednje bratovske skladnice v Belgradu in glavnega rudarskega ravnatelja ter razpravljal o vprašanju, kako bi sc moglo izogniti škodi, ki grozi delavcem, posebno upokojencem. Ugotovilo sc je, da bi nc bile prevelike zapreke, da se čl. 119. vsaj deloma popravi ter da bi se mogel najti blažji izhod za sanacijo bratovskih blagajn. Zato je smatrati ukrep slovenskih bratovskih blagajn za začasen. Istočasno s tem je minister dr. Gosar konferiral z ministrom Miovičem glede uve-ljavljcnja novega pravilnika. Tiskarniški delavci ne plačaio davka na zaslužek zasebnih nameščencev Uspešna intervencija poslanca Kr ravnatelja Letite. — Nova liavodi ministra dr r Belgrad, 30. dec. (Tel. »Slov.«) Danes jc v imenu Jugoslovanskega kluba posl. Krem-žar obiskal generalnega direktorja fin. ministrstva g. Letico v zadevi obdavčenja delavcev z davkom na zasebne nameščence. Glavni ravnatelj I.etica je izjavil, da je na podlagi posredovanja ministra dr. Gosarja in Jugoslovanskega kluba izdal 23. dec novo okrožnico, v kateri izrečno povdarja, da »so davčne oblasti doslej preveč strogo izvrševale zakonske odredbe in navodila glavnega ravnateljstva pri obdavčenju zasebnih nameščencev, posebno pa šc tiskarniških delavcev«. Zato v teli novih navodilih priporoča davčnim oblastem, naj »prejšnja navodila najekrtenziv-neje tolmačijo, ker generalno ravnateljstvo v teh navodilih želi. da gredo gornjim davkoplačevalcem še bolj na roko.« Radi tega ravnateljstvo nalaga v teh navodilih od 23. decembra, »da odredbe za davek o telesnih delavcih uporabljajo v vsakem slučaju kjer ni točnih in sigurnih podatkov, na podlagi katerih bi se moglo lahko opravičiti obdavčenje v smislu davkov za privatne nameščence « Glavni ravnatelj Letica je izrečno poudaril, da je intenciia te nove okrožnice ta da ostane do 1. aprila 1928. vse pri starem, to ie. emžarja. — Izjave generalnega la finančnim oblastvom. — Uspeli , Gosarja. da dotlej plačajo davek na ročno delo vsi, ki so izpočetka plačevali, ne da bi bili obvezani sedaj plačevati davek za zasebne nameščencc. Po prvem aprilu 1928 se bo ta zadeva ugodno uredila. Na vprašanje poslanca Kremžarja, kaj pa, če bodo finančna oblastva še dalje tirjala davek o privatnih nameščencev od delavcev je generalni ravnatelj odgovoril: »Potem bom videl, da so oblasti nepokornc in ne ubogajo danih navodil.« Poslanec Kremžar: »Torej je želja finančnega ministrstva, katero tolmačite vi, gospod glavni ravnatelj, takšna, da davek na ročno delo ostane do t. anrila 1928 za vse delavce, ki so ga doslej plačevali,« Nato je glavni ravnatelj odgovoril: »Da! To ,e moja intencija, izražena dovoli jasno v tej novi okrožnici.« Poslanec Kremžar: »Tedaj smem te intencije, izražene v tej novi okrožnici od 23. decembra tudi javnosti raz-tolmačiti?« Nato je I.etica odgovoril: Seveda, saj se je ista izjava danes dala deputaciji ti-skarniških dclavccv.« S tem )e jasno, da delavci ne bodo podvrženi davku na zasebne nameščence, in sicer je to uspeh prizadevanj Jugoslovanskega kluba, posebej še ministra dr. Gosarja. Na^važn&š? cerkvenopolitični probfiems Nadaljevanje razprave o proračunu ministrstva za vere. — Zakon o pravoslavni cerkvi. — Muslimanska cerkev. — Koakordat. — Pogajanja /a konkordat ugodno potekajo. — Kronski upokojenci. r Belgrad, 30. dec. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne se je vršila seja članov vladne večine fin. odbora, na kateri se jc sklenilo v znatni meri skrajšati proračun ministrstva za vere v oddelku za pravoslavno, muslimansko in židovsko cerkcv. Za katoliško ccrkcv so ostali v glavnem vsi krediti, kakor so bili določeni v proračunu. Na popoldanski seji sc je nato nadaljevala razprava o proračunu ministrstva za vere. Kot poslednji govornik je minister za vere odgovarjal včerajšnjim govornikom, predvsem na njihove zahteve, da naj poda poglede vlade na versko politiko. Izjavil je, da po njegovem mnenju ni sedaj trenutek, da bi se o tem razpravljalo, ker sc bo v skupščini o tem mnogo govorilo. Vendar pa smatra za potrebno podati vsaj nekatera pojasnila na tozadevne zahteve predgovornikov. Glavno vprašanje, ki so ga vsi govorniki naglašali, jc ureditev pravilnika pravoslavne cerkve, ki danes samo životari brez končno-veljavne in stalne ureditve. Zato jc neobhodno potreben poseben zakon o pravoslavni cerkvi. Arhijerejski zbor jc nedavno zboroval v Sremskih Karlovcih, in ga jc minister pri tej priliki pozval, da da svoje mišljenje o tem. Arhijerejski zbor jc o tem razpravljal in izdelal poseben načrt, katerega jc predložil sv. Sinodi in ministrstvu za vere. Minister za vere lega načrta dosedaj ni sprejel, pač pa jc odredil posebno komisijo, ki bo to vprašanje proučila. Z ozirom na to so vsi tozadevni očitki, da jc ministrstvo tozadevni zakon sprejelo, neutemeljeni. Drugo jc vpiašanje ureditve muslimanske ccrkve. Pri nas sla dve vrsti muslimanov, naše in tuje narodnosti, v Bosni in Hcrccgovini in v južni Srbiji. Bosanski in herccgovinski muslimani so imeli svoj statut, ki ga je odobrila bivša avstrijska vlada, v južni Srbiji pa imajo samo malo uredbo, ki pa jc v neposrednem nasprotju s statuti bosansko-hercegovskih muslimanov. Da bi tudi tukaj imeli enotno ure- ditev, jc minister odredil posebno komisijo, da natančno na podlagi tozadevnih verskih odredb muslimanske veroizpovedi izdela poseben zakon za muslimansko veroizpoved. Tretje vprašanje jc vprašanje k o n k o r -d a t a. To vprašanje je najtežje in najdelikat-nejše. Minister izjavlja, da bo delal na to, da se istočasno reš'jo vsa tri navedena vprašanja, da bi sc videlo popolno soglasje in enakopravnost glede odgovornosti napram vsem veram in veroizpovedim. Na kak način sc bo to uredilo, o tem nc more podati stališča vlade. Po njegovem mišljenju sc bo to vprašanje prav lahko rešilo v sporazumu z našim epi-skopatom in vatikanskimi zastopniki v Belgradu. Dosedaj so bila najtežja vprašanja: sv. Jeronim, glagolica, uporaba domačega jezika v cerkvi in šoli in vojaški rok duhovščine. Vsa druga vprašanja so se rešila ugodno. Zato se nadeja, da sc bodo tudi ta vprašanja rešila ugodno za cerkcv in državo. Glede medverskega /akona je posebna komisija pričela proučevati zakonske načrte. Misli, da nc bo prišlo do nesporazumov in konfliktov med odredbami tega zakona in običaji po predpisih posameznih veroizpovedi. Kar so tiče kronskih vpokojencev bo storil vse, kar je v njegovi moči. Finančnemu mi-lvstru je predložil vse tozadevne podatke, na podlagi katerih bi se moral ta proračun po njegovem mnenju obremeniti za štirj milijone. Finančni minister jc v njegov proračun vstavil dva milijona. Dn ni vstavil finančni minister štirih milijonov, misli, da je vzrok la, da hoče imeti finančni minister prej natančne podatke, ker je to vprašanje v zvezi s celokupnim uradniškim problemom, če l>o !;ak-šen primanjkljaj, potem se bo kril iz rezervnih kreditov ali z virmani, ki so v letošnjem proračunu precej visoki. Na vsak način se bo to vprašanje končnoveljavno uredilo do dno l.apriln na podlagi tozadevnega pooblastila v finančnem zakonu, nn podlagi katerega se finančni minister pooblašča izdati potrebne m h m ■mahi 0 W >* i" (»rof Volpi, italijanski finančni minister K stabilizaciji lire. Silveitrov večer »UUBUANE" v Unioru s »f «< Vojvoda Božo Petrovič Njegoš umrl. r Belgrad, 30. dcc. (Tel. Slov «) Na Ce-tinju jc umrl vojvoda Božo Petrovič Njegoš. Pokojni je sorodnik našega kralja in tovariš pokojnega kralja Petra. V življenju črnogorske države je Božo Petrovič Njegoš i igral važno vlogo. Bil jc večkrat minister in ministrski predsednik ter predsednik držav-| nega sveta. Rodil se jc 24. decembra 1845. Nj. V. kralj je izrazil pokojnikovi rodbini svoje sožalje. Zima. r Belgrad, 30. dcc. (Tel. Slov. 1 Po poročilih iz notranjosti države jc po celi državi nastopila velika zima in snežni zameti. V južni Srbiji, deloma v Vojvodini in v Srbiji sami je promet zelo otežkočen, ponekod cclo ukinjen. Promet po Savi in Donavi jc popolnoma ustavljen. Davčni odbor odložil seje. r Belgrad, 30. dec. (Tel. Slov.«) Danes sp je vršila seja davčnega odbora, ki je bila zelo kratka. Po prečitanju zapisnika je izjavil zastopnik finančnega ministra dr. Spaho, da sc morajo seje odložiti za čas po pravoslavnih božičnih praznikih, da sc mora načrt davčnega odbora predelati, ker jc odpadel oddelek o dohodnini. Potrebne so razne spremembe radi tega, ker jc večina davčnega odbora odklonila dohodnino. Prihodnja seja sc bo sklicala pismenim potom. Opo7?c-5'. Na in okrog BaSkana Cankov naj vstopi, Ljapčev pa ostane v Sofija, 30. dec. (Tel. »Slov.«) Po raz-govoiu kralja Borisa z nezadovoljnimi parlamentarci dosedanje vladne večine so nekateri poslanci skušali posredovati med Liapčevem in Cankovom. Skušali so Ljapčeva pregovoriti, da bi Caakova sprejel v kabinet. Ljapčev tega ni odklonil načelno, pridržal pa si je še odločitev. Cankov aspirira na notranje ministrstvo, ki ga vodi Ljapčev sam in ga menda ni pripravljen prepustiti. Ministrski predsednik bi rad preosnovo kabineta odgodil do- ureditve posojila. V ostalem jc vlada danes do- ! bila ojačeno zaupnico vladne'večine, povečane z liberalno in demokratsko skupino, ko je bil odklonjen predlog socialističnega voditelja Sakacova, da se dovoli podpora za brezposcl- j ne v višini 10 milijonov levov. Ljapčev je iz- ! javil, da proračun te obremenitve ne prenese in da so nasprotniki vlade brezposelnost porabili samo kot pretvezo za svoje politične svrhe. Bolgari straše. r Belgrad, 30. dcc. (Tel. »Slov.«) Nekatero belgrajsko časopisje poroča, da je bil v Subo-tici aretiran bolgarski atentator, ki nameraval narediti atentat na Žiko Laziča, načelnika oddelka za javno varnost v notranjem ministrstvu. Policija te vesti demantira. Atene nočejo niti... niti... v London, 30. dec. (Tel. Slov.«) T>aily Telegraph« poroča, da so vprašanja, o katerih se bo razpravljalo o priliki obiska grškega zunanjega ninistra v Rimu, posebnega pomena za grško prebivalstvo Dodekaneza. Vendar se bo Grška težko vezala več kakor s prijateljsko in razsodiščno pogodbo z Italijo. Atene so dosedaj vedno kazale skrajno previdnost pri svojih obvezah napram posameznim dižavam ali skupinam držav. Grčija je pripravljena, skleniti tudi z Jugoslavijo pogodbo o prosti luki v Solunu, noče pa obnove jugoslovansko-grške zveze, ker niti noče biti privesek fran-cosko-jugoslovanske pogodbe, niti noče, da se z vstopom v Malo antanto zaplete v j:igoslo-vansko-madjarski spor. Angleški kapital na Madjarskem. v Budimpešta, 30. dec. (Tel. »Slov.«) Neka angleška finančna skupina se je na madjarski predlog ponudila, du posodi mestu potrebno glavnico za zgraditev podzemeljske brze že leznice in da po potrebi prevzame v lastni režiii obratovanje. Namerava se brza železnica v dolžini 85 km iz vseli najvažnejših predmestij Budimpešte v središče mesta. Stroški so proračunani na 150 do 200 milijonov pen-gejev. Mala antanta se sestane 3. marc^' v Bukarešt, 30. dec. (Tel. »Slov,«) »Politika« poroča, da bo prihodnja konferenca Male antante šele 3. marca o priliki zasedattja Sveta Društva narodov v Ženevi,, ne pa Že januarja v Bukareštu, pri čemer se bo razpravljalo tudi o vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu Sveta Društva narodov. Romun ski patršiarh bo po-seoeS med študente v Bukarešt, 30. dne. (Tel. *Slov.<) Kakor poroča »Lupta'. bo patriarh Milan Cristea, ki pripada regentskemu svetu, ob koncu lela naslovil na romunsko mladino odprto pismo, v katerem bo izrekel obžalovanje romunske cerkve radi študentevskih ekscesov, posebno pa radi skrunjenja židovskih svelišč. Obenem bo patriarh opominjal krščanske študente,' da opustijo nasilna dejanja in sramotenje tuje vere kot profivtto duhu krščanstva. v Bukarešt, 30. dec. (Tel. »Slov-.