ERi$kA Domovina iTj K SLOV6NIAN MORNING NCWSPAKR CLEVELAND 8, O« WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 8, 1948 LETO L. - VOL. E. OCVIRKA SO OGRIZLI,— Nič se ne čudite temu naslovu. Anton Ocvirk je v Ljubljani vse-učiliški profesor, ki poučuje slovenščino. On je tudi urednik časopisa "Slavistična revija.” List izdaja Slavistično društvo v Ljubljani, Ocvirk je bil dober s komunisti, toda vse kaže, da njih knjig ni študiral. Mislil je, da dela dovolj za narod, če piše o slovanskih stvareh. Pa mu sedaj dokazujejo v Ljudski pravi: ci, da ni tako. Vsak, tudi znanstvenik, ki se peča s slovansko .’Dali« na 3. atranl) W. A. Berlin kandidat za kongres v Vlil. distriktu v Minnesoti Mr. Berlin je sin Mr. in Mrs. Frank Berlin iz Buhi v Minne- jskem blizu Novega mesta. Njegov oče Frank Berlin pa je rodom iz Velikih Lašč. živela sta na Iron Range v Minnesoti preko 4i> iet. Mr. Berlin, ki ga vsi nazivajo Bill, se je vrnil iz Evrope letos v januarju. Tam je služil kot poveljujoči oficir v tržaškem okrožju pri Army Counter Intelligence Corps. Bill gladko govori slovensko in je prav zato bil v tržaškem okrožju zelo koristen v vseh slovenskih in jugoslovanskih zadevah. Naši prijatelji nam povedo, da je tam veliko dobrega storil za slovensko prebivalstvo, vsak čas nastopal proti zapostavljanju Slovencev in bil vedno naj odločnejši in na jodkritejši protikomunist. Predno je šel v armado v letu 1942, je bil šest let član legislate za Minnesoto in uživa glas odličnega ljudskega zastopnika, pravičnega in poštenega člana zakonodajnega zbora. Mi se veselimo, da nastopa v Minnesoti kot kandidat za državno zakonodajo tako odličen Amerikanec slovenskega rodu in-mu želimo največji uspeh. —-----o------ SLOVENSKI IZGNANCI 80 U rešili u golo življenje. POMAGAJMO JIM! Med Slovenci po svetu Slovtnska skupina v Batowi, Kanada Pred dobrimi 14 dnevi smo prispeli s Koroške preko Atlantika in se zasidrali ob kanadski obali. Z različnimi občutki smo nadaljevali pot po “novem svetu,’’ se čudili ličnim lesenim hišicam, rekordnem številu avtomobilov in kričečim reklamam, ki smo jih videli z oken našega vlaka. čez nekaj dni smo se razleteli na vse vetrove. 22 nas je prišlo v Batowo, ki leži 8 milj severno od Trentona v Ontariji. Zaposlili so nas v tukajšnji Batowi tovarni za čevlje. Veseli smo, ker smo prišli v precej urejene razmere. Na sredi vasice, ki je lepo položena okoli tovarne, stoji cerkvica, kjer sta stalno dva češka duhovnika. Nedaleč proč je dvorana, ki je primerna žh športne, dramatske in pevske priredit’ nadčšni v manjšini. Š prvimi se Še prav posebno dobro razumemo, izgleda, da nam bodo šli na roko. Osvojili smo si že prvo pozicijo: kor v cerkvi. Sestavili smo pevski zbor. Močni smo. tudi na športnem in telovadnem polju, odlikujemo se v vestnosti in marljivosti pri delu. Kar takoj v začetku smo se predstavili kot versko močna skupina, kot borci iz vrst, ki so umirale za Kristusa Kralja. Prepričali smo se, da je ma-terijalno dobro v Kanadi, seveda popolnoma zadovoljni pa nismo. V prostranih ravninah smo in progrešamo slovenskih planin, mrzlih studencev, hladnega vetra, ki iz njih zaveje. Po gričkih zamanj iščemo cerkvic, ki jih tako rado gleda naše oko, zvonov ni, da bi doneli Ave Marijo, vse to opominja človeka, da je tako sam v daljni tujini. Ko ugasne solnce za prostranimi gozdovi, ko sanjavost in hrepenenje pada na srce, se sredi naše vasice kar redno oglasi izrazita, samo naša, samo sloven- Sv.. Oče govoril 250,000 katoliškim dekletom Rim— Papež je sredi hudega dežja in naliva govoril množici 250 tisoč ljudi na Vatikanskem trgu. Bil je to zbor dekliške Katoliške akcije za Italio. Zato je bil tudi govor sv. Očeta namenjen predvsem katoliškim dekletom. Sv. Oče je pozival ženstvo na odločen, vztrajen boj in delo proti komunizmu. “Katoliške žene vseh stanov in slojev morajo iti v mesta in vasi, kjerkoli je mogoče pripeljati žene in dekleta nazaj h Kristusu, kjerkoli je kaka verska, moralna ali socijal-na zadeva, ki jo je treba podpirati, braniti, pridobiti ali zmagati. Sovražniki Cerkve vas bodo morda zasmehovali, celo grdo žalili in grozili, morda celo nasilno napadali, toda ve katoliške žene se ne smete dati vstrahova-ti. Katoliška žena nikdar ne izgubi krepke odločnosti. Nasprotno, njej je hudo ne radi nje, ampak radi tistih, ki jo žalijo in 'napadajo, zlasti če so to mladi ljudje, ker so večkrat žrtve slabe vzgoje, zapeljani po slabih prijateljstvih, zlih ščuvanjih, ki so jim uničila čut lepe vljudnosti in spoštovanja.” Ves govor sv. Očeta je meril na to, da mlade žene z apostolsko vnemo pre-ženo 'komunistične zmote v družinah, v šolah, v delavnicah, v ženskih združenjih in v3eh družbenih edinicah ter da vplivajo, da se spremene grde razvade, su-rovo napadanje Cerkve ter pre- domov za pokop Waršava. — Poljska komunistična policija je izpustila na svobodo Msgr. Zigmund Mac-zynski-a. Bil je zaprt kot glavni urednik katoliškega tednika. Drugi katoliški časnikarji so ostali še v zaporu in vlada pravi, da jih bo zadržala dokler ne izvede preiskave radi protidržavne aktivnosti. Vlada trdi, da so ti časnikarji v zvezi z begom predsednika krščanske delavske stranke Karola Popiel-a, ki je odšel v Francijo. PFC. ANTHONY J, FORTUNA Danes dospe v Cleveland truplo vojaka Pfc, Antjhony J. Fortuna, da bo položenb k večnemu počitku v domači zemlji na pokopališču Kalvariji,' Pokojni slovensk?junak je sin poznanih staršev, ^Ir. in Mrs. Anthony in Ana Fortuna, roj. Sodnikar. Mr. Fortuna je bil dolgo vrsto let zastopnik našega lista. Njih dom je na 1093 E. 64. S. Sin Anthony -je fclužil pri 3. armadi, 95. diviziji^ *377. polku ter je padel na bojnem polju v Franciji 11. nov. 1944, star komaj 22 let. V armado je stopil 12. maja 1943. Bazično trendn-go je dobil v Texasu, pozneje je bil pa poslan v Carnegie tehnično šolo in poslan meseca avgusta '1944 preko morja na evropsko bojišče. sM Poljski katoliški časnikarji v zaporu Byrnes pravi, da so Sovjeti kršili vse pogodbe Seattle. — Tu je govoril bivši tajnik za zunanje zadeve Byrnes. Branil je ameriško zunanjo politiko med vojno in se zavzemal za vztrajno nadaljevanje dvostrankarske vzajemnosti v zunanji politiki Amerike. Pojasnjeval je ameriško stališče v Jalti in pri drugih mednarodnih medvojnih konferencah. Označil je vse medvojne pogodbe sicer za nepopolne, a napadel je propagando, ki označuje, da je USA takrat nastopala napram Stalinu kot Santa Claus, ki je darove delila. Najmočnejši dokaz, da Sovjeti v teh pogodbah niso