teto LDL iievfllu 5L
V UBUimL f KM 5. MM 1926.
Ceno Din r5D
wfp££3s*     flOS^HE ^9^^r      ^^^P    ^^^^^^B  ^^^h ^^b   ^^^^^^^   ^^^B^^^H ^^^^1              ^^^H ^H ^^^h^^^H ^^^^b ^^^1  ^^^^^r    ^HHif
I *«**!* fM« uaa i «^yiaa«f **v*«jm* ■•<«iA+ «a jirtsaa*«. — mri i uo 60 petit a 2 l>, oo iUu vrst S~> 50 p, večji inscrati petit vrsta 4 D; notice, poslano* izjave, rekUae, preklici beseđa 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni Čsvtk poaebe;. — „Stovmsltf Nar**«' velja letao v Jagotlaviji 240 D, a tnoaemstvo 420 D
tfpnnraittvo: iiuilcva oltca stcv. 5, »ritltftit.   — Telefon itii. 304. »r—IHio   KaaHors allca «t. 5f X. Batfstrop!*-  —  Telefon ste*.   34,
■V       PoStnlna plaćana v gotovini.
Naši teci
Rastava o proračunu prosvetnega ministrstva v narodni skup^čini je po-tisnila za neka? nr v ospredje manjšin-*ko vprašanje. V imenu nemske narod-■e manjine je nastopil dr. Kraft. po-slanec vojvodinsk'h Ncmccv. ki se ude-ležnjejo pridno tuđi manjšinske^a snba-■ja v inozemstvu.
Dr. Kraft je seveda pripovedoval o latiranju nemske manjšrne. tožil. da Nemci nimajo dovoij osnovnih in sred-■iih sol. da so izgubili *voje nekdanje kulturne institucije itd. Debata, ki se je vnela ob *ei prilik;, ;e postala izredno tiv3hr»a in jako značiina. Dr. Kraft je Imel. to je treba naglasiti, precei rnalo kreten nastop. Za nas v Sloveniji je gotovo ^ažno. da vemo, da se je dr. Rraft prUoževal. ker «o Nemci v Sloveniji izgubili one institucije, ki so jih bnefi v Av&triji, tedaj gieđališča. srednje in osnovne sole itd. Nemcem je tedat Ie še vedno v glavi program ohranitve ■Jihovesra <r>o$estnega stanja^, kakor se Ie glasi! njihov terminus v avstrijski flobi. Tako malo so se potemtakem »premenili. tako slabo morejo pojmiti ■ovo dobo nacijonalne os v oboji tve. No. • takimi naziranji v Sloveniji ne borno reč polemizirali. Tako &a je spravi! v tagato njegov hisrorizem glede Vojvodine. Tu se )e povspel do trditve. da knajo Nemci v Vojvodini ista historićna *rava kot Nemci. češ, Nemci so s svo-Mm orožiem pre?:naH zopet Turke iz Onih krajev. Burja ogorčenja je bila odgovor na :i argumentacijo domala od tele skupščine.
Dr. Kraft je pledira! ?a realizacijo •nih ^rnernic za nianjšinsko politiko, ka-kor jih je postavi! kongres narodnih •narnšin in kakor so se ž«s prićeie uilej-•tvovafi v medsebojnih dogovorih med waniš;nami v Avstriji in Italiji in na ka-tere je pristalo vodstvo Nemccv v nisi kraljevini. Gotovo je, da bi nam bi o vsem simpatično, če se težave g.cde narodnoinaiijšinskih določb odstranijo potam medsebojnega sporazuma, ali na* glasiti re treba, kakor so to storiH proti-govorniku aa moramo najprej videti, ne Ie poslušati. d-~>hro voljo na nem^ki stra-nL Nemce smo imel? priliko spozrati iodob-a. ko so bili okrutni gospo !ani oad nami; clozaaj na Koroškem v ic.i-njih ^e n^so pokazali, da znajo biti tud! humani. Dr. Krait ni mogel prtgnati na-ie skepse, ćelo še povečal jo je in ->rav »nacilna ie replika Stepana Radića, ko ie zabruMi nerr>kemu govorniku oci*t)<. Češ. take se kažete, da vidim, kako je bila Pribičeviceva politika napram -i.a baš prava.
Se tne važne točke se je dotakni!a manjšinska debata, vprašania določania oarodnosii, oziroma iiaro<inostne šo^k-; ©ri paun ost; strank. Sijajen odgovor ie daj dr. Kraftu Svetozar Pribičević, ki ie dcjoi. oa n.i nikakor ne moremo priznati niL^fl pomadžarjcjiim in poneri:i-čenim 5iar^em pravice, da pusdio raz-narodovati v svoji za>Iepi;enosti deco ie nadalje. Kadar bo naša država v osvoi>;ičnih Jtželah us;vania svojo tradicijo in svoj narodno-kulturni u#cd, tedaj bo pre^ehaia tuđi nevamost nd-daljnjega raznarodovanja in te daj bodo Imeli ^tarši zopet svojo normalno travico. Dr-nes lim priznati to pravico, bi pomerilo priznati stanje pomadžar)č\ a-nja, česar ra nacijonalna drža\ a. ki stoji višje. nikakor ne srne storrti. Ta ja^co Pričićevićev odzovor ie izzvaj soglaša-nje tuđi pri radikalih. kar je posebno važno, ker se je pokazalo, kakor da se Stjepan Radić nagiblje k popcš;anju v tem bozl^ćti.
Dr. Krafiu pa moremo biti samo hva-ležni. Ca je tako nespretno pokazal svciv karte.
Pc2i!ična situacija
— Bco^red. 4. marca. Kuluarski razgovori rncJ poslanci postajaio ze-o živahni. Posebnr> se kotnentirajo izjave nekega prvalca DavkJovićeve stranke, ki je napovedal. da bi bila ntozola koalicija n;ed radikali m da\vkk>vičevci. V tem smislu objavi ja tud; današnje •Vre.r.e« članek. v katerem trdi. da ob-stoja tako med radikali kakor đavido-vjčevci razpOiOŽenje za koalicijo. LLst navala tuđi prgojc obeh skupin. Radikali zahtevajo. da na prvo davidović. d^ni^'iratska stranka razeisti situacijo v Klubu in da izloči pred vsem skup.no Voje Ve'jovića in njegovih prijateljev. Obc-nern hi n>r>rali davidovičevci prekini ti s Spahovo stranko.
Davidovičevci zahtevaio T>o dru?i strani, da bi se moral brez^gojno umakniti predsednik Paš.ć in da bi moral koalicijsko vlado šesta viti nov člo-vek.                                                        *
Debata o proračunu ministra za vere
Tudi pravoslavni in muslimani so nezadovoljni z versko politiko vlade« — Izjave ministra Mise Tritunovićeu
— Beograd, 4. marca. Narodna skup-
ščina Je včeraj nadaljevaia razpravo o proračunu mnistrstva za vere. Govorila sta med drugim poslanec SLS Klekl in $kulj, ki sta oba očitala vladi, da je napram katoličanom neprijateljsko razpo-lozena. V debato je vnovič posegel tudi minister za vere Miša Trifunović.
Današnja se.ia Narodne skupščine je privela ob 9.15. Po odobrenju zapisnika je skupština prešla v debato proračuna ministrstva ver.   Poslanec   SDS Dušan Kecmanović.   pravoslavni   prota,   je  v velikem govoru   kritiziral   cerkveno in versko politiko sedanje vlade ter zbudil s svojimi obtožbami   veliko   senzacijo. Z zlobnim inrrigami je uspelo nasprot-nikom pravoslavja raztrositi v javnosti vestu kakor  da  zavzema   pravoslavna cerkev izjemno stališče in da se razvija na škodo ostalih   veroizpovedi.   Stvarnost nasprotju tej trditvi. Pod staro Av-strijo so obstojale štiri pravoslavne ccrkve:  bosanska,  karlovška. dalmatinska in  bukovinska cerkev.  Po osvoboepiu in ujedinjenju so vsi pravos'avni krogi pričakovali, da nastopi   v   novi   državi doba   veiikega    napredka   pravoslavne j cerkve. Razočaranje nad faktičnim po- J ložajem pravoslavne cerkve je osrom- • no. Govornik kritizira vlado, ča še ni ■ izdelala zakonskega nacrta o pravos'av- j ni cerkvi in to baje radi konkordata. Na-  • to  je   posl.   Kecmanović   kritiziral   zlo- j rabe, ki so jih zgrešili razni od radika-!ov protežirani pravoslavni svečeniki.      f Takoj   za.   posl.   Kecmanovićem   je { povzel  besedo  minister ver  Miša  Tri* *
funović. Med splošno pozornostjo je izjaviL da soglaša s prvim delom govo« ra posl. Kecmanovića in da razvoj pra* voslavne cerkve v osvobojeni državi ni r.apredoval tako. kakor se je splošno pričakovalo. Kar se tiče drugega dela govora posl. Kecmanovića. je minister Trifunović obetal. da izvede najstrožjo preiskavo in da bo krivce kaznoval. — Napovedal je obenem. da bo vlada v najkrajšem času predložila zakone o regulaciji odnošajev med pravoslavno in katoliško cerkvijo. Posl. Kecmano* vic je v ponovnih izvajanjih potrdil svo* je navedbe o zlorabah.
Posl. JMO Murašić je oštro kritizi* ral vlado radi nepravilnega postavljanja muslimanskih imamov in radi šte* vilnih kršitev muslimanske cerkvene avtonomije.
Nerodnost posl. Klekla.
— Beograd, 4. marca. Današnja «Po* litika» objavlja natančno besediio govora posianca Kiekia v narodni skup* ščin. Po zatrdiiu «Politike« je poslanec kieki izjavit, da se nahajajo katoiiški poslanci v Narodni skupsčini na teme* Iju cerkvenih predpisov in radi dovo* ljenja katoliških ŠKofov, katerim so podrejeni in da bodo ostali na tem me* fctu dotlej, doklcr bo to v skladu s cerk* venimi predplsi in z navodili škofov. Te Klckiove izjave so vzbudile v beo* gradski po-itični javnosti vsled svoje zakrknjenosti in neliberalnosti veliko ogorčenje ter splošno kritiko.
Usodo finnnčnesa ministra zifpečatena?
Stojadinović se vme v peiek.   — Naraščajoče nezadovoljstvo t radikalnem klubu. — Novi fin ančni minister neparlamentarec
dr« Bogdan Marko vic?
— Beograd. 4. maica. Kabinet ministra financ je prejel iz Londona brzG-javno ob^estilo. da se pavrne fman.ni minister Sfo.iadinović v Bef>j3:ra<l v pc-tek ali najdlie v soboto. V finančnem tninistrstvu trdć, da ie dascgel finanč:rt nrinister Stojad*nović tako v VVashing-tonu kakor v Londonu popo-In uspeh. Tem večje pa je nezadovoljstvo z delom finančneza ministra Stojad.novića v radikalnem klubu, kjer delujejo raz.ie skupine na to. da flnanćnt minister Sto-iađinović odscooi m da bodi na njeg-jvn mesto imenovana nova oseba. V radi-kajnih kro^rih mu zamerjajo. da je odpo-toval najprvo v Združene države, kjer znasa naš vojni do'K razmeroma malo vsoto in da se je sele na povratku iz Združenih držav ustavil v Londonu in v Parizu, kjer predstavljalo naši vojni dolgovi mn(«o višje vsote. Nekateri radikalni kro^i imenujejo kot njesrove-
jra na.sIedn'Ka znanejra be-c^rad^ke^a bankirja rn finartčnesa str^kovnjaka dr. Bogdana Markovića. ki je v poslednjem času objavl.ial v becsrradskih Istih zelo dokumentirane in strckovno podprte članke proti flnanč-ni politiki z Stojadi-novića. Z ozirom na to, da je bil že ustvarjen p-receienčni slučaj imenovanja za ministra osebe, ki ni parlamenta-rec, se splošno smatra, da bi dr. Bogdan Markov :ć y tem oziru lahko takoj zasedel mesto finančncjra ministra,
Stojadinović in Radić.
— Beograd. 4. marca. Prijatelji fi-nančnesra ministra pričakujeio. da bo Stojadliiović, ki je zelo občutljive pa tudi odločne narave, energično in brez kompromisov obračunal s prosvetnim mtnisrro-m Stepanom Radićem radi znane težke obdolžitve iclede 500.000 za-ijrranih franeoskih frankov v Parizu.
KoDsolilatija našega mm ililga i Wijj
Stojadbovićeva pogafanja v Londonu«  — Njegovo bivanje v Parizu. — Sestanek z dr. Ninčićem.
— London, 4. marca. JujcDslovenski finančni minister Siojadinović je za-kliučil preliminarna pogaianja radi ure-ditve vojnih doljcov v Anglijt. ki znasajo 32 miljjonov funtov Šterlingov. Pogaja-nja nišo bila službena ne^o so tvorila pravzaprav izmeniavo nazorov glede službenih  uoRajanj  med  Beogradom  m
Loniotiom. Službeni komunike izjavi;a, da ye jugo slovenska vlada pooblasttla dr. Stojadmovica. da prizna dolje napram Angliji in da iz&vi na merodaj-nem mestn v Londonu, da je jugoslo-venska vlada i>rirrravi>cna pristopiti pod firotovimi pogoji k odplačevanju svojega dolga napram Angliji, čim sprejme Narodna skupsč*na novi državni proračun. Po proračunu ji bo omo£o-Čeno. da pripravi definitivno bazo za konsolidacijo jugoslovenskega vojnega dolga Angiiii in da izvede tudi izplacilc prvih obrokov. Sedanja pegaan a se prekjnia^o radi tega. ker mora jugoslo-venska vlitda r»ri odplačevanju računati tudi z amerikanskim dolgom. Tekom včerajsnjtga dne je imel dr. Stojadinović se en sestanek z zak]adn;m mjii-strom ChorcliilloTn. Nato je dr. Stojadinović zapustil Lon»dv>n in se podaj v
Pariz. Dr. Stojadinovi6 ostane v Parizu Dar uni. nakar se koncern te sca tedna vrača v Beograd. Ur. ftojadinović je izjavil. da bo jugoslovenska kraljevina s konsolid4CiK> svoriij 4o!;qv    napra2a
Angliji m Združenim državam izločita dve tretilni cek>kupnega svojega dolga in da bo rato lahko pristopila k naj-resnejšj gospodarski m finančrti obnovi. Dr. Stojadinović je izjavil urednika »Morning Posta«, da potrebuje naša država v prvi vrsti poljedelskm strojev. Jugoslovenski finaneni rrinister je ninc-nja. da bi angleška industrija m-g'a v tem oziru znatno olajšati položai jugo-slovenskega poljedelstva. Angleškeinu kapitalu pa bi s tsm obenem bilo omo-gočeno. da se plasira v Jugoslaviji pod zelo ugodnimi pogoji.
Pred zaključkom trgovinskih pogajanj z Angiijo.