«) Zunanji minister Titulescu potuje dne 4, januarja na oddih v St. Moriz, tri tedne pozneje pa pojde v Rim, Pariz in Berlin. Naša in češka Dogajanja ta teden a v Praga, 30 dec. (Tel. ->Slov.«) Češke trgovske zbornice so že< dokončale redakcijo čeških zahtev pri trgovinskih pogajanjih z Jugoslavijo. Jugoslovanski zastopniki so bili povabljeni v Prago in najbrže. se bodo pogajanja p.'ičela že prihodnji teden, če termin, ki ga je izbrala Jugoslavija, ne bo slučajno koli-diral /. drugim; trgovinskimi pogajanji. Oblegana bolgarsko poslanko v Budimpešta, 30. dec. (Tel. v>Slov.«) Že 24 ur oblegajo bolgarsko poslaništvo v Budimpešti detektivi madjarske policije. Bolgarski konzul Lif-čev je v poslaništvu skril pred materjo svoja dva -otroka. Ko Je bil biščev J*e na Dunaju, se je ločil od svoje žene rojene Schad, pastorke grofa Zichyja, ter ji pustil oba otroka v vzgoji, s pogojem, da ga otroka smeta vsak dan obiskati. Ko sla bila otroka i včeraj pri njem. ju ni več pustil k materi na-| zaj, temveč ju je pripeljal nab olgarsko po-' slaniltvo. Soproga je stvar ovadila madjarski policiji, ki, je obkolila bolgarsko poslaništvo, v poslopje pa seveda radi eksteritorijalnosti ni smela stopiti. Detektivi čakajo noč in dan pred poslaništvom, da otroka zapustita poslopje, nakar bi ju vedli k materi. Soproga se je obrnila na pomoč tudi na sofijsko zunanje ministrstvo. Danes bo tudi v madjarskem zunanjem ministrstvu posvetovanje, ali naj madjarska vlada napravi diplomatične korake. Bolgarsko poslaništvo je poslopje zaprlo, tako da ne sme nihče noter ali veu. Frank ie čimpreje stabilizirati! Ca i I lan takojšnjo-sta bili-zacijo. v Pariš, 30 dec. (Tel Slov.«) Marceli Ltronin poroča v Pariš Midi« o sVojem obisku pri prejšnjem finančnem ministru Cai!lauxu. O stabilizaciji italijansl:« lire je Caillaux dejal, da je izvršitev pred dvema'letoma po francoskih strokovnjakih sestavljenega načina, ki predvideva najprej ureditev meViztfvtzniških dolgov, nato konsolidaciji' notranjih in končno sklepno konsolidacijo s pritegnitvijo iHozem-skih kreditov. Tudi belgijska stabilizacija je šln pO istih Stopinjah in dosegla popoln uspeh. Francija mora izvesti stabilizacijo, ki bo sedaj težja kot pred Ifcti, ki pa bo uspela, če bodo finančniki previdni in vztrajni. Poineare oravi: 5om že uredil v Paril, 30. dec, (Tel. »Slov.«) Znižanje diskontne mere Banke Francije je zopet dalo povod zu vtsli o skorajšnji zakoniti stabilizaciji franka vsled česar na današnji borzi na novo poskočili kurzi za francoske vrednosti.' Poineare sam je tem vestem napravil kar hiter konec. Ko je zapuščal ministrski-svet, je dal izjavo, da so vse take informacije čiste izmišljotine ter da on svojega mnenja o primernem trenutku za stabilizacijo ni izpremenil. Večerni listi izražajo mnenje, da stabilizacije pred volitvami ni pričakovati. Tudi Paršs dela z Londonom !n Nšuiorkom v Pariz, 30. dec. (Tel. »Slov.«) Znižanje diskonta Banke Francije ima namen, da banka zopet dobi vpliv na zlati trg, ker znaša privatni diskont 3% do 3%% napram dosedanji oficijelni obrestni meri po 5 odstotkov. Dalje ima znižanje diskonta tvoriti podlago za dolgoročne kreditne operacije. Kakor poroča »Echo de Pariš«, ie je znižanje izvršilo v sporazumu s Federalno rezervno banko in Banko Anglije, da se vzdrži stabilnost svetovne cene SDS-arske fronte Če je kdaj kak Srbijanec verjel v iskrenost politike SDS, so se mu po letošnjih božičnih člankih »Jutra« morale odpreti oči. Po pravici povemo, da smo se nekajkrati že veselili, da je opozicijska trda skorja tudi SDS pripeljala do spoznanja, da je centralistična sistem vladanja in up-ave za državo nesprejemljiv in skrajno škodljiv. Izgledalo je včasih, kot da je marsikaka grenka izkušnja vzgojno vplivala na SDS in da se bodo morda ludi v tej stranki našli možje, ki bodo imeli dovolj moči. da spoznajo usodne napake, ki so-jih delali v konstituanti, in odločno krenili na pot politike, ki noče ponižanja Slovencev in Hrvatov, ki brani njihove narodne in zgodovinske individualne pridobitve in se bori za svoboden razmah in napredek teh dveh državnih narodov. Sila razmer, tako smo upali, io tudi SDS počasi izmodrila. Preveč je pričakoval, kdor je tako računal. Izkazalo so je, da po svojem bistvu nemoralno hotenje vedno ostane vsebinsko isto, naj se uveljavlja v kakršnikoli smeri. Mesto, da bi SDS na podlagi zanjo novih vidikov pošteno izgradila svoj državnopravnj program, kakor so to storile vse druge stranke, namesto, da b; odločno povedala, kako naj se sedanje stanje izboljša, tako da bodo Hrvatje in Slovenci dobili mesto in prostora v skupnem državnem domu, so nekateri vodje SDS v Jutru - napisali nekaj nepremišljenih, na vse strani opletajočih napadov, s katerimi so borbi za enakopravnost več škodovali kot koristili. Najhuje rr;& je polomil poleg dr. Žerjava in dr. Kramerja poslanec Vilder, ko je zapisal: »Dve interesni sferi obstojati od začetka ujedinjenja: prečenj so plačevali, a Srbijanci vladali. Ta stavek je žaljivka /a Srbijance, a poleg tega zgodovinska neresnica. Danes so tista najhujša lela že toliko /.a nami, da je mogoče objektivno motriti dogodke. Tn dejstvu kažejo, da naši najhujši nasprotniki niso •»i 1 i Srbijanci. Tisti, ki so položaj Slovencev jn Hrvatov v novi državi popolnoma pokvarili, so bili prečanski centralisti, ki jih je vodila SDS in Stjepan Radič, ki ni hotel sodelovati pri polaganju temeljev notranje ureditve dr-fnve. Ti naši domači izdajalci so najhujši ?k»cUjivci. Vsa njihova dela pri graditvi iu un-ditvi državo nosijo pečat nemorale. Stališče Srbijancev je razumljivo, odkrito in pošteno. Oni vidijo velike žrtve svoje armade in srb- skega uarodu za osvobo.ienje in računajo, da jim mora biti svet, zlasti pa južnožlofeanskd narodi, ki so se z njimi združili v državno celoto, hvaležni zato in doprinašali žrtve. Tudi to je končno razumljivo, da so njihove zahteve pretirane, za H-vate in Slovence prehude, ker Hrvatski in Sloveniji, ki so opustili interese j svojih narodov in samo radi političnega opor-tnnizma in sebičnosti, radi želje po nadvladi z zaslombo Belgrada, radj svojih nepofcten li vlmioželjnih naklepov, fcj in edino ti so glavni krivci, da naša država še danes nima tiste notranje trdnosti kakor pa bi bila, če bi «e bile z ustavo varovale samobitnosti in zahteve posameznih narodov. Da je bil njihov cenlra-listični obraz dovolj markiran, so ti prodajalci morali nadkriljflvati hfegemunistične zahteve srbskih politikov, če so hotele liste male stranke, ki sicer v narodu nimajo nič zaslombe, živeti po milosti Belgrada ua račun ljudstva, so morale biti bolj papežke kot papež, in so prodajale in oddajale v jgelgrad kompetence in oblasti, ki bi si jih sicer prestolica nikdar ne prilaščala. .Te to pač nujen- pojav vsakega nemoralnega dejanja. Če ponovno pribijemo, da so samo sedanji samostojni demokrati zakrivili, da smo Slovenci tudi v narodni državi razdeljeni, da se je celo pokojnemu Pašiču ta zahteva zdela absurdna, smo gornjo trditev dovolj podkrepili. Zato je nov greh, če sedaj po vsem, kar so li ljudje storili, mesto, da bi se spokorili in spreobrnili, hinavsko zavijajo oči in govore <• dveh frontah. S tem v sedanjem položaju le doprinašajo novo škodo v državno življenje, =labšajo naš položaj in do.bro sožitje med vsemi tremi narodi. Hinavstvo njihovega vpitja je preprozorno, da bi med Slovenci in Hrvati mogli dobiti prijateljev, ker se vsakdo zaveda, da bodo volkovi vtihnili, kakor hitro bi jim Belgrad vrgel kako vladno kračo, med Srbijanci pa tako netaktno pisanje le povečuje antagonizem, razpaljuje nasproistva in tiste sile, ki hočejo tirati vladni voz po starih ko-lesnioah zapostavljanja prečanskih krajev. Razkrinkali so se. To je edino dobro .lu-trovih« božičnih člankov. Pokazali so, kako jih hlastanje za trenutnim učinkom tira iz skrajnosti v skrajnost in kako pfi vsakem svojem koraku očitujejo, da so jim moralna iti etična načela v javnem življenju španska vas. Po vsem tem morajo tudi Srbijanci .spoznati, da tem ljudem, tem slrankam-Mie gre nobeno zaupanje, nobena vej-a. zlata Nakupovanje zlata po Banki Francije, ki je v preteklem letu znašalo okoli poldruge milijarde frankov, se bo nadaljevalo in sp smatra za pripravo za stabilizacijo. Koliko dobe francoski diplomati? v Pariz, 30. dec. (Tel. »Slov «) Letni re-prezentacijski stroški za voditelje važnih francoskih diplomatskih mest v inozemstvu so za prihodnje leto določeni kakor sledi: za Wa-shington 230.000 do 250.000 frankov, za Rim (Sv. Stolica) 120.000 do 150.000, Atene 110.000 do 150.000, Bukarešt 110.000 do 150.000, Lizbono 100.000 do 140.000, Prago 118.000 do 120.000 frankov. * PosUanci bodo aretirani in oddons \s zanore v Pariz, 30. dec. (Tel. »Slov.«) Briand jc danes v ministrskem svetu pod predsedstvom predsednika republike podal ekspoze o zunanjepolitičnem položaju. Dalje je ministrski svet razpravljal o komunističnih poslancih, ki morajo po dokončanem zasedanju parlamenta prestati _ ostanek zaporne kazni. Notranji minister je izjavil, da je policija dobila povelje za njihovo aretacijo. Na prihodnji seji ministrskega sveta bedo razpravljali o ustanovitvi posebnega ministrstva z.a z.rakoplovstvo, ki se Že dalj časa pripravlja. Francoski socialiste gredo v boj samo5?f>:n^ v Pariz, 30. dec. (Tel. »Slov.«:) O kongresu socialistične stranke, ki je bil včeraj končan, se ni izdal noben jficiclnj komunike. Iz zaključnega govora voditelja stranke Bluma pa je razvidno, da bo stranka prj prvih volitvah nastopila samostojno, pri drugih volitvah pa podp.rala one kandidate, ki imajo največ izgledov, da pobijejo reakcijo. Stranka noče iti niti'z radikali, niti s komunisti, temveč hoče ostati posebej. Levo krilo stranke se glasovanja ni udeležilo. Kongres jugoslovanskih čeških »8 v Praga, 30. dec. (Tel. »Slov.«) Plženska »Nova doba« doznava, da se bo v prvi polovici most i junija vršil v Plznu kongres delegatov vseh češkoslovaško-jugoslovanskih lig na Češkoslovaškem in v Jugoslaviji. Na kongresu bodo razpravljali o nadaljnji poglobitvi češkoslovaško-jugoslovanskih odnošajev na vseh poljih človeškega delovanja in prizadevanja. Kongresa se bodo udeležili odlični politiki ter zastopniki gospodarstva in znanosti iz Češkoslovaške in Jugoslavije. Nesreča ali umor? v Praga, 30. dec. (Tel. »Slov.«) Kot domnevnega morjica poslanca Calobina so danes zjutraj aretirali njegovega prijatelja kovača Hornega. Horny zanika dejanje in se trdi, da je s poslancem živel v najboljšem prijateljstvu. Mogoče pa je,- da se je Calobin po nesreči ustrelil,.in da Horny potem ni imel poguma priznati to slučajnost. Radi suma je bil Horny aretiran in oddan v zapore. Poslanec, ki de$a za provizro v Praga, 30. dec. (Tel. »Slov.«) V tožbi agrarnega-poslanca Dubickega radi razžalje-nja časti proti soc aldomokratskemu poslancu Prenešu se je v dokaznem postopanju dozna-lo, da je Dubicki proti proviziji posredoval pri dodeljevanju zemljo iz agrarne reforme. Posebno je izjavil komunistični poslanec Ha-ien in druge priče, da vedo za take slučaje pi'oviaije. Tudi Masaryk obolel. v Praga, 30. dec. (Tel. »Slov.«) Prezident Masaryk se je prehladil ter je na nasvet zdravnikov odgodil preselitev iz Lane v Prago, tako da se bodo novoletni sprejemi vršili na gradu v Lani. Izmenjava poljsko-ruskih ujetnikov, v Varšava, 30. dec. (Tel. »Slov.«) Po ravnokar ratificiranem r-usko-poljskem dogovoru o izmenjavi, bo izpuščenih 32 poljskih in 9 ruskih političnih ujetnikov. Poljska je predlagala sličen dogovor z Litvo, ki pa ga je za- enkra! odklonila in si ga pridržala za prihodnja pogajanja. Molimo za Sorda Rothermera! v Budimpešta, 30. dec. (TI. »Slov.«) Madjarska liga za revizijo miru je izdala za svoje člane oklic, naj molijo v nedeljo 1. januarja ob 12 za lorda Rothermera in z.a uspeh njegove akcije. Lindbergli pristal. v Newyork, 30. dec. (Tel. »6lov.