dobili, kar so hoteli, je dejstvo, da so v zasledovanju svoje imperijalisti-čne politike morali skoro vse mednarodne pogodbe iz tistega časa pogaziti. Byrne3 je izrazil upanje, da bo Amerika zmagala v svojem delu za ohranitev miru, če bo vztrajna in če bo složna. Bolgarska vlada napada našega podkonzula Sofija, Bolgarija. — Bolgarska vlada je objavila, da je bil USA podkonzul zasačen v špijo-naži. State department je takoj odločno zanikal resničnost teh vesti in jih označil kot očitno fa-briciran manever. Bolgarska vlada pravi, da sta dva Bolgara Sedaj niti v volilnem letu ne mo-izročila podkonzulu F. Ewing-u rejo Sovjeti zlomiti ameriške odpornosti samo, ker je vsa zunanja politika stvar cele Amerike in nč kake politične stranke. Tri na dan Tito upa da bo vsled spora z Moskvo le pridobil Paris. — Poročila časnikarjev, ki so se vrnili iz Jugoslavije, soglašno potrjujejo, da 'je vsled spora z Moskvo Tito tre-notno pridobil na popularnosti v vseh delih Jugoslavije. Jugoslovani na splošno sicer odklanjajo Titovo diktaturo, a še bolj odločno odkanjajo direktno vmešavanje boljševikov v jugoslovapske zadeve. Ni res, da bi v vrstah komunistične stranke Jugoslavije bila kaka močnejša organizirana skupina za Moskvo proti Titu. Vsi pa sodijo, da bo trenotna popularnost Titovega režima hitro izginila, ker Tito hoče z vsemi sredstvi obdržati centralistično diktaturo nad vsemi kraji Jugoslavije, brutalno nadaljevati socializacijo in v v3eh panogah življenja dokazati, da je on popolnejši komunist kot pa so sami boljševiki. Sedanja njegova vlada je prvič sestavljena iz samih komunistov. S tem hoče Tito zadovoljiti Moskvo, ki mu je očitala, da je imel v svoji vladi še ne-ška pesem kot izpoved koprneče kaj- nekomunističnih ljudi. Gos- žosi Zakrajšek sicer tega še ni javno priznala, toda glavni Wal-lacovi priganjači so že priznali, da njih kandidat ne bo odnesel zmage v nobeni državi. * • * Ono jutro, že pred sedmo, je nekdo videl žosi z veliko košaro okrog tržnic v mestu. Pa ne vemo, če je šla po meso, ali po kaj drugega. « * * Ameriški tovariški listi, ki tako vneto odobravajo sistem ene stranke v totalitarnih deželah, ljubezni do zasužnjene slovenske domovine. Vesel Sem, da ste mi poslali Ameriško Domovino. Glede plačila prosim pojasnite. Kot no-vodošleci nimamo še kaj prida sredstev, pa bomo že poravnali naročnino. Smatramo, "da je Ameriška Domovina najuspeš- času vstopa v armado pohajal v Fenn kolegij. Delal je nekaj časa tudi pri Warner & Swa-sey Co. V šoli se je mnogo udejstvoval pri atletiki, zlasti v žo-gomeftiu in basketbalu, ker je bil zares krepak dečko. Bil je član mlad. oddelka Najsv. Imena pri sv. Vidu ter član društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Poleg staršev zapušča tudi sestro Dorothy ter starega očeta Franka Sodnikar. Pogrebni obredi bodo v soboto ob li v cerkvi sv. Vida iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi. Pri pogrebnih obredih bodo sodelovali veterani od Lake Shore Post št. 273, Ameriška legija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v Grdinovem pogrebnem zavodu jutri opoldne. Pokopan bo na Kalvariji v vojaškem oddelku. NOVI GROBOVI Apolonija Szadkowski Včeraj ob devetih dopoldne je umrla na svojem domu Apolonija Szadkowski (Shawke), poljskega rodiu, stara 81 let. Stanovala je na 1065 E. 169 ce- podarsko se Tito hoče držati in sti. Zapušča sinove John, Stan- upa, da se bo obdržal, ker letošnja letina v Jugoslaviji dobro kaže in mu bo dala osnovne pridelke za prehrano. Jugoslovanski rudniki dajejo precej rude, ki jo Tito izvaža, da si oskrbi najnujnejši uvoz. Daši njegov'pol desetih bo sveta petletni načrt, daleč ne dosega | cerkvi St. Jerome na Lake nejše sredstvo, ki veže posamez- predvidenih uspehov, vendar Ti- Shore Boulevard in potem bo-ta to bistveno ne moti, ker je na-'do prepeljali truplo na Oak črt itak; ’dalečt preopjimistično [dale pokopališče v Jefferson, izdelan. Največja težava Titov*! Ohio. ley in Joseph, v. Los Angeles, California pa hčer Mrs. Helen Rossman ter 12 vnukov. Pogreb bo v petek ob devetih iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St. Ob maša ne ude po Ameriki raztresenega našega narodai Lep pozdrav, —Franc Grmek. ------o------ Boril te je proti Nemcem pa je obsojen kot kola-borater Praga. — Vladimir Krajina, prejšnji vodja podtalnega gibanja proti nacistom med drugo svetovno vojno, je bil od češkega komunističnega sodišča obsojen na 25 let ječe radi so- hočejo tukaj na vsak način vpe- delovanja z nacisti. G. Krajl-ljati še tretjo politično 3tranko.'na je sedaj na Angleškem. Razne drobne novice iz Clevelanda in te I okolice Darovi za bolnico— V našem uradu so bili izročeni nadaljni darovi za težko bolno Mrs. Raymond, roj. Mahnič: Mrs. Petche iz 19421 Chickasaw Ave. je darovala 820, Martin Miller iz Chicaga, 111. je poslal $10, po $5: Antonia Mihevc, 1135 E. 60. St. in neimenovana. V imenu Mrs. Mahnič se iskreno zahvaljujemo vsem tem blagim srcem za njih izdatno pomoč. Vabilo na iijo— Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima nocoj ob 7:S0 svojo mesečno sejo v navadnih prostorih, članice so prošene, da se udeleže v velikem številu. Pozdrav iz Kanade— Mr. in Mrs. L. Oswald ter sin Walter pozdravljajo iz Sudbury, Kanada, kamor so šli obiskat nečaka, ki je dospel tje iz Avstrije. Poroka— Mrs. Rose Urbančič iz 1172 Norwood Rd. naznanja, da bo poročena v soboto 11. sept. ob 8 dop. v cerkvi sv. Vida njena hčerka Albina z Walterjem Kd-rab iz Loraina, O. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Mnogo sreče jima želimo v novem stanu. Za Hane Najsv. lna— V soboto : na Superior Ave. in 9. cesta sv. maša ob 10 za člane društev Najsv. Imena. Tudi iz vseh slovenskih župnij naj bi se člani udeležili te sv. maše. Ne pozabite davke— Danes je zadnji dan, ko v o-kraju, Cuyahoga še lahko plačate brez kazni zemljiški davek za 2. polovito 1947. Ako odpošljete danes po pošti, bo še vedno veljavno. Po današnjem dnevu bo treba plačati nekaj kazni. V bolnišnici— Rosa Koren iz 15308 Hunt- tajnik za vojsko, John L. Sillivan, tajnik za mornarico, A. Lovett, mere Ave. se nahaja v St. podtajnik za zunanje zadeve in Arthur A. Hill predsednik odbora za državno brambo. S konference so bila izdana navodila za naše vojaške in politične zastopnike in uradnike v Nemčiji. važna poročila, nakar, da je bil podkonzul takoj odpoklican. Naša vlada pa trdi, da vse to ni nič drugega kot izmišljotina in prikrojena reč, ki so si jo sovjeti izmislili, da bi odvrnili pozornost od