—  Beograd, 4. marca. Pogajania za pod* pis   ftng1c<ko« jugf>slovcnske   trgovinske  po* gdt>bc co stopila v definitivno fazo. Angleški poslanik Cunard  je  včeraj   dolgo  koDfer^ral f  pomoćnikom  runanjega  ministra  Marko vićem. V informiranih krog^h trde. ča jc v glavnih  vprašanjih dosežen  sporazum in da bodo pokajanja zaključena v najkraj>cm ča* su s popolnim r»bojcsIranskim usp^hrrm.
BOLEZEJTSKUPŠčINSKEGAr PREDSEDNKA
— Beoicrad. 4. marca. Bal;z?n pred-scdniVa Narndne skupštino Marka Trif-knvića se ;e zna'n.> poslabsala. Zdrav-niki so zelo v skrbeh radi    n;egovega ^ravia. Boie se ćelo naihuišeKa.
Odmevi pnriškegn obisttn dr. Hfnčlćo
Optimistični koment^rji franeoskega tiska. — Sodelovanje med Francijo in Jugoslavijo v Srednji Evropi in na Balkanu, — Nove
vesti o protigermanski antantL
— Pariz, 4- marca. Vse poHško časo-pisje se bavi z bivarijem dr. Ninilća v Parizu. V porocilu Iz Beograda najilaia »Jo-urnai des Debats« važnost dr. Ninčaćevega pota v Pariz in trdi, da interesi Francije *n Jugosla\i e popoinoma soglašajo v vseh vprašanjih Sredn;t; Evrope in Ba'kana. Tudi rtalijanska politika v miroijubnem pravcu lahko podpre konsolidaci.o položaja in ikHt-sti odnošaje med Jugoslavijo in Francijo. NiiTČić bo faneoski vladi brez Uvoma ob-ra-zloži! podrobno s\'o.ie razscrvorc * Mussoliniiem.
»Pelit Parisien« piše na uvod ne m rae-stu. da bosta BTiand in Ninčić govorila tudi o falzrfikatorski aferi na Madžarskem. Po vsei  priliki  bosta na  sestanku  govorila
tući o nesigurnih odnošajih, ki so zav!a<IaH med Orčijo in Jugoslavijo. Nlnčić bo taz-pravljal z Briandom tiKli o po'oža u na Bol-Kurskem, V tem pogledu se pripravlja t>o-boljšanje odnošajev, ker je v zzidrem Času opažati vedno većje zbiiževane med Beogradom in Sofijo.
Včerajšnja »Liberte« se peča s posetom iuzoslovenskega zunanjega ministra dr. Niirčića. Posetu pripisuje list veliko važnost. »Brez dvoma priha;a dr. Ninčič« — izvaia list — ^a razpTav!ja t Briandom o potrebi splešne ntrditve minj v Evropi. Nepobitna je činjenica, da poskušaj^ v$z države Se pred vstopom Nerrčfje v Društvo narodov utrditi svoje medsebojne zvez« pred  pangermansko nevamostjo.«
Lahna cbolelost kralja
— Beograd. 4. marca. Vsled. influence kraij Aicksanjcr ze 10 u3i| ne sprc-ieina omskov. včeraj se je imoraara.i kralj preko ministra dvora Jankovića o noiraziii in zunanji s.tuaciii in ie v to svriio niiiLištcr ti\ora Janković posetii mini6trs.;cKa urcJsuaiiika Pasića. Po jcomcrciici s Paš.ćcm se je rmnister dvara razKovarjal z ministrom lijua-čićem in s ^rccUccia^om radikaincga kluoa Ljuoo Zivkovičem.
PLASTIRAS IZGIN1L
— Skopije, 4. marca. Iz Skoplja je neznano kam, kijub ćuječnosti naših cbia&ti, izgiml znani grški revoiucijonar Fiastiras. zgotoviti se je moglo ie toii* ko, <ia je smoci pozno zvečer odpoto« val v avtomobnu iz Skoplja v smeri proti boigarski meji.
Današnja porota
FODjLiLN SLLPARCEK. Dancs se vrsi zadnja porotna obrav-nava v te^n poroui^in zai>txiaitiu in sicer proti Jakobu Zvanu, ki je rojen v Šem Kupcr^u, pn^toicn pa v Kanino gorico na Uorcnjiivem. Stanova! pa je v zatinvem ćasu s svojo ženo v 1 osnaževcm. Ubtože-nec i^sd za seDoj zeto burno živJ-jOnje- Oi> tožnica mu očita, ua ie rojen godili in iahko-živec KortCai je tri gimnazijske razrede na gimnaziji v St. Vi<iu nad Ljubi;ano, kjer pa so sa odpustili z n^za<i>stm.Ti uspeliom. Kani se je mož potem oDrnil, se ne ve. Po preabraiu se mu >e posroćiio, da ie Uobi4 siuižbo pri zača^ni deiavski zavarov'ainici zoper nez^oue. lam pa mu ni uzaiado ia VitopU je 1. iebruar^ 1W2 pri neki ljubljanski banki, kjer je siužil kot praktikant do 15. aprila, naivar je ocišel k nečemu zavodu v i_ije»Gvar na iirvats-kem. i>ii pa je po-vsod odpuičen radi nere-dnega življenja in pa zato, ker Je ra<i deiai dolguve.
Mož inja te vec grehov na vesti in ie b& tudi že parkrat kaznovan radi tatvine in pon-everoe v Liuuijani in v Zagrebu. Zadnja kazen ;e btla dve leti; bil je v znani kazniinici v Leposlavi, k^er se mu je posrećilo, da je pooegnii.
Toda vse to ga ni sparnetova>«3, prlro-jeno pustolovstvo ga je gnalo v novo pusio-lovsko življenje. Seznarril se k pri tem z zastopnikom »liibliograiskega zavoda, v Zagrebu^, ki mu je povenl prodajo »Narodne encikiepedi e«. Obtoienec se je lotil tega pos.a. Pridno Je potoval in prodajai. Ker ?ma dobro namazan jezićek, je dostgel pri prodaj4 s-Narodne enciklopedije* prav lepe uspehe. Vetidar pa mu žilica ni dala miiu in zopet ie greši!. Ker je pobiral cti strank tudi razrta napiačiia, si >e denar le-po piidrzai in ga zapravil. Poioval }e po bJofvenlji, dobro i:rvei, veseljaci] in se tire; pridno žerrli. Ogoiruial :e v Ljubljanu Cei.-u, Krarr>ski gori, Za-lcu, Šentpctiu. na Vran-skem, v L^utomeru, Ft uju in po drugih kra-jah razne toijše stranke za okroglo 15.1X^D dinar}ev, kciikor >e ugotovljeno. Koiiko strank je ogoli uf al. se pa scved-a ne ve. Vsi ca'iodovanci se gotovo riso Iiotcli javiti, ker nočejo kneii siinos:i.
Podjetcn sl-eparčck pa je goi>ufal rudi tudi na ta način, ća se je izdajal za zdrav-nla cir. Ferdo Lokarja. Končno pa so ga Ie zasačil:. ker so stranke zahte\'aie naročc-ne kr^Ue ii> so končno spoznal-e, da so na-sedlc skpariji.
Tudi žerril se je rad, in ker je priktrp-Ijiv in iako zgovoren. je presavorii rr.arsi-kako lickic m prežrvijal vesele dneve sreč-ne^a ženina. Kcrnčno pa so postale cb'asti vedno boij pozorne, ovadbe so se kopi-čile in tako so pniietneffa Boičeia. ki se :e izdaja! tudi za novinar ja. aretiraU in ga vtaknilj  v preiskovalni zapor.
Pri današnji obravnavi k Zvan većino
sleparij prizna!. Zagovarja &c, da ?e porabfl denar zase in zil družino, ker te bi! v bed;. Postaja pa ^e na obtožni kk>pj vekpoter:en-Trdi namreć, da ima dobiti delež velike dedščme iz Londona po nekem lastniku pomorske družbe, ki ie zapusti! baje 38.000 funtov šterlingov, to )e približno eno .Trili-jardo našega denarja- Seveda je vse to iz-mišl.eno.
Senatu predseduje sodtii svetnik Ve-hovar, votanta sta sod. s\ et. dr. M o -horič in oki. sod. dr. Petelin. Toži ga državni pravdnik dr. Fellacher, zago-varia pa dr. T u m a.
Porotna dvorana je nabito poliia. Za-sUšane priče  potr/ujeJo navedbe obtožrrice.
Obravnava je bila nato ob 1. prekini©* na in se nadaljuje ob 3. popoldne.
Vsled želje občinstva predvaja se film
Tri bišnikove hčerke
še danes   -   četrtek
Torej ne zamuđite si ta film ogledati, ker tako zabavne in originalne všebine in igre ne boste kmalu zopet Imeli priliko videti! — Predstave cb 3., pol 5., 6^ pol 8. in 9.
«79                               Kino Ideal
———-----------------
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Les ni trg: Ponu<fb in povpraševan;a precei. Prodanih 155 vagonov buko\ih žc-lezm'ških pragov 2.51 do 2.60 rn, 13>aX23X 14 cm fco. vag. n. p. 30 Din za koir.^d.
2itni trg: Ponu<rbe in povpra>cva-nje živahno. Prodanih: 1 vagon ćasu pri-merno suhe koruze fca Vinkovci 115 Din; 1 vagon umetno sušene koruze fco. Po-stojna trans. 175 Din; 1 vagon nove koruze za takoj fco. Novi Sad 116 Din; 5 vagonov nove koruze fco. Postojna trans. 159.50 ia 1 vagon istotake koruze fco. slovenska postaja  153 dinarjev.
2H^> drž. renta za vojno škodo denar 280, b*ago 2S2, zakij. 281 X; 7% invest. pos. iz leta 1921 denar 77. blago 7S; Cei ska po-sojiinica dd. denar 200. blago 2^2, zaklj. 2v2; Ljubljanska kreditna banka denar £*>, blago 22o; Mcrkantilna banka denar 100, blago lu-4; Prva hrvatska štedionica denar 9b8, blago 976; Kreditni zavod denar 175. blagro 1S5; slavenska nanka denar 50; Strojne tovara« in livarne blago 12«j; Trbo-venska pre/nosokopna družba deuar M4, blago 352: ZtfruZere Papirnice denar 110; Stavoena dniiba d<J. L .'ubijana denar 90. blago  100;  Šešir dd.  denar  115,  blago  12J.
ZAGREBSKA BORZA.
Devize:  Curin  10.9175—10.9575   Pra-
*a_  167.97-----168.97,    Pariz    213.50 --
il2-*?<   Newyork   56.60—56.90,   Londun 2<zA0—2/h.^0,       Irst       227.26—228 4^.
Sf-n:5  13.51 /—13.557.    Dunaj    799.45-o03.4o.
Valute: dolar 56.05—^6.35.
Efekti: Ljubljanska kreditna 200; Hrvatska eskomptna banka 119— ]>f>; Jugo* banka 104—105; Praštediona 965—070- ^e> cerana, Osijek, 40O-415; Trboveljska 347>tf do 350, Vevče 100.
I.NOZOISKE BORZE.
—  Corlb. Borza: Beograd 9.16, Pariz 1933.  London   25.2~&,  Newyork  519.50,  Mi-lan 20.S4. Praga 15.38, DunaJ 73.25.
—   Trst.      Predborza:      Beograd 43.05—44, Pariz 93—93.50,  Newyork  24^75 —24.925,  Praga  73.60—73.74,    Cirrih    479— 4Rt. Dunai 350—35$.
*tf*f1 2.
•SLOVENSKI    \AnOD»(inc5. marca 1^25.
ftcv. ri'
PiolKi stiatl ori irMsii reMi
Snoči se 'C vr§'! * vetTci đvoram •Uniona« protestni ihod. ki so Ka skli-ca!e vse hubt:ans!;e strokovnc de'av-s^e onjanizsciie. Shod ie rmel nalofo. protestirati Droti odsuščanju dJave^v in D<xi u radni kov v ruJnik.b Trbovdjske in Droti iiameri družbe, da reJuc ra mezde. Velika union^ka dvoana »e bk t ealeriiarrh m z verando vrei natrpana ooslušalcev. vejinma dclavcev. Navzočih w bio okro« 400U ljudi. Med vsemi je vladalo enodušno razDoSože-nje. vsern se ie ooznala ne Ie <;g učenost nad nesocijalnim nostopan tm TPD. ampak tud? trdna volja, do skraj-nostt DodDreti v njihovih eksiStencali ugrožene rudane!
Za predsednika shoda je bil izvoljen g. Franc Jernejčič Prvi je govorit tajnik Delavske zbornice k. Fiia Uram.ic, za njim ra v imenu itgosl Strckovn? Zveze sr Franc Terseglav. v imenu NSSZ g. fCudolf Juvan, v imenu Kmet-sko delavskf zvezč z. Zvonimir Ber-not v imenu delavske Vn,:z z. dr, Bt> h.njec in v imenu Stro'vovne kcm.iije K. Alojz S^dej. Vsi so v svo.iih jjjvorili dokazovali da ip Dostopante TPD ne samo Drotisoc-a'.no. ampak da tuđi v Kospodarskem ooložaju ni utemeljeno. ker bi mugia družba s pametnim gjspo-Carstvom dvigniti korzum premota tako, da bi i; ga ne ostaialo nič.
Z gromovitim odobravanjem je zborovanje. ki je poteklo brez incidenta, spreielo resclucijo. ki jo objavi jamo spodai. Po zaključku shoda Je cđš'a večja skupina zborovalcev pred palačo TPD na Aleksandrovi cesti, kjsr Je nekaj časa demonstrirala, a v dostoru oblikj tako. da policija ni imela povoda intervenirati
Re solucije.
Ljubljansko delavstvo. zbrano dne 3. mar Ca na velikem javnem shodu v veliki dvora ■i  hotela  »Union*
■gotavlia:
Po zasHšsmjo referaiov. fciasorn katerTh }e »dinstila Tibove!iska premosofceorta drnž-ba 1325 ruđariev. za ostale produktivne će tavce pa uvedla praznovanie ene tretire, tako, da prazmije vsied teti okurtpov nad 3100 delavcev istočasno Pa skuša podaijšati ©ruiizakcniro delovni čas in skraišati ir«zde
1.) Tuđi če bi fcilo res. da so rcdukci.e. ki Uh napovedire TrD nujno potrebne, bi po trenja! način kako se nameravajo te redukci k izvesti brez r>r'mcrcn protisocijalen čin ek^ponentov inczernskejra kapitala.
