173. itnillm.
I Ljibllul. i petih ZS. jollja mg.
Lil. Isto,
07ENSKI
Iaha|a vaan dan sveder, isvsesmsl nedsl]« ta prasnili•.
Ins aratl: Prostor 1 m/m X 54 m/m za navadne i« male oglase 40 vin., za uradne razglase 60 vin., za poslano In reklame 1 K. — Pri naročilu
nad 10 objav popust Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
trpr vnlstvo »Slov. Ifaroda11 ln „Narodna Tiskarna'1 Snaflova nlica št. 5, pritlično. — Telefon st 90.
»Slovanski Narod1  velja v L|abl|anl in po podili
v Jugoslaviji:
celoletno naprej plačan    . K 84*—
polletno 42'—
3 mesečno ...... w 21*-—
1 ....... . 7'-
▼ iaoaesaatvo i
celoletno......K 95*—
polletno . 3 mesečno
50-— 26'— 9 —
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino  vredno QV po nakaznid. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati
Uredništvo »Slav. Dopise »prele
Naroda41 KnaHova mlioa it S, L nadstropje. Telefon slav- 34.
le podpisane ta zadostno trankovane. Rokopisov na vrata. "W
Posamezna Številka velja 40 vinarjev.
Slovenski &ol]seufzem m nleioui pospešeuateijl.
Poleg zunanjih sovražnikov dajejo sakletim zavidnežem naše narodne svobode največ upanja oni elementi, kateri delajo v državi sami prevrat- So to maloštevilni elementi in mislimo, da se motimo, če število boljševikov v Sloveniji cenimo na eno tisočinko prebivalstva- In še ta tisočinka večinoma ne ve zakaj se gre- Vkljub temu pa ta malenkostna manjšina izziva težke neprilike in dela velikansko škodo vsemu narodnemu gospodarstvu in državnemu ugledu. Ta grupa, sestavljena iz najrazličnejših elementov, večinoma izvrž-kov meščanske inteligence, računa s pomočjo protivnikov naše države ter zlorablja predvsem zunanjepolitični položaj in razredni boj.
Dva sta vira, iz katerih pridobiva boljševizem tal' in privržencev: slaba uprava je gotovo povzročiteljica nezadovoljnosti, iz katere klije ljulika zločinstva- A še večji pospeševatelj boljševizma so slabiči na državnem krmilo, katerih delovanje na celi Črti izpodko-pava državno avtoriteto- Boljševizem, kakor se je v zadnjem času pojavil tudi v Sloveniji, je jasno naperjen proti narodni državi in njenem temeljem- On hoče uničiti našo obrambno moč, odpreti hoče vrata Nemcem in Italijanom, uničiti hoče promet, da bi nastopila lakota in pomanjkanje sploh, da bi potem prevrat dobil več pomočnikov- Deželni predsednik dr. Brejc ae brani danes v >SIovencu< v daljšem članku, v katerem očita nam, da pretiravamo važnost bolj-ševiških elementov- Temu pa ni tako-Mi samo pravimo, da ne smemo tiščati glave v pesek in delati, kakor da ne vidimo, kako ti elementi marljivo delajo in sicer večinoma s pomočjo tujega denarja, da uničijo korenine države- Kdor danes po tem, kar se je v zadnjih dneh zgodilo, še taji, obstanek takih brezdo-movinskih elementov, se ne more nazvati dober upravitelj. Tak organ vlade je pospeševatelj boljševizma, ki najbolje uspeva pod varnim zavetjem slepih deželnih predsednikov. Ravno ker ne pretiravamo moči prevratnih elementov in na drugi strani vendar uvi-devamo neizmerno njihovo škodljivost, zato se nam zdi da storimo svojo dolžnost napram državi, če zahtevamo, da s s to zlo izruje brez vsakega usmil jenja-
Vsak dan smo svedoki pretiranih zahtev in najnesramnejšega cinizma, ki se brani izpolnjevati dolžnosti proti državi- Će iščemo vir, konečno zadene-mo na odgovor, da je dotična zahteva nastala, ker ti sloji trdijo, da se jih vlada boji in da jim vlada nič ne more« Vemo, da socijalistični voditelji tega priznali ne bodo, vsaj javno ne, vendar oni sami neprestano čutijo, da jim raste gibanje čez glavo in da se to gibanje samo kompromitira z nezmiselnimi in pretiranimi zahtevami«
Največji pospeševatelj boljševizma je taka vlada, katera v teh elementih in v vseh onih slojih, ki stojijo pod njihovim posrednim vplivom, izziva govorico, da je vlada brez moči in da mora vlada to storiti, kar so si oni v glavo ubili. Vsled tega smatramo, da je bilo postopanje dr- Brejca 20- in 21- t- m. usodna napaka, ki bo še obilo slabih obresti prinesla našemu narodu- Socijalisti so pod terorizmom komunističnega krila se odločili za dvadneven demonstrativen štrajk, ki naj bi simpatije izrazil 2idu Beli Kunu in Ljeninu- Ta štrajk, je bil od teh elementov zlorabljen v poveličanje gibanja, ki v svojem končnem izidu ne pomeni drugega kakor razmšenje Jugoslavije- Iz Beograda je prišla prepoved manifestacije-Država se torej Čuti močno dovolj, da postavi steno, v katero se morajo zadeti glave prenapetežev, ako ne odnehajo. Politika jninistrstva, v katerem sedita tudi dr. Korošec in Gostinčar, katera sta pri dotičnem sklepu celo sodelovala, se Je povsod izkazala kot edino pravilna, Delavstvo je takoj vi-
delo, da pri tem štrajku ne gre za njegove interese, temveč da je to le voda na mlin Italijanom in Madžarom- Nikjer iz striktne prepovedi delavstvo ni izvajalo takih konsekvenc, da bi prišlo do nemirov- In danes, ko se vidi, da so italijanski, francoski, nemški in celo madžarski sodrugi za nos potegnili jugoslovanske socijaliste, je delavstvo Lahko zadovoljno, da ni svoje kože na trg neslo za italijanske socijaliste, kateri so 20- in 21- t- m- sedeli za pečjo in za italijanske železničarje, ki so ta dan, kakor nalašč, posebno pridno vozili-
Samo v Sloveniji, kjer je vse javno mnenje obsojalo boljševiški teror, je vlada proti striktnemu ukazu zlezla pod mizo pred votlim donenjem boljševičkih groženj. Izgubila je s tem velik dei avtoritete, dasi je bila najboljša prilika, da se z energičnim nastopom dokaže, da se ogromna večina prebivalstva od peščice zmedenih komunistov terorizirati ne da. Deželna vlada je podprla boljševizem v Sloveniji.
>Slovenec< danes pripoveduje o masiranju italijanskega vojaštva na demarkacijski črti- Pravi, da je to vojaštvo čakalo na trenotek, da bi 141eten fantič vrgel kamen v šipe v Ljubljani« V Ljubljani se je pod dr- Brejčevem pokroviteljstvom zgodilo sicer več, kakor da je fantič vrgel kamen v šipo-Pod oknom deželne vlade so nahujskani elementi drju- Brejcu v zabvalo pol ure kričali: >Živio Bela Kun, živio Ljenin, dol s Petrom, živela revolucija, živela republika!<• In potem ko je dr- Brejc deputacijo >pomiril«, se je podala vsa družba pred deželno sodišče, da šiloma odpre zapore in potem proti kolodvoru, da onemogoči promet Red je napravilo vojaštvo, in Italijanov ni bilo treba. Italijanska intervencija bo mogoče še le, ako slabotne oblasti izgubijo vajeti in prepustijo vodstvo deželne vlade Štebijn in Kopaču. Italijani so res čakali v Logatcu- Imeli so s seboj tudi železničarje in sicer iste socijalne demokrate, ki so za ta dan obetali revolucijo na Laškem- Čakali so, da se njihovim zaveznikom t- j- Kopačevi družbi boljševikov posreči ustaviti promet na južni železnici- Po tem bi bila intervencija mogoča- Prekrižali pa so jim račun naši narodni železničarji- Njim se imamo zahvaliti, če je Italijan zastonj prežal v Logatcu. Zato pa bi človek mislil, da je bila dolžnost deželne vlade, da te železničarje podpira, in jih z železno roko ščiti pred teroristi. To pa se ni zgodilo. In tako je odgovorni predstavitelj deželne vlade zopet z nepremišljenim postopanjem pospeševal boljševizem in nas spravljal v nevarnost italijanske intervencije-
Takih zastopnikov državne avtoritete se mora država bati, ker oni skupaj z boljševizmom vede ali nevede grob kopljejo naši državi- >
GospoU! poležal.
(Poročilo   posl. dr. M* Brezigarja na shodu zaupnikov JDS dne 6- t- m-)
II-
Ko sem prišel pred 3 tedni v Beograd, sem se takoj informiral o položaju naše valute ter o korakih, ki se mislijo v tem vprašanju napraviti- Izvedel sem, da hoče finančni minister Ninčić to stvar tako urediti, da poveča Srbsko narodno banko ter jo proglasi za državno banko, ki bo zamenjavala avstrijski denar z jugoslovanskim- Relacija še ni bila ugotovljena, govorilo pa se je, da bi se dalo za 3 krone 1 dinar. Jaz sem takoj opozoril merodajne kroge na veliko nevarnost, ki nam preti, ako se ta projekt uresniči, ker bi nam Nemci in Madžari navalili toliko novih sicer žigosanih bankovcev, da naša državna banka ne bi mogla nikdar izvršiti zamenjave vseh bankovcev in rezultat bi bil ta, da bi bil naš nov denar ravno tako slab, kakor avstrijska krona-
Radi tega sem   stavil v Beogradu merodajnim faktorjem sledeči predlog: Da se temu izognemo, jo neobhod-
no potrebno, da se avstrijski novec ko-
lekuje na češki način-
Ker imamo pri nas veliko količino bankovcev, bi bilo težko kolkovanje izvršiti na vseh bankovcih, zato bi kazalo, to kolkovanje izvesti samo na bankovcih po 50, 100 in do po 1000 kron. Istočasno bi se moralo zakonito določiti, da imajo v kraljevini SHS svojo legalno vrednost (cours legale) edino bankovci po 50, 100 in 1000 kron, a vsi ostali bankovci da imajo svojo posebno vrednost t. zv- >Scheidemunze< in to ta- j ko, da bi bilo mogoče plačati: a) z ban- \ kovci po 1 krono največ 50 kron, b) z bankovci po 2 kroni največ 100 kron, c) z bankovci po 10 kron največ 500 kron, d) z bankovci po 20 kron največ 1000 kron- Kolkovanje bi bilo treba takoj izvršiti, ker Avstrijci in Madžari lahko vrnejo in izplačajo depozite in denarne zahtevke takoj po ratifikaciji mirovne pogodbe-
Ta predlog je prišel po intervenciji ministra Kramerja takoj v ministrski svet in ta ga je soglasno sprejel, ter naročil Ninčiču, da ga mora takoj izvesti, na vsak način pa preden se mir z Avstrijo podpise- V tej stvari sem pri Ninčiču že večkrat interveniral in on pravi, da izvrši kolekovanje v najkrajšem času-
S tem valutno vprašanje še ni nikakor rešeno, ampak to je samo predpriprava.