sovjetske vohunske afere v Ameriki. Kadar morate ponoit preko ceste, imejte na sebi vedno kak bel predmet, da vas voznik la-l/e opazi. Razne najnovejse svetovne vesti MOSKVA ovje o vprašanju bivših italijanskih kolonij. Sovjetska vlada je zahtevo postavila očividno zato, ker ve, da zapadne velesile v tem vprašanju niso edine in da bi čimbolj odložila razpravo o Berlinu in Nemčiji. * * • PARIZ. — Schumanova vlada je odstopila že po 64 urah. V parlamentu ni dobila potrebne večine za svoje finančne predloge. Niso ji očitali, da je kak predlog slab, ampak da je predlagala pre-' malo. Predsednik republike je klical predsednika poslanske zbornice Herriot-a in predsednika senata Monnerville-a, da mu svetujeta kako rešiti krizo. ‘ • • * WASHINGTON. — Predssednik Truman je takoj po povratku iz Michigan-a sklical svoje svetovalce radi težke situacije v Berlinu. Prisotni šo bili pri posvetovanju: tajnik za zunanje zadeve George Marshall, tajnik za državno brambo James Forrestal, W. Stuart Symington, tajnik za zrakoplovstvo, Kenneth C. Royall, lade sedaj je pomanjkanje petroleja in bencina. Nekaj ga je dobil iz angleških zalog v Trstu, nekaj ga še vedno dobiva iz Romunije. V zunanji trgovini upa Tito, da ne bo na slabšem že radi tega ne, ker je doslej moral dajati velike koiičine raznega blaga v Sovjetsko zvezo, od tam pa ni dobil veliko več kot same obljube. Večji komunistični pri- Nove bojne ladje U.SA. v Sredozemskem morju Washington. — USA mornarica bo poslala 16 vojnih ladij v Sredozemsko morje. Zamenjale bodo dosedanjo mornariško posadko, ki šteje 14 ladij. strožja kontrola nad vsemi državljani pa povzročajo splošno tisk, hitrejša socializacija in že nezadovoljnost po celi državi. NEW YORK. — Ugo Carusi, predsednik komisije za begun-se, je z zrakoplovom odpotoval v Nemčijo, da organizira izbiro tistih oseb, ki naj imigrirajo v Združene države. * * » CHICAGO. — Velika eksplozija in požar sta razrušila Brach candy plant. Ubite so bile tri osebe in 18 ranjenih. Vseh ljudi je bilo v trenotku nesreče 32 v poslopju. Izmed ranjenih sta dva težko in pričakujejo, da bosta umrla. Podjetje zaposluje 2,400 delavcev. Nesreča je glede ljudskih žrtev manjša, ker se je zgodila pred začetkom dnevnega dela. * * '-■ ■■- * WASHINGTON. — Delegacija USA za glavno skupščino Zveze narodov 21. septembra v Parizu, bo štela 71 oseb. šef delegacije je tajnik za zunanje zadeve George Marshall, delegati pa Warren R. Austin, zastopnik USA pri varnostnem svetu Zveze narodov/ John Foster Dulles, strokovnjak republikanske stranke za zunanje zadeve in gospa Franklin D. Roosevelt. • • • BERLIN. — Komunistični voditelji Berlina so dosegli kar so hoteli. Popolnoma so prelomili z zakonito izvoljeno Mestno upravo, proglasili komunistično stranko za upravo telo Berlina in prisilili člane Mestne uprave, da so se preselili v britansko cono. Tako bo odslej v britanski'coni delovala zakonita Mestna uprava, v sovjetski coni pa vodstvo komunistične stranke. To se je zgodilo ob istem času, ko so zavezniški vojaški gover-nerji bili pri svoji sedmi konferenci in so vsa poročila obetala, da so pogajanja imela nekaj uspeha. Sami sovjetski listi so javljali, da se bo blokada zapadnega Berlina verjetno prekinila okoli 15. septembra. Komunisti so že sklicali prvo sejo svojega nezakonitega mestnega sveta in izdali prve odločbe. Komandanti zapadnih sil sicer proti temu protestirajo, a sovjetski komandant očividno podpira nezakonito postopanje komunistov. Karl Litke, voditelj komunistov pa je kratkomalo izjavil: “Mestni svet se je izkazal zanič, komunistična stranka ne bo več sodelovala v njem in bo v vzhodnem Berlinu sama organizirala mestno upravo.” Luke’s bolnišnici, kjer je srečno prestala operacijo. Obini zbor Lige— V četrtek ob pol dveh popoldne je v cerkveni dvorani sv. Lovrenca občni zbor Lige. Na dnevnem redu so tudi volitve novega glavnega odbora. Pridite gotovo vsi člani in podporniki. IZ RUNIH NASELBIN GENEVA, O. — Poznana Mr. in Mrs. Anton Košiček, ki imata že dolgo let farmo južno od Geneva, Ohio, sta v soboto 28. avgusta praznovala 22-letnico zakonskega življenja. Prijatelji so jima voščili: še na mnogo let. GENEVA, O. — V soboto 11. sept. ob 9. dop. bosta poročena cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Geneva, O. Helen Mary Klaus, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Frank Klaus iz Har-persfield-Geneva, O. in Mr. John C. Kohli, sin Mrs. C. Kohli iz Harpersfield, O. Sorodniki in prijatelji os prijazno vabljeni k poročni maši. Mnogo sreče novemu paru! TURTLE CREEK, Pa. - Za rakom je umrla Frančiška žerjav, stara 57 let, doma iz Borovnice pri Ljubljani. Tukaj zapušča moža, tri sinove in hčer, vsi odrasli, in več sorodnikov. P01QWA, SEPTEMBER 8, 1948 -■ ■ ki so se dan za dnem zbirali ob uradih za zaposlitev in Šakali na zaposlitev, ki nikoli ni prišla. Ves čas je bilo preveč posla za nas: demonstracije za kruh, delo. podporo, udarci policijskih palic, potolčene glave, aretacije. In aretacije so pomenile nove demonstracije za “ujetnike razredneg boja” — in sledil je nov krogotok sodnih razprav, aretacij in zopet demonstracij. Govorili smo o vedno globlji krizi kapitalizma Jn eden naših teoretikov je celo napisal knjigo z naslovom “Končna kriza” (This Final Crisis). Verovali smo, da bo iz vse te bede in ponižanja, ki sta spremljala gospodarski polom, sledilo večje politično razumevanje s strani delavcev, tako da bodo podprli politiko revolucije in — kdo ve — kaj kmalu tudi revolucijo samo. Revolucija je postala za nas sama sebi namen. O tem, kaj bo sledilo potem, pa je vsakdo imel svoje misli. Rabili smo krilatice in gesla: pravica, svoboda, končna brezrazredna družba, enakopravnost vsega človeškega rodu, konec izkoriščanja človeka po človeku. Toda, kaj smo s tem imeli v mislih, je vedel le vsak posameznik. Vsak je vlil svojo lastno vsebino tem besednim modelom. Po moji zamisli naj bi socialistična Anglija sledila bolj socializmu Wililama Morrisa kot pa Marxovemu. Mislim, da nihče izmed nas ni verjel, da bi morala biti oblikovana enostavno po ruskem vzoru. Bilo je nekaj idealistov, ki jim ni manjkala nobena izmed Marxovih teorij, ki pa so morali obiskati samo Sovjetsko Rusijo, da so bili razočarani. Večina komunistov pa je razumela in opravičila nevšečne poteze ruskega sistema s tem, češ da je caristična Rusija zaostala za celo stoletje za zapadom v kulturi in nima nobenih demokratičnih izročil. Ko pa bi komunizem prišel na zapad, bi se obogatil z zapad-no kulturo in