V slučajih gospodarskih križ re doižna ori »koćiti prizadeti na pomoć vsa družba. Tr-hoveijska. preinogokoDna družba, k; ie zbra ia v letifa dobre konjunkture, izrabljajoč de krvno silo stomilijonske rezerve, ie doižna pomagat: delavstvu v iasih krize in sla>e;§ Vonftiktare tako dolso. da si ustvari druge pređpogoje  za  eksistenco
2.) Država, ki ni predvideia za shčoe *o-C&ahie katastrofe ntkakih kredi tov, ie poda ia rvadaljni dokaz poD^inega neumevania za •odaine naioge države. Ne samo. da ci po-
^tavfa v svoi proračun nftaikAi kiedfN^ za PodpiTaiH: brertimwlnosti. o*m n\ ctorHa n) eesir. da bi *e delo\na si'a onsanttfril«. da bt ie gradila sttnovama fn izraMio v»e ne §tcte možnosti kier bi se moela <Jel©v*a sila   korivtnn   »Dorabiti.
3J V koiUcor * ffiozoče dobiti sotfbc o gospodarstva TPD in razlocih krttt. e pa nadv^c verretno. da kriza m taka akutna. kakor 'O ^ ka družba in i« venetna dom ne va da tzrablia trenotno slabio konjunkturo za iiaraJ na zakoniti đelovni tm% in na <Jc av ske T*e2de čeravno delavske rrerd« nišo dosezle nki prav ft 'tak srtitiotno nitVih predvoin h mezd in Će ravno so cene premo Z3 dafe^ orev!«oke tn mm>«o viSie n«a:o pred vo^tto.*
A.) Sedai vt jave« praviinrk Bratovskih skladna amoicoča. da bodo izeubili reducirani rudar* $e svote Članske pravice tw1 braiovskih skladnicah.
!z vsen  ten  raz!oz<rv
zahtevamo:
1.) Driavni oblast oai sestavi ktvrHIk) sesto^ečo Iz rudarske oblasti, zastopnikov carlarreTTta. ddavske zbornice fn delavskih zaupmikov. ki »aj pregleda kniHse TPD. nai mei^če obse« krfzc in enspodarstvo TPt) produkuiske strnike in proda o premoca za 1 :eva nai gospodarski program iavnosti ra
naj izda poročfio. dotlet na; se vsaka re. dikciia  obustavi.
Ž2.) Rudarska obast nai Drepreči krienie zakona o esemurnem delavnikn In pređpi-sov  o  sociialni   značiti.
2. Rudarska oblast nai prepreci kršenje bićkorn in država nai priskočiti na Domoč vsem delavcem, kaiih eksistenca ie vsVcd redukci e ozrožena. zlastt s tem. da lim nmj de novih delavnih prilik.
3.) Družba s svojim: sredstvi Iastmm do-miiski sister, ki usivaria zvišano produkcijo na škodo delavskeca zdravia in veča brezpose -nost.
U^otavljamo. da Ie imeio mfnisirstvo mi-cbračaja s TPD sk'enjeno pogodbo jrlede dobave premota in si cer vedno za poi leta naprej. Na ta način si ie TPD znaia zasoto viti odiem od železnice. doćiin saobraćajno mir.istrstvo z nobenim druKi.n rudnikom ni iTrelo podobne poecdbe In so rako drtizi. z'asti tuđi državni rudnrkJ imeli s'tt.he kon ukturne pczo'e. Ta pogodba T H ie r-o tekla ft febrtiariem in seđaj st drofbt trn-di. da bi *aobrača.!TK> rrinistrstvo sklenilo no vo pojtod-bo z novo razpečevalflo družbo. Ministrstvo se že ni odločilo.
Na ©odlazi  teh  uzotovitev zahtevamo:
1.) Saobraćamo ministrstvo nai obnovi po gedbo samo s TPD in povsem izloči vmes no razprodajno drjžbo preiroza. To po god bo nai saobraćajno ministrstvo obnovi Ie pod pocojem. da družba sprege vs« de'av srvo na^aj v delo fn da družba opusti tuđi v^se  druže  ukret*   erlede   Doda'isania   delov-
ne^a časa in znižania mezđ.
2.) Zavedamo se. da ^e usoda rwiarsVcza delavstva v znatni meri v rokah ministT-stva saobrača'a. ki irra rrožnost. da pr' o-b-novkvi   poKodbs   šciti   delavske   interese.
Da se te zahteve učinkovito podoreio (M>-zivlamo delavstvo vssh strok. da se orsa-fi"zir« v svoih strokovo'ii or«an!zac*?ah Ta odbile organiziran napad dek>da!alc«v na delavske pravice, ka ti brez sođelovaiila de larstva se kriza ne »ore resiti.
Za naše trgovsko šolstvo
Denarna leterija društva
♦Trgovska akademija^ ▼
Ljubljani.
Hud boj, ki smo ga b.li že pred pre\ra* tom za lastno slovcn^^o trgjv>*io &kademi» jo. smo uspešno dobojevali šele po prcvra* tu, ko &e nam je po vclikJi težkoćah konč» no vendarle posrećilo, da je naša nacjonal« ca vlada privoLla v ustanovitev državne tigov^ke akad^iaije v Ljubljani. S tem za* vodom, namenjen.m višji komercijalni vzgo* y. trg3vsk.^ga nara^ćaja ccle Slovenije, je bil položen eden glavnih temelje* za našo g:.ip3darsko osamoovojitev. Dolžnost vluds, pa tuđi vseh nas.h gospodarskih krogov je b.la, da temu prtva/nemu ućnemu zavodu ptrsvečajo »vojo posebno pažnjo in bkrb, da ga oprem.jo z neobhodno potrebnimi '■„ učili in laboratorij:, in da mu dajo — kar ; je za njega uspesen razvoj potrebno — tuđi lastno st. eho. Žal se pogreša i enega i dru* p. ga. Z žalostjo moiamo danes ugotoviti, da mora naša Tigovska akademija še ved* no uživati gaitoljubnost Tchnične srednje So!e, ter se stiskati v doctla oezadostne , ttćne prostore.                                                   |
Ker se na državna pomoć pri vladajo# {:h razmerah ni smelo več zana^ati, ako nij se tem nedostatkom cdpomore in naši edini trgov^ki   akademiji   v   gospodarsko   razviti i Stoveniji  nudi   možnost  uspeSmga  razvoja, { j«  bilo  potreba   poseči  po  sđmopomoči.  Na   ' inicijativo   uglednih    in   požrtvovalnih   mož   >
iz našh gospoda s.ih kregov ie je zato cbtanov.Io pred tremi leti društvo «T»gov* ; «ka t!;a(l:mija» z namenom. da podpira na* ie trgDvske akademike, oskrbi in i/popolni trgcvj'.ii akademiji potrebne učne zbirke m drego c;ircmo ter yi predvjem se zida lastno fos. cpjz.                                                              '■
To društvo  je  zbralo  d^lcj  že  toiiko
ved tcv,   da   je   megio   nakupiti   primercn
etavhni prostor in da sioji pred zadnj.m ko*
rckom:  {radnjo poslepja ia novx> trgov&ko
. mkcdcmijj.                                                         |
Da    poh>ži    se    zednji    flnančni    temelj  ' rgradbi tgDv^ke akademije, priredi druitvo
veliko dsnarno lctcr'JD.
Pokoji loterijs so najugodncjSi, ker bo ] ata'a po amezna srečka Ie  ili On. a od do« h... .ov,   katcr.h   je   Vi5   ter   znašajo   skupno  i 3C0.GC0 D n, ro 3 glavni dobltki za  100,000 \ fi.r.Lr^v, 50.000  Din  in 20.000 Din.  ostalih & J pa zazša po 10.000 do 50 D*n, — Kupee »rjč.;e torej na cni strani podpira velevaž« TO kultu; no akcijo, na drug; strani  pa ima ta   5vr>jf>   o ebo   mncg^   upanja   na   znaten «* b tcic. Žrebanjc s? vrši 15. decembra 1926. S.-cč.:e ac d"be pri d.narnih tavod.h, trgov-fc;.h g.-m.jih ter se morejo naročiti narav* tio.-t j»ri  d-ušivu same ni.                                  j
I* -rivamo r.a^ javnost, kateri }e na tem. da omogr>-imo svoj.m sinovom prvo« %:• t.n eked^zn ki trgovski studij na doma« i li ihh, po chnr> pa naše trgo-vSKc in druge ^ . ;;. d-.r.kc kr^^Jj. ki streme za vzgojo la.t-re j d'hro ir'^iintgi UomcrcijftlncgJ nara« ^ a a. ici r«j r.am pomagi do gospodarske €.\• '.mr vc*j ivz. djk vc!cva.";no a!;cijo društva «*V4Jvs*£a akAd^mija* podpira>o • tea» d*
pridno posegajo po srečkah društvene lote* rije.
Dober uspeh loterije pomeni zgradbo in opremo lastnegj doma naš) tigov^<4i a.;ad-* n«iji, pomeni oin^g^^-nje večjega trg >vs.;e» ga studija naši mlad.ni in pomeni. da je na* *»;i javno,t, ki ha*;et d* se gospod»r.>ko o^*» mo^voj.mo.  &tr>r.la  ^voj-o doizrrost.
Društvo «Trgovska okademije*.
'^ v                                                                                 674
t^O   aw%lMali   5te   že   poskusiii čajne fl^il^^lMlAil   • mešani e    Č jant^a     .n tj.obus va.i»i j n aJadk« r.   i osku^> ^e, potem ne kup.ie vtć d.ugh im.mk.
Uradniki za oiusec mare nišo debili plač
Prvi mare je rr.rioge drža\TTe urađ-nike raznčaral. Malomamost m površnost v adrninistrac ji je kriva, da f nanč-ne irprave v n;n. jrli krajih n;so pravj-Časno izplačale uradniških p!a^. Velik tLl zag/cbškeza uradnlštva je ostal 1. marca orez ttživo pričakovanej?a <Jc-naria. Ccle skupine uralnikov. z'asti učiteljev, profesorov m uslužbencev ziravstvencRa odseka, so prišle po plače, ca so j.iTi rovedali. da se d^nar ne bo ifcplačal in da za zamudj n« oUko-var.a državna blasrajr.a, ker se drži štrcaj orotolsov. Krivi so rcsortu; od-ddki poodn.h ministrstev, ki nišo pra» vCa^no odobrili kreditev za preme$€«;nc uradnike.
i udi v Krajruj^vcn in nekaterli dru« h kraiih Sroije je nastalo meti uraviPuštvu.n veliko razburjenjs. Učitelji na ljudskJi Solah jfi % rnnzz'Askl pro-foscr.ii že druj^i mesec nišo dj-b.li pia*. hinanćiia uprava v Kraguicvcu ima dj-veli d^narja. toia prosvetno m\nisir-stvo ni odobrilo poirebn.h kreditrrV. Tuđi za iolsks t>otrebsč.r.e   ni kretL.ov.
Ker se je zgodilo 1. fjbruarja iste, so poslali vuz2<Xzti uč.telji fH>sebnej5a deie^aia v Becjcrad. da izposluja pravo-časno izplačilo zaostalih plač. Toda vsc przadevanje je ostalo brez uspeh a. Prlšel je rr.arc m učiteljstvo še vedno ni dobilo plač za februar in ne za mare.
Tem vestern bi č'ovek ne verjel, če bi ne \ edcl da >e t>t\ nas vsc roojr »-če. Ni čuda, da je državno uraJnS.vo ogorčeno. Sai vsi vemo. da nrain.k ko-maj caka, kdai dobi svoje skromna pre-jernke. da mne^i proti koncu meseca niti najpotrebncjšJi izdatkov ne zinore-jk> in da ie mesečna plača edJia na<la uradnšk.h rndbn. Urađn.k ves me sce vestno in marljivo dela, ko pa prtde čas skromnega p.ačila za dela. mu co ažc birokrat.zetn vra.a. čeS da kreui.i Ie nišo nd vbrerri To je ooskdlca perseku-cij in neDrzsianili pre.nestltev uradni-Stva, je pa tuđi posJeJica maiorma:i»osn RrnsTKrds na teh na;viš)Ili upTavn h u^stib, ki je dnotno taUo dobro orc-
Arbljena. da mfeti. da tadi artdnik 1«1k Ito ostane nekai tednov brez p!ače. 1 a-ko država Siri sama med uradniStvom n^zadavoliMvo in ublia veselja do dela, OuKovernost :n posledce te malomar* uosti zađentio scveda državo odnosna njene činitelje.
Včasih ie bila samo Turčija na Kla-su. da rwg iaplaCuie uradn.&k h plač ...
Sport
Nthajte vendar!
Pred namj i^ž.ta dve itcvilki nave-sa soortne^a i.sta. Obe nosita naslov »Stove.iski Sport« obe t»ta označim kot i. fctcvUka 1. letnika. Na eni poJ^i-sujeta kot izaajateli %. Batjel. kot urtd-mk k Savo Sar.cn. na drugi kot izda.a teli z. H. Sever. kot uredn k k. S.usna. Ure tore* za pojav, ki Ka v našem novinarstvu še n.sn.o imeli.
Stvar ie precrosta. Nedavno se Je osnova! v Ljubljani konzorej. ki ie s'.do-nil ob.iov.ti izJa anje slov^n^k^a sportnc«a lista. Najavil je to namtro \ dnevnikili in javnost ie reagirala simpa-t.čno. Konzjrcij iP zatrleval. da bo list objektivan, nestrankarski. Ker pa i/r.a.o v t^m ko-nzorciju vcč.no ILri.ani. j.ai PninoriaJi nišo verjeii. da boiu objtk-tiv.ii, In na tihem so osnovali svoj kun-zjrcik hitro zoraii ne\aj ma.erija.a — priznati je treba, da še došli da^ro — -in brez prejšn.ega abvestiia izdali v torek svoje Kjasiio
Do sem bi bilo vs« v redu. Primor-jaši pa so zagr«šJj nelojalnjst, da so izdali list pod imenom, pod katerim je v javnosti na.iavil izJajanj^ svojcj?a glasila prvi konzorcij in mso niti v dn^vn kih niti v svojem listu samem povedah, cia ?re za drug list In ne za onega, o ka-terem ie b.la javnost že cbvtščena. To ie varanje javnosti, ki ie nespormo. ne-dopustno in ki se it aščujs slejaliprej.
Tako imamo zdai dva lisia — na* slov bo eawn ze nural s^renivnui - -in mesto oojektiv.i^ga, r^s potreon-ga ^portnega g^asJa smo dcb.l. ave klubo .: giaSih. ki bosta polcrrruziraii med seboj. ba ne bo megu trano iziiaiati n^ eiij, ne drugo, j* iasiro. saj bj b.lo treba napati vse moči, da i)i vzdr^ali e n sporini Ust. Mesto da bi našemu sp^rvu koristili, mu na tak način ie škcdujčja. ker še boij zastrupijajo c&iošaje mea kluui in od'bijajO resno javnost, na katere pod^oro je naš sport nu.no navezan.