«) Lind. bergh je danes dopoldne ob 10.45 pristal v Belize v Angleškem Hondurasu. Poprej je tri četrt ure krožil nad mestom, da najde primeren prostor za pristanek. V Latvišs nemška vlad5*? v Riga, 30. dec. (Tel. »Slov.«) Državni predsednik je sedaj voditelja nemške manjšine poslanca dr. Pavla Schiemanna poveril ? sestavo vlade. Poskusil bo sestaviti čisto me ščanski kabinet. S tem se hoče odpraviti kr' za*, ki traja že dalj časa od odstopa lev i 6» skega kabineta Skujeneeka. Drugo kolo šahovskega kongresa. v London, 30. dec. (Tel. »Slov.«) V dru. geni kolu šahovskega kongresa v Hastiugsu jc Biirger premagal Michela, Tartakower Normana, Jates Sergcanta. Tartakovver je dobil včeraj .prekinjeno igro proti Thomasu. Burja dosegla 140 ktn. v Trst", 30. dec. (Tel. »Slov.«) Burja je danes dosegla hitrost 140 km. Težko sta bila poškodovana dva železniška delavca. Na glavnem kolodvoru jc burja vrgla nekega delavca pred lokomotivo tovornega vlaka, tako da ga je vlak povozil. Obe nogi sc bosta morali amputirati. Nekega drugega delavca pa je burja vrgla pod kolesa tramvaja; prepeljali so ga težko ranjenega v bolnico. Burja jc raztrgala več streh, podirala dimnike in drevesa ter pokvarila mnoge brzojavne in telefonske zveze. V pristanišču je plovba zelo otežkočena. Pojavili pa so se žc znaki za zboljšanje vremena. Boj proti pravicam duhovnikov edina na losa SDS Proračun ministrstva za prosveto. — Nov značilen nastop Sv. Pri-bičeviča proti verskim zastopnikom. — Pribičevič se bije po zobeh z depolitizacijo šole. ministra, da v nobenem slučaju ne pristane na to konvencijo. Nadalje je govoril o tem, da je treba končnoveljavno urediti vprašanje stalnosti učiteljev in profesorjev. Zahteval je, da se končno izvede popolna depolitizacija šole. Posebno- se je zavzemal za neokrnjeno vseučilišče v Zagrebu, Za njim je kritiziral proračun radičfeveo dr. č a j kova c. Nato se je seja zaključila. Jutri se bo razprava o proračunu prosvetnega ministrstva nadaljevala. Na novega leta dan bo finančni odbor razpravljal o proračunu zunanjega ministrstva. Takoj nato je prišel v razpravo proračun ministrstva z.a prosveto. Prosvetni minister dr. K u m a n ud i je izjavil, da bo o svoji in o vladni prosvetni politiki podal obširen eks-poae v narodni skupščini. Finančni odbor je prosil, dn bi sprejel proračun tako, kakor ga je predložil. Svetozar P ribi č e v i č je v svojem jro-vx>iu predvsem govoril proti znanj konvenciji med našo državo in Romunijo o ureditvi manj-š nskega šolstva za romunsko manjšino v Ba-natu, češ. da se daje v tej konvenciji prevelika moč verskim zastopnikom in da bo to preflendent z.a vso oslale veroizpovedi in mn-rodne manjšine. -Salo zahteva od prosvetnega Razsipanje framazonstva Framasonstvo si osvaja čedalje širša ozemlja. Tako poroča »Das neue Reich«, da ima britanska Indija v petih pokrajinah 218 lož z nad 10.000 člani. Vse te lože so včlanjene v veliki angleški loži. — Židovska »Presse Zentrale« poroča, da se bo dosedaj edina (?) loža v Jugoslaviji okrepila z B'nai B'rith ložami v Zagrebu, Subotici, Sarajevem, Novem Sadu, Osjeku in Skoplju. (Kakšna bodočnost čaka našo državo v verskem oziru, si je lahko misliti, ako se ne posreči pravočasno zatreti te skrivne, Cerkvi in prestolu protivne družbe.) Hkrati izvemo, da so vsi voditelji ameriške politike, (ramasoni 33. stopnje in da se dejansko udeležujejo sej v fra-masonskih ložah. Nemški loži pripada točasno 50 nemških protestantskih pastorjev. Pastor dr. Karel Habicht je celo veliki mojster na-cijonalne lože s sedežem v Berlinu. V veliki loži »Freundschaft< v Berlinu je veliki mojster pastor Gustav Poschke. Pastor dr. Klein urejuje framas. bratom namenjen časopis »La-tonia«. Čudno, da -.-e vse to mirno trpi, ko je splošno znano, kakšne končne cilje zasleduje svetovno framasonstvo. Sever v snegu in ledu Na Angleškem vladajo jaki severovzhodni vetrovi dalje. Mrzli val pohaja iz Skandinavije. Sneg leži zelo visoko in so nekatera mesta in vasi že četrti dan izolirane od sveta. V provinciji Devonshirn, v grofiji Kent in tudi drugod se celo radi tega že občuti pomanjkanje hrane. Poplava v Canterburyju, o kateri smo včeraj poročali, je občutna. Veliko hiš se nahaja tako zelo pod vodo, da je treba prebivalcem donašati hrano, kurjavo in liste po čolnih ali splavih. Reka Mcdway je poplavila mesto Maid-stone. Ker je električna centrala v vodi. je mesto v temi in tramvajski promet ustavljen. V rokavskem kanalu se je vreme neko- . liko izboljšalo, tako da se v kratkem vpu-stavi promet. V Belgiji leži sneg tako visoko, da se je za čiščenje pritegnilo vojaštvo. Hudo trpijo ladje, posebno ribiške. Iz ardenskega gozda so se priklatili volkovi. Enako ie na Nizozemskem, kjer je veliko ladij in to večjih, zadelo na suho ali se dru-| gače poškodovalo in potopilo. Zuidersko jezero je zamrznjeno. Na nemški obali ie morje na mnogih krajih zmrznilo. Frižišk> otoki so popolnoma izolirani od kopnega. Na otoku Pellbornu blizu Husuma je izbruhnila difterija, prebivalstvo pa je v velikem strahu, ker nima zdravnika. Huda zima je tudi na Poljskem. Maharadža in ameriška siri Zate/pra nezakonskega otroka Na božični večer se je zgodil na Dunaju pretresljiv dogodek. Židinja Ester Kašovi, hči pravovernih staršev v Galiciji, ima nezakonskega dečka, ki je danes 10 let star. Njegov oče je bil za časa vojske v Galiciji častnik in je padel. Mati je služila potem na Dunaju pri nekem trgovcu, ki jo je hotel poročiti, ker je zelo pridna. Umevno, da jc Ester svoje nezakonsko dete skrbno skrivala, zdaj tu, zdaj tam. Otrok, ki ie zelo inteligenten in je imel Ester za svojo teto, je nedavno izvedel resnico in od matere zahteval, da ga vzame k sebi. Otrok jc krščen katoliško. Končno ga je spravila v neki hotel, kjer so se med materjo in otrokom vršili burni prizori. Konec je bil. da ga jc mati — tako pripoveduje mali Pavel — vzela s seboj na samotno cesto in ga tam polila s solno kislino iz steklenice, ki jo jc imela, zavito v papir, s seboj. Otroka so spravili v bolnico, kjer njegove rane, ki mu k sreči niso prizadele posebno škodo, zdravijo, mati pa na policijo. Mat: pripoveduje ravno nasprotno: da se je Pavel hotel sam zastrupiti, v borbi pa, ko mu ie hotela steklenico izviti, se je tekočina izlila nanj. Kdo je večji? — Moj oče je večji kot tvoj. — Nikar mi tega ne pravi! Moj oče mora stopiti na stol, če hoče dati klobuk na glavo... Drevi ob 8. url na Silvestrov večer Liubllane v Unlonu Pred nekaj leti se jc zgodil v lndore v Indiji senzacijonelen zločin. Tamošnji maharadža, to je domači vladar, ki jih Angleži pustijo na njihovih mestih, ne da bi jim pustili kaj dejanske oblasti, je imel kot bajeslovno bogat knez svoj harem. V njc:n ie bila tudi lepa plesavka Mumtaz beguni, ki sc je pa zaljubila v nekega bogatega angleškega trgovca. Ta jo je odpeljal in skril v svojo palačo. Užaljeni maharadža pa jc najel morilce, ki so neke noči napadli avtomobil trgovca, ki sc je peljal v njem z lepo maharadžovo plesalko. Trgovca so ubili, punco pa hudo ranili, tako da je sicer ostala pri življenju, a je ostala pohabljena. Angleži, ki v takih stvareh nc poznajo šale, so dva napadalca obsodil na smrt, tretjega na dolgoletno ječo, maharadža pa sc je moral odreči prestolu Preselil sc jc v Pariz, potem pa v Newyork, kjer troši svoje neizmerno bogastvo (v Indiji pa milijoni stradajo). V New-yorku sc jc zdaj zaljubil v 20 letno hči delavskih staršev, ki jc bila angažirana v nekem varijeteju kot »girK. Jc strašno lepa, in maharadža je že po osmih dneh znanja osrečil začudene starše z vestjo, da bo njihovo hčer vzel za ženo Kot zaročni dar ji je poklonit nakit v vrednosti 300 000 dolarjev. Poroka m Sočfevobenem »Krasnaja Gazela- prinaša točen opis neke poroke ki se je takoj potem razdrla, ko se je sklenila. Pred moskovskim uradom za beleženje zakonov sla se pojavila tovariš Nikolajev in ženska, ki si jo je izbral za družico življenja. Vpisali so ju v knjigo in poroka je bila gotova. Toda, ko sta se obrnila, da urad zapustita, se obrne novoporočenka do moža, da naj ji kot delavki povrne izgubo časa, oz. zaslužka. Mož je dejal, da bosta to že doma poravnala, a žena mu očividno ni preveč zaupala in je vztrajala na svojem, da jo odško-duje tu v uradu. Mož ji je jezno izročil dva rublja in pet kopejk, nato pa prosil uradnika, naj takoj zabeleži v knjigo ločitev od take trdoglavke. To se je seveda tudi zgodilo, ker se v Rusiji zakon lahko enostavno tudi brez vsakega razloga razdere. Tukaj pa je bil razlog in še kakšen! Srečna Rusija! . . . Umrla jc v Londonu Henrietta Darwin, hči Charla Dar\vina. Henrietta je pomagala svojemu slavnemu očetu sestavljati spise, ker je bil Darvvin zelo slab stilist. Požar je 29. t. m. uničil v Newyorku na Broadwayu osemnadstropno poslopje in napravil en in pol milijona dolarjev škode. Ssfni vihan m požari na Japonskem Iz vseh krajev otoka Hondo se poroča o zelo velikih viharjih in požarih. Mesto Asa-kugun v provinciji Fukušima je do tal pogorelo. Istotako je požar divjal v Jokosuki. Nešteto ladij, zlasti ribiških, se je potopilo ali pa nahaja v veliki stiski. Najhujši požar pa je bil v mestu Matsaje blizu Simonosekija. 1600 ljudi je brez strehe in trpi od velikega mraza, ki je nastopil tudi na Japonskem. Burdvanski maharadža, ki plača na Angleškem 1,300.000 funtov šter-lingov davka. Strašen umor itašt an-skega vicekonzu a v Odeti 28. t. m so našli v neki zakotni ulici v Odesi umorjenega italijanskega vicckonzula Cozzio. Umor so izvršili očividno zločinci v roparskem namenu. Cozzio je bil znan kot bogataš, ruska mesta so pa polna beračev :n zločincev. Roparji so svoje delo tako temeljito opravili, da so konzula slekli in sezuli, vrhtega pa mu celo izbili iz ust zlate zobe. Cozzio je bil star 75 let, pa jako krepak starec. * Ncwyork ima po zadnjem štetju 5,970 000 prebivalcev, to je 97.000 več nego leta 1925. Ponesrečila je te dni italijanska častniška ski-patrulja na italijansko-francoski meji. Plaz je zakopal vso patruljo, ki so jo sicer hitro izkopali, a so našli enega poročnika mrtvega. CV ktc •UCJ-j (c 4 11 \cdc ZA i c p f eič' i l \ H £ Stoiijoč slovenskih otrok se pogubna v tuiini. Slovenska Straža priredi tem otrokom v tujini veliko tnžtfnico na praznik Novega leta v dvorani hotela Union ob 5. uri popoldne. Slovenci! Spominjajte se v božiču, ki je praznik za otroke, neštetih naših slovenskih otrok, ki jih narod izgublja dan za dnem! Pridite torej, pokažite sočutje in razumevanje za lo skelečo rano naroda! Spored: Nagovor. Petje (božične pesmi). Deklamacija. Božič v slikah (predavanje s slikami). Vstop prost. u 'H V,»«STVtMA % f, . . .".iAMK» 7 .'fi 11» V K 31A SZAJIIKMIA rm M Zdaj smo sveti trije kralji,« jc rekel, mahajoč s svetilko; »jaz sem za zvezdo, in vidva teptata od::adaj in sta kamelci.* Kristina se je spet nekaj ustrašila, pa Liebert ji je pomirljivo pomežiknil. Midva nisva nobeni ka-neli, midva sva pametnejša, kakor ljudje mislijo.