zapadnimi demokratičnimi izročili in bi postal manj brezdušen in bolj pester. Tedaj pa je nevarnost vojne nenadoma z,opet pognala vso industrijo v tek. Komunistična stranka je zavzela postojanke v tovarnah. “Vsaka tovarna — trdnjava komunizma!”, to je bilo sedaj naše geslo. In, če se je gospodarska kriza umaknila, nova in še bolj nevarna kriza se je pojavila proti kapitalizmu. V tistih dneh, preden smo zavzeli taktiko ljudske tron-te smo odkrito govorili o možnostih, ki lahko slede imperialistični vojni. “Delavci bodo spremenili vojno v civilno vojno,” to je bila zaključna beseda, ki je pomenila vse. n tako smo vedeli da je zopet možno, da pride polom kapitalistične države, in s to zavestjo v glavi je stranka organizirala svoje postojanke v tovarnah in kasneje v armadi. (Dalje .prihodnjič). iiiniin""1*'.........mMninMMWwnnHf im at Clab At«. (JAMU DE1IVBC, Editor) HEodonoa SSM Clonlnd l Oklo NAROČNINA Za Zed. države $8.60 na leto; za pol leta »5.00; za Četrt leta »3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav »10.00 na leto. Za pol leta »6, za 3 mesece »3.50. M* SEPTEMBER Ml SUBSCRIPTION RATES S a ? » l * « 12 3 4 I 3 C 7 t * M N ; 12 13 U 15 16 W » : 1» 20 21 22 23 24 25 26 27 21 2» 3* United State* »8.50 p«r Tear j »6 for < month*; »1 for S month*. Canada and all other countries outside United State* 1X0 per* year. »8 for 6 muntha, »8.50 for 3 months. Entered m tecond-claas matter January 6th, 1908, at tht Poat Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 176 Wed., Sept. 8, 1948 Bil sem komunist... Bivši angleški komunist in urednk lista “Daily Worker,” Mr. Douglas Myde, je pred nedavnim prestopil v Katoliško Cerkev, kakor smo že poročali v našem listu. Danes objavljamo prevod članka, ki ga je Mr. Douglas Hyde sam napisal za ameriški list "Sign,” kjer je amerškim bralcem izpovedal, zakaj je postal katoličan in dal slovo komunistični stranki. Politično razočaranje in posvečujoča milost sta se združila, da sta spremenila mene, ki sem bil skoro vse življenje komunist, v nekoga, ki želi biti sprejet v Katoliško Cerkev. Bil sem aktiven član komunistične stranke skozi dvajset let, to je od svojega osemnajstega leta starosti. Osem let sem bil sodelavec pri edinem dnevniku angleške komunistične stranke “Daily Worker,” zadnjih pet let sem bil njegov urednik za novice. Ko sem bil star sedemnajst let, sem začel študirati teologijo (postal naj bi metodistični misijonar v Indiji), toda preden je minulo leo sem se vpisal v prvo komunistično organizacijo. Sedaj sem za cel obrat nazaj, toda to pot kot ka- t0liČToda ko si vsa ta leta delal, mislil in pisal kot komunist, ni mogoče, da bi se vrnil prav tak, kot si odšel. Jaz sem zapustil za seboj sled dobrih in obetajočih ljudi, ki sem jih v preteklih letih pridobil za to, da so se vpisali kot člani stranke' med njimi so danes pisatelji, pravniki in resni kandidati za parlament, ki s svoje strani tudi vplivajo na druge, kot sem jaz nanje. V katolicizem sem prinesel s seboj tudi po-, ». a ^ flrus, se menjava in obrača svetovni položaj; in prinesel sem s seboj zavest, da moram popraviti še mnogo zla, preden smem upati da se bom znebil krivde, ki leži na moji vesti. V komunistični stranki leta 1928 je bilo mnogo stvari, ki so mogle privlačiti mladega mislečega človeka s polno mero idealizma. Zanimala me je Indija — indijsko nacionalistično gibanje je tedaj očaralo domišljijo dobršnega števila ljudi na obeh straneh Atlantika - in komunistična stranka v Angliji se je borila za neodvisnost Indije. Želel sem istovetiti samega sebe z ubogimi, zatiranimi, žrtvovanimi in preganjanimi, in zdelo se mi je, da se komunistična stranka bori za vse te. Kakor večina mladih ljudi sem se hotel znebiti vseh vezi konvencionalnosti, in komunistična stranka je bila gotovo nekonvencionalna. Hotel sem imeti nov svet, in komunisti so mi ga mogli nuditi. Čutil sem privlačnost do teh ljudi, ki so v svetu, ki se mi je zdel, kakor da blodi brez cilja, natanko vedeli, kam gredo in kako se pride tja. Bil je poseben mik slišati, da je ruska revolucija, ki sem o njej kot otrok čul strahotne zgodbe, veliko upanje za svet, kljub temu, kar verjame o njej presita javnost. Pravtako je bil zame poseben mik slišati, da je treba zavreči vse stare navade; da je staro vprašanje o tem, kaj je prav in kaj je napak, prazna marnja; da je edino važno to, kar služi razrednemu boju, in da je po tem treba presojati vse stvari. V komunizmu je bila dokaj nova, popolna in na videz zadovoljujoča filozofija življenja, ki si jo je bilo treba osvo-jiti, bile so zamotane gospodarske teorije, ki jih je bilo treba preučevati, in bila je akcija za stvar, pozitivna akcija, akcija brez prestanka. Ndkatere izmed teh stvari v komunizmu, ki so privlačile mene, privlačijo tudi druge povprečne člane stranke. Nikakor niso slabe same v sebi, in tudi mnogo izmed tistih, ki se oklenejo stranke, je dobrih tipov in oklenejo se stranke pod vplivom svojih prav tako dobrih lastnosti. Greh fašizma je bil, da je organiziral najnizkotnejše in najslabše ljudi za slabo stvar. Greh komunizma pa je še večji. Komunisti vzamejo najboljše in najbolj aktivne ljudi izmed delavstva, največ obetajoče izmed inteligence in jih skvarijo; vzamejo najboljše lastnosti, ki jih je vse premalo, danes med nami, in jih sprevržejo v zle s tem, da jih uporab Ijajo v namene, ki so zli. Prepričan sem, da je komuniste v resnici mogoče spreobrniti. Toda zlo se prične, ko katoličani mislijo, da je mogoče spreobrniti tudi komunizem. Povsod po Evropi katoličani danes uvidevajo, prepozno, da komunizem, ki so o njem prisegali, da ima toliko dobrega v sebi in so skušali sodelovati z njim, je na tem, da jih preplavi. In povsod, kjer si komunizem pribori zmago, za katolicizem ne preostane drugega kot preganjanje in končno uničenje, ki je cilj prega- njanja. , , , , Če je komunizem v svojih namenih slab, kako to, da ljudje v dobri veri tako dolgo ostanejo v stranki? Da bom odgovoril na to vprašanje iz svoje skušnje, naj mi bo dovo7 ijeno povrniti se k svoji lastni zgodbi. Prva leta po 1930 so bila burna za vsakega komunista. Daši sam nisem bil nikoli dolgo časa nezaposlen, vendar sem večino svoje aktivnosti v tem času posvetil brezposelnim, ja naj bi #li imeli na »lavah, pa bi bil mislil, da sem v indijanskem taboru. Srečanje a nečakoma je bilo veselo, saj ju nisem še nikdar videl poprej. Bilo je veliko pripovedovanja o grozotah vojne in iz življenja po taboriščih. Vsi pa so veseli in zadovoljni samo da so se rešili grolznega begunskega življenja. Vsak je tudi rekel, da če je kako dobro delo na svetu, je gotovo to, če pomagate beguncem, da še oni pridejo sem, ker tukaj je vsaj za živet. V nedeljo pa smo šli k maši v cerkev sv. Mihaela. To je lepa stavba, da še nisem videl do- . w .1 v 1 1 _ J_- 1 — : m Xl r /v Vi,'ki niste iz naših krajev doma, niste mogli poznati Divjakovega Franceta razen, če ste ga kje videli v sejma Hodil je pa stavba, da Se nisem vraei uo- immre^ po “j™**1’ Je ?r0" sti lepgih. »UMSIb. 