In vse to samo raUi larut^n^ oorb^ med lignjo m Primorjem. FoSied.ca tega škodljivoga sovraš..a je tuđi današnji izreani oo»,ni zoor n^goirtemwga pod-saveza. liiijja m zorama vučinu nogo-meinUi klubov m ^aiuevala vo*«tve «.o-Vvga pou.savtziiwga ouo.>ra. ker sa v Uo^-Janjcm oaaora cai^ciiru ^raViOiija-ša. Ki>{ v>e &axc. bo iuTijd danes z.ua-
ut^ik ooLma, vo-d^imn.a kiu^o-ina. In pri raz.ueran, Ki viaoa^o uan^s v naivni n^-jc^iiCiU. iuii^o uhitio ^r^rokiAi^i.u, aa uo »rnaiorjc«. a*.o oo u-nits izk^nx^Q
U>   PuU^^^J,    UiuV   ik^AU-iU   LilijJ   Z^^Ct
V«^witivi ii«l **L/M i>i.*ijU*L. i'olvui p*t jjj itiUtttj i>*iii*O Z^l-»Vai(J iZi'vviili OUviU 4,+j^.i    iil    livtk    V^ii^VC.
i a«.o r.w nu.^riwj brez konca. Fri tem uu ift/i i>*>o*u se liu^ajo ^n.^ai.j^ juviiobvi. z.atj aj-iA'jL^.o oj uraLiajoii ua< ru vokacije oucii UiUJOv ; tUiiaj.c i. iuouJUm iiiCa^wOo<riiiiii boViao*.Vv>iii; ur vuiite uar.es v iio^^a^inCiii m>usav<-za Ao-uk^r^msni o^bor. ljuui, ki ooao \x*.\-vaii zaupanje n>~a Stran*;; bpo^azj.i^ue se na iZaa.anje sivupriw^a ^p-ormega g.a-sja. V si Kiuoi in vsa javno-t uouj ».a.i spo razum ls&rtno pozaiaviiL
DancSoje rrcaic.
—  Kranjsk* gqrat ob 7. zjutraj: Tempe* ratura — lu C; brez obiakov, barometer pa* da;  marnok brez vetra, *rtn  iO era, saoioe« ugodca.
—   Bohinjskm   Bistrica,    ob   7.   zjutraj: Temperatura   -f-  2'  C;  za zimski »port  ne« u^Mino; snega n.i.
—  Velika Pianins. Za pade 1 je nov snsg na tUrcgJi. Smuka i d. a Ina. Temperatura 3 do 8 ftopinj pod nilo.         .'         ..v.
Prosveta
R#p«rtoar Narodnega tflcdalitča ▼ Liabli-nL
DRAMA.                  ^
^ctftelc. 4. marca: «Zapdj>Vt». P.
Pctek, 5. marca:  «Naša  kri».  B.
Sobota,  6.   marra:   Ob   15.  »Pcgica   mojega
srca».  Dijaika  predstava po  znižanih cc*
nah. iiTcn,
:*jt   OPEIL\. Cctrtek. 4. rfttTCa: «2ong!er Naše Ljube Go»
spj». D. Premijera. Petck, 5. rnarca: Zaprto. Sabota* 6. mare«: «Vcčni mornar*. F.
Samo tri stalna gledališca?
Uprava zsjrrebškega s'eđali^ča o aktu* alHib vpraianjlJi.
Upravi zagrebškcga gledališta je šesta vila odgovor na vprašanje koiniii-ie prosvetnega ministra gl^de splošnc* ga stania gkjdali5č. Uprava piše y svo* tem zanimivem memoarju: Mi imanro danes več državnih in podržavljen.h gi^dai:šč. kakor vsaka druga država v Evropi. To je velika anomalija.
Za napredek jimoslav^nske gladni-liske uinetnosti zaJostujcio tri g.edaii-š^a: v Hecgradu. Zagrebu in v LjuoLa-ni. Lejgrad Iahko s Krajšmi gostovanji tekom ćele sszone zadosti potrcbain Novcga Sada. gotovo tnn^go bolje, kakor sedanje gljdaLS^e v Novem Sadu. Split, ki bi hotel izravnali svoje pretenzije z Zag, e»bom in Beogradom, bi bil mnogo zudovoljncjši po iziavah samih tamošniih rr.erodajnih ljudi, ako bi otvo-ril vsak leto samo štirimesečno sezono na ta način, da bi izmenma gostovala po en mesec zasrebška Oi>era, zagreb-ška drama, beogradska &pera in beogradska drama.
Zagrebška o^era in drama Iahko go stujeta tuđi v Osijeku, kjer nasprotuje med drug.ni tuđi po>manjKanje primerns gledahške zgradbo zahtevi po stalneiu slcdai^ČLi. Ljubljana, ki kom a i vzdrži tekom ćele sezone z loceno opero in dramo v dveh zgradbah, bi z lahkoto zadovoljna potrebe Maribora in Celja. V Skoplju pa bi se morala ustanoviti za vse južne kraje posebna stalna giedali-ška tnrpa.
Najoolje je, ako se iz novosadskega. saraievskcga. osiješkega in splitskega gledališca ustanovi dobra in solidno organ, zirana potniška UružJia, ki bo letno o-bisskovala 15 do 20 mest v državi. Mesto prisilnega in neplodnega vzdrže-vanja obiastnih gledališc naj država posveti svojo skrb dvema glavnima vprašanjema: da v Beogradu zgradi veliko moderno opero, v Zagrebu pa orno-goči degradicev dramskega gledališča. Največja anomalija je. da razpolagata Beograd in Zagreb z dvema umet.uskima trupama za opero in dramo, ki pa sta obsojeni, da nastopata samo y enem srledai.šču in s polovično energijo. Ako se iim oniogoči delo v polium obsegu, bo to delo koristilo tenetniškemu na-pre&u cele države.
—  D'Jaška predstava ▼ drami,     V so-
bofo dne 6. t. m. se vprizori v dramske.ti glcdališču ob 3. i>opoldne »Pegica mojega srca«. Ta ako priljubljena veselcigTa se igra ta dan zadn ikra* v letošnji sezom in je namen.)erua v prvi "\TSti dijaštvu, Iahko pa jo poseti tuđi dru*o ofečinstvo. Ceoe so znatno znizane.
—  Sevčkor koncert v LioblianL V torek dne 9. t. m. se vrli, kakor smo že po-ročali. v unfcnskl dvorani komorni koncert znanrenitega   ćeškega  komornesa   kvarteta takozvanoga   »Sevčikovega   kva-rteta«.     Ta kvartet  >e   poieg   slavno   in   svetovno   zna-nega,   takor^koč  oficijelne ga  5eškega    ko irornega kvarteta »Ce&ki kvartete, eno naj-od-!ične-Jštfi   komorniti   udruženi   na  evropski crlini. Sevoficov kvartet koncerttra že preko 20 !et ter >e s svojim? koncerti prepredel takorekoč ce'.o Evropo.  Ker !e  ta koncert I!,  komorni   koncert  v  tetošnji  kon-certnl sezorri, smo prepričani, da bode vibu-dil  v  našem  občiirstvu  najv«o-e   zanimanje-PrcdpTodaia  vstnrrnic  od  č.trtka  dalje    v Matični  knjigarnu  Ceoe obf'ca^  — kon* certne
šBeležnica
KOLEDAR.
Danes: Cctrtek, 4. marca 1926; fcatol*:! Kasimir in Lucij; pravoslavni: 19. februarj* Arhipa; muslimjani: 19. l«b*ina 1344. ž dje: 18. tdara 5686.
Jutri: Pctek, 5. m»rca: 1926: k«to!;ki: Evselij; pravoslavni: 20. februarj*. L«v ia Agaton.
DASAŠSJE PRIRFDITVE.
Glcdatišče: opera ob pol 20. *Jojngter», drama oh 23. «Zapel:ivka».
Kino: M&tica: «Jaz te li bim!»: Dvct: «Babilon greha^; Ideal: «Tri hi^nikove hčer« ke».
DEŽURSE LEKARSE.
četrtek: Boh'nc, Rimska cesta? Lcvstck, Resljeva cesta.
Solnce zaidc danes ob 18J1 vridc jutrt ob 6. uri in zaidc ob 17-52.
Mesec vzide danes ob 22.42, zaide jutri 838 in zopet v*!de ob 23.48.
„Rdeči križ"
Občni zbor za ljubljansko oblast.
V  posvetovalnici na mestnem magi tra» tu  se  je  =>noći  ob   lb.  vršil obćm  zbor   Rd^* čega   križa   za   ljubljansko   oblast.   Pred .^d» mit dr. Krejči je uvodom« pozdravil vik; na» vzočc, nato pa potiai obš.rno m vst\>trans .o poročilo o društvenem  delovanju  ▼  pretek« lem letu. Navajal je, da sicer nišo uspeli vsi nacrti  in nade društva, da pa je vseeno za« znamovati lep napredek. V oadaljnem svcm jem  govoru je omenil. da so bila sprejet« nova   društvena    pravila   6eie    12.  januarja« istočasno   pa   je   bil   r   Beogradu   redigiran društveni  pravilnik.  Novi statut je izredno važnosti za obstoj društva; iivcdene so bile rekatere bistvene spremembe, tako ukinje« nje   nameravanih   Sirših  od borov   itd.   Ljub« l.ianski odbor Rdećega križa ie nadalje vrši dvojno nalogo kot oblastni odbor obeh ve* likih iupanstcv.
Predsednik je nato razmotri val razne aktualne druStvcne radtvc, nato pa podal sliko o društvenem delovanju. V preteklem letu »e je priglasilo 208 novih £Unov, kom* pletiralo se je društveni instrumentarij, pri* dobilo zidano posiopje oa Ijubljanskcm po« iju podprk> ferijalno kolono na Dovjcm, dalo bolnici v Novem mestu povodom iz« bruha grize ne razpolugo vse razpoložljivo posteljnino in nudilo izdatno pomoć poplav« ljencem v Prekmurju, dasi se ni nihče ogUt 5il zi podporo. Dr. Krejči je nato Še naštel razne akcije v korist Rdečcga križt naših ujetnikov v Rusiji itd. Letos se udeleži dru« Stvo proslave SOletnice Rdećega kriza v Bco> gradj.
K sklepu svojega jpovort te je g. pred« sednik zahvalil vsem dobročiniteljem in pod pornikom, icrekel je svojo posebno zahvalo ravnatelju g. Kočevarju, ki je organiziraj dan Pomladka Rdcčega križa ter inspektor* ju sa narodno zdravje g. dr. Katičiću in ti« sku za njega moraJno podporo. Odbor jt ostal neizpremenjen, izvoljen pa je bil t njega ie višji ioUki nadzornik g. Gabriek.
— cNIGRIN, je najboljsa in najcenejsa domaća krema za čevlje in usnje. — Zahtevajte ga v vseh trgovinahl                 Z~'J
Jugosloveni v Ameriki
V  kraju Joliet je dne 11. januarja umri TOtctni   starćek,   rojak   Anton   Brančur.   Po* kojni je bil doma iz mariborske okolice. 21* vei je v Ameriki 29 let. — V Clevelandu. Oh!o, je dne 2. februar ja po dolgi in mučni bolezni   preminula   rojakinja   Karolina   Ku* rent. Pokojna je bila doma iz Ilirske Bistri* ce. — Rojakmja Marija Lcskovec je v Cle» velandu na cesti padla in je bilo takoj mrb va. ZadcI* jo je kap. — Dne 2. februarja ji v Clevelandu  preminula  rojakinja Josipinf Lcmgar, doma  iz Starega trga pri Kočevju Pokojna, ki je bivala v Ameriki 36 let, ji bila stara 52 let. — V Detroitu, država Mfc ehigan je bil od neznanih storilcev ubit roi jak  Albcrt Agnič.  Napaden  je  bil por*oči ko se je vračal od dela domov. Pokojni j« bil star §e!e 22 let.
Oarujie za sokolski Tabor!
Hillfiii dr. Rtmgšn iz Liiibllutie
V€c.\,    \.*:j.ie ne je cd/djut iz Ljubljene r.i svcfj r.v.*o sL:žjcxo mzs'.o v čeZkoclo '. zz.7izr.j7n rr.inictrtivu v Prz^l u scdanjl
fl»»er.?.*r: konzul f. dr. O. Beneš. — N« ko'*?<?iscr:t rr->  se pcstcvitl od CKtrajcjoče^a,  j 'fo"*!i   p.'itfjbtjcncra   ccncrafncg:?   konzul^
mmd-tmmiki civilnih im vojsikih ur±d~*\>, čtani koruuUrnegp tbuco, zoslopniki nseodnih oraanUocij in narodne?* icnt&m* —
f=tev.   52.
.SLOVENSKI    NT A R O D» dne 5. marca  1926.
.-Tran  9.
Dnevne vesti
—   Sprimiabe  ▼  pramvtmtm  ailaUtr-•:va.  f'i^vtftm  o.jHster  ^tcpan   kadic  i« tt*>~»/tsai gnaz, s UkUTitB }« OG^tavijcn do-se^ru   nace.Hi«;   ocjena   za   iole   faagara-kvic  Na  n^ejt/vc   mt*to  je  imenovan   za-Ca.no  fucemiA   spio»G€ga    ouue.&a   đr.   5. d^stc. ki vocj s4aj kar  tri oidetKe.  hotem ci   čučao,   aa   Jvjuesji   bc   doo4vao   svojta piac
—  Uredi i** cćUeUsILk pUć. ker sč po-2O*?o do^^ua, da vpo*o,en: učitelj već m«-5Cvev po vpokojitvi ne oooc po* crnine, dasi bi inorai Uočiti vsak očuttj očti&m z uka-»**n © vpofcoiitv; tU4i oOiOk o uredltvj n,e-covin  pre.cmaov.  jt državni  podjatnik  Pa* sarlć   na   pro^nlo   UJU   posetiJ   g&oeialnega d»r©*tot,a   računovodstva   dr.   LhičJća   in  ga oaprosii    na,*   fir»a"»cno   .niaistrstvo   posp*** rcmliftame pokoja i n.
—   I<a»estjccv procTetoili defavc^r. V prosvetnem   cmnistrstvu   pnpr^v ".ajo   veftiio raznrc5tJt«v   vseh   novih   prosvetnih    de!av-©ev,   ki   so  »trankarsko   eksponirani   in   se od.Lkovali   v   akcJri   proti   prosvetnerrra   mi-nbtni RatKć«. S tem ukazom bo preme>čen v Jnirto i*rbH©  fud!  prcd^edn K  sarajevske Stfkc5^«   profescrs-kcsa   dniiiva   Miac   D;u-ko\.ć.               •
—      PrejemU     promett»ik     aradoikov. Uprava   Savez*,   narcnimh   £eie zrnca riev,   ki fce'e   nad   25.000   organiziranih   članov,   je poslala  prometnemu  ministru  spomenico, v kateri  zauteva, da   se  vneso v  novi prora-ćun  potr ero!   kredit   se   izplačH©   pre:crnkov prometnim   3r»<jniko«r>,  ki  jim  pripadaj©  po ga k on u  o promctrftrrj  o«otvi-
—  Oddajj priTatiL'b ferzote*k na ž€lec miiki* poftaiafe. Beogradska trgnvska zbor* aica je  fra prosila   promerno  rnimstrstvo, da se   uvede   sa   ranjših   ielezniških   posta;ah si-rc emanie    *m   oddajanje    privatnih   brzo-jajt. kaJtor je b*.o v navati! pred vojno. Ta ■pravićena  zahteva  se   bo  resila   v  sporazuma   rrjed  prometnuo  te  poštnim   mintstr* ttvom.