Kolikor mi je znano, hoče finančno ministrstvo urediti naše denarne razmere kratkomalo tako, da zamenja avstrijski denar z novim jugoslovanskim in sicer v razmerju tri proti ena- Ta rešitev je sicer enostavna in prav lahko izvedljiva, pač pa je ena izmed najbolj krivičnih- Ker na ta način bi izgubil tisti, ki ima svoje premoženje naloženo v denarju ali terjatvah, ali v vrednostnih papirjih dve tretjini svojega premoženja, njegov sosed pa, ki je slučajno zamenjal denar ali vrednostne papirje n. pr- za njivo, ne bi po Ninči-ćevem načrtu ničesar plačal-
Da govorim odkrito: naš finančni minister nima jasnega pogleda v naš gospodarski in posebno v finančni položaj, tudi njegov načrt glede rešitve valutnega vprašanja ni v podrobnosti izdelan- Torej je še vedno čas, da se stvar napoti na pravo pot- V to svrho sem predlagal v Demokratskem klubu v Beogradu naj se sestavi parlamentarna enketa, ki se bo bavila z nastopnimi vprašanji:
1. z valutnim vprašanjem,
2- z vprašanjem o državnem dolgu, katerega nam natovori mirovna konferenca,
3- z vprašanjem o sistemu državnih davkov ter
4- z vprašanjem o carinskem sistemu-
Vsa ta štiri vprašanja tvorijo eno gospodarsko enoto, enega ni mogoče brez drugega rešiti- Ako sprejme Narodno predstavništvo ta predlog, bi predlagana enketa, ki bi obstojala približno iz devet članov, izdelala preko počitnic načrte za rešitev teh štirih vprašanj, ter stavila v jesenskem zasedanju Narodnega predstavništva tozadevne predloge.
Moramo paziti, da preidemo preko velike krize, ki nam preti vsled neurejene valute, kolikor mogoče z malo izgubo. Moramo posebno paziti, da nam ne uniči prehod do novega denarja gospodarskih činjenic, ki so neobhodno potrebne za naš gospodarski procvit-Moramo paziti, da se ne odvzame našim denarnim zavodom, posebno hranilnicam in zadrugam eksistenčne predpogoje-
Težko je breme, katerega nam je naložil avstrijski denar- Ako bi se odločilo, da naj nosijo to breme samo oni, ki bodo imeli slučajno ob času, ko se bo izmenjavala valuta, avstrijske bankovce, bi bilo to breme pretežko, bi se marsikatera eksistenca, ki je važna za celo gospodarstvo, posebno hranilnice in zadruge, zrušila pod tem bremenom, ter bi povlekla seboj še druge eksistence« Bati se moramo, da bodo konkurzi splošni pojav. Radi tega mo- t
ramo razdeliti to breme na najširše rame- Najbolj simpatičen bi bil češki projekt- Če^ki finančni minister je namreč napravil načrt, po katerem se bo avstrijski denar ravno tako obdačil, kakor drugo premoženje-
Vprašanje je, ali bi mogli tudi pri nas izvesti ta projekt. Mi smo še premalo konsolidirani, finančni, posebno davčni organi v Vojvodini in tudi ponekod drugod ne funkcijonirajo tako, kakor v Sloveniji. Država bi preveč riskirala, ako bi izročila svojo finančno usodo samo davčnim uradom- Radi tega moramo iskati mešan sistem nekoliko iz Rašinovega a drugo iz Ninčiće-vega projekta- Vsled našega slabega finančnega položaja moramo predvsem obremeniti avstrijski denar, oziroma one, ki ga imajo- Po mojem naziranju bi zadostovalo, ako bi obremenili avstrijski denar recimo s kakimi 30 odstotki- Za vsakih 100 kron bi se plačalo 30 kron davka. Na ta način bi povlekli s prometa nekaj čez dve milijardi kron- To breme bi ne bilo prehudo in bi se moglo prenesti- V prometu bi ostalo še kakih 5 milijard- Te spravimo na ta način iz prometa da se predpiše davek na premoženje. Po moji cenitvi bi zadostoval povprečno desetodstotui davek, kajti narodno premoženje v onem delu Jugoslavije ki je bil prej pod Avstro-Ogrsko, je po sedanjih cenah vredno najmanje 50 milijard, 10% od tega je o milijard.
Naravno, da se ne bo smelo obdavčiti vse premoženje, malo in veliko predvojno in ono, ki je nastalo med vojno, z enakimi odstotki- Mala premoženja se sploh ne bodo obdavčila, zato pa bodo večja plačala toliko več odstotkov- Vojno premoženje se morajo v prvi vrsti najbolj obdavčiti-
Na ta način bi spravili avstro-ogr-ski denar iz prometa- Na njegovo mesto bi stopil novi jugoslovaski denar« Ako bodo razmere urejene, bomo rabili v Jugoslaviji nekaj čez jedno milijardo bankovcev- Država lahko vzame ob tej priliki eno milijardo notranjega posojila s tem, da izda bankovce za jedno milijardo- S to milijardo bi se lahko krile druge velike potrebščine, to je en del odškodnine za Srbijo in Črno goro- Na ta naein bi prešli čet prve težkoče.
Naš nov denar mora biti fundiran, to je, moramo imeti kritje, ki ima mednarodno vrednost. V ministrstvu se dela načrt, po katerem bi bilo kritje takole: Stara srbska narodna banka ima po naredbi finančnega ministra 500 milijonov francoskih frankov- Minister meni, da bi najeli posojilo v Ameriki ali na Angleškem še za 500 milijonov tako, da bi imeli eno milijardo frankov« Ta svota bi služila za kritje. Ker bi pa izdali bankovcev čez 1 milijardo, naj služijo kot kritje za ostali znesek naše državne šume- Hrvati se upirajo temu načrtu, pravijo da ne morejo dovoliti, da bi bile državne šume kot garancija našemu denarju. Po mojem naziranju je pa neobhodno potrebno, da uporabljamo državne šume kot podlogo za naš novi denar- Ako najamemo posojilo v inostranstvu, moramo itak dati v garancijo šume ali pa kako drugo državno dobro, ter vrhtega plačati obresti v zlatu«
Moje naziranje bi bilo, da kot podloga za naš novi denar naj služijo samo državni gozdi- Država pa mora gledati, da bo imel naš novi denar isto vrednost kakor angleški. To pa se mora za sedaj urediti samo na ta način, da najme država v inostranstvu posojilo, s katerim bo plačevala blago, katero moramo importirati ter s tem regulirala našo devizo.
Popolnoma napačno pa bi bilo misliti, da moramo urediti valuto, dokler vladajo take prometne in gospodarske razmere, kakor so danes-
Predpriprave za dobro valuto so poleg že zgoraj omenjenega kolekova-nja sledeče:
1* Za trgovino v inostranstvu potrebujemo devizno centralo, ki se mora takoj ustvariti* Mirovna konferenca je odredila!  da mora vsaka država imeti
tako centralo, ki bo obračunavala z ne-prijateljskimi državami« Devizno centralo potrebujemo, da nam regulira kurz naše valute v inostranstvu, a to je radi tega važno, ker nam bodo Nemci in Madžari plačali naše deposite in naše terjatve po kurzu, ki ga bo imet naš novec v Švici.
2- Prometna sredstva in sicer železnice, pošta, brzojavi in telefon morajo redno funkcijonirati« Ako bi prometna sredstva ne funkcijonirala, mora dober denar v kratkem času zgubiti svojo vrednost«
3. Predno se reši valutno vprašanje mora država importirati one produkte, ki jih potrebujemo za življenje in to predvsem obleko, poljedelsko orodje itd. V to svrho mora država najeti v inostranstvu, najbolje v Londonu ali Ameriki posojilo v inozemski valuti, da more ž njim plačati to industrijsko blago- Država bi morala skrbeti tudi za to, da se bo roba, ki se kupi z novim novcem, pri nas prodajala po nizkih cenah«
4- Vlada mora skrbeti, da bodo cene najvažnejših potrebščin, to je žita, kruha, masti, mesa, obleke, perila in obuvala tako nizke, da ai jih bo mogel vsak približno z istimi žrtvami nabaviti, kakor pred vojsko« Ako ostanejo cene tako, kakor so danes, se mora vsaka valutna reforma izjaloviti. Cene morajo biti zmerne in blago mora biti. v primernih množinah na ratzpolago, potem se lahko valuta uredi«
To so glavna vprašanja, ki jih mora država čimpreje urediti-
Naš gospodarski in ekonomski položaj ni dober, pa tudi nI brezupen-Rabimo na krmilu mož z ostrim pogledom, z širokim obzorjem in trdno roko, mož, ki se zavedajo našega težkega položaja, ki pa ob enem vidijo sredstva, ki nas privedejo do cilja.
Shod jugoslovanskih železničarjev.
V veliki dvorani »Uniona« se je vršil včeraj shod, ki ga je sklicala Z. J. 2. Shoda se je udeležilo ogromno število železničarjev.
Shod je otvoril predsednik Z. J. 2. g. Ivan Deržič s pozdravom navzočih. V kratkih potezah omenja boj za zboljšanje gmotnega stališča železničarjev in za povišanje draginjskih doklad. Navaja, da je uprava državnih železnic postavila v proračun za diferenco na draginjskih dokladah ln za nabavni prispevek v Sloveniji samo * 14,600.000 kron, dočim izkazuje proračun zagrebške uprave v ta namen 170 milijonov kron. Nato pojasnuje stališče Zveze k socijalno - demokratskemu štrajku 20. in 21. t. m. in omenja, da socijalni demokrati sami nimajo enotnega vodstva, ker je železničarsko glasilo hrvaških sodrugov zahtevalo, da se železniški promet nikakor ne sme ustaviti, dočim so ljubljanski socijf ravno nasprotno zahtevali. Ostro napada so-druga Kopača, da je v Beogradu splet-karil in prodajal slovenske železničarje. Omenja, da so se mariborski tovariši sedaj oficijelno pridružili jugoslov. soc. dem. Pravi pa, da za ljudi, ki so nas za časa vojne ovaj ali in metaii v ječe, v naši državi ni prostora in da bodo morali izginiti tje, kamor spadajo. Obsoja deželno vlado, ki nI znala nastopiti s primemo strogostjo proti teroristom, ki so hoteli strahovat* one ljudi,katerl se niso dah" odvrniti od delo. Dasi je centralna vteda prepovedala manifestactje in shode po milim nebom, Jih je vlada za SlovenOo ne le dovolila, marveč prireditve cek> posredno podpirala. Poklicane na odgovor, se sedaj izgovarjajo naše oblasti druga na drugo. Govornik odločno zahteva preiskavo ln strogo kazen za vse slučaje nasilstva, lri so se izvršili na dan štrajka m da se da otiim železničarjem, ki z delom niso prenehaJi in s tem zabranili posledice, ki bi bile za državo usodepotne, primerno zadoščenje.
Kakor Je sedaj uradno dognano, bili so Italijani pripravljeni, da zasedejo Ljubljano in rudnike v Zagorju hi Tjcbovljab, % ta mmm &to0L%U_±m*,
Stran %
Uji ,
„SLOVENSKI NAROD" dne 24. julija 1919.
172 Rev.
na ceff Crti od Kobarida do Reke pripravljenih čez 70.000 mož in obilo že-leaničarjev. Iz Ljubljane so zahtevali {12 strojev, od katerih se je potem vr-nHo sedem praznih. Predsednik deželne jvra.de pa se sedaj izgovarja, da je bil Izvedel o nakani italijanskih vojakov pobegniti s fronte, ako bi bifl gotovi, da jim naša vojska vsled štrajka ne bi mogla takoj slediti.
K besedi so se oglasili še nekateri drugi govorniki, ki so vsi strinjali z izvajanji Zveznega predsednika. Podana je bila sledeča resolucija, ki so jo navzoči sprejeli z viharnim odobravanjem:
Resolucija,
: Na društvenem shodu dne HL julija 1919 v veliki dvorani Lniona v Ljubljani zbrani jugoslovanski železničarji ugotavljajo: 1.) Da so bili Službo \Tšeči železničarji o priliki izvrševanja syoje službene, dolžnosti torez obrambe varstvenih organov izpostavljeni napadom in surovim insul-tom, žalitvam vodilnih hujskačev t. zv. jugoslovanske socijalno - demokratične stranke in da je prispela pomoč ^varnostnih organov šele na ponovno zahtevo železniške uprave in članov 'organizacije službo vj£e£ih železničarjev. Ugotavljajo nadalje, da predsednik deželne vlade za Slovenijo nI znal ali ni hotel varovati državljanskih svoboščin in pravic članov »Zveze jugosl. železničarjev« proti napadom od strani teroristov »Splošne že-[lezničarske organizacije« in drugih jhujskajočih somišljenikov mednarodne stranke in da gospod predsednik m Izvrševal dolžnosti, ki mu jih nalaga njegova služba reprezentata najvišje državne oblasti v Sloveniji. Naše čustvo pravičnosti je globoko užaljeno in :z vsem poudarkom zahtevamo, da gospod predsednik poravna svojo krivdo v najkrajšem času s svojim odstopom,
2. ) Zbrani zborovalci protestirajo proti ostudni politični gonji in strankarskemu terorju, kater£ga je vprizp-jilo v dneh stavke vodstvo mednarodne jug. soc stranke in zahtevajo dosledno in neizprosno preiskavo proti izvrševalcem, zlasti pa proti aranžer-jem nasilstev in sabotaže.