'T* BESEDA IZ NARODA lunin tunu ........11....» Važno za člane društva Cleveland, 0. — Društvo št. 1640 katoliških Borštnarjev vabi vse člane na glavno sejo, ki Se bo vršila 9. septembra ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani na Holmes AVe. Na tej seji bomo izvolili odbor za leto 1949 in poleg tega pa bo še več važnih točk na dnevnem redu in to, kar se sklene na glavni seji se potem tekom leta ne more spreminjati na rednih mesečnih sejah. Zato ste vabljeni vsi člani, da se udeležite te seje, da sp ne bo kateri potem pritoževal, da se mu kje krivica godi. Pridite na to sejo in tukaj povejte, kaj bi bilo dobro in prav. Tu je prilika, da stavite dobre predloge. Kajti uradniki, ki bodo na tej seji izvoljeni, bodo morali prihodnje celo leto tako delati in poslovati, kakor jim bo glavna seja naročila in kakršno moč jim bo dala. U-poštevati morajo pravila. Nikakor ne morem razumeti, zakaj je vedno tako malo članov na seji: na zadnji seji nas je bil okomaj 21 članov. To je res žalostno, da je tako malo zanimanja za društvo od strani članstva. Ko s0 uradniki malo godrnjali, se je oglasil eden izmed navzočih članov in vprašal za besedo in povedal, da zadnjih 15 let ko pride na sejo, sliši in vidi vedno ene ifi iste u-radnike. Torej sedaj imate priliko, da si izvolite take uradnike, ki vam bodo po volji in boste morda bolj z veseljem po- I sejo, naj pa sam sebi pripiše,| če se bo kaj sklenilo, kar njemu ne bo yjjyS.,. Nikakor ni do-" volj, da se saMb izvoli odbor in potem naj pa ta sam dela. O, net Članstvo mora svojemu odboru tudi pomagati pri raznem društvenem delu. Zavedajte se, da je društvo in njegova blagajna naša, vseh članov in je torej tudi vseh članov dolžnost, da se zanjo pobrigamo in skrbimo. Ta seja bo jako važna, zato naj bi bil vsak član gotovo vsaj na tej glavni ali letni seji navzoč. Po seji bomo imeli tudi kaj za suha grla. Torej pridite. Frank Martich. ----—o------- Na obisku pri kanadskih Slovencih Cleveland, O,—'Namenil sem se bil obiskati svoje nečake in druge Slovence v Kanadi. Odpravil sem se v petek jutro 27. avgusta na pot. Vožnja vseskozi prijetna. Krasna polja po državah Pennsylvania in New York ter krasni sadni nasadi in vinogradi. V mestu Buffalo smo kaj hitro opravili z obmejnimi stražniki in nato zasedli kanadska vozila. Prva postaja Toronto. Nečakinja me že pričakuje na postaji. Mesto'Toronto nima posebne lepote, je veliko in starinska poslopja spričujejo, da je to stara naselbina. V soboto pa je tam pritisnila neznos-Toplomer je kazal fijski sedež. Popoldne pa smo se odpeljali v 98 milj oddaljeno mesto Petersborow. Tam je bolnišnica sv. Jožefa, v kateri je zaposlenih več slovenskih deklet. Mesto je majhno, a prav prijetno. Na hribu je veliko in krasno poslopje — bolnišnic^. Od tu je lep razgled na vse mesto. Govoril sem z več dekleti, ki so mi tudi pravile o grozotah vojne in o življenju v taboriščih. Neka dekle, doma iz Ribnice je pripovedovala: “Vso svojo mladost sem porabila za u-čenje, govorim več jezikov; z veseljem sem gledala v bodočnost. Prišla je nesrečna vojna in nas pognala po svetu brez sredstev in brez zaslužka, čeprav sem učena, sem sedaj le dekla, pa sem bolj srečna kakor so moje sovrstnice doma pod kruto peto brezbožnega komunizma. Kmalu po našem prihodu je prišel k nam v bolnišnico neki Slovenec, ki je govoril angleško in nas izpraševal. Potem je poklical skupaj vse osobje bolnišnice in jim je povedal v angleščini, kar smo mu povedale. Sestre kar verjeti niso mogle, da v takih okoliščinah človek še more ostati pri življenju in da je tudi nemogoče, da bi bili ljudje tako podivjani in ds bi tako kruto postopali proti_človeku. In vendar je vse res. Največja naša tolažba je vaš list Ameriška Domovina. Ko ga dobimo v roke, pustimo delo, ako ni nujno in se pogovorimo z rojaki, vsaj tako si mislimo, ko čitamo vaš list. Izrecite naj lepšo zahvalo urednikom in vsem, ki sočustvujejo z nami.” Vsi ti pa seveda komaj čakajo, da odslužijo določeni rok e-no leto, da če jim ta služba ne bo več ugajala, si bodo lahko prebrali. V mestu Morrich-ville je 86 Slovencev, ki delajo na železnici. Sami mladi fantje. To mesto je oddaljeno od Toronta kakih 300 milj. Zelo želijo slovenskega duhovnika, da bi mogli opraviti svojo versko dolžnost. Tam imajo katoliško cerkev in med begunci je tudi en organist in pevovodja, ima moški pevski zbor in ob nedeljah pojejo pri sv. maši. Ljudje se kar čudijo krasnemu slovenskemu petju, dasi ne razumejo besedila, pa jih vseeno pohvalijo. Tako od nekaterih zaničevani begunci delajo čast slovenskemu narodu v Kanadi in s petjem delajo tudi čast Bogu. Po Kanadi so ogromne planjave rodovitne in še neobdelane punčke in fantičke iz lecta. Svojo robo je prepeljaval kar v ročni koreti. Neke noči se je zamudil na Rakeku in tako je naneslo, da je šel ob “tisti hudi uri” mimo kapelice po stari cesti. Precej se je upiral da jf zvlekel koreto po vzpetini do ka pelice. Tam se pa cesta prelomi in visi proti Cerknici. Zdaj bo šlo pa že lažje, si je rekel France, ko si je brisal potno čelb, Mimo kapelice se je pobožno odkril in vzdihnil tri sladke besede za duše v vicah in tri za tiste duše, ki jih ni ne tukaj ne tam. To je nekam naglo opravil, ker se ni hotel preveč zamujati tam okrog. Saj ga ni bilo strah, da bi rekel, vendar se mu je bolj pametno zdelo, če malo hitreje stopi. In je stopil, kar se da ter pridirjal domov s koreto, ki bila skoro prazna. Vse je po poti izgubil z vozička, tako je dirjal proti trgu. Saj morda niti vedel ni, da vleče koreto za seboj, iz uma kakor je bil. Pa kaj se mu je primerilo, da mu je bila taka sila priti domov čim prej mogoče? Sam je pripovedoval strmečim tržanom pribl! žno takole: “Veste, bil sem že za lučaj kamna od kapelice in moja ko-retca je kar sama tekal za me- zakrevsal proti domu. Pa nisem še napravil deset korakov, ko zopet zaslišim glas in tedaj skoro prav za mojim hrbtom: “France, počakaj!” Glas je bil tako blizu, da bi bil človeka skoro prijel. Ustavim