—   Pr#po>«đ  kroŠHJartenja  si   feleznJ-eah.  Prometni   minister   *e   p^vovno   prepo-ve-ai kroin.iarjenje po vajooih in postajah. Odre<tba >e bi'a Izdana zato, ker so s-e pot-p.fti m žei«zniski u^uthenci piitoievall, da «ij kTosđjarii  neprestano nadiegujeo.
—   l7p!aCJ?o dcrete^a kHpooa 7% faiTa* Gdskesa  posojila.    firtanv-TK)   mnistrstvo   >e dalo seoeraioi direkciii državnih doigov pri Harocrti  bartki  3a   razpo:ago   17,456.950 Din za   irp.ačio   deve:ega   kupona   7odstotnega ittvesrlcijskega   posojiia   iz   1.   1921.   Rok   te-patila  »e  15.  rnarca. kttpoc  bo  izpla^evala feneraina  dvrektija  državnih  doigov,  obla-sti.i   finanćna   d4rekcf;t   v   Novom   Sađu, okrožne in sre?ke fitiaočne oprave, biazav-ne   finanćnih   dei«gacij  in  davCirih   uTadov direkcHt   Fo^tne  hrambrice v Beogradu ter irene   podružnice   v   Sarajevu.   Zagrebj   ta Ljubljani in banke, ki so vpisovaJe posojUa.
—   Izletniskj UdU m Jadran«.    Letos Tlspc aa na^o ri*Cre:o % eć  :^ki izletni^kili ia±j, kar jz doi«x, da se   nozemsrvo ved* oo bol) zanima za !epote naiega Prirnoria. 14   marca   prispe   v   Boko   Kotorsko   veJk parntk   »^a.narija«,  ki  prlpel/c   izletnik«   iz Amerike.   Pozneje   prispe   parnik   *Lut»ow« s   IXi   potnHii,   in   parnik   »Meteor«   t   230 pctnifci-   NapovedarJth    <  i1    . eć  mozćm* skih parnikcA.
—   Američki  đUakl  v  nađeni  Prlmor^ Koncem  marca poseti naše  Fnmorje okrog 4uu ameriškKi  dijakov.  kj so napravH4  pod vodstvom pTolesorjev izlet v Evropo. Og.e-dati   si   hočejo  Boko   Kotorsko,  L^ubTovnik Id SpLit.
—   D' AnnuazUo lastnA Saežnika. Mus-soiin!   ie   brza^avno   ob*vfe>iii   D. Anriunz'^a, da   ic   princ   i-chčnburg,   lastnik   Sn«2nika, odstop*!  D" Armurmju   vrh  Snežni-ka.   D* An-nanzio se je  zahvaiM   %  na&optreno  brzo* ;avko, obctaioC da se  bo  potrudi dvigniti turisuko na ^nei«Au.
—   Borit de:a v Splita. Ker camerava 9OC4.aiiio   imnUtrstvo   ukiaitj   borzo   dela   v Spiiiu, so v*6 dalmatinske deiavske organi-zadič  vici^le  na  minisirstvo oster  protest, v kateretn zavra^ajo ukinje^je tega zavoja, ker da je pokazal zelo velike uspehe in je Oiegova ek^steoca mr.na-
—    Zanvala.   V   krem    »Etobrodelnega <knirva graii^nega dcUvMva«   se  zahvai/U« jrva s tem javno vsem p. n. denarmm ra-vodom,  firmam  in   po&amezmkom, ki  so  v zadnje.n  ćetrtletiu   \txz   1923.  naklonili  dm-itveai blagajni večje ali maiušc zrveske. Po-stbc  pa  izrekava  toplo  lahvaio  &c  p.  n. DelriiKi  tfskarrrf, L.ubljanski kreditni  banki,     ljubljanski    podružnici    Prve    hrvatske Štedionice     iu     jugoslovenski     zavarovalni banki »S!avi>i«, ki so podari!« društvu znat-oa»še zneske. — V Ljubljani, dne 3. mare« 192>.  Vinko Zajec s. r^ taćasni  predsed-nik, iiožiđar PirkoviĆ s.  r.  tačasni  za-«?isnikar.
—   Društvo   poStnlb  upravaikov   ▼  Slo-/cnJJ  ima v ne<tei;o dri«  7-  marca   1926  ob 15.   oH   v   Ce!;*kem   dotrn   v   Celju   ređm teini obcfti zber r?a katere^a se vsi pr«d-stoinlki po^t iskreno vabi.io.
—  Slovenac prijet *a RekL Na Reki Je :>!l   včeraj   prijet   Frank)  IniteniČ,   rodom   te Brezovice  pri  L ubLaci.  kl  je  ra<#  rattvtb ir/ricnih stepatf: po v*ej driivi  ia«I*do* van o<j   ab'as:!.  Izroče  ga  poUciji  na 5«-iaku.
—   Beg s plesalko I2 ▼arilete'a. V Beograd   je  piispei   3.   t   m.   ve!eimiu?!rf alec VLtor Lowe iz Irsbrvckt ?!a Tirotefcem. kl zas!e<ju;e in iš>&e svojeza rrrladega sina. kite; i  ^  pebegnil  z   neko  duntjSko   p'.e«aiko Iz vari.etc.a fn cdnesei od doma  več;o svoto denarja. Indusirijalec s« je obrnil na beogradsko policijo, da   -Tlu  nudi  pomoć. Beo-zrajska po!ic4!a stdaj }§Ce zaiiublien^za ki-harda, ki se skrfva s svo.o ljubico nekje v tJeogradu.
—   Losodepolna   stava.     V   ponedelick JveĆe-r ie biJa pri čevKarskem   rrojstru  Av-Ku^rin«    Kukenbersu   v   Trbovljah   zbrana vc c!a  družba  čevljarfcv.   me<J   temi   tudf nvtasti   9ow"£mk  Jote  Ziak.  Pogcrv«  j»
nanesel aa vsako\TStne pređ.trete, In ra-zaun^e Pa ic se priceu mlaiienici sopiruu kco na ea vec poje. 2lak je skušai osulim dokazati z znaki, da si u-pa naivec pojesti in je 6e! stavit, da Poje 20 ja/ec, spi/« 3 iitre vifia fn ^e povrhu po! litra ruma. Z afc * res tekom pol ure pojede! £J trdokuhanih •ajc ter spii vmo z ruim>n% poslalo pa mu je sla.00, na kar so ga položili v postelj. Ccz eno uro ie bi) tt mrtev. ^*a£ tragična pcsJedica  cepremišljene  stave.
—  Osveta zapela* mladeflk«. Mladenka Borifea Jovanović iz seli  Jcrv antn* i6 pri Cčtinju  k  imćia   Mibavno   razmerje   z   Jovanom Jovanović em. Nedavno pa je  Jovan s\ ojO  ;zvoljen>ko, kl  ie  bila   v  drugem  stana,   zapusti i,  na   kar  ;e  ta  raigaJa   o^e^ovo UBo in se nafo obesfla.
—TainJ razgovori seneral« Fiisiirasa v Skopja. Oerercia Plastiras $* vednu b-iva v ^koplju t^rv^i grški diktator sedi ves dan v dvorani hotela Bristo-, k/er se neprestano sesLaja z grčkim konzulom. Shio-či >e prispel v ^kopi.e iz Soluna Grk Ka-ragjC^r^ji in se nastati! v hotelu »^rpi-ki krajj«. Koj po piihoau je stopii v zvezo z generalom Plastirasom. t>ivsi diktator se vtde zelo nervozno hi phćakuje oovestU n Uo-čTC. Pozornost vzbu.a dejstvo, da ie HaMiras v stanem kontaitttj z trški,n kon-zulatotn.
- Društvo prijateljev fcnraanistićne gdmnazije v«io: vse c.anc :n pz-i/atelje na svoj redni ojćm zdot. ki ue bo vršii jutri, v pete*. 5 frutrca* 00 S. popoldne v posve-tovajiici I. dri. gimnazi^ v Ljubiiani. LMev-ni red: 1. ^edan c stan,e starokiis4ćn«sa hu.xan:zima v sre^ir^ern soI&tvu drugih ur-žav. Prtdavaaiie proi. «!r. Debervca. 2. Fo-roćilo odDora. 3.  Eventualia.                   281 n
—   Trapio   sa  ielezniškmm  Urm.    bi izu za2refb$kega kolodvora so naši v  torek na 2«,ezni^em tiru čiovesko truplo. Poiici.ska komi»>a >e  u^otovua, da se  pUe povoženi Fran^> ^troje« in da je prišei pod vlak po Ja&tni krivci.
—   irai.ćea slučaj  *  Bie4ovax«. V   Torek med 4. in y uro zšuua.) se k v tJielu-varu pnmeri!  tragi^en  siučai. KtJrnaj   ljetni sin vpokojenfcga po.kovhik^ Ajo^a   1 u-r-^a * v  hipoe-oi napadu blaznofrij  napade! svojo  maiCT >iaryo.  S^zuv  ou   je  pi^iite« aiateri na pomoć, blaz&i sin pa £a  >* podrl n« tla in *a prttcpeu Uće m mati sta one-^iogia obležala na tl-eh, sin pa je nczsvestno mater grizei po  v^c.ti  &e,«su.  Nesrecnež  je nato pooegnil v drago seoo in se zarii mu4 b^aziiie,   biazno   tuki.   Teško   poikooovane roditelje   so   priptijaii   v   bolnico,   blazn^ia Oraaiii.na   pa   so   priv«41i   v   biazm&o     na 6Un*evac  pri   Za^rcju.
K fcra. n/ Lo&arski dolini bil v vescii sum drunni, tam prmiep je zavičaj in rutjjoljii «&UDDtiA* čmj!
Iz Ljubljane
-4i Filmsko predavanje  »O  tvberkalo.
«1«. Zveza Kuitnioih drusie^- v Ljuo.,ani opozaija cerij-eno oućinstvo na dru^o him-s*o Pie^avan^e a (/«Mnm;id uovc>^ higijene. fTOL.avanse t.o ou.avnavaiO iw>.io. »u m4/erAU*czi* ter a* wo vroi.t> v c%i^^jo 7. t. in. <w poi Ij. aop. v kiuu M*tiu. ritj-davaieii goajod dr. loue Jamac, Ki je spe-Cijaai&t v zuiavijtn^u tuuei&Ui-oz« »n pijuc-ma oo.ezni, 00 razpravi^ai in predo^uvai na pc^diagj lepega li.ma, ni ga je ual na ra^pulago Drž. a^ijenaikj z*vod v Liub..a-a iiii.uj.iitai in r<±zvL>j ic oaj^. ozoci^č a;o-riijte ctoveske aruzoe. i>aj je v^m znano. da umre ittno nad 2vaa» ijuo« v inoii Shovc-nui za 10 Mruio iHheznijo, meutem ko zna-sa^o z-rtve ce.c Jugoslavije o^iuw.r*o svoio 60.UJU iju<*4- UOi*iod pifcuavatej-j bo prt*i-ociJ giavo« vzi&tLt na^iaa^a te toiezna in Ea Juufc ruun j>€ nam je j^pt^^o Donu prou n;«j^ uocinitvo vitjimo, u^ $t ta li»m »i-guino og^eaa, najio^e^e pa »[ipon^a.no to pre^avajije soiski .Tuia^inj, in upoza^aimc na film ziasti šoiske oo.a^ti ia uciieu^vo, katero naj ooii« tc^a inma topio pA»poroka. Kata većega iiava.a pri Lna^ajni ob prhuti zadmega pr&uavao^ ^.iUJ j« teum prci^rbi^eDo, aa *»e ix>tAO 00^*1« vsiopaj^e po um J za icawi ze v preaprtKiaji in >iver od soix)te One 0. t. m. aa*i€ 00 ^h^/m,! uiaii pri b.iua.ni v tCnoiduci. Ker j« z oziram na zanuinivo snav p-ic^avan-ia pri-ćaitovati obi.ne uoekzDč, pniKirocamo 00-čiLitvu, da si vstopnice pravoca^no pre-skrbi.
—U Or«—iffiji strojnih ia fraiN—ifc tehmikov r L^ubiia«* javioa svojim dlanom, da se vri* n„en rteru Oi>cni zoor dne 4. aprila   t.  L  z   obicavum  dnevnim   re^om.
— Naiaovčjbe blaže, Krtstofić-Bncar.
—1J Podra^enje piva. Zveza go^tilni-čarrskih zaurug c«jrn iavua; i 1. marcem L L je SKStna občšna zvišaia uiitninsko do-kladu na pivo z* bj Din. pri hi. Ker prihaja tedaj raxti tega na lltcr 50 para poviSka, inorajo seveda g06tiinicar)i tft.T.iu analogne svoje dosedanje cene regularajti nav^gor za ravno toliko t. j. pri Hiru 5j pri vrčku 25 para. Općinstvo naj blagovoli to vpoštevati, da s« ne bo domnevato, da je to samovoljno poviSan.t cd gosiiliUCarjev. — Baš vesela ta no vica ob začetku toplejšega Časa ni, ziasti ne v dobi, ko kažeio vse cene pa-dajoćo  tendenco.
—!* Norl odbor »osarske zadruge. Pri rednem občnem zboru mesarske zadruge so bfl! izvoljen; v odbor sg. Franc LarrU-iar koi načelnik in Ivan Aniić kot pod načelnik; Aiojzij Brecelnik, Fra-nc Selan, Ivan Ja»ež*Jč, Franc Anii£, Fra^c Craivc in Ma-ttvž Kruiič kot odbomiki; Josip Keber, Amon Bizelj hi Franc Rode kot namesmiki ter Josip Anžič in Franc E>olrJčar kot prc-Kledrrika.                                                  279n
—lj Pev. društvo »Ljubljanski Zvoa«. V Cetrfek rvečer (4. t. m.) odpade vaja mojega zbora- V pcne^kljek vsi in vse!
Iz Celja.
—c   Soareja    fraacoskesa    krotka.   V
sredo, dne 24. tm. zvečer ob 20. ari priredi Irancoski krožek v vetrki dvorani Narod-nega doma svojo soarejo. Na sporedu »ta dva franeoska salonska koTtada, franeosko pttje ir. dekšamaciie. Terrru siedi veselica s plesom
—   Smrrta  kosa.    V  gospo^kj   ulici   t umrla   hišna    posestnica    Karolina   Sabuko-iek v starosti 84 let.