3. ) Zborovalci izjavljajo, da ne odnehajo pri danih razmerah niti za las od zahtev, katere so stavile v Centralnem odboru v Beogradu združene železnicarske organizacije in sicer »Udruženje in Savez srbijanskih že-lezničara v Beogradu«, »Udruženje jžeb'ezmčnih službenika u Sarajevu« in »Zveza jug. železničarjev v Ljubljani« V spomenici z dne 27. aprila L L, ponovljenih in izpopolnjenih v spomenici, ki je bila po Centralnem odboru dne 10. t. m, izročena ministrstvu saobraćaja.
4. ) Zavedajoč se, da povišanje plač samo ne more doseči svojega namena« ker se istočasno zlasti radi ne-jprimerno visoke carine višajo dosledno tudi cene živilom in potrebščinam, poživljajo zborovalci centralno vlado, •da ukrene najkrajšim potom vse potrebno, da začno 'omenjene 'cene !padatf.
5. ) Zavedajoč se   dalje neizmerne škode, katero   trpi jugoslovanski na-;rod radi neorganiziranosti vrhovne Železniške   uprave — ministarstva sao-jbračaja — in z obupom opazujoč razsulo, ki se od dne do dne glofciis zajeda   v   telo   jugoslovanskih železnic, opominjamo merodajne   faktorje po-:novno na potrebo, da se izvede nemudoma smotrena   strokovna organizacija ministarstva saobraćaja!
Polit linm vesti.
— Politični klub JDS ima danes ob 20. uri v Narodnem domu v sobi Češke obci svoj sestanek. V bodoče se vrše sestanki vedno ob petkih zvečer ob 20. uri v imenovanem lokalu.
— Politični komisarji. Podpisan je ukaz o nameščenju in imenovanju političnih komisarjev za vse kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. LDU.
— Odkrita beseda o zadnjih dogodkih* Vsa naša javnost se zaveda, da smo se v zadnjih   dneh nahajali v največji
.'nevarnosti, da se razruši to, kar smo preje izgradili z največjim trudom in
j požrtvovalnostjo- Toda komu pa pripada ta zasluga, da smo se srečno rešili iz grozeče nevarnosti? Naši vladi? Ako W se smelo   verjeti   današnjemu >Slo-
, vencu«:, pač nikomur drugemu, kakor »dalekovidni« naši vladi, odnosno njenemu modremu in prevdarnemu predsedniku- Seveda naša javnost sodi o tem drugače, ona si je edina v tem, da
;je samo naša vlada,   nehote ali zlona-
jmerno, o tem nočemo razpravljati, zakrivila, da je manjkal samo las, da nas
j ni zadela katastrofa, ki so jo videli se približevati vsi. samo ne naši dalekovidni« merodajni krogi- Vsakdo, kdor ima le količkaj soli v glavi, je vedel, kaj pomeni a za nas splošna stavka na
i železnicah, samo naša vlada tega ni vedela, oziroma ni hotela vedeti-Nasprotno, ona je naravnost Želela, da
!bi se stavka posrečila.   Zato je delala
j.vse mogoče zapreke in zavire onim, ki
i to hoteli to stavko onemogočiti, dočim je direktno in indirektno podpirala ono stremljenje, ki je merilo na to, da se,  ako ne drugače,   s terorističnimi
.sredstvi izvede stavka na vsi črti' In da je to res, zato imamo naravnost klasične Bvedoke- Vlada je vedela, da hočejo narodni delavci delati in da nečejo ničesar sUaati o stavk* Njena proklete
dolžnost je bila, da bi spontano storila
vse, da ščiti te delavoljne elemente. A kaj je storila? Celo na izrecno prošnjo je odklonila vsako zaščito in izročila vse one, ki so hoteli izpolniti svojo dolžnost in delati, najhujšemu terorju, 3 tem je srečno dosegla, da so bili v nedeljo opoldne za trenotek komunistično navdahneni socijalni demokrat je gospodarji položaja- Železniški promet bi bil ustavljen, ako bi, nota bene ha svojo roko ne poseglo na gorenjskem kolodvoru vmes — vojaštvo- In v ponedeljek? Pred justično palačo se je zbirala nahujskana množica in zahtevala, da se izpusti na svobodo razne radi protidržavnih dejanj zatvorjene zločince- Že se je pripravljala, da s silo uveljavi svojo voljo- In uspelo bi ji to bilo, saj ni bilo daleč naokrog nobenega varnostnega organa. Policija je sicer v ponedeljek zatrjevala, da radi tega ni mogla v kritičnem času ščititi po ostalih delih mesta obrtnike pred rdečim terorjem, ker je imela baje bas takrat vse svoje organe koncentrirane pred — justično palačo. Ta trditev pa ni resnična- Nobenega stražnika ni bilo nikjer, za to so se tudi iz justično palače obrnili naravnost na vojaštvo za pomoč, ki se je prošnji tudi takoj odzvalo in napravilo hipoma že samo s svojim pojavom mir in red- Smelo lahko trdimo, da bi ne prišlo v Ljubljani niti do najmanjšega incidenta, ako bi bil na vladnem krmilu mož, ki bi se zavedal, da je prva državniška modrost, iz katere izvira vse drugo, da se v prvi vrsti in pred vsem varuje državna avtoriteta- Tega naša vlada ni storila, ona ni samo koketirala z rdečimi teroristi, marveč se je naravnost na trebuhu valjala pred njimi- Da, izpozabila se je celo tako daleč, da je — iz strahu ali ljubezni do soeijalnodemokratskih nasilnikov, tega ne maramo raziskovati — rebelirala proti sklepom centralne vlade in pomandrala v blato najvišje načelo vsake urejene države — državno avtoriteto. In sedaj ima še žalostni pogum, da se celo ponaša s tem svojim herostratskim činom na usta ^Slovenca«, ki piše >Zato moramo biti predsedniku deželne vlade hvaležni, da je s svojimi daleko vidnimi ukrepi preprečil to nesrečo in dokazal, da ume potrebe naše države in našega ljudstva globlje, kakor po policijskem sistemu hlepeči — demokratični ministri v Beogradu-« Za to pravimo, da je stališče, ki je zavzemajo napram vladi naši narodni železničarji, docela upravičeno in pravilno in da je vsled tega popolnoma umestna tudi njih proti vladi naperjena resolucija-
— Vladino zagotovilo. Po shodu socijalno - demokratske stranke pred Mestnim domom pretekli pondeljek, je sodrug Kopač izjavil, da ima od deželne vlade zagotovilo, da se T>o vojaštvo umaknilo s kolodvora. Vprašamo zakaj so socijalni demokratje zahtevali, da se mora vojaštvo umakniti s kolodvora, vprašamo pa tudi, da - li je res, da je deželna vlada dala to zagotovilo?
— Nemške pravljice. Koroški nemški mogotci, ki so utekli iz Celovca in sede v Spitalu, nimajo sedaj drugega dela, kakor da pošiljajo dunajskim listom razne izmišljene vesti o grozodejstvih in nasilstvih, ki jih baje izvršujejo Jugoslovani v zasedenem delu Koroške. Pretekli teden so poslali na Dunaj tole pravljico: »V zasedenem delu Koroške jemljejo Jugoslovani ženske in starčke kot talce, da izsilijo zanje odkupnino v iznosu 10.000 do 2C.000 K. Talce pošiljajo na to v Maribor, Celje, Ljubljano in Beograd. V Celovcu in okolici ponujajo vsakomur 1000 K za podpis spomenice, v katen se prosi, naj bi jugoslovanska posadka še nadale ostala v Celovcu. Ako ljudi s podkupovanjem ne morejo pridobiti na svojo stran, jih s terorizmom silijo, da podpišejo to izjavo.« Seveda je ta vest od kraja do konca izmišljena, ker ni niti enega slučaja, da bi Jugoslovani zahtevali za talce kakršnokoli odkupnino, to tem manj, ker nimamo v svojih rokah niti enega talca. Na podtikanja, da podkupujemo celovško prebivalstvo z denarjem, da bi se izjavilo za nas, ni vredno, da bi odgovarjali.
— Proti italijanskemu imperijalizmu. Okrajno učiteljsko društvo za Ka-dovljiški okraj zbrano dne 13. julija 1919 v Radovljici izjavlja: Neodreseni Jugoslovani se smatramo kot člane velikega, svobodnega jugoslovanskega naroda kot pripadniki Jugoslavije- Na njo in njeno usodo smo navezani po rojstvu- jeziku, šegah in navadah, po mišljenju in našem čustvovanju- Njeno trpljenje je naše trpljenje, njena sreča je naša sreča, njena prošlost je naša prošlost, njena bodočnost je naša bodočnost, njene krasote so naše krasote, njeno bogastvo je naše bogastvo, njeno morje je naše morje, njena junaštva so naša junaštva, njena moč je naša moč-Vse dogodke v Jugoslaviji neodreseni Jugoslaviji živo spremljamo, za to, kar dohaja iz Italije se ne menimo, ker to prihaja od siromašnega, zahrbtnega tujca, ki z lažjo in po krivici hoče postati naš gospodar, ki sovraži naš narod in ga hoče pogoltniti, od tujca, katerega mi ljubiti in spoštovati ne moremo niti nočemo- Vemo in čutimo, da nas hoče brutalna sila italijanskega Imperijalizma zasužnjiti,   toda mi se
I zavedamo svetega prava jugoslovanske
aknpnoeti, ratare pravo Je izpisana in
živi v naših spomenikih, naši zgodovini, naši kulturi, našem junaštvu in v dušan nas vseh- Zavedamo as tudi onega »poštovanja, ki nam ga izkazuje
ves kulturni svet. Ljubimo svojega brata - vladarja, kralja Petra in kraljeviča AJsksaadra* Oduševljeni smo po zmagoslavnosti    naše jugoslovanske
vojske. Priznavamo pregovor: >Sloga jači, nesloga tlačic ter rotimo vse naše jugoslovanske brate, da se tega vsek-dar in povsod zavedajo. Spoštujmo se med seboj, zakaj »Kdor ne spoštuje se sam, podlaga jo tujčevi peti-« Ponosni smo na naše svobodne jugoslovanske brate- V tem ponosu in v naši jugoslovanski zavednosti hočemo našo svobodo- Premagati hočemo vse ovire in se ne strašimo nobene sile- Ne dopustimo, da bi se za nas v Parizu barantalo, kakor za blago in kličemo vsemu svetu odločen in svarilen glas, da Jugoslova* ni nikdar nikomur ne bodo robovali 1 Nikdar ne bomo prenašali tujega jarma, od nikogar se ne damo zasužnjiti, najmanj pa od Italijanov! Naj te čuje italijanska vladna gospoda in naj si zapomni, da 6i na koncu koncev hočemo in moremo tudi sami priboriti svojo svobodo! Dokler nam ta ne zašije, ne bomo mirovali in se ne strašimo nobenih žrtev! In slednjič slovesno izjavljamo pred vso javnostjo, da bomo namenoma in dosledno vcepljali v srca nam izročene mladine zavest, da nam sosed Lah — kljub svoji visoki kulturi — ni bil, ni in ne bo nikdar odkritosrčen prijatelj, učili bomo to nam izrečeno mladino mrziti našega soseda Laha, in poudarjali bomo pri vsaki priliki pred našo mladino, naso prihodnjost-jo, da je bila slovesno izrečena izjava entente o samoodločbi narodov in o rešitvi teptanih narodov iz tisočletne sužnosti le spretno nastavljena vada, za katero je tedaj brez pravega haska prelilo toliko tisoč in tisoč naših najboljših mož svojo kri na bojišču in pod rabljevo roko- — Bila je to velika laž, nevredna velikih mož!