« ln tako so šh doli po hribu. • Vrata omare v Koparjevi koči so sta'a tedaj- še odprta. Lunin žarek je pal v brušeno čašo, in sijala je v tako čisti poveličan luči, kakor jc nimajo vsi ubogi, ki sc inučiio v temi le zemlje. Dnevne novice KOLEDAR. Sobota, SI. decembra. Silvester, Pavlina, Kolumba. Lunina sprememba: prvi krajec ob 12.22. (Po Herschlu se napoveduje sneg.) Od 22. decembra je dan zrastel za 4 minute. Dunajska vremenska napoved za 81. december: Precej mirno, mrzlo vreme, brez večjih padavin. ★ ik Odlikovanje. Sveto' no znani razpoši-Ijntelj in neumorni razširjevatelj naše kranjske čebele v vse dele sveta, g. Jan S t r g a r, trgovski čebelar v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici, je bil na čebelarski razstavi »The National Show ob Bees et Honey at the Crystal Palače« na Angleškem, v oddelku odprtem za celi svet (Open to the whole World), katera se je vršila v septembru, odlikovan za razstavljene čebele s prvim odlikovanjem, krasno srebrno kolajno, katera mu jo te dni dospela. S tem odlikovanjem je dosegel na tu- in inozemskih razstavah v kratki dobi poslovnih let že 70 odlikovanj. V zadnjih par letih pa je dosege! tudi svetovni rekord s pošiljatvami celih čebeliiih družili v velike daljave. Poslal je cele panje z živimi čebelami, delom, zalego in medom preko Hamburga, Gibraltarja, Sueškega prekopa, S;ngapurja v Tokio, katere so po devettedenskem potov nju dospele v dobrem, brezhibnem stanju na Japonsko. Dosegle so popolno zadovoljnost cesarskega čebelarskega zavoda na Japonskem Druga večja pošiljatev že od 29. oktobra potuje po istem potu in bo v nekaj dneh dospela na Japonsko. Dosedaj še ni znano, da bi katerikoli čebelar na svetu z dobrim uspehom in z jamstvom za živo dospelost v tako velike daljave pošiljal cele če-belne družine. Čestitamo! ■k Delovne razmero v Zediiijenih državah. Delovne razmere so zadnji čas v Ameriki (Združene države) zelo slabe. V premogovnikih se že od aprila vrste stavke za stavko; število brezposelnih stalno narašča. Mnogi delajo le po 1 do 2 dneva v tednu ali pa sploh ne. Tudi v pljedeLstvu ni mogoče dobiti dela. Tudi je težko dobiti delo onim, ki niso organizirani in ne ne znajo angleščine. Priseljenci, ki nimajo svojcev v Ameriki, so izpostavljeni največji bedi in najhujšemu izrabljanju. Najhujše pa so razočarani oni, kateri nasedajo raznim agentom, ki jim obljubljajo, da jih prevedejo čez mejo iz drugih sosednjih držav. Tudi, Če se jim posreči priti v Združene države, tam ne morejo dobiti dela. ■k Zgodovinski dnevi. 31. decembra: 1901 je stavil poslanec Hribar nujen predlog v kranjskem deželnem zboru glede vseučilišča v Ljubljani. — 1009 je umrl dr. Karel vitez Bleiweis-Trsteniški. — 1849 v Celju prenehale izhajati »Slovenske Novine«. — 1850 je v Trstu prenehal izhajati »Jadranski Slav-janc. — 1852 je prenehal izhajati prvi slovenski uradni list »Ljubljanski časnik«. — 1875 je prenehal s Slovenski Tednik«. — 1908 je umrla slovenska igralka tragedkinja Vela Ni-grinova. — 1882 je umrl francoski državnik L. M. Gambetla. — 1899 je umrl komponist Karel Millocker. —1384 je umrl angleški reformator John Wiclif. — 1852 je bila odpravljena avstrijska usta\a ter uveden absolutizem. k Opozorilo OUZD vsem delodajalcem! G. minister za soc alno politiko je dne 6. decembra izdal narod bo, s katero se dosedanji mezdni razredi od 1 do 7 s 1. januarjem 1928 ukir;ajo in nadomestijo z novim 1. meznim razredom. V ta novi mezdni razred spadajo vse nameščenci, ki ne prejemajo nobene fla-če ali pa prejemajo manj kot 8 Din dnevno. Po tem novem mezdnem razredu znaša od 1. januarja 1928 dalje celokupni dnevni prispevek za bolezensko zavarovanje 0.36 Din. Delodajalci "mejo svoji n nameščencem, ki spadajo po svojem zaslužku v ta novi mezdni razred, odtegovati za bolezensko zavarovanje dnevno Din 0.18, za borzo dela pa Din 0.02. Za vajence, ki ne prejemajo nobene plače, mora plačati celotni prispevek delodajalec sam. Potrebne preuvrstitve v nove mez-dne razrede bo za že prijavljene osebe izvršil okrožni urad sam. k Lepo novoletno darilo bi podala železniška uprava nam vsem, ki se vozimo z večernim kamničanom v naše ljube domove, če bi pazila in odredila, da ne bi imel večerni vlak sedaj skoraj redno po četrt ali celo pol ure zamude. Rajši prihod na postaje pospešiti kakor pa toliko zamujati. Smo uradniki, ki se vozimo, ki hočemo vsaj par ur prebiti v krogu svoje družine, dijaki, ki se hočemo zvečer še učiti, delavci, ki žel no hitimo k domačemu ognjišču, da pozabimo hudo dneva: zato nam je vsem vsaka minuta doma draga. Saj moramo zjutraj zgodaj zopet vsi od doma. Naši stanovski tovariši so tako^ekoč celi dan »domat, če se primerjajo z nami. Vemo in znano je vsem, da ima kamniška železnica precejšen »plus«, seveda na potniške stroške in njih frekvenco. Vemo pa tudi, da nam je železniška uprava že v mnogočem ugodila in upamo, da nam ugodi tudi tu, ko ni treba drugega, kot poskrbeti in vzpostaviti red. * Pozor pred goljufi! Po okolici škofje Loke in Kranja obiskujeta župnišča in podružnične cerkve neki moški in ženska, ki nabirala stare cerkvene mašne plašče, lustre, Bvečuike ter sploh vse. kar dobila. V župni- ščih pripovedujeta, da jih pošilja na primer »Naša slogas«:, »Dobrodelnost« ali »Bosanski odbor« v Ljubljani ter da nabirata cerkvene predmete za razne katoliške cerkve v Bosni, kar je seveda izmišljeno. Ni izključeno tudi, da si pri obiskih ogledujeta stanovanja za izvrševanje tatvin. Oba sta slabo oblečena; ženska je majhne suhljate postave. Svarimo zlasti gg. duhovnike ln cerkvene ključarje. k Okrajna zbora delegatov SLS za Maribor levi in desni breg sta se vršila v četrtek 29. decembra v Mariboru. Poročala sta narodna poslanca gg. Zebot in Falež, oblastna po-slauca gg. dr. Veble in Sagaj ter oblastni poslanec g. Ovčar kot zastopnik tajništva SLS. Udeležba je bila kljub neugodnemu vremenu zadovoljiva in so navzoči delegati z zanimanjem sledili izvajanjem poročilom in predavanju. * k Potresi ob sklepu leta 1927. Zadnjega rimskega potresa z dne 26. decembra niso beležili naši potresomeri, kar priča, da je ležalo ognjišče tega potresa bolj na površju zemlje. 28. decembra zvečer so napisali aparati močan daljni nad eno uro trajajoč potres z JZ, dne 29. decembra ponoči pa mali bližnji potre« (30—40 km). S temi zadnjimi beležki zaključimo leto z nekako normalnim številom letnih seizmičkih pojavov, katerih najjacji je nastopil 22. maja 1927 z žariščem na Kitajskem. — Dr. A. Belar. •k šc enkrat prosimo vse, ki so prejel; v razprodajo Koledar naše Kmetske zveze, pa gn niso razipečali, naj preostale izvode takoj vrnejo. Če vrnejo prepozno, nam napravijo škodo. Poštnino za vrnitev radi povrnemo. Za razprodane izvode pa prosimo, da bi vsi čim prej poslali tozadevno vsoto. — Tajništvo Jugoslovanske Kmetske zveze. k Požar pri Sv. Katarini nad Medvodami. 28. decembra okoli poldne, ravno ko je bila družina pri obedu, je začelo goreti pri posestniku Antonu Koširju v Topolu. Vsled izredno goste megle ni nihče opazil ognja, ki se je vsled močne burje zanesel na sosedovo hišo, gostilno »pri turistu :. Vsled pomanjkanja vsake gasilske priprave in gasilcev je požar uničil obema posestnikoma poleg gospodarskih poslopij tudi vso krmo do zadnje bilke, skoro-vsa živila, obleko, drva, gospodarsko orodje, gostilničarki Marjani Dobnikar edino govedo, ki se je zadušilo, ih živilske zaloge.' Nesreča je tem hujša, ker se je zgod la sredi ostre zime v najneugodnejšem času za tako nujna popravila in zunanja dela. k Ob novem letu se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so se nas spomnili s kakršnimkoli darom in jih prosimo za nadaljno naklonjenost, kakor tudi vse one, ki se nas dosedaj še niso spomnili: Podporno društvo slepih Ljubljana, Wolfova 12. k Nova kmefjska nadaljevalna šola. ^ Gornji Ponikvi pri Žalcu se je v tekočem mesecu pod vodstvom šolskega upravitelja g. Ivana Theuerschiha ustanovila kmetijsko-nada-ljevalna šola, katero redno obisku e 30 fantov i., domače župnije. Na šoli poučujejo poleg g vodje tudi g. Ivan Gorišek, župnik v Gornji Ponikvi, g. Stanko Gradišnik, šolski upravitelj v Št. TI ju in g. Leopold Furlani, učitelj v Velenju. Šola bo trajala do srede marca 1928. k Vlom na Bregu pri Borovnici. Orožni-ška postaja na Borovnici je včeraj zjutraj telefonirala ljubljanski policiji, da je bilo v noči na petek vlomljeno v Kobijevo trgovino na Bregu pri Borovnici. Neznani vlomilci so odnesli več manufaklure, trikotaže, moških srajc in usnja v skupni vrednosti 25.000 Din. ■k Kupimo antikvarično: Dumas, Grof Monte Christo; Trije mušketirji; Dama s ka-melijami; Vitez iz rdeče hiše; Sienkievvicz, Mali vitez; Križarji; Tolstoj, Ana Karenina; Vstajenje; Haggard: Roža sveta; Dekle z biseri; Zeyer, Jan Marija Plojhar; Andrej Čer-nišev. Ponudbe: Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. -k Samo še petnajst dni imate časa. da kupite srečke časnikarske loterije. Srečka stane 10 Din. Premija znaša 250.000 Din, glavni dobitek pa je vila, ki se sezida na kraju, kjer želi dobitnik, za ceno 150.000 Din. Razen tega je še 13.000 krasnih dobitkov. Vsi oni, ki so dolžni položiti obračun, se prosijo, da store to do 5. januarja. V Ljubljani se dobe srečke pri M. Kavčič, Kongresni trg. k Stavka v Dugi resi. Kakor znano, vlada v tekstilnih tovarnah v Dugi resj še dalj časa delavska stavka. V četrtek se je vršila v Dugi resi delavska konferenca, na kateri se je sklepalo o stavki. Nekj agitator je pozival delavce, naj vztrajajo v stavki do konca. Kakor namigujejo zagrebški časopisi, dobivajo baje stavkujoči denarno podporo iz Amerike. k■ Velika goljufija v zagrebškem Čekovnem zavodu. Blagajniku poštnega čekovnega zavoda v Zagrebu se je pripetila v četrtek velika pomota, radi katere je čekovni zavod oškodovan za 45.000 Din. Ob približno 10 dopoldne je prišel k čekovni blagajn} uradnik tovarne čokolade »Union« Mijo Lovretič in z njim inkasant Fran,jo Kuntarič. Blagajniku sta predložila v izplačilo ček za 5000 Din ter dva čeka po 100.000 Din. Blagajnik Mijo Bokulič pa je pomotoma izplačal na manjši ček mesto 5000 Din znesek 50.000 Din. Kuntarič in lovretič sla Iakoj, ko sta dobila denar, odšla, blagajnik pa je že čez nekaj minut opazil pomoto iu obvestil o tem policijo, Ta je našla Lovretiča na njegovem stanovanju. Lovretič je priznal, da sta s Kuntaričem takoj opazila i blagajnikovo pomoto. Izjavil je, da je prigovarjal Kunlarlču, naj znesek vrne, toda Kuntarič je odvrnil, da blagajnik tako ne bo mogel ugotoviti, komu je izplačal 45.000 Din več ter je dejal Lovretiču, da si bosta popoldne denar razdelila. Kuntarič je popoldne sicer prišel v tovarno, toda čim je izvedel od vratarja, da ga čakajo detektivi, je pobegnil brez sledu. Lovretiča so obdržali na policiji, dočim je bila izdana za pobegHm Kuntaričem, ki je odnesel s seboj ves denar, tiralica na vse strani. k Strašna, smrt dekleta. Včeraj smo pod tem naslovom poročali, da so med vasema Ka-rotošija iu Vrapče na zagrebški progi našli grozno razmesarjeno truplo mladega dekleta. Kakor domnevajo, gre tu najbrž za 29 letno bolničarko Marijo Vojkovo, ki je izjavila več osebam v Zagrebu, da bo šla sama v smrt. k Krvav fantovski pretep. Pred dnevi je prišlo v Halaških vinogradih blizu Subotice do velikega pretepa med kmetskimi fanti. Skupina 20 fantov je napadla drugo skupino 25 mladeničev. Pričeli so streljati z lovskimi puškami kar na cesti in vse prizorišče je izgledalo kot kako bojno polje. Bitka je trajala dobre pol ure, dokler ni zmanjkalo streliva, nakar so se fantje razšli. Na cesti je ostal samo Mate Stefanovič, ves oblit s krvjo in ranjen s kroglo v trebuh. Našli so ga šele naslednje jutro naipol zmrznjenega. Policija je takoj uvedla preiskavo in aretirala štiri mladeniče, od katerih je eden priznal, da je ustrelil Štefanoviča. Poleg Šteianoviča je bilo lažje ranjenih še dvanajst pobov. k Mrtvec na zagrebškem kolodvoru. — Predvčerajšnjim opoldne so pripeljali z vlakom v Zagreb Tomo Hrvatica iz Kupinca ter ga hoteli izročiti v bolnico. Težko bolnega kmeta so pustili v čakalnici, ker je rešilna postaja hotela, da desinfekcijski zavod najprej bolnika razkuži, ker je imel polno uši. Medtem je pa kmet v čakalnici umrl. Posebna policijska komisija je ugotovila, da je kmet umrl za srčno kapjo. OBLATILA TVRDKE .! MAČEK Ljubljana Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. iT Oblek« kemično čisti, barva in plisira tovarno Jos Reich. Ljubljana. k Apetit-testenine in dvojno sladno kavo zahtevajte v vsaki trgovini. k Lasna, industrija: la remsclieid-ske žage; poluojarmenske mlinske, krožne in druge dobite na^eneje pri »Jeklo«, Ljubljana, Stari Irg ' 10342 k Nosečim ženam in mladim materam pripomore naravna » Franz-Josef r,-grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili »Fraijz-Joscf«-vodo v premnogih slučajih kot brezizjemno naglo, zanesljivo in brez belečin učinkinoče sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ' 8823 Darila asa Novo leto po 'snižnniti cenaii • rokav;ce, nogavice, žepni r bc, kravate, fino damsko triko p*j!'