—c PravUce *• deco. V soboto 6. trn, ob 3. uri poi>c!<fne b-o v relovadnici mestne ^>le pravljićni poi>ol^an za deco. Pravjice bo pripovedovala %di. M^nica Komanova iz L,nroljane. Prireditev priredi Krajerna zaSčita  dece   !n  mladine v Celju.
—c Žlvinskl in kramarski $ejeai se vrsi v  soboto  13.  tm.  v Celju.
—   Tedenskl  Izkaz  mestne klavnlce. V tednu oć 22. do 28. iebruarja se >e zaJcIalo: I kon,*a. 15 volov. 9 krav, 2 teHci. 32 telet :r 64 svirrj. — — Uvozilo se je 229 kg govedine.   1529 kz  teletine  fn 207 *KZ svinjine.
b^eteVEROVALI
___________   j
da eden par necavie t, žlpom n   snimko 'rdečo,  modro ali iiro)           - »
„ključ"
irjja   kakor  itirje par* drugih,
ako kupite eden par.  Dobivajo
ie v vstn prodaja iwh-
Porctne cbravnave
LJUBLJANSKA POROTA
Roparski umor pri Stari vaši.
Razprava proti Francetu Koprivcu iz Stare vaši ki je na zavraten način umoriJ 621etncga starčka Antona Trčka ter ga oros pal, se je nadaljevala včeraj popoldne in je b la raključena šc!c okol«. 15. Porotnikom je bik> stavljen.h š*:st vprašanj, po'rdili pa so prvo glavno vpra^anje g'odc roparskeg« umora in ropa s pripomba, da ga je udaril t nekim topim predmetom, ne pa z nožem. Sodiščc >e ob:.i>d Jo Kcr>rivca na deset let tcžke ječe. Obtozcnec še ni polnoleten, zato je ušcl vcšalom.
Fo.o^ila o dana.§nji ljubljanski poroti ponašamo n« prvi strani.
JSARLSGRSKA POROTA
Smrtna cbsodba.
V h*ii p^atiot.Ui^.a  jos.^a   Omajaerjd  v
*v\/ji nečiji, u |>uro&i icviuga m^a, pre«
umor.
Leta 1913. je izrovila pc&estnic* Marija
je cuj K^u *v4i^i*cj^ pj.otaa z uo>.D2.nccio Juj.pom CjinajQ<iijczn. L, zctuia, ki je oj rc* vcq m uDt/g, iii Li.a z^uwvoijua tasva in iaćo M> L>>a ta-u v.Jvii.a ^^..1 ua aaw^u.iu uuj.
oo, *h~r je twga £>^iio uzuji.iu .a U-go^uO *c jj, Uj v„.i__a m.i^c aj.{fa a* i>pico-^^ui
7   niuLcrjo bvaJV zcu«:.  1a ^rs.p.r je i^dJ še siaoic   jy«sicd-cc,   t^-djLi   dvg^v*.io   &e   Jw  cc*o da sta se zet in tašia tozua. To je še pove« ca.o   r«izf><t.je   in   sovra^ivo  m^d  ^btaiM   je nara>cait> du gn^va. ^ur« žena se je napram »o^edom   vcukiat  uiraz.ia,  da  se   boji   na6U* itva  in v biučaja,  da umre naglo smrti,  naj se je ne po.* opi je prejc. predao ^c ne izvede obduKcija  njenoga  trupla. &utaje nc*rtcac t*šče so $c ure^Dičile.
Une Jo. dcccinbia 1925 je Petkova ne-nadoiriii umna. iNjtn zet je prosi! »osede, da umijem truplo ter pr.pr^v.ja v>e potreb* nu za ^cgi€Đ. z.e ta^idt je Da.bi.ai s-111, da žena ni umria naravne smrti, veodar je bJa puAt/pana brez v\>aKe pre^^ave. Ker pa g.a* >ovi o nenaravni smrd fet^ove ie Di^o utUi» nili, je orwn.;>tvo uvtd^o tncig.cno piCis^a« vo, ki je da,a ncprn.a..ovun rezultat. Truplo so e^shum.raii in obdectiaii. P ovu dom twga m> Lgotovui, da je imela ž^na zlomijcn.h se* dem reber in da j« verjetno umria vslcd za« dušenja. izvedenci so zan.Kali, da bi umrla naravne imrti. Ubtožnica obdoižuje Cimaj* nerja, da je svo,o ta^co z i vratno na^edel, ji po.Jc^n.i na prsa, pri čemur ji je zlumu rebra, r ro^ami pa ji je zat^n.t nos in usta, ▼skd ćesar se je fetkova zadu^la. ^osidjc, ki so biii pozvani k mrtvi taići, »c izpove« dali, da so vidcli kri v »obi, polcg t^ga pa te je nasla pohoda z mi'lnico ter krvavo cu> njr>, iz ćesar sledi, di je obtoicncc svojo irtcv sam umi], da bi pnkril krvave slcdo« vc. Vscka^or je nemagoče, da bi ili žena • tako teŽKimi poskodbanti »amo v posteljo ter si slekla ćevlje brez tuje pomoći. Obto« ženec je zamkal vsako krivdo m je izrazi! mnenje, da se je ta^ča gotovo ponesrećJa pri padcu.
Porotnikl to potrd.li pnro in glavno vprašanjc glede krivde zavratnega umora z
8  : 4 gia^ovom, nakar je sodni dvor razgla« sil obsodbo:   Josip Gmajner se obsodi nm smrt na vtšslih. — Zagovornik je vložil nič* nostoo pntoibo.
Nepošten kridatar.
Dopoldne se je pred mtriborsko poroto
tagovarjai    bivši   31 letoi    trgovce    Friderik
re.gcnmullcr,    pristojen   v   Čimehovec   pri
Brežicah. Obtozcni je im cl do I. 1924. trgo*
▼ino v Dubrovnici. odnosno v Prigorju, leta
,   1924. p« je napovedal konkurs. Od napove*
I   di konkurza dalje pa je  izvrSil  nebroj  sle*
pinj, ntro^cva! je razno blago. iijavljajoĆ.
da je  plačilt  rmožen.   Oškodoval  je  več
tvrdk, med drugimi tuđi mtriborsko firmo
Gaapari  &  Faninger.   Navzlic   temu,  da   je
bil moi v  preiskavi, j« Se  nadaljeval »roje
sleparije pod drvg m imenom. Celokupno je
Piprav 1 50.000 Din  škode.  Pri  rarpravi  Je
1 cbtoienec  rrojo knTĆm ftriintL  PonHaiki
to potrdili njegovo krivdo in je bil obsojcn na 1S mesecev ječe.
CELJSKA POROTA *
V srećo 3. t. m. je bi še ne 18 let stari rudar Ignacij Hribar iz Trbovelj, ki je dne 1. februarja t. 1. pri Retju udanl Franca P,r» nika po nosu, skDČil z odprtim nožem proti njemu in zahteval od njega denar, obsojen na tn leta težke ječe.
221etni po^cstniSki sin Jožef Golob iz šmiklavža je bil obsojen radi tcžke telesne poškodbe, ki jo je pred svoj m odhodom k vojakom prizadcjal Jožcfu Zbilu v Ljubiji pri Mozirju s tem, da mu je brez povoda zalučal tri kamne v glavo, kar je imelo za. posled co poškodovanevo trajno oslabi enje govora, na deset mesecev težke ječe in na povračilo stroskov.
NOVOMEŠKA POROTA
Za vratni umor v U nizinski vaši.
Naš li^t je preteklo leto poročal o za* vratnem umoru v Družin-ski va^i, kjer je bil dne 15. maja umorjen Josip Vodop*vec, sin po_,e&tnir;a. Truplo umorj^n^ga so potegnili iz takozvanega »Jezera na marofu* dne 6. cktobra 1923. Truplo sta cdicnla pastsrja janez Teropšič iz Kronovcga in Josip Ivan* č;č iz Druž.nske vaši, ki sta v bl.ž;ni jezera pasi a živ.no. Opaz.la sta na dnu malega je* iera ne^aj sumljivcga, na kar je udstran;ia dra^ju in o-pazila, da leži na dna čIovcškd tr-pio. O tem so bih ta.-ioj obveščeni orož« liiki. Truplo je bilo potegnjeno iz vode m ugotov.li so, da je mrtvec id-jntićen z Jo* sipum Vodaplvcem iz Streiaca, ki je meseca maja nenadoma izglnil iz domaće vaši. — Truplo je b.lo prenošeno v mrtvašnico v Be* lo cerkev, kjcr je bilo obducirano. Zdrav* ciška izv.d^nca sta ugotovila, da je bil po« kojni umorjen; ime! je na lebanji dve širo* ki rani, ki sta bili veijetno zadani s kam* nom, Morilec je naprvo svojo žrtev ubil, nato pa je truplo vrgel v vedo. Dejanja je bil takoj osumljen Martin Dcžman, ki je bil radi   raznih  zločinov   že   večkrat  kaznovan.
Dežman je pregovoril Vodopivca, da naj gre ž njim v Ameriko. Dne 13 maja je bil Vodop*vec pn bvoji materi in jo prosil, da na rnu da 30.000 R, češ da gre v Ameriko. Ker mu mati ni dala več n^go S00 K, je od* vrnil, da si bt> denar že sam preskrhel. ker gredo ž njim Martin Dcžman, Alcozij Ko« •itrevc in še nekdo. Vodopivec je tuđi na* točil materi, naj nikomur n:č ne pove o nje» govem potovanju v Amtriko, ker ne srne nihče veduti, da gre Dežman brez vedoo*ti svoje žene.
Vodopivec jo dne 13. maja ponoći re» odšel 1 Dcžmanom. Vrnil se ni več, in nihčo ni vedcl n.česar o njem, dokler aiso po* tcgnlli  njegovega   trupla  iz   je/era.
Obtozcni Martin Dcžman pri razpravi priznava, da je bil usodnega večera v druž* bi umorjen^ga. zanika pa, da je hotel i njira / Ameriko. Vodopivec se je Se istega veče« ra posh>vii od njega, reK<»I da gre v Frao* c'jo ali pa kam d"ugam za zasluikoin. Vsc# kakor pa naivni obtozencev zagovor ne drži, zakaj pri njem so našli sa.moveznico in noga vico, ki sta bih Ia>k umorjcncg.i Vodopivca. Polcg tega so razne priče vidcie Dcžmana, kako je tekom poletja m j^Si'ni -»o^il k je* zeru za vitek ali vrećo ali pa drač je, ter vse skupaj vi gel v vodo, da ic »ia ta paćro pri« kril ocem mimo.doeih truplo, ki je ležalo na dnu vode. Se druga okolina ie, ki zelo obremenjuje Dežmana. Aloj^ij Ko>i evc, ki je ena g!avn:h prič, je izpoved.il, dj ga j© Dežman že pomladi !. 1925 nnoovaijal, da naj gre Ž njim v Francijo :n paj vzame sabo 50.000 K.. «Sevedai>, je pripotanil Dcžman, «ne sme n.hče ničesar v^dete o ten». Iz te* ga je torej razvidno, da je hole I Dcžman najpreje oropati tuđi Kostrcvca, in k«-i mu to ni uspelo, si je izbral za svejo z*tev Vo« dopivca. Včeraj je razprava trajala ves dan in je bilo zaslišanih okoli 16 prič, ki so ve< ć i nom a vse znatno bremenite obtoženca ter ga slikale kot skrajno nasilnega človeka. — Danes dopoldne se razprava, ki je bila si« noći prekinjena, nadaljuje in bo bržčas tra* jala zopet ves dan. Nadaljni potek razprav« priobčimo jutri.
Razne zanimioosti
Sovjetsko pus.aništvo v Parizu je sicer biwuia»cc panike družbe, vcnUar ga pa v Parizu Zivecc rusKu plemstvo uu* s.cunu boj Kotira. Posiamk Kakovski je ze opetovano po^kusii pridobiti nehate* ic /.u^kOpniKc Oi\^e carbKC aristokracije, toda ves trud je bil zaman. Izjavil je ce* 10, ua bi sovjetska vlada marsikateremu ariscokratu odpustiia stare grehe, čc bi se pojavu v sa.onu pariMvcga posiani* štva. i!i tuđi ta obljuba ni pomagala. RusKa aristokracija odiočno odkianja vsarvo zbužanje z boljševiki. Razun nc» katerJi aristokratov, ki so obrnili plašč po »čiru, se vsi drugi izogibljejo palače pc\>.dniškva v rue ue Greneile, pać pa radi zaha^ajo v rusko cerkev v rue Da* ru. Vsak mesec se vrše v ruski cerkvi s.uibe bežje, pn katerih moli aristo« kracija za obnovitev carstva. V rusko cerkev zahajajo tuđi franeoski generali, politiki in diplomati. Po službi božji pristopijo k magnatom berači, ki pro* šijo milovane. Aled njimi je ukrajinski p.emič, ki izgovarja tiho svoje ime in pripominja: «Ze tri dni nisem imel ni« cesar v ustih. Kraj njega stoje tri skiju* čcne ženske postave, ki se jim pozna na obranih, cLi trpe že več let največje pomanjkanje. To so bivše dverne dame, Sic transit gioria mundi...
V Amuntaiju na otoku Borneo je bilo po poroćiiih holandskih listov ta* mošnje občinstvo zelo ogorčeno, ker si je da!a napraviti hčerka bo^atega indus strijalca Hadži AbduTaba obleko iz sa* mlh bankovcev. Bnnkovci so bili umet* no žloženi in sešiti v poročno obleko. Ta do^odek je holandski tisk brez 12» jeme ožigosal. Navaden uradnik, — pi* še v Amuntai izhajajoči list — ne more pogosto spraviti skupaj denarja, da bi preživljal in šolal svojo deco, tu pa vidimo, kako se meče denar skozi okno samo zato, da zbuja bogataš pri drugih zavist ali občudovanje. Vsi ljudje ima* jo pravico do življenja, in vendar fi^ nančni magnati praktično to pravico ne^irajo. Čas bi že bil, da se človeška
družba otrese teh pijavk, ki sam« n* vedo, kaj bi v svoji ešabnosti počele, da pokaiejo siromaku moč zlata.
?ariško društvo debeluhov, ki je najzanimivejša organizacija franeoske prestolice, je zelo ponosna na svojega novoizvoljen ga predsednika. In res je novi prede Jnik Suttv mož na pravem n.estu. Tehta namreč 192 kg. Star je 39 let. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je šel med prostovoljce in dasi je tehtal že takrat 156 kg, je srečno prcživel voj« no in pretrpel vse muke na bojišču. Tuđi zdaj, ko se je obseg njegovega. trebuščka znatno povečal, ni izgubi! svoje gibčnosti. Parižani vidijo pogosto zanimiv prizor, kako skače Sutty med vožnjo iz avtomobila. da dokaže svojim mršavim someščanom, da debelost ni tako huda nesreća, kakor bi človek mi* slil. Tuđi s kolesom se vozi. Sevcda mora biti kolo narejeno nalašč zanj, ker bi se sicer polomilo. Prcdsednik društva je postal zato, ker je med vse* mi pariškim« debeluhi najtežjL *         *
Ravnateljstvo londonske cestne že« leznice si na vse načine pnzadeva, da bi potniki hitreje vstopali in izstopali iz tramvajev. Izraćunalo je namreč, da bi prihranilo na upravnih stioških v enem letu 20.000 funtov šterlingov, Če bi stal vsak tramvaj na postajališču eno sekundo manj kakor stoji zdaj. — Tuđi tu vidimo, da je čas zlato.