Kraljevina
Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Krali Nikola obrekuje.
LDU. St. Germain. 24. iulija. (ČTU.) Črnogorska vlada je poslala mirovni konferenci spomenico, s katero očita Srbom veliko zločine. Srbi da razdeljujejo ententna živila samo sjroj-jim pristašem in pošiljajo celo kazenske ekspedicije proti onim vasem, ki nočejo priznati srbske nadvlade. Vprašanje vojne odškodnine.
LDU. Beograd, 24. julija- Proučevanje vprašanja o vojni odškodnini se bliža svojemu koncu- Komisija, ki proučuje predloge zaveznikov, bo zaključila v nekoliko dneh svoje posle Naše vprašanje jo v glavnem rešeno povoljno-
Jugoslovanske in romanske zadeve. LDU- Pariz, 23- julija- (DKU- — Brezžično.) InteTaliirana komisija, ki se bavi z izvršitvijo nemške mirovne pogodbe, se je danes dopoldne sestala in dokončala svoja dela glede ozemelj, ki jih bo morala Nemčija meseca oktobra odstopiti ali pa izprazniti- Komisija, ki se peea z jugoslovanskimi in romunskimi stvarmi, nadaljnje danes svoje posvetovanje
Naše meje v Banatu, LDU- Beograd, 24. julija V Banatu so vse naše vojaške in državne oblasti zasedle nove meje-
Ogorčenje proti Imenovanju Akšamovića.
Beograd, 23. julija. V parlamentarnih in merodajnih političnih krogih se je danes živo komentirala vest o nekorektnem imenovanju Akšamovića za djakovskega biskupa. Vsi so enodušno in zdražajoČ se ostro obsojal nelojalno postopanje papeža in našega visokega klera. Nagfašala se je tudi absolutna potreba, da vlada ostro nastopi in varuje svoje dostojanstvo. Kakor se v Beogradu govori, se je izvršilo to imenovanje frankofurtimaŠa Akšamovića na predlog zagrebškega nadbiskupa dr. Bauerja. Ako bi papež ne hotel preklicati imenovanja, mu naša vlada ne bo predala beneficij, t. j. oblast nad imovino in dohodki škofije, tako da bi bil biskup Aksamović brez dohodkov. Tudi v enem delu visokega klera vlada radi tega imenovanja po prvem iznenađenju razumljivo ogorčenje.
Imenovanje djakovskega škofa-
LDU- Beograd; 24- julija. Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo o imenovanju djakovskega škofa Akšamovića- Ker je papež imenoval Akšamovića brez vednosti In privoljenja naše vlade, Je ministrski svet odločil, da bo protestiral proti teran in da ne sprejme imenovanja*
Botješeviške spletke v Osleku.
LDU- Os jek, 24- Julija- Tukaj so aretirali urednika komunističnih »Malih Novine- Oblasti so na sledu boljše-viškim spletkam, ki so v zvezi s Številnimi aretacijami, katere so izvršili v zadnjem času v Osjeku- Vodi as stroga preiskava* a podrobnosti še niso znane.
Slovanski svet
Is Čebosftovaškegs parlamenta.
LDU. Praga, 24. julija. (CTU.) V narodni skupščini je poročal dr. Bu-dinakv o predlogu poslanca Sonntaga, naj se ustanovi v Brnu samostojna gospodarska visoka šola. Predlog je bil sprejet v prvem in drugem čitanju. Po drugem predlogu se dovoljuje mestu Brnu državna podpora 2,700.000 kron za zgradbo poslopij. Izdeluje se zakonski načrt za preskrbo legijonarjev. V svojem poročilu o predlogu, da se ustanovi v Bratislavi katoliška teološka fakulteta, izvaja dr. Stojan med drugim, da živi na Slovaškem nad 3 milijone katolikov. Predlog je bil sprejet. Poslanec dr. Engliš predlaga, da se vlada pooblasti najeti posojilo v italijanski veljavi v višini 60 milijonov lir. Republika ima že trojni kredit v inozemstvu. V nadaljnjem so razpravljali o predlogu, da se odpravi neutemeljeno prepovedanie tiskovin na podlagi § 493. Zakonski načrt o celibatu za učiteljice je bil ob viharnem ploskanju sprejet v prvem in drugem čitanju. Danes je bila poslednja seja,
ŽnuežniliK
PROCES PROTI KRIVCEM VOJNE* LDU- Berlin, 24. julija (Dun- kor-ur-) >Deutsche Tageszeitung« javlja iz Haaga: Po brzojavki iz Londona se poroča iz Pariza, da nemški prestolonaslednik, Hindenburg in Ludendorff niso na imeniku onih, katerih izročitev zahtevajo asociirane sile-
PROTI BOLJŠEVIKOM-
LDU- London, 23- julija- (Dun. kor. ur-) Reuterjev urad poroča: V angleški poslanski zbornici je izjavil Long, da stoje angleške pomorske sile v kaspi-škem morju nasproti boljševiškemu brodovju, sestoječemu iz oboroženih trgovskih ladij, toiT>ednih rušilcev in podmorskih čolnov- Operacije v tem področju se morajo ustaviti in angleško moštvo se mora umakniti še pred začetkom zime.
Mirovno konferenca.
AVSTRIJSKE NADE. LDU. Dunaj, 24. julija, (CTU). »N. Wiener Abendblatc poroča, da je večina udeležnikov mirovne konference za to, da se podaljša rok, ki je bil dovoljen dr. Rennerju za nemško-avstrijsko pro-tiizjavo. Soglasno pa se izjavlja, da v splošnem nI mogoče omiliti mirovnih pogojev, posebno v kolikor se tičejo določitev mej s slovanskimi državami. Le Italija si pridržuje majhno izhodišče, da v slučaju, če pride do nesporazuma z entento, mogla z Nemško Avstrijo stopiti v prijateljske stike. Anglija bi bila pripravljena podpirati Nemško Avstrijo, zadeva pa ob odpor Francije, ki trdi, da vsako ojačenje Nemške Avstrije pomenja ojačenje Nemčije. Pač pa se pričakuje, da se v splošnem omilijo finančni pogoji mirovne pogodbe.
Iz Avstrije, Madjarske, Nemčije, Turške.
NEMČIJA V ZVEZI NARODOV. LDU. Berfln, 24. julija. (ČTU). Iz poročila poslanca Renarda v včerajšnji seji mirovnega odseka francoske zbornice se da posneti, da bo Nemčija po 1. oktobru sprejeta v zvezo narodov.
AVSTRIJA NE PODPIŠE MIRU.
LDU. Ženeva, 24. julija, (ČTU). Pariško časopisje poroča, da po izjavi dr. Rennerja Nemška Avstrija ne bo podpisala mirovnih pogojev, ker pomenjajo uničenje Nemške Avstrije. Takih nezaslišanih pogojev bi Nemška Avstrija tudi nikdar ne mogla izpolniti, NEMŠKI TIROLCI PROTI ITALIJI.
LDU. Milan, 24. julija, (ČTU). Poslanec Turati je predsedniku italijanske zbornice predložil prošnjo 173 nemških občin na Južnem Tirolskem, naj se ne združijo z Italijo._
ItDllja.
Laži o na** LDU- Ljubljana, 24- julija- Z ozi-rom na v inozemskem časopisu razširjene neresnične in vznemirjajoče vesti o uporih in nemirih v Jugoslaviji se ugotavlja uradno, da vlada v vsej državi popolen red in mir*
Italijanski vohuni« LDU. Sarajevo, 24. julija- Policija je zaprla tri individuje, o katerih so dognali, da so v službi italijanski vladi- Vodi se stroga preiskava, ki je v zvezi z obširno vohunsko afero-
Italijanske tajne spletke*
LDU. Berlin, 24- julija (DKU) »Lokalanzeigerc javlja: Po angleškem poročilu se je tajni dogovor med Italijo in Romunijo proti Jugoslovanom sklenil, ne da bi ga bila prej odobrila pariška konferenca*
Stavka v Italiji* LDU. Amsterdam, 24- julija- (Dun kor- ur.) Kakor poroča >Telegraaf<, doznavajo >Times« iz Milana, da izjavljajo vsi listi izvzemši >Avanti<. da se Je splošna stavka v Italiji ponesrečila. Od 11000 železničarjev v milanskem okraju Jih J« stavkalo le 48»
Italija li Grška-
LDU. Lyon, 24- julija- (Brezžično-) >Temps< piše: Zdi se, da se bo sporazum med italijansko in grško delegacijo, ki se je dosegel v ponedeljkovi seji vrhovnega sveta al i Irancev glede mej Traci je, raztegnil tudi še na druga vprašanja, kjer se križajo italijanski in grški interesi. Predmet tačasnih pogajanj med Tittonijem in Venizelosom so predvsem problemi Male Azije. Obstoji možnost, da se bo pas, katerega je zasedla Italija v Jugozapadnom delu Male Azije, znatno razširil-
Italija in njeni zavezniki.
LDU- Lyon, 24. julija. (Brezžično-) Avgust Gauvain razpravlja v svojem listu o obnašanju Italije napram njenim zaveznikom in pravi med drugim: Upamo, da bo Francija z ozirom na poročilo komisije, ki preiskuje reška dogodke, znala ukreniti vse potrebno, da dobe francoski Častniki in vojaki, ki so bili na Reki na sirov način opso-vani in dejanski napadeni, popolno zadoščenje- Takozvani italijanski narodni svet na Reki je treba nemudoma razpustiti, ker sestoji iz samih obsedenih fanatikov, ki nimajo nobenega mandata od ljudstva in ki so kar je še lepše, pred nedavnim časom ležali na trebuhu pred madžarsko vlado- Napram trditvam italijanskega časopisja, ki še vedno vzdržuje 6voje občinstvo v veri, da je Francija zagrešila več neprijateljskih činov napram Italiji, ni težko ugotoviti, da Francija ni samo zmerom vestno izpolnjevala svoje dolžnosti kot zavezniška država, marveč je storila še mnogo več- — Pomenljiv je bil tudi način, kako je Italija sodelovala v svetovni vojni- Vso svojo vojaško silo je osredotočila na Krasu in ob jadranskem obrežju, po katerem je koprnela, ne pa da bi izkušala prodirati v najbližji smeri proti Dunaju-
Sokolska župa LJubljana h
V soboto, 26 t m,, ob 8. uri zvečer se vrši istočasno s sejo predsedstva tudi župna odborova seja. Bratska društva opozarjamo, da se te seje po svojih odposlancih zanesljivo udeleže. Prostori: Zvezna soba sokolske zveze v Narodnem domu. Na zdar! Tajnik.
Poziv,
Dne 8. julija je velik požar vpe-pelil vas Zagradec v občini Spod. Slivnica pri Grosupljem. Zgorelo je 27 hiš In 58 gospodarskih poslopij, veliko število goved in prašičev in nešteto perutnine. Uničena je velika množina poljedelskih strojev in vozov in skoraj vsa zaloga živeža in krme.
Mnogim nesrečnikom je zgorela tudi vsa obleka in ves denar, tako, da je sedaj 200 ljudi brez strehe in brez vsakega imetja.
V nesreči prizadeti prebivalci vasi Zagradec so torej v skrajni bedi, rx> svoji lastni moči si ne morejo pomagati, treba jim je pomoči od drugod.
Da se jim olajša beda, razpisujem s tem nabiranje milih darov po celem območju   deželne  vlade za Slovenijo,
Darovi se sprejemajo v Ljubljani pri poverjeništvu za notranje zadeve (ravnatelj r>omožriih uradov) in pri mestnem magistratu,. drugod pri vsen okrajnih glavarstvih in pri oblastvih, katere bodo ta določila, pri mestnih magistratih v Celju, Mariboru in Ptuju. Darovi se bodo razglasili v »Uradnem listu« in odkazali svojemu na« menu.
Deželna vlada za Slovenijo — Dover-jeništvo za notranje zadeve.
V Ljubljani, dne 21. julija 1919. _Poverjenik: OoHa s. r.
Dnevne vesti.