se, pogledam nazaj, da bi videl, kdo da je, pa spet nič. Žive duše nikjer, vam rečem. Tedaj mi je pa nekaj reklo: France, tukaj je pa nekaj napek. Lasje so mi privzdignili klobuk, da sem ga komaj še ujel in potisnil nazaj. In tedaj sem si rekel: France, če si kdaj tekel, zdajle teci! Pa sem, vam rečem, kot še nikoli prej ne potem. Koretca je poskakovala en čas po enem kolesu, en cas po drugem in punčke in fantički, ki sem jih imel tako lepo zložene v koretci, so si poma-galPven. Skoro prazno koreto sem privlekel domov. Kaj punske in fantički, samo da sem prišel še živ domov. Nak, ponoči sam pa že nikoli več po stari cesti, vam rečem, jaz že ne!” To in druge take je sliša tudi Mavrov iz “svinjskega rig-la,” kakor jw rekli četrti dolini pod župniščem. Bil je suh in dolg, pa ustil se je, da se na tem svetu ne boji nikogar, še najmanj pa strahov. Smejal se je ljudem, ki so pripovedovali, da ni zdravo iti ponoči mimo rakovske kapelice. Da je on že dostikrat šel, pa ni nikoli nič slišal ne videl, da je tam mimo pel in vriskal, pa se mu reica je Kar sama lesai me- mimu pei m ■1 h- -- — noj po položni poti. Naenkrat se ni nič primerilo, da bi bilo vre- __J___-JI J. 4« nnlrdn nmmil 7O Jnn kaafldfl mi zazdi, da je nekdo zavpil za menoj: “France, počakaj!” Pa bom, sem si mislil, bova šla pa skupaj proti domu. In sem čakal, pa ni bilo nič. Poslušal sem in nategoval ušesa, če bi slišal kakšne korake po peščeni poti, pa nič. Menda se mi je samo zdelo tako, sem ugibal in šel naprej. Komaj sem pa napravil par korakov, ko zopet zakliče za menoj: “France, počakaj!” Ustavil sem se, se ozrl nazaj in naglas zavpil: “Saj čakam, le stopi, le, drnjuh!” Pa sem čakal in čakal, poslučal in spet nič. Vse tiho kot v grobu. Pa ki vem, da sem prav razločno slišal nek glas, naj počakam. Kakopak, vso noč te bom čakal, kar pripravi se, sem si rekel in zopet na vročina. . nekaj nad sto stopinj. Hladilno sie muiua u-j-j ---------- pijačo je tam bolj težko dobiti. tem prihajali na seje. Tudi u- Kjer točijo opojno pijačo, od-radniki vemo, da imamo precej pl0 §eje 0b osmih zjutraj in takih članov, ki se drugače ne zanimajo za društvo kot samo v slučaju bolezni ali potrebe in mnogi še takrat ne ve, kam bi se obrnili za pomoč. Ničkoli-krat se zgodi, da me člani pokličejo in vprašujejo, kam se morajo naznanit v slučaju bolezni. Torej vas vse člane prav prijazno vabim, da se udeležite seje 9. septembra in vsak naj voli po svoji volji, in večina pa odloči. Katerega pa ne bo na ob šestih zvečer že zapro do osmih, da počistijo prostore. Kdor misli iti v Kanado pivo pit, naj raje doma ostane ali pa pride v Cleveland. Tukaj je skoro na vsakem vogalu napis, vsaj tam kjer bivamo Slovenci “Beer, Wine, Liquor.” Tam pa sem moral vpraševati, kje žaj “hladnega” prodajajo. Zvečer sjio šli v park ob jezeru. Tam pa je bilo skoro vse golo, le če* ledja so bili malo pokriti. Še malo kurjega per- Ovca Jupiter je slavil svojo poroko. Vse živali so mu prinesle darove. Le ovca ni prišla. Ju-nona je to opazila takoj. “Kje je ovca?” vpraša boginja. “Ali se nič ne briga ljubka ovca, da,nam ne prinese svojih darov?"' “Boginja, ne jezite se,” reče pes: “prav danes sem še videl ovco; silno ja žalostna in bridko joka.” vc , ——n__r ... »v_________ “Zakaj vendar joka?” vpraša zemlje, katere čakajo pridnih boginja, zdaj še ginjena. - .............. •-*- “O, kako sem vendar nesre- čna,” reče ovca, “nimam več volne niti mleka, Kaj naj podarim Jupitru? Ali naj stopim pred njegov prestol tako prazna, brez darila? Ne, raje bom prosila ovčarja, da mene samo daruje v dar.” Ta trenutek je dim žrtve spremstvu ovčarjeve molitve prinesel skozi oblake na Olimp prijeten vonj daritve. ,če bi nesmrtne o{i mogle pretakati solze, jih je Junona pretakala ta trenhtek prvikrat. —----o—.— Kdor »e ne boji odgovora rok, da jih obdelajo in zemlja bo rodila sad. Še bi lahko veliko napisal o kanadskih Slovencih, pa naj za danes zadostuje. Vabim pa iste, kadar bodo imeli priložnost, da obiščejo tudi Ameriko in naj ne pozabijo tudi v Cleveland pogledat, garantiram vam, da tukaj ne boste žejni, ker se tako robo tukaj dosti lažje dobi kot tam pri vas v Kanadi. K sklepu se prav lepo zahvaj lim Mr. Frank Žumru za prenočišče in za vso naklonjenost. Vsem kanadskim Slovencem in Slovenkam pa prav iskrene pozdrave v upanju, da se še kdaj vidimo. Jacob Resnik. —Holandska je uvedla prve poštne znamke leta 1624, vedno kliko vpraša Žena: “Povej mi enkrat vendar, Ivan, zakaj me .imenuješ vedno to«e sonce?” On: "Ker si mi toliko dni v življenju napravila vročih.” dno besede. (Njegovi pHJSMixrrxn»t>^s»*-------- šali to baharljo, so sklenili, da bodo Mavrovega naučili kozjih molitvic in da bo tekel mimo kapelice in si pomagal proti domu, da ga njegove dolge noge niti dohajale ne bodo. Nekoč so zvedeli, da je Šel na Rakek in da se bo vračal pozno domov. In so ga šli čakat. Pa e-no veliko bučo so vzeli s seboj, jo lepo izdolbli ih jo napravili, da je izgledala kot mrtvaška glava, če si postavil vanjo svečo. In so ga čakali tam pod lipo pri kapelici. Res je pripel in privriskal Mavrov sem od rakovske mitnice in fantje so se pripravili za slavnostni sprejem. Prižgali so svečo, jo vtaknili v bučo, bučo pa nataknili na visok drog, ki ga je eden fantov držal. Ko je Mavrov pripel mimo kapelice tisto: — “Prelepa je cerkniška dolina...,” se mu je naenkrat nekaj utrgalo v grlu, da je dal od sebe nekak tak glas, kot kokoš, če jo spodrtičiš s krepelcem. Za en sam trenutek je, obstal in odprtih ust zijal tje proti lipi, kjer se je premikala goreča mrtvaška glava gor in dol, tje in sem. Pa samo za trenutek je stal in zijal, potem je pa stisnil klobuček pod pazduho in velikanskih korakov io je vlil doli po cesti proti Cerknici. Fantje so se grohotali za njim, kar je pa Mavrovega junaka še bolj podžgalo, da se je še bolj pognal, ker je bil v živo prepričan, da se mu smeje sama hudoba. Doma ni nič pritiskal na kljuko pri hišnih vratih, ampak je kar butil v vrata in planil v hišo in skočil na peč, kjer se je odel čez glavo z debelim \ kocem, da ni mogel nič videti in nič slišati. Ko je po dolgem času počasi razodel fantom tisti dogodek, je bila njegova sveta izjava, da ga je hudič že držal za vrat, pa da se mu je z nadčloveško močjo izvil. Fantje so se mu na vso moč čudili in molčali. Majrov ni nikoli več vriskal in pel mimo rakovske kapelice. ________ _ jnnwgipj^^ i MB* FR. JAKLIČ: Peklena svoboda Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848 Ko je bilo Tonetu le zadosti, je pa zinil glasno, da bi bil glas skoraj hišo raznesel in je moralo vse umolkniti in nastaviti ušesa. “Fant, ali sliši*?” Tako je vprašal Tone Glava-novega Janeza, ki mu je sedel nasproti, ter je neoklikokrat s palcem sunil nazaj čez ramo in potem naredil na čelo tisto znamenje, ki postavi tistega, o katerem se govori, v čudno luč. “Hahahaha! Fant! Antikrist je lese lomil! Ali si slišal? Gostilničarji so nam pijačo ponujali in štacunarji so blago za nami nosili! Hahaha! Konsti-tution je pa konj- Hahaha!’’ Tone se je grahotal na ves glas in oni, ki so prišli z njim, so mu pomagali, da so domačini kar gledali dobro voljo, ki je s tako silo udarila na dan. “Sancta simplicitas!” je čez nekaj trenutkov kriknil zopet Tone, ko je prišel k sapi. “Pa kaj bi vas po latinsko zmerjal, ko ne razumete. Troti'ižanski ste! Kdo pa vas je tako napel in vam take natvezel o antikristu? To mi povejte!” "Vsi govore tako!” je omenil nekdo plaho. “In norci na Ižanskem verjamejo vse! Janez! Ali jim hočem povedati, kdo je bil tisti antikrist? Ali naj jim jaz natočim čistega?” “Zakaj pa ne! Da bodo vedeli. -Saj smo bili zraven,” je odgovoril Janez. Tedaj se je Tone Krivanoga vzravnal na zdravo nogo, da bi bil večji kakor sicer, in so ga vsi videli. Udaril se je z vso močjo 'Po prsih, da je zabobnelo, in vzkliknil: “Jaz sem bil tisti antikrist! Jaz! Moja komanda je bila! Janez je prikimal. "Ižanec je bil tisti, ki je v Ljubljani frajost vpeljeval, ne pa antikrist. Frajost, od cesarja ven dano, smo mi vpeljali v Ljubljani,” je nadaljeval Krivanoga pred strmečimi ro- Vzkliki začudenja so se slišali. “Kaj ste pa naredili vi? Sram me je, ker sem med vami na svet prišel- Ali mislite, da je rekel cesar, ko je dpi svobodo: sedaj pa žrite? Vi ste ga tako razumeli, že vidim. Nič drugega niste delali kakor žrli ste. Sram vas bodi. Pa vse hočete sami požreti, duše skope. »Kje je kakšen človek, ki bi me bil poklical pit in bi mi bil privoščil nekaj kapljic? Ga ni bilo in -ga ni!” “Na, pa pij!” je vzkliknil nekdo in mu ponudil čez glave pol kozarec. Bil je Malnar-ček, ki je še rekel: "Pa kaj po vej, kako ste frajost vpeljavah v Ljubljani.” Pripovedovanje Tonetovo je bilo tako živo, da jih je kar vnelo, in ko je končal in si usta obrisal, so dejali: “Ti si več kakor dohtar! Pa nas komandiraj! Pa še mi udarimo! Živela frajost! Živelo svoboda! živio konj! Še mi vse razbijemo in pobijemo leblajtarje!” “O, tiristo škratov in še tisti z Golega po vrhu, kako ste neumni! Kje pa imate kakšne ga leblajtarja^a Igu, duše za vržene? Ni vredno razbijati! So' premajhna okna na Ižanskem, po gostilnah pa sami estrajharčki, jn še ti na glavo postavljeni- Pa je kakšna šta-cuna na Igu, da bi bilo vredno S. P. D. SV. MOHORJA .... Fpa je odletela- Samo vprašal sem, kje je župan, pa se je od strahu skril v mišjo luknjo. Gostilničarji so morali zastonj točiti in štacunarji, tisti stiskači grdi, so morali nas prositi, da kaj iz njihovih rok vzamemo. Taka je bila moja komanda! Vsaka vrata so nam morala biti odprta. Ali ne, Janez?’” Ustanovljen. 31. decembra 1*31 Inkorpoifcana 13. oktobra 1331 i-lnkorportrana I. ap- rUa 1340 >1 šolsko mladino vežbali po svoje.-kake zgodovinske ali umetniške Cel svet je poznal fašistične vrednosti. Pravijo, da hočejo za- otroške organizacije kot na primer Balilo. Vse to je minilo. To-da jugoslovanski komunisti hočejo vpeljati isto. Po šolah vež- varovati, da ne bi prešle starine v roke tujcev, ki hočejo priti do takih starin in jih odpeljati iz dežele. Lastniki takih predme- Re CHICAGO, ILL. Odbor za Uto 1948t predsednik: John Mlakar. 1331 W. 33nd Pisce podpredsednik: Prsnk Pnklavee, 383« So. Slot Ot, Clcero. Dl Tajnik: Joe. J. Kobal, 3113 W. 23rd Street Blagajnik: Joe Oblak. Jr.. IM W 33nd Place Zapisnikarica: Anna Zokal 3060 W. Coulter Street Duhovni vodja: Kov. Leonard BogeUn, O. F. M, 1863 W. 22nd Place Nadzorniki: John Dense, 3330 Arthlngtou Ave. — Karolina Ftehman. 2336 So, Wolcott Ave. — Frank Dolenc, 2066 W. 33rd St. Porotni odbor: Math Hajdinjak. 3017 W. 21rtPla» - Leo Mtadlo. 1013 W. 22nd Plačo — Pauline Oibolt, 3033 W. Oermak Rd. -Anna Zorko. 1064 W. 31st Place Družbena sdravnlka: Dr. Joe. C. Unich. 1301 W. Cermak Road ln Dr. F. T Grin, 1888 W. Oonnak Road Vratar: Frank Roblek. 1133 W. 22nd Plačo Uradno Glasilo: “Ameriika Domovino" Seje se vrtijo vsako drugo soboto v mesecu ob 8. url iveSer v cerkveni dvorani Sv. Štefani na 22nd Place In Wolcott Ave. Družba sprejema v svojo sredo motke ln ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo Je prost. Za natanino pojasnilo glede Družbe ln njenega poslovanja se obrnite na Družbenega tajnika ali predsednika. To Je izvanredna ugodnost za vsakega katolitkega Solvenca v cbi-cagi. Rojaki, pristopajte v to domačo Družbo I cejo vpeljan isvo. rv sumn ver.- ......... ...... t------ bajo "pijonirje.” To je komuni- tov pa čutijo to vtikanje države VE5TI IZ SLOVEHIIJE (Nadaljevanje s l. strani.) • muniatično krivoverstvo, ker so literaturo ali s slovenskim jezi-j ideje pokomunistično samo izraz kom mora znati pisati po komu-1 gospodarskega stanja, jiiso pa nistično to je v duhu Juda Mark-sa in njegovega učenca Lenina. stični naraščaj v šolah. Sedaj pa Joznanja komunist zdravnik Potrč, minister za prosveto v Ljubljani, da to ni dovolj. Treba je vzgajati za komunizem že otro-|ke pred šolsko dobo, od 3-7 leta. Pravi, da mora ljudska oblast vse storiti, da bo ta vzgoja “vztre-zala vsem zahtevam izgradnje socializma” (Ljudska pravica 27. junija), če bodo hoteli to izpeljati bodo morali vzeti otroke materam in jih rediti skupno v državnih zavodih kot teleta ali piščeta. Tudi to je komunistom pred očmi. Hitler ln Mussolini sta prej končala kot sta mogla dobiti otroke. Tudi jugoslovanski komunistični Herodi bodo pfej pomrli. ZADAR V DALMACIJI. — Zadar je mesto v Dalmaciji, ki je bilo pod staro Avstrijo glavno mesto pokrajine Dalmacije. Po prvi sveovni vojni je Zadar postal italijanski, čeprav je ležal na vzhodnem obrežju Jadranskega morja. Med vbjno je Zadar mnogo trpel. V tem Zadru so obhajali letos zanimivo dvestoletnico. Leta 1748 je namreč škof Vinko Zmajevič s pomočjo papeža Benedikta XIII. ustanovil posebno semenišče za duhovnike jjlago-laše. Glagolaši so bili katoliški duhovniki, ki pa so brali sveto mašo v staroslovanskem jeziku pisanem s črkami, ki so se imenovale glagolica. Tako je Rim v njihovo lastništvo kot poseg v zasebno lastnino. V takih razmerah ostane.edini kupec država. Ta lahko plača, kolikor sama hoče — ali pa nič. Jugoslovanska