V Edinburgu je umri nedavno feHlc« Alexander, ki ni imel rok, pa je vendar zaslovel kot velik umetnik. CM ;>iiadib nog se je z neverjetno vztrajnostjo vežbal in tako se mu je posrećilo rabiti pri slikanju prste na noqah. Pozncje se je naučil držati z nogo tuđi čopič in pero. Svoje slike je razstavljal v «Ro* val Schottisch Academy». Posebno vc* like uspehe je dosegel kot portretist. Pečal se je ćelo 2 obnavljanjem mini* jatur.
^^»- "-"^   ■■■    ^w ^^m- i^^r ^mm^^r^ ^^m ^bhp ^^^ ^^^ ^^^ ^^v ^^^ ^^^ ^^v ^p^ ^^^ ^^^ ^^^ ^^^ ^m^r^^^ hhh ^m^m^^^*^^^ ^^^a^^^m ^^^ ^b^b ^^v ^^^ ^b^ «^b* ^^m ^^^ ^t^ ■^■K *^^~ ^^^ ■    ~   ^^— v^^ ^^^ ^^^^B^v ^m^ ^m^ ^i^v^^^ ^v^ ^B^P ^B^ ^BMT ^"^
Film s petjem!                           Film s pet)em! J
JAZ TE LJUBIM!!
1                                                                                                                                                                                           1
Krasna pesem  I ubcznf iz »olnč c  Italite — | V \logi   lepe  rcvke   M nuele  dobro   znana L2dy Ham Iton iz ist imencpa fitma, srčlcaaa !
LIANE HAID   >\
Kot  mornarski  črstn k  hrilj ra  vcdno de
g-rntni in lepi
i   ALFONS FRVLAND
I    .epa   vscbfna   —   Izvrbtna   igra   —   Napete I     cene — Krasni naravr.f posnetki — Bogate.
[    ijnove;Sc toalete — Iz nvlf ga var eteja do rve zvezde londonske  opere — Izgubi eno f     remoženje   —   ZapuSčcna   —   Od   mornar \ega   6istnika   do   navadnega  Ivrmilar a — ;,i   odprtem   morju — Karambol   tk^a -tne ■ihte in velikoga  leden ka — V smr;n* 1 e-v.^most! — .Jaz te ljubim ...!• — Bezlični orzoav  kl:ce  na  pomoć  S O   SI  S. O. S S. O. SI — Zmaga prave 1 ubezni .,.
Prekrasno OriegoTO pesera „Jaz te Ijo-
bim"   poje  solo  pri   vseh   predstava!)
operna pevka gospi Olga Kolarjeva.
Predstave   točno   ob:   4.,-   pol   6.,   pol   8-   in   9.   uri. ELITNI KINO MATICA - vodilni kino v Ljubljani — telefon 124.
Stran 4.
•SLOVENSKI   N A R O D. dn« 5. marca 1926.
Stev. 52.
Gospodarstvo
Harodna banka»letu 1925
(Iz poročila upravnega odbora.)
Narodna banka je dala lani privatnim ©sebam v zastavo 38 državnih bonov v nominalni vrednosti 91.011.414.15 Din in |>osojil v znesku 66.245.000 Din; od teh bonov je bilo do konca leta izplaeanih 34 v znesku 57.964J74.58 Din, na katere je bilo izdano posojil za 43,460.000 Din. I. ianuarja 1926 so bili zastavljeni Ie 4 boni v vrednosti 33,047.039. ki jim še nišo potekli roki. Na te bone je dala Narodna banka 22.785.000 Din posoiila. Vsi sastavljeni boni so bili z rokom treh me-secev in so se pravočasno izplačevali. V sporazumu s finančnim ministrom je »ćela Narodna banka lani prejemati iz Francije in dajati v promet nov kovani atrobiž. V celem lanskem letu je prejela tega drobiia za 120.000.ooo Dm. Ne razine njanega je ostalo do konca leta U mi-fijonov 234.150 Din. Vse stroške za kovanje in prevoz kovanega drobiža je plaćala Narodna banka iz prejetega de-iarja.
Glavno pozornost je posvetila Narod-fta banka lani stabilizaciji dinarja. V fe-bruarju. mare u. aprilu, maju in začetkom junija je variral tečaj dinarja vred 8.175 švic. frankov kot nanjižji in 8.60 kot najvišji tečaj.V drugi polovici junija do konca decembra se je fcfral dinar med 8.975 in 9.35. S tečajem dinarja smo
lahko torej po vsem zadovoljni.
Leta 1923 je kupila Narodna banka za 3.454,716.717.07 Din deviz. Od teh je odsto pila državi z% njena plačila v inozemstvu z* 1386395383.02 Dm, na boiti je pa prodala za 1310.929340.99 Din devi*. Za L 1926 je ostalo torej deviz v vrednosti 337,191.793.06 dinarjev. Celokupna rezerva za ves Ča*, od kar kupuje Narodna banka t »porarurnu s fin&nćnim ministrstvom devize, ie znašala torej 1. januarja 1926. leta 828,003.20238 di* rarjev. V švicarskih frankih rnaSa ta rezer* va 75.686.116.74 in je dovoJj močna, da la* fcko vsak Čas obvaruje dinar vseh pretira« tih in naglih varijacija Se važnejše pa je. da odgovarja tečaj deviz iz tega fonda v glav* i»cm dnevnemu tečaju in se torej ni bati, da bi moglo prtri v trgovini v devizami do zečjih diferenc za državno. Promet z d^vi» sami je bil velik. Dosedanja pogodba s fi* nančnim ministrstvom glede kupovanja de« viz je taka, da banka ne riskira, da bi v trgovini z devizami kaj izgubila. Devizna politika Narodne banke gre za tem, da na* kupi dovolj deviz za zasčito vrednosti di* varja in da ne dovoli, da bi dinar vsled tre* rotnih ra/mer padel pod vrednost, ki n> je dvnsegel. Vesti, da kupuje Narodna banka devize z rezervnim i novčanicama, čijih ob* toka ni v njenih rednih izkazlh, so netočne m tendencijozne. Vse novčanice, ki jih iz* da ja Narodna banka v svojem ali driavnem prometu, ao izkizane v obtokn, ki se redno cbjavlja.
Za odkvp deri* je porabđa Naroda* banka v januarju L 1925 — 671,185035.93 di* narjev. v februarju 529307.200.02, v marcu 369306.63336, v aprilu 361,992.295.90, v maju 416,774.930.30. ▼ juni ju 59130238^^7, v ju* liju 691^18321.40, v avguatu 953,090.259 J5, v septembru 1.200,412.645, ▼ oktobru 1.111 milijonov 937.730, v novembru 999,179.781 in v decembru 888387.038 Din. Najvcčja vsot* za odkup deviz je bila iskazana 15. septem* bra, m Bicer 1.252.875.909 Dio, najmanji« p* 31. marca 242.079.060 Din. Povprečna vsoU je znašala 729312.791  Din.
Včcrajsnji živimki sejn v LjttNja«
Dasi Še ni koiedarske pomladi, ie ime! včerajšnji redni živinski sejetn v Ljubljani izrazit pomladni značaj. Vre-me je bilo ugodno in zato tuđi obisk sejma velik to promet na seimišču prav živahen.
Kakor običajno, so prijtnaii tuđi na vče rajšnn sejem na>več konj. po većim pose^tniki iz ljubljanske okolice« okro« 100 pa tuđi prekupćevalci iz južnih krajev Blago je bilo prav mešano, od najboljše kvalitete do prav slabih. Kupci so ponujali razmeroma nizke ceri«, zato ie bila tuđi komaj četrtina prodan*.
Gaveie živine je bilo razmeronia malo; vsejca skupaj okrog 150. Vzrok je pač v tem. da kmelje zlastl vole zadr-žujejo. ker jih rabijo za pomladna poljska dela: ker se obeta zsodnja zelena krma. tuđi krav in telet ne siiijo preveč na r>rodaj. Kljub temu se cene nišo po-višale. ampak za spozna nje četo znižalc. dasi ne toliko, da bi se to lahko pozna* k> tuđi uri mesnih cenah. Kupcija ie bila živahna zlasti za vol«, za katere so se interesirali tuđi mnogi tuji kupci.
Mnoiro je bilo na trsu malih pleme nskrh prašičkov, ki so se prodajali po komadu.
P r i k n a n i h je bno 481 koai. 3 žrebeta. 90 voJov. 66 krav. 12 telet in 162 prašičkov.
Prodanih je bilo 105 konj, 53 volov. 22 krav. 2 teleti in 80 prašičkov. Tu pa so vstete samo kupčije. ki so b 4e prijavljene vodstvu sejma, dočim je bilo sklenjenih gotovo tuđi mnopa kupcij, ki rriso bile prijavljene. Kupcrja se je vrh teza nadaljevala tuđi po zaključku ofieitelnega sejma.
Cencso bfle; voli I. 8 Din, II. 7.50 Din, III. 6.50 Din; krave klobasice 2.50 --3.50 Din. debele 6 Din; teteta 10 — 11.50 Din, vse za 1 ki živ« teže. Pra-Šičke. stare 6 do 10 tednov, so prodajaii od 150 Din naprej za komad.
—« žitni trg. h tedenslcega poročfla no\'os^d*c  blaLgovne    boroc    povizeunaroo.
di se stagnacija sa stoiem trsu to aikoli ni pomala ta2co> kaioor pretekli teđeo. Tr-gorvina na domaćem ln inozemsklfa uOščih |e   v   velik em     zastoju.     Inozemstvo     ima
svode zaioge, km velia tuđi za naše pokrajine, iz\zemši južno Dalmacijo tn ne-k»tere krak Sloveoilc. Promet na borai je zna5a! samo 155 vagan orv, večinoma stare kupčije s koniTOu Pšenice je biio prodano 38 vakg::-nov. Cene sa se g'bai« ves teden med 287^0—283. Kupovali so po-edini mliir;. inozemna tržtiča so z* pšenico labitoa. Koruze ie bilo prodano 101 vagon. S:aro bačko blago ponudba 142.50 brez kupčev, sremska poswšena 137—138, bosanska ab Sabac pociudba 104. Prompt bađeo blaso začetkom teđna povpraševa-nje po 115, keocem tedna samo 110. Kup-čij zeio maio. Sremsko prronipt blaso po-madba 113—115 brez povpraševanja. Va-zonsko blago 2a marec I17J0, v Sretnu to Bački 115. Moke je bilo prodano 3 vagone, Št «0» baza po 460. Ponudba je ve'&a, kupčev pa ap}oh n>. Otrobov jrcdaiio 8 va-sonov bađcih po 110. JečmeTia 5 vasonov — jari 180, slabše vrste 160. Oves brez prometa.
—g Vojnm škoda. Ves pretekli teden je bila vojna škoda čvrsta, PovpraŠeva.iJe od strani širših krogov je veliko, posebno ▼ Srbiji. Banke na svoj račun še ne kupujejo ▼ojne škode, vendar p« vse kaže, da bodo morale tuđi vse to storiti, ker imajo mnogo gotovine, ki je »icer nikjer ne morejo plasirati Veliko zanimanje za vojno škodo je tuđi v Zagrebu. Zagrebški listi p i sejo, da so to najboijši vrednostni papirji
—g Naša trgovina t Angjijo. Povodom pog-ijanj im. trgovinsko pogodbo z Anglijo
so priobčile «T:mes» daljši članek o izgle* dih in možnostih bodove trgovine med našo državo in Anglijo. članek priporoča angle« ikim izvozničariem strojev in motorjev ju* goslovensko tržišče. Jugoslavija bi lahko ku* povala tuđi angleške avtomobile. V Bcogra« du je naraslo š te vilo avtotnobilov v treh Ie« tih od 500 na 1500. Angleška bi se morala canimati za naše »live, les, karbid, cement, tobak, vurove kože od divjačine in drobni* cov za katero se zanima tuđi Amerika.
—« Dobave, Vršite se bodo naisle«dnje ofertaJffie liciLacšje: d-ne 19. in 20i mafrca L L glede dobave joveje^a mesa za Časa od 1. aprila do 1. oktobra t 1. pri komaiidah mesta t KraKevici, Ddlnji Lendavi, Cakor/-cu io pfi komandi vKunesa okruga v Kar-iarvcu. Pri Dravski artlleriiski radionici v Ljubljani: dne 18. marca t 1. slede dobave raznega matenijaSa U Želcaa, Jekla m medi, svnica m ko^iera. smijfkovesa pia.cna iod.; Une 19. marca i. 1. slede dobave stav-benesa lesa: dne 20. marca t L slede d >-bave usnia; dne 22. marca t. 1. g^&de deba-vc raznih barv, firneža, scCne kisline, sic-klenesa papina itg.; dsne 23. marca t. L grfeđe d,t>ave raznih otj, pe^rclcja, naite, bene ina ivd.; dne 24. maTca t L glede do-beve nepTemočTarlvoga pTauna sijcaiica in vrvi. PredSTiotni oglassi z naiančnejS mi po-dađai so v p^saortm Zb-^mice za trsovi-no, obrt in širtftf3jrfio v Ui^^ani Jn-terescntora na vipogled.
To in ono
Izgredi»Karlovi Variti
Paročali smo že o drzni nemški kopenikiiadi v Karlovih Varih. kjer so zasleDlJeni delavxi r>od vodstvom siana-tiziranejta stavbenl^a Rossleria jurišali okrajno Klavarstvo. Sprva se je zdelu, da Kre za čin nenormalnega človeka. a DoznejŠi doffodki uatemebuieio domnt-vo. da je bila Rosslerjeva pustolovščina dbro premišijena V torek se >e namr^č vršilo v Karlovih Varih veliko protestno zborovanje proti jezikovnim određ-bam vlade. Shod so skhcaii nemški socijalisti, udeležili pa so se «a tuđi pristaši drugih strank. tako da se je zbralo okro« 10.000 ljudi Po shodu je veli del zborovalcev zapet krenil pred okrajno Klavarstvo. ki je bilo do policiji močno zastraženo. Demonstranti so navalili na policijo, ki se je seveda branila. Tako je Drišlo do srditih spopađov. ki so bili končali še Ie pozno v noč.