O slovenski duši je pred tremi tedni pisal zagrebški »Obzor« in jo proglasil za 'germansko. Na njegova izvajanja mu je odgovoril profesor dr. Ilešič v našem listu pod naslovom »Prokletstvo ali blagoslov«. Kakor je razvidno iz »Obzora« z dne 20. t. m., je uredništvo tega lista izvedelo šele iz beogradske »Samouprave«, da je izšel ta članek izpod dr. IleŠiČevega peresa. Skoda, da gospodje okrog »Obzora« niso čitali sami tega članka, ker bi v tem slučaju pač Čutili potrebo, da zavzamejo konkretno stališče napram za Slovence in Hrvate enako zanimivim izvajanjem, kakor se izraža »Obzor«, »profesorja hrvatskega vseučilišča« drja Ilešiča, Mogoče pa je tudi drugo, da so odkrite Uešiče^e besede kar sapo zaprle iznajditeljem Prešernove slovensko - germanske duše.
— Napadi na generala Maistra. »Male Novice«, listič, ki izhaja v Mariboru, je jel v zadnjem Času napadati generala Maistra, istočasno na so izšli tudi strupeni napadi na Maistra v klerikalnem »Orazer Volksblattu«, katere je brezdvomno napisala ista oseba, ki jih ie izlegla v »Malih Novicah«. Z ozirom na te napade piše »Mariborski Delavec«: »Oblatiti ter ponižati moža, ki je vse svoje življenje posvetil naroda, to je podlost. Stopiti v stik z nemškimi klerikalnimi Usti samo v edini namen, da se ustreže svoji časti-hlepnosti, to ie narodni greh. V času, ko še ni vse v redu, ko se moramo še bojevati za svoje ozemlie, vreči ogenj v streho domaČe hiše, to je narodno * Izdajstvo. Pozivamo ves slovenski na-
$tcv. trz.
.dLuvtNSrvi rsAftUL/", one n. jurrja rgrar.
stna. ot
rod, posebno pa naš slovenski Štajer, naš slovenski Korotan, naše obmejne Slovence, da glasno protestirajo proti temu podlemu napadu na generala Maistra, branitelja naših severnih mej. Od vasi do vasi naj gre glas, da hočejo gotovi Častihlepni gospodje v LjubUani in Mariboru, pripadajoči SLS uničiti ves trud in vse delo za naše severne meje, ker nekdo ne bo dobil svoje ulice v Mariboru«. — Ali ni imelo to ščuvanje proti generalu Maistru že žalosten uspeh?
Življenje v Kranju. Malokdaj prinašajo slovenski Usti vesti iz Kranja — kakor da bi bil izumrl! In vendar v njem je obilo — požrtvovalnega dela. Vse se giblje, vse dela, seve tudi kritizira. A Kranj zna tudi si ofno brez razlike strank nastopati. Neprenehoma se vrste igre. zdaj v Ljudskem domu, zdaj v Čitalnici, pevske vaje, redno se telovadi, za srbohrvatske in francoske tečaje je mnogo zanimanja. Pa tudi plemenita ^ požrtvovalnost se zrcali v najlepši lučL Že samo ta mesec iulij kaže neverjetne številke. Za Ciril-Metodovo družbo so dali vsi, brez razlike strank, kar z veseljem pozdravljamo, ter se ie nabralo v ta namen 2157 K; za srbski »Crveni krst u Beogradu« 6173.06 in 150 je 6323.06 K po neumornem zbiranju gg. dr. Ku-šarjeve in Zdenke Sire, za katero svoto smo prejeli laskavo zahvalno pismo iz Beograda. Za invalide se je nabralo na Petrov dan okroglo 15.000 K in na obrtnem dnevu za oslepele vojake vojake 1500 K, v obrtne namene pa 4500 K. Za siročad 150 K in preje pa že 5019.20 K. Razvoja Kranja, kateremu se obeta najlepša bodočnost, se iskreno veselimo..
»Naprej« in resnica. Lastnik kavarne »Prešeren« gosp. Polajnar, nas prosi, da bi z ozirom na »Naprej evo« trditev ugotovili, da je laž, da bi bil on sam v ponedeljek zaprl svojo kavarno* Tega že zategadelj ni mogel storiti, ker ga v ponedeljek sploh ni bilo v Ljubljani, pač pa je dal nalog, naj bo njegova kavarna v ponedeljek odprta. In res je tudi bila odprta, dokler ni prišla tolpa, ki je pod vodstvom nekega Mihlerja zahtevala, naj se kavarna takoj zatvori, sicer da bodo njegovi somišljeniki razbili vse šipe. Kavarnari-ca se je teh groženj zbala in dala zapreti kavarno, to tem bolj, j£$r so po-samni izmed tolpe že skušali z nasiljem uveljaviti svojo voljo.
Pisemski promet z inozemstvom zepet otvorjen. Kakor je posneti iz uradnega lista tukajšnjega poštnega in brzojavnega ravnateljstva, je pisemski promet z inozemstvom, izvzemši Nemško, Bolgarska Turško, Madžarsko in Rusko, zopet otvorjen. Tudi ni Še otvorjen pisemski promet z Italijansko, Poljsko, Ukrajino, ker zadevni dogovori s temi državami še niso dokončani. Za ostalo inozemstvo se smejo oddajati pisma, dopisnice (navadne in one z odgovorom), tiskovine vseh vrst poslovni papirji* vzorci brez vrednosti, in sicer tudi priporočeno. Pristojbine se zaračunavajo po mednarodnem tarifu, Povzetne pošiljke in poštni nalogi so za zdaj zaradi prekinjenega denarnega prometa nedopustni. Ker so inozemske pisemske pošiljke podvržene do preklica cenzuri, je oddajati odprta pisma z naslovom pošiljateljevim na zadnji strani. Pri tej priliki pripominjamo, da so za pisemski promet v Nemško Avstrijo in Čehoslovaško veljavne nov£ tu-zemske pristojbine.
Osebne novice s pošte- Razpisujejo se sledeča službena mesta: Poštarska mesta: Prevalje (1/3), Sinčaves (L'4), Gnštanj (T/4), Dobrlaves (II/l), Železna kaplja (II/l), Miklavčevo (IL2), Možica (II/2), — Odpravniška mesta: Šmihel pri Pliberku (III/I), Libeliče fni/2), Galicija (III/2), Smarjeta v Rožu (III/3), Koti je (rfl/4), Skocjan v Podjuni (III/4), Št- Vid v Pod juni niI/5)- Rok za natečaj je 14 dni. — Razpisujete se službi poštnih odpravnikov v Bohinjski Beli (III/2) in Škofljici (III/2)- Rok za natečaj je 3 tedne. Urad Škofljica se zasede s 1* septembrom t- 1» — S L dnem meseca maja t- 1» opuščena nabiralnica Krtina, pošta Dob pri Domžalah, začne s 1. dnem meseca avgusta zopet poslovati-
Mesta poštnih oficijantov se bodo z aspiranti, ki so že in ki bodo še izšli iz letošnjih tečajev, toliko izpopolnila, da zaenkrat ni treba novega oficiiant-skega naraščaja in zato v doglednem Času ne bo oficijantskega tečaja. Zato Doživljamo vse, ki se žele pripravljati za službo poštnih oficijantov, naj ne yIagajo prošenj, dokler ne bo zopet objavljen rok za sprejemanje.
Nemški poštenjaki. Vojaška policija v Celovcu je prijela in zaprla 6 nemških vojakov, ki so služili v bivši koroški Volkswehr. ker so v tamkajšnji domobranski vojašnici ukradli dva voza, natovorjena z dragocenim rjJa-Som, in ker so imeli skritih v neki bolnici 52 ekrazitnih patronov. Kakor smo svoiečasno poročali, so nedavne tega našli v neki celovški bolnici tudi veliko skladišče ekrazita. Domneva se, da so aretirani nemški vojaki v zvezi s tem skladiščem eksplozivnih snovi.
Opekama Stemklauber na Prager-skem, K notici »Slov. Naroda« z dne -3. julija 1919 »Zakaj se nič ne ukrene ?c se nam poroča: Deželna vlada za Slovenijo (oddelek za trgovino in obrt) ie že z odlokom z dne 4. junija t. L postavila rastnfke opekarne Steinklauber na Pragerskem pod posebno nadzorstvo tn sekvester. Takoj na to se je izvrši!
popis in cenitev imetja in se tudi ves čas podjetje natančno nadzira v smislu tozadevnih predpisov. Posle nadzornika in sekvestra opravlja g. dr. Josip Puč-n i k, odvetnik v Slov. Bistrici.
Organizirano tržaško izvozno ode-ruštvo. Pod tem naslovom prinašajo >Freie Stinunen« v Celovcu z dne 12-t- m- naslednje poročilo z Dunaja z dne 9- t. m: V Trstu deluje že nekaj časa sem izvozna tvrdka, katere šef so Anton Segre, Ignacij Weiss in dr- Nico-lich- Anton Segre je brat šefa italijanske vojaške misije generala Segre na Dunaju. Tržaška firma si je navzela nalogo, da diktira cene in jih vzdržuje na gotovi višini za blago, ki se uvaža v Nemško Avstrijo. Poizkus drugih tvrdk, da bi prodrla to zvezo in se vpeljala v Nemški Avstriji s cenejšimi ponudbami, se je doslej vsakokrat razbil na prometnih vprašanjih in na italijanskih izvoznih dovoljenjih-
Prehrana akademikov- Jugoslovansko akademično podporno društvo je odposlalo dva zastopnika v Beograd, da posredujeta na merodajnih mestih glede ureditve prehrane akademikov v bodočem šolskem letu- Zastopnika sta bila povsod sprejeta z veliko naklonjenostjo ter so jim vladni krogi obljubili storiti vse, da se pomaga siromašnim akademikom v bodočem šolskem letu. — LDU.
Poziv. G. tehnik Pikel in g. Jakič, ki sta se svoj Čas oglasila pri meni radi nameščenih sta naprošena, da se nemudoma javita v moji pisarni. — Dr. Žerjav.
Osebna vest. Okrajni komisar dr. Fran S ve tek je iz predsedstva deželne vlade poklican v službovanje v ministrstvo notranjih poslov v Beogradu.
Povodom presefitve v Velikovec poslavljam se od vseh svojih sorodnikov, priiatebev in znancev. Na z d ar! Fran Kandare.
Zaroči! se je 24. t. m. na Vrhniki g. Franc Dolenc z gdč. Francko Oblak (gostilna pri Franceljnu) iz Ljubliane.
Naredba o organizaciji ministrstva za finance je izšla v založbi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, Poljanska cesta 2. Izvod stane 2 K.
Francoski tanki- Za nekoliko dni pridejo v Zagreb francoski tanki, ki jih sedaj razkazujejo v Beogradu. Po poseru v Zagrebu jih pripeljejo v Ljubljano- — LDU.
Invalidski davek. Izšla je ministrska naredba o invalidskem davku po določenih stopnjah. LDU.
Za oslepele vojake je daroval lastnik Narodne kavarne gosp. Krapeš od skupila, ki ga je imel v svoii kavarni pretekli ponedeljek, znesek 100 K.
Zveza voj. invalidov ali nie začetek In pomen. Izšla je knjižica, katera bode gotovo   zanimala vse.   Cena je
2 K in za org. invalide samo 1 K. Po pošti 1 K več, vendar denar naprej! Čisti dobiček je namenjen zvezi vol. invalidov, zato jo toplo priporočamo. Spisal jo je prvi organizator g. Košto-maj Fran iz Celja. Dobiva se v Disarni zveze Ozka ulica 3 in uri založniku Prešernova ulica 19, CeUe.
Slovensko planinsko društvo razpisuje mesto stalne pisarniške uradnice, vešče knjigovodstva in stroiepisia in po možnosti stenografije. Več da-našnii inserat.
Članom dijaške počitniške zveze. Izšel je »Dijaški počitniški almanah za leto 1919.« Člani na deželi ga dobijo proti naprej poslanemu znesku 5 kron 60 vin. s poštnino vred, člani pa, ki stanujejo v Ljubljani, ga dobe vsak dan 16. do 17. ure v pisarni Tiskovne zadruge (Sodna ulica 6) do 1. avgusta.