država je že toliko stvari zaplenila, da vsak misli, da ho še kaj. ■Prvo obvezno pasteurizira-nje mleka je bilo vpeljano v Chicagu leta 1908. nekaj samostojnega. Tako .. lmvct,c g,oso,tva. torej ogrizli Ocvirka, ker si upa takrat pokazal željo, da se ohra- Kaj pomaga človeku, če ves svet pisati v komunistični državi, ne pridobi, če pa ne zna Marksa in da bi se najprej naučil komuni-Lenina na pamet. V imenovanem časopisju je dr. Anton Ocvirek zapisal, “da se v stični katekizem. BOJ PROTI MISTIKI. — Za -A. _ J__!l_1.2 V ..a JOaA « -lit 4 Anion ucvireK zapisal, ua stj v usie lepcKe, ki se veuuu iiubuju, pesniških izpovedih posamezni- da slsvdnSki komunisti niso pro-kov odražajo poleg estetskih na- ti veri in da nič ne narede proti ni ta navada v Cerkvi. Zavod je deloval le do leta 1821. Italijani so vse storili, da bi glagolico zatrli, ker so smatrali glagolaše tiste tepčke, ki še vedno mislijo, « nasprotnike poitalijančeva-’ nja. az sem rekel, pa je šlo vse vanjo ‘pogledati?, Ni vredno, £rat šem položil na pravim. Toda nekaj drugega gibov tudi ideje.” To je po ko- Kadar potrebujete zavarovalnino proti ognju, viharju, za avtomobile, ill* itd, se lahko in zanesljivo obrnete na L. Petrich — IV1874 13601 KILDEER AVK SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 8U KB «680 9OyO0HTt VITAMINS} MNllM Ik 4» **22» je. Nekaj takega je dal cesar ven, kar še ni bilo, kar svet stoji. Samo zagrabiti je treba, da nam ne uide. Kmet, tvoja ura je prišla!” Vse je napeto poslušalo in gledalo Toneta, ki je na zdravi nogi še bolj rastel in vzdigoval desnico do stropa. “Tlaka in desetina je proč!” Tako je treščilo iz Tonetovih ust med Ižance, da so bili nekaj hipov omamljeni. Potem so se jim pa le odprla usta in iz njih planilo vprašanje, še polno dvoma: “Ali res?” Tonetova roka je pa padla po mizi, da so vsi bokali in poliči poskočili- “Res je! Tlaka in desetina je preč, graščak ne bo drl kmeta več. Tako je cesar pisal. Tako je cesar ukazal! Kmet, ti pa zagrabi!” “Urbar! Urbar je vse! Urbar je treba dobiti v roke!” je viknil Ahtik navdušen. “Tlaka in desetina je proč! Vse dol!” Ta blažena novica je zletela z vso silo iz “Zlate kočemajke” in se zavrtela v divjem zaletu po vsem Ižanskem, po ravnem polju kakor po gorah, trčila na okence zadnje ko£e in tudi potresla visoka grajska okna. Po vsem žanskem je zadonela najiepša pesem in donela brez konca in kraja: “Tlaka in desetina je preč, j ne bo nas drla graščina več!” (Dalje prihodnjič). —-----O------ — Sedanja produkcija olja v Zed. državah znaša nad 5,600,-000 sodov na dan. veri in da nič ne narede proti VO ZRNO.’ Listi poročajo tole -ir. .................. munistične stranke, kakor je ob- samostanu Djurdjevi Stubovi je javljen v komunističnem glasilu, stara slika iz dobe, ko je bil sa-“Ljudski pravici” in torej ne mosten sezidan. Zidan pa je bil more nihče tajiti njene pravo-, v letih od 1168 1172. To sliko vernosti. Tam beremo dobesed- slikano na omet so hoteli kot 700 LET STARO JEčMENO- • ELO I0IIJ0 Delavce se sprejme ZA NALAGANJE TOVORA Nickel Plate Freight House East 9. St. & Broadway Plača $1.09 od ure. čas in pol po 8 urah Vprašajte A. P. Phipps Nickel Plate R. R. Co. E. 9. St. & Broadway (178)1 MALI OGLASI Hiša naprodaj Zidana 6 sob, furnez na plin z air conditioning za poleti, zaprta veranda, kopalnica s ploščami obita, kombinacijska okna, dvojna garaža, več sadnega drevja. Delo dobijo polišerji avtov Morajo imeti prakso v tem po-I slu. Dobra in'garantirana plača od ure, zelo udobni delovni pogoji. Ugoden prevoz na delo. Vpra-šjate za Mr. Frank Di)bin pri Central Cadillac Motors, 2040 E. 71. St. (178) ženska dobi delo Strojepiska, 20 do 25 let, bi se na garaža, več sadnega drevja. j uj,.]a vodjti rajune na modernem Lastinik odide iz mesta in pro- jBM električnem 8troju. plača, daja sam. Hiša se nahaja na De,0 g dni y tednu vprašajte 1970 E. 221. St. blizu Chardon McKenna pri Toledo Rd. v krasni okolici. Ne zamudite te lepe prilike, ako hočete kupiti zares fino hišo v lepem kra-Lahko tudi pokličite KE 4152. (178) Za otroke Naprodaj je otroški voziček, Taylor tot in ograja za igranje. Vse skupaj za $11. Vprašajte na 1401 E. 47. St. zgorej. želijo stanovanje Hrvaška družina, Vnati, sin in hči želijo dobiti tri opremljene ali neopremljene sobe v najem in sicer v okolici od E. 55. do E. 72. ceste. Kdor ima kaj naj pokliče UT 1-3674 po četrti uri popoldne. —(177) za Mr. McKenna pri Toledo Plate & Window Glass Co. 3106 Hamilton Ave. tel. PR 4140. ____________(178) MALI OGLASI Ugoden kup $4500 kupi 147 aktov farmo na cesti št. 90, Cherry Valley, Ashtabula okraj. Za informacije pokličite A. Miller SK 6200. (176) Oddajamo v najem stanovanje opremljeno 3 spalnice, jedilnica kopalnica in vse ostalo . Naslov: 5409 Stanard Ave. Pokličite HE 2713. (178) BACK FROM JUNGLE—Dr. William Beebe, Director of the Tropical Research Department of the New York Zoological Society, fingers a jar holding' a Hercules Beetle specimen upon his return from the jungles of Venezuela. The giant insect *>as the largest body In the insect world. no, da spada v program stranke! “Boj proti mistiki in idealizmu v šolah.” Na drugi strani pa brž za tem povdarja, da je “za razvijanje pouka in celotne vzgoje v duhu marksizma — leninizma.” To je izrečen in napisan program jugoslovanskih komunistovi Iz šole torej vero (mistiko in idealizem!), v šolo pa pouk o naukih tistega Lenina, ki je učil, da mora komunist vero sovražiti. — V take šole mora tedaj slovenski katoliški oče pošiljati svoje otroke. Tam v Ameriki pa bodo sopotniki komunizma še pisali in govorili, da komunisti puste vero v Jugoslaviji na miru. Ali naj jim rečemo hinavci ali tepci? VSE PO VZGLEDU FAŠISTOV. — Mussolini in Hitler sta hotela mladino. Zato sc fašisti zgodovinsko starino popraviti. Odrekali so kos ometa, da ga preiščejo. Pri tem so našli v ometu malto mešano s plevami; med temi pa ječmenovo zrno. Torej 700 let staro zrno. To zrno je vzbudilo vso pozornost. Belgraj-ski kmetijski institut je zrno dejal v električni inkubator, kjer je začelo kaliti po 48 urah. V 90 urah je mala rastlina zrastla za dve coli in pol. Zrno je torej ohranil vso življensko moč. Na poskusni postaji belgrajske univerze so potem malo rastlinico posadili. Tam je zrastla kot druge in rodila zrnje. Pri tem so tudi dognali, da je ječmen v Jugoslaviji danes ravno tak kot je bil pred 700 leti. STARIN NE SMEJO PRODAJATI. — V Jugoslaviji je sedaj prepovedano svobodno pro- hotela mladino, zato sc tasisu u