?lo, dišeča mila, torbJce, čipke — pri Dcsip Peteline, Ljubliana blizu Prešernovega spomenika Litijsko središče fovar- Predilnico v Litiji je pred kakimi 40 leti ustanovila švicarska družba Schwaiz in Zu-blin, a je pozneje prišla v roke delniške družbe Maulner. Vodstvo je začetkom gledalo, da je dobilo solidne delavce, zato je rado sprejemalo delavke iz krščauslrh organizacij. Pred vojno je bila tudi tkalnica ter je bilo zaposlenih p ril ližno 200 delavk, večinoma deklet. Stanovale so deloma v okolici, deloma pa v Dekliškem domu za Savo, katerega so vodile sestre križarke in sestre -Angela variha.. Poleg gospodinjstva so se sestre veliko trudile za povzdigo verskega in moralnega življenja deklet. Dekleta so bila večinoma organizirana v krščanskih organizacijah: Strokovni zvezi, Marijini družbi in Orlicah. Zato je bilo življenje pošteno ter moralno neoporečno. Ker je bila večina dobra, je s svojim zgledom dobro vplivala na sotovarišice; tovarniške delavke so bile splošno na dobrem glasu in so v javnosti uživale lep ugled. Prišla je vojna, sestre so odšle, obrat je prenehal. Po vojni se je obratovanje povečalo, tovarna se je razširila in omejila na samo predilnico. število delavk se je povišalo na približno 600; med njimi jih je precej iz Primorskega in Štajerskega. Delavcev je približno 200. Delajo v dveh oddelkih od 6 do 2 popoldne in od 2 do 10 zvečer. Ponočua hoja domov nima dobrih posledic. Sprejemajo se dekleta od 14. lela dalje. Plača je od 200 do 500 Din na 14 dni. Za zaposlene so se zidale nove stanovanjske hiše, posebej za družine, katerih je okrog 120, posebej za dekleta, ki Stanujejo v »Dekliškem domu«, kjer imajo skupno stanovanje in hrano, kar jim oskrbuje ravnateljstvo proti odškodnini. Podjetje poseduje danes osem velikih in osem manjših poslopij. Tako so nastopile nove razmere. Mlada dekleta v najnevarnejših letih so prepuščena večinoma samt sebi. Vodstvo je res marsikaj storilo, ŠIŠENSKA PROSVETA« v restavraciji »Reininghaus«. Vabljeni vsi njeni prijatelji! Pri-četek ob osmib. - Vstopnina 6 Din. — Nasiopi pevski zbor z orkestrom, komiki in drudo. niki z začetnicami rodbinskih imen A—0 morajo izvršiti prijave svojih psov ustno dne 2. do 5. in 7. januarja, in sicer od 8 do 12 dopoldne pri mestnem magistratu (Mestni trg št. 2, II. nadstropje, soba 41), kjer morajo plačati tudi pasjo takso za leto 1028 v znesku 100 l),n za vsakega psa. Vsakemu zamudniku se bo zaračunala pričenSi s 1. februarjem pasja taksa v dvojnem znesku. Takse, oproščeni so le psi čuvaji. Ali je smatrati, psa za čuvaja, odloča mestni magistrat. Kdor izmed zgoraj navedenih lastnikov in rejnikov psov ne bo pravočasno izvršil predp sanih prijav, bo kaznovan z zaporom do dveh mesecev, oziroma z globo do 3000 Din. . O Zaspani lUič. Ko so včeraj zjutraj stopili uslužbenci trgovine Breznik in Fritsdi nu afer so ni knnm\ N" sveti večer SO neki nPOri(l;nr:i^i Ipltnli po pokopališču s Svečami, ki so ii!' ndvTAp 7 frrrbov in 11 rrnn! vse-ninsoČe. ?,ene sn b"7"le s nokervtiSč-i £«nH»rmc-rija 7."remen>',a nn'iva. Gnneralnn rnvnnt"'i«Un katastra ie 7 doivsoni nd 14. derpm'ii"> nrivolilo. dn se kfievrio ime Sv T,eii"''l nI srd«i nnnrni imemite -Hriq|niU ob S->vi<. K"kov 7nnno se ie TTr-sin'k od rudniki do kn1r>dvorn nr-dno nazival za Sv Tennrl. k«r ie sodm" pnnriv'ln. Vftlenre nb''tn'ki Jo vedno izrib1 i°io 7,;i Če7.-urno delo in druga domača tlela in lo pozno v no?. Službena doba se bo po novem pravilniku bratovske skladnice podaljšala na 40 let. DriSvni in drugi uslužbenci se bojujejo za 80 letno službeno dobo, rudar pa, globoko pod zeniPo, v slabem zraku, v vrofliii, v vodi, v dnevni živijenski nevarnosti pa bo"; moral garati -10 let če hočeš, 'la boš dobil polno penzijo SIK) Din, ki ti pn še ni za-sigurana. Tudi sedanjim upokojencem se regulira pokojnina po tej službeni dobi. Gospodom pa: Privošči tudi svoji 11111 bližnjemu to, kar si sam želiš. - ' .....- Hrastnik Hrastnik brez vodo. V okolici gostilne RiHlč, kjer stanuje okoli -80 strank, so navezani vsi na rudniški vodovod. Okoličini so morali podpisali reverz, da smejo vodo rabili do preklica, V četrtek dopoldne je začelo vode primanjkovati in razen v potoku ni nikier vode dobili. — Prisretrt. Na novega leta da rise vrši sestanek članstva' Krekovo mladine.. Pride zastopnik centrale, Slovenci v Mali f i Žalostna bitenca v Istri Malo veselju so prinesli letošnji božični prazniki primorskemu ljudstvu. Skoro da se je te dni še bolj stemnil obraz slovenskemu kmetu; saj mu je prav Vleh dneh uliaiala misel nazaj, primerjal je letošnje praznike z nekdanjimi. Edino med vojno so prazniki našli slovenske družine tako razbite, kakor so danes: eden v Ameriki, drugi tiri vojakih, tretji v Jugoslaviji, hčerka morda v Trstu, Milanu ali Turinu, žena kje v Aleksantlriji. Doma ni več kruha, vzel ga je tujec; po vrhu vsega še izredno slaba letina. Pa niti so^ed sosedu ne položi svojega gorja, boji se, ne zaupa 11111 več, in celo v družini le šepeče o njem; bogve, ali se ni pod okno prikradel fašist, vse je zamrlo. In tudi pesem s cerkvenega korn se ni razlegala tako gotovo 111 precizno kakor druga leta: prosvetna društva in njihovi pevski- zbori so razpuščeni. Istra jfc najbolj udarjena! Ce je goriškemu kmetu vsaj dobra knjiga prinesla toplo besedo, Istranu to ni bilo dano. Fašisti, financarji. karabinjerji in podestati so kar planili na Mohorjeve knjige, Id so bile namenjene v slovensko in hrvaško Islro. Podestat v P od gradu je zahteval «,«! g. župnika seznam vseh članov Mohorjeve družbe! V Šlirjanu so karabinjerji izvršili strogo hišno preiskavo pri poverjeniku Mohorjeve družbe; prP^Mgll "so mu pismo, v katerem je bil obvejčen, da 11111 je bilo odposlanih več hrvaških molitvenikov f!) za tamkajšnje kmete. Radi mo-lilvenikov se jo vršila preiskava pod pretvezo, da poverjenik hrani prevratne brošure'! Pri nekem drugem Hrvatu so karabinjerji izvršili kar dve preiskavi, eno o b .'> z^eler., drulfo naslednji dan ob li zjutraj. Tudi tukaj šo iskali prevratno brošure-. Prečital i so vso zasebno korespondenco. Po vsem tem je jasno, da V Istro ne sme več nobena krščanska knjiga, pa naj gre prej skozi devet uradnih cenzur, v Istri koniandira Mrach, ki se požvižga na vse prefekturne cenzure in Mussolinijevo okrožnico. Krščanska knjiga ie moralna, krščanska knjiga obsoja plese; brez plesov si g. Mrach demoraliza-cije in asimilacije misliti ne more Poleg vsega grozi še — lakota! Suša je popolnoma uničila letošnji pridelek. Najhujše pritiska revščina v Puljščini. Pulj je popolnoma zamrl, delo v tovarnah in ladjedelnicah počiva; v ladjedelnicah je bilo zaposlenih pred vojno nad 5000 delavcev, danes komaj 400 Delavci so bili po večini iz okolice. Prav nekaj tednov pred božičem so delavci v Pulju demontirali. Deli ni, kruha tudi ne. Podesiati popisujejo sedaj revne družine: člani teh družin bodo dobili delo na cesti. Pa kakšen zaslužek je lo? Dvanajst lir nn dan. Namesti se edino listi delavec, ki vstopi v faši-stovski sindikat Torej tudi revščina se izkorišča v politične namene. Beda je v Istri nn vrhuncu, lahko trdimo, da ljudje v nekaterih krajih naravnost stradajo. Najhujše pri vsem tem je, da lem ljudem ni mogoče pomagati. V času svobode bi lahko pričeli z zbiranjem darov za te nesrečnike; toda pod fašistovskiin režimom je to nemogoče, ker bi taka zbirka takoj ^dobila političen značaj v fašislovskih očeh. Bilanca je — strašna! * * * Zalezovanje slovenskih duhovnikov. Vsi ugled-nejši duhovniki iz pazinske okolice se morajo v presledku nekaj mesecev javiti na policijskem ko-misarijatu ,v. Pa/.inu. rrt k g. Božo Milanovič, kaplan pri Sv. Ivanu v Trstu, se je hotel le dni odpeljati v Gorico. Na postaji v Trstu je pristopil detektiv in ga vprašnl. kam gre. Ko je g. Milanovič izstopi! v Gorici, ga ie 'akoj ustavil drugi de'ektiv: ?Sle vi duhovnik Milanovič? »Da.« »Hvala!« Vse kaže, da gonje proti slovanski duhovščini ne bo konec. Hišna preiskani. Policija je izvršila strogo preiskavo pri g. dr. D.irčetu Sardeču, zobozdravniku v Trstu Preiskava je bila odrejena pod pretvezo, da se išče orožje. Snorini teden V Bilbao na Španskem bodo zgradili nov stadion in dali sunio za štavbišča poldrug milijon peset. — Ogrski olimpijski odbor je vlada razpustila, velika so bila nesoglasja. Namesto odbora je slopil deželni kulturni svet za telesno vzgojo. '— Nemški telovadci ne bodo šli v Amsterdam, . . — J)n je olimpijska skakalnic« v St. Moritzu dobrii, nam pravijo doslej doseženi skoki: Švicar Trojnni 82 111, Sknndinavec Lislegaard 63 m; možni bodo skoki do 70 m. — Proti vsemu pričakovanju je dunajski drsavni klub premagal Oxfordčanis 9:1. — Finci bodo poslali v St. Morltz Sanrinena, Lappalainena, Raivia, Jtirvittena, sume izborne zastopnike zimskega športa. O nogometu in o tenisu smo pisali dne 28. decembra. Zapišemo še: Slavija : Sp. V. Kurili 0:2, Barcelona : Viktorija iz Žižkova 5:2 in 1:0. — Turki bodo pred olimpiado prišli v Prago in bodo pet tednov tam trenirnli. Schiifor je preiragal Cochrana 1500:1304 in je zopet svetovni biliardni prvak. Na veliko veselje beremo, dn Murcliisoii ni umrl ter da bo okreval. Da bi bilo le res. — Umrl je pa na tragičen način izborni poljski tekač Freyer. upanje Poljakov; imel je \se poljske rekorde od 3 km do maratonskega teka. Pri požaru v gradu Tarnowski je hotel rešiti Freyer dragocene knjižne zaklade i/ knjižnice; udri se je strop in pokopal ga je. — Poleg Nemcev so povabili Japonci tudi Francoze na Japonsko, 25 športnikov. Nemci ne bodo Sil, Vkor bi potovanje na Japonsko ne 1>ilb v skladu z amaterskimi načeli.« — Kanadčani prirejajo posebne vrste maratonski tek, na 15 milj ali 24.1 km; letos ga je že tretjič dobil Bricker v 1:21:33. — Za lek iz Los Angelca v Ne\v Vo^k, ki se bo pričel Šele 3. marca, je že doslej priglašenih 475 tekačev. — V -Slovencu- od 2l! n Ilur , kjer nastopi -10. igralcev. Začetek igre je ob treh popopldne, konec ob pol sedmih zvečer, tako da bo 7. vlaki ugodna zveza. Na svidenje! Rog živil Kamnik. V društvu Kamnik je bil v četrtek prosvetni večer, na katerem je s skioptičnimi slikami o preganjanju kolo1irSloin-šekc, Maribor SO Din; Kal. pn sv. društvo šmihel pri Novem mestu 50: občine. Koknne 100, MežOh, ljubi duhovi, odpustite mi, saj ne bom nikdar več pripovedovala o vas!