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V času od 13. do 19- t- m-se je rodilo 13 otrok, umrlo pa 23 oseb, med njimi 11 tujcev- Za jetiko so umrli
3 tujci in 2 domačina, za pljučnico 1 oseba, vsled mrtvouda 1 oseba- Oboleli so za osepnicami 1 tujec, za grižo 11 domačinov in za malarijo 2 domačina in 4 tujci, vsi bivši vojaki-
Zdravniška služba v Slov. Bistrici. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani razpisuje službo okrožnega zdravnika v Slov. Bistrici. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«.
Tedenski izkaz nalezljivih bolezni od 5. do 12. juliia 1919 v ozemlju deželne vlade za Slovenijo. Š k r 1 a t i c a (Scarlatina) :Ljubljanski okraj: občina Lipljenje (4 osebe obolele). — D a vica (Diphteria): Celjski okraj: občina Št. Jurij na juž. železnici (1 oseba obolela); Ljubljana, mesto (3 osebe obolele): novomeški okraj: občina Novo mesto (1 oseba obolela); velikovški okraj: občina Guštanj (1 oseba obolela). — T r e b u'šVi tifus (Tvphus abdorni-nalis)): Novomeški okraj; občina Šmi-hel - Stopiče (1 oseba obolela). Griža (Dizenterija): Krški okraj: občina Studenec (10 oseb obolelo. 1 oseba trmrlaT; Ljubljana, mesto (3 osebe obolele); Maribor, mesto (2 osebi oboleli, 1 oseba umrla). — Koze (Variola); Brežiški okraj: občina Kapele (1 oseba obolela iz prejšnjega tedna). Imeno /1 oseba obolela). Kozje (1 oseba otalelal, Lastnic (1 oseba obolela), Videm (1 oseba obolela): celiski okraj: občina §t. Vid pri Ponikvi (8 oseb obolelo. 4 umrle, štirje slučaji Iz prejšnjega tedna) ;krški okraj: občina Krško (1 oseba obolela, v bolnišnici). Št Rupert (6 oseb ooblelo, 2 umrli); litijski okraj:
občina Krka (1 oseba obolela), Kresni- I ce (l oseba obolela); Maribor, mesto j (i oseba obolela, 1 umrla); ptujski okraj: občina Donačka gora (1 oseba umrla), Gruškovje (1 oseba obolela); velikovški okraj: občina Svabek (1 oseba obolela). . ^
Koroško ženstvo je imelo dne 20. t. m. shod v Sinči vasi, na katerem so govorili dobrlevaški občinski gerent kaplan Krasna, general Maister in gospodična dr. Piskernikova. Koroško narodno ženstvo si je izvolilo poseben odbor, kateremu predseduje gdč. dr. Piskernikova. Tajniške posle je prevzela ga. Mira Kotnikova, blagajni-čarske pa gdč. Marija Kflglerjeva.
Prebivalstvu Spodnje Šiške. V soboto ob pol 8. zvečer javen sestanek prebivalcev Šiške. Razgovor o napeljavi električne luči. Kdor se zanima, naj se sestanka zanesliivo udeleži. Sestanek se vrši v gostilni pri Stepicu.
Ker je ščuval vojake na upor, se je moral v soboto pred tukajšnjim deželnim sodiščem zagovarjati Leopold Kolman, trgovski potnik, doma iz Kočevja, stanujoč v Radovljici Obtožen je bil, da je dne 18. marca med vožnjo proti Kranju rekel vojakom: »Fantje, nikar ne služite, saj ne rabimo vojaštva.« Koncem meseca marca je rekel vojakom: »Norci, ki služite. Le počakajte, boste že videli, kaj pride v kratkem.« Tudi v Radovljici je nagovarjal vojake, naj vržejo puške proč in o_d-idejo domov. Takisto je pozival kmete, naj si razdele zemljo, opozarjajoč pri tem na boljševike, ki bodo odpravili vso gosposko. Sodišču je predsedoval višji sodni svetnik Vedernjak, obtožbo je zastopal državni pravdnik Modic, obtoženca pa je branil dr. Korun. Priče so v bistu potrdile obtožnico. Sodišče je Kolmana obsodilo po § 92 kaz. zak. na eno leto strogega zaoora. pri čemur se mu všteje preiskovalni zapor. Proti obsodbi je vložil zagovornik dr. Korun ničnostno pritožbo.
Umrl ie v Liubliani zlatar gosp, Rozman, na Lanlšču znsebnica ga. Mnrjeta T a v o r n i k roj. Pa j k in g. Oilbert F u c h s, znani graščak na Hribu. Naj v miru počivajo!
Koncert se vrši danes 25. julfja v Plzeniskj restavraciji, preje Friedl zraven nunske cerkve, proti prosti vstopnini. Svira ciganski orkester.
Vremensko poročilo.
ViSina nad norjfm 306*?
Sređafl rrtčnf tla* 736 nn
Julij 1	Čas ooazo-Tanja.	Stanie barometra ? mm	i o •a U .— S*	Vetrovi	Nebo
24	por	734 6	154	brezvet.	dež
■	9. zv.	733 9	14-3		oblačno
25	7. zj.	733 5	128		dež
	Padavina		v 24	urah 34.5	mm
— Srednja včeraišna temoeratura 14*9^, normalna 19 90. — Vremenska napoved za jutri: Ponehanje padavin, lepše severno hladno vreme.
Mura.
Ivo Vojnović. Imperatrix. Izšla je ta že tolikokrat oznanjena knjiga našega velikega pesnika. Gotovo je to eden najznamenitejših literarnih ooja-vov zadnjega leta. V tem svojem pro-roškem delu je zaslutil padec vladariev in samodržcev. Knjiga je opremljena z naslovnim listom slikarja Jože Kljako-vića ter izšla v nakladi »Književnog Juga«, Zagreb, Gundulićeva ulica broj 29. Cena 10 K.
Gledališki večer v Kranja« V soboto 26- t- m. ob 8. uri zvečer se vrši v Narodni čitalnici gledališki večer- Gostovali bodo člani Slov- narodnega gledališča v Ljubljani z izvrstno Strind-bergovo tragikomedijo >Upnik< in Če-hovo veselo grotesko >Medved<- Nudi se nam torej lep večer in je pričakovati obilne udeležbe- Predprodaja vstopnic se vrši v knjigarni >IIirijac. V nedeljo se vrši gostovanje z istim programom v Tržiču-
Koncert priredita Josip Rijavec in Robert Primožič, odlična solista kr-opere iz Zagreba in sicer v soboto, rine 26- v gledališču v Celju, dne 27. v Narodnem domu v Mariboru.
Gospodarstvo.
Novi bankovci« Novi bankovci bodo gotovi meseca avgusta, tako da se bodo mogli meseca septembra zamenjati z ostalimi bankovci. — LDU«
Sadeiije tobaka- Finančni minister je izdal podrejenim organom naredbo, s katero se prepoveduje sadenje tobaka brez izrecnega dovoljenja finančnega ministrstva- — LDU.
Urad za pospeševanje obrti namerava nabaviti večjo množino furnirja. Mizarji, ki reflektirajo nanj, naj priglasijo svoje potrebščine najkasneje do 3. avgusta t I. na navedeni urad v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22. Cene so za kvadratni čevelj: cepljena hra-stovina 0*8 mm 45 vin„ cepljena hra-stovina 1 mm 53 vin., bukovina cepljena in pariena 0*8 m 33 vin., brestovina cepljena 0'8 mm 53 vin., lipa, cepljena 0*9 mm 33 vin.
Narodnogospodarski Vesfnlk št. 7 ima to - le vsebino: V obrambo nacionalnega gospodarstva. Trden temelj zrn trdno zgradbo. Krone v Inozemstvu In njih pokritje. Kroženje denarja. Pravila Zveze trgovskih organizacij za Slovenijo. O potrebi tesnega gospodarskega zbližanja med Švico in Jugoslavijo.
Na naslov deželne vlade oziroma delegata fin. ministrstva Citati smo
poučno razpravo dr. Hacina o našem premoženju v Avstriji in povzeli, da je sedanji položaj in pogled v bodoči razvoj še kolikor toliko zadovoljiv v tem oziru. Popolnoma drugačna pa je stvar glede ogrskega premoženja nemadžarskih držav-sovjetske republike razglaša namreč. 1 j a n o v. Dunajsko poslaništvo ogrske da je odredila vlada »v varstvo pravic pripadnikov onih držav, ki stoje na podlagi kapitalističnega gospodarskega reda«, da morajo neogrski državljani prijaviti svoje ogrsko premoženje do najkasneje 31. julija t. L; če kdo zamudi ta rok, razveljavi se njegova terjatev, katera temelji na posesti ogrske ali na Ogrskem nahajajoče se imovine; le izjemoma bi se oziralo na zakasnele prijave, ako dokažeš, da je zamuda nastala brez lastne krivde.
Ta ukrep je močno podoben konfiskaciji, kakor bomo brž videli. Prijavo je namreč opraviti na četvernl oglasni tiskovini: razen tega je priložiti (to velja za Nemško Avstrijo, kajti napram naši državi pač še niso izšli tozadevni predpisi — ali vsaj znani nam niso) nemško - avstrijski oglasni for-mular, in pa izkaz o državljanstvu, oziroma potrdilo zunanjega zastopstva, v izvirniku ali poverjenem prepisu. Take izjave o državljanstvu pa doslej še nimamo, potrdilo zunanjega zastopstva pa tudi ne bo mogoče izposlovati do konca tega meseca. Potemtakem bi nastopila posledica razveljavljenja.
Vrednostne papirje je priglasiti, Če se nahajajo v nemško - avstrijski bančni hrambi, pri avstrijski kontrolni banki za industrijo in trgovino (Osterr. Kontrollbank fur Industrie und Handei, Wien, I., Tuchlaubenhof 7 a); ogrske vrednostne papirje, ki jih kdo hrani sam ali sicer v privatnem depotu, kakor tudi vse na Ogrskem nahajajočo se vrednostne papirje kakršnegakoli izvora pa pri ogrskem poslaništvu na Dunaju, I„ Bankgasse 6.
In teh ogrskih papirjev, zlasti raznih srečk, je precej v naši posesti.
To je ena kategorija. Druga pa so denarne in blagovne terjatve, nadalje posest nepremičnin, premičnin in tovarn, končno iz zavarovalnih poslov nastale terjatve. Vse premoženje te vrste je prijaviti naravnost pri ogrskem poslaništvu (za nemške Avstrijce tudi pri varstvenem oddelku za avstrijsko premoženje v inozemstvu, trgovska in obrtniška zbornica na Dunaju, L, Stu-benring 8).
Naša vlada, oziroma finančna uprava naj bi nemudoma ukrenila in storila vse, da bi ogrske vrednote naših državljanov ne zapadle in se ne razveljavile. Treba bo nastopiti odločno in brez odloga, da se varujejo naši interesi napram boljševiški vladi, posebno glede na zahtevani dokaz državljanstva, ki ga danes doprinese pač težko kdo: za ta izkaz naj bi zadostoval v sedanjih razmerah domovinski list Predvsem pa bi bilo delati na to, da se za nas, kjer še malokdo ve za navedeni ukaz ogrske vlade, podaljša priglasilni rok.
Tudi Nemška Avstrija zahteva sicer slično prijavo glede našega tamošnjega premoženja, pa se zadovoljuje z navadno izjavo o državljanstvu brez vseh formalitet- ne da bi sicer izrekla razveljavi j en je za gotov slučaj.
Kočevje, 17. junija 1919. __Dr. Vilko Manrer.
Najnoveiša poročila.
(Naša izvirna poročila J SLOVENSKI KLERIKALCI ZA RAZMERJE 1 : 3 PRI IZMENJANJU KRON.
Beograd, 24, julija. Klerikalni poslanci SLS so se izrekli za to, da se izmenja krona z novim državnim denarjem v razmerju 1 : 3.