Nemci se dobro zavedajo, kaj dela-jo. V Karlovih Varili je vedno mnogo tujcev in Nemci se nadejajo, da boJo obrniii njihovo pozornost na do^odke i.i tako dosegli, da bo pisalo tuđi inozem-sko Časopisje o »zatiranju« Nemcev na Ceškem. Ta namen je imela Rosslerj^-va avantura, isti namen tuđi takšni izgredi
Izumiranje evropskih narodov
Glasom statistike monakovskega profesorja Gruberja je padlo Število porodov lekorn zadnjih 30 let pred voj* no najbolj pri Aagicžih, in sicer za 25 odstotkov. Za Angleži pridejo na vrsto Francozi, Belgijci in Holancici z 19 %% Nemci z 18, Norvežani s 16, Švedi, Fin« ci in Avstrijci (s Čehi in Madžari) s 14f ter Italijam, Švicarji in Danci z 12 in pred vojni Slovani z 1 odstotkom. Naj* slabše se godi v tem pogledu Franco* zom. V Franciji je bilo že pred vojno ▼cć vaši, kjer je prcbivalstvo sploh \z± umrle Hurj;undsko < zemlje bo čez 12*J let sploh brez prebivalcev, če se bo ta proces degeneriranja nadaljeval. Bertil* bon je vprašal 445 odličnih Francozov glede potomstva in ugotovil, da so ime* li (z ženami jih je bilo 890) samo 573 otrok.
Še večja je umrljivost med anglo* šaško raso, ki ima v svojih rokah izmed vseh narodov največ zemlje. America* ni so zaČeli izumirati že pred 50 leti in bijologi so izračunali, da po dveh ali treh generacijah vankijev sploh več ne bo. Dr. Gruber očita tuđi Ncmcem, da se premalo brigajo za potomstvo. Leta 1874—1914 je bilo v Ncmčiji na vsakih 1000 prebivalcev 41.8 (1. 1874), 18.7 (Ie* U 1884), 37.2 (L 1894), 35.2 (1. 1904) in 27.6 (L 1914) porodov.
Da nam bo politični in kulturni po* men teh številk jasen, moramo primer*
jati evropske narode s kitajskim naro» dom, ki ima že več tisočletno kulturo. Pri Kitajcih števiro porodov se nikoli ni nazadovalo. Kljub vsem epideinijam se je število Kitajcev tekom zadnjih. 270 let šestkrat pomnožilo, število po* rodov najbrž tuđi v bodoče ne bo pad* lo, zakaj vsa socijalna in gospodarska organizacija, kakor tuđi vera sili Kitoj» ce k razmnoževanju. (^e se ne pripeti kaka katastrofa, bo štel kitajski narod čez 270 let 2.400.000.000, torej več, ka* kor je zdaj vseh ljudi na zemlji. Zato r>a ostane od sedanjih 400 milijonov Evropejcev čez 270 let komaj še lb mi« lijonov, če se bo dosedanje izumiranje nadaljevalo. Lahko si torej misiimo, kako se bo razvijala svetovna zgodo* vina, če se številčno razmerje med ev* ropskimi narodi in Kitajci bistveno ne izp remenu
Le z «NIGRINOM» mazi svoje obuvalo, kaker solnee žarko bo se lesketalo!  _
Gletlališki skandal
Na nemških odr«h igrajo italijan-ka komedijo »Sluj?a dveh eospodov«. Komedija ie Jjubka stvarica brez najmanj-§e politične orimesL Ker oa je italijan-ska, so io y zadnjem času pri većih predstavah izžvižsali in pi>nckot3 ce!o predstavo cmemogočili. Do posebao burnih demonstracij je prišlo v Vrati slavi, kjer so demonstranti v cledalisču zasmehovali Italijo in Mussolinija, tako da ie morala intervenirati policija.
V dunajskem Bursrtbeatru. ki veija §e rudi da.nes za izredno distrnsviran !,i imeniten lokal, so v nedeljo popold'ie isrrali »Viljema Telia«. Po dru^ein đe-janju pa je v prvi partemi vrsti naen-krat vstal starejši srospod hi začei govoriti o zatiranju Nemccm na Južnem Tirolskem. Kaj take^a kronika Burj;-theatra Še ne pomni, zato ie bila publika prvi hip vsa osupla. potem pa je začela burno aplavdirati. A tuđi tu ie in-terveniral policijski uTadnik. ki je k.v vornika, nekega bivšega polkovnika, pripravil do tejsca, da je svoj govor pre-krnil.
Posledice nemškej^a bojkota na-pram Italiji se kažejo že tuđi v praksi. Brennerski brzov laki iz Innsbrucka v Italijo so pred bojkotnim gibanjem prevažali povprečna po 60 ljudi, zdai pa le redek dan. da jih potuje 20. Tuđi promet iz Avstriie v Italijo je padel za 50 odstotkov.___________________________
Podpirajte
potporno društvo slepifi
Jack Loodoo:                                                    5^
Roman treh src
Pri teh besedah Je skoči! plemić na desno stra.i Leoncane mule. Peon, ki je smuknil pod mulo, bi bil pobegnil v džunjrio, če bi ne bil pognal eden izmed plemičevih spremljevalce\T kanja in podrl nesrečneža rta tla. Kakor bi trenil z očesom, so plemićevi spTemljevalci zgrabili nesrečneja peona, ma zvezali roke na hrbtu teT mu \rgh zanko za >rat
Francis in Henry sta odločno protestirala.
— Senori, — se je oglasi i plemič, — cenim vas In na razpolago sem vam prav tako, kakor blagorodni rodbini Solano, ki je vas vzela pod svojo za-Sčito. Pripravljen sem vas braniti do zadnje kaplje krvi. Vse. kar imam, je vam na razpolago. S peonom pa je stvar drugačna. On ni vaš. Peoti je moj, dolžan mi je in je pobegnil s plantacije. Upam, da me razumete in da mi ne boste zame* rili Gre samo za privatno lastnino. Ta peon je moja last.
Henry in Francis sta Se začuđeno spojcledala. Dobro sta vedela, da ima plemig do zakonih panamske republike prav.
— Kruti Sodnik mi je dolg odpusta. Vsi lahko potrdik), da govorim resnico, — je zajecljaJ peon.
—  Res je, Kruti Sodnik nm je odpustl dolg, — Je pritnkU Leoncie.
Plemič se je nasmefmfl in nizko poklonu*.
—  Tada peon je sklenil z menoj po«odtK>, — ie dej^ smeje. — Kđo pa je ta Slepi Bandit, da bi moglo   njegovo  bedasto   pravosodje    veljati     za mojo plantacijo in mi ukrasti 250 pezov, ki md po zakonu gredo?
—  Prav pravi, Leoncie, — je pritrdil Henry.
—  Ce je tako, se pa vmetn v Kordillere — je dejal peon. — Vojščaki krutega Sodnika, vzemite me s seboj v gore!
Toda strogi poveljnik je odkimal z glavo.
—  Na tem kraju te moramo osvoboditi. Dano nam povelje ne šega dalje. Od tega trenotka dalje nimamo več pravice do tetoe. Moramo se poslo-viti in vrnitL
—  Stojte! — je vzkliknil Francis, potegnil iz Žepa čekovno knjižico in začel pisati. — Ćakajte trenotek. Zadevo s peonom moram    urediti.    In sploh bi  vas pred odhodotn  prosil, da mi  storite uslugo.
Izročil je plemiču ček, rekoč:
—  Dodal sem deset pezov za ptsarraške stroške.
Plemič je pogledal na ček, ga pregani] tn pofo-It v žep. Nato je položil konec vrvi na katen je bil privezan nesrečni peon, v Francisovo roko,
—  Zdaj je peon vaš, — je dejaL
Francis je pogledal na vrv in se nasmehnil.
—  Pogleite!    Zdaj sem postal lastnik sužnja. Suženj, ti si zdaj moj, moja last, razumeš?
—  Da, senoTf — je zajecljal peon ponizno. — Menda že mora tako biti, da sem vedno last tega ali otiega gospodarja, od kar mi je Ijubezen zmešala glavo. Kruti SodJiik je imel prav. Bog me kaznuje zato, ker sem se izneveril svoji rasu
—  Prodaj si se prostovoljno. V robstvo te je gnal nagib, ki je bil m ostane najplemenitejši. Zavolio ženske si postal suženj, — je dejal Francis in prerezal vrv, s katero so bile zvezanc peonove roke. — Svoboden si. Bodi si odslej sam vodnik in nikar ne dovolt, da bi prišel konec te vrvi še kdaj v tuje roke.
V tem se je neopaženo pridruži! našim znancem mršav starec Bil je čistokrvni Indijanec iz plemena Maya. Bil je tako suh, da so se mu poznala vsa rebra. Bil je nag, samo bedra mu je po-krrvala koža ubitega tigra. Umazano sivi lasje so mu vise li čez čelo tn obdajali z obeh strani koščeno lice. Po vsem telesu so se poznale napete žile. Iz čeljusti so mu štrlele redke Škrbine. V globoko vdrtih očeh se mu je poznalo, da ga trese mrzlica.
Kakor kaca je smuknU mimo naših znancev in oojel s koščenimi rokami peona.
— To je moj oče, — je izjavil peon ponosno, —
Le poglejte ga! Čistokrvni Maya te in znane so mu vse skrivnosti tega plemena.
Oče in sin sta stopila v stran ter se začela po-govarjati. Francis je pa pojastiil poveljniku v ra-ševinastem plašču svojo prošnjo. Nekje v gorah se je potika! Enrico Solano s svojima sinovoraa, Francis je prosU poveljnika, naj jim pove, da se jim nj treba več bati preganjanja in da se lahko brez strahu vmejo domov.
—   Ali  nišo  ničesar  zakrivili?  —  je  vprašal poveljnik.
—  Ne, — je odgovoril Francis.
—  Potem je vse v redu. Obljubim ti, da jih fa-koj najdemo, zakaj znano nam je, kje tavajo. Posije mo jih na obalo, da se skupaj vrnete.
—  Dokler se ne vrnejo, ostanete pri meni v gosteh, — je dejal plemič. — V blizini moje plantacije stoji v  Yuchitanskem  zalivu  za odhod  pripravljena jadrnica, ki lahko takoj odpluje v  San-Antonio. Zadržim  jo, dakler se blagorodni  Enrico s sinovoma ne  vrne iz Kordiller.
—  Francis pa poravna stroške za to zamudo, —   je priponmil Henry ironično. Leoncie ie čutlla, kam meri  to zbadanje,   toda  Francis je ironično oipazko preslišal.
—  Seveda, rade volje plačam, kolikor bo treba, — je  vzkliktiil Francis veselo. —  Saj bomo imeli nov ciokaz, da je denar povsod dobrodošel.
Mi v Jloi. H'
On« •• narta 19M tmvmMmm mh S. «H te
vrli pri okr. sodliču v Rtdovljlc   P-OSTMHM MMI MHlM
enonadstropno hite
zelo pripravne za večjega obrtnika. V Uši se n«haia 1 stanovanje 2 sob. kuhinje in pritikUft. 2 kleti. 2 vel ka te 1 manjši poslovni prostor, vodovod In elektrika. Hila \t od-daljena 2 min. od kolodvora Radovljica ter je aodao ocenjena na 140 000 Din. Izklicna cena 80 000 Din. Drafbeni pogoji ac na vpogled pri okr. sodi&u v Radovljid. Pojasnila daje last-nica aHltika Rorvat, iit»tfls«it|aH Mw>N"""» DaI" ? mati nova ulica 10. II. desno.
Ivan Jax in sin, T„. ^Ti'l
Najbolji! ihratai »troji hi plctitni »tooJL borna konstrakd|a fti ekgaait— li-vTiltcr U lovanR ▼ Usca.
Vezenje pomtmjt brcsplaaro. ^amezni de*i koles ta Ihral. strojer,
iQ*tafaM MM"tt0#jiiaBi
alne ttroje ADLER ai URANUA. >tesa ft prvih tovara .Dflrtopp" .Styria'. .Waffcma<r4 mKtfwnM.
OpccnufCtto sobo
aH prasno — iiće mirna gospodična ▼ »redini me« sta. — Ponudbe na upra* to «S1ot. N*rodm» pod «Poacbca  ▼hod/678».
apttj—. takoj — trrđka Pristou & Bricelj. Ljubljana, Aleksandrova cc* at a 1. — Sprejmc se tuđi ▼•jenec, ki ima veselje do črkoslikarstva.        659
OtfOHD   ▼OOCCaC
dobio obranjen ter aekaj otroŠkih oblekc — ugod* bo naprodaj. — Ponudbe pod «Dobro obranjeno 677» oa upravo cSfoven« akega Naroda*.
PogcdoTriiiio
PAVLA MRAK, (preje v posredovalnici f. Norot* ny), Ljublj xoa, Kopitar* Jrva ulica itev. 4 (poleg Zmajakega mostu) — ae I najtopleje priporoCa. 5! T
Hj«č«Tiiič«r8ld
pontočnik^
moćan ▼elč slovenskega in nemikega jeiika, iiće stalno službo. — Ponudbe pod «Potnočnik/676» nm,  upravo «SL  Naroda*.
Natakarica
% večletno prakso — ilče sluibo; najraje na letovi* $ču* — Dopisi pod «Na* t*karic«/664» na upravo «Slov. Naroda*.
za čimprejSnji nastop — išče industrialno podjet* je. Potrebno je, da so re* flektanti po možnosti \z železne ali kolonijalne stroke, z većletno prakso ter s perfektnim znanjem hrvatskega in nemškega jezika. Oženjeni dobe tu* di stanovanje. — Ponudbe s pripisi spričeval in z navedbo skromnih pla* čilnih zahtevkov, refe* rencami ter nastopom. naj poSljejo na: «Inter* reklam* d. d. Zagreb, Strossmavenvva 6 pod šifro   «Skladi§£ftik/m_2».
675 '
MAR@®MT0ff&&$M&
nvttttnc n$KAR$KA oet av v$aki hvo/ij
Hiiht HCFR URADht TlikOVISE CE\9KE KC/Vf RtTP $IAČU\£ HBMUMEIKIADRUI: %E KHJtŽiCCfORiJĆKA *Al\A\iLKVABI-lA<iRKULARJfV*TOr\tLt f rf*F?£M#fc TVAiHAH\LK\SHA IMltKf ^CASOPff£ tS VSA VFfSKAJtSKOf TROKO %PAt%\JOĆ% DetKVMCUtHOl* Ct\O * * \l\M>ĆILK fJ»ftF JF MA rum **JU*OI>*A   KN^fCAf?/W
P&*if R%OVA UltCK  §Tt\tLKA 7 T   * L * r O St   •  JTEV«JO9
tVU&l&MšSvlKN&F^
Utc^u^; **mp Juifsaifju. — 2a «N»iqjbu tmamrmomi Fisa J«acfiek. — Zm inseratni del tista; Otoo Cluistoi. * Vs* v Ljubljani.