« 63. Tu zapojo hišna vrata. Oče in mati eta prišla domov. Paglavca «e bliskovito hitro slečeta in smukneta v postelj. Toda oče je bil hitro za njima, ju dvign i i/, postelje in nesel v kuhinio. kjer se je /ačel obračun z iztepačem. Gospodarstvo z onim svojim delom, da prireja učne tečaje za mojstre. Naloga obrtno - pospeševalnega urada pa obstoja tudi v tem, da obrtniki skupaj dobavljajo gotove vrste surovin raznih izdelkov ali tudi posredovanje pri večjih dobavah, ki jih posamezni mali obrtnik ne more, ali tudi skupno prodajanje iz zalog. Važna naloga O. P. U. je tudi seznanitev gotove obrtne vrste z najmodernejšimi obratnimi sredstvi. Tudi vprašanje obrtnega kredita igra važno vlogo za napredek. Ni dovolj, da se osnuje Obrtna banka v Belgradu s predvideno filijalko in ocenjevalnim odborom v Ljubljani. Apel na obrtnike naj velja: denar ima svojo pot, ako kaj veljaš, dobiš marsikje, zato mora obrtnik, ki ni navadno posestnik nepremičnin, imeti svoje knjigovodstvo v najboljšem redu, da lahko na tej podlagi dobi kredit, Istina pa je, da se pri nas s kreditom ne da delati, vsa; veliko ne, ker so 10—12% obresti za one obrti, ki denar enkrat ali dvakrat v letu obrnejo, prevelike, Ako pribijemo k obrestim še 12% za davke socijalne narave in nadaljnih 12% za upravo, dobimo tako do malega 40%, potem pa pravijo, da so naši izdelki predragi. Vzrok temu je seveda v prvi vrsti visoka obrestna mera velekapitala, ki ubija malega človeka. Tudi obrtniki sami bi se morali žrtvovati, ako hočejo, da se njihove razmere zboljšajo. Pridnost, varčnost, točnost, te tri čednosti poznajo osobito oni naši severni sosedje, katerih se nam je pri konkurenci najbolj bati. Ze v uvodu sem omenil, da država lahko ščiti industrijo z uvoznimi carinami, tarifi in trgovinskimi pogodbami Res pa je, da vsUcdar in vse tudi država ne more storiti, ker so vse to le meddržavne pogodbe, ki temelje edino le na medsebojnih kompromisih. Drugo pa je, da tudi ni zdravo preveč zaščite, kajti potem ni nikakega interesa za napredek. Seveda pa že s tem, da včasih država ščiti le posamezne industrije, zadene celo vrsto od nje zavisnih obratov in večkrat nič maniše drugo kot prvo zlo. Trgovina, ki v veliki meri pride v poštev kot posredovalec tako za sirovine, polizdelke, kot končne izdelke, je v tem slučaju precej odvisna od napredka ostalih dveh panog. Iz sedanjih izvajanj povzemam, da treba, da se snidemo vsi, ki imamo dolžnost in voljo za delo, da zastavimo vse moči, da dvignemo zavest in zanimanje osobito onih naših najširših mas obrti, industrije in trgovine ter da postanemo res s časom idoči konkurentje naših sosedov ter resnični lastniki teh velevaž-nih gospodarskih panog. v » A- Kranjska industrijska družba je imela svoj občni zbor 30. t. m. Iz poslovnega poročila za 1926-1927 posnemamo, da se morajo železarne kljub sklenjenemu sporazumu s srednjeevropskimi železarnami boriti s konkurenco drugih držav, kat ni dopuščalo izboljšanja cen. Tudi gospodarska kriza radi visokih davkov, laks in davščin za sirovine se izdatno ni olajšala. Jeklarne so producirale 42.00(1 ton martinovega jekla napram 37.596 tonam za 1925—1926. Delo tovarne elektrod v Dobravi ni bilo zadovoljivo radi zmanjšanega konzuma elektrod povsod. V žičarni na Bistrici v R. se je položaj malo izboljšal. Zaradi izboljšav v obratovanju so se zmanjšali produkcijski stroški. V bilanci je že izvedena valorizacija, ki je dala 14.2 milijona, od česar se je porabilo za povišanje kapitala za 9 milijonov, ostalo za rezerve. Bilanca izkazuje med aktivi (v milijonih) posestva 3.3 (0 60), stavbe 8.8 (1.4), stroji 4 8 (0.6), sirovine, zaloge 25.6 (28.4), blagajna 2.4 (2.3), dolžniki in banke 23.75 (22); pasiva: kapital 13.5 (4.5), rezerve 7.7 (2.8), upniki 46 1 (47.5), čisti dobiček 1.2 (0.66); dohodki 5.26 (4.5), davki 0.3 (0.8), obresti 2.80 (2.8), amortizacije 0.86 (0 2); iz dobička se deli na delnico (200 dinarjev nominale) 7 odst. dividende (1925—1926 na 50 Din nominale 10 odst.). Tudi pri novih volitvah je ostala večina upravnega sveta inozemska, dočim so slovenski upravni svetnikfostali isti, kljub temu, da so se razmere temeljito izpremenile. D. d. za eksplnatacijo lesa v Zagrebu izkazuje v ravnokar predloženi bilanci za 1925—1926 na kapital 40 milijonov Din izgubo 54.2 milijona Din napram dobičku 166.000 Din v letu 1924—1925. Rezerve podjelja znašajo 17.5 milijonov Din. Na občnem zboru 14. januarja 1925 se bo sklepalo tudi o nadaljnjem obstojanju družbe ali likvidacije; nadalje o znižanju in povišanju kapitala. Na podjetju sta zelo interesirana tudi angleški in ameriški kapital. Nova velika banka v Belgradu. Kakor znano, se belgijski kapital zelo zanima za plasman v naši državi. Sedaj poročajo iz Belgrada, da je trgovinski minister odobril ustanovitev delniške družbe >Sploš-na jugoslovanska bančna družba d. d.« v Belgradu s kapitalom 400 milijonov Din, od tega takoj vračljivih 120 milijonov Din. Med ustanovitelji vidimo g. The nisa, dunajske in bazelske finančnike, nadalje Banque belgique pour l'etranger, Wiener Bankverein in Banque commerciale de Bale ter Zagrebčani in Belgrajčani. Kakor pišejo zagrebški listi, bo nova banka prevzela Sveopčo kreditno banko v Zagrebu ter Bosansko industrijsko in trgovsko banko v Sarajevu, katerih fuzije je menda pričakovati v kratkem. Pred slabili zorijo laja? Kakor poročajo iz Bukarešte, namerava romunska vlada stabilizirati lej na sedanjem kurzu. Pri hripavosti si najbolje očistite svoj g as. ako uporabljale okusne ANACCTJ^IES Kože divjačine plačujem najdražje. P. SE&iKG, Lfublfana Turjaški tra Stev. 1. I. Ogrin: industiaiizacija v Sloveniji. 64. Urška je stala zraven in podpihovala: »Tako je prav! Le po njih! Le pritisnite; če vas bo bolela roka, bom pa jaz nadaljevala!« Pri tem je prišla z nosom preblizu iztepaču m — kec! jo je izkupila tudi ona. — Tako se je tedaj končal ta večer pri Ribničanovih. 65. Nekega dne je rekel gospod Ribnica n: »Na vrt greni, da zali jem cvetice. Najbrž bo kmalu začelo deževati in poteni s tem poslom ne bo nič.« Pritrdil je cev na kuhinjski vodovod in kmalu je blagodejna vlaga pršila po solnčnicah. 66. Kmalu nato je prišla v kuhinjo Urška, ki je za čiščenje veže potrebovala škaf vode. Potegnila je cev s pipe in natočiln vodo. 67. »No, kaj pa je zdaj?« — se je zavzel gospod Ribničan, ko je voda nenadoma nehala teči. »Gotovo se je kaj zamašilo.« Začel je gledati v rev in vanjo pihati. Toda zaman. 68. V tem je bila Urška vodo naločila, nataknila cev zopet na pipo in petelina dobro nl.ila. To se je zgodilo baš v trenutku, ko je gosp ■! Ril ničnn na drugam koncu iz vseh moči pihal \ cev. Učinek vidite na sliki. Kar je za nami, naj se dotaknem samo toliko, kar je nujno za poznejša izvajanja. Bivša Avstrija se je s silnimi koraki industri-jalizirala. Dobrega učitelja je imela v industrijsko zelo razviti Nemčiji. Avstrija ni težila le, da njeni izdelki zadoste domačemu trgu, ampak je težila tudi za izvozom izven države. Četudi je bila Češka v Avstriji neke vrste Manchester, je bil vsekakor center industrije, obrti in trgovine — Dunaj. O vsem, kar smo dobili novega, je odločeval Dunaj. Madjari so si ustvarjali svojo industrijo. Dokaz, da je tako bilo, nam govore naša industrijska podjetja, ki so ostala na teritoriju Slovenije, katerih centrale se nahajajo po večini še danes na Dunaju; ker teh podjetij ni mnogo, je gotovo, da tudi dobro uspevajo z ozirom na agrarni značaj naše države. Po tem receptu se tuintam še kaj novega snuje. Tudi obrt je imela Dunaj za svoj center. Saj je naravno, da mora imeti vsaka država svoj gospodarski center in svoj obrtno gospodarski program. Saj jc edino državi dana možnost zavirati ali pospeševati gotove panoge gospodarstva. Ona s svojo trgovsko, carinsko in tarifno politiko lahko posamezne gospodarske panoge ščiti in ji da možnost razvitka, ali pa jo tudi ne ščiti in jo pusti propasti. Država pa mora dajati tudi inicijativo gotovim panogam, da se času primerno razvijejo. Ves naš gospodarski po-kret se danes nahaja v zelo mučnem položaju. Naša začetna bilanca 1. 1918. bi morala sloneti na tem, kar smo že imeli. To bi bil nekak naš aktivum, ki bi ga prenesli na novi račun. Od tedaj naprej bi se morala razvijati. Sedaj pa žal izgleda, da naj čakamo, morda cele generacije, da se drugi deli naše države, ki hočejo nositi inicijativo, razvijejo do točke, kar mi že imamo Ker jc pa naša Slovenija že po naravi ustvarjena, da sc nasloni edinole na industrijo, obrt in trgovino, nikakor ne more čakati, če drugače to ne gre, pa se moramo prijeti samopomoči. Dolžnost odločujočih faktorjev v naši centrali pa je, da nas v lem podpirajo, ker ni to le naš interes, ampak interes cele države. Naša industrija nam danes niti ne nudi potrebščin za lastni konzum, da za izvoz niti v druge dele države, ne pridemo dosti v poštev, kaj še za izvoz v druge države. Žal, da moramo za prodane produkte, uvažati ne-broj tudi že primitivnih obrtnih izdelkov, ki bi jih gotovo lahko doma izdelali. Abstrahi-rajmo oni del večje industrije, kjer nam je poleg surovin potrebno tudi izvežbanih tehnikov in kar je glavno, kapital. Da si ta del industrije osvojimo, je treba časa in truda. Pa ne bo šlo tako, kot se je to mislilo pred nekaj leti s tako zvano industrializacijo. Ako ta del industrializacije prepustimo omenjenemu poteku, se nam odkrije res prava elita obrti in veleobrti, ki ni odvisna le samo od kapitala, ampak od potrebe in volje posameznika. Ta del industrije, to je prava naša ljudska industrija, pa mora rasti od spodaj gori iz najmanjših in primitivnejših vaških obrtov naprej. Tu ni zadosti, da stopi nekaj bank in se pritegnejo strokovnjaki inženerji, tu je potreba, da se uveljavi ono naravno čuvstvo, ki je dano vsakemu človeku in se prične pri malih obrtnikih, ki streme za tem. da svojo obrt poveča in spopolni. Tak napredek iz malega obrtnika v veleobrtnika, to je neke vrste naravni razvoj, ki se ni rodil samo iz želje pomnožiti kapital, ampak rodil iz veselja in ljubezni do dela samega. Ako hočemo, da bo ta naša obrt (ako ostanemo kar pri tem izrazu) res naša, in bo napredovala, nam je potrebno vse polno faktorjev, ki morajo k temu pomoči. Ti faktorji se morajo zavedali, da je obrt domača in da v prvi vrsti služi splošnim domačim potrebam, v drugi vrsti šele izvozu. Le male so naše kmetije, kjer bi kmet — oče večih sinov, zmogel vse sinove pridržati doma in jih zaposliti pri kmetiji. Ker je obrtni stan prvi za kmetskim stanom, preide največ kmetskih sinov k obrtnemu stanu. Ker obrtnik ni omejen nri svoji produkciji, bi se to lahko zelo razširilo in bi imeli kruha doma, tako tudi kmetski in delavski sinovi, dočim morajo danes za kruhom v daljni svet in drugim po-množevati blagostanje. Pri zadnjih volitvah v Zbornico TOI se je pokazalo, da se z obrtjo preživlja veliko število našega naroda. Nam torej ne more biti vseeno, kako se to obrtništvo preživlja in v kakšnih razmerah živi danes in kaki so njihovi izgledi za bodočnost. Kakor sem že v uvodu povedal, smo danes brez prave orijen-lacije, niti Zagreb, še manj pa Belgrad nam ne moreta dajati nikake inicijative, ampak se | moramo tu postaviti na lastne noge. Država, oblasti, občine in drugi pa morajo to delo pospeševati, ker od napredka in blagostanja 1 iniajo korist tako posamezniki kakor sploš-nost. Prvi in najvažnejši faktor za napredek obrti je strokovna izobrazba. Kako stojimo v tem vprašanju danes pri nas kako bi morali stati, to nas zavaja predaleč, pripomnimo le, j da slabo in po tej slabi poti ne smemo dalje, čc nočemo popolnoma propasti. Pretvorjenje teorije v prakso kojc nalogo vrši v prvi vrsti 1 poleg obrtnih, šol, obrtno pospeševalni urad »lev. 295. >SLOVh!NEC , tlne 31. decembra 1927. Stran 7. Horsza Dne 30. decembru 1927. DKNAK. Tudi danes je bilo znatno povpraševanje. Narodna banka je dala London in manjše zneske Cu-riha, Dunaja in Berlina, dočim je bilo ostalo privatno blago PopustiLi je deviza Dunaj od 7.993 i.a *7.99, ler nadalje London na 270.(50 in Trst nn 298.75; neizpremenjena sta Curih in Pragu, dočim se je Newyork celo učvrstil nn 58.56. Promet je bil znaten. V Zagrebu je kakor včeraj znatno povpraševanje zn Italijo, ki je bila zaključena nad pariteto (po »X)). Ljubljana. Berlin 13.515—13.548 (13 53), Curih 10.935—10.965 (10.95), Dunaj ; 7.975—8.005 (7.99), London 276.20—277 (276.60), Newyork 56.46 —56.66 (56.56), Praga 167.50—168.30 (167.90), Trst 297.75—299.75 (298.75). Zagreb. Amsterdam 22.895—22.955, Berlin 13 515-13.545, Curih 10.935-10.905, Dunaj 7.975-8.005, London 276.20—277, Newyork 56.46—56.66, Pariz 222.37 —224.37, Praga 167.70—168.50, Trst 299-301. Belgrad. Amsterdam 2292—2298, Berlin 13.495 —13.525, Budimpešta 9.92— 9.95, Curih 10.9250— 10.9550, London 276.15—276.95, Newyork 56.40— 56.40—56.60, Pariz 221.75—223.75, Praga 167.12— 167.92, Trst 298—300. Curih. Belgrad 9.125. Berlin 123.70, Budimpešta 90 70, Bukarešt 3.20. Dunaj 7308, Londcn 25.285, Newyork 517.875, Pariz 20.3875, Praga 15.325, Trst 27.375, Sofija 3.73, Varšava 58.10, Madrid 87.75. Trst. Belgrad 33.41—33.45, Curih 355.75— 357.75. Dunaj 264.50 —270.50, London 92.40—92.45, Ne\vyork 18.90—18.91, Pariz 74.50—74.70. Dunaj. Devize: Belgrad 12.49, Kodanj 189.70, London 34.5328, Milan 37.37, Ne\vyork 707.30, Pariz 27.8525, Varšava 79.32. Valute: dolarji 706.80, angleški funt 34.52, francoski frank 27 92, lira 37.30, dinar 12.4025, češkoslovaška krona 20.03. Praga. Devize: Lira 178.30, Bolgrad 59.56, Pariz 133.05, London 164.80, Ne\vyork 33.7475. Dinar: Newyork 176.50, Berlin 7.3925, London 276.50. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. Celjska 164, Ljublj. kreditna 135-140, 145, Kred. zavod 160 den., Vevče 133 den., Ruše 265—280, Stavbna 56 den., šešir 125 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 86.25—86.50, vojna odškodnina 413, febr. 883.5, Hrv. esk. 87—88, Hipo 56, Praštediona 877.5—882.5, Ljublj. kreditira 135, Sečerana 575, Drava 555—570, Slavonija 12, Trbovlje 465—470, Vevče 133-137. Belgrad. Narodna banka 5570, Izvozna banka 1140—1200, Brod društvo 520—560, vojna odškodnina 410—411, uit. jan.. 409.50, uit. febr. 383.50, 7% invest. posoj. 86—86.50, agrari 33—55. Trst. Adria 1P5. Assicuražioni Generali 4975, Cosulich 192. Riunione adriatica 2130, Tripcovich 250, Split cement 232, Trž. Lloyd 685. Dalmatin 118. Oceania' 92. Dunaj Podon.-savska-jadr. 83.25, Živno 110.50, Hi(>o 7.30, Alpine 44.30, Leykain 11.50, Trbovlje 58.25, Kranjska industr. 18.75, Gutmann 28.50, Mun-dus 166.50,'Slavonija 1.40. BLAGO. Ljubljana. Les: Smrekovi brzoj. drogi Ini-pregn. 9 m dolgi premer v vrhu 13. 14 cm fko v. meja za 1 kg suprimata na 1 m" 166.50, 3XA kg su-primata nn nv' 150, zaklj.: 1 vagon; buk. narnvni plohi, paral, ostror. I. 27, 30 in 60 mm, 2—2.'.'5 m dolž. fko vag. meja, 1 vag. po 850: povpraševanje je za t ni me po noti kupca, fko vag. nakl. post. po 230 ter buk. plohe neobroblj. suhe, fko vng. nakl. p. po 420; zaklj. 2 vag. Tendenca neizpremenjena. Dež pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plaž. 30 dni dob prompt) Pšenica 78- 79 kg, 2% baška 347.5—352, jan. 347.5—352, sr. 345 —347.5, slav 342.5—345, oves baški zdrav rešetan 295, koruza baška st. 267.5, nav. v07.11. 272.5, nova Basu primerilo suha kval. gar. 255, januar 262.5, februar 272.5, marec 277.5, april 280, mnj 382.5, moka 0 g vag. bi. fko Ljubljana, plač. po prejemu 500; zaklj. —; tendenca čvrsta. Budimpešta (terminska borza), 30. dec. Tendenca medla. Pšenica marec 31.64, 31.60, zaklj. 31.60—31.62, mnj 32.12. 32.10, zaklj. 32.08 -S2.10, rž marec 30.58, 30.00, zaklj, 30.58—30.60, koruza maj 25.60, zaklj. 25.58—25.60. julij 26.04, zaklj. 26.02 —26.04. Knjig e in revije P. L' Ermlte: Žena z zaprtimi očmi (Poslovenil dr. L. Sušni k. — Izdala Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani 1927. — Cena 20 Din.) Včasih se sliši, da se umetnost in vzgoj-nost izključujeta. Veni, da vse zares lepo ludi vzgaja, plemeniti, vem pa tudi, da premnogo tega, kar je namenjenega vzgoji, ni lepo in zalo vzgojno malo ali brezpomembno. Skoro bi si upal trditi, da je umetnost takrat naj-plemenitejša, kader se sreča z vzgojnostjo, kakor je vzgoja najizdatnejša, če se sreča z umetnostjo. Saj pravi vzgojitelj doživlja v ; sebi vsa pereča vprašanja svoje družbe, saj j ves ta svet v njem živi, v njem. sočuvstvuje, v njem raste in pade, v njem strada iu gostuje. S'tem so pa tudi dani vsi temeljni umetnostni pogoji, da ob primernem oblikovavnem daru ustvarja z vso gorkoto umetnino, kj Iki živa ne samo po podajanju, ampak tudi po vplivanju na svet, iz katerega je zajemal. Tako je pisal švicarski nnstor Albert Bi-Izius (Jeremias Golthelf), tako piše pariški župn k pri Sv. Frančišku Saleškent lidmond Loutil (Pierre l'Ermite). Švicar je kmet — zato Albertova knjiga zaudarja po hlevu; Pariz je družabno razrvano mravljišče — zato Edniondova povest rešuje družabna vprašanja. Ne piše ne eden ne drugI iz literarne ambicije (oba pišeta pod Izmišljenim imenom), ampak iz, ljubečega srca do svojih ljudi, a zato življenjsko nič manj globoko. Naj so pariške razmere tudi čisto samosvoje, kakršnih v podrobnostih ludi druga ve-i lemesta ne poznajo, ostaja vendarle res, 'da i Pariz 110 izvaža le mode v obleki, ampak ludi modo v življenju. Družabna vprašanja, ki se tam javljajo v najizrazitejših skrajnostih, se javljajo drugod v kali. Kdor bo ob pariških razmerah uvidel,pravo vrednost takih novodobnih pojavov, bo znal zavzeti stališče proti poraja jočim ae izrastkom razvad doma. Plemstvo, delavstvo in novi bogataši z vsemi vmesnimi prebodi ni morda nikoder stisnjeno v tako tesen objem kakor v Parizu. Plemstvo s svojim pojmovanjem časti in dola, kj 11111 ni bistvo bogastvo, marveč • srčna plemenitost, duševna aristokracija, no more iz ojnic zgodovinskega pojmovanja svojega položaja; ta ne-uvldevnost je porinila delavstvo na osvobodilno pol socializma, ki mu je pa materialistična filozofija vdehnila grobega duha nasilnosti in sebičnosti; iz teli materialističnih temeljev so dosledno morale z rast j nove pijavke, to kar Parižan prezirljivo imenuje les nouveaux (riches)«, ki jim je denar vse: plemstvo iri plemenitost. Tak je svet, s kakršnim ima dan za dnem opraviti pariški dušni pastir. Doživlja torej dan za dnem vsa družabna nasprotja v lastni družini; jasno je, da si mora ustvariti svoj nazor o njih razmerju, da mora pojmovati življenje lako globoko, da se na njegovem te- melju lahko družijo vsi. Kako si ustvarjajo take temelje, n:im je -pokazal s- pravo silo umetnika že oinenjerii .zTfpuilT prT Sv Frančišku Šaleškem v romanu/>2eiia z zaprtimi oč-mU, ki ga imamo sedaj tudi v .slovenščini pred sabo. ' Vsebine Vam ne boni pravil, berite knjigo! Pariška in francoska zgodba je in nam bo morda krajevno malo tuja,- morda se lx> kdo hudomušno nasmehnil ob ponižani, osiroteli in obubožani plemkinji Ito/aliji, češ, prav ji je, morda l>o oporekal flobi Melanije, češ, da ni v notranji zvezi z njenim nazorom, morda bo kdo videl v gospej lluglie za soprogo obogatele ga kožarja preslabotno in premalo oblastno žensko, a vseka ko bo moral vsakdo priznati, da so vsi ti ljudje živi in resnični v svojih temeljih. Pri nas plemstva ni, tudi bogatih industrijcev ne piv.-nnino v taki meri kakor Francija, tako g!ol>ok<> materialističnih delavcev in zlasll delavk tudi nimamo kakor jih premore Pariz. Ali je torej roman za nas le zabavno čtivo? Nikakor! Knjiga je tudi za nas v idejnem pogledu prevažna in odločno trdim: vsako deklo, ki se odpravlja s kmetov v mesto služit, bi moralo to knjigo prebrati vsaj dvakrat: pfvif preden se odloči, še natančneje pa drugič, preden odide v mesto. Plemkinja v zmislu ligzalije mora biti sleherno naše dekle (ne po perilu, ampak po srcu!). S tem seveda nj nikakor rečeno, da bi bila knjiga le zanje. Ne, prav-tako bogato bo dipla jala naše' gcišpodihe kakor sinove in gospodarje. Naj bi knjiga vsem dala občutiti neizmerno vredn st pletiienite žene, ki oslaja življenje kot sobar ca \ enako visoki meri kakor v vlogi pleni k i nje in bogate gospe. Zato srno prava j a ve u in založništvu iz srcu hvaležni za to knjigo v lepem slovenskem jeziku in lepi < premi. Samo eno napako ima: prehitro jo prebereš. Ce ne verjameš poskusi! Goriška Mohorjeva dražba je izdala za leto 1928 pet knjig, in sicer Koledar z bogalo leposlovno in poučno vsebino, Terčeljevo vzgojno čitanko Zti domačim ognjiščem. Jakličevo povest iz zgodovine idrijskega rudnika Ob srebrnem sludencu. knjigo živinozdravnika dr. Kavnika: Kako zdravimo živino in Zgodbe sv. pisma. Torej prav boga! književni dar ! Tudi za lelo 1029 bo izdala pel knjig: poleg Koledarja in Zgodb sv. pismu bo izšla izvirna povest Ix)jzeta Remca > Vipavske korenine«, Sienkie\vičzev Quo vadiš? in Pravni nauki. Naročnina znaša ti lir, za Jugoslavijo radi visoke poštnine 30 Din. kar je tudi še zelo nizka rena: knjiga pride pa 6 Din. Naroča se pri Prosvetni zvezi v Ljubljani. Miklošičeva cesta št. ii. Vsak naročnik dobi knjige po pošti na doni. Nabiranje udov -e zaključi z velikonočnim ponedeljkom lela 1928 Kdor hoče, se lahko naroči ludi direktno v Cioricj, Via Orzo-ni 36 A. Toplo priporočamo! „JI, iJi/nbetA,_0. S. lTrs.: Srčni rubini svete Male Terezije Deteta .Iriin-u. Ravnokar je izšla no-vfrvlNijMHi, ki oba?«" Ul refleksij nn podlagi Tereziji mh pesnit. Dobi se v uršulinskem samostanu v Ljubljani, cena lično opremljeni vezani knjigi 36 Din. V. Mirkove »Povesti ia naSo klavirsko mladino« so kol božično darilo naprodaj v pelek in soboto pred prazniki v vneli ljubljanskih knjigtrnih, po pošti se lahko naročajo ua naslov založnika, pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Cena lični izdaji je 20 Din, brez poštnine Izdaja se dofii tudi v THiffOslovnnski knjigarni. Mladi kemik. Spisal profesor Maks Prezelj. Cena za vezan izvod 42 Din. Knjiga je namenjena v prvi vrsti dijakom nu srednjih, meščanskih in strokovnih šolah. Služila pa bo vsakemu v praktičnem življenju, ker so opisi posameznih poskusov kratki IU lahko uinljtvi. Kemija je ved«, ki tvori podlago za umevanje vseh gospodarskih ved in služi Djflvtiiko poljedelcu, obrtniku, kakor drugim stanovom. Za božič nI lepšega deriln ko 'a knjiga v elegantni vezavi. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni. Sestanek duh. protial-kohoSne zveze za Slovan io v Cel u Dne 29. dec. 1927 se je vršil v Celju v Slomškovem (lomu sestanek duh. protiull>oliolnc zvezo zn Slovenijo, ki je kljub slabemu vremenu dobro uspel, ker je bilo udeleženih okoli 40 duhovnikov i/, obeh škofij. Ljubljansko škofljslvo je poslalo kot zastopnika g kanonika Vulca, zastopani so bili tudi skoro vsi redovi. Meditacijo je imel g. p. Modest, O F. M. iz Ljubljane, sv. daritev je opravil kot škof. poslanec g. slolni kanonik dr. Fran Cukalo, ki jo vodil ludi zborovanje. Vsi poslušalci so z velikim zanimanjem sledili stvarnim izvajanjem g. referentov in so podali prav lepe praktične smernice za protialkoholno delo med ljudstvom. G. katehet Lojze Sunčič iz Rogaško Slutinf je imel izvrstno uspelo kateliezo pred učenkami dekliške osnovne šole o Janezu Krstnlku in Mladih junakih, (i. glmn. katehet Lojze Pavlič je govoril-o značaju Janeza Krstnika in v čem naj g.i slovenski sretlnlršolci posnemajo. U. kaplan Lojze Jcalar iz Vidma Je poudarjal, da se da socialno j in alkoholno vprašanje takoj rešili, če se človeštvo 1 povrne k prvotni naravni sadni prehrani. Z velikim navdušenjem so bile »prejeto sledeče resolucije: 1. Alkoholizem je ena največjih ovir religioznemu življenju in povzroča degetieracijo našega .rodtiT. - ... j I <, 1 1. -Udeleženci šeslankn poživljajo ve- narod U Ireznfljjti/ Vsi izobraženi krogi, duhovniki, učitelji In uradniki naj bodo narodu vzgojitelji in zgled treznega življenja. 3. Vsa prosvetna društva in versko družbe naj začnejo sistematičen boj proti pijančevanju in naj navajajo mladino k popolni zdržnosli opojnih pijač. •1 Udelt. uri zahtevajo, da so povsod ustanove brezalkoholno gostilne, alkoholne pn reformirajo. 5. Treznostna akcija naj se organizira po stanovih; Škofijah iu dekanijah. 6. \>se državne in samoupravne oblasti naj podpiraj« brezalkoholno produkcijo. 0. Na visokih iu srednjih šolali naj se dijaki resno bavijo z alkoholnim vprašanjem, ki je del socialnega vprašanja. 7. Udeleženci pozivajo vse slovensko časopisje. 