IMENOVANJE POLKOV. Beograd. 24. julija. D ose daj so ucr sili naši polki razna imena. Ministrski svet je sedaj sklenil, da se imajo od sedaj naprej označevati polki samo s številkami. Peštvo ima 23 polkov, artiljerija 7, konjenica 8.
»HRVATSKA   OBRANA« ZA AKŠAMOVIĆA.
Osijek, 24. julija. »Hrvatska Obrana« pozdravlja zelo simpatično imenovanje Akšamovića in protestuje proti pisanju časopisja, da je s tem naša vlada napadena. »Obrana« trdi, da se je imenovanje izvršilo s privoljenjem hrvatske vlade, ki je že jeseni lanskega leta na to pristala. Na to informacijo »Obrane« pravi današnja »Riječ«, da ni na tem niti piČice resnice. Najboljši dokaz temu je ta da take vesti ni smela donesti niti dobro mfonrrirana »Narodna Politika«.
BOLJŠEVIŠKA AGITACIJA V
OSIJEKU. Osijek, 24. julija. Kakor se je že javljalo, so odkrite tukaj boljŠeviške mahmacije. Neki bivši avstrp. - ogrski naredniki, rodom Madžari, so pričakovali na kolodvoru novodošle novince, katerim so ponujali ponarejene Dotne liste In stroške, da odidejo preko demarkacijske črte v Budimpešto. Aretiranih je bilo mnogo oseb. ali v interesu preiskave ni mogoče podati natančnejših posameznosti.
NOVI FRANCOSKI MINISTER PREHRANE.
Pariz, 23. Julija. Na mesto ministra prehrane Pouresa, ki je radi nezaupnico v komori odstopil, postal je minister prehrane dosedanji finančni minister Nenflens. Leta 1917. Je hil on francoski
poslanik v Petrogradu (za časa Keren-skega), po prevratu pa je moral ostavitf Petrograd.
SREDNJE ŠOLE V BEOGRADU.
Beograd, 24. julija. Glasom sklepa, ministrstva prosvete se ustanovita ll Beogradu dva nova moderna moška in en žensi gimnazij. Na ta način bodo y Beogradu tri moške in ena ženska gimnazija ter ena realka.
PROMET NA DONAVI IN SAVL Beograd, 24. julija. Radi nakopičen nja robe na postajah je sklenjeno, da se na Donavi in Savi poveča promet s to-, voniimi ladjami •
STROJI ZA JUGOSLAVIJO. Beograd, 24. julija. Nekoliko članov, naše finančne deputacije v Pariza je odpotovalo s predsednikom Stjepanovin čem v London, da nabavi razne industrijske in poljedelske stroje za Srbijo in novoosvobojene kraje.
POLOŽAJ V BUDIMPEŠTI. Beograd, 24. julija. Zadnje dni je do-> šk> semkaj nekoliko pripadnikov naše države, ki so bivali dosedaj v Budrmpe-* štl Nastanili so se v Beogradu. Po njw novem pripovedovanju so razmere, kj vladajo v Budimpešti, desperatne. t
POTOLČENI MADJARSKI BOLJ? ŠEVIKL
Baset 23. julija. »A'gencta Dacia« javlja iz Bukarešte, da so bili madjarskf bob'ševiki občutno tepeni pri PeČuhu. Njihova rdeča garda se je morala naj vsej črti umakniti.
POŽAR VOJAŠKEGA SKLADIŠČA V
MILANU
MIlan, 23. julija. Včeraj zjutraj je na^ stal požar v velikem vojaškem skladišču. Pogorelo je vse. £kode je nad dva! milijona lir. Z naporom vseh sil so za* prečili, da se požar ni razširil na sosed% no veliko skladišče tvrdke Feltrinelll, v kateri je bilo lesa za več kakor 4 milk jone lir*. _______
OFENZIVA PROTI MADJARSKL
Curin, 23. julija. Iz Amsterdama po-t ročajo iz diplomatskega vira, da se priM čne v najkrajšem času vefika ofenziva proti madžarskim boljševikom. Vsa pripravljalna dela ima v rokah zavezniška vojaška komisija na Dunaju.
ARETIRAN MADJARSKI BOLJŠEVIK V BRUCKU. Dunaj, 23. ulija, V Brncfcu na Litvi sa aretirali ameriški vojaki, ki stražijo me*J jo, nekega višjega bančnega uradnika ft Budimpešte, kf so ga poslali madjarskl boliševiki v Avstrijo, da bi z denarjem podprl boljševiško gibanje. Pri njem so našli 67 milijonov kron. Bankovci so bul opremljeni z nemško avstrijskimi Žigi.
ITALIJANI ZAPUŠČAJO ŠIBENIKIT
Zagreb, 25. julija.   ^Jutranji List«
javlja iz Splita: Doznava se, da se odpravljajo Italijani v Šibeniku na odhod in da so že odpovedali stanovanje v ho* telu »Krka« ter naložili municijo in topove na bojne ladje, ki so odprale proti Anconi. Nadalje se doznava, da so ostavili Italijani v Voloskf samo posadko ka-rabinerjev, dočim so druge čete zapustile mesto navodno za to, da gredo za-prečit štrajk v Italija._
Društvene vesti in prireditve.
Godba in pevski zbor Z- J. Ž- priredita dne 27- t- m. izlet v Sevnico, kjer bode pri g. Lamperju velika vrtna veselica- Poleg plesa in proste zabave so bode po srbskem običajn peklo na ra4~ nju jagnje- Ponovno vabimo k udeležbi vsa društva, korporacije in prijatelje godbe in petja* Začetek ob 15- uri.
Čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja, da se vrši v nedeljo, dne 3. avgusta pomagalska preizkušnja. Kdor se hoče preizkušnji podvreči, naj se zglasi do 30. julija t L pri zadružnem načelniku Karlu Kordeliču, Rimska c$-sta 5. Na poznejše priglašence se ne bo ozirala__
Bazne stvari
4 Aeroplani s tihim letom. V Krup-povih in tudi drugih nemških tovarnah so zadnji čas poskušali nov zračni motor, ki bi omogočil aeroplanom povsem tih let. S tem motorjem so konstruirani aeroplani, ki bi mogli nositi 64 oseh.
• Vodja razbojniške bande obsojen na 20 let ječe. V času prevrata je organiziral Vaso Gjokić Gurakov bando 4 doslej še neznanih ljudi, s katerimi je skupno počenjal razna razbojstva. V pokoj enemu učitelju Mamužiču so odnesli 1200 K, Gjuri Jakabu 2130 K. Josipu Totu 11.000 K, logarju BadfiTJu so ukradli poleg denarja še raznih drugih stvari v vrednosti 10.000 kron itd. Gjokić je posilil pekemu kmetu jako lepo njegovo ženo, grozeč mu s smrtjo. V roke sodniji je prišel vodja Gjokić, ki je bil te dni v Osjeku obsojen na 20 le# težke ječe.
* Ponarejanje denarja v Rusiji. V Rusiji ponarejajo boUševiki francoske In angleške bankovce tako spretno, da jih je težko razločiti od pravih* in so jih izmenjale tudi že velike banke.
Izdajate!! In odgovern! urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In Itak »Narodna
SI
Stran 4.
»SLOVENSKI NAROD*, dne 24 julija 1919.
172 5tev.
Ao^ss^Ouisopo molko kolo.
Naslov pove uprav. .Slov. Naroda." 7279
upravništvo Sl.ov. Naroda._ 7291
Krav 1M ful U M
ki ima veselje do trgovine, se išče pri tvrdki Leenhard del Cott, Brežice ob
Savi. 7096
lito se tevanjs s tirana z?3 "tis
deklici. Prosi se skrbne in stroge odgoie. Po možnosti klavir za uporabo. Naslov pove uprav. Slov. Naroda.
__72S9 _
Sveže najine itnSpil>0onvudbeehnamnDr
stilacija esenc in Izdelovanje sokov Potnik SrećKo, Ljubljana, Slomškova ul. štev. 27.
_7251_
IM MW tef'noVfce's kbmk-de profil H 7 5.' mtr do'ge, 2 komada profil 24 po 6.50 mtr. dolge in 3 komade profil 30 po 5 mtr. dolge, in 3 k omade večjih zatvornic (rolbalknov) za večja vrata ako tudi že rabljeno, fcupi takoj Rudolf Dergan, trgovec, Laski trg. 7265
M oleandra, metra visoka se proda-
sta. Nova nI. 7, II., vrata f, (levo). 7274
Prodan Msii pult t kredenco.
Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda* 7283
liosko onieko,
Dr. Saga d i a. FranCevo nabretje 1 11. 72f0
Kftlfln197 T sodih in pločevinastih ro-HUlUuiUl sodah ima naprodaj Dražba za promet petroleja z. o. z. Podru žnica : Maribor. 7264
Strešne opeki ir y&
se izve v gostilni pri Bobenčku na Glincah. 7204
fjnij nn bnfjfi knpim 50 — 100 va. Ullfl Lfl niillll gonov. Ponudbe naj se staviio franko vagon brzojavno Rudolf Zor6 Ljubljana Dvorni trg stev. 3. 7301
ftfO *D tioblim ki zna dot>ro kuhati ldlb u" Utnlllu, a obenem pomaga v
ostalih hišnih poslih.   Mesečna plača
po   sposobnosti  in dogovoru. Potni
stroški se povrnejo.   Ponudbe na Dra
Otona Gavrančiča, odvetnika v Virovitici
v Slavoniji. 71S7
Engelbert Faganeli Amalija Faganeli roj. Baraga
poročena. LJUBLJANA, 21. julija 1919.
IJp
Q
Franc Dolenc
Francka Oblak
zaročena dne 24. julija 1919.
Vrhnika
Gostilna Mastna
Ljubljana, Tržaška cesta
Gostilna pri Franceljnu
Ivanka Rozman naznanjam, da je moj iskreno-ljubljeni soprog, ozir. brat, svak in stric, gospod
Pran«
zlatar
včeraj dne 24. julija ob 10. uri dopoldne po dolgi in mučni bolezni v Gospodu zaspal.
Pogreb  nepozabnega  pokojnika  bo  v soboto, dne 26. julija ob 14. uri iz mrtvašnice v hiralnici.
Sv. maša zadušnica se bode darovala v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V LJUBLJANI, dne 25. julija 1919.
TTTQ
i«
Brez posebnega obvestil«.
Žalosti potrti javljajo podpisani vsem sorodnikom in znancem, da je graščak na* Hribu (Obergčrtschach)
-: *%
po dolgem trpljenju, previden s svetotajstvi, dne 23. julija 1919 mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika se bodo položili dne 26. julija 1919 v družinsko grobnico na Jezeru.
Marija Fccus roj. Wldtermaan, soproga. Dr. fiilbert Fuchs, Hansi pL Got-, BSelita i ran z, dr. Herman Fuchs, Kristina Fuchs. otroci.   Moric pl. fcotz, dr. Ludvik Kranz, zeta.
Vsi Tuukl.
Mm
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom , prijateljem in znancem, da je naša srčnoljubljena mati ozir-stara mati, sestra, tašča in teta, gospa
Marjeta Javomik n\. Pajk
■nMn
včeraj, dne 24. julija 11. ob 10. zvečer po daljSi težki bolezni, previđena s tolažili sv. vere mirno v Bogu zaspala.
Pogreb nepozabne ranjke bo v soboto, 26. t, m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, na LaniSČu pri Škofljici St. 30, odkoder se prepelje na farno pokopališče na Grosupljem, kjer se bo ob 6. uri položila k večnemu počitku.
Sv. mase zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi v Šmarju.
Pokojnico se priporoča v blag spomin 1
Na Lanišču, dne 25. julija 1919.
Martin, Ivan, Frana, Jota lo Alojz Javomik, sinovi.
Jožefa Žabfak roj. Javontlk, hči. 7313
Mika rcflslrtna Mauajia
na poštni predal št. 73.
7233
Dva planina prodaj. Na vpogled pri
A. Babka, Kongresa! trg 13.
7240
Gtspodilia Rte sobo
•i
Soba poMno
mestu. Ponudbe pod leteča, Ljnbllana.
7297
Šivilja sprejme itente.
nedstr.
Turjaški trg 6,
7277
I.
im toovAr! ssrffiKo s&KK
od postaje Pragersko Jože! Jeglle, Pragerako. 7284
trohrn n 6nni ln?ormac,Je se dobe »ti
dicUlU Vt M\i\. SoloSnl zav. posredo-vaiuici ? Ljubljani. Gledališka nllca 7111.
Uradne ure od °,—11. in od 14.—16.
7066
Ište se stanovanje SoteM
mogoče, pri družini, kjer bi imela ko-leginjo. Ponudbe se prosijo na naslov F. Ranter, nadočitelj, Planina na Štajerskem 7267
Mebiovano sodo sOT
sec, išče privatni uradnik. Ponudbe pod .Privatni uradnik/7298' na upravništvo Slovenskega Naroda. 7298
Hanrniiai' 3 konii» 2 para D°Pome
Uu}JlUUu]. nove konjske (prsne) oore-me, sobna oprava (spalnica). Naslov rove upr. Slov Naroda. 7217
Kitajska Sranasta vaza,
delo ao proda. Ponudbe na anončno ekspedicijo AL MATELIC, Ljubljana, Kongresni trg 3. 7230
Cn^lna cnhn popolnoma nova. motor-d»a!!Ia MJUd, no kolo (NTeckarsulm). 2ična mreža, počinjena, raznih dimenzij se no ugodni ceni proda. Srebot-njak, Kolodvorska olica 31. 7246
Ornboui Mnrli se kurijo v vsaki mnn-lE!!U*l Vm\ zini. Ponudbe na 1. Jugoslovanski annnčnl in Inform-čni zavod BeseHak & Rožanc, LJubljana, Francevo nabrežje 5. 724?
IČfO tO tftMr za vozove ,n konje ter 1HK il M\Ct kovaški vajenec; hrana in stanovanje v hiši. plača po do govoru. Zgiasiti se je: Cesta   oa Kode ijeAO št. 8. LJubljana. 72^7
UnVn*jffi solidna in poštena, ne nad UHU, 40 let stara, vaiena domače kuhe, se takoj sprejme. Hrana dobra Plača po dogovoru. Predstaviti se ie med 4. in 5. uro popoldne v Dalmat! novi nlici št 7, n. nadstr. desno. 7103
tlinn riznng m črno dalmatinsko od lllll). 55 litrov narrei ter sadjevec in kislo vodo se razpošilja po najnižji ceni od podjetja Silva vrelec. Onštanj
Kupijo se stari zamaški. 7269
25 So iladkona in 1000 kron
dam onemu, ki mi do 1. septembra t. 1. preskrbi moderno stanovanje,
sestoječe iz 3 sob s pritiklinami Cenj. ponudbe pod .Uradni vodja 7280* na uprav Slov. Naroda 7280
M H sagrade
tis emu, ki izsledi pravpga storilca, ki ie v noJi od 22. na 23. iulija na vrtu iz vrtne hišice g Tomažića, Kolizejska uiica izvršil tatvino na dvonitnične preproge.  . 7262
VnUfiMln;1"! vještu bilanciranju na-P.il;IyUJJLjd dalje konaptoarisHcn
koja je i na knjigovodstvu radila treba uz dobru nagradu event. hranom u naravi tvorničko poduzeće Jovo Gipovič, Novo gradiška Slavonija. 7292
nn Ufhnibj na zelo prometnem leu ?'u lIlIulRl, kraju poleg farne cerkve se radi selitve proda. V njej se nahaja trgovina mešane stroke, trafika ter gostilna. Natančneje se poizve v trgovini M. Bučarjevi na Vrhniki št 268 7268
V\m\ n fabni večja množina lepega
F.!lUl i6 !aalr fižola, cele vagone in tudi manjše množine. Brzojavne, pismene aH osebne ponudbe na Vinko Vivnd, Ljubljana. Pred škofijo 21/11. Vre
če na rr^olago. 7266
tavnndiriM absolventinja trgovskega UUOpUUIlUu, tečaja z enoletno prakso v notarski pisarni, zmožna vseh risar-niških del ter strojepisja, želi primerne službe. Dooisi pod .Vestna/7257' na uprav. Slov. Naroda. 7257
Radi opetovanja se taaoj preda
v Sp. Šiški pri Ljubljani nahajajoča se, popolnoma nova, dvonadstropna hiša z vrtom in dvoriščem. Prodajni pogoji so na vpogled v odvetniški pisarni dr. F. Novaka in dr. A. Kobala. v Ljubljani. Dalmatinova nI. št 3. 7261
Isteja se modelni mizarji. ™onslt
tovarae in livarne d. d. ? Ljubljani. 724-
Izveinanesa monterja k?" TL>
Maka Sartorj, elektratefeaik, Žabjak štev. S. 7219
SolMna aespoina i?oVr^o %:<
domov, po dnevi je odsotna. Ponudbe pod .1- R. 7188- na upr SI. Nar. 7188
Lesni tiaoviem. \?S2?
bile deske ali tesan les na razpolago, nudi se prilika, da ga zamenjajoza era-kovrsten les v Jugoslaviji. Ponudbe sprejme Halanšek M. v Mariboru, Tu se kupujejo tudi bukova cepljena drva po ugodnih cenah. 72bl
Spreten nazlar bntštvu rudniškega in
fužinarskega obrata v Mežici na Koroškem (Kr. S.HS) Prošnje s prepisi spričeval, o dosedanjih službah in strokovni šoli ter o zmožnosti se naj naslovijo na Državno nadzorstvo in upravništvo v Mežici kr. S.H.S. 7299
Brošura
je izšla v ponatisu.— Dobi se v »n rodni knjigami« v LfabliaaU, Pre
šernova ulica 7. — Cena s poštnino ••SO B Naročila se rešujejo le proti po&iljatvi zneska w naprti ali pa po
malinu za eksPort kupuje .Bal-UJuIHiL kan', trgovska špedicij-ska in komisijska del. družba Ljubljana, Dunajska cesta 33. Prosi se natančne pismene ponudbe. 7151
Kupim posestvi 'S!?£$£,JZ
Maribora, Celja ali Ptuja. Natančne ponudbe pod .Agronom 50.000 7222* na uprav Slov. Naroda. 722.
iem staaavanje ^SŽT
za svojega 10 letnega sina pii kakem pedagogu Deček je bil do zdaj v nemškem zavodu Piaristov na Dunaju in bo pohajal v Ljubljani v 5 razreć ljudske šole Ponudbe pod šifro ,Bli zo šole 1909 7220" na upr. Slov. Naroda
Gntnnriifns ki je dosedfli službovala
UUSpUUlLud, v železninski stroki z večletno prakso, zmožna korespondence, knjigovodstva kakvjr vseh drugih del, želi primernega stalnega mes«a, najraje v Ljubljani. Prevzame event. tudi mesto v drugi stroki. Ponudbe pod .September/7260* na upravništv.. Slovenskega Naroda. 7260
Rnjigotiodja - bllcnclst
prva moč, Slovenec, vešč več jezikov, izvrs en organizator veletrgovske, bančne in pnsojilniške stroke, želi nastopiti službo v državi SHS ker mu je obstoj v zasedenem ozemlju nemogoč. Nastov pri: drnžlnl Sov Sat, Ljubljana, Badeckega cea. 1. 7i96
Naročite al In berite
kratkoČasne zgodbe, spisal Blaž Poblin Najzabavnejše berilo za samske in po ročene! Cena s poštino K 450. Na roča se v
Naredni knjigarni
v Ljubljani.
efir
Filip Pečenko
Ljubljana, Dunajska c 6
naznanja  slavnemu občinstvu,
da je otvori 1 Prvi   fngosiovanski zavod za izdelovanje   Velir^a ln ioghurta.
Kefir je od zdravnikov priznan kot najboliši pripomoček proti tuberkulozi, anemiji, želodčnim boleznim i. t. d. Nenadomestljiv za slabotne dojenčke kakor od-rastle. Kefir uniči vse človeškemu organizm škodljive bacile. Pri rednemu uživanju kefi-ja dosežete visoko starost Uspeh zajamčen s 1003 K. Razpošilja se tudi na deželo.
Velika izbira pokrajinskih umetniških in drugih
Narodna knHgarna
Prešernova i$ea 7.
!? P i P
taattb! nenu kobilica, 115 cm viso-ilUlSM PuBj, ka, vožnje in ježe vajena, poleg tega tudi pripraven voziček in oprema, se proda ali pa zamenja za večjega konja. Kobilica je po-ebno pripravna za otroke, ker je krotka ko jagnje. Kje, pove upravništvo Slov. Naroda. 7283
kupcu pozori *iw
Imam rsprodaj kočijo, prav lahko, prve vrste, in 7 novih vozov lo trski z enim Sedežem in dvema na 4 peresa. Cena se pove, ko pride kupec gledat. ANTON JAKOM i NI v Kočevju. 7177
POZOR!
POZOR!
KfflisU ftgnfea Ni« Hteii)
Ljubljana, Dunajska cesta 6 priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga cefirja, tiskanine, hlačevine, nogavic, robcev, sukance, gumbov, pri-tiskačev, rinCic za črevlje in drugih izdelkov čeških tvornic, katere zastopa.
se spre|cio, neoženjen lahko s hrano in stanovanjem, oženjem pa S stanovanjem. Poizve se Jeraoova ulica 11.
6S86
Na zaloei Imi Jos. Rajšter, tvor*, ca kandit in slaščic v Š>štanju, SI )ven!ja. raznovrstne kandte in slaščce, kakor: rtaline, limone, reks-drobs, jačalice. sadje, medene itd. ter slaščice vseh vrst, kakor- čaini keks, biskvit, man-deljnove izdelke, medene kolačke, itp po niski ceni. Na željo prospekti. 7159
reinlk,
fino glaziran, iz la materijala, proda-jam dokler traja zaloga. Ce?l za kanale, ploščo za tlak, podboji (oan-gerji) vedno v zalogi. SDrejemajo se naročila na vse druge betonske izdelke in popravila.  Betonska tvornica
Jos. Cihlaf, Ljubljana, Dunajska c
Importira se iz NemSfce Avstrfle različno blago v LJubljano- — Punudbe na poštni predal 157, Izubijana. 7275
darila
i tvrdke i
se nahaja na
Tarszija cesti štev. 7., Ljubljana.
sprejme mestni urad Brežice ob Savi- Prednost imajo zdravi in čvrsti dosluženi orožniki in vojaki. Nastop 1. septembra 11. Plača po dogovoru. 7267
Županstvo.
za
Iščem družabnika z 200.000 K kapitala k že vpeljanemu podjetju, za izdelovanje na debelo patentiranih pohištvenih potrebščin. Razvoj podjetja je zasiguran.  Ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod šifro »Inženir 7303". 7303
stonovoslc.
Zamenja se moderno stanovanje ležeče na lepem prostoru, opremljeno z električno razsvetljavo ter obstoječe iz 5 sob, kuhinje, sobe za posla, kopalnice, prostornih kleti in malega vrta proti modernemu stanovanju obstoječemu iz 3 — 4 prostornih sob, kuhinje, sobe za posla, kopalnice in kleti ter opremljenemu z (električno lučjo. Tozadevne ponudbe je vposlati takoj pod šifro: „Zamena Stecovaaja 7253M na upravništvo „Slov. Naroda" 7253
rmm (*ts®ka)f pšenicu, knku-5 ječam, zob (oves), posije pobi) 1 ostale zemaljske plodine i proizvode smdja samo
na veliko
H
5754
Telefon 22 - 69.
vsobe vrste vim m veliko prodaje m Kupuje
OslielL VlBksvačka cesle 3. Telef. 1-41.
Stalna zalosa
najmodernejših, veleelegantnih, za vožnjo takoj sposobnih osebnih, luksus-nih in tovornih voz kompletno opremljenih — prvovrstne znamke. Največja izbira avtomaterijala, oprem itd.
Anto - Zeotrale Saodler S lite. fraz. Ke-plerstrasse 36. Telefon 1336
Največje popravalnice garaže
e
2?»
Si
5, o
2. to
• rt«
II
rt
40
8309
0X
GA
3M
7