0 srečni knez, ki si prišel vladat v Egiptu! O kraljevski mladenič! — preveč kraljevski, da bi bil duhoven, tako bi marsikatera zala ženska mislila; vendar bodo za tebe morebiti omilili duhovsko pravilo, zakaj kako naj se potem rod faraonov dalje širi? O jaz srečna, ki sem te negovala in dalo svoje meso in kri, da sem rešila tebe I O kraljevski, zali Harmakis, rojen za sijaj, srečo in ljubezen k Nehaj, nehaj, sem rekel, kajti njeno govoričenje mi je bilo zoprno, ne reci mi, da sem srečen, dokler ne veš, kakšen bo moj konec, in ne govori mi o ljubezni, zakaj z ljubeznijo pride žalost, moje življenje pa je drugačno, višje.« »Da, da, tako govoriš — in tudi veselje, ki pride z ljubeznijo! Nikdar ne govori po nemarnem o ljubezni, kralj, saj te je ona pripeljala semkaj! La! La! Ampak je že vedno lako, kakor pravijo lam v Aleksandriji: (los na svojih krilih se smeje krokodilom-kedar pa gos spi na vodi, takrat se smejejo krokodili.' Ne rečem s tem, da so ženske zali krokodili. Moški časte krokodile v Antribisu — sedaj pravijo temu mestu Krokodilopolis, ali ne? — ampak oni časle ženske po vsem svetu! La! Kako mi teče jezik, ti pa boš kmalu kronan za faraona! Ali ti nisem tega prerokovala? Kj. čisl si. pospod dvojne krone. Pojdi zopel dalje!« Tedaj sem odšel iz izbe; abotno govorjenje starke mi je še vedno zvenelo po ušesih, dasi je njena bedastoča v resnici vedno imela zrno razumnosti v sebi. Ko sem dospel v dvorano, so dostojanstveniki zopet vstali in se priklonili pred menoj. Nato se mi je brez odlašanja približal moj oče in mi položil v roke zlato podobo božanske Me, boginje resnice, in zlate podobe ladij boga Atnen-re-ja, božanske Mul in božanskega Klionsa in govoril svečano: Ali prisezaš pri živem veličanstvu boginje Me, pri veličanstvu Amen-re-ja, Muti in Klionsa?^ »Prisezam,« sem odgovoril. »Ali prisezaš pri sveti deželi Khem, pri poplavah Sihor-ja, pri templjih bogov 111 pri večnih piramidah?« Prisezam.« Ali prisezaš ob spominu na strašno usodo, ki te čaka, ako padeš, da boš v vseh stvareh vladal Egipt po starodavnih postavah, da boš ohranil čaščenje bogov, da boš deli! enako pravico, da ne boš zatiral, da ne boš izdal ljudstva in dežrle, iltt ne boš sklenil nobene zveze z Rimljani ali Grki, tla boš vrgel tuje malike iz dežele, da boš posvetil svoje življenje svobodi naše domovine Khem? »Prisezam.« Dobro. Zasedi torej prestol, da te morem v navzočnosti teh tvojih podložnikov imenovati faraona. Zasedel sem prestol, čegar vznožje je bila sfinga, nebo pa razprostrta krila boginje Me. Nato se mi je Amenemhet vnovič približal, mi položil na čelo pšent,* na glavo pa dvojno krono, mi ogrnil kraljevsko oblačilo okoli ramen in mi dal v roke žezlo in bič. Kraljevski Harmakis, jc zaklical, »s temi zunanjimi znaki in znamenji te jaz, veliki duhoven v templju boga Re-Men-Mejfl v Abutisu, kronam kot faraona Gorenje in Dolenje dežele. Vladaj in pro-spevaj, nada Khemak Vladaj in prospevaj, faraon! so ponavljali dostojanstveniki in se priklonili pred menoj. Nato so drug za drugim prisegli udanost in zvestobo, dokler niso bili vsi prilegli. Ko je prisegel tudi moj oče, me je prijel za roko in me peljal v svečanem sprevodu v vsako izmed sedmero svetišč, ki so v tem templju boga Re-Men-Mcja; v vsakem svetišču sem daroval, zažgal kadilo in opravljal molitve kot duhoven. Oblečen v kraljevska oblačila sem daroval v svetišču Mora, v svetišču Izide, v svetišču Ozirisa, v svetišču Amen-Reja, v svetišču Horemkuja, v svetišču Ptaha, dokler nisem naposled dospel do svetiščn kraljevske izbe. Tukaj so oni darovali meni kol božanskemu faraonu in me zapustili močno utrujenega — loda kot kralja. (Tukaj se končuje prvi in najmanjši zvitek papirusa.) , * Pšent je dvojna krona, ki so jo nosili starodavni egiptovski kralji in je sestojula iz bele krone dolenjega Egipta ia rdeče krone Dolenjega Kgipta. = 111 = 111 m=m= 3 X S 33 - s _ - «r a- 2 » C w s r- P 11 g. S C S ci> r - n ° i Ssf « (j. a 5" ^ I t/i S- w - 'Jm 9 s 5 s I - 3 3 ~ "P H < l (t 1 S S- o t E? 09 2 f g ^ «r t CD r o S •to o - S 5 ° 3 £ 6 % S 5 = H t S = 3 r 1 * 2 c/i s 5 šF >1* B6 9 Šr Š s !» a. a ■ 5 » X B * Z ~ * " P 5 ce • JŽ mm » B 3 ta (D I « N 2 5 V 55 E. »r > S s!| c s l S =111=111 Vsaka drobna vrsi ca 1-50 »In ali vsaka besed. SO nar Nn|man|il og as 3 ali S I In. Oglasi nai dcwl vrstic se račune|o vtie. Za odgovor zi>aui c Na vpraianja brez znamke ne odgovarjamol KONTORISTINJA vešča vseh pisarn, del, hrvat. jezika in strojepisja (tudi v cirilici), išče mesto. - Ponudbe upravi pod: »Vešča« št. 10423. Manufakturist starejša moč, serviral v večjih trgovinah, želi takoj svojo sedanjo službo premenjati. — Cenj. ponudbe pod: Vodstva zmožen na upravo »Slov.« Nadmlinar I mnogoletno prakso, razume vse postopke modeme mlinarije, tehničko in teoretsko popolnoma izobražen, želi premeniti mesto. — Cenj. ponudbe na Slavko P.iernel, nadmlinar, A d a — Bačka. Sprejmem gospoda na stanovanju in hrano. Korytkova ulica 23. Črnomeljski premog je pri nizkih cenah priznano dobre in čiste kakovosti. Priporoča ga v nabavo cenj. občinstvu in industriji premogokonna družba BELOKRAJNA« v Črnomlju. 10307 ntUMio moko n rženo moko vodno svežo, l upiti- zelo ugodno pri 1. VOLH, LJUBLJANA Kesllcvn cestii -4. i ny 5 Lov obč koče ' sc bo oddajal v zakup na javni dražbi za dobo 5 let in 2 meseca, to je od 1. februarja 1928 do 31. marca 1933. Dražba se bo vršila dne 14. januarja 1928 ob 10 dop. pri sreskem poglavarstvu v Kočevju. Lov jc jako priporočljiv, ker je bogat vsakovrstne divjačine. 10386 A* ftajholiši /\ Koksa Cebin, Wo!fova 1/2 POZOR! KROJAČI, šivilje in čevljarji, ako Vam Vaši stroji nagajalo, obrnite se na spe-cialno mehanično delavnico Justin GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova ul 14. ker ima ista spec. oddelek za popravila strojev vseh vrst. HLODE bukove la in hrastove od 20 cm naprei kupuje v vsaki množini parna žaga V SCAGNETTI -Liubliana. 7490 Zmožne in vešče provizij. zastopnike za Kranjsko išče veletrgovina z vinom - Pism. ponudbe pod » Zast-pr.ik« na anončno ekspedicijo Hirko Sax, Maribor. priden in pošten, se sprejme. A. SUiNIK, Ljubljana, Zaloška cesta. Za Hrvatsko se išče pošteno in pobožno aeKie ki ima gospodinjsko šolo in zna dobro kuhati t:r je vol na oskrbovati vse druge hišne posle. Sobarica Slovenka že v hiši. Plača 350 Din. — Naslov v upravi pod št 10.407. Sprejme se dobrega POTNIKA. »Tribuna« F. B L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Kar-lovska ccsta 4. 10415 Brezposelni! Lahek in hiter zaslužek! Sprejmemo POTNIKE in POTNICE brez vsakega strok, predznanja za obisk privat. strank v mestu in na deželi. Zaslužek zajamčeno dnevno 200 do 500 Din in več. Lahko razpečevalni predmet zu vsakega uporabljiv ir najnovejši. Vsakdo jc kupec, Reflektanti naj. se iavijo osebno pri general, zastopniku I. S. Ljubljana, Hotel Lloyd - v nedeljo t. januarja 1928. Potrebno 175 Din za kave. v gotov. RAZPISUJEMO dobavo -100 m jamskih tračnic in 25 tabel ČRNE PLOČEVINE. — Ponudbe je vložiti do 12. jan. 1928. Več se izve pri Direkciji drž. rudnika Zabukovca, p. Griže. 10398 Najboljše in najcenejše vam popravi snežne čevlje po potrebi takoj LOVRO RRF.CELJNIK, čevljar — Vidovdanska ccsta št. 2. Izpolnitev Vaših želja zavisi od zdravja. Ogibajte se strupenega kofeina, pijte samo okusno, najboljšo kavo brez kofeina — to je Km MG! ssjsessasBEa&siffl Of ■i sy rJ A # v v® t>p IIIEmEIIIEI!IEIIIEmEIIIE!ilElilEMEIIiEMEW Vino čez ulico črno liter po 10 Din, belo po 11 Din - priporoča vinska klet na Sv. Petra cesti št. 43 — Ljubljana. mm msHa Din 5'-Koraznl zdrob „ 3"S[ Prvovrstni izdelki '>d 25 kg naorei pošilia FflUEL 3E0S3,tonih jir.etni mlin.— Gaiemsko. te? 3 'fese za peči (Spanferkel) rudi za NOVO LETO SLAMIČ Gosposvetrka cesta št 6. Postelja z žimnico na vzmetih in nočna omara, vse dobro ohranjeno, se poceni proda. Krojaška ulica 5/III. S^eže zpklana Novoletna darila se brez dvoma najbolje kupi j«- »PRI NIZKI CENI« -»C Ignac liri Oublpsia, Sv. Petra c. 3 in 11 Velika izbera volnen, jopic, puloverjev, bluz, raznega perila, nogavic, rokavic, kravat itd , priporoča p® izredno nszhiii cenah Tovarna žag »Kordun« v Karlovcu potrebuje takoj dva sposobna, marljiva in s_oHdna Jj^^a hrZ šenje žag in mašinskih nožev. Delavci, ki poznajo konično brušenje, Imajo prednost. Plača po sposobnosti. Nastop takoj. — Pismene ponudbe na: »Kordun«, Karlovae. d O Š 1 a. Delikatesa »Gospodarske Zveze«. Prostovoljna JAVNA DRAŽBA | pohištva in kuhinjskega orodja se vrši v tore'{ dre 3. januarja na Dunajski cesti 15 — dvorišče kavarne Evrope. 10389 Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Radio. Osnovni pojmi o radiotehnikl s 214 slikami k besedilu. Spisal prof. Leop. Andrče. Broš, Din 60, vez. Din 76. Praktična perspektiva. Spisal inž. arh. Rado Kre-gar Cena 43 Din. Parni stroj in parna turbina. Knjiga za strojnike in obratovodje. — Spisal inž. Gvidon Gulič. Vez 80 Din. Parni kotel. Navodila kurjačem, posestnikom par-nih kotlov in delovodjem. Spisal inž. Gvidon Gulič. Vez. 30 Din. Ojačcu beton. Učna knjiga za stavbne šole in za stavbne obrtnike. Spisal inž. Jaroslav Foerster. Cena 12 Din. Naprodaj hiša«Zanrebu R o vlsokopritlična in dvoriščna zgradba, z velikim dvoriščem in vrtom, v bližini postajališča tramvaja. Cena .300.000.— Din, Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Hiša v Zagrebu«, dio I! Nauh © radiotcftnlhl Spisal Leopold Andree Broširan Din 60"—, vezan Din 76"— Jiadoslovsns&s ftnfigarna v iul)8?an2. Kr^ovodstvo' Vsak praktičen trgovec bo zavrgel svoj dosedanji in okoreli sistem knjigovodstva, čim se bo uve-ril o prikladnosti knjigovodstva »Organizator« — »Organizator« Ljubljana VII., Kamniška 20. »Organizator« -Knjigovodstvo« do 70 % prihranka na času — dnevna bilanca Terminske kartoteke. — Strokovno zamišljene kartoteke za vse vrste obratov - »ORGANIZATOR«, Ljublj. VII, Kamniška 20 Divbro ohranjena lahka ifnAiio za 1500 Din. jHULljčI Istotam GLA-;SOVtR in PLINOVA PEČ [poceni naproša'. - Poizve se pri T. MENCINGER, ! Sv. Petra cesta štev. 43. Klavir £ sebno čistega glasu, u-godno prodam. Naslov v upravi lista štev. 10430. za gospoduje. zene m dekleta: SLOVENSKA KUHARICA s. m. felic1ta kalinsek. elegantno vezana din 16©'- PRIKR0JEVAME PERILA ema arkova. din 40 3 za dliahc: din 42' Čevljar, šival. STROJ prvovrsten, še nov, malo rabljen, levoročen, za nizko ceno naprodaj. - Istotam se proda tud: tMsal i STROJ znamke »Reming-lon«. — Poizve se pri BRFGAR Anton, Rimske Toplice. 10420 Gospod se sprejme na hrano in , stanovanje. — Stari trg j it. 2, I. nadstr. 10427 1 Mntvrt? nai- fV3i»IVU£ Cene,še di-, rektno v tovarni. Meha-| nična vi varna Šir.kovrc, Grosuplje. _ '0245 Priporoča se trfiovina > železnino A 5USNIK, Ljubljana Zaloško cesta. prof. maks prezelj. elegantno vezano RADIO prof. leopold andree. elegantno vezano din m francoski, srbo-hrvatski, latinski, vezani po din za nt: TO" mMM 10 zvezkov v platno vezanih din 50©' :sžeča na Friškovcu, Vojaška ulica št. 16, fe bo nrodala na javni dražbi 3. januarja 1328 ob 10 dopoldne pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 15. — Hiša je podkle-tena, pritlična, ima popolnoma urejeno stanovanje 5 sob s kuhinjo in kopalnico. Površina celotnega posestva znaša 1749 m2 za vrtilni tok 50 kw, išče tvrdka CARL POLLAK d. d. v Ljubljani, — Prosimo ponudbe z navedbo naslova. 10399 Dr, VISk m zastopnik za upravne in davčne zadeve, PRESELI s 1. januarjem 1928 svojo pisarno v palače Pokojninskega .zavoda v Mariboru, Dr, Karel Verstovškova ulica št, 2, 550 mm v premeru, dobro ohranjen, ob-ratozmožen, kupi Uprava veleposestva v Beltincih. 10320 slavnemu občinstvu, da otvorim 1. januarja 1928 mesarje v Radečah št, 6 Za obilen obisk se vljudno priporoča Valentin Vrečar, mesar Radeče Za kleparsko, inštalacijsko, pleskarsko, ključavničarsko, tapetniško ali drugo obrt pripravne LOKALE z dvoriščem ob najbolj prometni cesti v Ljubljani, PRODAM. Poleg lokalov (cirka 150 m-') še pisarna s kuhinjo. — Naslov so izve v upravi »Slovenca«. 0201020100010202010100000001010102000001010102010001